Uredništve in uprava: Gorica. Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-17768
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Lete I. - Štev. 9
Gorica - 30. marca 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Katoličani in sedanji čas
Splošne dolžnosti, ki jih imamo katoličani, so vsem znane in zato o njih ne bomo govorili. Vsaka doba pa ima svoje posebne potrebe in tem odgovarjajoče posebne dolžnosti. Spregovoriti hočemo torej nekaj besed, kakšne posebne dolžnosti imamo katoličani v sedanjem času. Teh besed nismo napisali mi, marveč jih je spregovoril sv. oče meseca decembra v božičnem govoru:
»Čim hujši viharji vstajajo za šv. Cerkev, tako da navidezno postaja položaj že vznemirljiv, ttm bliže je Gospod svoji Cerkvi in vernikom. A prav iz te gotovosti božje pomoči kličemo vernikom v spomin dvojno dolžnost, ki jo imajo: 1). zvesto hraniti dfediščino božjih resnic, ki jih je Učenik zapustil in 2). vestno izpolnjevati zapoved pravičnosti in ljubezni, ki sta edini temelj socialnega reda, vrednega božjega Kralja miru.«
»Dolžnost katoličanov danes je, da ne ostanejo brezbrižni za važne potrebe sedanje ure. Zgled božjega Učenika, ki jc bil vedno opora vsemu dobremu, in zgled rimskih papežev, ki so zlasti v zadnjih letih toliko učili o odnosih do bližnjega, nalaga dolžnost vsakemu, da se po svojih močeh žrtvuje za skupni blagor, kakor tudi za mednarodni mir. Ne more ostati brezbrižen noben katoličan, ko vidi stisko svojih bratov, ko sliši klice nesrečnih in klice delovnega ljudstva po pravici, ko vstaja nestrpni nacionalizem, ki izključuje sodelovanje in sožitje narodov sveta, od katerih ima vsak svoje dolžnosti«.
»Neizrekljivo junaštvo moramo občudovati v onih deželah, kjer priznavati katoliško vero Pomeni biti preganjan. Tisoči in tisoči ne marajo kloniti kolen Pred Balom, neustrašeni sredi trpljenja. Večina sveta sicer njihovih imen ne pozna, a so zapisana v zgodovini sv. Cerkve. Naša dolžnost je, tem zvestim vernikom, neutrudljivim, od Boga blagoslovljenim in izbranim, zapeti slavo. Nimamo besedi, s katerimi bi mogli počastiti nje. ki so najbolj zvesti ^ied zvestimi. Gospod, ‘ki je obljubil, da se bo spomnil vsakega, ki bo njega priznal pred ljudmi, bo njihov plačnik!«
. Kakor nismo pozabili omeniti junaštva prejšnjih, si štejemo v dolžnost pokazati na nje, kadrih napačna misel je vtisnila pečat sedanji dobi. Koliko jih je 'zgubilo vero, ki jim je bila do-s*ej silna moč in opora! Mnogi, ?'asti mladi ljudje, so iztrgani, 'j* rodne grude in pahnjeni v ^hovno propast, katere velikosti ni mogoče popisati. Mati Cerkev gleda za temi dušami, y so se izgubile ali se izgubljajo* in joka. Upa na vrnitev svoji*1 sinov, išče sredstev, da
čimprej priklicala to uro, ne meneč se za noben napor, ki I
ga mora vzeti na se, pripravljena je žrtvovati za njih rešitev vse, razen resnic, ki so ji izročene v varstvo.«
To so resne besede, ki veljajo za vsakega katoličana. Ti in jaz, vsak katoličan je danes poklican k delu za verski preporod, za rešitev duš, za socialno pravičnost in ljubezen, za mir v dušah in mir med narodi.
Nihče se ne more izgovarjati, da ne ve, kaj naj dela. Povsod imamo že dovolj verskih in kr-! ščansko prosvetnih organizacij, ki vsakogar vabijo k temu delu. Na Tržaškem zlasti opozarjamo na najširše zasnovano organizacijo, ki k temu delu vabi, to je Slovenska krščansko socialna zveza.
Iz življenja Cerkve
Razgled po svetu
Italija in Atlantska zveza
Ko je bil po burnih in hrupnih razpravah sprejet sklep o vstopu Italije v Atlantsko zvezo v poslanski zbornici, je prešla zadeva v senat. Tudi tu so komunisti nadaljevali svojo zavlačevalno politiko, po živahnih debatah jg pa ob koncu tedna bil predlog končno le sprejet. Razpravljanje je zaključil ministrski predsednik De Gasperi z govorom, v katerem je krepko obračunal s komunističnimi obstrukcionisti. Medtem je odpotoval v Ameriko zunanji minister grof Sforza, kier bo 4. aprila v Washingtonu 12 držav podpisalo Atlantski pakt. Ob tej svečani priliki bo govoril, kot poročajo listi, predsednik Truman.
Bevin o zahodni Evropi
Angleški zunanji minister Bevin ie rekel: Zahodna Ncmčiin je varna. Ne verjamem, .da bi ] zdaj postala komunistična. Tudi j Francija in Italija sta rešeni.
I Prepričan sem tudi, da se bosta , vzhodna in zahodna Nemčija ! združili. Mislim, da tega nihče ne more preprečiti.
Amerika bo vodila atlantsko obrambo
Ze v zadnji številki smo objavili bistveno vsebino atlantske zavezniške pogodbe. V Evropi in Ameriki se mrzlično nadaljujejo priprave za podpis te pogodbe, kakor tudi za njeno uresničenje. Nekateri ameriški o-pazovalci so mnenja, da bi utegnila Sovjetska zveza v tem 'kritičnem trenutku izsiliti kako odločitev, ker bo prisiljena pred izbiro:	zdaj	ali nikoli lahko
morda še zmaga v oboroženem spopadu. Tudi v angleški spodnji zbornici so nekateri govorniki izrazili podobno mnenje, čeprav še vedno upajo, da bo zmagala pamet in da se Sovjeti morda ne bodo spustili v kako vojno pustolovščino proti Zahodu. Pri atlantski obrambni pogodbi vedno zelo poudarjajo njen obrambni značaj. Združene države bodo dale članicam potrebno orožje, toda le tako, ki jim bo služilo za obrambo, rte za napad. Pri pogajanjih za vrhovni atlantski obrambni štab so se, kakor vse kaže, že domenili, da bo vodil ta štab A-inerikanec. V poštev pridejo general	Eisenhovver, general
Bradley	ali general Clark.
Zdaj je že gotovo, da bodo
pristopile k atlantski pogodbi Danska, Portugalska, verjetno pa tudi Norveška, Italija in Islandija. Angleški zunanji minister Bevin je že odpotoval v Združene države, kjer bo v imenu Anglije podpisal atlantsko pogodbo.
Hladna vojna
Hladna vojna se nadaljuje in poostruje. Na prednjih postojankah sta Nemčija in Grčija. Angleški poslanec MacMillan je rekel pred parlamentarno debato, da pripravlja Moskva na Balkanu politični udar z ustanovitvijo tako imenovane mace-donske federacije pod vodstvom Bolgarije. S tem bi bil udarjen Tito, ker bi del Jugoslavije prišel v to federacijo, istočasno pa bi bila tudi Grčija razkosana.
Kršitve mirovnih pogodb
V zvezi s kršitvami mirovnih pogodb po Bolgariji, Romuniji in Madžarski je rekel britanski minister McNeil: Naša dolžnost je, zahtevati spoštovanje mirovnih pogodb, ki smo jih tudi mi podpisali. V teh državah moramo tudi podpirati tiste, ki i se borijo za svobodo misli.
| Vlade teh držav moramo opo-I zarjati, da ie svetovna vest še j živa in budna in da svetovna J javnost ne bo šla mimo teh kršitev in zlorab brez protesta.
ZN in versko preganjanje
Avstralski zunanji minister Fvatt je zahteval, naj vpišejo na dnevni red prihodnjega zasedanja Združenih narodov tudi zadevo o verskem preganjanju v Bolgariji in na Ogrskem. Če se prej ne bodo skregali, se bodo torej diplomati tudi o tem pomenili, ali je verska svoboda onstran železne pregraje ali je ni. Čudno je le to, da morajo ti ljudje šele razpravljati, ali je tam verska svoboda ali je ni, ko bi lahko vedeli že zdavna, kako je s to rečjo.
Nennija bodo izgnali iz mednarodne socialistične zveze
Mednarodna socialistična zveza je zahtevala od Nennije-ve stranke, naj do 20. marca prelomi vse stike z italijanskimi komunisti. Ker je Nenni to odklonil, bo njegova stranka avtomatično izgnana iz Mednarodne socialistične zveze.
