/ (go. 8W ATJTHJHUl> BY fM APT OF OOTOBPt t, 1HT, OHFIUIT TI POT OFFICE OF Hit TOM. H. T. 99 Orihr »f the Pmt, A. B. Bnri-on. F. M. M a J w • « j | alovensld dnevnik v Združenih državah. Velja sa rN lato.........96.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inosemstvo celo lato... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki The largest Slovenian Daily In the Unit id States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. _ V 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of i Congress of March 3, 1879. » TELEFON: 4687 CORTLANDT * NO. 229. — 6TE V. 229. NEW Y03K, FRIDAY, SEPTI'.TBER 30, 1921. — PETEK, 30. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK xail, PREROKUJEJO, DA BO VSE CENEJŠE IZ WASHINGTONA POROČAJO, DA BO KMALO VEČ DELA PO CELI DEŽELI. — KOLESA INDUSTRIJE SE BODO ZNOVA PRIČELA VRTETI. _ SKORAJŠNJA PROSPERITETA. . Washington, D. t-, 29. scpt. — |.spravili kolesje industrij v hi-Karodna konferenca proti Oeza-itrejši tek. posljenosti. ki zboruje tukaj že j Konferenca ni hotela razmišljati par dni. je prišla sedaj na sred-jo predlogu, naj se uriporoči na-sivo. ki mogoče m- no popolnoma j daljno skrčenje delavskih plač. odpravilo zla nezaposlenosti, ki k;.jti splošno prevladuje mnenje, pa bo izboljšalo .sedanje nadvse (da bi tako priporočilo vzbudilo mučne in jlabe razmere. po celi deželi veliko nevoljo ter Ta predlog so stavili tvoru čar ji ogrožalo uspeh konference. v odboru. kojega naloga je jH-ed-i ---- ložiti odredbe za odprave neza- v "STV H „ VIŠEK PRISMOJENOSTI \ prizoritt hočejo namreč tako-1 zvan "drive", kojega namen bi — U 7|f|lJ PITY III oil dovesti tovarnarje, veletrgov-j ■ £IUH Ul I I f ILLl eo in prodajalce na drobno do te- _ (,a bi ^iiaVi svoje cene ter Župan Voliva je zadal zn&r.csti s tem tudi privabili k sebi več je j nadaljni udarcc.Pred .-aatlrira štev. I o kupeev. Tovarnarji domnevajo, da bo na ta način m o poč e povspešiti ir-H o vi no in industrijo ter s tem tudi odpraviti brezposelnosti, kajti povečana delavnost v industrijah in trgovini bj dala tudi delo seoljšati položaj v industriji in trgovini, če bodo cene le nekoli-ko padle. To bo v splašnem ugodno uplivalo na trg. Seveda ni mogoče nikogar prisiliti. da sledi temu ali onemu načrtu. Ljudje, ki so stavili ta predlog, pa si dosti obetajo od propagande, ki bi predofila tovarnarjem in trgovcem vsestran-ke prednosti splošnega znižanja een. <»otovo je. da predlog ne bo sprejet brez opozicije. Ta načrt straši zadnje dni po glavah- vseli vdeležen^ev kanfe- guje neprestano? Ti k:*jign dviga v zrak tako visoko k<,t j»> žene sila. ki jo je vrgla navzgor ter pade zopet navzdol, I; ?r je t "ž je k<>t zrak. (*e pre/ežem nitk'» tega halona, se bo dvigni: do gotove višine ter pričel z item padati. .laz primem za to palico in v.\ to |»ero. Pero pihnem v zrak gor-jačo pa vržem v zrak. Oorjača bo šla tako visoko kot j«; bc g»:ala moja sila ter padla zatem zopt t nazaj. Pero pa bo šlo tako \ iso-ko v zrak ko* ga bo pognala moja sapa. To je vse. Mr. Voliva je največji zagovor-renee. Poleg prednosti, katere si'nik P^hibicije in višnjevih j»o-obetajo njegovi zagovorniki, na- S\H\' V njegovem mestu ne sme vajajo tudi slabe strani tega pred-,"*1)*«* kaditj. Žensk- morajo no-loga. Vsepovsod psi prevladuje predpisane obleke »r če ima prepričanje, da bi bil problem ne. kara prekratko krilo j- trkoj are-zaposl j« uoiti k malo rešen. Če bi tirana. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah ae potom naie bank« Izvršujejo po aizki rrai, zar. ntjivo In hitro. Vfersj m bile naše cene sledeče: Jugoslavija: R«p«HIJi na zadnje po&te In bplataj« "Kr. postni tekovnl nrad" In "Jadranska«banka** v o preteku cele ure se Štf#vilni, ki so za pridržke, so jav-je izrekel republikanec Kellogg no izjavili, da so za končno odo za pogodbo. Nato je bila seja hren je pogodb. odgodena,\ue da bi se kdo drugi j__ oglasil k besedi. j Domnevajo, da bo današnja de-bata nekoliko bolj živahana, ker AVSTRIJSKI KABINET BO MO-bodo vanjo posegli demokrat je, | GOCE ODSTOPIL. I i so prišlo do odločitve, kakšne?' stališče naj zavzamejo napram" Dunaj, Avstrija, 28. s-pt. pogodbi. Sklop demokratične Kancelar Sehober je včeta= na rtrnnke z ozirom na pogo.lbo, ni mi„niI? da bo avstrijski kabinet baje obvezi za demokratičnekon- gresnike. Veliko jih je med njimi, -» • ■ —-------- ■ ■"» MEHIKANCI BEŽjC PRED OGNJENIKOM. Mexico City, Mehika, 2^. sent Popfikatepetl, veliki ognjenik, ki ! leži južno-iztočno od tega m^st;1. jc pričel zopet delovati in s:eor bolj močno kot pa kedaj v zadnjih letih. Prebivalci vasi Amocameca in Tlanacas. ki ležita ol vznožju gore. zapuščajo svoj * domove, ker se boje resnega izbruha ognje nika. l>va izbrnha sta se z-T-rrSlla ^ tffen zadnjih desetih dni in poročila, ki so dospela v to mesio. pravijo. da teče lava v precejšnih množinah iz kraterja ognjenika. Ze pred več kot enim h*torn je pričel Popokatepetl kazat i sveža zna menja delovanja po počitku, ki je trajal dolgo časa. BAVARSKA SE JE SPORAZU MELA 7. BERLINOM. Bruselj Belgija, 23. septembra Kapitan Paul Armbruster, šviear-Monakovo, Bavarska 2?. sept, j ski aerovnat, je bil ofic\ie!no pro-Dogovor, ki je bil sklenjen v Ber-! ff^ašen zmagalcepi v mednarodnem linu dne 24. septembra mod za- balonskem poletu za James Gordon Bennett trofejo, ki s* Je pričel tukaj dne 18. septembra. len kapitana Armbrustcrjn je prišel na zemljo na obal: frske. 766 kilometrov od tega me^ta. Drugi je bil Henri- .Syx-neer iz Anglije, ki je napravi! 6s>7 k/o-metrov in tretji AmerPtanec Upson, ki je napravil 6fi-i kilometrov. najbrž prisilj«»n odst.ipiti. ke<-stf»ji vlada pred vojno krizo, ki se tiče finančnega p »V/eja na •ni strani ter vedno h »1 j re>n» ga položaja z ozirom tri Biirirenhmd ^fero. Kancelar je poved;;! Itomiteju jM.slanske zbornice ".n ;v>".;>n za deve. da so je vhula zan": !a na os>-'jube zaveznikov kreditov in da se bo rešilo problem zap;. 1 ne Ogrske soglasno z določbami mirovne pogodbe, sklenjene v .St. Germain. Rekel je nad.iniso držali zavezniki svoj«- be.s^de in da mora vlada vsled tega resi-gnfratf. — Vlada, koje edino geslo b hilo združenje z Nemčijo, bi hihi uspešna, — je izjavil lisf Abend v svojem komentarju glede \ ol>-žaja. ŠVICA ZMAGALA V BALONSKEM POLETU. stopniki bavarske ter nemške centralne vlade, v je bil sprejet od ustavnega komiteja bavarske poslanske zbornice. Ta dogovor hote uravnati spor, ki je divjal dalj •časa med Monakovom in Berlinom. Glasovanje a- komiteju jr pokazalo le pet nasprotnih glasov ir. te so oddali člani bavarske sre !-nje stranke. ne Nemčije. Glavne točke predlogo določajo. naj država zapleni vse itnetje prejšnjega nemškega kajzerja t'*r prejšnjih nemških vladarjev, družinsko m privatno imetje. Nadalje j«1 rečeno, v predlogi, naj so brez ponzijo odpusti vsb civilne in vojaške uradnike,^ki so monarhističnih naziraiij, !:i trpe monarhistične demonstracije, :di ki nočejo priseči republiki zvestobe. Prepove m j se vojaštvu nošenj«* orožja ra/.en kada" je v aktivni službi. London, Anglija. 20 -.eptembra. Prva poslediea dogovora med zvezno vlado in Bavarsko je bil odstop monakovskega jiolieijske-ga predsednika. — Tako pravi neka brzojavka, ki jo je dobi! Times. Brzojavka dostavlja, da je odpuščeni p«il:eijski predsednik pospeševal monarhistično gibanje na Bavarskem š«» v velik; večji meri kot prejšnji ministrski predsednik v«»n Kahr in oje. da ne bodo jutri prostih nogah proti jamš-ii>i petih ničesar več dobili, — je odvrnil 1dolarjev. Zaprt j- bi: dva neki strežaj. — Vajeni so bili ha-!tedna tek(>m UV(,tine pr;.iskaVe dm okrog brez hrane po več dni.j ^^ umora vipginijc R,ppr 1(.r Okrajni pravdnik to povspeš:1. pri četek procesa radi uboja t,er izjavlja, da nasprotuje sodniku. Večina otrok je najprej vgivz-nila v kruh ter nato prjiskala vsebino kruha. VsF so se čudili belini in sladkosti kruha. Čeprav so bila živila namenjena za 327 otrok, je morala pomožna administracija posaditi za mize še na-daljnih šestdeset otrok. Pobrali so jih po cestah Kazana ali jih pa privedli iz sosednjih vasi. Sko-kraj Vsi so bili oblečeni v spodnje perilo, kajti vrhnja obleka, ki so jo imeli kdaj, je' bila že vsa raztrgana. Nekateri tartarski o-troci so imeli mrzlico. Bil so suhi ter se neprestano 'tresli, čeprav se bili zaviti v dolge črrie^plašče. V hiši. kjer so' delili živila, je primanjkovalo posod in upravitelj je rekel, da je bil dom organiziran šele pred enim tednom in da ni hilo mogoče spraviti skupaj več poso«le. Otroci ne bodo ostali zavedno v Kazanu. kajti odvedli jih bodo v druga mesta in veliko tudi v Petrograd. — Ali bodo Amerikanci tudi tam delili hrano? — so strahoma vpraševali otroci. Kakšno sliko Rudije nudijo ti otroci? Pri mizi sta sedela dva mladiča stara dvanajst in trinajst let. oba iz sosednje vasi. — Moj oče je delal za sov jet. — je rekel starejši. — Vaščani so ga ubili, ko so prišle bole garde pred tremi leti. Tedaj se je oglasil tudi mlajši: — Tudi mojega so ubil'. Pri sdsednji mizi sta sedeli dve sestri, enajst in trinajst let. ki sta po dolgem potovanju- prišli v Kazan. Oil sem zvoke klavirja ter na- TUDI STARA ŽENSKA SME PLESATI. Port Arthur, Ontario. 20. sept. Šestdeset let stari David Irvin. ki ni hotel voditi svoje 45 let stare žene na plesne zabave in druge prireditve, ji dobil od sodnika Mast en a naročilo, da m'»;y. plačevati svoji ženi po en dolar na leto ter razdeliti svoje imetje na tri dele, enega zase. drugega za ženo, tretjega pa za pet otrrjk. Potni listi. Iti* *. P« najneve jfi odredbi bel graj ike vlade dobe Jugoslovani potrn liste same tedaj, a ko prinesejo f *eboj kako listino iz starega kra ja, da je razvidno, od kod je do ma. Take listine sn: Stari potni list, delavska* ali vojagka knjižica krstni list in r'omovnica. Navadna pismo no zadostuj« Kdor tedaj nima nobeno tak« listine, pa želi potovati v stari kraj, naj vi&e županstva nu ob čine, v kateio je pr L? to j en, po do movnieo, potem bo šele mogel do biti jugoslovanski .potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v Nerm York v namenu, da bi potoval t stari krp j, ako nima kake gori »msnjeae listine. JTrank Sakaar State Bank. H Pertlaaflt tL. New York, N.T, _____ . __ . lAdrartlMrnantl bo tekom par dni stavljen pred sodišče radi uboja, če bo iz* edcl okrajni pravdnik Brady s^oje načrte. Prnti Arbucklu sta dvi- gnjeni dve obtožbi in sicer radi uboja na" temelju izvida okrajne velike porote in obte/ha rar'i prireditve v hotelu'San Francis. Tekom te prireditve je dobila igralka smrtonosne poškod'_e. Okrajni pravdnik je izdal v era j zvečer daljše ugotovilo, v katerem pravi med drugim: — Sodnik Lazarus je zavzel stališče, da je bila smrt Virgin i je Rappe posledica povsem nedolžnega in malenkostnega dejanja iu ria jo je obtoženi mog >če malo u-daril, vsled cesar ni kriv drugega kot majhnega prestopka- lies pa je. diije storil obtoženi veliko več in da so bila njegova dejanja /.'•.-činska po svoji naravi. Ker pa je dvignil proti obtožencu obtožbo uboja, j*; sodnik Lazarus priznal, da je bil obtoženi kriminalno odgovoren za smrt Virginije Rappe. Če pa je bil kriminalno odgovoren za njeno smrt, bi ga bilo 11"1-ba obtožiti umora, ne pa uboja. Brez vsakega pomena je. oe jo je nameraval umoriti ali n3. Kolikor pridejo vpostev dokazi, ne dela postava nobene razlike med važnimi in ma'enkostninu slučaji. Istotako ne razlikuje p stava uglednih in navadnih obtožencev. (O, seveda no. Op. ur.} MANJŠI BOJI NA ANATOLSKI FRONTI. Atene, Grška, 28. sept. — V ofi-cijelnem obvestilu, ki je bilo izdano danes tukaj, se glasi, da se vrše manjši infanterijski in artilerijski spopadi ob Eskišer fronti v Mali Aziji. V poročilu »e glasi nadalje, da prevladuje na drugih frontah mir. * ■ r» cv ^ POŽAR V STROJARNI Milwaukee, Wis., 29. sept. _ Požar je uničil včeraj zvečer naprave American Hide and Leather Company. Napravil je tudi veliko škode v strojarni Arbcrta »Tro-steja. Skupno škodo cenijo na približno miljon dolarjev. Tel;cm gašenja so bili trij's ognjegasei nevarno poškodovani. GLAS NARODA. 30. SEPT. 1921 "GLAS NARODA" - L SLOVENIAN DAILY { „— ■ Mi l m Hi ■ ———^ _ and Published by - ILOTKNIO riBUSBINQ COMPANY im Mrporatlon) LOUIS BENEOIK. Trtuurw * M. — M »RANK BAR SER, Prttld«nt Plac« of BualncM of ftho Corporation and Addraaaoa ml Above Offlclera: at OorHanrtt Street, Borou«*i of Manhattan, New York City, N, Y. -Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan Uvzemil nedelj In praznikov. Mm celo lote volj« Itak za Ameriko Nt Za Now Yorjt fa celo loto pot Za četrt leta •3.00 Za Inozernetvo xa celo li^o rf* per lota •7.00 13.50 •7.00 •3JW • L A t NARODA CVolce cf thr ^ooptdf -K very Day Except Sunday« and Holiday«. Suoecrlptlor. yearly |M( Advortlsoinents on Agreomon^, Ooirfat podptaa 1» onkritl aa no priob^ujejo. Denar na) St> btagorott po- po M oner Order. Prl e^reraecaM kreje. narotelkor vcoitmo. da m tad! prejta)« bivali*?