poštnina plačana v gotovini jAA >. Abb- postale I gruppo Lena 4U(J IlT Leto XXXVI. Št. 211 (10.731) TRST, sobota, 13. septembra 1980 CBIMORSKJ DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OBOROŽENE SILE STRMOGLAVILE DESNIČARSKO VLADO SULEJMANA DEMIRELfl Zaskrbljenost v Sredozemlju po državnem udaru in ukinitvi vseh demokratičnih inštitucij v Turčiji General Evren, vodja sveta za državno varnost, zagotavlja, da gre le za začasno rešitev - Politični voditelji v hišnem priporu . ANKARA — Turška vojska je včeraj zjutraj uresničila svoje več-*Patne grožnje in strmoglavila desničarsko vlado premierja SuleJ-®’»na Demirela ter prevzela oblast v svoje roke. Vojaki so takoj u-'edli obsedno stanje v vseh 67 pokrajinah (doslej je bilo obsedno •tanje v veljavi samo v 20 pokrajinah), kjer so Imenovali vojaške jtavernerjc. Istočasno so razpustili tudi parlament in odvzeli parlamentarcem imuniteto. Oblikovali so petčlanski svet državne varnosti, ** ga vodi načelnik generalnega štaba turških oboroženih sil genezi Kenan Evren in v katerem so poveljniki vseh rodov vojske ter jmitaije, se pravi general Nurettin Ersin (vojska), general Tahsin Sat-6nfeaya (letalstvo), admiral Nejat Turner (mornarica) in general Se-l&t Celasun (policija). Za generalnega tajnika tega sveta pa je bil ?*®nov&n general Haydar Saltik, ki ga mnogi imajo za (tmočnega moža* tega vojaškega državnega udara, ki je sicer potekel brez prednja krvi. , y°jaški tanki so zasedli vse stra--------------------- mške točke po mestih in so raz-'fščeni pred parlamentom in dru-{“""1 javnimi poslopji. Vojaki so JBprll dosedanjega predsednika vla-j* Demirela, vodjo leve opozicije "ttlenta Ecevita ter vodjo verske 'ranke Necmettina Erbakan, med-ko je voditelj fašističnega na-•»nalističnega gibanja Alpaslan Tur-baje pravočasno pobegnil v tu-jja®. Politični voditelji so v prl-tako trdijo predstavniki voj-*e._da bi jih zaščitili in zato po-“vajo tudi Turkesa. naj se javi najbližji vojni vojaški enoti. Ni še jasno, kakšna je usoda Sabrija Ca-glavangila, ki začasno opravlja funkcijo predsednika države, vendar mnogi trdijo, da je tudi on v hišnem priponi. Ob 12. uri po turškem času je televizija oddajala govor generala Evrena, ki je obrazložil, zakaj se je vojska odločila, da poseže in strmoglavi civilno vlado. Evren je najprej povedal, da je vojska večkrat pozvala vlado in parlament, naj odločno i»sežeta proti teroriz- Bulcnt Ecevit mu, ki je v zadnjih časih povzročal poprečno 20 do 25 smrtnih žrtev na dan. V zadnjih dveh letih je namreč zgubilo življenje v raznih atentatih nad 5.000 oseb. Vodja sveta državne varnosti je nato poudaril, da so ti pozivi naleteli pri političnih silah na gluha ušesa, kar je v Turčiji povzročilo globoko politično in gospodarsko krizo. Ob pomanjkanju resne oblasti ter ob nevarnosti, da izbruhne državljanska vojna je vojska bila prisiljena poseči. Evren je v svojem televizijskem in radijskem govoru poudaril, da je vojaška oblast le začasnega značaja ter izrazil upanje, da bo kaj kmalu lahko prevzela oblast civilna vlada. Tudi parlament naj bi prevzel spet svoje funkcije, kakor hitro bo vzpostavljen v deželi red in bo terorizem poražen. General Evren je znan kot oboževalec Kemala Ataturka, ustanovitelja nove Turčije in kot nasprotnik vojaških režimov. Je tudi v zelo dobrih odnosih z vsemi vodilnimi častniki Atlantskega zavezništva. Politični opazovalci soglasno ugotavljajo, da je državni udar v Turčiji neposredna posledica politične nestabilnosti, katere odraz je na primer tudi dejstvo, da parlament po več mesecih glasovanj ni šp mo gel izvoliti predsedika države. V tem vzdušju se je v Turčiji razbohotil politični terorizem, ki je povzročil v zadnjih dveh letih na tisoče mrtvih, ne da bi političnim silam uspelo najti skupen jezik in se odločiti ža enoten nastop proti terorizmu. Na sedežu NATO v Bruslju so izrazili presenečenje nad najnovejšimi dogodki v Turčiji ter poudarili, da gre za povsem nepredviden razplet. Sovjetska tiskovna agencija TASS je objavila vest o vojaškem udaru s šestumo zamudo, iz njenega pisanja pa se da posredno razbrati sum, da gre spletkarjenje Združenih držav. Zahodnonemški zunanji minister Genscher jp izrazil upanje, da bi čimprej prišlo do normalizacije političnega življenja in do oblikovanja civilne vlade ter s tem v zvezi poudarja, da je Turčija izredno pomemben člen v o-brambi sistema NATO. Prpdsednik evropskega sveta De Koste je pozval turške vojaške oblasti naj dokažejo, da je njihov namen zagotoviti demokracijo v državi. Italijansko zunanje ministrstvo sledi z zaskrbljenostjo razplet dogodkov v Turčiji, pravi komunike, ki so ga izdali včeraj opoldne. Turčija ima velik pomen v okviru NATO in še zlasti v Sredozemlju. Zato izraža italijansko zunanje ministrstvo upanje, da bo vajaška o-blast spoštovala človekove pravicp ter da bo čim prej spet vzpostavila osnovne svoboščine ter s tem demokratično ureditev v državi. Vojaki in oklopna vozila stražijo dostop na most Galata, ki preko Bosporja povezuje evropsko in azijsko celino. Vse ključne prometne točke v Istanbulu in Ankari so bile včeraj tako zastražene (Telefoto AP) KER SE NIHČE NI JA VIL K BESEDI Madridski sestanek odložen na ponedeljek Turčija ha še naprej sodelovala na konferenci MADRID — Včerajšnje zasedanje madridske konference je trajalo le nekaj minut. Nihče se ni javil k besedi in predsedujoči belgijski diplomat je tako odložil zasedanje na ponedeljek. Edina novost včerajšnjega dne je torej v tem, da je voditelj turške delegacije na konferenci izjavil, da bo Turčija, kljub državnemu udaru, še dalje sodelovala na konferenci in da torej državni udar ne bo vplival na potok kon ference same, kar zadeva turško delegacijo. Sicer pa doslej večjih težav v poteku pripravljalnega dela madridske KVSE ni bilo. To nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da so diplomati že v sredo sprejeli dnevni red pripravljalnega sestanka. Preostala dva dneva pa so izkoristili za prve razprave o dnevnem redu, organizacijski shemi in trajanju glavnega sestanka. Priznati je treba, da konferenca zdaj še. ni sprejela najpomembnejših odločitev. Poleg zgoraj omenjenega predloga dnevnega reda so delegati sprejeli le še kompromisno rešitev glede nekaterih tehnično-ad-tpinistrativnih vprašanj poteka pripravljalnega dela madridske KVSE. KVSE seveda nikakor ni le večstransko pogajanje diplomatov za zaprtimi vrati madridskega Palacio nacional de congresos, ampak ima na potek in ozračje, v katerem po- MEDTEM KO SO DELAVCI STAVKALI V VSEH OBRATIH TURINSKE TOVARNE Po posredovanju ministra za deio Foschija obnovitev pogajanj FIAT-Zveza kovinarjev Pogovori za preklic odpustov bodo še dolgi in naporni - Solidarnost političnih sil z delavci, ki jim grozi brezposelnost - V ponedeljek nadaljevanje pogajanj RIM Poskus posredovanja ministra za delo Foschija je obrodil prve sadove. Po ločenem sestanku s predstavniki Zveze kovinarskih delavcev in turinske tovarne Fiat je Foschi sporočil, da sta obe strani pristali na obnovitev pogajanj. Minister za delo se je najprej sestal s predstavniki FLM, uro zatem pa z delegacijo turinske tovarne. Ob 19.30 je Foschi spet sprejel sindikalne Zastopnike, saj je skušal na vsak način doseči, da obe delegaciji sedeta za isto mizo že včeraj zvečer. Generalni tajnik Zveze kovinarskih delavcev Benti-vogli je v pavzi med1 pogovori poudaril, da sindikalno gibanje ne more pristati na nobeno obliko odpustov, pa naj bo kakorkoli zakrinkana. Sindikalni predstavniki, je menil Bentivogli, so dali vodstvu podjetja vrsto predlogov od izmeničnega vpisa nad 70.000 delavcev v dopolnilno blagajno, do predčasnih upokojitev in premestitev' de- PO 4MESECIH ZAPORA ZARADI OBJAVE PECIJEVIH ZASLIŠEVANJ Prizivno sodišče v Rimu je oprostilo Časnikarja Messaggera Fabia Ismana bivšemu podnačelniku tajne službe Sisdi Russomannu znižali kazen na 9 Mesecev - Pomembna razsodba na težavni poti uveljavljanja svobode tiska M — Po dveurnem posvetova- odelovanja pri izdajanju urad tajnosti, bivšega podnačelnika ! Russomanna pa na 9 mese-zapora pogojno in brez vpisa 'Zenski list. Oba obtoženca in odgovornega urednika Messag-Emilianija, pa je sodišče pri-> za krive razmnoževanja ak-ki so preiskovalna tajnost. Ker ra italijanski kazenski zakonik sjanje prekršek, ki se ga pla-denarno globo, bo moral Isman iti 250 tisoč lir, Russomanno Emiliani pa 350 tisoč lir. Potega je predsednik sodišča toso izdal tudi ukrep za ta-ijo izpustitev na svobodo Rus-itina. ide sodelovanja v izdajanju nib tajnosti, se pravi obtožbe, P jo sestavili prvostopenjski ‘ki, je Mancuso popolnoma o-1 stališča Ismanovega 'zagovor-• ki je med drugim izhajal tu-; Russomannove. izpovedi, v ka-je bilo jasno razvidno, da se sman na nikakršen način do-lrjal s funkcionarjem za obja-^Pisnikov Pecijevih zasliševanj, tvno sodišče je dejansko pri-5 za krivega tega kaznivega hja le Russomanna, Ismanu pa seveda ostaja grenak spomin na štiri mesece zapora, Burno ploskanje je preplavilo sodno dvorano, potem ko je nredsed-nik sodišča prebral razsodbo. Fa-bio Isman je iz veselja stiskal roke polnoštevilno prisotnim kolegom, ki so mu ves ta čas izkazali solidarnost. Kot znano je vsedržavna sindikalna organizacija novinarjev takoj po njegovi aretaciji pred štirimi meseci oklicala stavko zaradi kršenja svobode tiska. Brez dvoma pomeni včerajšnja razsodba pomemben sodni precedens v težavni poti uveljavljanja svobode tiska in informacije. To je med drugim izrazil tudi Ismanov zagovornik Franco Coppi, ki je razsodbo ocenil za »zgodovinsko*. Dodal je tudi, da je dala svežega zraku ustavnemu načelu, ki jamči to svobodo tako državljanom kot časnikarjem. Tako se je končala sodna zadeva Isman - Russomanno, ki je ustvarila ves ta čas dolgo verigo vprašanj, ki gredo od svobode tiska do delovanja funkcionarjev tajnih služb. Začela se je pred štirimi meseci, ko je časnikar Fabio Isman. ki je že dolgo sledi! teroristični dejavnosti, objavil na rimskem dnevniku Messaggero tajne zapisnike pričevanj, ki jih je rimskim in torinskim sodnikom podal »skesani* brigadist Patrizio Peci. Preiskoval- ni sodniki so bili izredno jezni zaradi te objave, saj je sprožila pravi potres v preiskavi. Posredno je namreč prišlo na dan ime Marca Donat Cattina — domnevnega terorista «prima linea*, ki je baje sodeloval pri številnih atentatih in umorih. Takoj zatem je nastal škandal Donat Cattin - Cossiga. ki je močno zamajal politično stabilnost predsednika vlade. Poleg vsega tega pa je objava informacije verjetno prispevala k temu, da je Marco Donat Cattin zbežal v tujino. Seveda