Ženska univerza
Menda je edini primer y današnjem svetu Universidad Fe-minina v Buenos Airesu, da je univerza namenjena zgolj ženskam. Ustanovili so jo pred par leti z namenom, da bi dobili diplomirane katehistinje za pouk krščanskega nauka v argentinskih ljudskih in srednjih šolah. Kot nam tudi razni naši begunci pišejo, v Argentini zelo primanjkuje duhovnikov. Zato je bilo nemogoče, da bi ti zasedli vsa katehetskega mesta v Buenos Airesu in drugod. Zaradi tega so otvorili posebno univerzo, kjer dekleta na pravi bogoslovni univerzi pod vodstvom bogoslovnih profesorjev študirajo bogoslovje ter po treh letih polagajo izpite. Diploma je državno priznana in daje pravico do službe kateheta na ljudski ali na srednji šoli. Lani jc bilo vpisanih 700 dijakinj, 200 jih je pa diplomiralo, študijski tečaj traja tri leta.
Torej bodo ženske počasi povsod nadomestile moške in bodo ti slednji le za to, da bodo hodili na delavsko zbornico po podporo za brezposelnost.
Katoliško univerzo v Pekingu
l so vzeli v roke komunisti. Prej-I šnje vodstvo ie moralo odsto-! piti, na njegovo mesto so imenovali novo, sestavljeno iz samih kitajskih profesorjev. Vendar je samo 16 profesorjev od sto potegnilo z novimi oblastniki. Izguba univerze v Pekingu pomeni kljub temu občutno škodo za kitajske katoličane, Saj se je na njej šolalo 2800 dijakov.
Skoro polovica Kitajske je sedaj pod komunistično oblastjo. V teh pokrajinah so tudi cvetoči katoliški misijoni z 2.700 misijonarji in tri tisoč sestrami. Računajo, da je ena tretjina vsega misijonskega o-sebja ostala na svojih mestih, trdno odločena, da se ne umakne razen pred dejanskim nasiljem. — Protestantski misijonarji so skoraj vsi odšli v Ameriko.
V južni Kitajski pa sejejo medtem komunisti svoje seme kar naprej. Središče vsej propagandi so si ustvarili v velikem pristanišču Hongkong. Tu izdajajo dva dnevnika, ki imata največjo naklado v mestu in se tudi najceneje prodajata.
Katoličani v Indokini
V Indokini je še vedno gue-rilla, kakor je bila v Sloveniji med nemško in italijansko okupacijo. Francozi so gospodarji v večjih mestih, Vietminh (in-dokinska OF) ima svoja »osvobojena ozemlja«, ostali del dežele pa ne ve, komu bi služil. Podnevi je gospodar ta, ponoči pa druži. Katoličani, ki so ponekod precej številni, so večkrat v velikih stiskah. Vietminh jim ponuja prijateljstvo in ob-
ljublja mir, sami pa dobro vedo, kaj pomeni komunistično prijateljstvo. Zato bi se mu radi izognili, a tega zopet ne morejo, ker so nezaščiteni. Zdi se, da komunistično gibanje Vietminh še zdaleka ni premagano in da celo vedno boli raste in se širi.
Verska svoboda v Bolgariji
Bolgarski parlament je enoglasno odobril novo postavo o verski svobodi v bolgarski republiki. Postava ima 34 členov. Lahko pa bi imela' tudi samo enega, ki bi se glasil: »V svojem srcu lahko veruje vsakdo, kar hoče; v svoji sobi sme opravljati verske vaje, če s tem nikomur ni v napotje in v pohujšanje; vse ostalo pa je pridržano državi, ki s pomočjo zunanjega ministrstva urejuje različna verstva po svoji uvidevnosti. Najmanj pa se sme kaka vera baviti z vzgojo mladine ali kako drugače vplivati na ljudske množice. Kdor se : zoper to pregreši, bo strogo ikaznovan.
Ker se pa rdeči diktatorji zavedajo, da kljub vsemu ni mogoče kar tako meni- nič, tebi nič izruti iz src vernih množic vere v Boga in njih navezanosti na cerkev, je njihova največja želja za sedaj ta, da bi s primernimi sredstvi usužnjili razne verske konfesije in ijh vpregli v svoj voz. Zato obljublja bolgarski zakon tudi podporo onim verskim občinam, ki bi se izkazale podpore vredne. S tem upajo pridobiti zase posebno bolgarsko pravoslavno cerkev, ki ji priznajo, da je povezana z bolgarskim ljudstvom v vsej njegovi zgodovini in da kot taka po svoji obliki, vsebini in po duhu lahko postane ljudska demokratska cerkev.
Upajmo, da bo bolgarska cerkev imela v sebi toliko zdravega ponosa in čuta odgovornosti, da nc bo zagrabila za to vabo.
Nekaj o novem carigrajskem patriarhu
Dne 1. nov. 1948. je bil itvoljen za carigrajskega patriarha pravo* slavni arhiepiskop za Severno in Južno Ameriko Atenagoras. Rojen je bil v Epiru leta 1886. in je po rodu Grk. Deset let je bil župnik v Bitolju, pozneje v Atenah, kjer je bil 1. 1923. posvečen za krfskega škofa. Leta 1931. je bil določen za arhiepiskopa v New Yorku. Pravo« slavni verniki iz Amerike so mu darovali na pot 500.000 dolarjev, za novo gradnjo njegovega sedeža v Carigradu. V svojem prvem listu na vernike je pozval vse cerkve sveta k sodelovanju za obrambo verskih tradicij in krščanske etike.
SHOD „BKALNICE“
V nedeljo bo ob 5. uri pop. obi» čajni shod »Skalnice«. člani so vljudno vabljeni k udeležbi.
Papežu Piju XII. - življenje!
TIHA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Janezu
Jezus je govoril judovskim množicam: Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če vam govorim resnico, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, božje besede posluša. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Boga. — Judje so mu tedaj odgovorili:	Ali	ne	govorimo
prav, da si Samarijan in da imaš hudega duha? — Jezus je odgovoril: Jaz nima hudega duha, ampak častim svojega Očeta, in vi mi čast jemljete. Jaz ne iščem svoje časti; je kateri jo zahteva in sodi. Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti. — Judje so mu tedaj rekli: Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl in preroki, in ti praviš:	Če kdo moj nauk
spolni, vekomaj ne bo okusil smrti. Si mar ti večji ko naš Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sam sebe delaš? — Jezus je odgovoril: Ako bi jaz častil satu sebe. bi moja čast ne bila nič. Moj Oče je, ki me časti, o katerem vi pravite: naš Bog je; pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ako bi rekel, da ga ne poznam, bi bil podoben vam, bil bi laž-nik. Toda poznam ga in njegovo besedo spolnjujem. Vaš oče Abraham se je -silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval. — Judje so mu tedaj rekli: Še petdeset let nimaš in si Abrahama videl? — Jezus jim je rekel:	Resnično,
resnično, povem vam:	Preden
je bil Abraham, sem jaz. — Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vanj vrgli, Jezus pa se je skril in odšel iz templja.
S peto postno nedeljo se začne »pasijonski čas«:	Cerkev	j
vpleta v svoje bogoslužje stalno misel na Jezusovo odrešilno trpljenje; v duhovskili dnevnicah (brevirju) se ponavlja himna v čast sv. križu »Vexilla Regis prodeunt...« (Kraljevo znam’nje križ stoji...), v sv. maši pa se poje hvalospev (predglasje) sv. križu: »Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, ki si rešenje človeškega rodu zvezal z lesom križa, da od tam zopet vstane življenje, odkoder je izšla smrt, in da bi tisti (to je satan), ki je na lesu zmagal, bil tudi na lesu premagan po Kristusu, Gospodu našem...«
V zunanjih obredih nam to nedeljo najbolj pade v oči zakritje svetih podob in križev po cerkvi. V zgodnjem srednjem veku je bil ves postni čas oltar z velikim zagrinjalom vernikom zakrit, pozneje pa so vpeljali sedanjo navado, da se to ne- j deljo zastrejo razpela in druge podobe. -Simbolični pomen tega zakrivanji je zlasti v tem: Jezus je v svojem bridkem trpljenju čisto skril svoje božanstvo, ki je z vstajenjem zopet pokazalo svojo moč. Zato se pomenljivo ta nedelja pri nas imenuje »Tiha nedelja«; pri drugih Slovanih se imenuje »gluha« ali »črna« nedelja: po latinskem načinu bi jo lahko imenovali »pasijonska«.
| Odstavek sv. evangelija je vzet iz spisa sv. Janeza evangelista. Med štirimi pisatelji Jezusovega življenja zavzema Janez čisto posebno mesto. Prvi trije, Matej, Marko in Luka ; bolj preprosto popisujejo vnanje dogodke, Janez pa v celem spisu meri više:	dokazuje, da
Jezus ni le človek, ampak , učlovečena Beseda, Sin božji. Zato je tudi Janez bolj težko umljiv za navadnega bralca. Če ' pa se vanj poglobimo, najdemo v njem nešteto visokih misli, ki nas utrjujejo v veri in vnemajo v ljubezni do Jezusa.