* naznani, da hitreje .najdemo naatonti^a. Q L A 8 NARODA Cortlandt Mreet, Bor#0c* M anhattar, Now York, Telephone: Cortlandt Z37i M. Y, ARBUCKIE, , .. — - - " — • —- ---- Sodišče v San Francisco je postavilo kinematografskega igralca Fatty.j a Arbuckla pod pettisoč dolarjev varščine ter ga izpustilo do nadaljne obravnave. Pod istotako veliko varščino je precej newvorskih salon ar je v, pri katerih so izza prohibu-ije suhaski agent-je izsledili žganje. Za uboj ženske in za prodajo opojnih pijač je torej varščina precej enainista, in nihče si ne bo belil glave, če bo Arbm-kle pri končni obravnavi oproščen. Arbueklova zadeva je dvignila precej smrdljivega prahu ]*> ameriškem časopisju. Debt-lull si je »lajšal življenje z lepimi dekleti. S svojo ženo ni živel skupaj, ona pravi, da že ve, zakaj ne. Pri neki priliki, ko je tekla pijača v potokih, ko je perverznost dospela do viška, se je zaprl v spalnico z igralko Virgin i jo Rappe. Kaj se je godilo v spalnici, javnost ni izvedela, sluti pa lahko. * Priče vedo, kaj sta uganjala. Da ni šlo samo za čisto navaden spolni akt, je razvidno iz tega, ker so se priče kljub svoji degenerirano-sti sramovale, ampak so razne nečedne podrobnosti pisale na listke ter jih izročale sodniku. V spalnici sta bila zaprta celo uro in šele po eni uri jo začela igralka kričati, da bo umrla. I "mrla je res po preteku štirih dni v bolnišnici. Smrt je povzročilo počen je mehurja in vnetje trebušne mrene. Domnevajo, da je poškodbe povzročil kos leda, ki je bil (da govorimo v ameriškem svetohlinskem jeziku), 44položen na njeno telo''. Značilno je, da je sodišče izvedelo za celo zadevo šele po smrti nesrečne igralke. Igralka je sklenila molčati. njeni prijatelji tudi, Arbuckle pa še najbolj. V slučaju, da bi punca okrevala, bi sodišče ne po-j seglo vmes, in javnost bi bila prikrajšana za en svin-jarsko-pikanten kriminalen slučaj. Stvar je pa prišla pred sodišče. Dokazalo se je, da je bil Arbueke povzročitelj smrti. Dognati je bilo le še potreba, če je bil to umor ali uboj. Postava namreč ta dva pojma prav dobro razlikuje. . .. Morilec je tisti, ki umor že v mislih zasnuje ter se poda na delo v namenu, da mori. • V Ubijalec je pa tisti, ki umora ni vnaprej preračunal ampak je moril v silobrami, ponesreči, slučajno. Postava pa pozna še drugo razliko. Med morilce spadajo zločinci južnih držav, zamorci, newyorski Italjani in sploh ljudje,, ki niso preveč založeni s hudobnim mamonom-denarjem. V drugo vrsto, med ubijalee, se pa uvrste bogati zločinci, miljonarji, ki s svojimi avtomobili smrtno poškodujejo popotnike na cesti, perverzne bogatinke, k; streljajo kar tako za zabavo, in druga taka svojat, ki se prokleto dobro zaveda, da je denar vladar sveta. Med ubijalce so torej tudi Arbuckla prišteli. Za umor je določena smrtna kazen, za uboj pa kazen od enega do desetili letih. V Alabami linča ljudska drhal zamorca, ki se, sledeč spolnemu nagonu, zarezi beli ženski. . Ko so pa v San Franciscu predvčerajšnjim spustili packo Arbuckla na prosto, so se drenjale krog njega dame iz *4najboljših" krogov ter mu poljubovale tolste roke. - To je kulturna slik? napredne dežele. To je tisti smarad, katerega noben, še tako oster parfum, ne more zatreti. Ustvarimo slovensko iredento! Treba je organizrati časnikarske poročila t inozemskih listih in seznaniti vse naše "zaveznike" Fiancoze, Angleže, Am^rikonee o kruti usodi naših rojakov. Treba ^e velike propagande, liijti danes še vedno veljajo pesnikove besede: "Bridka žalost me prešine — ko se spomnim domovine — Vsemu svetu nepoznane — Od nikogar spoštovane"'. La ako nas svet pozna, se bo za nas zainteresiral in petem se bo pač tudi usoda rojakov omilila, še predno pride rešitev. — Da pride revanša. da si jih priboriti moramo, to zavest treba budi ti in koreniniti v naš narod. Treba pa je tudi pri nas povsod in neprestano prirejati manifestacije in protestne shode, vsa društva, vse korpora<-ij«> naj prote-stujejo proti nasilstvom Vsi ti protesti bodo tudi naši vladi najmogočnejše sredstvo da bo svojim notam dala primerno moč in veljavo. rmejemo, da danes ni še ugodna prilika, da si t. orožjen* pridobimo krivično nam odvzete dežele, pač pa imamo tudi daces v rokah, marsikako orožje, da ž njim strahu jemo sovražnika ter ga prisilimo, da opusti svoja nasilstva In gotovo smo upravičeni da od vlade zahtevamo, da to orožje uporabi. Dobri patrioti smo in ostanemo, a da bi po bizantinsko klečeplazili ter molče prenašali brezbrižnost ali napake, tee a nikdo od nas zahtevati ne more. Naša država je pokorna dekli antante. Izpolnila je vsal o njeno |K)veIje brez odloga. Nemci in Pol jaki so se uprli. Madiari se puntajo* Italijani se ne drž<» dogovorov, le mi smo vedno poslušni. Mar nimamo zato pravice, da se tudi naše zahteve od antante uveljavijo, da se tudi naši rojaki od nje ščitijo.' A thdi sami imamo dosti moči v to. Brezpogojno se naj prepove \sak izvoz dotlej, da z i vlada trajno po polen mir. Italija brez našega lesa, našega mesa itd., ne more obstati. Izvažajo se živila v Nemško Avstrijo, da ne pogine. Zaprimo obema ta vir. Pri nas narašča draginja, ker se vse izvaža, baie. da bi se dvignila valuta, a ta parit. kljub temu čira dalje bolj. Celo carina za izvoz se je odpravila pri mfsu in živini in ;ni/:'le za druge izvoze vse v korist tujcem in sa Škodo domačinom. Mar morajo res državljani trpeti, da si nekateri verižniki množ" svoje milijone; da se šf bolj bogate iaj«s6 K. stanovanju- ji je spodrsnilo, nakar je sledil usodni padec. Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru. Ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru je došla vest s pristojnega mesta, da ■kušal preko Spilja -praviti 3 va-J^ v ^^^u svojeeasn.ga posveta, odnoteiio sklepa strokovnjakov Slovenije ustanovitev srednje vi- sftdjarske in poljedelske šole v Mariboru pole g obstoječe vinarske in sadjarske šole v Mari- Imenitno kupčijo je napravil Anton Komert/.ki, vili otrzec v (iradcu. Leta lf>19. jej gone vina in v- to svrho ponujal komisarju pri politični oblasti 5fa- ^ ^ ribor 500 K nagrade. Komertjiki | „ N je bil radi tega pred .poroto obsojen na 5 mesecev ječe. Vsled ničnostne pritožbe se je ta kazen pred senatom spremenila in zni- boru centralna vlada odobrila ter odredila, da se ima srednja šola še letos otvoriti. Vse podrobnosti še niso znane. Vendar je gotovo, da se bo prvo šolsko leto moglo začeti nekoli ko pozneje kot navadno. menda šele meseca oktobra ali novenubra 1021. Splošni pogoji za sprejem po : starost najmanj 16 let., z dobrim uspehom dovršena nižja gimnazija ali realka ali meščanska šola; prednost imajo tisti. ki so razen tega obiskovali še žala na 2 meseca, katere pa tudi ni odsedel, ker je bil medtem — pomiloščen. Komertzki pa je svoj-čas leta 1019. vložil pri okrožnem jjodišmi kavcijo 20,000 K. Zdaj, ko je bil rešen vseh teh neprijetnosti, pa je dobil kavcijo vrnjeno v 200,000 K naše valute ter je na ta način še profit iral 180.000 K. Konec krone v poštnem prometu. Od 1. septembra se morajo svo-te na postnih nakaznicah označiti . v dinarjih in žarah. Nakaznice, ki ;™etMk' . . , bi bile izpolnjene s kronami in vi- sole 80 hrez IZJeme ekvternisti (iz-i pravih ,z nas ljudi. ven zavoda stanujoči, odnosno) • * • Peter Zgaga Prijatelja sta se srečala in prvi je druge*ra opozoril; — Ti. kaj y pa s tistimi petimi dolarji, katere sem ti bii posodil? — Prihodnjf teden t! jih bom vrnil. — Hm, zadnjič si tudi rekel, da mi jih boš prhodnji teden vrnil. — Veš. jaz sem tak človek, ki vedno enako govori. * * *. ■ Iz "Washington^ poročajo, da jt hnenoviil predsednik Harding Louisa Einsteina poslanikom za Balkan. Zakaj skrivajo ? Zakaj ne pravijo za Turčijo? Za diplomatična mesto pri m>)-hamec\ancih imajo aiheriski judje že star patent. * * • V New Yorku prodajajo bela i;i rjava jajca. Edini razloček je v eeui. • * " Vse naj bo cenejše! Ze zdavnaj bi moralo biti, toda sani Bog v«, kdaj bo. • * Excerpt fron: the minutes of the Slovenian Convention in {.'Iceland, Ohio: ,. 11 Recorder Underwood nn-nounces that the daily 'Pros >vjet' has been elected as the official organ. Also that brother Back- borer has been elected editor*'. » * * V Novem mestu izhaja sedaj list "Sedanjost". Sedanjost jj vredna naslednica "Dolenjskih novic*', ki so se svojčas proslavljale z jako značilnimi naslovi kot naprimer: Na Balkanu se neka) kuha Kaj, se še ne ve. ali pa; Turek gleda preko meje Grdinec, sram te bi>di! • . * Zadnjič j^ bilo v New Torku zborovanje Marijinih družb: >/izadnje je bilo soglasno sklenjeno, da "devica ne more uspešno brariVi svojega devištva, dokler dejanski ne pozna nevarnosti možkega spola". " * * V slovenski cerkvi na osm> cesti v New Yorku je cela m neža-rija : Na strehi so zajci, v drugem nadstropju so kozli, v prvem nadstropju so backi. v basementu pa žolne. * * * Pridigarji si na vse način pri- Sttgnslmmttaka Ustanovljena 1. 1838 SCatnL 3feikttirfa Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predst Jnik: RLTL»OLF PERDAN. !Xi3 E. 185tb ^t., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS bALA>»T, Box IDS, Peurl A7e., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PIGULER, l&j. atUai. Blagajnik: GEO. L. BKOZIClT. Ely. »linn. Blagajnik neizplačanih smrtuin: JOHN" MOVEBN, 524 E. 2nd Ara, W. Dulutb, M'n«. Vrhovni irfrftvihk: Dr. JCS. V. OHAHEE, E. Ohk* St. N.S.. Pittsburgh, Pa. kadzoriX tfdhor: MAX K E RŽI SNI K, B«IX Rt»rli SyrlnjC*. W^O. MOHOR MLADIČ, 2603 So. J-a v. ndal*- Are., Cl>lctt«ar III. FA AN K SKRABEC, 4822 Wash, ^t on St., Denver. Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 4b0, Ely, Mlu«. GREGOR J. PORENTA, Box 170, lllaclc Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St Clair Ave., Cleveland. O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, III. PA t T LINE KRMEXC. 530 — 3rd Stn-pt. I-a Salle. IU. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Aveaue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, Market Street, Waukegao, 11L - Jednotiiio uradno glasilo: "Glas Nart»da". - 1 Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiilja-tvo n^i se i>ošiIji:j<» na jrlavnejra tajnika. pritožil naj se pošilja na pretioroča vsem JuKoslotr.aom za obilen pristop. Kdor želi posteči Olar. tc orr?inlzaclje. naj se zplasi tajniku bljižneRa druAtv» J. S. J, Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gt. tajuiioi. Ncvo društvo se laliko vstanovi e 9 član* ali člankauii. Iz Jugoslavije. Vlada in Občinske volitve. zaslišjin beograjske policije. Iz Beograda se poroča: Vlada nakar so ga i/.gnali preko meje v je, kakor znanf>, prvotno stala na sovjetsko Rusijo. stališču, da naj se \ vseh >brinah.' kjer so bili razveljavljeni komu-! Jugoslovansko posojilo v Ame-11 i stični mandati, vršijo naknadne volitve. Proti tej odločitvi je pre-' kako drugo kmetijsko šolo ali soj zadevajo, da bi napravili angelje bili že v kmetijski praksi in soiIK nas- sino\-i. Učenci srednje Veliko boljše bi bilo, če bi na Dan za dnevom eitamo o grozovitostih in zločinih ki jih zagr*-sajo Nemei in Italijani, a zadnji čas tudi Madžari nad našimi rodnimi brati, ki so ostali pod njihovim jarmom. Niti imetje niti življenje nima več zaščite. Iz narodnostnega sovraštva divjajo tolpe teh narodov, ki se baharijo s svojo kulturo, nad brezpravnimi Slovenci. In mogfiena ttiilia nova domovina, svobodna Jugoslavija naj ne stori Aife«af V tajffc obrambo? Mar naj bo kak medel papirnat protest naše vlade ve» odgovor* In mi naj veseljaeimo dalje in se ne zmenifno za trpljenje naših bratov preko mej * Ako se zdramimo in sfclieemo leak protesten shod aH celo kak obhod po mestu, menimo, da f*mo »toiili •vse ter pademo zopet v letargijo. Ne, trel»a je trajnega, smotrenega ideUj _____ ______- __________- - - - narji. se bodo vrnile strankam, ki bodo morale vsled tega kupiti nov. blanket in ga izpoluiti po novi va luti — z dinarji in parami. oskrbovani). Minister Spaho o naši industriji. Zagrebški •"Jutranji list" pri-"Liga za pobijanje tuberkuloze", naša razgovor z ministrom dr. M. Docent dr. Jvan Matko v Mari- Spahom. drugim je dejal dr. boru snuje po vzorcu si i enih in-^Spaho: 'Z ljubljanskega sejma stitucij zapadnih sosedov in dru- sem odnesel najlepše vtise. Vedel gih kulturnih narodov začasno sa- sem, da je tam industrija zelo na-mo za bivšo Štajersko "Ligo za predna. ali vendar sem bil ugodno pobijanje tuberkuloze'' (jetike). iznenaden, ko sem videl na raz-Tpati je na aktiMio srKielovanje -"tavl mnoge predmete, za katere zastopnikov vseh slojev, da pod- nisem vedel, da se pri nas proiz-prejo akeijo, ki bo gotovo postala vajajo. Sejem je imel tudi lepe temelj za veliko organizacijo, ki praktične uspehe, ki se že sedaj naj bi se razpredla čez vso Jugo- kažejo, kakor sem mogel razbrati slavijo. Obilo uspeha! iz pogovorov z nekaterimi ra.z- stavljalci.'' O zagrebški industriji Detomor. ^e je izrazil dr. Spaho sledeče: Hči kočarja Janeza Pfiferja iz "'Tudi zagrebška industrija je Sv. Jakoba na Štajerskem je spo- presenetila moje pričakovanje, razumno z nezakonskim očetom Jaz sem si pred 10. leti ogledal za-Enčičem zadavila svojega neza- grebško industrijo, j>a sem se se-konskega otroka in ga potem^za- daj divil kolosalnemu napredku, kopala. Orožniki si prišli zločinu ki ga je napravila tekom tega ea-na sled po anonimni ovadbi. sa. Veselil sem se. ko sem videl, da vse napreduje v predelovanju Razne nezgode. . in da se namesto poltairikatov Janez Brodnik, posestnikov sin izdelujejo gotovi izdelki.T? Xa iz Kompolja, se je peljal na viso- vprašanje, kaj namerava podvzeti ko naloženem voasu in padel *poto- za boljši razvoj naše industrije, ma po nesreči na tla. Pri padcu je dejal minister: "V mojem mi-se je poškodoval na glavi. nistrstvu se izdeluje načrt zakona Ferdinand Oraiem, pastir iz o pospeševanju domače delavno-Dolnie pri Tržiču, se je pri sefca- sti. Zavzel se bom za to, da dobi nju drv vsekal tako močno v levo naša industrija tudi boljšo carin-nogo, da so ga morali prepeljati sko zaščito zlasti z ozirom na niz-v bolnišnico. ko stanje avstrijske valute." Maks Trtjiik, sirota iz Hrenove ulice št. 17 v Ljubljani, je poma- Suspendiran je bil iz službe gai čupati žimo. Pri tem ga je Vpterif1arski nadzornik v MaHbo_ ^graJ)il stroj za levo roko in mu j" _ je poškodoval. ni" Htfgon Hinterleehner, ki je v Nogo si je zlomila gostilničar- preiskavi zaradi prodaje špeha in ka Neubauer iz Lajtera$)erka. Tmesa poginule živine. • "Moderna" punca. Krilo dolgo do kolen, izpod krila par polen hodi z dolgimi petami. Stas nikogar ne omami, ker je stisnjen kakor osa. ,Zgora j gola. spodn i bosa je današnjo vzor-te pota. Vrat je dolg ali pa n' ga, nos je kot tržaška bi ga, kita tujega pridelka, lica bela kot pep^ka. Takile bi človek dvoril? Bra te, brate, kaj si storil T * * * Henrv Ford je res prav: čarovnik. Pred kratkim je prevzel neko žcleznico, ki je imela prej veliko izgubo. ' Rff Sedaj je povišal uslužbencem plače in znižal vozne pristojbine. In