Pomenki o siovenskem pisanji. XIV. T. In ,,ubogi berači ali reveži so večkrat suhi, pa tudi velikrat hudi na duši" — si tolikanj poinenljivo rekel; ali pa tudi veš, kako se razlagajo besede ubog in berač in revež? 17. Da se v sostavah ubog, ubožen, ubožnost, ubožati vjema u- z gerškim a- (privativum), ravno nasprot besedam Bog, bogat, bogastvo, obogateti, to si mi že lani razjasnil; in v Xovicah je bilo nekdaj brati o koristi korenineslovja: Kriči Minerve sin: Zabite si v čepine! Vbogi in bogatin Sta ene koreninel T. Pa bi se mdglo pisati z u- in glasila bi se tretja versta: Ubog in bogatin. — Obe se strinjate v besedi Bog, in Kopitar piše: ,,Radix vocis bogat', a, o dives certe a Bog', sicut lat. dives a Dis aut Deus?" — vendar z vprašajem na koncu. U. Ali je prav slovenski: bogati koga? Kaže se, da se bolji Slovenci pisaje ogibajo tega glagola. ,,Kdor ne boga, ga tepe nadloga", — so mi mati tolikrat djali, in bogljive otroke imajo starši radi, nevbogljive pa karajo in kaznujpjo! T. Res imajo sicer Slovani v tem poraenu slušati, poslušati koga, pokoriti se korau (obedire, obsequi alicui), poslušen in poslušljiv, pokoren in pokorljiv (obediens, gehorsam); toda marsikdo sluša in posluša in se celo pokori, pa vendar ne stori, t. j. ne boga. Tudi je slišati — slušati in poslušati to, kar je nemški lioren — horchen, latinski audire — auvcultare. Dobro še pomnim, da mi je celo težko djalo, ko nam je učencem ranjki Metelko pri tej besedi z ramami zmajevaje rekel, da je bogati, bogam pred ko ne iz nemške folgen (folgati — bolgati — bogati)! — Od kod tolikrat u- ali bolje menda v-: vbogati, vbogljiv, nevbogljiv, vbogljivost, nevbogljivost? Kam je prešel / iz folgen — bolgati ? Zakaj se nikdar in raisliin tudi nikjer ne sliši? Kako, da je tako domača ta beseda in tako razširjena, sploli znana med slovenskim narodom ? U. Morebiti za to, ker Slovenec rad boga ? T. Res je to, rad boga Slovenec, rad ravna z Bogoni, po Bogu (nekdaj u Boga), pobožno, vdan v voljo božjo — svest si, da bo tudi Bog kdej ravnal z njim po svoji preveliki milosti. In ravno po Bogu ali z Bogom ravnati bi se djalo bogati ali vbogati. U. Pa ne še božati, pobožati koga? T. Božatikogase reče v stsl. za boga ali malika koga storiti, delati, iineti (deum facere), kakor ima marsiktera mati svoje preljubko dete, ktero boža in boža, da se ji na zadnje zboža ali zboga, in je potlej brez Boga — njena nadloga! U. Iz tega se lahko spozna pomen v novoslovenskem. Ce je torej božati ali božiti koga čisto slovenski, zakaj bi bogati, vbogati, bogljiv itd. ne bilo?! T. Prav veselilo me je brati v Miklosičevem slovarji: nsl. bogovati vaticinari Irub. coniectura assequi meg. bogovec hariolus le.\. zbogati se corrumpi: seme se zboga; zlega boga vživa infelix est metl.; bonne pro bože me. nota zboga, zbog rib. zbog prip. propter. — Akoje zbogati, t. j. spriditi ali skaziti se (corruuipi) v slabem pomenku res slovenski, zakaj bi v dobrem — bogati, vbogati — ne bilo ! U. Pri nas pa pravijo: sta se zbogala, t. j. zbotala , pobotala ali pogodila, spravila sta se. T. Po tem takem bi bilo ločiti z v dvojnem pomenu a) cum, mit, so - s - z in b) de, von, dis-, se - s - z, ali raz , kakor soglasen in seglasen, soroden in seroden (cf. I. Jezičnik XLIII.) U. Seme se zboga, t. j. spridi, in zopernika sta se zbogala t. j. spravila. T. Kolikapami je bila radost čitati na drugi strani:,, stsl. bogati servire, nsl. bogati obedire". Zdaj sem gotov, zdaj vem, da je slovenska, ne pa nemška. — Res ima Miklosič koj po tem pristavek : ,,quod tampn germ. folgen esse videtur". Videtur- ,,esse videtur" — pravi slavni jezikoslovec. XV. T. Marsikteri duhovno ubog je telesno bogat, in nasprot telesno ubog, dusno bogat, in le redko se sklepa oboje bogastvo; pa vendar po navadi je ubog tudi berač in revež. (7. Berač se imenuje tisti, kteri dari bere ali milosčinp prosi in moli vmes. Prav za prav se pri nas češnje bero, grozdje se bpre, kadar je zrelo; hruške, jabelkabero, pa tudi tresejo in pobirajo i. t. d. T. In v tem pomenu je beseda berač ali morebiti še bolje brač- slovanska, sicpr pa ne. Čphi pravijo našemu beraču žebrak (Bettlpr) in žebrati ali žebroniti (betteln). Sicer iraajo tudi Slovenci to besedo, zlasti gorenski in koroški, in tudi štajerski vedd, kaj je žebrati, žebram in žeberjem (Murko , beten), požebrati, žebranje itd. U. Morebiti je res česki žebrač naš brač ali berač, kakor pravimo nograd namesti vinograd? — V slovenskem b ererao tudi bukve in pisnia, — ali jih drugi Slovani ne? T. Drugi jih čitajo. Ze v stsl. ima brati dvojni pomen: a) capere, legere, colligere (lesen, sammela), in b) pugnare, contendere, congredi (katnpfen, streiten). U. Po tem takem se res vjema berač in revež, brati ali pa rvati se, in kadar se berači zrujejo ali spopadejo, je huda. Še celd pregovor imamo, kadar sneg zeld naletuje v precej kosmičih, pravijo: sneg gre, kakor da bi se berači tergali! T. Sicer ima Kopitar r'vuse rixari, germ. sich raufen; in Miklosič: wr'venije, revnost' contpntio, aemulatio; revnovati aemulari (cf. neosl. reven et pol. rzewny)". U. Pa to utegne biti v dobrem in v slabem pomenu? T. Se ve da. Kar v stsl., pomeni tudi v novejsih [slovanskih jezicih: reva, revnost, revnivost aeraulatio, zelus in zelolypia; reven, revniv aemulus. Pri nas je reva, revež — ubog, ubožpc (mitleidswiirdiger Armer, Mptplko). (7. Kakor gladež, pumpež, kradež, sitnež ! T. Cigale ima celd revati (arm sein), kar je v stsl. abožati (paupprem esse); strašno je reven (er i.st blutarm). itd. U. Ta in una reva je že marsikoga ugonobila!