Božanstvo Zveličarjevo se razodeva tudi v Njegovi brez-grešnosti. »Kdo izmed vas mi more dokazati greh?« pravi On sam svojim nasprotnikom. Sovražijo ga ne zaradi kakšnih niegovih slabosti, ampak zato, ker »niso iz Boga«; stoje pač na drugi strani kot nasprotniki,
; ker nočejo sprejeti njegovega nauka. Tako še dandanes sovražijo Cerkev njeni organizirani nasprotniki.
»Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti«. Tudi v teh besedah razodeva Zveličar svojo božjo veljavo in oblast. Nesmrtnost obeta tistim, ki bodo živeli po njegovih naukih.- Zares je visoko vzvišen nad Abrahama in Mojzesa, nad vse velike može človeške zgodovine, ki so pomrli. On živi in daje življenje.
Preprosto in odločno zatrjuje nadalje, da pozna Očeta. Na svetu pač ni modroslovca, ki bi se mogel pohvaliti, da dobro pozna Boga. Dasi je človeško spoznanje o bivanju božjem dovolj trdno in gotovo, vendar nam ostane Bog skrivnosten; o njegovem življenju, o njegovih lastnostih vemo po lastnem spoznanju le malo; nekai več vemo iz razodetja, Kristus pa ima nopolno spoznan ie.
Kristus je večen: »Preden je bil Abraham, sem jaz«. Ne reče: sem bil, ampak:	sem, to
ie večen, živeč kot Bog izven časa. Večnost ne ve za preteklost in prihodnjost, večnost je polnost sedanjosti. Tako Zveličar odločno izreka o sebi, da ie Bog.
V premišljevanju Kristusovega trpljenja moramo vedno imeti pred očmi resnico o nje-govem božanstvu. Trpel je po človeški naravi. Ker pa ie človeška narava v Njem združena tesno in neločljivo z božjo naravo, zato rečemo po pravici, da je Bog trpel za nas. To ie razlo.sr, da je Njegovo trpljenje neskončne cene pred Očetom kot zadostitev za grehe vsega človeštva. Bog ie umrl na križu, da nam je dal nadnaravno življenje. Tega življenja bomo deležni, če bomo Jezusov jiauk spolnjevali.
Socialna šola
6. Gospodarsko življenje.
Z dosedanjimi članki smo na kratko obdelali splošna krščanska načela o družbi. Danes prehajamo na drugo, najvažnejšo plat tega vprašanja, to je na gospodarsko plat. To vprašanje je važno zlasti danes, ko se dosedanja stara kapitalistična socialna in gospodarska zgradba
Sv. oče Pij XII. praznuje letos dva jubileja, desetletnico, kar je zasedel apostolski sedež sv. Petra (2. III. 1939), ter svojo zlato mašo (2. IV.). Katoliški in kulturni svet izreka poglavarju sv. Cerkve svoje čestitke in voščila. Saj je pa tudi ni osebnosti, ki bi. tako zaradi svoje službene kot osebne veličine zaslužila v sedanji dobi večjo pozornost kot prav papež Pij XII.
Papež Pij XII. je mož božje previdnosti, izredna osebnost,
\ ki je po svoji plemeniti, po-: božni rimski rodovini, vedno ; zvesti sv. Stolici, podedoval j odlično krščansko vzgojo. Že v domači družini si je sklesal vi- j soka umsko in srčno izobrazbo. \ Izredno darovit in marljiv je že j kot mlad duhovnik 25 let dose-1 gel tri doktorate, iz bogoslovja, cerkvenega in državnega prava. Obvladal je vse zapadtie \ evropske moderne jezike in jih danes govori v vsej dovršeno-' sti. Vso njegovo učenost je pa že iz mladih let krasila kipeča apostolska gorečnost. Zato so mu papeži predniki: Pij. X. in Pij XI. postopoma poverjali prevozna in najodgovornejša mesta: profesuro na visokih bogoslovnih šolah, (cerkveno pravo in diplomacijo), sodelovanje pri sestavljanju cerkvenega zakonika, tajništvo v raznih sv. kongregacijah, službo apostolskega nuncija (Miinchen, Berlin), državno tajništvo vatikanske države ter osebno zastopstvo sv. očeta na več mednarodnih kongresih.
V vseh teh službah se je sedanji sv. oče izkazal izredno sposobnega, modrega in uglednega dostojanstvenika, pa tudi božjega moža, apostola. svetnika. Vreden je bil, da ie zasedel apostolski sedež sv. Petra in prevzel vodstvo sv. Cerkve v morda najtežjih časih njene zgodovine-
Še pred izbruhom vojne je papež Pij XII. neprenehoma pozival državnike k miru. 19. avg. 1939 je dejal: »Izjavljamo, da smo od prve ure svoje vlade storili in poskusili vse. kar je bilo v naši moči, da odstranimo nevarnost vojne in da sodelujemo pri organizaciji trdnega miru, ki sloni na pravičnosti
\ ter spoštuje svobodo in čast narodov.« In ko vojne nesreče ni ' mogel preprečiti, je poskusil ! vse, da se vojna omeji, zmanj-| ša in skrajša. Takoj je šel na \ delo »zdravit že prizadete ra-|’iie«. Rane pa sa šle v milijone in milijone. Niso le zadevale I vojakov na bojiščih, marveč tudi družine doma, saj so v I zadnji vojni zakrvavela vsa obzorja. Sv. oče je lajšal gorje, j kjer koli je mogel. Pomagal je \ brezdomcem, pomagal vojnim ujetnikom, pomagal nesrečnikom, ki so bili odvedeni v taborišča, pošiljal jim je tako imenovane »papeževe pakete«, pošiljal »papeževe knjige« verske in druge vsebine, in to v raznih jezikih, tudi v poljskem iti srbskem, /m srbske vojake je dal celo natisniti sv. pismo v cirilici. Sv. oče je nenehno protestiral proti krivicam, nenehno posredoval za olajšave. Tako je znano, da je prav za slovensko zemljo in ljudstvo bilo opuščeno marsikatero grozeče gorje.
V vojni vihri je papež PijXIL kot krmar sredi razburkanega morja človeštvu dajal in še daje rešilne nauke (tako v božičnih nagovorih kot v raznih poslanicah), zlata pravila za mednarodne odnošaje: da morajo vsi državniki spoštovati naravno pravo, držati dano besedo, ne smejo tlačiti malih narodov in narodnih manjšin. V državah in narodih bo zavladal red, mir, procvit le tedaj, kadar bo spoštovano dostojanstvo človekove osebnosti. Družine morajo spet priti do svOjih naravnih pravic. Delo se mora spoštovati, da zasluži pošten delavec ne samo toliko, da lahko preživlja sebe in družino, marveč da s časom lahko pride do svojega lastnega, četudi le majhnega premoženja. Vč?s družabni ustroj, po-stavni in sodni red se mora ravnati po božjih in naravnih zakonih in državna oblast se mord zavedati, da ie Bogu odgovorna in postavljena v blagor državljanom.
Sv. oče Pij XII. se dobro zaveda usodnosti naše dobe. »Ali ni prav sedaj za krščanstvo, za našo vero, ki zmaguje nad svetom, nastopil", doba, ki se da primerjati onim časom, ko je
Kristus prvič trčil s starim poganstvom?« Kakor se je bila v prvih časih sv. Cerkev težka | borba med državno vero (mogočnim rimskim poganstvom) in nebogljenimi, a apostolskega duha polnimi kristjani, tako je | tudi danes v svetu borba med j organiziranim brezbdštvom in j sv. Cerkvijo. Kakor so v prvi \ Cerkvi širili kraljestvo božje premnogi laiki mučenci,.tako je tudi danes nastopila ura laikov, da v Katoliški akciji pod vodstvom škofov in duhovnikov pridobivajo svet za Kristusa. V težki borbi za zmago sv. evangelija pa sodobni kristjani niso osamljeni. »Tri socialna sredstva je Jezus poleg vidnega vodstva dal svoji Cerkvi: daritev, zakramente in javno .molitev« in ta sredstva, naglasa sv. oče Pij XII., naj sodobni kristjani na moč izrabljamo. S Kristusom za Kristusa!