glej, železniea m a nese. Možak dela žnjo velike dobičke. Stavim, da bi mu tudi pesni kova 11 je nosilo dobičke, če bi se ga lotil. * * * Višek današnje ženske mode je malo pod koienom. jelo ministrstvo notranjih zadev zlasti cd apozieijonalmh strank mnogo protestov, če^, da načelo proporca ne dopušča . naknadnih veKtev m da jo /. odločitvijo ministrstva oropore naravnost iz-' igran. Z ozimni na te proteste je minister odredil, da se naj predvsem" izvršijo volitve v onih i bči-nah, kjer občinski odbori v-led števila razvel javi jenih komuni-rtičnih mandatov sicer ne bi bili sklepčni. Te volitve naj se pospešijo in so dobile pokrajinske oblasti tozadevna navodila. Dne S. >. pred«-- "dnika riki? ptembra je posetil vlade Pašiča am»-ri-ški ntiljarder Fillon. ki se je dalj časa zadržal pri njem. (lovorilo se je baje o velikem posojilu za Jugoslavijo v Ameriki. Duhovniške plače. Tz Beograda se poroča: V niini-rtrstvu ver bo v najkrajšem času vi-šila konferenca škofov o ureditvi plač katol. duhovnikom. Trockega tajnik aretiran v Jugoslaviji. Somborska policija je pred kratkim aretirala Nikolaja Mitro-' lana, os-bnoira tajnika TroekegaJ in ga "privedla v Beograd v zaslišanje. Prišel je v Jugoslavijo kot 1 emisar, da se informira <• delu in moči komunistične "stranke v Jugoslaviji- j)no 8 septembra je bil Na državno veleposestvo Belje, katerega upravitelj je. kakor 7.11a-no, Anton Kristan, po vdrli Ma-| d/ari. Prvotno poročilo, da so od-mnali vso živino, je znatno preti-. rano Madžari so vdrli le v oni del ■ pose t va. ki leži onkraj Donave , in kjer je upravitelj /e bil izvršil fvakuaeiio. Orl :»O«N» krav so jih Madžari odpeljali le ostale so bilo prepeljane v Belje. Naši kme-ki pribežali j>red madžarskimi tolpami čez novo mejo. bodo ]>o"večini naseljeni na državne 111 veleposestvu v Belju. Na zimski kmetijsko-gospodinjski šoli v Repnjab pri Vodicah na Gorenjskem se prične novo šolsko leto s 17. oktobrom. Šola traja 6 mesecev, in sicer od 17. oktobra do 15. a.pr. V za ved ce sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalni na znana 400 K na mesec v denarju, v živilih pa za celi tečaj " kg m a.sti. 3 kg sladkorja In .10 ke p še nične moke. Gojentke mo rajo biti najmanj 16 let stare. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE iii vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJi bljana. ivlarlbor, MetkovIČ, Sarajevo, Split, Šibftnik, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji. Italiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO reke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive ua vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podru/nirah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne liste na, vse kraj« in za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi Čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnindi s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE ter plačamo začatAio 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižiro in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižiro. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu fta£« banke v prvem nadstropju brez ozira na to. ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje. _ Denar nam je poslati najbolje P© Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft. ' Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki Izvanredno ugodni pogoji ki bodo velike koristi za vse one, ki se je ali se bodo posluževair naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in črnegore. -- Frank Sakser State Bank Tudi Indija ima svoje Si Poroča Amit&ba Go se. Angleška trditev, da se skriva boljševizem za upornim gibanjem v Indiji, je popolnoma neresnična. Ustaško gibanji je bilo po-Klediea povečanih žtvljen.skih stroškov, katerih niso dosegle povišane plače; zatiralnih metod angleške administracije ter predvsem brutalnosti bosov na plantažah. Sedanje gibanje je slično zadnji generalni stavki med kulij: na čajnih plantažah v Candpurju. Indijci imajo namreč mjvečji re-špekt do žesk, kot jih uči to njih " era in ko je neki Anglež, po imenu Reed, ubil nekega delavca, ker je zavaroval čast svoje h*erke. ter bil obsojen radi umora le na par rupij kazni, so se Indijci uprli vspričo te krivice. Ua zopet uveljavijo red v dotičnem okraju so angleške oblasti poslale na liee mesta vejake iz rodu Gurka, najbolj krvoločno med severo-tndijskimi plemeni. Vojaki to dospeli sredi noči. Na dano znamenje so pričeli s splošnim masakrom. Cela domača vas je bilr uničena od požara, mo/ke iu ženske so vojaki pomorili ali jih strašno pohabili z dolgimi meči in otroke so nabadali na ba-jon ste. ^ Da završijo žalostno delo. so vojaki obrnili strojne puške na nesrečne in preplašene domačine, bežoče iz domače vasi. Vsi so bili umorjeni. Nacionalistični lačelnik v Cangpurju je naslednjega dn-3 brzo-javil John Andrewsu, načelniku Tagore mednarodne šole. Andrews je vprizoril nepristransko preiskavo ter sporočil angleški vladi natančen opis in oster protest proti takemu nastopu vojaštva. Ničesar pa se ni storilo in taki dogodki postajajo v Indiji vsakdanji. Anglija .skuša s krvavimi masakri zatreti revolucijo ki se bliža in ki bo obsegala eelo Indijo. V primeri z bodočo revolucijo bo iz gledala ustaja iz leta 1856 kot pouličen pretep. Dobroznana je angešla metoda, kako potiskati domačine ob tla. Kadai; ne opravijo ničesar strojne puške in topovi, se angleška administracija posluži izstradanja. Zvezo med vasmi se prekin?, pridelke požge, preišče vse hiše ter uniči spravljena živila. Lačni ljudje se ne morejo doigo časa upirati in preje ali pozneje jim Angleži podjarmijo, — a le na stroške strašnega sovraštva, ki raste od dneva do dneva in ki to v nedaljni bodočnosti vsplamtcl v požar revolucije, koje semena bedo Angleži sami zasejali. Agenti angleške službe so neprestano vprizarjali poskuse, da iazdele domačine v stranke, da poglobe sovraštvo in rivalstvo med sektami, in verami in da Sia ta način preprečijo solidarnost akeiie. Latere se tako strašno boje. Taki poskusi so bili vzrok državljanske vojne, ki je izbruhnila v Kalkut: leta 1918 med mohamedanci in Bramani, kar je povzro-čilo smrt bOO domačinov. Ko pa je vzrok nezadovoljstva zasledilo prav od angleške tajne službe, sta sklicala oba plemena konvencijo, k: ju je trdno združila. Prvi indijski nacijonalistični longres se je sestal v Nagpurju v decembru leta 1920 ter zahteval za Indijo pravico samovlade. Takrat se je tudi oživotvorilo organizacijo, imenovano Sva rad ž, ki je indijski ekvivalent ra Sinn Fein m Mahatme Gandi, osvobodi'elj, je bil izvoljen predsednikom Indijske republike. Tako resno je postalo to gibam je, da je lord Reading praktično pri/nal republiko s tem, da se je posvetoval z njenim preusedui-kom v Simli. Dospeli pa so močni argumenti iz Dowsing Streeta v Londonu in iz Whitehall ter prisilil: lord Readinga, da je uvedel za-tiralne odredbe in konečno je bil uveljavljen dekret, s interim se je razpustilo Sva rad ž organizacijo ter zapretilo z ostrimi kaznimi vsakemnu, ki bi izjavil, da je veren ter organizaciji. Svardaž organizacija pa ni mrtva pač pa nasprotno raste gkde svojega upliva in moči z vsakim dnem. Nadaljevala bo s svojim bojem, dokler ne bo Anglija prisiljena dati indijskim domačinom isto mero samostojnosti in avtonomije kot jo imajo Canada, Avstralija, Južna Afrika in Nova Zelandija. Jugoslavija — mučenica. * _ Nazadovoljnost je tisti nepri liprav, tisti baeil, ki se je takoj po prevratu pojavil pri nas in se je od rojstva naše države pa do dalo s naravnost na široko rarpasel. Potrebno je, se vpnšati. odkod to izvira in zakaj se ta kužna bolezen bas pri nas tako hitro širi * Odgovor je kratek in enostaven. Izvor vse nezadovoljnosti sta hujskanje protidržavnih elementov in nered. Odkod pa nered f Saj se vsakdo trudi na vse pretege. kakor ve in zna. da oapravi l ončno za že I jeni mir in red. Vprašanje reda je tista nesrečna točka, pri kateri načnemo najbolj pereče dnevno vprašanje, to je pomanjkanje sposobnih ljudi za »odilna mesta. 1 i je to morda l.aj. sramotaega. če ae to*javno pribije! Ne, nikakor ne! Kakor ni sramotno r.a dete. ker še ne zna ravne hoditi, tako tudi ni sramotno za moža, a\o nc zna takoj spretno voditi vodilnega mesta, ki ga je prvič zasedel. Našv^iradniki niso imeli v ranjki Avstriji r.a žalost prilike, da bi zasedli vodilna iiesta. temveč so prihajali samo na podrejer.i mesta. Bratje Srbi so pa zopet vodili tako majhno jadrnico, da tudi od njih ne moremo zahtevati, d i bi znali krmariti z moderno veliko ladjo. Zategadelj je potrebno, da se voditelji šele vzgoje. Preden je pa onemu, ki zasede k&ko važno mesto, dana prilika, da se kot samouk priuči in vživi v svoj novi posel, že Eirči s tega mesta bodisi vsled nesrečne politike, ali pa se bolj gotovo vsled zavisti in kruhiborstva svojih sotovarišev. Žalostno, toda resnično! Vzgledov imamo dovolj, če pogledamo samo svojo kratko triletno zgodovino. Prava usposobljenost za vodilna nusta bi se dala pridobiti le v kaki moderni, starejši evropski državi, kjer bi morali naši v to Dokli eani možje dobiti prakso, da bi mogli potem doma inciativno nastopati s samozavestjo jn ne kot.negotovi samouki. Ce se zatrjuje v Jugoslaviji, da imamo tudi loma že dobro kva lifieirane ljudi in da samo taki prihejajo vpoštev, ni s tem še prav nič rečenega. Vzemimo za primer samo zdravnika. Zdravnik, ki ima lahko najboljšo kvalifikacijo in je izvršil vse študije z odliko, še vedno ni operater, če nima posebne prakse za operacije. Zato je do-di dobrih zdravnikov, ki se. ooje vzeti nož v roke, kajti nihče ne ms ra biti poizkusni zajec, na katerem bi se zdravniki šele učili Za take poizkuse so primerni le mrtvecu Naša državi pa je in mora biti tisto nesrečno živo telo. na katerem se vrše vsi mogoči eksperimenti in le zasluga po naravi silnega organizma je, da zamore prenesti toliko ponesrečenih operaeij in da k'jub temu še ni.podlegla. Tudi pri vojaštvu se ne doseže vse z divjo, nepremišljeno stro-postjo. Z nesmiselnim kaznovanjem se disciplina ne utrjuje, temveč samo ruši. Krivična kazen globoko vpliva tudi na moralno čvrste duše in izsruba zaupanja v pravičnost predpostavi jtncev pomenja opasno padanje naravne vrednosti take vojske. Največje zlo v državi pa povzroča ljubosumnost posameznih državnih oblastev med seboj. Hud boj za kompetenco se bije vedno med oblastmi samimi. Prav pogosto se naravnost dlaka cepi. Na ta rovaš se je pred sprejetjem ustave silno velikp jrešilo in se bo tudi sedaj v prehodni dobi. Nagajivosr m maščevalnost sta seveda v takih primerih vedho v ospredju. Zato sta ustalitev razmer in pravna varnost vseh državljanov glavna momenta za končno ureditev dr-' _ ("Kmetijski list"). CARUSOVA SMRTNA MASKA Slika nam kaže slavnega italjans kega kiparja Filipa Ciiarlella, ki v svojem ateljeju v Napolju izdeljuje masko pokojnega tenorista Enrica Carusa. Govornik. Ruski spisal Anton P. Čehov. "Pa ri sam pravil, da~je vas :ajnik unuj!" * , "Ciril Ivanovrč je bil tajnik. Ti čudak, si se vreza 1! Res je, da je bil Oupič preje naš tajnik, a njega so pred dvorna letoma imenovali sodnikom." "Naj vas vrag za^topi!" ''Cemu si umolknil ? Govori dalje!" Zapojkin se je obrnil k jami in s precejšnjo zgovornostjo nadaljeval prehojeno govoraneo. Zraven ramenska je i-.tinito »Stal Prokofij O ipx\ i)lar uradnik z obritim obrrznm. Zrl je v govornika ter se srdito namrdnil. "Kako poštpuo sn se blamiral!" mejali so ro uradniki, ko so se wj.fali z Zivmjkinom s pogreba. "Živega človeka si ipnikepaH" "To pač ni lepo, mladi človek!" je g'drnjal 0:-ipie. "Vaš govor je morebiti iprikladen za pokojuia, a Lilede živega je porogljiv! Pomislite. kaj ste govorili? Nesebičen, nepodkupljiv! Veste, živ človek *e s takim govoričenjem kratko-nialo smeši. In kdo je vas prosil p- p?sov«;*i moj obra>zNelep. grd, to naj bi bilo, a čemu moje oiblič-je pred občinstvom omenjati? To je razžaljivo!" IT'S TOASTED Današnja Poljska. Po odstopu bivšega poljskega ministra zunanjih zadev kneza Sapiehe in imenovanju novega ministra Skirniunta so nastopile velike izpremembe v danaišaji poljski politiki. — Poljska zunanja politika pod prejšnjim svojim vodstvom je bila skrajno egoistiena in agresivna, kar se je videlo po rusko-poljsikem vprašanju in v času vstanka v Gornji Sleziji. Novi poljski zunanji minister,Skirmunt se pa prizadeva, da popravi napake svojih predhodnikov in da poljski politiki £m • i. • a * »I /"llv 'II>Al jarem; zna-'kar najprej do rešitve tega vpra- izpregovonti za slovo nekaj ma-|»<> vam je. da je do konca *vojega'šanja lega-. Na tebi je vsa nadeja. Da življenja ostal samec! A kdo gal ' Poljaka diplomacija je v načelu je umrl kateri izmed nižjih, ne uaiu nad uu^ti W tovariš Še že zapustila moje starce glede marali bi te vznemirjati, a ker pajsedaj vidim obrito, milo liee, cjbr-je tajnik - uradniški stolp tako-1''.feno k nam z dobrim smehlja-rekoč. Lepo bi ne bUo takega go- j"1"!, še setlaj slišim njegov mehki speda -brez nagrobnega govora za- Prijateljski glas. Mir SrebstL" ' JJemu. Prokefij Osiplč! Spavaj, "A. tajnik!" je zazeval Zripoj-j/v^i in modri hlapce!" kin. "Tisti pijanec?" ZajM.jkiii je nadaljeval, a po- | "Da, pijanec. Pil boš in jedeL.. »hišalci so je!i šepetati. Govor je j tudi voznika dobiš plaieanega.j "^ajal vsem, izžiuel je nekoliko Pojdiva duša! Spregovori tam marsikaj je bih, v njem|z Nemčijo" Poljski i>olitiki izjav grobu kakor ves m znaš. nekak- rudnega. Nedoumno je bilo j»rvie 'jajo. da ie z vei-sailsko mirovno >no plačilo boš že prejel!" . .Jo, cemu je -govornik nazival po- pogodbo dobila poljska ropublika Zaf^jkm je bil precej priprav-. k'»j»ika Prokobja Osipiea, dočim na eni strani preveč, na drugi pa jen Skodral si je Jase m melan- ^ J" i*ti imenoval Ciril Ivanovič. premalo Žele si samo odkrito, da j bol »enega obraza je odšel s Po- Drugič je bilo vsem znano, da se bi se našel posredovalec, ki bo po-iP.avskim naulico. je ra.prk