se je sodnikom skrajno izmerilo tudi dejstvo, da pronicajo tako pomembne in tajne informacije iz državnega aparata Po krajšem preiskovanju je prišlo na dan. da je zapisnike posredoval sam podnačelnik tajne službe Sisde Russomanno. Nato obtožba in prvostopenjska obsodba obeh. kled časnikarji je bilo razširjeno mnenje, da je sodstvo nalašč izkoristilo Ismanov primer, da bi u-st rabo vato časnikarje pri poglabljanju vprašanj o teroristični de javnosti In preiskavi. In razsodba prizivnega sodišča to tezo dejan sko potrjuje; Ismanu (in še marši komu drugemu) pa bo verjetno ne koliko uplahneta zaupanje v italijansko sodstvOj lavcev v okviru piodjetja, odvisno pač od trenutnih potreb Fiata. I-stočasno pa sindikalni predstavniki odločno izpričujejo tako imenovano »zunanjo mobilnost*, saj slednja pomeni v bistvu odpustitev. V sedanjem trenutku pa po mnenju sindikatov v Turinu in Piemontu ni razpoložljivih delovnih mest. Kakorkoli že, sta se delegaciji Fiata in Zveze kovinarskih delavcev sestali nekaj po 20. uri, da bi nadaljevali pogajanja glede odpustitev. Minister za delo Foschi je s tem v zvezi rekel, da sicer obstajajo še dokajšnje težave, vendar pa so konkretne možnosti za sporazum, ki bi preprečil odpustitev več tisoč delavcev. Spor v okviru turinske tovarne je zelo zapleten, je dejal minister Foschi, vendar u-pam, da bosta obe strani na sedanjih pogajanjih zabeležili nekaj korakov naprej. Že samo dejstvo, da sta Fiat in Zveza kovinarskih delavcev obnovila pogajanja, dokazuje, da sta obe strani zavedata potrebe po čimprejšnji rešitvi tega spora. Fiat in predstavniki sindikalnih organizacij bodo danes in jutri spet proučili dosedanji potek pogajanj, in sicer v zvezi z nekaterimi tehničnimi aspekti vprašanja. Prava pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek na sedežu ministrstva za delo, kjer bodo preverili sedanje stanje. Med tem časom pa bo Foschi poročal o poteku pogajanj predsedniku vlade Cossigi, prihodnji teden pa tudi parlamentu. Generalni tajnik FLM Mattina je včeraj zvečer povedal, da je že sama obnovitev pogajanj pozitiven element, čeprav bodo pogajanja še dolga. Voditelji Zveze kovinarskih delavcev so tudi včeraj imeli vrsto sestankov s političnimi silami. Sestali so se s predstavniki krščanske demokracije, komunistične partije in republikanske stranke. Demokristjani so sindikalni delegaciji izrazili zaskrbljenost zaradi zmanjšanja zaposlitvene ravni v Turinu in Piemontu ter so obenem zagotovili, da bodo posredovali pri vladi za njen čimbolj konstruktiven poseg. Komunisti so delavcem Fiata izrazili svojo jx>polno solidarnost ter zahtevah takojšnjo ustanovitev postopka za odpustitev. Krizo v Fiatu ni mogoče premostiti z množičnimi odpusti, so poudarili predstavniki KPI, temveč samo z boljšo gospodarsko in produktivno politiko kovinarskega podjetja. V vseh Fiatovih obratih so bile včeraj stavke in protestna zborovanja. V Turinu sta dva sprevoda šla do mestnega središča, kjer sta predstavnike delavcev sprejela predsednik deželnega odbora in torinski prefekt. Fabio Isman (s hčerko v naročju) zapušča zapor (AP) RIM — Vsi dosedanji podatki o višanju življenjskih stroškov o-pravičujejo napovedi, da se bo v trimesečju avgust - oktober draginj-ska doklada povišala za devet točk, saj že sedaj znaša sedem točk in je mal0 verjetno, da ne bo v drugi polovici septembra in v oktobru novih podražitev. teka sestanek, vpliv tudi splošni politični položaj, ki neposredno zadeva konferenco. Tako zlasti nekateri zahodni poročevalci precej poudarjajo poslanice papeža Janeza Pavla II. vsem deželam podpisnicam helsinške listine, v kateri zagovarja krepitev procesa KVSE. zahodni opazovalci pa poudarjajo zlasti tiste dele papeževe poslanice, ki govori o nujnosti spoštovanja človekovih pravic. Človekove pravice zadeva tudi članek sovjetskega znanstvenika Saharova, ki ga je objavil madridski El pais. v katerem analizira proces KVSE v luči zahodnega pojmovanja človekovih pravic. A za zdaj ti dve dejanji še nista negativno vplivali na vzdušje v madridski kongresni dvorani. Nedvomno pa poslanici napovedujeta spore in konflikte med različnimi zamislimi o človekovih pravicah na glavnem sestanku KVSE. Fiatovi delavci demonstrirajo pred ministrstvom za industrijo (AP) V Čedadu seminar o poklicnih boleznih ČEDAD — Sinoči se je v Čedadu začel dvodnevni posvet o zdravstvenih, pravnih in socialnih aspektih poklicnih bolezni, ki ga je pod pokroviteljstvom deželne uprave organizirala zveza izseljencev iz Beneške Slovenije s sodelovanjem patronata INAC iz Čedada. Po pozdravu Ada Conta, odgovornega za patronat, se je predsednik zveze izseljencev Ferruccio Clavora navezal na namen posveta, ki je zbiranje gradiva in specifičnih izkušenj, zato da bo zveza čimprej in čimbolj strokovno lahko začela z delom za konkretne rešitve vsestranskih problemov, ki jih poklicne bolezni (in predvsem silikoza) ustvarjajo pri izseljencih in pri zaposlenih na Čedadskem. Predsednik deželnega sveta Mario Colli pa je v otvoritvenem nagovoru v imenu deželne. uprecvRt;poudaril pomen te pobude, saj je problem poklicnih bolezni še posebno pereč v Furlaniji in v Benečiji, kjer so se izseljenci od vedno vračali iz tujine z bežno in neozdravljivo silikozo. »Vsi organi deželne uprave*, je dejal Colli »so izredno zainteresirani za ta posvet, zato je tudi dežela sprejela pokroviteljstvo nad njim.* Posebej pa je Colli izrekel tudi priznanje zvezi beneških Izseljencev, ki je kpt aktiven in konstruktiven predstavnik izseljencev že na lanski deželni konferenci o izseljeništvu dala svoj kvalitetni prispevek za reševanje tega pekočega problema. O zdravstvenih aspektih poklicnih bolezni v Italiji in v Belgiji so nato spregovorili dr. Alfred Decortis. ravnatelj klinike »Releve Toi* iz Liegeja, redni profesor na univerzi v Liegeju ter esperkt pri Državnem fondu za poklicne v Bruslju, dr. Beppino Colle. specialist za medicino dela CPA-CSTU iz Vidma ter dr. Guglielmo Pitzalis, ravnatelj dispanzerja za socialno higieno iz Čedada. N F. LJUDSKO GLASOVANJE JE BILO LE IZIGRAVANJE DEMOKRATOV Pinochetova farsa je končana V Čilu se nadaljuje diktatura Za spremembo ustave «se je izreklo» 67 odstotkov volivcev - Ves svet obsoja diktatorja Pinocheta SANTIAGO DE CHILE - Izidi ljudskega glasovanja v Čilu niso kdo ve kako presenetili svetovne javnosti. Pričakovati je bilo, da je v državi, kjer vlada diktatura in kjer ni svobodnih volitev, potrditev režima neizbežna realnost. Referendum, ki je legaliziral Pinochetovo fašistično diktaturo je bil gola farsa: volilni seznami ne obstajajo, predsednik vsakega volilnega okrožja je bil imenovan od vojaške hunte, Pinochet je referendum sklical prav na 7. obletnico državnega u-dara. Vse to priča o prev -i in o namernem častihlepju. Uradni izidi glasovanja so sledeči; 4.203.615 volivcev se je izreklo za Pinocheta (67,06 odstotka); proti je glasovalo 1.891.332 volivcev (30,17 odstotka). Neveljavnih glasov je bilo 173.705 (2,77 odstotka). Skupno se je torej udeležilo ljudskega glasovanja 6.268.652 državljanov. Okrog pol milijona ljudi (7.18 odstotka) se na volišča ni predstavilo. To so, kot račeno, uradni izidi, ki jih je objavila čilska vojaška hunta, ne odražajo pa volje čilskega ljudstva. Jasen dokaz, da so bile volitve strumentalizirane, izhaja iz izjave predstavnikov stranke »Uni-dad Popular*. ki pravijo, da so že od vsega začetka vedeli za goljufijo. Na dan glasovanja pa so svoje sume tudi stvarno dokazali. V santia-ških volilnih okrožjih so prešteli 61 tisoč glasov in ugotovili, da je bilo 33 tisoč »Da* in 31 tisoč «Ne». V nekaterih okrožjih so celo «Ne» znatno presegli število pozitivnih glasov. Dalje so celo povedali, da so v nekaterih okrožjih opazili, da so Pinochetovi privrženci vrgli v volilne žare več kupov glasovnic, ki jasno dokazujejo protizakonito dejanje. Medtem pa ves demokratični svet obsoja to podlo Pinochetovo farso; od katoliške cerkve in evropskega sveta do drugih demokratičnih organizacij. V Čilu pa še vedno ostaja izredno stanje, ki ^a je hunta podaljšala za nadaljnjih šest mesecev. Pinochet pa slavi svojo zmago: »Čile je zmagal. Preprečili smo napredek nevarnega marksizma. Obljubam vam, da bom po zaupanju, ki ste mi ga nudili, poskrbel za vsaj milijon novih delovnih mest in čez devet let bo že vsaki sedmi Čilenec razpolagal z osebnim avtomobilom.* Iraška delegacija na obisku v Italiji RIM — Sinoči je prispel v Rim na šestdnevni uradni obisk predsednik iraške vlade Ibrahim Izat. Z njim so prispeli še štirje ministri in številni izvedenci, ki bodo z i-talijanskimi predstavniki skušali po- globiti gospodarsko in politično s delovanje med državama. Ugledi goste je na rimskem letališču spr jel predsednik italijanske vla« Cossiga. Kasneje pa jih je na K\ rinalu sprejel predsednik repuhli! Pertini. Evropski parlament bo razpravljal o poljski krizi STRASBOURG - Na prihodnje; zasedanju evropskega parlument bodo razpravljali o zapletenem p litičnem in gospodarskem položa, na Poljskem in proučili zadnji ra voj dogodkov. Poljska bo torej im la prednost pred razpravo o <1; koti v svetu*. Medtem postaja vedno bolj ja no, da je morala Sovjetska zveš globoko poseči v svoj žep. da ; finančno priskočila na pomoč Pol ski. Varšavska delegacija s po« predsednikom vlade JagieLskim ; poleg posojila v konvertibilni valu dosegla tudi nadaljne pošilke živ in blaga. S sovjetsko in zahodno nomočj bo lahko torej Poljska krila vlij izdatke, ki so posledica delavski zahtev. CCm STOLETJA MALOOBMEJNEGA PROMETA Od podpisa videmskega sporazuma čez mejo nad 485 milijonov ljudi Samo na Tržaškem je s prepustnico stopilo na sosedna območja 358 milijonov obmejnih prebivalcev - Najvišjo konico je promet dosegel leta 1971 Pred dnevi je poteklo petindvajset let od podpisa »videmskega* Sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu med Italijo in -Jugoslavijo. »Sporazum o ureditvi osebnega prometa ter suhozemskega in pomorskega prevoza* med obmejnimi obmačji sosednjih držav sta namreč 20. avgusta 1955 podpisala v palači »Belgrado* v Vidmu vodji italijanskega odposlanstva dr. Mario Capon in jugoslovanskega odposlanstva inž. Miloš Bučar, s čimer so se uspešno zaključila pogajanja, ki so trajala polnih devet mesecev. S podpisom sporazuma, na katerega je že nestrpno čakalo prebivalstvo na širših območjih obakraj meje (že prve dni po podpisu je vložilo prošnje za izdajo predvidenih »prepustnic* več tisoč ljudi in naši bralci se gotovo dobro spominjajo dolgih vrst v prostorih tržaške kvesture), se je začel razvijati tako imenovani maloobmejni promet, izjemen