Ob zlati maši papeža Pija XII. se hočemo tudi mi Slovenci tesno in iskreno pridružiti njegovi jubilejni velikoduhovniški daritvi. Slovenci smo od pokristjanjenja pred 1200 leti zvesto in neustrašeno stali ob Petrovem prestolu. Kar je slovenski narodni vladar knez Kocelj sv. bratoma Cirilu in Metodu na njuni poti v Rim izročil 50 slovenskih bogoslovcev in ie svojo slovensko državo izročil v varstvo sv. Petra, proglasivši jo za »dedno zemljo sv. Petra«, smo Slovenci v vseh dobah še tako težke zgodovine ostali zvesti rimskemu »apostoliku« — papežu. Niti protestantizem niti liberalizem niti komunizem ni omajal vere slovenskega ljudstva. Slovenski narod ima iz svoje srede preveč idealnih, svetniških, docela za narod se žrtvujočih oseb (sv. Emu, S'om-šek, dr. Ehrlich), kot da bi ga sebični, nenravnost oznanjajoči preroki mogli odvrniti s prave krščanske, katoliške poti.
Na jubilejni papežev dan bomo tudi katoliški Slovenci skupaj s svetim očetom dvignili pateno in kelih, skupen dar sprave in zadoščenja, skupno prošnjo za rešitev iz težkih dni. Vemo, da bo skupni oče krščanstva pri tej daritvi Jezusovi imel v mislih tudi naš narod:
povsod po svetu ruši in nastajajo temelji za nov socialno-gospodarski red. Katoliški nauk nima lastnega podrobno izdelanega socialno-gošpodarskega reda, pač pa nas uči večnih in nespremenljivih načel, ki veljajo za vsak socialno-gospo-darski red. V današnjem in naslednjih člankih si bomo ogledali ta načela.
Gospodarsko delovanje obsega tiste odnošaje ^ v človeški družbi, ki se nanašajo na gospodarske dobrine, katere^ so potrebne za kritje človeških potreb. Gospodarsko življenje se ravna po gospodarskih zakonih. Gospodarski zakoni v pravem pomenu besede so samo tisti, ki veljajo za delovanje ljudi. Iz tega so torej izkliučeni čisto fizični zakoni, ki so odvisni od narave. Ker gospodarske zakone določajo ljudie, so lahko ti zakoni dobri ali slabi. Če je na primer na trgu nreveč blaga, zgubi to blago ceno, iz česar izhaja zlo za celo družbo, v kateri se to pojavi. Takšno zlo lahko primerni gospodarski zakoni odpravijo. Isto bi lahko rekli za inflacijo, ko pride v
obtok preveč denarja in zato denar zgubi svojo vrednost.
Ne moremo pričakovati, da bi neomejeno gospodarsko tekmovanje (ali konkurenca) rodili' dobro urejen gospodarski in socialni red. Svobodna tekma v gospodarstvu je v določenih mejah sicer koristna in dovoljena, ne sme pa biti neomejena in zato tudi ne more biti odločilno načelo gospodarskega ž’vi jen ja. To je učil in delal tako imenovani gospodarski liberalizem, katerega bolj poznamo pod imenom kapitalizem. Prav nič boljša ne utore biti gospodarska diktatura. Potrebovala bi zelo pametno vodstvo, ki pa ga je zelo težko najti. Osnovno vodilno načelo za gospodarsko življenje sta le socialna pravičnost in ljubezen. O njih bomo govorili natančneje pozneje ob drugi priliki.
Ker se gospodarski pojavi nanašajo na človeške zndeve, jih bomo mogli pravilno poznati, tolmačiti in razumeti le, če bomo dobro poznali človeško naravo, njen izvor, njeno usodo, človečanske vrednote, medsebojne človeške odnošaje in ta-
ko dalje. Katoliški gospodarstvenik in družboslovec (sociolog) mora iskati ta načela v krščanski filozofiji.
Poleg tega moramo takoj v začetku poudariti da ima katoliška cerkev pravico in dolžnost posegati tudi v gospodarska in socialna vprašanja. Ta njena pravica in dolžnost ne sega na celotno gospodarsko in socialno področje. Iz njenega delokroga so izločena vsa čisto tehnični vprašanja, v njega pa spadajo vsa moralna ali etična vprašanja, ki pa jih gospodarsko i11 socialno življenje nikakor ne sme prezirati. Cerkev je namreč dobila od svojega božjega ustanovitelja nalogo, do vodi človeštvo k večni sreči in nele k tostranski časni blaginji. Zato mora učiti človeštvo, da gospodarskem življenju nikakor ne sme pozabljati ali prezirati etičnih zakonov. Vedno se mora tudi zavedati, da ima večno življenje prednost pred časnim življenjem na tem svetu-
(Nadaljevanj*)
Leto L - Štev. 9
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
Silvio Benco in vera
Oh priliki smrti Silvija Bunca je Vilo' brati v tržaških časopisih vse polno hvale /.a tega literata. Nekdo 'nas je naprosil, da bi tudi mj iz * pregovorili par besed z ozirom na versko orientacijo tega moža, kajti »Vita nuova«, ki je glisilo Katoliške -akcije za Trst, je v posebnem član* ku proslavljala tega pisatelja. Član* kar v tem listu pravi, da je z Ben« covo smrtjo ugasnila velika luč in, proslavljajoč njegovo dobroto in ponižnost, ga stavi mladini v zgled. Petem, ko popiše njegovo literarno in časnikarsko delavnost, zaključuje »članek s trditvijo, da je z njim umrl ■plemenit človek starega kova, ki je nosjl v sebi neomadeževano vest ,pravičiiega. Verske plati se pa član* ■kar dotakne le z malo pripombico: »V njem je bila Frančiškova dobro«" ta. četudj v njem ni bilo svetle vere
sv; Frančiška«.
Prijatelju, ki nam je pisal, mora* mo priznati, da tudi nas oni članek ni prav nič zadovoljil. Mi nismo po* j klicani, ocenjevati pisateljsko, čas ! snjkarsko in sploh literarno delo j tega moža. Njegovi tržaški rojaki so v tem veliko bolj kompetentni od nas. Smatramo pa vendar za po« ttebno in koristno, eno dejstvo jav« no pribiti: Silvio Benco ni bil veren katoličan. V Trstu je bil sicer ro« jen in krščen, toda praktične vere v njegovem delu in življenju iščeš zastonj. Še mlad se je civilno po* ročil in svojih otrok ni dal krstiti. Par dni pred smrtjo je vljudno za« vrnil obisk katoliškega duhovnika in bil brez cerkvenih obredov za« kopan.
Toliko smo dolžni ugotoviti. Re« snica nikomur ne škoduje!
Pismo o slovenskih šolah
Gospod urednik! Zadnje čase spet veliko pišejo o slovensikih osnovnih in srednjih šolah. Prosim Vas, če bi hoteli objaviti tudi moje pismo. .Irkam namreč sina v. slovenski sred« nji voli in me to vprašanje posebno zanima. 'V'
Najprej bi rad omenil, da je »Primorski dnevnik« uvedel zme< šnjavo pojmov. Njemu pomeni nam« reč OF in komunistična stranka narod, kar pa ni res, ker sta le del naroda. Do šol ima pravico ves narod, ne samo ena stranka. Šole naj bodo zato nad strankami in učenci naj se vzgajajo v narodnem duhu. »Primorski« želi, da bi u« čenči v šoli slišali samo o komuni« stih, nič pa o krščanskem in narod« nem slovenskem izročilu. Ker tega ne delajo, jih napada. Če pa šole niso take, so res slovenske, ker upo« Stevajo ves narod in ne samo eno stranko.
Lst; krogi se danes proglašajo za prvoboritelie slovenskih šol, kar ni res. Ko so 1. 1945. Anglo«amerikanci prevzeli vojaško upravo, so nudili Slovencem sorazmerno udeležbo v uradih, upravi, šolstvu itd. Takrat sta OF in KP sprejeli stališče, da noben Slovenec ne sme sprejeti nobenega mesta od ZVIJ in smo tako danes po njuni krivdi brez -slovtnskih zastopstev v vsej upravi z izjemo slovensega šolstva. Tega ne smemo pozabiti. Tu lepo vidimo, kam pridemo, če se ena stranka enači z narodom. Takrat pa se je vendar našlo nekaj ljudi, (komunist: so nazvali »izdajalce«), ki so organizirali slovensko šolstvo, ki je do danes ostalo. Kako sta jih ko« Tiumstična stranka in OF preganja« ^i, vidimo, če prelistamo »Primor!« s'ki dnevnik«. Ljudi so ščuvali, naj otrok ne pošiljajo v te šole in jih v»bili v »svoje« šole, toda ljudje so kmalu spoznali, katere šole so pra« '<• in kje uče res sposobne moči. Danes pa govori »Primorski dnev«
. nik« drugače. Pravi, da sc ni boril proti šolam, ampak samo proti ne« katerim učiteljem in profesorjem, češ da niso strokovno sposobni.