vse življenje bojeval s'magal omiliti p^K^o-nemško na- Nekega lepega jutra so pokopa-jterega smo še nedavno videli tako vali koleškega tajnika Cirila Iva ; bodrega. mladostno čilega, kaiteri novica Vavilonovega, ki je umrl j je prt^d kratkim na naših očeh, vsled dveh bolezni, tr»li razširjenih] kot neunn-nm čebelica, nosil svoj v naši očetnjavi: od zlobne ženelined v splošni ulnjak državnega in alkoholizma. K«> se je mrtvaški! blagostanja, kateri... prav tisti sprevod premikal od cerkve na j se je sedaj spremenil v prah in pokopališče, vsedel se je rajnni-jpepel. Neizprosna smrt je položila kf>v tovariš Poplavski na voz in nanj nvojo., koščeno roko oni čas, oddrdral k svojemu tovarišu Gre- ko je bil on, vzlie svojemu zgrba-goriju Petroviču Zaipojkinu, še neniu teb^it. .poln delavnih sil ter mlademu in že dokaj popularne-j lepih nad. V dno duše je bil ^ ker'brez^energi,"n7"in^ mu človeku. Zapojkin, kakor je s^.jemu poklicu, ni štedil moči/^n.i zavezniških vlad bi mogla iniiogim znaao, je sloveč kot go-j spal ponoči, bil je nesebičen, ne- |pf>litika izzvati v severe >'vropi koi posledicami Posledice te politike so še vedno tako močne. ,la ne dovoljujejo, da bi poljska republika dobila svoje stalne in definitivne meje, v katerih bi mogla izvršili svojo notranjo konsolidacijo. Politični voditelji v Varšavi priznavajo javno in jasno, da bi bila kakršnakoli meja boljša, nego nikakršna meja. Oni ne razpravljajo več o vprašanju. kako bo razdeljena G >mja Slezija. pač pa si žele, da pridG ze zapustila 'noje revizije razmejitve s eeškoflova ško republiko. Pravim .poljskim politikom j? samo do tega, da se prahu tvo- vzposttvijo kar najbolj prijatelj-: ki rniiiošaji s češkoslovaško republiko in da se sklene ž njo kar najobsežnejši in najdolgotrajnejši trgovski dogovor. Isto velja tiuty gl"de odnešajev Ruski iRUzeji nepoškodovani pod sovjeti. Poroča Andre Ju!icn. Poznam vašega tajnika". je sv"J° zakonsko polovico, potem-dejal. v^edši se na voz. "Ril je takem se ni mogel imenovati sa- sprotstvo, Pa tudi v ostalih razmejitvenih Poročila i da so sovjetski niki uničili sijajne muzej-* v M » skvi in Petrogradu in da s? prodali ter izvedli v inozemstva njih dragoceno vsebino, so s? izkazala kot povsem napačna na temelju zadnjega obiska v Rusi i?. Stari muzeji v Moskvi so ostali natančno taki kot so bili pod carji. Edina razlika, katero more človek opaziti, je ta. da so veliko bolj obiskani in študiran* kot pe preje, pod carskim režimom. V Trejakovi galeriji, kjer je najti najbolj važne modern* ruske slike, je ljudska množica v nedeljah tako velika, da je težko premikati se iz ene sob; al. dvorane v drugo. Obiskovalei dobe katr.log, če deponirajo sto rublje v in ta denar dobe nazaj, ko vrnejo katalog, ko zapuste galerijo. Oružnaja Palača ni sedaj odprte* za javnost, vendar pa ie posameznemu lahko dobiti dovoljenje, da sme skozi dvorane v spremstvu vodnika. Kronska dvorani, kjer je najti velikanske dragocenosti, je sedaj prepovedami za vse obiskovalce. Vsled prijaznosti konservatorja pa sem smel stopiti tudi v to dvorano ter našel krone, prestole, dragulje in druge stvari natančno takj pred vojno. Slavne zbirke kot one iLoroso va in i^ukina so bile na. ijona-lizirane. Najbolj ponižni Rusi spoznavajo sedaj lahko francosko umenost in dela ,francosk:h slikarjev, ki se nahajajo sedaj v Moskvi. Zbirke, ki so bile preje zaprte ra vse razen za prijatelje kolektorja ali nabiralca, so sedaj odprte celemu svetu. Te zbirke pa niso niu malo iz-j>remenjene in konservatorji me naprosili, naj preskrbn.i na-daljna dela, da iz po polnijo te zbirke. Konečno pa je bil v Moskvi ravnokar za vršen nov irn/ej, ki j^ izredno zanimiv. Nahaja nr pod r.adzoistvoni Igor Grabar-ja, slavnega slikarja in umetniškega zgodovinarja. Ena izmed stvari, ki «.» me naj bolj presenetile v Moskvi ohste-jala v velikem številu dalavcsv, ki so obiskovali muzeje. Ravno isto velja tudi glede Petro grada. | lump in lopov, da malo takih, Bog Tretjič, nosil je g„sto, rdečo vprašanjih ima Poljska jako tež- ,1101 daj dobro!" - brado in se ni nikdar bril, zato- ko tališče. Nobena evropska dr-j x.kojnikih j r,'J Jc nedoumno. čemra je govor-Jžava nima toliko nerešenih raz- sandra III. ni bil prav rič izpre-nik omenil o njegovem obritem mejit ven ili problemov, kakor rav-1 menjen. Zbirka Strogano\a je in-rtius niiliil| ">brazu. Poslušalci so nedoumeva-!no poljska republika z Litvo, Ru-' taktna ter bo najbrž prevedena v ič iprida."j]l- S" t;po"ledf>vali ter "Pomigavali sijo, Ukrajino. Nemčijo in Češko-'Jirmitažo, najbolj popolni muzej -i . - P0gTb !Z - (slovaško. Nemčija bojkotira Podj-\ Busiji ter eden najbo'i pcmoi- nike ter s« jim prrdruzila. Pokoj-| Prokofij Osipie! ' je nadalje-j^ko v vseh go^.odarskih panogah,1 niR muzejev na svet" ~ nika so nosili počasi, tako dalVa^ govornik, pobožno gledajoč via posledice tega nemškega bojko-| VmitaL . - . i- nredn. «o dospeli na mirodvor.jjamo. '"'Tvoje liee ni bilo lepo. jeita so tako olx^itljive za poljski T • ^ "f l' Poplavi in Zapojkin j hilo eelo grdo; bil si čmeren ter narod, da jih more koma j Vrona- Z' iliko pogledati v kremo'^urov, no vsi tmo vedeli, da bije'sati. v COVa' raXTnatelJa muzeja AleKsan- slalK> govoriti." I "imaš prav. aut mort j bene, no vendar ni bil nič Prijatelj^ sta dognala pogreb-J2 ranianvi. predpo so dospeli na miro<>vor.j.iaraO-sta imela trikrat prilik ter izpiti par kozarcev za mir raj- v odurnem telesu pošteno,' Splošno nezadovoljstvo vlada v ni k črve duše. prijateljsko sree!" vseh polkih političnih krogih Kmalu so poslušalci jeli opažati proti bivšemu ministru zunanjih nekaj čudnega i v govorniku sa- Na pokopališču so bile opravljene mrtvaške molitve. Ta^ča, že- na in svakinja so. zveste običaju. Oziral se je v eno točko, ne- innogo plakale. Ko so krsto spai-!r"irno ** zganil ter pričel samo no zagato. Ca^pisje brez razlike stdi v jamo. je žena celo krikjiila:!skoruizgati z ramami. Mahoma je strank ga zadev knezu 'Sapiehi, ki je dove-del poljsko politiko v tako kritič "Pulite tudi mene k njemu!" — umolknil, začudeno odprl usta t^r ali r jamo za možem ni Šla, sponi- ^ obrnil k Poplavskemu: nivši se naibrže pokojnine. Ko je| "Poslušaj, on je živ!" je rekel |vse potihnilo, stopil je Zapojkin ves preplašen, naprej, ozrl se po vseh ter pričel "Kdo je živ?" ga napada in imenuje nesposobnega in nesolidnega diplomatskega in političnega pustolovca, ki je aranžiral in podpiral dra III., M. Oldenburga in M. Bartholda, ki sta člana Akademije znanosti ter profesorja Jubi-lova. fi izjemo par izprememb v po-razdelbi španskih slik, -;e ni ničesar' izpremenilo ali premestilo. vsemi tradicijami dosedanje poljske politike in kot poiazno točko Korfantvjevo pobuno, ki je ško-1svoje zunanje politike postavil na dovala Poljaki več, nego vse do- čelo sporazum z Nemčijo in Češko- "Ali naj verjamemo očem in "Prokofij Osipič! Ondi-le pri sedanje gospodarske tn pol rt icne* slovaško, stremi v popolnoma nov sluhu? Ni li strašen sen ta rakev.,spomeniku ^oji!" krize. Ipravec, ki utegne Pol*iki mnogo ti objokanii obrazi! Jo j, tojni sen. "Saj ni on umrl! 1'mrl je Ciril Politika novega*zraianjega mini- več koristiti, kakor dosedanji im- Itudi pogled nas ne vara! Ta, ka-'lvanovie." stra Skirmiwita, ki je prekinil z perijaKstieni kura. Nemci in Jugoslavija. Pod tem naslovom prinaša era zadnjih številk — " i-rankfnrter Zeitung" članek, v "ialeren* poroča med drugim tudi o k'-:' ic;d», ki se baje godi jo \°n>^em ]>»•'. nas. Najprej govori čb nok o gospodarskih odnoš^jih m«sl Nernč-jo in Jugoslavijo ter om-nja. da Jugoslavija že čuti potrebo gospodarskega zhližan.ja m d obema drža« vama. Nato pravi: — Med tem ko išče Jugoslavija take ozkih gospodarskih stikom z Nemčijo, pa nimajo Nemo v -Tu goslaviji svojih najvažnejših pravic. Mnoge pravic? so se jim sicer še prihranile, toda zopet odvzele. Vsled nepriznanja voh'ne praviee za narodno skupščino je bilo skoro milijon Nemcev t«-ž!fc: ošk«.tlo\a-nih. Agrarna reforma se zlorablja za hudo zatiranje Nemcev. Kričeča krivica je. da se .-«*ml;e predvsem Nemcem (Šva^m) |visesrva katera se daje potem s»mo Srbom. Svabske obitelji z mnogimi otntci pridejo tako ob dele posestva ali celo ob eela posestva, 'ločini e jKirazdclijo med bosanske, dalmatinske in makedonske Srbe, ki se niso nikdar v življenju pečalj s poljedelstvom in ki ne. poznajo od Nemcev uvedenega intenzivnega polje je bilo spvraatvo proti Nemcem radi vseh neštetih krivic proti Jugoslovanom še -weže, ni beležili kakega pomembnega ekscesa. Sol imajo Nemci pri nis dovolj. Ako pa se od njih, »ci žive raztreseni po državi, zahteva znanja domačega jezika, je pač to razumljivo. Saj vendar ne m irejo živeti pri nas brez znanja kateregakoli slovanskega iiarečja. Če pomisli človek, da ima serl^j Petrogratl le 700.000 prebivalcev v primeri s prejšnima dvema mi-Ijonoma. napravi na človeka še tem večji utis dejstvo, da obišče Krmitažo vsaki mesec IS.fHX) ljudi. kar kažfe, da se je ljubezen do umetnosti med narodom ze*.o povečala. brez ozira na ostalo, kar jt komunistična revolucija storila ali pustila nestorjeno. CI,AS NARODA. 30. SEPT. 1921 Dubrovnik. Dr. I. Lah. Kakšen je I *»1 stari Dubrovnik' Ima lepo lego. pristanišče bolj ol- Razzi piše Via l;>9o: Dubrovnik širno nego je dubrovnisko. lepo je danes edino svobodno m*»sto v župno cerkev in samostan. Ker je Dalmaciji; rizprostira se nod vi- blizu fapstaia rodovitni gr'časti sokim brdom Brgatom ob >ba'i kraj Konavli. ugaja položaj teg:i Jadranskega morja kakor o-vl. k' srarega Dubrovnika mnogim boij stoji z nogama na zemlji in dviga r.ego lega novega Dubrovnika. Ob cbe krili navzgor Obdan je z ob norski obali od Captata proti Do zidje miz testnega kamenja in j" brovniku se vidijo mnogi lep' jako utrjen. Samo aesto šteje oko- dvorci in vrtovi domačih plemiče *, li 30.000 prebivalcev. Hiše «o sko- Kraj Konavli se razprostira od i": j vse iz tesan eg a kamena in zelo < «.ptata do Boke Kotorske v da- spretne; vse ulice so s kantenom havi deset mili, med d\-ema vrsta - tlakovane. m;< gričev. Kanavu imajo mnogo V mestu samem je precej malo \ rtov, ker je vse zidano, toda zu ra; mesta in ori morju je innogo prekrasnih vrtov "n dvorcev (pt-.-Ihč) h studenci in naravnimi iu. •sadi, v čemur Dubrovnik tskorc koč tekmuje z Genovo in Neap >-Ijem. Knežji dvor je prekrasen in veličasten. (Vrkct in cerkvic je v mestu 47, od teh je pet d i Šck* večjih; v mcsUi sta dva moška sa most ana lepo zgrajena, z lepimi vrtovi in osem ženskih samosta nov. Izven rr^sta v dubrovnišl : r blast i pa je leve* moških sa.ne-slano v in štiri opatije. velikih vasi. >o zeio rodovitni i?1 pošiljajo v Dubrovnik bogate pr; d.*lke svojega polja; po \ rtovil« konaveljskili bregov je mnogo lei-mb dvorcev lubrovn.iških plen.i-cev. Tako je segala *' abrovniska Oh-l-.st po kopnem od Dubrovnika v smeri proti Novemu gradu botes k emu okoli Iti. v smeri "vero |;.apadni pa oKoli r»U m.ij ^ r* 1 j*.-»ca. Izmed otokov, ki so pod oblast-j Dubrovnik ), je mestu n? jbližji Lok rum osmino milje od du!»rov- | i. ike luke oddaljen. Krasi rra v.>e Zrak je v Dubro**niku zelo \ l.*to ilivna južna zelenjava, ima zdrav in ima obilo izvstne vode; J krasen samostan z l»pimi park: zato j«- mnogo starih ljudi, neka; i. krasnimi vinogradi. Nekako tudi nad sto Ut starih. Slovanski narod je krepak, ve-F.'i in dobrega zna'aja. Zemlja je vinorodna. Dubrovniška malvazi-ja se pošilja v Italijo in v Kun za gosposke darove. T i je mnogo vs*i kovrstnega pJemenrtega sa redka in žito, ker so tla wčir oma kam"-l ita; toda ol ie in žit'- dovaža.v mnogobrojne d ubro vriske Utd.ie :>d drugod. Rib je st*\> da egron-ro. Izvrstnega mesa in sira itd doftašajo v mesto v izobilju kmetje iz okolice. Pod dnbrovnišk.. oblast spadajo n« suhem ; Ciru;. reška dolina. t aptat, Kon-jvli in Ston; med nto-ki pH : Luk rum. !>ak.;a. Kolačep, S*. Andrej. |,opud Sipan. Mi.rkao - i I jet in Lastovo. 4irttž je p.» ftuhem "ctrl inilje 1. »da na zapad od mesta. prelepa in dražintn« morvi.a obala. \sa je pofna vrtov -n dvorcev, s precej proKtranira in ovartn ajtim prist;' i »ačeaa. Vodovod, ki j*- speljan xr. SuroHa v Dabrovrik in te'e nad Cružcfii, daje tudi njemu unlro iz\rstne vode. Gruž je po;n studencev. ribrv-kov, vrtov. Senčnih in na ran« ni h nasadov, lepin dvori *v in »'azrc druge lepote; tu st ru prihaja >nno-:To duhrovniške gospode na btovi in če jim je treb*i po o prav-l.u iti v mest dospejo t je "litro nri konjih ali v »vojih čolniv.n. — P«-leg župrve cerk\e *e v Gruzu lep samostan s krasnim vrtom in staro palmo. a j\et dnbrovmških I t odo v se zgradi Gružu. poleg tcya sc grade tudi v Kaptatu in na Lopudu. Župa je tri Četrt milje n,- vzh-du od mesta, krasna dolina, poli«? vinogradov in lepili dnbrovmških stavb; namakajo jo razni poteki Nekako dve mili« na zapadu od nesta izvira izpod visokih rrriecv pol milje od •iiuž-i s dviga kakor kak grič otočec D^iksa : ima obil-ofjke in lep samostan; po višini sredi otoka S" d višajo mal^ kap' -lue križevega potn k "iih o post1, j bibrovničani mnogo obiskujejo. < »b nekaterih praznikih prihaja t< bko Dubro1 ničajiov na ta prijazni kraj. da j«' vse morje ousti oi«»čec Sv Andreja, i.! katerem je samo <*n samostan. -Ot<>k Lapud. >d mesta okoli šes* mil.; oddaljen, je z<>lo obljude i. posebno na zapadni strani, ki se v (d.liki polmes ca "azvija ob morju ; ima ugodno luko, mnogo vr tov in dvorcev in dva samostana No nje?« je i«vrstna v«»da. ^dra\ v*ak in obilo dobrega vina. Ni lopudu je do trideset cerkev ir tvrkvic. — Tudi >io'k Šipan, eno miljo od Lopuda oddaljen, (od I ubrovnika S milj) ima mnogo \ inojrradov. — Ot» k Mljet ki j< od Dubrovnika 15 mij oddaljen, ima v obsegu 16 milj; na njem sesl mest in en samostan; glavni n.