pojav (še zlasti v tistih letih) na meji med dvema državama z različno politično, gospodarsko in družbeno ureditvijo, ki je po eni strani občutno omilil posledice povojne razmejitve za krajevno prebivalstvo, po drugi pa posta vil osnovo za globlje medsebojno spoznavanje, sodelovanje in sožitje med sosednima narodoma in za ponovno vzpostavitev tradicionalnih vezi med obmejnimi kraji. Videmski sporazum o maloobmejnem prometu je omogočil, da se je mejna črta od Lazareta pri Miljah do Bele peči pri Trbižu v poznejših letih spremenila iz toge ločnice v »najbolj odprto mejo v Evropi*. Sporazum predstavlja zato mnogo več kakor rešitev določenih vprašanj krajevnega značaja: dogovor je odprl vrata širšemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in s tem omogočil postopno odpravljanje raznih nesoglasij med sosednima republi! ama. njuno zbliževanje in okrepitev vsestranskega medsebojnega sodelova nja, kar je zopet privedlo do ne davne odprave še zadnjih nerešenih vprašanj okrog meje in do cele vrste dogovorov v okviru osimskega sporazuma. Kar se nas konkretno tiče. lahko mirne zapišemo, -Ja je videmski sporazum, s katerim je bila kopenska me!".a črta med sosednima državama »pretrgana* kar na 60 mestih (toliko je namreč od Lazareta do Bele peči mejnih prehodov raznih kategorij) odločilno pripomogel k ohranitvi, utrditvi in razvoju naše narodnostne skupnosti v obmejni deželi Furlaniji - Juliji ski krajini. V tem času — četrt stoletja — je na tržaškem rdseku italijansko-jugoslovanske meje, stopilo na sosedna območja z obmejnim dokumentom nekaj nad 358 milijonov ljudi (točneje — podatke nam je rade volje posredoval marešalo Barbarino iz glavnega urada mejne po- licije za deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Vidmu — 358,028.094 obmejnih prebivalcev, od tega 2?9 tisoč 28.598 italijanskih in 118,999.496 jugoslovanskih državljanov) Vseh prehodov vzdolž mejne črte, se pra- vi tudi čez mejne prehode na območju goriške in videmske pokrajine, pa je bilo nekaj nad 485 milijonov — kakor če bi vse sedanjo prebivalstvo Italije in Jugoslavije šestkrat prestopilo skupno mejo. Kako se je razvijal maloobmejni promet čez mejo na Tržaškem — od zadnjih mesecev 1955. leta prek viška v letu 1971 do danes — je v glavnem razvidno iz naslednjih podatkov: Italijanski državljani Jugoslovanski državljani Skupno 1955 274.000 302.168 576.168 1960 2,421.408 2,677.583 5.098.9S1 1965 6.600.035 3,862.713 10,462.748 1970 20,026.258 8.641.349 28,667.607 1971* 21.189.045 7,916.013 29.105.088 1975 12.382.569 6,471.468 18,854.037 1979 8.065.782 3,883.261 11,949.013 1980** 4,378.796 2,057.857 6,436.653 *) leta 1971 je bila kakor rečeno desežena prometna konica **) podatki za leto 1980 segajo do konca avgusta Izkrivljeni podatki o kršitvi odloka o davčnih pobotnicah Gostinska sekcija SDGZ se upra vičeno vprašuje, komu koristi ob javljanje tendencioznih novic o hudih globah, ki so jih finančni organi dodelili gostincem zaradi kršitve zakona o davčnih pobotnicah. Tozadevni zakon je stopil v veljavo s precej nepopolnimi navodili. kar je prineslo dokajšnje število napak v prvi fazi izvajanja. Finančni organi so z razlago pomagali premostiti začetne težave, vendarle ne vsi. Nekateri so zakon pričeli izvajati z največjo strogostjo in so za zgolj formalne napake zabili izredno visoke globe, ker so se napake ponavljale. Tovrstne kazni pa se plačujejo v pristojnih uradih z enkratno globo in tako so prizadeti gostinci ro začetnem strahu plačali nekaj desettisočakov in s tem poravnali svoj dolg z državo. Zato je objavljanje takih prestra-šujočih vesti za gostince moralno nepravično, saj se žigosa ta kategorija, kot kategorija tatov in sleparjev, ki jim ni zaslužka nikdar dovolj, a so zagrešili le formalne napake in ne davčne utaje. Če že progrešijo in jih zato kaznujejo, naj vsaj pristojni organi objavijo dokončne kazni in njih motivacijo in ne začetne, napihnjene ter brez motivacije. Sekcija gostincev SDGZ rtfllllHHItlMIINIHIIIIMUlMIIIIIIIIIIIIIIMIIMMinillllHIIIIIHIIIHMIIIlntmimillllllMIimillllllfllflinmilttllimMIIIIMMIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIItllllltllllllllHIIMHIMIIlIft NEVERJETEN KRIŽEV POT NA ZAVODU «F. PREŠEREN« Nemudoma usposobiti učilnice v tretjem nadstropju liceja! Nadzidava prepočasi napreduje, sedaj pa še škoda zaradi deževnice - Tudi ogrevanje treba urediti Danes teden smo priobčili sesta vek z naslovom »Dijaki liceja "France Prešeren” v novih prostorih že 18. septembra*. Prvega učnega dne v šolskem letu. ki je pred durmi, torej. Z novimi prosto ri smo kajpada mislili učilnice v tretjem nadstropju, ki jih spričo zidarskega dela za izgotovitev nad zidave doslej ni bilo mogoče izkoristiti. Pa smo se ušteli. Predvčerajšnjim smo bili primo rani grenko ugotoviti, da je v sre do ob neurju deževnica preplavila tretje nadstropje, nato pa skozi stene pricurljala kar v prvo. Da nes smo pri.sil.jeni trpko napoveda ti, da dijaki in dijakinje znanstvene in klasične vzporednice prihodnji četrtek sploh ne bodo mogli v nove učilnice. Tako je Tsaj pokazal nadroben pregled poslopja: deževnica se je ustavila na strehi kotanjaste obli ke in še naprej pronica v nolra njost poslopja, kjer se madeži na prepojenih stenah širijo Nadzidava pa sploh še ni izgotovljena in je tudi nemogoče, da bi bila v nasled njih štirih dneh, kolikor jih .je še do začetka pouka. Tembolj, ker je IHINMINIfMIIHUUIIIIIIIIIHlUINHIimilllHiniMIMININNmNHNIHMlHIHHHINIIHMimiNllllliniMli MILAN STARC V četrtek zvečer se je po Kon-tovelu - Proseku, po vsem tržaškem Krasu in v mestu hitro razširila žalostna vest, da je nenadoma umrl znani in cenjeni slovenski zdravnik dr. Milan Starc. Z njegovim življenjem je bil povezan dobršen kos naše najtežje narodne preteklosti. Pokojnik se je rodil na Konto-velu 29. junija 1917. Osnovno šolo je obiskoval na Proseku, najprej slovensko, po zloglasni Gentileje-vi reformi pa italijansko, v kateri je bil izpostavljen zaničevanju in šikanam, kar je že v mladostniku začelo vzbujati odpor in upor. Srednje šolanje je nadaljeval nekaj časa na semenišču v Gorici, potem na gimnaziji v Tolminu in po njeni ukinitvi v Portogruaru, končal pa na liceju Petrarca v Trstu. Nato se je vpisal na medicinsko fakulteto v Padovi in na njej opravil štiri letnike. V času univerzitetnega študija v Padovi se je kot zaveden slovenski mladenič vključil v ilegalno protifa šistično dejavnost v vrstah borbene študentske mladine in ker mu je grozila zanesljiva aretacija, se je po ilegalnih poteh zatekel v Jugoslavijo, kamor ga je že prej večkrat vodila ilegalna pot v povezovanju aktivnega protifašističnega boja. Tako se je izognil obsodbi na znanem drugem tržaškem procesu pred posebnim fašističnim tribunalom, v katerega aktih se njegovo ime večkrat omenja kot pristaša radikalnega boja proti fašizmu. V Beogradu je dokončal študije medicine, doživel pa je tudi puč proti paktu kraljevske Jugoslavije s Hitlerjevo Nemčijo in znane manifestacije rodoljubov pod geslom »Bolje iat nego pakt*, strahovito bombardiranje Beogra da, njegovo zasedbo in prve čase odpora proti okupatorju. V ta odpor se je vključil tudi sam, ko se je umaknil iz Beograda v notra njost Srbije in Bosne in v takratnih zmedenih okoliščinah po raznih peripetijah dobil stik s partizanskim gibanjem. Doživel je tudi nemško aretacijo in zapor, ko pa so ga izpustili, ker k sreči niso vedeli za njegovo dejavnost, je a stal v Beogradu in se zaposlil v sodno medicinskem oddelku bolniš niče in na tem mestu tudi dočakal 20. oktober 1944, osvoboditev Beograda, že nekaj dni potem pa se .je kot prostovoljec vključil v JLA in kot zdravnik doživel sremsko fronto in napredovanje JLA preko Slavonije in Zagreba v Slovenijo vse do Triglava. Po osvoboditvi ga je pot vodila najprej v Ljubljano in Vipavo in po nepredvidenih zapletih šele v polovici leta 1946 končno v Trst. Ker nove povojne oblasti niso priznale njeg° e jugoslovanske di plome, je moral opraviti nostrifikacijo na medicinski fakulteti v Sieni in leta 19*8 dosegel vpis v zdravniško zbornico. S tem pa so se tudi začele težave za zaposlitev, saj so ga kot zavednega Slovenca odrivali. Neka: let je delal v bolnišnici in končno od leta 1960 kot konvencionirani zdravnik pri INAM, ko je vodil ambulante na Krasu n •• zadnjih letih na Proseku in na Opčinah. Polnih 32 let je tako posvetil zdravljenju in si pridobil s svojo sposobnostjo in veliko srčno dobroto zaupanje in spoštovanje svojih številnih pacientov še nekaj dni pred smrtjo, ko ga je po povratku iz Medulina, kamor je z družino najraje zahajal na poletni oddih, že napadla kratkotrajna, a žal usodna bolezen, je kljub vročici odhajal v ambulanto. V Medulinu pa je tudi začel pisati zadnji zvezek svojega nedokončanega dnevnika, v katerem je z njemu lastno iskrenostjo in poštenostjo opisal svoje življenje in svoje človeške usode. Kdor je dr. Milana Starca poznal in teh je veliko, ve, da je mnogo prezgodaj odšel dober, delaven in odkrit človek, narodno zaveden in politično ter družbeno angažiran Slovenec, da pa je od šel tudi dober, skrben in ljubeči mož in oče številni družini, kateri gre tudi naše sožalje. Naj mu bo lahka domača konto velska zemlja. i. KOREN tudi število delavcev neustrezno. In vendar so vodja podjetja, ki mu je bila nadz.idava zaupana, D'Angelo, ter inženir Grandi in geometer Grenzi iz pokrajinskega tehničnega urada prve dni »ega meseca svečano obljubili, da bodo dela dokončana pravočasno, da se bo dijaščina torej 18. t.m. lahko vselila v učilnice tretjega nadstro pja. Obveza — ne le ustna, ampak tudi pismena — je bila sprejeta na sestanku, ki se ga je udeležil tudi pokrajinski odbornik za javna dela Martini, člani zavodskega sveta, ki mu načeluje inž. Franko Piščanc, so sedaj upravičeno zaskrbljeni pa tudi zagrenjeni. Z njimi seveda tu di mi in starši višješolcev ter vsi. ki" jim"'je pri srcu slbvenska šola in ki se še predobro spominjajo, kakšen križev pot je bil na liceju v preteklem' šolskem letu Se bo to ponovilo? Bodo morali fantje in dekleta v jesenskem dežju obisko vati šolo opravljeni v potapljaške kombinezone ali kaj? In še: ko bodo nove učilnice v tretjem nadstropju končno vseljive, to še ne bo dovolj Na pragu smo jeseni, potem pa naglega koraka pokaže zobe zima, a učilnice je treba prepleskati in v njih nape ljati kurjavo. Bo mladini zopet treba zmrzovati? Pokrajinski zastopniki so na gori omenjenem sestanku pokazali precejšnje razumevanje za te probleme pa tudi voljo, da jih rešijo. Volja seveda ne zado stuje, treba je ukrepati, in to ne mudoma. (dg) Jutri odkritje spomenika v Samatorci V Samatorci je že vse odpravljeno za jutrišnje slovesno odkritje spomenika padlim borcem v NOB ki stoji ob poti v vasi, ki se od cepi proti Sv. Lenartu. S posta vitvijo tega mogočnega kamnitega obeležja se hočejo domačini oddol žiti spominu sedmih krajanov, ki so darovali svoja življenja za osvo boditev naših kra.jev izpod naci-fašističnega jarma. Z ureditvijo parka je bilo treba vložiti precej naporov in skupina požrtvovalnih vaščanov je morala delati precej ur. Jutri ob 15. uri. ko bodo potegnili pregrinjalo s velikega kraš kega kamna, pa bo njihov trud v celoti poplačan. B. S. Sodnik zaslišal Eligia Cereso Preiskava o tragičnem dogodku, ki se je pripetil v sredo ponoči na pokrajinski cesti pri Križu, je v polnem teku. Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. ki vodi preiskavo, je včeraj jutra' zaslišal v koronejskih zaporih 26-lctnega Eligia Cereso, ki se bo pred sodiščem moral zagovarjati zaradi tatvine avtomobila, vožnje brez. voc niškega dovoljenja in ker se ob ukazu orožnikov ni ustavil. Pravd-niku je Ceresa priznal dejanje, kot že karabinjerjem, ki so ga v sredo aretirali. Danes bo dr. Coassin zaslišal karabinjerja Gianfranča Pettinaa, ki je streljal za bežečim fiatom "50 s službeno pištolo kalibra 9, pri tem pa je hudo ranil mlado potnico, Patrizio Porta, ki je sedela poleg voznika. Pettinao zaenkrat redno opravljn svoje zadolžitve in do sedaj ni bil osumljen nobenega prekrška. Medtem pa je zdravstveno sta nje 18-letne Patrizie Porta še ved np izredno resno. Dekle je v smrtni nevarnosti in prognoza je še vedno 'pridržanh. Zdravniško boročilo govori o številnih in hudih poškod-fiah, zdravniki pa le upajo, da bo njen ~ mladi' organizem' pozitivni/ reagiral na terapijo. REAKCIJE POLITIČNIH SIL OB IZVOLITVI NOVEGA ODBORA Politični položaj na pokrajini še vedno v središču pozornosti Predsednik Carbone je včeraj prisegel - Tiskovna konferenca Liste za Trst * Pokrajinski aktiv KPi Predsednik pokrajine Gianfranco Carbone je včeraj prisegel pred vladnimi predstavniki na prefekturi; s tem je izpolnil še zadnjo dolžnost, ki mu jo nalaga zakon kot novoizvoljenemu predsedniku pokrajinske uprave. Za tem se je podal na sedež deželnega odbora, kjer ga je sprejel predsednik Comelli; med prisrčnim pogovorom sta si izmenjala mnenja o krajevni problematiki, predsednik dežele pa mu je zaželel obilo uspeha za bodočo dejavnost. Predsednika pokrajine je nato na sedežu deželnega sveta sprejel še predsednik Golli, ki je med obiskom poudaril važnost, da je pokrajinska uprava lahko obnovila svojo dejavnost, s čimer bo lahko izpolnjevala svojo vlogo Sicer pa je politični položaj na pokrajini še vedno v središču pozornosti. Svetovalska skupina Liste za Trst je temu vprašanju posvetila tiskovno konferenco, ki je bila včeraj na strankinem sedežu. Načelnik svetovalske skupine Cesa-nelli je skupno s svetovalci Mar-chiom, Maverjem in Paludettovo in ob prisotnosti načelnikov svetovalskih skupin na deželi in občini Giu-ricina in Gambassinija, orisal stališče Liste za Trst do nove koalicije in potek pogajanj, ki jih je delegacija LpT imela z vsemi političnimi silami in nato pa samostojno vodila, ko so se stranke ustavnega loka opredelile za oblikovanje takega odbora, ki jo je izključeval iz večine. Tiskovna konferenca ni prinesla nobenega novega elementa o poteku pogajanj, ki bi ne bil že znan. Tako so predstavniki liste potrdili, da se je le KPI že od samega začetka postavila kot alternativa njenim predlogom, vse ostale manjše stranke pa so dale razumeti, da so na razpolago za takšno obliko sodelovanja, na katero pa niso mogle pristati brez privoljenja KD. Slednja je zagovarjala meglena in dvoumna stališča, ker sc je istočasno pogajala s komunisti, s katerim' — pravijo predstavniki LpT — jc hotela na vsa!, način doseči sporazum. Med tiskovno konferenco ni manjkalo ostrih kritik na račun ostalih strank in predsednika Carboneja; po mnenju liste pa je kriza na pokrajini še daleč od tega, da bi bila premoščena, kar kaže predvsem zadržanje dela KD. Dosega sporazuma med petimi strankami ustavnega loka na pokrajini je bila osrednja točka če trtkovega pokrajinskega aktiva KPI na katerem je glavno poročilo imel tajnik Claudio Tonel. Sporazum je ocenil kot politični dogodek velikega pomena za tržaško stvarnost, uvodni del svojega posega pa je posvetil predvsem a na- PREDLOG MINISTRU ZA INDUSTRIJO BI8AGLII Modiano za podaljšanje funkcionalnih avtonomij T« bi pomenilo nov udarec delavcem loških kompanij Predsednik tržaške trgovinske zbornice Marcello Modiano se je včeraj sešel z ministrom za industrijo, trgovino n obrt Antoniom Bisaglio. Seznanil ga je s kopico žgočih problemov, ki tarejo indu strijsko dejavnost pri nas Povedal mu je. da se industrijska nroizvod nja na Tržaškem osredotoča pač znotraj industrijske cone. ki jo u-pravlja ustanova EZIT, ter nagla sil. da odigravajo tukajšnja industrijska podjetja pomembno vlogo v sklopu krajevnega gospodarstva. Predvsem pa je dr. Modiano. ki sedi tudi v evropskem parlamentu, zaprosil ministra, naj se zavzame za podaljšanje tako imenovanih funkcionalnih avtonomij. To je posebna olajšava, ki so je deležna podjetja z neposrednim dostopom k luškim pomolom. Ta podjetja se za raztovarjanje in natovarjanje pošiljk na ladje in železniške vagone ne obračajo na delavce luških kompanij, ampak pretovarjanje opravljajo kar njihovi uslužbenci. Pred sednik trgovinske zbornice .je torej posredoval pri Bisaglii, da bi omenjena podjetja lahko še naprej iz koriščala za pretovor svoje delavce, da bi torej delavstvo kompanij bilo za te posle prikrajšano Za kolikšno obdobje naj bi podaljšali funkcionalne avtonomije po Motlia-novi zamisli, ne vemo. pač oa vemo. da se zainteresirani podjetniki in še nekateri drugi'krogi ogrevajo za ponovno 10 letno raztegnitev te olajšave. »Funkcionalne avtonomije pomenijo eno redkih spodbud k proizvodnim naložbam*, je dejal Modia no Bisaglii in pripomnil: »Funkcionalne avtonomije so neobhodno po trebne. da se industrijskim obratom SEKCIJA KPI LONJER-KATINARA prireja danes, 13., in jutri, 14. septembra 1980, v Lonjerju JT^AZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA PROGRAM: *DANES, ob 16. uri odprtje kioskov ob 20. uri ples z ansamblom ARIES JUTRI, ob 9. uri odprtje kioskov ob 15. uri prihod udeležencev II. kolesarskega maratona prijateljstva Kokrica-Lonjer ob 17. uri kulturni program ob 18. uri govor predstavnika tržaške federacije KPI ob 20. uri ples z ansamblom ARIES Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni zajamči "gotov in nagel” dotok su rovin in polizdelkov, potrebnih jim za proizvodnjo.* Z drugimi beseda mi: delavci luških kompanij niso zanesljivi. Kompani je so tri: za delo na kro vu, za delo na kopnem in za pre tovarjanje premoga. V teku je pro ces njihove združitve v eno samo. in to v korist pristaniškega dela kot takega pa tudi za globljo Dove zanost in solidarnost med delavci, ki ju ukrepi, kakršen je tisti o funkcionalnih avtonomijah, utegne jo izpodkopati. Prizadeto delavstvo je za odpravo avtonomij, katerih veljavnost itak zapade konec lela: istega mnenja so napredne politične sile. Ali res ni mogoče ustreči industrijcem s takšnimi olajšavami, ki ne bi oškodovale delavstva? (dg) Danes stopata na novo življenjsko pot KATJA ŠKRK in JOŽKO REBULA Vse najboljše jima želijo Katjine sošolke liži vzrokov, ki so privedli mesto do takega kriznega stanja, v katerem ima svoje korenine pojav Liste za Trst. Potem ko je pokrajinski tajnik KPI orisal potek pogajanj, na katerih je stranka predlagala oblikovanje odbora demokratične enotnosti, ki pa mu je nasprotovala le KD, je predstavnik KPI prešel na bistvene točke sporazuma. Med temi je predvsem poudaril, da so komunisti zahtevali in tudi prejeli zagotovila, da je taka večina alternativna Listi za Trst in da bodo stranke, ne glede na dosedanja zadržanja, skušale iskati enotne rešitve tudi o problemih, ki zadevajo občinsko upravo. Tajnik KPI je tudi poudaril, da so komunisti dosegli tudi to, d? bo vloga vseh petih strank pri upravni dejavnosti povsem enaka. V tiskovnem sporočilu tržaške avtonomne federacije KPI pa Tonel polemizira z vsebino note o šti-ribarvnem sporazumu na pokrajini, ki jo je v sredo razširilo pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije. Tajnik federacije očita tej stranki, da izkrivlja vsebino sporazuma, ki ga je podpisalo vseh pet demokratičnih strank: tu ni šlo za problem opravljivosti, meni Tonel, ampak za izbiro tabora, ki se ji je KD skušala do zadnjega izogniti, ki pa je pod pritiskom KPI, PSI, PSDI in SSk potem le našla svoj izraz v političnem dokumentu, kjer je govor o alternativi Cecovinije-vemu odboru in o skupnem nastopanju v tržaškem občinskem svetu vse do preverjanja položaja ob predložitvi tako pokrajinskega kot občinskega proračuna. Večina na j/okrajini, nadaljuje Tonel, tudi ne pomeni obnovljenih vezi med KD in strankami laično-so-cialističnega tabora ob odgovornem zadržanju KPI, kot to pravi demo-kristjanska nota, pač pa je to vna prej oblikovana večina, ki stremi za tem, da vnese novega duha so Udarnosti med poetičnimi silami tu di na skupek velikih tržaških nro blemov Vsakršno drugačno tolma čenje dokumenta bi bilo Ukriviia nje resnice, tembolj, ker je dokument sestavljen preprosto in jasno, ne pa v morotejskem slogu. Sinoči seja dolinskega občinskega sveta Snoči se je sestal dolinski občin ski svet. Po sporočilih župana šva ba in odgovorih na vprašanja je skupščina ratificirala vrsto sklepov občinskega odbora. V nadaljevanju seje je izvolila svoje predstavnike v razne svete in ustanove. Podrob neje bomo o seji poročali v eni pri hodnjih številk. Predsednik časnikarske zbornice Barbati v Trstu Predsednik italijanske časnikar ske zbornice Barbati je včeraj dopotoval na obisk v Furlanijo Julijsko krajino. Popoldne se je udeležil seje izvršnega sveta deželne časnikarske zbornice. Govor je bil o številnih nerešenih problemih, ki zadevajo časnikarski poklic ter njegovo vlogo v današnji družbi, predvsem pa o državnem zakonu o založništvu, ki ga ravno sedaj proučuje parlament. PD KOLONKOVEC Ženjan 46 prireja 13. in 14. septembra TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE Spored: DANES, 13. septembra ob 16.30 pri Karišu, Ul. Gravi-si 18, tekmovanje v sajenju solate ob 17.00 odprtje kioskov Igral bo ansambel VESELI GODCI JUTRI, 14. septembra ob 16.00 odprtje kioskov, ogled razstave solate, nastop ansambla L. HLEDETA ob 20.00 razglasitev izidov tekmovanj in nagrajevanje. Sledi :les ob zvokih ansambla. Vabljeni! SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Obrtniška sekcija - Trst priredi jutri, 14. septembra, na prostoru Gospodarske zadruge v Bazovici OBRTNIŠKO SREČANJE ob 10.00 okrogla miza o primerjavi med obrtništvom v Sloveniji in v Furlaniji - Julijski krajini ob 14.30 nogometna tekma med goriškimi in tržaškimi obrtniki od 17.30 dalje PLES. ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SAMATORCE Jutri, 14. septembra 1980 ob 15. url SPORED: nastop pevskih zborov Vesna iz Križa in Rdeča zvezda iz Saleža Recital mladine o temi NOB Nastop godbe na pihala iz Nabrežine Slavnostni govori Pripravljalni odbor OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza vabi vse kmete, ki so v teh dneh prejeli davčno kar-telo za plačevanje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki poleg rednega prispevka za leto 1980 vsebuje tudi dvojne dodatne zneske od leta 1976-1979, da se čimprej zglasijo v uradih njenega patronata v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62785. Naša zveza je mnenja, da so omenjeni dodatni zneski nezakoniti in je mogoče zato vložiti priziv na pristojne organe. S seboj naj zainteresirani prinesejo zadnjo davčno kartelo in izkaznico s CD/4. Tajništvo Kmečke zveze Do 20. t.m. vpis v tečaje «150 ur» Sindikat slovenske šole sporoča, da poteka še do 20. septembra na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini vpisovanje v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole. Tečaji so odprti vsem o-draslim od 16. leta dalje in trajajo eno šolsko leto, od oktobra do 31. maja. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Vpisovanje poteka tudi na sedežu Sindikata slovenske šole. Ul. F. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure ter v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 21. Obrazci za vpis so na razpolago tudi v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin -Nabrežina in Milje. Dovolj je izpolniti obrazec in priložiti rojstni list na prostem papirju. Osebe, ki niso še dopolnile 23. leta starosti, morajo predložiti tudi zadnje doseženo spričevalo oz. diplomo. Sv. maša na Katinari Jutri, 14 septembra 1980, bo ob 10 uri sv. maša pri kapelici Kraljice miru v pa častitev 41-letnice njene zgraditve. Zadruga «Naš Kras* sočustvuje s hudo prizadeto družino ob nenadni izgubi svojega člana nadzornega odbora dr. Milana Starca. Srednja šola Srečko Kosovel * Opčine izreka globoko sožalje svoT ccm ob težki izgubi dr. Milan* Starca. Sošolci in starši srednje šole F. Erjavec izrekajo iskreno sožalje Damjanu ob izgubi dragega očeta. Ob bridki izgubi dragega prijatelja In kolega dr. Milana Starca sočustvujeta z Nadjo in otroki Cveto in Elda. Petru, Ivotu in družini izrek* iskreno sožalje Gorazd Pertot. Ob smrti dr. Milana Starca izrekajo iskreno sožalje družini in vsem svojcem Marija Kodrič, Božena, Dušan in Silva, Iztok, Majda> Borut in Marta, Mojca in Piero. Osnovne šole openskega didaktičnega ravnateljstva izražajo iskreno sožalje družini in svojcem ob smrti dr. Milana Starca, bivšega šolsk*-ga zdravnika. Pogreb dr. Milana Starca bo danes, 13. septembra. Krsto fc" do ob 13.30 prepeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Kontovelu. Po cerkvenem obredu ob 14. uri, se bo razvil žalni sprevod na kontovelsko pokopališče. Žalujoči žena, otroci in drugi svojci Konto vel. 13. septembra 1980 Tatjana in Jože Koren se pridružujeta bolečini družine ob nenadni smrti prijatelja dr. Milana Starca. Učenci, starši in učiteljica V. razreda rojanske šole «Bnzoviški junaki* izrekajo globoko sožalje Mirjani Starc in družini oh izgubi dragega očeta. Ob nenadni smrti dr. Milana Starca izreka globoko sožalje dru» žini združenje staršev rojanske osnovne šole »Bazoviški junaki*. Damjan in Rita izrekata Petru in svojcem iskreno sožalje ob nenadni smrti očeta Milana. Igralci in trener košarkarske ekipe ŠZ »Jadran* izrekajo Petru in Ivu Starcu najiskrcnejše sožalje ob nenadomestljivi izgubi dragega o-četa. Ob smrti dr. Milana Starca izreka svojemu članu Damiru in družini iskreno sožalje Godbeno društvo Prosek Učenci IV. višje gimnazije izrekajo globoko sožalje sošolki Tanji ob izgubi dragega očeta dr. Milana Starca. Ob izgubi dr. Milana Starca izrekata občuteno sožalje družini in svojcem Kiki in Adrijan Zavadlal Ob izgubi dr. Milana Starca sočustvuje s hudo prizadeto družin* družina Floridan Ob nenadni izgubi dr. Milana Starca izrekajo družini globoko sožalje Marko in Elvira Tence Franko in Eliana Tence Franko in Zoja Drasič Zapustil nas je prijatelj, član in večkratni kandidat na volitvah, neuklonljiv borec za svobodo in pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji dr. MILAN STARC SLOVENSKA SKUPNOST Trst, 13. septembra 1980 Slovenski tržaški zdravniki se klanjajo spominu kolega dr. MILANA STARCA in izražajo iskreno sožalje dr. Petru Starcu in svojcem. Žalovanju se pridružujejo Rafko in Nadja Dolhar ter Lučka m Renato Štokelj. Ob prerani smrti dr. MILANA STARCA bivšega dolgoletnega odbornika Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izrekajo iskreno sožalje družini in svojcem upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci hranilnice m m Ob nenadni smrti dr. MILANA STARCA dolgoletnega člana in društvenega zdravnika, izreka najgloblje sožalje svojcem ŠD KONTOVEL Šolske vesti Osnovna šol* «F. Bevk« Upčine. Šolska maša bo 18. t.m., ob 9.30. Srednja šola sv. Cirila in Metoda 1 oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se šolsko leto 1980/81 Prične 18. t.m.. Šolska maša za Očence obeh šol bo ob 9. uri. Učenci naj se zberejo v odgovarjajočih šolah ob 8.30. Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini obvešča svoje Učence da se prične pouk za šolsko 'Oto 1980/81 v četrtek, 18, t.m. s ®°lsko mašo, ki bo ob 11. uri v dolinski župni cerkvi. Učene' naj s« zberejo pred cerkvijo, po maši Pa gredo v šolo, kjer se bodo razporedili po razredih in dobili nabila in urnik. Šola Glasbene matice Trst ob-Vešča svoje gojence, da bo ponovno Vpisovanje za šolsko leto 1980/81 v podružnici v Skednju, v ponedeljek, 15. t.m., ob 17. uri v Ukmarjevem domu. Istočasno obvešča, da bodo izpiti jz teorije solfeggia v sredo, 17. ‘•m., dopoldne na šoli. Osnovna šola Josip Ribičič in •rednja šola Ivan Cankar obveščala. da bo začetna šolska maša v četrtek 18. t.m., ob 9. uri v cerkvi *v. Jakoba. Ucenci naj se zberejo Pred cerkvijo. Po maši bodo šli v Solo, kjer bodo dobili vsa navodila. Mladinski p vski zbor Glasbene rsatice bo imel prvo redno vajo v Niškem letu 1980-81 v ponedeljek, 15. t.m., ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Obenem toplo vabi vse tiste, ki jih Veseli petje, da se vključijo v vr ste zbora. V poštev pridejo letniki °d 1966 do 1971. Osnovna šola Ivan Grbec iz Šked- Jia javlja, da bo šolska maša v četrtek, 18 t.m., ob 17. uri. Osnovna šola Bazoviški junaki in srednja šola F. Erjavec obveščata dijake in starše, da se šolsko leto Prične v četrtek, 18. t.m. šolska ma ®a za učence obeh šol bo istega dne v rojanski cerkvi ob 10. uri. Učenci Jaj se zberejo pred cerkvijo, po ma; ®i pa bodo .a šolah dobili vsa po trebna navodila Osnovna šola Oton Župančič - Sv. Jvan: šolska maša bo 18. t.m ob 11-45. Zbirališče v šoli ob 11.15. Osnovna šola F. Milčinski Ka-Rnara: šolska maša bo 18. t.m. ob 9- uri . Osnovna šola - Barkovlje: šolska toaša bo 18 t.m ob 11.30. Zbirali *če v šoli ob 11 uri. Osnovni šoli Donijo in Ivan Triu-Zamejski - Riemanje: šolska •Paša bo 18, t.m. ob 10/j v Ric-•toanjih. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna Sol *ka maša 18. t.m. ob 9.30 z župni rerkvi v Nabrežini. Po maši naj ®e učenci zberejo pred šolo. Prosveta KD Slavec Ricmanje-Log sgora-ča, da se pričnejo jrediie pevske Vaje v ponedeljek, 15. t.m. ob *0-30 v društvenih prostorij^ (Bab, °a hiša). f Čestitke SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI V DOLINSKI OBČINI prireja 13., 14. in 15. 9. 1980 NAŠ PRAZNIK na igrišču pri srednji šoli v Dolini Praznik je posvečen 60-letnici požiga Narodnega doma v Trstu in 50-Ictnici ustrelitve bazoviških junakov DANES, 13. septembra ob 17. uri odprtje kioskov ob 19.30 nastop Mladinskega zbora iz Trsta pod vodstvom Tomaža Simčiča od 20. ure dalje igra za ples ansambel Pomlad JUTRI, 14. septembra ob 15. uri odkritje kioskov ob 17. uri kulturni program: koncert godbe na pihala Breg — nastop otroškega pevskega zbora iz Boršta in moškega pevskega zbora V. Vodnik iz Doline Vmes priložnostni nagovor sekcijskega tajnika Sergija Mahniča in pozdravi V PONEDELJEK, 15. septembra ob 17. uri odprtje kioskov od 19.30 dalje za veselo razvedrilo in prosto zabavo igrajo Veseli godci iz Boljunca Dobro založeni kioski V primeru slabega vremena bo nedeljski kulturni program ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Kino Ariston 21.30 «Rust never sleeps*. Neil Young. Nazionale 15.30—22.00 «Febbre ero-tica del piacere». Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom Eden 16.30 «Chi vive in quella časa*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.30—22.15 «La moglie in va-canza e 1'amante in citta». Ed-wige Fenech, Barbara Bouchet, Renzo Montagnani. Excelsior 16.00 «Una notte d’estate» (Gloria). Buck Henry, Julie Car-men. Graltacielo 17.00—22.15 «Pippo olim-pionico*. Walt Disneyev barvni film. Sledi dok. film »Gran Ca-nyon». Fenice 16.00 «1 due superpiedi qua-si piatti*. Bud Spencer, Terren-ce Hill. Barvni film. Mignon 16.00—22.15 «Jack London Storys>. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »La ra-gazza porno* Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30—21 45 «Agente 007: Operazione tuono*. Sean Connery. Aurora 15.45 «A qualeuno piace caldo* T. Curtis in M Monroe Cristallo 17.00 «Tutto quello che a-vreste voluto sapere sul sesso, ma non a vete mai osato chiede-re». W. Allen. Vittorio Vencto 16.30 «I,'uomo ve-nuto daU'impossibile*. Malcolm McDowell, Davide Warner. Fantastični film. Capitol 17.00 22.00 «T/uccello rial le piume di cristallo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ob 18. obletnici poroke Bernarde in Viktorja Perica jima želita *e mnogo srečnih in veselih let na skupni življenjski poti hčerki Maj-Ja in Suzl. sin Andrej in družina ^aljor. Danes praznuje 7. rojstni dan SABRINA LEGIŠA. Vse najboljše Ji želijo oče Luciano, mama Manica, bratec Kristjan in vsi, ki jo taiajo radi. Danes se vzameta KATJA ŠKRK 'n JOŽKO REBULA. Obilo sreče i*uia želijo vsi vaščani iz Trnovce. Včeraj - danes 177?» Danes stopata nc novo skup no življenjsko not JOŽKO REBULA Obilo sreče in mnogo razumevanja v skupnem življenju jima želijo starši, nona Marija in sestri Franka ter Kristina. Danes se poročita MAJDA in BORIS TERČIČ Vse lepo v skupnem življenju jima voščijo mama, bratje in sestre z družinami Danes, SOBOTA, 13. septembra FILIP Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 19.20 — Dolžina dneva 12.39 — Lu-ha vzide ob 10.21 in zatone ob 21.25 Jutri, NEDELJA, 14. septembra JELENKO ^•"eme včeraj: najvišja temperatu-23,3 stopinje, najnižja 15,5, ob IS- uri 22 stopinj, zračni tlak 1019 Jhb narašča, veter jugozahodnik 10 Gn na uro, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matija Umek, ?ara Ajello, Nicole De Rocco, Va •entina Camporeale, Raffaella Pao-letti. .UMRLI SO: 85-letni Antonio Du-Ufl, 84-letna Anna Weber, 83-letni Andrea Petelin, 63 letna Anita Cioc-culanti, 60 letni Federico Craus, I8-letna Anna Germani vd. Louvier, r leti stara Ludovica Rovatti, 72-Jetni Anselmo Cauzer, 67-letni Giuseppe Volk, 80-letna Antonia Ma- sto Furlan, 58-letna Lidia Govorcin por. lavernig, 79-letna Maria Capi-tanio roj. Tarlao, 68-letni Giuseppe Cociani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 6, Lonjerska cesta 172. ( od 8.30 Jo 13. in od 16. do 20.30) Corso Italia A, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do H ure tel 732627; predpraznična od 14 Jo 21. ure in praznična vi ’ dr 20. ire tel 68441 LEKARNF V OKOLICI Bol junec, tel 228 124, Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211 (Mil Prosek: tel 225 141, Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel ^ ..._____ ____ 200-121: Sesljam tel ’09 197, Zavije r*hze vd. Pardubini, 69 letni Erne- I ml 213 137; Milic tel 271 124 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1980/8’. vpis na naslednje tečaje: — tečaj za kvalifikacijo v kamnoseštvu, ki se bo odvijal v Nabrežini; — tečaj za monterje elektronskih aparatov; — tečaj za kvalifikacijo v vodenju uradniških poslov; Navedeni tečaji so odprti vsem, ki so dopolnili 14. leto starosti. — večerni tečaj za specializacijo v bančni tehniki; — večerni tečaj za specializacijo v mednarodni trgovini; — večerni tečaj za programerje elektronskih centrov. Pogoj za vpis na navedene tri tečaje je vsaj opravljeni tretji letnik višje srednje šole trgovske smeri. — tečaj za prevajalce slovenskega jezika; — tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika; — večerni tečaj za animatorje mladinskih dejavnosti; — tečaj za cvetličarje (vpišejo se lahko le neposredni kmetovalci). Informacije in vpisovanje: Slovensko deželno gospodarska združenje, Ul. Cičerone 8, tel. 62953, vsak dan razen sobote, od 8. do 12, ure, do vključno L5.9.1980. ^llALNOS"° ***** GLEDALIŠČE V TRSTU vabi k -pišu v baletno in gledališko šolo za sezono 1980-81 BALETNA SOLA V šuio sprejemajo dosedanje učenke ter kandidate in kandidatke, starejše od 6 let. GLEDALIŠKA SOLA V šolo so vabljeni vsi dosedanji jčenci tisti kandidati in kandidatke, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede. Vpisovanje v obe šoli in podrobne informacije ob delavnikih, od 8. do 14. ure, do 20. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Razna obvestila Sindikat slovenske šole obvešča odbor, da bo v ponedeljek, 15. t.m. ob 16. uri na sedežu Sindikata SŠ srečanje z goriškim tajništvom. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Verzegnis (1915 m) v Karnijske Alpe. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje Union priredi enodnevni izlet 21. septembra v Baško na otok Krk, Nadaljuje .se še ivpisovanje za Beograd. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30*, telefon 64-459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 18. septembra, enodnevni izlet v Žalec v Savinjski dolini, kjer bo srečanje s tamkajšnjimi upokojenci in v Velenje. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 DA BI ODPRAVILI DAVČNE UTAJE Od 1. oktobra strožje nadzorstvo nad poslovanjem gostišč in hotelov Finančna straža je že doslej v poskusni lazi aplikacije zakona o davčni pobotnici pregledala precej gostiln in hotelov PRODAM po ugodni ceni plug št. 12. za traktor. Jarc Jožef, Doberdob, Goriška ulica 13. OSMICO je odprl Angel (pri Bešt-janu) v Križu. Toči belo domače vino. TRISOBNO stanovanje opremljeno za urade primemo tudi za zdravniško ordinacijo v terezijanskem predelu mesta (nova stavba) dajem v najem. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Uradi*. OSMICO je odprl Alojz Škrk - Sa-lež 33. Toči belo in črno vino. TEHNIKA za popravilo radio-TV z dokončano vojaščino iščem. Carli, Ul. Rossetti 97, Trst. RAČUNOVODJO / RAČUNOVODKI NJO z dobrim obvladanjem stroke in tujih jezikov iščemo za sodelovanje — laiiko samo nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo “rimorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Novi u-radi*. OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije za javno službo za začasno na mestitev. Telefonirati na tel. št. 228-127 od 8. do 14. ure, URADNICO, ki pozna več jezikov ali vsaj dobro obvlada slovenščino in srbohrvaščino iščemo — tudi samo za nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Uvoznik* IŠČEMO natakarja/co za delo ob nedeljah in praznikih. Obvezno znanje slovenščine. Pojasnila na u-pravi P.d. v Gorici. PRODAM mlekarno - kavarno v predmestju Trsta. Ponudbe na tel. št. 62953 od 8.30 do 12.30 OSMICO je odprl Josip Gruden — Samatorca 6/a. Toči črno in be lo vino. OSMICO je odprl Dušan Milič v Zagradcu. Toči belo in črno vino. ZEMLJIŠČE za obdelavo na področju Sv. Ivana 'ščemo. Telefonirati v dopoldanskih urah na tel. št. 573-461. DELO išče 56-letni delavec za lažja dela. Ima vozniško dovoljenje D in F kategorije. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod ifro »Lažje delo*. usmmmm Ori tretji obletnici smrti brata An gela daruje Bogdan Družina 10 000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesti' cvetja na grob Milana Starca darujejo Maja in Mitja Bitežnik 50.000 lir, Drago in Robi Gantar 20.000, Irma in Egon 20.000 ter Anica in Marčelo Malalan 20.000 Mr za ŠZ Jadran. V vsej državi so v teh dneh časopisi objavili nekaj podatkov o akciji finančnega ministra Reviglia, ki se zavzema za to, da bi trgovci, o-brtniki, prosti poklici plačali čim-več davkov, saj so prav med temi kategorijami doslej beležili sorazmerno največ utajevalcev. Že od letošnje pomladi morajo n.pr. v vseh gostiščih izročiti klientu, ki je bil na kosilu ali tam prespal, uradno pobotnico, tako imenovano «ricevu-ta fiscale*. Seveda mora gostilničar ali hotelir vsoto, ki jo je vnovčil, vpisati v svoj denarni register, klient pa mora pobotnico imeti s seboj tudi ko gre iz lokala. Finančni stražniki so v letošnjem poletju o-biskali precej lokalov v vsej državi in v velikem številu primerov ugotovili, da ne upoštevajo gostinci pravila in da skuša marsikdo utajiti dohodek in s tem seveda plačati manj davka. V več primerih je šlo za nepravilno sestavljene pobotnice (na njej morajo biti točno označene pijače, vrsta hrane, itd ), v drugih pa gostilničar ni sploh klientu izročil pobotnce, oziroma dal mu je čisto navaden košček papirja. Doslej, v nekaki pripravljalni in poskusni fazi, je bilo delo finančn:h stražnikov bolj o-mejenega značaja. Od 1. oktobra dalje pa bo zakon povsem v veljavi, kazni tako za gostince kot, za kliente (samo za t ste, ki jih bodo dobili izven gostilne brez pobotnice) bodo precejšnje. Časop'sje poroča v teh dneh o visokih kaznih v vsej državi, tudi na Goriškem in še predvsem na Tržaškem. Številke, ki jih časopisje objavlja, se nanašajo na maksimalne predvidene kazni, italijanski davčni sistem pa dopušča, da plačaš le nekaj sto tisoč lir za morebitno kazen tudi več deset milijonov lir. Takšni so bili vsaj doslej nekateri primeri, kot poročajo tudi združenja trgovcev. So pa nekateri gostinci, ki jim davki ne prijajo, še manj pa jim prija davčna pobotnica. Kar takoj lahko povemo, da Italija ni uvedla nobene novosti. V Avstriji dobiš tako davčno pohotnico, seveda tudi tam ne povsod, skoro vsakokrat ko si bil na kosilu in vse kar si dobil in plačal je temeljito opisano in zabeleženo. Enako je tudi v nekaterih dingih zahodnih državah. Pri nas na Goriškem pa smo v zadnjem ča su opazili, da so nam pobotnico dali z večjo lahkoto v majhnih gostilnicah, kjer imajo morda dvajset -trideset kosil na dan ali v nekaterih picerijah, kot pa v znanih gostilnah in restavracijah. V marsikaterem takem primeru nam je gostilničar ali natakar dal na mizo svoj osebni ali celo anonimni račun, ki nikakor ne more služiti kot davčna pobotnica. Lahko navedemo tak primer. Prejšnji petek zvečer smo šli na večerjo v znano gostilno v Gradišču. Postrežba In hrana sta bili kot vedno dobri, gostov je bilo oni večer v tej gostiln1', kot vedno, precej. Dobili pa smo račun tako kot vam ga kažemo na sliki, Označen je datum dneva in ko smo bili na večerji, označene so pijače in hrana, nikjer pa ni napisano, kje simo ta račun dobili in prav tako ni zaporedne številke fakture. Je šlo le za navadno pozabljivost ali za davčno utajo? Vse je možno. FATTURA N,.... C00ICE FISCALE N._ . II ... •1i— COOICE FISCALE OUANTITA* OESCRIZIONE IMPORTO MERCE 9% IMPORTO MERCE 14% IMPORTO MERCE TOTAU MERCE .