Oglejmo si strokovno sposobnost naših učiteljev jn profesorjev. Vsak učitelj na STO«ju ima srednjo šolo. Vsi morda nimajo učiteljišča, na« pravili pa so šestmesečni učiteljski tečaj. Torej so strokovno dovolj izobraženi. Kako pa je z učitelji v Jugoslaviji? Mnogi imajo le osnov« no šolo in učiteljski tečaj. Čudno, da »Primorski« ni v skrbeh za njihovo izobrazbo. Kar se tiče pro« fesorjev na STO«ju, imajo vsi uni« verzo (14«18 let šolanja) in pedago« ški tečaj iz didaktike in pedagogi« ke. Tehnik n. pr. prav lahko pou« čuje matematiko, teolog in pravnik pa slovenščino, zgodovino ali jezike, Govoril sem s takimi profesorji jn videl sem, da so zelo razgledani v predmetih, ki jih poučujejo, in so zato naše otroke tudi mnogo naučili. Njihova krivda je le to, da so jih učili šolske predmete, ne pa mark« sizma, kakor bi želel »Primorski«. Pa še nekaj, »Primorski« bi rad videl, da bi prišli na šole tisti, kj so ta mesta pred tremi leti odkla« njali. Ko so zdaj videli, da so na celi črti propadli, hočejo zasesti mesta tistih, kj so se taikrat žrtvo« vali za slovenske šole. Temu pa se bomo pravi Slovenci uprli. Tu ima« mo še nekaj svobode. Naši otroci naj hodijo v prave slovenske šole, ne pa v komunistične slovensko go« voreče šole.
Te besede sem hotel napisati v premislek vsem Slovencem, kj so ostali zvesti slovenskemu in krščan« skemu izročilu in v zahvalo vsem požrtvovalnim šolnikom. Opozoril bi še, da bi morali več kot polo« vico šol zapreti, če bi odšli učitelji in profesorji iz drugih slovenskih pokrajin, ki so nam v stiski prisko« čili na pomoč.
Oče
Dopisi
Prvi mali romarji pri Devici Mariji v Dolu
Prvi spomladanski Marijin praznik
— oznanjenje Marijino — dne 25. marca je privabil k naši fatimski Materi božji pestre skupine malih romarčkov. S svojimi gospodičnami učiteljicami s korjero, peš in s po« sebnim avtobusom je prišla šolska mladina jz Ronk, Tržiča, Jamelj. Nasproti so jim prihiteli doljanski šolski otroci jn ves ta mladi živ«žav je spoštljivo pokleknil in se zagle« dal v prelepi Marijin kip. Ob 9h je bila sv. maša, med katero so zdru« ženo prepevali vsi mladi pevčki iz vseh imenovanih štirih slovenskih šol. Po maši je bil kratek oddih, oglasili so se lačni želodčki in vse je hitelo prazniti okrepčila in pri« grjzke, s katerimi so za na božjo pot založile skrbne mame svoje malčke. Mnogi so se veselo razleteli naokrog po gmajni na lov za tro« benticami. Nato so otroške skupini« ce zapele tudi nekaj naših lepih pesmi. Fotografski aparat je za spomin polovil in posnel mlada lič« ka jn žareče očke.
Sledil je blagoslov, med katerim so otroci’ — pomislite — peli celo litanije Matere božje in druge sv. pesmice. Vsakdo izmed udeležencev je dobil tudi blagoslovljeno čudo« delno svetinjico. Nato je sledilo še nekaj edinstvenega: otroška proce« sija, seveda to od zadaj šli v veli« kem številu tudi odrasli. Štirje dečki
— eden iz Ronk, eden iz Tržiča, eden iz Jamelj jn eden iz Dola — so nesli na okusno pripravljenih nosilih kipček Brezmadežne, ki so jo spremljali tudi trije nedolžni angelčki in belooblečene deklice. Lepi sprevod se je pobožno in ve« selo pomikal od Palkišča proti Mi« kolom, kjer smo Marijin kipček postavili na visoko ob veliki cesti, kjer naj odslej blagoslavlja in va« ruje mimoidoče in jih spominja na duhovno pot v nebeško domovino.
Opoldne je vse končalo in vse mlade skupine so med veselim pet« jem, vriskanjem in z lepim sporni« nom na prisrčno romanje odšle na vse štiri vetrove proti svojim do« movom, kjer bodo domačim in znancem pripovedovali o nepozab« njh trenutkih, ki so jih preživeli pri Devici Mariji v Dolu.
Materin večer Mar. druže v Gorici
Samo za povabljence je priredila v nedeljo goriška Marijina družba lep materin večer v novih prosto« rih. Družbi smo za lepe urice zelo hvaležni in jo prosimo, naj se nas s podobnimi prireditvami še večkrat spomni.
Novice
Sirite naš list
DAROVI
Nekdo iz Šempolaja 100,— lir. Srčna hvala!
Smrtna kosa
V soboto 26. marca je preminula v Idriji gospa Ivanka Močnik v do« bi 77 let. Pokopali so jo na njen god, t. j. v ponedeljek 28. III. na
j dan sv. Ivana Kapistrana. Rajna je \ bila doma v Žireh in je živela v ! srečnem zakonu z g. Jožefom Moč«
i
j nikom, rudarjem iz Idrije. Odliko«
| vala se po globokem verskem pre« | pričanju ter pobožnosti. Rada se jc udeleževala duhovnih vaj za žene v Gorici in na Sv. gori. Bila pa je j tudi izredno pridna gospodinja. Kot j odlična kleklarica je skoraj sama krila	vsakdanje	stroške	družine.
Njen mož pa si jc s svojim zasluž* kom	zgradil lep	dom in izšolal
hčerko- Pavlo in sina Franca, ki je najprej dokončal matematične štu« dije in se je pozneje posvetil du=
| hovniškemu poklicu in postal apo« stolski administrator za tisti del goriške nadškofije, ki je prišel pod Jugoslavijo. Msgr. dr. Franr Močnik je bil radi velike priljubljenosti med	ljudstvom	dvakrat	izgnan
iz Jugoslavije — in zato se tudi sedaj ni mogel udeležiti po« greba. Njemu, njegovemu očetu in njegovi sestri Pavli izrekamo naj« toplejše sožalje k veliki izgubi, raj« ni gospe Ivanki pa Bog podeli večni mir.
Umrli duhovniki tržaške škofije
Dne 20. marca je umrl v Kranju preč. g. Matevž Škrbec, duhovnik tržaške škofije, duhovni svetnik in častni	kanonik koprskega	kapitlja.
Bil je več let župnik in dekan v Krkavcih. Leta 1922 se je preselil v Jugoslavijo, ker mu italijanska vlada ni hotela priznati italijanskega državljanstva. Rojen je bil dne 31.
8.	1869. in v mašnika posvečen dne 22. 12. 1891. Naj v miru počiva!
Dne 21. marca pa je umrl v Ko« pru č. g. Peter Vascon, star 86 let, doma iz Kopra, župnik v pokoju že od leta 1908. Naj mu sveti večna luč!
Imenovanje
S.	I. aprilom je bil imenovan za kaplana v Rojanu preč. g. dr. Lojze Škerlj, bivši škofijski kancelar v Trstu. Naša tozadevna notica v zadnji številki je prišla v list po nesporazumljenju. Preč. gospodu doktorju, našemu pridnemu sode« lavcu, naj da ljubi Bog obilo uspeha!
Obletnica posvečenja goriške-ga knezonadškofa
V petek, na praznik Marijinega oznanjenja, je praznoval goriški nad« škof devetnajsto obletnico svojega škofovskega posvečenja. Zjutraj je ob 10. asistiral slovesni sveti maši, zvečer pa je bil v stolni cerkvi te« mu primeren govor in zahvalna pe* sem. V imeni duhovništva je prev« zvišenemu v lepih besedah čestital msgr. Tarlao, kateremu se je nad« škof prisrčno zahvalil.
Pavlinski misijon v Gorici
Prihodnjo soboto jzačne za itali* janske vernike v Gorici toliko za« zaželeni misijon. Želimo mu veliko božjega blagoslova!