^sto je Babinopolje. potem Blato l*rožura. Obnkije. Korito in Mara novici; sredi otoka je visoka gora Savra. na vrhu je neprestana siiaža. ki pazi. da ne pridejo odkod neopaženi brodovi. — Lastovk je iz vseh otokov najbolj oddaljeno od Dubrovnika, okoli 20 milj Ima več pristaniš" je zelo plo no in zdravo, ljudie so krepki, love velike ribe in koralje, ki jih je mnogo okoli Lastova. ^ To je Dubrovnik v dobi -svoje raj ver je moči in slave. V tej dobi je rastel v nj/m mladi Ghindui?.' i n v tej dobi dosega tudi njegov 1M era tura svoj višek. Leta 1667 oh je prišla kat istrt -ff. — strašen potres je uničil mi veliko sredo 6» -aprila ob dtvetil chilo hladnih oitnih stnden" -v. ki zjutraj cvetoče mesto. Ljudstvo je takoj sestavljajo široko, ladj»plov I lo v cerkvah; zidovje se je za no reko. Ona in nj • dolina do mor l.i med dverm br-Ioma je dolra mM jo in široka p 'tin o milje. Na njeni obali so mnogi dvorci ;n vrtovi. To je re^ka d >lina, pra vn pr: rodno čudo. Alizu ->nih izvr rov je r-ekaj mlinov in nek.nj niže pod nemi lep samostan. — Čudovito !*»po je — pravi Faxzi — sprehajati se zjjorajr sr«- vf>di navzgor, ali navzdol \mdje ali name žen*ke. oh!e«"ene v rdeče, rumene pisan" obleke. Šumet je dolina -ned vrh nn Bi-gatom, ki se dviga irid mestom m drugimi griči višje na sever: zibalo, cerkve so se sesule, dvor je podsul pod sebo; 'zborujoče st ritorje, obzidje je pokalo, gora Srgj se je zganila, valovi so se vz-J « li iz morja — v nekaj trenutkih je bilo vse rarvalina : ogromno bo j_i.stvo in nešteto dragocenosti j-.' b/alo pod razvalinami. Pravijo da se je rešilo le jxtsto ljudi. Potres se n'isJednje dni po-la.vljal. Nastal je požar; namesti rešiteljev, so prišli tatovi; tudi Vvneški lev je prišel, d i je z zadovoljstvom videl r.i tleh svojega davnegn tekuicca. Le poča*. se j * v poznejših fenb začel dvigati Dii brovnik ir. svojih razval»n; pri tv'm je trpel indi njego,r narodfii značaj. Ko je Napoleon leta 1797 na-se od izvira Reke do gričkov j pravil konec ponosni beneški r? ki dele reško dolino od žup*ke eno (publiki, je deset let pozneje *->ora-riiljo na dolgo in pol milje iirokn jb ! tudi Dubrovnik za svoj boj pr-. v šn metale i dolini je čist. zdrav ti Rusiji. Dubrovnk je mnr.go ti zrak, ker je po legi. takorekoč, pel v tem smrtnem boju. Ko Je b -Dnbrornikti nad g'avo; ima obilo j ia <>peracija izvršej^a. je bil ;x> isti \ m ogrado v in vsakovrstnega »ad u-odi združe.i z Ljubljano. Prvi ; j*. Mnogi dubrovniški p4» «uiei i-ii«jo v nji Hvoje Ktne dvoree. 1/. Sumetske doline j» speljan prek « Gruia krasen vodovod v Dub ro.-Lik. ki ima ir nje^a vedno dovolj oobre pitne vode. Ta y>do«^d j" M zgrajen leta 11ST in je stal 1?. G00 dukatov, tako da stane vsak v«d proglas. % katerem ga poziva, da s prost«) \ oljnimi prispevki v lena: ju m :.iagu pribiti na pomoč ruskemu aarodu. ki jy vsled slahe ž^J .e pa v največ.!'' poM.-njkanie. Celi akcija se '.odi paid protektora-f-nn predsednika Mas;.vyka. Organiziranje legij p* iti češko -slovasKi republiki. Kakor j>oroča ."eško časi.pisj?, organizirajo v Ga'iciji ir. v Kodkarpatsk: Rusi.u madžarsko -poljske legij«: pro**, češkoslovaški n publiki. 400.000 oseb zapustilo leta 1920. Italije. Generalni komisaritat za izse-_ 'vanje v K rnu p r*oča, df; sc j? leta 1920 okrog 400.000 oseb izse-ilo iz Italije. Večina tijin se j-' celila v Kanado, Argentini jo in lazili jo. V Italiji so pač težko ž: vi! Nemški načrti v škodo Italije. 'Idea Nar onale" priobčila -asedilo poročila nekega neoJskc-a trgovskega atašeja pri nem- = Kem poslaništvu v Rimu, katero-f-f.ročilo .naznanja. n?;nški vladi - notranje težkoee italijanske ližave. jo irformi. a podrobno o sem gospodarskem s anju, o industriji, pridelkih, izvoju in uvo-i-u ter nasvetu je razne naklepe v to svrho. da se sklenejo z Italijo take gospodarske pogodbe, da jo »o mogoče vsepovsod i premago t: in izpodrivati ter pripravljati pot nemški industriji vseh vrsi v Italijo, ki bo vsled gospodarskih >:\%ez prisiljei a sled'.'i skozi in skozi nemški politiki. Članek je razburil italijansko javnost, zato pa hiti nemško poslanwtvo domen-i'rat poročilo. Pravi, da je poročilo apokritno. Monarhističbe manifestacije v Nemčiji. Skoro dan na dar; in.a jo v Kemiji kako monarh sfično manifestacijo. Nobene prilike ne opuste, da bi znova ne po"; .zali, kako globoko tiči Viljem v*velik"em delu nemškega naroda. V Koburgu E+a iti. avgusta princ Sax^n - Meinii-'en in general Heru-gen pragleo')-. ala bivše vojake 95. turinškega polka. Bila j- velika parada, m«v-«?o v cesarskih zastavah. Povodom rojstnega dne bavaiskega icralja je bila slovesna o-aša, katere se je udeležilo veliko število generalov in drugih oficirjev poleg kraljevih princev. Slovaški avtononrsti proti Madžarom. Službeni organ slovaške kmet-si-.e stranke "Slovak'* objavlja te dni izjavo zn-inegf. patra Hlmke ki je kakor znano pr.i bojevnik i '/:'. avtonomi.io Slovaške. On pravi 1 med drugim: — S''-vaki odklanja-.!) vsa madžarska ro varen ja v Češkoslovaški. AJadr'a 'i una jo v češi,- oslovaški republiki nnofju vtč p-avic ne«ro -o jih iiu li Slovaki p'-ed vojno r. j Madžarskem Kljub t.-mii agitira.J" Madžari pf-selmo iiied kmečkim ljudstvom proti državi. Prepričan sem. da bodo k:n:>-'u razočarani, kci* Slovaki ne bo-do več dalje zahtevali avtonomije, ;.:ijf>ak bodo svoje »o iošajt s 1'chi utrdili brez sodelovanja Madžarov. ki so jih vedno tV;čili. .\T;id-zarska propaganda j" pokazala, da je avtonomistični cokret le voda na madžr.rske mline. Italijanski svikoplovi za Rusijo. Moskovska vlada je kupila dva r.i;jmoderneiša aeronlana i: tvor-itiee Fiat v Tu rimi. fi aparati lete iahko brez prestarima 18 ur in se 1'odo uporabljali z." zračni p;oriet .z Turina v Moskvo. Rimski kvestor tožen ^adi dalmatinskih demonstrantov. Iz Rima poročajo, da je bivši rimski kvestor in sedanji prefekt \ Bolonji Meri izbočen sodišču, ker je dal 24. juni.a lani aretirati dalmatinske demonstrante. Udeležili so se dalmatinski in reški T-talijaor poieg dijnko* . Policiji je bilo javljeno, da g?-e ze. zaroto, ki naj bi preprečila nadaljevanje pogajanj za rešitev jadranskega vprašanja. Govorilo sc je ttidi o nameravanih napadih na neka1 ere inozemske zastopnike. Dalmatmci so podali tožbo proti kvestorju in te dni se odloči, aH se Morijeva zadeva izroči porotni sodnijt. kakor to zahteva državno pravflni-štvo. Irsko vprašanje. V svojem odgovoru na angleško noto naglasa De Vfdera, da bi vsako soglašanje s podrejanjem"1 pravic Irske pod strategične interese Velike Britanije pomenilo, da bi izginila vsaka neodvisnost in svoboda Trske, ker ootem bi ne imela več pravice do samostojnosti. Irska ni nikoli privolila v združitev z Veliko Britanijo. — Nikoli ni obljubila da ji bo ostala zvesta. De Valera bi obžaloval, ako bi prišlo do vojne vsled tega. ker se brani izdati čast Irske. Ako bi hotela Anglija uvel »a vit i svojo voljo s silo. bi vsa odgovornost padla nanjo. De Valera predlaga h koncu nova pogajan ja, da bi se na ta način dosege) pravičen in časten mir. Todn pogajanja so mogoča le tedaj, ako sprejme Anglija kot podlago in snernico načelo. da se mora oblika vladavine določiti v sporazumu z vladanimi. WILSON PROTI MIROVNI POGODBI. Stališče prejšnjega predsednika v tej zadevi je povzročilo veliko poparjenost .med - oditelb manjšine v senatu. Oni ne ^erujejo, da h= moglo prepreči:, odobrenje, a hočejo zavzeti svoje konečno stališče šele jutri. JAPONSKA IMENOVAL.- TRI DELEGATE ^ri milje po morju proti vzUodu. L'alkanu jugtislovanska evob^dna država, ki ji je Dubrovnik ob morju toliko" časa čuval svobodno mesto. Kje so Turki, kje so Bene čani, kje je zmaj, kje je lev? Daces ni treba sedem bander: svo bo dno plapola jugoslovanska tro tcjnica iznad forta Sv. Lovrenei-ja in ob njem se penijo kipeči va-l »vi našega morja. Vsa ta starodavna 5Egodov»na v podnožju Srg ja se ti zdi, da sanja v pričakovanju nečesa novega, velikega. Tokio, Japonska. 28. septembra. .Japonski delegati, ki sl bodo vuc-ležili razoroževalne konference v Wasliingtonu. bo-'o iias^ednji: princ Tokiiirava. predsednik go-spodske zbornic". »>o< »admiral Kat«». mornariški n«iv.'st»r in baron »Sidehara. poslanik v Združenih državah. AMERIŠKI POSLANIK ZA NEMČIJO. Washington. D. C. 29. sept. — Tukaj pravijo, da je izbral predsednik Harding za ameriškega po- Nemški načrt za podjafmljenie laške industrije. ( ____ t Iz Rima poročajo: Pred nekoliko dnevi je objavila "Iaea Na-zionale" načrt nemškega trgovskega izvedenca pri nemškem ]>»»slu-ništvu v Rimu o načinu, kako bi mogla Nemčija usužnjiti Dalijo m gospodarskem polju in jo narediti popolnoma odvisno od sebe. — Rimski List je objavil tudi številke, pod katerimi je vku iižen ta načrt v nemškem poslaništvu. Nemški poslanik je takoj po objavi tozadevnega razkritja poslal agcnciii "Štefani" dementi, v katerem je poudarjal, da je poročilo rimskega lista izmišljeno, nli pa je kdo list pošteno jx>tegnil. Toda "Idea Nazionale" vztraja pri s-oji prvotni trditvi in poziva nemškega poslanika, naj I*1 bolj pnzno pregleda svoje knjige in bo gotovo našel, da je objavljeni dokument vknji-žen pod številkami, ki jih je rimski list tudi objavil. b»st ol> in vi ja tudi pismo nekaterih italijanskih inženirjev, ki so bili zapleten v ta nemški načrt. Ti inženirji zanikajo vsa očitan ja, toda list ne sprejema niti teh zanikanj in grozi, da bo objavil klišej^ tozadevnih pisem. ce se bodo gospoda še upali protestirati. — Tudi druci rimski listi se bavijo s tem nemškim dokumentom, iz katerega j.- razvidno, da namerava Nemčija izkoristiti italijanske gospodarske slabosti in opozarjajo vlado in industrijalce, kapitaliste in banke, nr i ukrenejo protiukrepe proti gospodarski vojni, ki jo -iap .vednje Nem'i-ja- V zadnjem času pa dobiva ta rfera še bolj interesanlno lice. Listi. ki so o celi stvari še bolj informirani, pravijo namreč, da nemški agenti v Italiji — na čelu jim od "Idea Nazionale" imenovani tr-goviski izvedenec pri nemškem poslauistvu v Rimu, Strohoeker. — ni-samo pridobili za svoje namene celo vrsto italijanskih bank in podjetij, marveč tudi razne liste. Najbolj komično pri ee!i s+*-Hri pa je. da dolže ravno "Idea Nazionale'\ ki je celo stvar razkrila, da je bila subvencionirana! Med listi, ki jih je Strohecker "podpiral", h* navajajo: "Popolo Romano", "Tempo"', "Pease" in "Ery Nue-^a" iz Trsta ("Era Nuova" to odločno dementira in zahteva sodnijsko preiskavo). V to svrho da je bilo namenjenih 210.000 lir. Interesantno je tudi, da "Idea Nazionale" ni objavila celotnega besedila Strofieckerjevega načrta (pravzaprav je bilo to oficijel-no poročilo Stroheckerj's na trgovinsko, ministrstvo v Berlinu'} in da jo zato zdaj zelo napadajo. Kopijo Stroheekerjevega poročila je "Idea Nazionale" izročila predsedniku italijanskega časnikarskega društva Barzilaju v svrho častnega postopanja proti listom, ki so bili od Nemčije podkupljeni. Vladni kropi pa izjavljajo, da o Strohecker jevem poročilu kroži veliko kopij, katere so daktilografirane in se njih avtentičnosti ne more dognati. Pa tudi če bi bile avtentične celo poročilo izraža zgolj mnenje Strohecker ja, kako hi se dala italijanska industrija, izrabljajoč njen sedanji položaj, podpreti od strani Nemčije. Nemčija ni oficijelno nič prizadeta in zato ne more biti govora o kaki diplomatieni akciji. Cela zadeva bo prišla seveda tudi nred parlament; usoeha pa seveda ne bo veliko, kajt iitalijanski in nemški kapitalisti bodo pač znali zakriti prave sledi svojega dela. slanika v Berlinu Viljem Bois Thompsona. newvorskega bankirja. Istočasno se je izvedelo, da bo ncvvvorški odvetnik Bernard Hevn zastopal Združene države kot poslanik na Dunaju. Thompson je igral odlično ulo-go tekom republikanske kampanje. ki se je vršila preteklo leto. Jzprva je stal z obema nogama v taboru generrda Wooda in sicer ko teden njegovih kampanjskih zakladničarjev. Pozneje pa je stopil na stran Ilardinga ter se vde-ležil njegove kompanje kot ravnatelj. Thompson, ki je eden izmed ravnateljev nevvvorške zvezne rezervne banke ter tudi ravnatelj Metropolitan zavarovalnice za življenje. je vsestransko izobražen človek. KNJIGE Poučne knjige. Nemški abcednik Nemško-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-riemški slovar (Janežič Bartol) .60 .30 4.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, w (spisal I. Cankar) 1/75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Zbrani spisi Jakob Alešovec. > <4Kflko sem se jaz likal", / Prvi del / 1.25 Drug^ del l ^M 1.25 Tretji del 1.00 "Ljubljanske slike", "V * Četrti in peti del 1 "Ne v Ameriko", r ' Šesti del > 1.25 Amerika in Amerikanci J 5.00 50 Washington, D. C., 27 sept. — Kot so se izrazili vr era j zvečer odlični dem.>kratič-ni senatorji, nasprotuje t>rejšni predsednik Wilson odobren ju mirovne pogodbe z Nemčijo. Izjavili so, da je želja gospoda Wilsona, dc se mirovno pogodbo zavrne. Redni voditelji demokratične manjšine v senatu niso vedeli do včeraj, popoldne ničesar o tej akciji prejšnjega predse ipiiia. Zabavne in razne druge knjigrt. Doli z orožjem 50 Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (349 str.) .50 Mesija (1. zv.) .30 Mladim srcem (2 zv.) (Spisal K. Meško) .30 Zemljevidi. Združenih držav .15 Xranjske dežele 10 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kansas, Colorado, Montana, Minnesota, Wyoming, West Virginia in Alaska vsaki po Pennsylvania J25 .50 Molitveniki. Rajriri Glasovi. i JT v usnje vezano r v kost vezano /f \ ' 1.80 i 1.70 [ Sveta Ura # j J j v platno vesano v *isnje vezano 1 v kost vezano 1.00 j 2.00 1.80 Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St. New York I Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici ali poštnih znamkah. Poština je pri vseh cenah vracunjeua. ^ QLAS NARODA. 30. SETT. 1931 i, Resnica glede Leni s de Rougemoirta. Poroča Viktor Pitt-Kethley. Xekejra dne. v pričetku leta 1*08. je prišel v ura«l '.Vide r\ orld Magazina v F>ondon n**iri slabo obilen človek, star p;ib!