&ML C0PR —m- m ~mr~ —IM~ san. ”"WC" —PAST- 294.000 -cm- COHT -MO- m CM 22.750 AUOUOTA IVA 1.00 < -.400 3.500 .706 --.m c 7.000 T.soo t 1.800 6 mo .550 i.m 1.300 6 6504 01 1 65/09'99 TUDI ČETRTKOV SESTANEK BREZ USPEHA y Se vedno nobenega rezultata v pogajanjih med strankami Včeraj so se za goričko problematiko zanimali deželni tajniki strank Tudi četrtkov sestanek med delegacijami petih strank (KD, PSI, PSDI, PRI in SSk) ni dal nobenega razultata. Vsakdo je orisal še enkrat svoja stališča v zvezi s sestavo bodočih odborov na pokrajini in v goriški občini. Uradnih poročil o sestanku sicer ni, vendarle se zdi, da je krščanska demokracija negativno odgovorila na predlog PSI, da bi socialist zasedel predsedniško mesto v pokrajinski upravi. Na drugi strani pa socialdemokrati niso zadovoljni z demo-krščanskim predlogom o enem samem mestu (podžupanskem) za socialdemokratsko stranko v gori-škem občinskem odboru. Tako o-stanejo odprte še vse možnosti, vendarle se zdi skoro najbolj verjetno, da pride do tristrankarskpga odbora (KD, SSk, PRI) tako v goriški občini kot na pokrajini, seveda če ne posežejo vmes deželna tajništva strank. Včeraj je bila mpd pokrajinskimi tajniki omenjenih strank in deželnimi predstojniki vrsta pogovorov. Na deželni ravni skušajo rešiti precej komplicirano goriško vprašanje, še posebej potem ko je bilo pozitivno rešeno vprašanje večstrankarske koalicije v tržaški pokrajinski upravi. Sicer pa nimajo deželni tajniki lahkega dela. kajti s podobnimi težavami si ubadajo tudi v Vidmu in Pordenonu, kjer ne morejo priti zastopniki že omenjenih strank do stičišča v zvezi s sestavo odborov v tamkajšnjih občinah in pokrajinah. Goriški pokrajinski tajniki so se domenili, da se srečajo danes popoldne, najbrž na odločilnem sestanku. Možen je sporazum, možno pa je tudi razbitje pogajanj. V tem primeru bi prišlo, kot smo že omenili, do minimalnih tristrankarskih odborov, ki bi imela rahlo večino Občinska uprava v Doberdobu, vabi občane, da se polnoštevilno udeležijo manifestacij ob OBČINSKEM PRAZNIKU 1980, ki bodo danes in jutri. SKUPŠČINA DELAVCEV TEC FRIULI V KRMINU Opozorili so na dosedanje napake ter postavili predloge za sanacijo Pomanjkanje načrtovanja, neprimerne investicije, zanemarjanje raziskovanja med glavnimi vzroki težavnega položaja • Dopolnilna blagajna za 215 delavcev naj bi trajala tri mesece 1 Seznapi podjetij, ki se na:, Goriškem .utepajo s hudo gospodarsko krizo, se,,je.,.v zadnjih dnpb spet podaljšal. Posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se kriza, ki je doslej zajela v glavnem podjetja kovinskopredelovalne stroke, tekstilne stroke in prehrambene industrije, javlja tokrat tudi na področju kemične industrije. Že dalj časa je govor o težavah v tržiškem podjetju Adriaplast, še bolj napet in skrajno resen pa je položaj v tovarni umetnega usnja in plastičnih mas Tep Friuli y Krminu. V tem največjem industrijskem obratu na Krminskem, ki zaposluje nad 300 delavcev in uradnikov, so sklenili poseči po dopolnilni blagajni za večino delavcev. Ukrep, ki je pravzaprav začel veljati že od ponedeljka, zadeva trenutno okrog 215 delavcev. 120 jih bo delalo po skrčenem urniku (približno 50 odstotkov običajnega delovnega časa), okrog 95 pa jih bo delalo samo 2, oziroma 3 dni v tednu. Za ostalili 40 delavcev in 70 uradnikov tehnikov, ni trenutno nobenih omejitev ter bodo delali po običajnem urniku. Včeraj dopoldne je bila v občinskem gledališču v Krminu skupščina, ki sta jo oklicala tovarniški svet ter pokrajinsko tajništvo sindikata kemičnih delavcev FULC. Zasedanja so se delavci in uradniki udeležili skoraj stoodstotno, bili pa so prisotni tudi predstavniki neka- terih krajevnilji upray s Kaminskega in le. redki predstavniki političnih strank. Na skupščini je najprej' govoril predstavnik tovarniškega sveta Guido Buzzi, ki je v dokaj obširnem poročilu pojasnil vzroke, ki so privedli do take zaostritve položaja ter posebej poudaril, da delavci ne nameravajo pasivno počakati, da se dopolnilna blagajna izteče, potem pa bo v tovarni spet vse Po starem. Treba je korenitih spre- IIUIIIIIIIlIlKIMIIIUIIIIIIIMIMIIKIIIMIIUlMIIIIIIIIMIIlNIIIIiiiiuiiiHiiiiiiiiHiiilllillIlMIIIIIMIIIMIIItlllllinMUlI Dvojezično poslovanje rajonskega sveta v Standrežu Znano je, da je letos spomladi pokrajinski nadzorni odbor zavrnil tisti del pravilnika rajonskih skupščin, ki ga je odobril goriški občinski svet in v katerem je bila dana možnost svetovalcem, da uporabljajo v rajonskem svetu svoj jezik. Mišljena je bila seveda slovenščina. Na sejali nekaterih skupščin so to prepoved enostavno prezrli in svetovalci so, potem ko so obsodili P<> četje nadzornega odbora, govorili kar v slovenščini, čeprav so prisotni občinski funkcionarji zapisnik sestavili le v italijanskem jeziku. Na seji predsednikov rajonskih skupščin, ki je bila prejšnji teden, so vsi predsedniki ugotovili, da je sklep nadzornega odbora neumesten in da ima vsakdo pravico govoriti v ital'janščini, v slovenščini aM v furlanščini. Predsednik rajonskega sveta za Štandrež Valter Reščič je pred dnevi poslal vsem članom rajonske skupščine dvojezično pismo, v katerem je govor o dosedanjih pripravah za delo skupščine, v času ko nista še umeščena župan in odbor, in jih opozarja na skorajšnji sestanek rajonskega sveta. Kljub prepovedim je pismo napisano tako v italijanščini kot v: slovenščini. Goriški radikalci za deželni referendum Radikalci se v naši deželi zavzemajo, da bi v deželnem svetu izglasovali zakon o možnosti izvedbe referendumov deželnega značaja. Ker niso zastopani v deželnem svetu, so se oprijeli možnosti ljudskega predloga za zakonski osnutek, v ta namen pa morajo zbrati nekaj manj kot dvajset tisoč podpisov. Doslej so jih nabrali le 12.000, čas pa .majo le do 25. septembra, saj 1 i morali potem zakonski osnutek s podpisi izročiti predsedniku deželnega sveta. V Gorici niso mogli doslej pobirati podpisov, ker je občinski tajnik dal svojo interpretacijo o možnosti zbiranja teh podpisov in čaka na tehnično mnenje deželnega odbora. Tako je vsaj rečeno v tiskovnem poročilu goriške radikalne zveze. Goriški radikalci pa hočejo, da bi se tudi v Gorici zbrali podpisi in zato vabijo vse, ki bi radi to napravili, naj se javijo v pisarni notarja Tavelle v Garibaldijevi u-lici vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 11. in od 16. do 18. ure. PRAVILNIK PARTIZANSKO -ORIENTACIJSKEGA POHODA DOBERDOB '80 1. POP ’80 se vrši v okviru doberdobskega občinskega praznika. POSVEČEN JE TOVARIŠU TITU. 2. Prireditelji so taborniki RMV in skavti iz Doberdoba. 3. Zbirališče je v nedeljo, 14. septembra, ob 8.30 na sedežu tabornikov RMV v Doberdobu (Trg sv. Martina). štart je predviden ob 9.00. 4. Vpisnine ni, vendar se morajo ekipe prijaviti na startu med 8.30 in 9. uro. 5. Ekipe so lahko mešane. I-majo lahko največ 5 tekmovalcev, najmanj pa 3. 6. Ekipe morajo prehoditi določeno pot strnjene. Maksimalni čas je 3.40, minimalni pa 2.30. 7. Ekipe bodo starostno ločene, mlajši do 14 let in starejši od štirinajstega leta dalje. 8. Predvidena je naloga iz o-rientacije, zato svetujemo, da je vsaka ekipa opremljena s kompasom., 9. Ekipe tekmujejo na lastno odgovornost. 10. Pohod se bo vršil ob vsakem vremenu. na občini, brez večine pa bi bil tak odbor na pokrajini. AvtoprevozništVo pod okrilje avtonomnega računa? Deželni odbor je na včerajšnji seji ponovno obravnaval vprašanje goriškega avtoprevozništva z Jugoslavijo, ki je kakor znano v zadnjem času zašlo v stisko zaradi nedavnih valutnih omejitev v sosedni republiki. O tem problemu je poročal pristojni odbornik Rinaldi. ki je zavzel stališče, da bi se vprašanje moglo rešiti tako, da bi delovanje goriških avtoprevoznikov vključili v niz tistih aktivnosti, ki se odvijajo v okviru avtonomnega računa za Goriško na eni ter sosednimi območji Slovenije na drugi strani. V tem smislu bo Rinaldi danes nastopil v Rimu na sestanku glavnim ravnateljem za gospodarska vprašanja pri ministrstvu za zunanje zadeve Buccijem. Dvodnevni občinski praznik v Doberdobu Danes in v nedeljo bodo v Doberdobu praznovali občinski praznik. Prireditve prireja občinska uprava v sodelovanju domačih društev. Danes bodo tekmovaM balinarska društva, nogometaši ter odbojkarji in odbojkarice. Popoldne ob 16. uri bodo odprli vinsko razstavo. Osrednja prireditev bo jutri ob 17.30. Na njej bodo govorili občinski predstavniki in zastopniki pobratene Prvačine, nastopili bodo člani dramske skupine s Sela na Krasu z cvenčkom narodnih*. V nedeljo se bodo pobratile borčevske sekcije z Bleda, Doberdoba, Jamelj - Dola in Vrha. Priredili bodo orientacijski pohod, slikarski ex tempore za otroke od 7. do 14. leta, nogometno tekmo ter po osrednji prireditvi še družabne igre v vlečenju vrvi ter teku s samokolnicami in v vrečah. Drevi in v nedeljo zvečer bodo plesali. Prireditev bo v občinskem parku sredi vasi. memb, sicer se bodo težave ponovile že čez nekaj mesecev. Buzzi je dejal, kako ne gre spregledali objektivnih težav, ki so se pojavile tako na domačem, kakor na mednarodnem tržišču, vendar posledice ne bi bile tako hude, če bi znali pravočasno in primerno prilagoditi proizvodnjo. Pri tem je opozoril na svojstven razvoj podjetja, ki je v kratkem času preraslo iz na pol obrtniške dejavnosti v podjetje industrijskih razsežnosti, vse to pa brez slehernega resnega načrtovanja. Opozoril je nadalje na neustresno kadrovsko - politiko, kar je imelo nujno za posledico nižjo kakovost izdelkov. Velike napake so bile storjene nadalje, tako meni tovarniški svet, pri investicijah (delno seveda z javnim denarjem!): 1300 milijonov v letu 1975, 5700 milijonov v letu 1979. Odločitve za investicije so prišle ob nepravem času, sprejemali pa so jih na sila lagoden način. brez predhodne natančne raziskave o potrebah in možnostih tržišča. Marsikaj imajo predstavniki tovarniškega sveta povedati tudi na račun odgovornih oseb v podjetju ter na način vodenja. Tako so v zadnjem času proizvodnjo zožili samo na nekaj artiklov, na tiste, za katere je bilo največ popraševanja, povsem pa so zanemarili raziskovalno delo, tako na področju možnosti proizvodnje drugih vrst blaga. V skoraj deset tipkanih strani obsegajočem poročilu je še vrsta drugih podrobnosti o dosedanjem načinu poslovanja, ki je po mnenju tovarniškega sveta, eden od pogla; vitnih vzrokov krize. Dokument, ki so ga pripravili za včerajšnjo skupščino, bo služil kot osnova na pogajanjih, ki jih bodo sindikalni predstavniki imeli v prihodnjih dneh, tako s pristojnimi deželnimi oblastmi (odbornik De Carli se skupščine zaradi drugih zadržkov ni mogel udeležiti) kakor tudi z združenjem industrijcev, čeprav se slednje rado in dosledno izmika obveznostim, oziroma sprejemanju resnih odločitev za ublažitev težavnega gospodarskega položaja. Delavci podjetja Tee ne nameravajo čakati prekrižanih rok, da se bo položaj v podjetju uredil sam od sebe, ampak zahtevajo, da se pripravi ustrezen in stvaren načrt za sanacijo. Tu pa mora poseči vmes dežela, kajti njena finančna družba Friulia ima delež v glavni ci podjetja. Po Buzziju so govorili še predstavniki nekaterih strank in združenj ter krajevnih uprav. Zboro vanje se je zaključilo s kratkim posegom pokrajinskega tajnika sindikata FULC Bignulina, ki je poudaril pomen, ki ga pri reševanju tega zapletenega položaja ima o-dločen nastop krajevnih uprav. V tem smislu velja opozoriti na sestanek županov krminskega območja, ki bo v prihodnjih dneh. Slikarski r\ tempore v Doberdobu V okviru občinskega praznika v. Doberdobu, bo v nedeljo ob 1^4.,,urf na sporedu nagradni Ex tempore za otroke od 7. do 15. leta. Medtem ko bodo za primeren papir poskrbeli organizatorji, prosimo udeležence, da si sami priskrbijo kakršnokoli barvno tehniko. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis v naslednja tečaja; — večerni tečaj za specializacijo v knjigovodstvu, namenjen vsem, ki so končali ižjo srednjo šolo trgovske smeri in tistim ki so zaposleni v knjigovodstvu; — večerni tečaj za vzgojo prizadetih otrok. Informacije in vpisovanje: SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, do vključno 15. 