Slov. izseljenci pri papežu
Koncem novembra je papež Pij XII. v svojem letnem bivališču v Castel Gandolfu sprejel med drugi* mi skupinami tudi skupino Sloven« cev, namenjenih v Argentine. Dobili so mesto takoj ob prestolu. Ko je prišel papež do njih, jih je vprašal: »Ste slovenski begunci?« Zahvalili so se mu za materialno in mor ilnc pomoč in prosili za blagoslov vsem Slovencem. Sv. oče je odgovoril: »Da, poseben blagoslov vsem vam, vsem slovenskim beguncem in vse* mu slovenskemu narodu. O, sloven* ski narod je zvest narod. Torej v Argentino odhajate. To je lepo, da odhajate z družinami. Pa ti mladi fantje in dekleta, odhajajo tudi z vami?« Ko so mu pritrdili, je rekel: »Lepo, zelo lepo, Bog z vami vsemi. Živeli Slovenci!« — Ko je obšel še druge skupine, jc v nagovoru na drugem mestu omenil Slovence. »V posebno veselje nam je, da moremo pozdraviti skupino slovenskih be* guncev, ki so morali zapustiti svojo drago domovino in odhajajo zdaj v Argentino, v kateri upajo najti svo« jo drugo domovino. Daj Bog, da bi našli tam res prijazne in gostoljub« ne ljudi in da bi jim Argentina po« stala prijetna druga domovin*. Hkrati pa želimo, da bi se razmere v njih domovini kmalu tako uredile, da bi se mogli vrniti vanjo. Zato dajemo njim, vsem slovenskim be* guncem po svetu, njihovim dragim doma in vsemu slovenskemu narodu v domovini svoj posebni blagoslov,« Ne samo Slovencem, tudi drugim so ob tem prišle solze v o.či. Pri vratih je sv. oče pomahal z roko in se poslovil z: »Živeli Slovenci!«
Pravoslavna cerkev v Jugosl,
Poročajo, da so tudi pravoslavne cerkve bolj obiskovane nego kdaj« koli prej. Med pravoslavnim duhov« ništvom se je ustanovilo Društvo svečenikov, članov narodne fronte Članstvo pa ni številno in na pose* ben uspeh ni mogoče računati. Tako poroča »Osvobodjenje« iz Londona dne 19. 3. t. 1.
Leninovi spisi v Jugoslaviji
V 1,200.000 izvodjh so natisnili v Jugoslaviji vsa Leninova zbrana dela v srbskem, hrvatskem jn slo* venskem jeziku. Sedaj jih prevajajo še na arnavtski jezik. Izdali jih bodo v 10.000 izvodih
Noetovo barko iščejo
Kakor poročajo, se nekateri znan* stveniki in raziskovalci pripravljajo, da bodo v poletnem času poiskali Noetovo barko, katere ostanki naj b; bili v ledenikih gore Ararat v Armeniji (v višini nad 5.000 m). Pravijo, da so nekateri to barko že videli, a dosegel je ni še nihče.
pIERRE L’ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
TaJcovo je torej delo po župnij« skih. organizacijah! Človek ima dani na dan opravka z delavci, ki jih mo* ra spremljati po vseh njihovih po« tih, vedno mora ostati z njimii v sti« 11 in pri vsaki priliki izpopolnjevati nJihovo praktično znanje s svojo e'°retično skušnjo iin vero... Ojej, *° breme bi bilo pretežko za nje« Vov0 ramena in preveč bi zatemnilo Njegovo življenje, ki ga čisto na« lahko preživi v samopašnosti ln Ve»eljiu!
,, ^ Dominiku se je začel boj. Vo* ,'a ie govorila Bogu:	»Gospod,
"kur ti hočeš!« Telo, vsi čuti in
podedovani ponos pa so oholo dvignili glave in se niso hoteli po« koriti vzvišenemu vzoru; »Ali si ne« umen! Kaj si tako trčen? Ta črno« suknjež te samo izrablja! Bruitus, ti spiš, zbudi se vendar! Ne pozabi, da tvoja mati stanuje v eni najlep* ših palač na Elizejskih poljanah! Ne pozabi, da boš sam podedoval lepih dvajset milijonov in da ti zato nihče nič ne more! Svet te vabj In ti ponuja vse svoje omam« ljivo veselje. Življenje jc lepo: Pa« rjžanke tako dražestne, gledališča zabavna in potovanja tako zanimi« va! Ti pa se ponujaš za farovSke« ga hlapca! Imej pamet in pusti čr« nosuknježa pri mini!«
V dnu duše jc Dominik pač zelo sovražil vsakega duhovnika, ampak sedaj je Slo za župnika Fjrmina.
In v tej duševni borbi je bil Do« minik sedaj v tem, sedaj v onem
taboru. Zanašalo ga je sem in tja kakor zamašek med dvema vodni* ma strujama in vedni boji so ga tako zmučil i, da ni mogel več jasno motriti razlogov za to in ono stran.
V takem duševnem stanju ga dobi župnik nekega večera in ga nago* vori:
»Dominik, ali bi mi napravil majhno uslugo?«
»Prav rad, gospod župnik!«
»Gallaiis, načelnik naraščaja, je nekaj obolel. Ali ga ne bi hoteli vj zamenjati (prihodnjo nedeljo in morda še v četrtek?«
Dominika zalije rdečica, a maho« ma zopet prebledi.
»Kaj takega pa nikdar ne!«
»A zakaj ne?«
»Ne upam se!«
»Kaj, desetletnim dečkom se ne upate govoriti?«
»Tako se bojim kot kakšna de* klica!«
»O, Je mnogo bolj! In prav to mi ni na vas ni-č posebno všeč!« odgovori župnik in z zapovedujočim glasom nadaljuje: »V j morate pot stati voditelj drugihi Zato se nikar ne izogibajte, da ne greste k tem dečaikom!«
»A mama?«
»Sami dobro veste, da mama ne bo nič rekla, samo če je vam prav!«
Dominik pogleda nadaleč okrog sebe, kakor hi iskal izhoda iz tega položaja, in ko ga ne najde, izbruhne iz sebe: »No, naj bo! Bom pa pri* šel! V nedeljo torej! Na svidenje!«
PETO POGLAVJE
Dominik se je lotil dela in se s pretirano bahavostjo pripravljal na svoj nastop. Bojazljivci namreč po« gosto pretiravajo, ker se boje.
Prišel je v obleki, kakršna pri« | stoji patronažu. Spored za sestanek je dobro pripravil, nakupil bonbo* nov in hotel napraviti izlet s svo* jimi dečki; vse bi zbasal v avtomo* bjl svoje matere in jih nekajkrat prepeljal sem »n tja po onem kraju. Ej, kako bi bilo vse veselo!,..
Ko ga je župnik zagledal v »de* lovni obleki«, se je nasmehnil.
»Tako je prav, da! Zdaj njste več kakor tujec, ki prihaja samo na obiske v patronaž.«
To priznanje mu je pognalo kri v glavo. Morda bo pa vendarle šlo? Tako sta mislila Dominik in župnik.
Župnik je premišljeval, kako bi mu utrdil voljo. Za začetek mu je naložil lažja premagovanja, na pri« mer to, da o pravem času vstane in gre spat ali pa, da za nekaj časa vodi naraščaj.
»Kar sem ti jaz naročil, nj vse
Apostolstvo mož in fantov v Gorici
naznanja, da bo mesečni shod za može in fante v soboto 2. apr. ob osmih zvečer pri Sv. Antonu, v nedeljo ob osmih pa sv. maša pri Sv. Ivanu.
Gospodarski listek
Tehnična komisija za obnovitveni načrt v Trstu
Minister Robert Galloway, načel* nik zastopstva Uprave za gospodar* sko sodelovanje na Svobodnem tr* žaškem ozemlju, je 23. t. m. predse* doval začetni seji Tehnične komisije za raziskovanje in poizvedbe v zvezi z Evropskim obnovitvenim načrtom na tržaškem področju.
Komisijo vodi podnačelnik odpo« slanstva g. Joseph Caputa. Sestavlja jo 12 tukajšnjih strokovnjakov, med njimi neka} tržaških funkcionarjev Zavezniške vojaške uprave. Komisi* ja bo izdelala natančen pregled go* spodarskega položaja na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je potreben pri izvajanju Marshallovega načrta.
Gospod Caputa je V začetku seje povedal, da je naloga odposlanstva Uprive za gospodarsko sodelovanje V Trstu, ki nadzoruje izvajanje Evropskega obnovitvenega načrta ha tem področju, da natančno spo* zna vprašanja, ki se tičejo krajev* nfcga gospodarstva. Poleg tega mora poskrbeti, da bo prebivalstvo docela ni jasnem glede teh vprašanj, ki končno vplivajo na življenje vsake* ga posameznika.