-žno šestdeset let. i eprav je bilo njegovo lie«: razorano od neštetih gub. je izgledal njegov obraz t>olj mladenišk. kot oni kakega starca. Njegov* oči so bile prav posebno živahne in ostre in njegovo če To so nadkri-Ijevali jekleno-sivi lasje. ' Tnjee. ki je govoril čudno angleščino, ulično oni otroka, je hotel govoriti z urednikom glede pra • posebne zadeve ter prinesel a seboj priporočilna pisma Henniker Heatona. poštnega visokega uradnika. Sporočilo Heatona j«* bilo kratko, a zadostno. Glasilo se je približno na naslednji način: -- Pošiljam vam človeka, kojega povest bo presenetila svet. če se bo izkazala za resnično. Povesti, k ž naj bi presenetile eeli svet, niso tako pogoste kol bi človek domneval in noben žurnalist, vreden svojega irjena bi re hotel izpustiti tak*- prjlike. Vsled tega so tudi obiskovalec hitro pospremili v sobo glavnega urednik:-.. Ko je prišel tjakaj, je stdel na Stoj, preeej nervozno ter se ozrl naokrog kot pfič. ki se boji. da bo v naslednjem trenutku zašel v pasi. Ker ni izjnegov »ril besede, ga je vprašal urednik, kako s«> piše. najti njegovega imena se ni na vedlo v priporočilnem pismu — .I«z sem Louis de Rougemon* (Ružmont : — je odvrnil tnjee priprosto. Izognil se je nadaljnim vprašrnjem ter povedal svojo povest. Govoril je hitro, a mirno ter se včasih poslužil svojih rok, da <\a večjega vdarka besedam, kater - je HI izgovoril. Vsa znamenja so kazala da s«- ne briga za to, kakšen učinek bo napravila njegova jn.vest. Pripovedoval jo je kot bi čiovek pripovedoval o svojih doži\ ijajih, kater«- je imel. ko se je vozil z "bosom" po Peti Ave. v New Yorku. Kljub »emu pa je bila ta povest bolj presenetljiva kot jo je bilo še kedaj slišati iz človfskih ust, bolj čudež-*na kot vsaka Robinznnada. On je bil dejanski Robinson Crusoe, prestavljen v de.i-tnsko življenje. To je bil mož. ki ni le zas< 1 med ljudootovanje >b obali Vovc Rc zagledali potniki celino ter se Gvineje, ko se mu j« mlini dr- okrcali na n^kem krasnem otn-iicngemont ponudil Icot tovariš, ob ust.pl liekepa zaHva. \s tein Po številnih uspešnih potov«nji!i ' toku je pr;»ela Jamba s svojim j« nekega dne prihrul vih ir *..1;I možem dajati signale z dirrom in Irdjo, ko se > nahaja i de Rouge- n>J tr ** drugi domač'iii mont sam na krovu. ke kit**. LoJjo Vif lla^d je odre- s" na otrtk trii* mrtžtti. v^fc v r*) vihar na stotin- m lj dal«« >» ^^ojem čofnu Mož Jambe je tired-V«»nečno se je razbila ob »kalr.nti sfavil svojim rojakom Roug>*rar-n-rob nekega otoka na kater, m > t3 ,T1 s'f<>, ki bi se približa1.*!. Ve * ki t enkrat je zapazil ladje a one v> fiule naprej in on se j«- moral vrniti v svoje siromašno zavetje. Konečno. nekega dne, j-» znpn-y>) doma«5* eo'a, imenovan "'cata tr.aran" s Štirimi Ijncfmr, ki se je Mižal njegovemu otoi u. Ko:i*čno s- mn je posr »čilo re.'.iti š*ir? dr,. načine, črne,?. enega mjžkega. ero žensko ter dva dečka. Ki so t; domačini zopet priš'i k s« bi. sc z največjim spošto\auiem giedali ni Roiigem«»n'a. kajti oikdar pr«s je niso že videli b«*l« ga človeka Po preteku nekaj ea>a je pričel on pobirati Irobtinice n jik čudne-t.a jezika ter pri tem tudi izvedel, da jih ie zanesel vihar if r.iih domače dežele. Avstralije .Tamba. ženska, ki -je bila zelo in-tefignntna. je pov > i-iilj a stran od otoka, ood «vetlo zvezdo. katero je ;»oka ^ala na obzorju. Potem ko so ži\eli vsi lpa i nekako Sest meseev na otoku, v;e je konečno K^ngemonJ ndal nro".-Iijam domačinov t'r »Menil edpoi-t o vat i proti celini s čolno««, katerega je napravil sam Skrb?..» j * priprai-il ra dolgo in Vie zarile petovanje in »"oln je bil ziil^žen r. vsemi potrebnimi živili in predvsem s vodo. N'ekejja lepega dn^ •f- '.»dpotovali. Predn«i pa je ečšel. j-- Rougemont zaKopal v p'»ek akatljo z biseri, ko jih vted-Tiost je eenil na petdeset tilv' funtov ali £S50.'00. Tekom bivanja na otoku si je f*osta\ii Kočo iz Škotih in bla'a in to jo pnstil kot je bita. Po desetih dneh potovanja, te-feom katerega se ni nič priselilo, r zi neke vrste bog^. Domačini so napravili nadLi jne ^.e-nale z dimom, ki so pripovedovali ljudem na eelin;. de se je pripetilo neltaj izvanrednrga, kajti ko je prišel K^ugemont s svojim majhnim spremstvom m breg. je našel tam cela plemena domačinov. Ki go prišla, da g.- po-z onem času izvedeti vse, kar bi mogei. o deželi, v kateri s,? je nahajal, da se pripravi na potovanje, k: b» ga do vedlo naz*j v ci viltrac-ijo. "e 01 ne prišla rešitev od morja Vsaki dan je opazoval obzorje, da pazi kako ladjo, a vsa opazovanja so bila zaman. Dnevi so potekali ii spoštovanje, katero je užival med domačini, je poatalo z vsakim dnem večje, trajt« naučil je domačine par trikov, kate--* pr-->na r civilizaciji vsako dete Jamba je že preje po veda »a Hongemontu. da s-» ti liudje lju-dožrci ali kanibali in kmatu nato. po velikem boju m?d dvema plemenoma, se y vršila kanfba^ska pojedina. Tekom te otgije se je Rougemont, p«jfn studa uprl v svojo kočo, rgrajeno iz strave. Nekoliko pozneje se jc Rouge-montu posrečilo ubiti mladega kita. katerega ie porie^e veda pri-n«*sTa na breg z materjr vred. — Divjaki so mislili. «la Je Konge-mont sam ubil oba kila in njegov ugled je zelo zrase! ' Vršila se je nato velika pojedina in vec domačinov je zbolelo zaradi preobilega zauživanja mesa. Ker je "hoTel na"Watt način priti v stik s civilizacijo sp čno Rougemont napoti! a svojo, verno Jafcnbo ter s svojim psom j>refco - dežele^. I>omayn; so se . pri- jazno poslovili od '.ijega rer mu dali skrivnostno paiico, ki mu je zagotovila dobro p stop-nje, kamorkoli je prišel. Oba sta morala urestati strašne težkoče ter sta sk*.ro poginila radi pomanjkanja vode ii. edinole poznavanje dež"le. ki je bilo lastno Jambi. je reši o .življenje belega moža. Končno ste dospela do neke rel:e, Roper rekj t««r sklenila zgraditi tain čoln in se napotiti po reki navzdol. . Potem ko sta potovoh i:ckaj časa po reki navado1 s*a Rougemont in Jainba sestaii z nekaterimi prijateljskimi domačini, ki so jima povedati, ia se b »sta dalje proti jugu sestala r. belim* ljudmi. Rougemonr. ki j> sk išal priti do rta York, si je izposodil «»d dr-mačinov čoln in olp tovala . ta z Jambo proti sev-iu. S.-mptram sta f ustavila na kakei:- ot"\u. kj«-r sja si skuhala jedila. \$£kcat sta srečala domačine, ki so jim.- peve dali, da bosta ašla bele ljudi šele po potovanju, ki i>«» več mesecev. Končno, v net:em majhnem zalivu. je zapazžl Uougemont jarbola neke ladje, ki se je p«)znejc izkazala kot malajska "pi- i". — Hvala Bogu, resen -i sva I — je vzkliknil. Izvedel je. da so prišli Malajei z nizozemskih otokov južno od Ti-niorja in bili so pripravljeni vzeti s seboj Rougemonfa in Jambo, a slednja je bila nroti len u ter je toliko časa prigovarja' i Rouge montu. da je opnsti! s**ojo namero. Rougemont in -Timbf sta nadaljevala s svojm potovanjem ter končno prišla v dve. stan naselbini belih, ki sta bili žalilog že davno zapuščeni. Fina teh « as. Ibin se je imenovala Fort V.'ellington v Haffles zalivu, dru.' i pa Poit Fs-smgton. Videti je bilo razvaline hiš ter ostanke nekdanjih vrtov ter številne grobove, a niti najma-n jšega sledu o ka'» . kak«, ladja prej ali slej p-isla iz Po it Larwi-na. , Ker se je končno nr cliča' brezplodnega čakanja, j« sklenil Rougemont odpofovatj s čolnom preti Pert Darwinu. On, Jamba in njegov zvesti pes Bruno s.- se napotili na potovanje t m se držali kar najbližje obali. Približali so se Ashley Straits, v^'i/i'iii Port Dar-wina, ko je naenkr.it, \r. jruhnil strašen vihar ter odn« «el čoln na visoko morjt. Ves na. Tcunji dan je divjala nevihta naprej fn ko se jp končno oole<_rla. ie spoznal Rougemont v svoje veliko presenečenje. da ga je vihar zanesel mimo Port Danvinn. Se istega ve"-era. ko sta veslala naprej po pomirje-ieri morju, st; jr liee Jambe naenkrat raziasni-lo. Pokazala ;e na blesteč") zvezdo na obzorju ter povedala svojemu tovarišu, da je to ona zvtzJa, katero si mora dobro zapor miti. Zu tienutek je nil Rougemont presenečen, a kmalu ugar-il. kaj misli s tem. To je bila ls.nr zvezda, katero mu je pokšžn!n ko sta zapustila skupaj njen dom. Bli;.aTa sta se zopet njeni iežel«, isTi točki, od katere sta odpotova'a rred osemnajstimi meseci. Pozneje se je Ro:i«^e^ont zopet napotil na potovanje * svoj:m č«»l-nom in tudi v "tem W'ucaju ga je spremljala njegova verna Jamba. V nekem taborišču r bližini Kings Sound, katerega ie obiskid. je iz vedel, da še mhatr v bližini glavar nekega rodu. k» ima ti ve beli ženski. T^ahko si mislite kakšno je bilo presenečenje Tfougemonta. ko je to izvedel. Beli dAliei sta bili zajeti. soglasn< s povestjo, ko se je razbil ob.obeli neki "veliki čoln". Rougemont je takoj sklenil, da hoče na vsak nač^n videti ti dve beli deklici ter govf/riti ? njima. Med divjaki je strogo zabranjeno vsakemti. da bi s' zanimal za ženo ali žene svojega ssseda, in ko se je Rougemont -»esta1 z "glavar-jem dotičnegs rodu. divjim" in črnogledim človekom, se je moral poslužiti vseh mogočih zvijač, da dospe do svojega "ilja Pri tem mu je pomagala Jamba ki mu je sporočila, d a govorita obe dekTici isti jezik kot on. namreč angleški. Po številnih dipiomatičnih pogajanjih je glavar pri.- Jil v to. sporočila, da govorita Obe deklici Nudili sta v resn'ci pomilovanja vreden pogled. Strawoo sta bili shujSani. nagi in ko tta zapazili Rongetnohta. sta >akrilil od stra "hu. kajti izgl"dal je l>olj kot divjak kot pa civiliziran človek. --OftpneU pa sta, ko Jima jc.rcke1 Rougemont: — Jaz s°m bel človek ter vajin prijatelj". Ce mi ho-r eeta zaupati, vajn boni rešil. Ko sta čuli obe deklici tc besede, sta postali skoro histerični. Izkazalo se je, da sta bili to dve sestri, Blanche in Gladys Roger, stari sedemnajst ii. dtvetnajt let. Bili sta hčerki kapitana ftogersa, kojega jadrni-.a se ie razbila tekom nekega viharja. D'vjaki so pomorili vse moške t» r odvedli obe deklici v suženjstvo Dobil je obe odi*mi ^i;;var, ir-povest, katero ie cul Rougemont. ko sta pripovedovali o trpljenju, katero sta morali prestati, je napolnila srce Rougenn.uta z ^rrozo. Ko je glavar i'.vedel, da hoče Tvougetnon odvesti obe deklici, je postni strašno besen Ta glr.var je t"il velik in močan čl«.vek in Rou-•remont bi ga gotovo ne mogel pr emagati v navadnem bo ti. Vsled tega je bilo določene., dn se vpri-zori rokoborbe, v Ireteri se je Rougemont poslušjj na- trikov* ter na ta način premagal s\*ojega nasprotnika, v velike zadovoljstvo domačinov, p;-, k« viL ni bil glavar prav nič priljubi jen. Rougemont in -i amba sta odvedla obe deklici nazaj k r.j:b plemenu in to se j i m-t je šele osrečilo potem, ko sta premagala številne težkoče. Rcugemont je zgradil hišieo za obe deklici ter jima pomagal v vsakem o/iru Ves čas so seveda, iskali kako ladjo na obzorju aii kako dritgo sredstvo, ki bi jih zop»t spravilo v stik s civilizacij ». Nekoč jc ne ka ladja dejanski prišla mimo zaliva, a izginila, ne d?- b* zapazila signale nesrečnikov. Nekaj časa pozne.;« ne je pokazala nadaljna ladja in Rougemont je z Jambo in obema deklicama od veslal ven s svojim čolnom in sledilo jima je nsjtnan,; dvajset majhnih čolnov, v l*at»r:}. je bilo več domačinov. Ver>tno je. da so mislili ljudje na ledji ki je bila zelo majhna, da ho; ejv» divjaki napasti ladjo. Počil je stre1 in R«»u-gcmont je padel v vch*o. dočim se je čoln preobrnil. Ke je prišel zopet na površje, j • v»del. da ga je rešila Jamba, dočnn sts ofce deklici izginili. Brez d>f t-i& sta utonili, ko se je čoln nr-obinil. Ta ža-loigra je bila strašen udarec za Rougemonta, ka jti ljuoil je deklici kot sestri. Bil je d«»lgo '-asa bolan, predno se mu je zanlravila rana. katero je dobil. Sledili so nato š^.-vilni doživlja jI med črnci, tekom knt*rih je u-gled Rougemonta med divjaki še zrastel. Ves ta čas pa je notel priti nazaj med svoj" lastne ljudi in S3 poslužil vsakega mogočega sred stva, da pride ž njir..i v slik. Koncem nekega dolgega pohoda je dejanski zapazil štiri bele ljudi na konjih, a oni so sr.,a4 -nb njej« ir njegove tovariš* za s vražne, oddali nanje sš1v> Igv hiti;o od jahali. Ubogi Rougemont je pričel po tem razočaranju misliti, d«, je obsojen na večno izgnanstvo in sko-rc se je vdal v svojo u.sod^. Nahajal se je ravno v tem žalostnem duševnem razpoloženju, ko je zadel na nekega nesreči:egi belega človeka, ki se je d'ji.7 > egsa poti-kaT po grmičevju ter popolnom? izgubil pamet. Jauba io Rougemont sta se z veliko vneir-o zavzc-la za tujca, a +o, kar je prestal, j« bilo preveč in postajal je slabši in slabši, clokler ni končno umrl. Ravno predno je umrl, pa se mu je vrnil spomin in povedal je Rou gemontu, da se piš-.-: Gibson in da jc bil član Giles ekspedieije iz leta 1874. Ko ie umrl. ga jc Rougemont pokopal v neki votlini. (Pozneje se je Ugotovile, da "se je Gibson v resnici izgubil in Giles ".spva-jr to v svoji kt»jigi'; Njegova potovanja so ga končno privedla skiro v središče kontinenta, kjer si je postavil prostorno hišo. okrašeno s kožami in pra protjo in tam ie posiel glavar rodu, ki je štel nekako 501 duš — Do onega časa je imel že dva svo-ia lastna otroka, k ii va je t.'r-il angleški ter ju skuša! vzgojili kot otroka belih Ijodi. UbOgi RoUg^mocf je bil že uver-jtn. da bo sklenil svoje dni med divjaki, ko ga je za-Iela velika nesreča v obliki smrti njepive verne Jambe. Tekom Številnih let je pomenjala zanj vse in ko je umrla, ie bila njegova *a\>st rn pristna. Tedaj na > tudi sklenil, da niora na v^ak itacin Droc. Brez Jambe mu je postalo življenje med divjaki nemoano. Razde til je celo svoje imetje in z mam-no stražo se ie napotil j»-6ti civilizaciji. Sel je naprej in naprej, dokler se ni Ujegc lh spremlje\*al-cev lotil atrah *er so se vrniti Cele mesece je taval sam preko l divjine, dokler ni končno.zadel na A lt t izgnanstva. v aestrals^ihdiv znamenja, ki so k?»zfd-i navzočnost belih ljudi. Koneno je dospel do nekega rudarske«;« taborišča. — kjer se je spriiazril s presenečenimi prospektorji. ki so domnevali, ia se je vrnil :z d»ugega sveta. Iz tega taboriš*a je. . dpotoval v Perth, glavno in«-sf « Zapadne Avstralije. Tam si »nti nasv«»:ova-'i. naj se napoti v Melbourne. — kjer b? imel več p<-itd:e najti ladjo, s katero bi re edpelj.ai v "Evropo. Iz Melbotirn.n j? "eKel v Sidney :n iz Sidneyja v Brisbane in na-ia meseca ler i ISO V je prise' v Wellington. N«»va /elandij:.. odkoder je odpotoval ?» paruikoin Vi-kito v Londo'u. karr.er je d«. narrtše^joč;m presenečenjem. Na prvi pogled je bila smešna, neverjetna, fjjee/ni mogel biti nič druge«.".-- ko; eden onih ljudi z bogato domišljijo, ki pii-hajajo v uredništvo.s čudovitimi povestmi v pričakovanju. «la bodo plačani za 4ake s'orije. Kljub temu pa je ta divia p vc«.t napravila velik vti:i na Air Henrik Heatona, ki je bil sam "vtoriteta g"Iede Avstralije in i: i ;,e napisal več knjig glede avstralskih domačinov. Noben slenar iz namena si ne bi izbral take«ra i-lovekt kot svojega sodnika Urednik je postal pozoren na otroški izraz na licu tujca in na njegov.- eo/vita^ne odgovore na stavljena » prašanja. To ni bil nikak zgovoren slepar, ali pr. ne pozna ljudi. Ra/ent -ga pa je bil skrivnostnemu obiskovalcu lasten pogled, ki je priča1 o tem. da je ta «vdovek veliko trpel ter videl številre čudne stviri. Urednik nato odgo\oril staremu možu. da bo mo.roče objavil njegovo povest, da |»a bo preje treba dobiti do trdila o resničnosti ii. verodostojnosti n.egove povesti Tujec se je nasmehni!. Rekel je. da je popolnoma pripravljen pričati in zakaj ne, — ko vendar govori resnico. Ce je najti ljudi, ki poznajo domačina, med katerimi je živel in deželo, kateio je obis kal, bo rad govoril ž njimi ali pa odgovarjal na stav'jena vprašanja Da, storil bo vse. k .r bo hotel u-rednik. Ko je odšel z obljube, de se bo vrnil, je pnstll u.-e«lnika v takem duševnem stanju, da je bil ne sposoben za vsako nadaljnje delo. Ali je to največji žurnaLstieni dogodek stoletja ali p* le malo bolj verjetna povest kleparja ! Ni se mogel odločiti ne za to ne za ono ter skjlenil uvesti prc:.oba sta se napotila.na potovanje kije trajalo ve$ tednov, Rougemonta se je nato predstavilo vsem vodilu:!n avtoritetam ter znanstvenim družbam v Londonu. — Tukrj. — je »-eke! urednik učenjakorp — ir^ate človeka, ki mi je povedal najbolj značilno povest, kar sem jih k«la* cul in ki tidi, da je resnicnd Hočen«. da ga izprašate vsak v svoji stroki ter mi poveste, če je fio vašem mnenju njegova .povest resnična To so znanstveniki tu^i storili. Zemljepisci SO STm izprasevali glede obrežja, rek. pogorij in »Iruirih takih stvari. Antropologi so ga i z pra sevali glede šeg in običajev domačinov, glede njih ježka in niih magike., . R?djcnkda j je šel kak človek skozi tako zasiiševaV.je kot je bilo Jo. a ve« čas s$» je Rou-«remont smehljal, odgovarjal hitro in mirno ter skuša! rr.vameti znan--j t vene izraze. »latere s<; r.le meth-1 učenjaki v lice Znanfrtvenik: zelo previdni liudje. k ise no'y-ej.» kompromitirati in vsi so se neverno smehljali, ko so čuli obris njegove čudovite poveriti. Nikdo med njimi pa ni mogel popolnoma omai.ati prepričevanja Rougemont." Nihče ga ni viel pri, izjavi ki b' bila napačna. Nekateri so nato izdaviti, da je »►ovest Rougemorta popolnoma resnična. Prusri oa so trdil; le toliko. da ne mnfceio zaslediti nikake nepravilnosti gtede zadev, ki so jim znane. Ostalo ie .dejstva, da niso mogli .najti najbolj. odl;"nI londonski žnanatvfniki ntčesar naprenega v novesti. katero, so .Tnl* iz ust pustolovca. Tedai pa R"» se pričel: smehljati žun>aK«ti Z«lelo se iini ie. da. se bo Izkn^eU1 .povest kot rfsniena tn da bo predstavljal^ veliko senzacijo. Medtem p iso sc* vršila ne.dal i-ca poizvedovanja. Tekom dolsili jinah je Rougemont s-»^*cda izgu bil sleherno sled o svojih sf-iriših, sorodnikih ali mladostnih prijateljih. Skušalo s«1 je zaslediti nekatere teh ljudi a b er uspeha. Vse je izgledalo, kot d t j • prišel stari mož nazaj v svei saif-h tuj«*ev. Nekaj Časa je bil zelo žalosten, a postal je kmalu zcpei boljše volje. Ves ta čas je ž'vel Rougeinbrit od denarja, katerega s,» rn dajali lastniki magazine in v y.vezi s leni jt treba omen-ti š- "udno dejstvo da ni imel ta člo\ek mdicnega smisla za vrednost denarja. Čeprav je bil br^z vs*a dru.vir>>v ni vendar nikdar direktno prosil denar ter tud ini imenoval vsote kat«-r«» hoče »i-«*evati z»i svo ic povest. Vse to je prennstit u-redniku. Edinole direktna *. p rajanje mu je pogosf prisililo priznanje. da nima nit: eerira .v žepu. Včasih je v teku par ur po sprejemu preeeišn • • ^/š«»te ves denar raz«lal ali potrošd Končno ni nrros alo nič »lrugeir;- k«'t plačevati mu redno tedenski, plač«-. vali Rougemonta lažnjivea in sleparja. še predno so čuli njegoro povest. Ko pa so ga enkrat izprašali, so prišli nekateri do prepričanja, da govori resnico. Nikomur se ni popolnoma posrečilo omajati p«)-vest Rougemonta ali mu dokazali kako nedoslednost. Končno je bila povest objavlie na in vzbudila je veliko senzacijo. Mnogi so izjavili, da presega ta povest ono Kobinsona Crusoe in la bo imela trajno vrednost svetovni literaturi. Rougemont je dfibil od vseh stra id povabila, naj priredi predavanja. in ker se je njegova angleščina med tem precej izboljšal'«, je to tudi storil. Kmalu pa so se pričeli po javljati novi dvomi in številni l;sti r.o pričeli napadati Rougemontn ter dvomiti o resničnosti tega ali one-ja dela njegove povesti. Učenjaki ■n izvedenci, ki so preje izjavili, ia smatrajo njegovo povest za resnično, so molčaii in pustili, da se je cela ploha vlila na Rougemonta samega. Kljub temu pa ni Rougemont nikdar izgubil svojega ravnotežja ter neprestano zatrjeval, la je njegova povest resnična. — Jaz sem govoril resnico. — je rekel. — Mogoče sem se zmotil - letnieah. Nadaljn« stvari pa sem pozabil, kajti mnogo, mnogo sem pretrpel. Pozneje, ko je javnost že pozabila na Rougemonta, je živel pri svojih prijateljih te v umrl v pri-četku tekočega leta. Brez ozira na to. če je njegova povest resnična glede vseh najmanjših posameznosti, je bil Rougemont vendar ena najbolj značilnih 'n romantičnih osebnosti, kar st jih je v zadnjem času pojavilo. — Bil je-fo priprost otroku podoben mož, ki se je pojavil iz nepoznanega, svetil nekaj času kri meteor ter zopet izginil za obzorjem. Zdravniki v Rusiji. Rusija je vedno trpela na pomanjkanju zdravnikov. Razmer-no pride tam en zdravnik na 7000 prebivalcev, a na nekaterih krajih eelo na 2O.000. Boljše vik i so i vid elito silno pomanjkanj« zdravnikov in so jeli ustanavljati nove . medicinske fakultete. Dijake medicine oskrbuje vlade, s hrano in stanovanjem. Zadnje leto je končalo medicinske študij- v Rusiji I 5000 dijakov. I^bZDRAV. i Predno se podam v st;n'i kraj, še enkrat p« in Jožef k ; < )reheka. ki me je pre mil na p"-stajo. 1 potujem s parni kom Ca-luopie t;d White Star črte. Z Bogom! — Jožef Jnkoš. ADVERTISBKBNTB čem -vojega bratranca JAKOBA SI MTI C, doma iz Ibdjskega jui Pi stojni. Slišim, da s,t- nahaja sedaj nekje v državi New York. Cenjene rojake prosim, e»- k«l<» vp za njegov neslo-., da mi ga dobrohotno naznani, al« pa naj se sam oglasi svojemu bratrancu: Krank Simcič. 1 :ir»2o Darle.v Ave.. Cleveland, Ohio. (1-9—3-10} ŽELEZNIŠKA URA ZA $4.98 Delavci, ali hočeta dnhrii uro'.' Knjiite to uro. Ima izbormt kolesje 7. draguljem. Garantirana. Vrednartvt-krat toliko. Mijubnmo |>ro«tanek C« >1». VprafiaJ-te «a brezplačen eenlk. CONTINENTAL SALES COMPANY 2219 W.Walton St.. Dept.503. Chicago, III. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kol*r U a&J-•tarejlt ■InrteiMUH •drmrrlk Aperj* Hit v ntt»Sur«h*. kl. In* l4-l»tD9 p»kn t *dTtTl}t- ajD ink Mni^tli boiunL ' iMtnplJeij« kr-Tt sdmTt »■• |la-wltem J0«. kl g* j» |Rm«t yral. BrUeh. C* Innu iqm^ all mekar-Skc w> mIami. t crlu, Im. totoClB« v kt^tk. pri d it* fn IsAlatU vub Low krt N» (Mn)U. kv to ko >ueo na»a. Vb® aoCj* kol«snl adiTlo p.> o-A^toOi. hitro epudt« *m. T»m rrnri«.' t M imk>] .«, Umr*C prldH* in U* wtam kov *op«Jt povraSi Vrrotfot* htt »ndnn kilo . m}r»TVi » M. '-r&X In rtctjr k< »i opw&etj«. Bol*n! KtbrrjA. kl po^aroSA.«« «*>«nc r krtiq is krb*« la tmtt jur^pnlfiajjjn TOO®. owdravtm m RtfmailMB, trtsni«. bnMln« o-t«kXte« «rtWtr»<, «crrf>« ;n draft koto« bw«nl. kl DMtaetJo Triad H» kryl. mdrevha v kratkta Sua te ni pot.-»vT»o lflb.«L ( Nekateri edr^TBllrf rabijo tol- «»6e. da ▼»» nmamejo. Jm men U itirvj* knjt, rnto Tar lalfe •dr&rlik. ker rtc ramunso alorereki. Vredne ur«: ob dete-miklk Db nedeljah od t. «e S. I. fc Ii PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravije-ti.. Knjiga Peter Z gaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. , } i . . Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Isrežite la ktpot prldMtoi pddsovt moWt t trmmkah tar ga psftjtfta: Slovenio Pnblishifif 82 CorUandt Bt., 2few Turk. Cenjeni: Za priloienik petdeset eentcrv t aiamkak mi poiljite knjifo ''Peter Zgaga." Tme f • m M f-* NaaloT •••••••••••••••••••••••• mi Država •••••«>«•••••.• •■•••••••»•»• VBSaaBSStBBSBOSSBSSK t *k* GLAS NAKOPA. 30. SEPT. 1921 Vdova Leruz. ^^E Gabori*u- Prevedel za "Glas Naroda" G. F. Francoski detektivski roman. / Kaj bo z avtonomijo primorskih dežel. i. 25 (Nadaljevanje.) Oče Tabaret je ►»•! ravno preko mostu St. Pere, ko se je naenkrat ustavil. < tikaj. — je rekel. — Posameznosti! Nimam jih se. Jaz poznam povest le na debelo. Pričel je zopet hoditi ter nadaljeval s samogovorom . — Jaz sem prenagel. Preveč ljubim romane, kot pravi Gevrol. Ko nem bil pri Noelu, bi ga mora) izprašati, da izveiL za vse on? majhn«- točke dokazov o katerih s<*daj ugibam. Preveč ue je prt-se-netd in [»oziral sem njegove besede. Pa naj bo. To je povsei-. naravno. l e zasb-duje cl««mk jelena, se re bo ustavil, da strelja n:» vrabce. Ktzveatega pa bi lahko vzbudil sum Noela in sporrtkl bi. da sem /a|>oslen pri policiji. Seved;* me ni sram svojih zvez s polk i jo. Ja/. hem celo ponosen na to. Rad pa a'dim, da nikdo ne ve tega. ^edaj pa na delo. Tn je konec mojega i»otovanja. Gospod Daburon je šel spat. a je dal primerna povelja svojemu služabniku. Kakorhitro je povedal oce Tabaret svoje ime. ga je hlužabnik poredel v spalnico sodnika. Ko je zagledal amaterskega detektiva, je sodnik h'tro api^šal: Torej nekaj izvanrednega ' Kaj ste razkrili" Ali sie prišli na Icako sled? * Boljše kot to. — je odvrnil stari mož ter se smehljal. — Govorite hitro. — Dobil sem krivca. Oče Tabaret je bil lahl^o zadovoljen. Napravil je velik učinek. Sodnik je sk<»čil iz svoje postelje. — Že T — je rekel. — Ali je io mogoče? — Jaz imam čast ponoviti gospodu preiskovalnemu sodniku, da poznam povzročitelja zločina v 7 »nšer. — In jaz, — je rekel sodnik. .— va* proglašam z<- na jI olj sposobnega policijskega agenta preteklosti in bodočnosti. Prav g to-vo ne bom od vdaj naprej vpri/oril nobene preiskave brez vaše pomoči. — Preveč dobri ste. gospod. Jaz sem imel le malo ali nobenega opravka a to zadevo. Razkritje je pripisovati izključne lt: slučaju. — Vi ste ponižen človek. o«"e Tabaret. Slučaj pomaga le modrim ljudem. On noče pomagati bedakom. Prosim vas, sedite in pripovedujte. Z natančnostjo in jasnostjo, katere bi ga le maloldo smatral zmožnim, je nato stari možak ponovil sodniku celo povest Voe'a l'onovil je na pamet izvlečke iz pisem, skoro dobesedno. — Ta pisma. — je dostavil, - sem videl. Enega sem celo odnesel, da ugotovim pisavo. Tukaj je. — Da, — je mrmral sodnik, dn. gospod Taharet. vi ste našli zločinca. Dokaz je očividen celo slepcu. Nebo samo je hotelo to. Zločin poraja zopet zločin. Zla dejanja očeta so napravila iz sina morilca — Nisem vam še povedal imen. gospod sodnik, — je rekel oče Tii ha ret. — Hotel sem izvedeti najprvo za vase mnenje glede do kazov. — O, lahko jih imenujete, — pa je prekinil sodnik pieeej živahno. — Lahko so iz najvišjih krogov, oni ne bodo ušli postavi. Francoski sodnik se nikdar ne obotavlja. — T^ vem, gospod. V sedanjem slučaju pa segamo viso/co. Oče. ki je žrtvoval svojega legitimnega sina na ljubo svojemu nezakonskemu sinu. je grof Reto de Coinn.arin; morilec vdove Leni/ pa je njegov nezakonsk sin. Albert grof de Commarin! Oče Tabaret je nalik završenemu umetniku izgo\oril te besede z velikim povdarkom. kajti pričakoval je, tla bo napravil z njimi velik litis. Njegov poskus pa je prekosil samega sebe. Gospod Dabu-ron je bil kot zadet od tte-vise Luxe in po njej je i»odedoval 1 ri najvišjega plemstva v Prafu. kri ene najbolj ekskluzivnih družin v Franciji. Ko je bil imenovan preiskovalnim sodnikom v Parizu, se mu je brez obotavljanja odprlo pet ali šest aristokratičnih salonov v Parizu. O11 se je seved-i poslužil te prilike ter razširil krog slojih znancev. Imel pa je le malo usposobljenosti za družabni uspeh. Bil je mrzel in seren prav do žalosti, reserviran in boječ. Njegovemu duhu je manjkalo bleska in svetlobe. Ni bil zmožen prijetne umetnosti konverzaeije brez predmeta. — kar predstavlja skoro potrebo v mešanih družbah. On ni mogel povedati nobenega jlovtipa ali napraviti komplimenta. Kot vsi možki, ki Čutijo globoko, ni mogel neposredno prevesti svojih utisov. Treba mu je bilo razrairleka in vsled tega se je poglabii vase. — _______prfJpdigis.) j nov dobrega in lepega sadja, in vendar ni v debeli niti ene tovar- —--ne za konserviranje sadja. Velike Trst, 8. septembra • množine ovčje volne potujejo vsa-Zadnje čase nas gg. ministri iz Rima prav pridno obiskujejo. Mi- ko \Ho Preko državnih meja, v dr-slili smo, da nam prineso kakf> lep » darilce in v svoji dobri veri smo se pa ni mogoče dobiti niti ene že veselili. Mnogokaterih stvari polrebnjemo. Šolsko vprašanje je še metra dobrega sukna. S stoti-nerešeno. Ena glavnih naših skrbi pa so avtonomije. nami vagonov lani in kono«plje za Alt nam bodo pustili stare avt< nomije. ki so bile krivi? ne. ko so mgarno tuje tekstilne industrije imeli Slovenci naprimer na Goriškem en glas manj kot Italijani, tla- Y deželi pa nimamo niti enega si je dežela z nad dve tretjini glasov slovenska, ali nam bodo dah še metra plattna. niti enega zavoja bolj pravično avtonomijo, ali pa bodo stvar prikrojili tako, da nam sukanca. V deželi leži danes 300 vzamejo še staro "pravico", ki smo jo že imeli. ,vagonov prima rafiniranega s vin' Naše politike so eelo privabili na razgovor. In kaj se je zgodilo? *-a» kupiti pa ne moremo niti ene ADVERTISEMENTS. KRETaNJE PARJNIKOV Kedaj pribliino odplujejo iz New Yorka. ga metra svinčenih cevi, ker nimamo nobene tako tovarne. Po leg izvrstnih sirovi n za cement j» dovolj kuriva (rujavega .premo ra). Gradi se dnevno več - in Ti gospodje so imeli celo stvar že napravljeno, treba je bilo sam> poročati," našim ljudem pa sany> prikimati ali pa odmajati z glavo, — Res so naši zastopniki protestirali )n dejali, da ne sprejmejo odgovornosti za tak nestvor. kot so naše bodoče "avtonomije**, ki bodo v kratkem podpisane. _ . ___ __ Ne vemo še sicer do potankosti, kakšne bodo te "avtonomije", to j vendar se ne poveča produkcija da eno je gotovo, da bomo dobili v Trstu nekakega "cesarskega na- gradbenega materijala. Raditega mestnika", ki bo imel okrog sebe vrsto slamnatih m.»