. Program Evropskega obnovitvene* ga načrta v Trstu, je dejal gospod Caputa, ima za prvi glavni cilj zmanjšanje brezposelnosti in zniža* nje cen. Zato se bo nova komisija vs«k dan našla na sedežu Uprave za gospodarsko sodelovanje in bo ?brala vse potrebne podatke ter statistična obvestila. Pri tem jj bo* do pomagale razne krajevne usta* nove, med njimi Trgovska zbornica, industrijska in trgovska združenja, Delavska zbornica, bančni zavodi, ustanove, ki skrbe za kmetijstvo in ribištvo, zadruge, obrtniška zdru* žtnja, združenja bojevnikov ter strokovnjaki, ki se bavijo z gospo* darsklmi vprašanji.
Na isti seji so določili de* lovni program nove komisije. Po* poldne pa so sestavili pododseke.
Tovor uprave za gospodarsko sodelovanje dospel v Trst
Dne 22. 3. je dospela v tržaško pristanišče iz Združenih držav ladja »Exbrook« z ECA tovorom masti in sojnega olja, ki ga bodo razdel.li na anglo=ameri5kem področju STO. Ladja jo raztovorila 195 ton masti in 254 ton sojnega olja.
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
dci^paj nič! Pomisli samo, kaj do* mo vina od tebe lahko zahteva in kaj bo nekega dne gotovo tudi zahtevala!«
Učencu je bilo brati na obrazu, da bi se dal tudi obesiti, če bi bilo treba.
Kuta sicer še ne napravi meniha, pomaga mu pa precej, da je dober menih. Dominik se je ono popol* dne čutil dosti bolj svobodnega že samo radi tega, ker je prišel v taki obleki, ki se je skadala * njegovo alužbo.
Najprej je začel pospravljati po dvorani; mali 90 mu vsi priskočili na pomoč. Tukaj se mu ni bilo treba bati, kaj bo kdo rekel ali pa dt bo napravili kakšno nerodnost, ko Je tako neizkušen in straho* petljiv.
V sobi j? bil tudi klavir; kar tako za šalo je šel k njemu in zaigra!
Kulturni
obzornik
Nova slov. drama v Ljubljani
Narodno gledališče v Ljubljani prikazuje te dni novo slovensko dramo. Napisala jo je Mira Pucova, ki je znana tudi na Primorskem, ne toliko zaradi svoje umetnosti, am* pak ker je izšla njena igrica Svet brez sovraštva tu. Naslov nove igre je Ogenj in pepel. Njena prva igra je papirnata, prav slaba, ima pa še ta smrtni greh, da ni na pravi ko* munističnj liniji. Zato se je hotela v drugi igri ubogljiva pisateljica poboljšati.
Zgrabila je dobo »najbrutalnejšc* ga terorja okupatorja in njegovih pomočnikov«, torej najljubšo komu* nistično kost. Naslikala je nekega buržujskega senatorja in njegovo družino. Pričakujejo kurirja iz Lon* dona (brez Angležev in Amerikan* cev danes ni več izdajalcev!), v ka* terem pa spoznajo partizana. Takoj ga pobijejo, čeprav ga senatorjeva hčerka že od nekdaj ljubi. Prav ta* ko ubijejo hišnikovega sina, ker sta on in njegov oče skrivna delav* ca za »na3o stvar«. Da je igra še bolj grozna, nastopa tudi vodja »črne roke«, ki ima na roki uro — s črno številčnico! Tudi tega ubijejo, a za spremembo »naši«. Same sjnrti, skoraj kot pri Shake* spearovem Hamletu! Igro spremlja partizanska muzika, ki se ji pravi: streljanje, smrt, prisluškovanje pri vratih itd.
Kljub vsej pisateljičini pridnosti igra spet ni uspela in ni zadovoljila »naših«; drugim tako ni bila name* njena, ker take slame niti ribniški konj z želenimi naočniki ne bi jedel. Igra je popolnoma — reak* cionarna! Na koncu se namreč iz* kaže, da senator in njegovi niso izdajalci, ampak resnični in pravi Slovenci, ki se trudijo, da bi z di* plomacijo, na lep način dosegli na* rodno edinstvo in demokracijo, za katero so se vedno borili. Namesto da bi poslušalci senatorja križali, pa se »od prizora do prizora utrju* jo v poslušalcu ugodno mnenje o tem človeku«. Tako trdi o igri — ne mi —, ampak sam tovariš D. Mora* vec v1 Slovenskem poročevalcu dne 19. febr. 1949.
Spet se je potila tovarišica Puco* va zastonj. Ne bo nagrade. Sveto* vali bi ji, naj si vzame za zgled dvornega pevca Zupančiča. Mogoče je kaka ukradena vila prosta tudi zanjo...
Nove revije
Na Tržaškem in na Goriškem izide malo slovenskih knjig ali pa revij. To ni nič čudnega, saj niso nikjer pogoji naklonjeni slovenski knjigi. Zadnjič smo poročali o knjižni izdaji Prešernovega Krsta pri Savici, ki je izšel ob stoletnici pesnikove smrti. Danes pa omenimo
nekaj jjnanih pesmi, ki so mu prišle pod prste. Ker pa je precej dobro svirat, so dečki za njim veselo peli vse pesmi, ki jim jih je igral.
»Poglej ga, še na klavir ti zna igrati!« so se čudili fantički, in še* petali drug drugemu.
Mladci so poslušali in gledali skozi stekleno steno, ki je ločila cbe sobi.
In ko so videli, kako zna igrati na klavir, je njegov ugled v vsem patronažu takoj silno zrasel.
Potem je prečital otrokom kratko zelo zabavno povestico, ki je bila obenem prav poučna.
Naslednji četrtek je pripeljal s seboj na avtomobilu gledišče lutk in napravil svojim malim predstavo, ki je vzbudila velikansko pozornost. Mladci so ga zaprosili, če bi tudi oni smeli pnili gledat.
»Krasno je biti poleg gospoda
dve literarni reviji, ki izhajata me* sečno v Trstu, in sicer Razgledi in Mlada setev.
O Razgledih prav za prav ne bi mogli trditi, da so literarna revija. To je bolj politični list, ki ima pa vmes tudi kakšen literaren drobec. Pred kratkim je izšla 2. številka v letošnjem letu. Zvezek, ki ima čez 40 strani, ima le dva literarna pri* spevka: prvi je 10 vrstic dolga pe* sem Marije Rusove, drugi pa je proza VI. Bartola, ki je ostal še zvest tej politično literarni reviji. V eni izmed prejšnjih številk je na* pisal po naročilu nekak pamflet na enega izmed slovenskih kulturnih delavcev, ki je izdal v Trstu samo* stojno knjigo. To delo in pisatelja je hotel Bartol osmešiti. Tudi sicer je stopil Bartol v službo rdečih propagandistov. V najnovejšem pri* spevku, ki mu je dal naslov Man* gialupi in ženske, verjetno Bartol ni pisal po naročilu. Vendar bo na njem, ki smo ga imeli nekoč za resnega književnika, ostal za večne čase madež propagatorja rdečega raja.
Tri leta izhaja v Trstu že Mlada setev. Najprej je bila izključno di* jakom namenjena, kasneje so vanjo pisali tudi starejši kulturni delavci, v zadnjem času pa je postala spet dijaška literatna revija. Zaradi 110* vega tiskovnega zakona je bilo treba urediti mnogo formalnosti. Vse to pa se je tako zavleklo, da ima šele zdaj spet revija dovoljenje za izha* janje. V nekaj dneh bo izšla nova številka. Gotovo bodo tega obvesti* la veseli posebno dijaki. Veselimo pa se nove številke tudi ostali trza* ški Slovenci. Brez dvoma bo Mlada setev izpolnila vrzel tako med di* jaštvom, kakor sicer na našem knjižnem polju. Saj bo to edina slo* venska literarna revija v Trstu, ki bo dajala možnost literarnega udej* stvovanja slovenski mladini.
Za sinch in zabavo
KRATKO IN JEDRNATO
Ribničan je zvedel, da so pri sosedovih opravljali njegovo mamo. Sklenil je, da se bo za mamo od* ločno potegnil. Takoj jo mahne k sosedovim in reče:	»Dober dan!
Skregat sem se prišel. Naša mama so pošteni, pa zbogom«.