ž /a kit^anj moramo plačevati za 100 kg port-sam pa bo vladal po svoji volji in bo odgovoren Rimu. ne ljudstvu, land cementa pOO jug. kron, za Kako si pa mislijo deželne zbore in deželne odbore, si v/emimo za kg apna 90. za lOOOJcosov o-primer "Goriško. Tu bo pariteta, le t a bc predsednik Italijan. Deželni peke 1400 in 1000 kosov strešne zbor bi štel od S do 12 članov, k i ji'. bo predlagala vsak 1 stranka po- 'jpeke 1600 kron. lovico, potrdil pa Rim. Volilci tedaj nimajo besede. Štirje izmed teh Navzlic znaueniu bogastvu pa bodo tvorili deželni odbor (ime se bo izpremenilo). lesu in gozdovih ne more domača To skrpucalo ministra Salate in njegovih pomagač.-v bo potem i industrija pohištva zadovoljiti ni melo nalogo, da sestavi novi volilni red. Kdaj in kako, to si lahko mi- ti 1 90 domačih potreb. Z milom slimo. Pri glasovanju bodo delali im> svoje, sploh se govori, da se mi- zalaga eelo deželo tvrdka Georg sli ta oblika avtonomije podaljšati kolikor mogoče dolgo . Sehicht iz Češkoslovaške in ven V Trstu bodo imeli mestni svetovalci isto besedo kot člani dežel- dar je v deželi dovolj dobrih si nega zbora ali deželni odborniki. T«; se seveda Italijani ne boje volil- rovin za izdelovanje mjla in sveč. cev. Iz tega je razvidno s kak ozločinško mirnostjo so pritisnili slovvn- Agrarna država smo, pa vendar ski deželi laško krinko na obraz. nimamo niti ene tovarne za polje- delske stroje. Ni dobiti niti pluga niti brane iz domače industrije. Nemška podjetja bi mogla v ve-, liki meri odpomoči temu pomanjkanju. Ta dopis je prišel v "Frankfur-!n vendar moramo plačevati sled- [er Zeitim*T? >z nemških industr. ijega po 2 dinarja kilogram, ne kroR°v Jugoslavije z namenom zada bi mogli * uvoženimi količina- inter^irati nemški kapital in mi zadovoljiti vse pot robe. 98% nem,*ke strokovnjake za jugoslov. vsega premoga sc nahaja v pri vat- mdustrij°- "F. Ztg." komentira ni lasti, obratovanje pa ni mogo- to na kfmeu članka: Iz omenjenih če vsled pomanjkanja kapitala in je ra7'vidno' ^kakšnih tež- strokovnjakov. | kočah se nahajajo avstrijske na- in •sledstveTie države, ki so iz nacijo-nalnih vidikov sicer popolne, v EMP. or CHINA »•'INLAND L\ LORRAINE Q WASH IN jTOH AQUITANIA ADRIATIC PARIS MANCHURIA CARMANIm ROTTERDAM OROPESA CARMANIA CENTEN STATE LA SAVOIE france OLYMPIC pres. wilson ZEELAND RYNDAM HUDSON LA TOURAINE LEOPOLDI NA 3ERENGAR IA KROONLAND LAFAYETTE N. AMSTERDAM 22 ORDUNA PR. MATOIKA AQUITANIA MONGOLIA CRETIC LAPLAND LA LORRAINE NOORDAM Glede ren za vozne listke in vse drage pojasnil*, obrnite se ua tvrdko: FRANK SAKSGR STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York Razvojne možnosti v Jugoslaviji. "Frankfurter Zeitung" je prinesla iz jugoslovanskih industrijskih krogov sledeči dopis o Jug<> slaviji: Jugoslavija je bogata na naravnih zakladih; v prvi vrsti je agrarna dežela in nerazvita; radi tega je navezana na uvoz vseh potrebščin razen živil. Manjka ji kapitala in pravih strokovnjakov. Od mineralnih zakladov se naha-Jjajo v zemlji razne vrste premoga. Zaenkrat se pridobiva samo rujavi premog. Produkcija antracita in črnega premoga še ni nr>-j;oča. Koks se 'pridobiva v nekaterih plinarnah iz -češko-dovaiške-ga premoga, iz domačega se ga lie dobi niti enega kilograma. Za razne velike množine železne rud*1 se nahaja v Roroii en edin plavž. Pa še ta ni stalno v Obratu, ker primanjkuje koks^a. čeprav pošilja vlada v zameno za koks na Češkoslovaško ogromne množine žita. Za angleški in amerikanski plinovi premog je treba plačati v Trstu 390-120 lir za tono. ker ga premalo dobimo iz Češkoslovaške. Pri tem bi mogli sami pridobivati iz ogromnih slrladov črnega premoga kaks, iz rujavega premoga. 'e i ima do 4200 kolorij. pa katran. Na mogoče navesti, kakšne kolike industrije manjkajo v de želi. T.ažje bo povedati, katere in- ^P^arskih oziriii pa slabo aron-dufvtrije se v državi z V2V, miljoni di-ža%mč tvorbe. Če naj išče prebivalcev nahaja io: Ena tovar- nemskl ka/pital investicijskih možna za kavine ^ni-ogat^ fHenrik v bo odvk-.no v Franckovi ^novi iz Linea), šest j™^*1 ^.?rža^ne in sladkornih t'-varn, ena večja in ena manjša potrolerjska rafinerija i str^vine c-e uvažajo iz Rumunije in Galicije), ena bombažna predilnica in ena tkalnica, ki izdeluje' denarne politike. Čim boljši bodo Pogoji na tem polju, tem rajše se bodo odzvali inozemski krogi s kapitalom in inicijativo. vsebuje citirani članek samo prosto nit in platno za kme- l"ar*lkatero resnico za na- te. ena tovarna za s okno (ravno- težavno tvorbo. Mnoge tako ordinerno blagoK 5 cefmemt- '""»»tnjske panoge se ne razvijanj tovarn dest^t do dvanajst na ',n nanllc dobrim pogojem ravno najprimitivnejši način urejenih J Pomanjkanja kapitaJa, stro-apnenie. dve tovarni za m^bilije, ,<(>vlljakov in inicijative. Trgovin-dve tovarni za vžigalice in ena to- a blIanea nam kaže#s svojun o-varna -za umetna gnojila, čeprav -'romni,n pasiv^m saldom, kako bi jih rabili *saj domače za doma- ra?a tllia znano.'t, zmožno.-1 Če potrebe. jm de,°- T*™?- si rovin po nizkih Letno izvozimo na tisoče vago- cpnah 11 f inore kl*iti uvoza gotovega fabrikata. ker se slednji p.»- 1 okt. — Cnerbourg i SAXONIA 29 okt. — Hamburg 1 Sfct. — Cherbourg 1 ITALIA 29 okt. — Trst 1 okt. — Havre AMERICA 1 nov. — Cherbourg 4 •kt. — Cherbourg BELVEDERE 1 nov. Tr«t 4. OKt —- Cherbourg ADRIAt IC 2 nov. Cherbourg ft oat. — Cne> bour; PARIS 2. rs -iv. — Havre 5 okt. — Havre ARABIC a nuv, — '.jnoa tf. okt. — Hamburg CARMANIA s nov — Cherbourg 8 okt. — Cherbou-Q rINuAND 5 nov. — C'terbf.iirg 6 okt. Boulogne OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg 8 okt. H amburg MINNEKAHDA 5- nov. — Hamburg 11 okt. — Cherbourg WASHINGTON 8 njy. — Cherbuurg 11 okt. — Bremen ROCHAMBEAU 8 nov. — Havre 12 okt. — Havre ORBITA 12 nov, — 1 'amburg 15 okt. — Havre AQUITANIA 15 nov. _ Cherbourg 15 okt. — Cherbourg GOTHLAND 17 nov. - Genoa IS okt. — Tret LA TOURaIUE 1» nov. Havr« 15 okt. — Cherbourg ZEELAND 19 nov. _ Cherbourg 15 okt. — Boulogne ARGENTINA 19 nov. — Tr»t 15 OKt. — Bren.en POTOMAC 19 pov. Breman 19 okt. — Havre LAFAYETTE 19 nov. — Havre 20 okt- — Havre MANCHUR.A 23 nov, _ Hamburg 20 okt. — Cherbourg PARIS 26 nov. _ Cherbourg 22 oft. — Cherbourg KROONLAND 23 nov. H? vre 22 okt. — H avre OROPESA 26 nov. _ Hamburg 22 okL — Boulogne AMERICA 29 nov. Bremen 22 okt. — Hamburg ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg 22 okt. — Bremen LAPLAUD 9 dec. — Cherbourg 25 okt. — CH-rbourg CARMANIA 3 dec. — Cherbourg £•> okt. — Hamburg PRES. WILSON S, dec — Trit 28 okt — Genoa ARABIC 10 dec. — Cherbourg okt. — Cherbourg FINLAND 6 dec. — Genoa 29 OKt. — Havre ARGENTINA 12 Jan. — Trrt 29 okt. — Bou'.ognt i SAXONIA 13 t^ec, — Cherbou. f V JUGOSLAVIJO Hitre zveze z veeml točkami v Jugoslaviji. Dobra Ir zadostna hrani, Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse u-dobnofctl modernega parnlKa. ^ Sua ODPLI"TJ-E VSAK TEDEN. Pomol 58-62 North River, riew York. ZEELAND J Plymouth i 15. ol.t 22. okt. 29. okt. 5. nov. 15. okt. KROONLAND . LAPLAND ( Cherbourg FINLAND ) Antverpen SAM LAN D (Hamburg, Libava in Gdansk) tSaino S. rAzred.) American Line MANCHURIA (Hamburg In (Mansk preko Cherbourg) 6. o.*t. MONGOLIA (v Vigo, Cherbourg Hamburg in Gdansk) -2C." okt. MINNEKAHDA (V Hh.mr.urg In Gdansk) VSE VOONE PROGE DO PC ^KWHfrE Star Pozor potniki, Jugoslovanski konzulat v New Yorku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, l&hko dobe potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, .Vrstnega lista', domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja. 2. Oni, ki nimajo no^ene 17. nov. la nafilh nodp.TII.h d*-u5teV, katfc- Zntsr- ; ^ ™ ? ^ cretic .................... 28. oktobra navedeno, da so n aui^no drlavija- • f RABIC .preJSnl 'BerlinO 3. novembra • Najveijl parnik v re^nl* nluJbl t južao- evropnkiml pris\ar!^£l- INTERNATIONAL, MERCANTII.K MARINE COMPANY 1'20 par ni kov — J.20».i»>9 »os, 9 BROADWAY NEW YOR^v ali pri lokalnih agentih. ADVERTISEMENTS. * * -fc * * Nuga-Tone Uspehi v dvafseflk dneh ali se v« M vrne denar. • Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, žfvlfenfa polne možice in ženske. če ste slabega zdravja in pri alabi moči, če se vam spomin mrači in vaše tc!o n. -ači, če sta se £e nave-ličali jemati pomirljiva in narkotična, sredstva, potem po«ku-Nnga-Tone. in izprevldeli bost«.-, kako hitro se bopte CotUi drugačnesa človeka I Devet desetin človeških bolezni, kot Bpebavanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevraltrija. naprimer slabi tek. nepivbava. vetrovi in koleanje. zaprtje. Pomanjkanje energije, pomanjkanje čivahnosti, nervozno*t, ne-•pečnost, izhaja is pomanjkanja iivčne moči, redLe svodenel« krvi In slabe krvne cirkulacije. .. V»ak ud. vsako delovanje telesa je odvisno o* iivčne sile za svoje tivljenje in delovanje. Živčna moč je poglaN -Uia stvar za Modec. dr.oi' "Jripsnje srca In krvno cirkulacijo. Nu^a-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fiziEno izdelane. Zakaj ? Ker sestoji Iz osmere vainih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniki — Nujra-Tone jo bogat na ieleza in fosforju — ter je brana krvi in iivcem. Musa-Tone proizvaja življenje * jetra, ter ojačuj« črevs. da vedno del jo je jo. Oiivlja ledic« ter b sanja is njih strupene se-^^-..Nič ft*«™* mkolcanja. težke sape in rok-irrssa Jezika. Nič več bolečin in bolezni! Naga-Tone da*«» čudo vi tek « ** Pr«b»vo. stanovitne *ivce ter zc-avo okrepčujoče spa i je' Nuca-Tone obogati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja na lice in jasnost v očL Gradi močne in rostavne može, sdra-vegie in krasnejieženske. Nuga-Tone n* vsebuje omamljivih sredstev. w sdravil. katerih «e človek navadL Zavit je v priprav on aavojček. Foknt jo s sladkorjem, usodnega okusa, ugoden sa jemati. Poskušaj t« ga boste vsem svojim prijateljem. ^ ■Ym** f^'^rrjT*?11!?-**!?*4**^-*^ tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko Nuga-Tene J« na prodaj pri vsih dobrih lekarjSi ' Pripo.včHI garanciji. ICO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. NATIONAL LABORATORY, S. 20, 1018 So. WaWak Ave.. Chicago, ni. steklSi^^^^ d0Wt# Prfl0t*n0..............~ W mi pošljite. draži ravno vsled.dela, ki njem. Vendar je pri naštevanju naših tovarn v <"lanku marwkaj izpu-; lenega, kar daje drugačno .sliko-<» eni ali drujfi bulustriji. Tovarni! za k a vine primesi se nahajala v Ljubljani in Mariboru. Parnih /.ag se nahaja samo ua sloven-ske^ ozemlju 35, vodnih žag pa '^»77. Važne so tovarne za lesovi- Pitovuje v JueoslaTijn preko Boulogne, Sur-Mer In Rotterdam. Vsi parnikl, kt odpSu|eJo tz New _ Yorka so na dva vijaka. ROTTERDAM..........8. okt. RYNDAM ............ 15. okt, NIEl'W AMSTERAM . 22. okt. NOORDAM .......... 29. okt. Val parnikl Imajo za tretji ras- red robe sa S, 4 in 6 o*eb. Cena za S razred tz N»w Torka do LJubljane $100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega. dt.vka_ Za pojasnila cene vpraaajte prt: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New York Iščem svojega bratranca JOHXA STOJNIC, doma iz L^kvie pri Metliki na Dolenjskem. Prišla sem pred par meseci iz ftfarega kraja in imam sporočila za nje-ira. Prosim cenjene rojake, Clpar icronj« največje In n»J-jega razvoia. P»n.anik.n{i, » ♦ »ladkpjle Ja«ode, boksa SO fan- kovnjako ftom katerii je bilo naoroleno ro-nrnje ministrstvo, da jih jc mogo* izdati, jih bodo dobili, kakor* hitro se zglase pri tem konzulatu. To se tiče priglasitev vložerih do 25. maja t^ga le\a, 5. Ker v več slučajih nai: državljani kupujejo sifkarte za panoge i katere jim je priporočil ta aH oai agent, ne oziraje se r**» to, kakjni so ti parniki,. kan plovejo, pripo-Iročanio, naj nihče ne kupi pr*j ikart, uokTer o tem bo pcixva pri rVank Sakser PtaUf Bank, Cortland St., New York, N. Y. Oglasi naj se sobrat ANCULEj KOZMIXA do 16. oktobra t. 1. • Pred tremi meseci se je nahajal f v Milwaukee, Wis., zdaj mi pa< ni znano njegovo bivališče. Išče. ga sobrat tajnik Anton Kotar. P. O. Box 33, Sartell. Minn. (29-9—1-10) COSULIGH ČRTA Direktno potovanje v l>u-brovnik (Gravosa) in Trat. PHES. VMLSON .......... If, okt. BFLVCOEBE ............ 1. rov. ARGENTINA ........... 19. nov. PRES. WILSON ____3. dec. Cene xa T<-st In Reko Pre«. Wilson »115 In |5 davka. Argentina in Belvedere fi&3 In tS dav!;a. Potom 11a t kov lzdaitih za v« i kraje v Jugoslaviji in Sroljt. Razkošne usodnosti prvt gA, dro- Itegra in tretjegn. razreda Potniki tretjega razreda doMvaJo LrezpFacno vino. PHELPS BROTHERS & Co. P?«aenoer department 2 West Street Kew York " ► ki buoCH* In imelalf bomo takni ^ BALKAN IMPORTlMfl CO. •f 11.53 Cherry ZU. New York. N. V. QHARDJQIOR v jugoslavijo, bolgarsko rumunsko in madžarskc rrake ; DUBROVNIKA, TRSTA IZREKE CALABRIA ....:... 13. ok«. PANNONIA .......... 22. okt. ITAt_l A ............ 2». okt. Šifkartc: $103.00 za Calabria ir> Italia. $110.00 xa. Pannonla. — $5.00 davka. Preko Cherbourga In Southamptona: AQUITANIA CARMANIA okt. okt.