ZANIMIVOSTI
Radar
O radarju se je že v zadnji voj* ni veliko govorilo. Z njegovo po? močjo so zapadne velesile prestregle marsikateri zračni napad, obenem pa so tudi v temnih in meglenih nočeh z njegovo pomočjo bombardi* rali razna nemška mesta. Kaj je torej radar in na katerih principih sloni? Radar deluje na podoben na* čin kot odmev. Če s® v megli ali noči kje na polju izgubiš, pa hočeš vedeti, kaj je pred teboj, zakričiš na glas. In če tvoj glas na* leti na kak hrib ali kako drugo večjo zapreko, boš čez nekaj
Dominika!« so začeli govoriti po patronažu.
Ni hvaležnejšega občinstva, kot so otroci v patronažu. Dominik jim je napravil še ®no predstavo, kakršno je videl v slovitem gleda* lišču lutk na Elizejskih poljanah, samo da je na koncu dodal še lep nauk. Gašperček je namlatil po vr* sti gospodarja^ orožnika, poljskega čuvaja in policaja, nazadnje pa si jih je tudi sam pošteno nalezel, ker je bil preveč korajžen. Končno se je igra vendar lepo končala v spl o* šnem objemanju.
Ko je bilo predstave konec, je Dominik oparcil, da je bil župnik med poslušalci in da se je tudi 011 od srca nasmejal. T ° mu je dalo novega poguma.
Sestanek se je završal tako, da je vsak dobil sikodelico čaja, ki ga je Dominik sam skuhal. Razložil je
časa zaslišal odmev svojega glasu. Na podlagi časa, ki preteče med tvojim klicem in odmevom, zraču* naš z uro v roki, kako daleč je ona zapreka pred teboj. Glas na* pravi 330 m v sekundi; če preteče torej 6 sekund, je znamenje, da je ona gora oziroma ona zapreka sko* ro dva km oddaljena od tebe.
Podobno deluje tudi radar, ki se seveda ne poslužuje glasu, ampak elektromagnetičnjh valov, ki so sko* ro milijonkrat hitrejši od glasu, to je 300 tisoč km na sekundo. Radar pošlje proti predmetu, katerega le* go in oddaljenost hoče določiti, snop ali šop električnih žarkov. Ko dosežejo ti žarki omenjeni predmet, vzbudijo v tem telesu podobne električne valove, ki se razširijo na vse strani, torej tudi na radarski aparat. Torej podobno kot pri od* nievu.
Če usmerimo radar na Mesec ter pošljemo na njegovo površino šop električnih valov, nam Mesec čez dve sekundi in pol vrne podobne valove, ki jih radar sprejme ter lego oz. smer Meseca, Električni valovi, ki se jih poslužuje radar, so zelo kratki ter imajo le nekaj centimetrov dolžine. Za merjenje časa služi radarju poseben oscilator s katodienimi žarki, za določanje smeri in lege oddaljenih predmetov pa služijo radarju njegove antene.
Važnost radarja za vojno je ne* dvomno zelo velika; z njegovo pomočjo je mogoče določiti odda* Ijenost in hitrost bližajočih se sov* raznih letal kakor tudi sovražnih izstrelkov itd. Pa tudi v miru bo radar zelo veliko koristil. Služil bo ladjam v megli in noči, svaril jih bo pred raznimi ledenimi gorami in drugimi nevarnostmi. Z njegovo pomočjo bo mogoče določiti vse bolj natančno oddaljenost raznih planetov, poskusnih halonov, itd.
62 litrov krvi
Duhovnik A. Butknvski je dal raznim bolnikom že 62 litrov krvi. S tem je mnoge rešil neizogibne smrti. Prvi, ki ga je na ta način rešil, je bil leta 1038 njegov trinajstletni strežnik.
v
Športni teden
Madrid, 27. marca:
Na igrišču »Charnartin« sta se srečali nogometni enajstorici Italije in Španije.
Španska ekipa: Eizaguirre — Lo* zano,, Riera — Gonzalvo, Aparicio, Puehades — Epi, Hernandez, Zarra, Silva, Gainza.
Italijanska ekipa:	Bacigalupo —
Ballarin, Beccattini — Annovazzi, Rigamonti, Castigliano — Menti, Lorenzi, Amadci, Mazzola, Cara* pellese.
Za Italijo so zadeli gole: Lorenzi (s prizemnim udarcem), Carapellesc (dribling in strel« ter Amadej (pa* raboličen udar). Gainza je izkoristil enajstmetrovko. Končni izid: 3*1 za
otrokom, ki naj bi dalje povedali svojim staršem, kako se pripravi dober čaj, ki ne stane ne več de* narja ne truda kakor slab.
Vsi so ga verno poslušali in de* belo gledali, vanj; vsak je sam pri sebi trdno sklenil, da bo zvečer po* vedal marnje j in atku, kako Angleži kuhajo čaj. Voda v čajniku mora dobro zavreti, kuhati moraš pa zmerom v isti posodi, ki je ne smeš nikoli prati. »Gospod Dominik« malj so ga že tako imenovali, a ne bo dolgo, ko mu bodo rekli »oče Dominik« — je imel čajnik, v katerem so že pač nad sto let ku* hali! Čaj mora biti plavkaist in vedno se mora vijdcti dno skodeli* ce. Dečki so mirno poslušali in si vse skrbno zaznamovali v svoje nežne možgane in drobna srca.
Potem so popili sloviti čaj, prvi čaj, katerega so dobili mali v patro«
ItaljjJane. Gledalcev je bfilo preko 80.000. Izborno je sodiil Mr. L ing (Anglija).
V tretjem razredu je »Pro Gorizia« premagala slabotno »Bondenese« (2*1).
Tržaška »Libertas« je klonila pred Trevjs0*m, ki vodi razpredelnico.
TOTOCALCIO:
X2XX121111XX
Za naše ugankarje
Rešitev ugank iz 7. številke je Sledeča:
1) Sladoledar.
2) A V G U S T Š E N O A J	L	R	1	O	D
D	O	N	L	G	A
A	G	A	O	A	M
Pravilno rešitev smo dobili samo eno. Rešitelj se pa nagradi odreka.
NOVE UGANKE:
1)	Posetnica
JELENA RAVNIK
TRSAT
Kdo je njen soprog?
2)	Žaljivka
Kateri sta največji danii v Arne«-riki?
Koledar za prihodnji teden
3. aprila. NEDELJA. Peta postna, ali tiha. — Rihard, škof.
4. PONEDELJEK. Izidor Sevilj* ski, cerkveni učenik. Bjl je Španec, iz odlične krščanske rodbine. Pride* bil si je s talentom in pridnostjo zelo obsežno ' izobrazbo in je za bratom Leandrom postal nadškof v Sevjlji. Boril se je z besedo ih peresom proti krivim veram, zlasti proti arijstvu, kateremu so bili vdani posebno Gotje, tedanji go* spodarji Španije. Umrl je 1. 636.
5. TOREK. Vincencij (Vinko) Ferer, spoznavalee. Tudi on je bil, Španec, umrl' je v francoski Breto*^ nji 1. 1419.
6. SREDA. Sikst I., papež. Kre« scencija.
7. ČETRTEK. Herman Jožef, spozn.
8. PETEK. Albert, škof. — Ker ie petek pred oljčno nedeljo, pade nanj letos praznik Žalostne M. B.
9. SOBOTA. Marija Kleofova. Znana je \z evangelija kot sorodni* ca Matere božje. — Tomaž Tolen* tinski, mučenec.
OBVESTILO UPRAVE Poštno ravnateljstvo v Benetkah nam je določilo novo številko pošt* no tekočega računa 9:12410 na ime »Katoliški glas« — Gorica, Riva Piazzutta, 18. Naročniki, ki pošilja# jo naročnino ali darove potom pošt* nih položnic, naj nam na obratni strani položnice napišejo, v kak na* men pošljejo denar. Tiskovine * r.ovo številko tek. računa dobite pri upravi.
nažu. Počutili so se kot bi bili doma in vsa družba je zadobila nekak ple* menitaškj značaj, ki ga ji jo nehote dajal Dominik. Ves večer ni bilo sli' šati nobene surove besede, kaj šele, da bi se prepirali ali suvali z nogami pod mizo. Tako je že pri dveh še' Stankih Dominik pokazal otrokom na prvi vzor, četudi tega ni namera* val.
Ko je ob šestih zvečer odhajal, so se malčki zgrnili okrog njega in vsak jo hotel priti bliže, da bj m« poiskal klobuk ali palico in mu sti' snil roko. Še na cesti so šli z njim-Vprav tedaj pa so prihajali delavci iz tovarn in vse ulice so bile poln«-' ljudi. Očetje so zadovoljno gledal^ visokega plavolasega mladeniča. katerim je drla mladež, kot bi, bil i* njihoVe srede,.
(Nadaljevanji)