9. Ob rojstvu JASMIN iskreno čestita Marčeti Kocjančič kolektiv dijaškega doma «S. Gregorčič» v Gorici, mali JASMIN pa želi vso srečo v življenju. Kino (• urica VERDI 17.00-22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chie-dere*. Woody Allen. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 «Ormai non c’8 piu scampo*. P. Nevvman in J. Bisset. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Sesso nero*. Režija Joe d Amato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.0C »Piedone d‘Egitto». PRINCIPE 18.00-22.00 «L’incredi-bile Hulk*. Nora O or i ca in okolicu SOČA 18.00—JJ.00 »Osmi potnika. Ameriški film. 22.00 »Ponočne strasti*. ItaUjan-ski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Nemi Šao-lin*. Hongkonški film. 22.00 »Venesa*. Nemški film. DESKLE 16.00 »Pink panter*. Risanka. 19.30 »Jesen brez carja*. Japonski film. V sredo koncert v števerjanski cerkvi Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da na koncertu, ki bo v sredo, 17. t m. v števerjanski župnijski cerkvi, ne bo nastopil orkester «A. Vivaldi* iz Benetk, ampak organist Roberto Micconi. Glasbe-r večer sodi v serijo Koncertov v cerkvi 80, v okviru katere bo podoben koncert v ponedeljek zvečer v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku. V števerjanu bo Micconi izvajal skladbe Couperina, Haendla, Hayd-na, Lucchesija ter drugih italijanskih in tujih skladateljev. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo ItaUja 244, tel. 83 538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. • V okvira kulturnih prireditev »Settembre monfalconese* bo drevi ob 21. uri v dvorani bivšega hotela Roma v Tržiču, koncert filharmoničnega orkestra Conelli, ki ga vodi Pino Vatta. Jutri ob 10. uri pa bodo v istih prostorih odprli fotografsko razstave o starem Tržiču. Nova telefonska številka — Slovenske kulturno - gospodarske zveze — Kmečke zveze — Zveze slovenskih športnih društev v Italiji — Slovenskega planinskega društva je 84-644 Kulturno pismo iz Ljubljane Za konec mehiški plesi in koncert londonskega Bachovega ansambla - Sicer pa zelo bogat obračun vseh letošnjih poletnih prireditev i., Dvorana Tivoli v Ljubljani je bila v petek zvečer zasedena do zadnjega sedeža. Blizu pet tisoč poslušalcev in gledalcev, večina med njimi je dobila vstopnice v »vojih delovnih organizacijah v sindikalni organizaciji, je privabil enkratni nastop ansambla «Mexico ballet folkl^ico*. Čeprav je bila prireditev v organizaciji Festivala, a zunaj abonmaja, in so se ljubljanske poletne kulturne prireditve v Križankah zaključile teden dni pred mehiškim nastopom, smemo oceniti folklorno-baletni večer za veličasten sklep letošnjih 28. mednarodnih poletnih prireditev v Ljubljani. Mehiška skupina, ki jo vodi koreograf Roberto Valleio Munoz, njen direktor pa je Nieves Pania-gua, je navdušila s prikazom desetih značilnih mehiških plesov ob spremljavi izvirnih mehiških tudi našemu poslušalcu znanih melodij. Skupina je v prvem delu večera predstavila karnevalske plese »Campeche*, ki segajo s svojo tradicijo v daljno preteklost, ko so zlasti bogate mehiške družine začele slaviti vsakoletni karneval. Njim so se pridružili preostali prebivalci in plese sprejeli za svoje. Tako so se ohranili do danes. V polki Nuevo Leon je opazen delež kolonialne oblasti, saj je v mnogih delih Mehike vplivala na glasbo, pesem in ples. Polka, kot smo jo občudovali v Tivoliju, je le deloma podobna naši: plesalca se v ritmu od daleč sklonita drug k drugemu, kot bi se hotela poljubiti. 'Skupina plesov ob cerkveni poroki «Nayarit» prikazuje ves ritual, od zareke do svatbe v nevestini hiši. Poseben, lahko bi rekli filozofski pomen fizičnega slabljenja človeka so plesalci, preoblečeni v starčke, upodobili v plesu Michoacan: komičnem in tragičnem hkrati, spričo karik.rane onemoglosti v soočenju z lepoto ženske mladosti. Način življenja poljedelcev in rudarjev so gostje upodobili v plesu Tama-ulipas. V Guerreru, glasbi in plesu izrazito španskega porekla, mesticev in mulatov, so prišli do izraza predvsem ritmi, prav tako v plesih iberijskega porekla in vpliva Veracruz. Mehiška folklor-no-baletna skupina je zaključila svoj nastop z dvema povsem različnima plesoma,: s Sonoro, jelenovim plesom, kot jih na religioznih proslavah izvajajo potomci Yakui Indijancev in predstavljajo boj med dobrim in zlim, ter izborom plpsdv in pesmi Jalisco, ki so nastali pod vplivom prebivalcev tega področja in kmalu postali znani po vsem svetu. Glasba je španska z izraženim francoskim in indijanskim poreklom. Skupina je v celoti navdušila s svojim temperamen- gramskim izborom Poletno gledališče v Križankah Pa se je od ljubljanskega, pa tudi širšega občinstva, poslovilo s koncertom Bachovega ansambla Londonskega simfoničnega orkestra pod vodstvom znamenitega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Sklepna prireditev ljubljanskega 28. mednarodnega poletnega festivala je bila za vse ljubitelje Bachove glasbe prava poslastica, saj je bil ves koncertni program sestavljen samo iz del Johanna Sebastjana Bacha. Slišali smo najprej Bachov Koncert za oboo in violino v d-molu; solista sta bi'a oboist Anthony Camden in violinist Michael Davis. Nenavadno je izzvenela vrsta 14 kanonov na prvih osem osnovnih not arije iz Gold-bergovih variacij. Kanone so odkrili šele leta 1974 v Parizu. U-vodno solistično temo je na čembalu zaigral sam dirigent Abbado. Večer pod poletno platneno streho, pod katero se je zbralo okrog 1100 ljubiteljev Bachove glasbe, je predstavil še dvoje kantat: >iiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiititiHii,|,i,i,,i",,,,|,,,'",,,,,,,1i,,,,,i|,|,ii,,i,|",I,,i|,,|,|,,i..................................iiiiiiimi.....i ikiiiiii .............................iniiuiniiiimiiiiiniiii»iMniinnmiiinmi»nmM«i>........................ KOLESARSTVO NA DIRKI MILAN-TURIN Priložnost za Moserja Na startu ne bo Saronnija, Baronchellija in Ca-vazzija, ki se bodo udeležili dirke po Piemonta MILAN — Kaže, da se skušajo Najboljši italijanski kolesarji drug drugemu izogibati: na današnji dirki Milan - Turin, kjer bosta na startu Moser in Gavazzi, namreč be bo Baronchellija, Saronnija in ®attaglina, ki se bodo udeležili jutrišnje dirke po Piemontu, kjer pa be bo prvih dveh. Ob polemikah po izredno neuspeš-bern nastopu na svetovnem prvenstvu je razumljivo, da Moser in Saronni ne marata neposrednega spopada. Vendar ne gre prezreti biti tehničnih i .logov, ki so botrovali njunima odločitvama. Dirka Milan - Turin je namreč pretežno ravninska, brez posebnih težav, in je torej veliko bolj primerna za Moserja in Ga vazzija. Če bodo kolesarji privozili do cilja v večji skupini in Moser ne bn zaostal, bo brez dvoma imel lepo priložnost, da Se uveljavi. Proga današnje dirke je dolga 224 km, odhod je predviden za 10. uro, prihod pa okrog 15.00. Kot zanimivost naj povemo, da gre za najstarejšo italijansko dirko, saj so jo prvič izvedli leta 1876. Veliko bolj zahtevna pa je proga jutrišnje dirke po Piemontu. Saron ni se je zanjo odločil, ker naj bi mu služila, tudi kot priprava na zadnjo preizkusno dirko po Lombardiji, za katero ne skriva svojih ambicij. Med favoriti sta poleg Saronnija tudi Baronchelli in Bi.tta-glin, glede na to, da je cilj na 1010 m visokem Limone Piemonte, pa ne gre prezreti niti Beccie in veterana Panizze. ki se ni «ust.rašil» niti današnje dirke Milan - Turin. KOŠARKA Na balkanskem prvenstvu Jugoslavija krepko vodi Sinoči so plavi odpravili Bolgare • Najboljši igralec tekme je bil Žižič Scorsa Izključen MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila za eno kolo nogometaša CLUJ NAPOCA — Ta čas teče v tem romunskem mestu Balkansko prvenstvo v košat'.i. Nesporni favorit je jugoslovanska reprezentanca, saj «p!avi» ne bi smeli imeti sebi enakovrednega nasprotnika. Kljub temu pa so presenečenja vedno možna, naj spomnimo samo na lanski iztek Balkanskega prvenstva, ko j ■ Grčija v finalu presenetljiv' premagala prav Jugoslavijo, ki je svoje nasprotnike podcenjevala. Vsekakor pa letos kaže, da ne bo tako, saj je modra vrsta dobro u-igrana in jo sestavljajo večji del mladi igralci, ob njih pa tudi taki, ki so že večkrat nastopili za «A» reprezentanco. Tudi dosedanji potek prvenstva kaže na to, da ne bo večjih presenečenj, saj vodi Jugoslavija, ki je odigrala dve tekmi in je premagala vse svoje nasprotnike. V če- Ascolija Scorso zaradi nešportnega I trtek so plavi premagali Romunijo vedenja. Is 117:103, sinoči pa so odpravili naj- brž najnevarnejšega tekmeca z 98:80 (51:45), in sicer Bolgarijo. Za Jugoslavijo so igrali: Hadžič 16 košev, Žižič 22, Nikolič 10, Karadžič 2, Poljak 6, Pipan 3, Marič 2, Petrovič 20 in Pešič 17. Druga sinočnja tekma med Grčijo in Turčijo pa se je končala pri rezultatu 62:55 (30: 31) v korist Grkov. Na lestvici tako vodi Jugoslavija, ki je zbrala 4 točke (v dveh tekmah), ostale reprezentance pa i-majo vse po dve točki, pri tem pa je treba upoštevati, da sta Turčija in Bolgarija odigrali tri tekme. Najresnejši tekmec Jugoslaviji za zlato bi morala biti Romunija, katero pa so plavi že premagali. BORNEMOUTH - Z zmago proti Drysdalu oziroma Coxu sta se Špa nec Gimenez in Južnoafričan Ed-ivards uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Bor-nemouthu. RIM — Jutri bo steklo novo italijansko prvenstvo v A ligi in B ligi. Po poletju, ki je bilo v znamenju govoričenja, škandalov, sodnih postopkov v zvezi s stavami, bo tokrat edino besedo imelo igrišče in dolgi jeziki ne bodo pomagali več. Nedvomno je, da preživlja italijanski nogomet lažjo krizo, saj je v zadnjih časih zabeležil na evropskem prizorišču vrsto neuspehov, tako da se je samo zastopstvo italijanskih klubov v evropskih tekmovanjih znatno skrčilo. Z reprezentanco ni nič bolje, kajti po ra-zočarajočem četrtem mestu na rimskem prvenstvu, Bearzot še ni našel zamenjav za starejše igralce, ki ne sodijo več v ožji krog izbrancev. Poleg tega je še nekaj nogometašev diskvalificiranih za nekaj let (predvsem Rossi in Giordano). tako da bodo kvalifikacije za svetovno prvenstvo sila težavna stvar: In prav v znamenju Rossija, Giordana, Savoldija, Manfredonije in drugih bo letos potekalo nogometno prvenstvo, saj se gledalci ne bodo mogli navduševati ob driblingih «Pa-blita* in topovskih udarcev rimskega srednjega napadalca. K vsemu temu gre tudi dodati, da bo letošnje prvenstvo za nekatere ekipe zelo težavno, saj bodo jutri Bologna, Perugia in Avellino starta-le z močnim handikapom na lestvici. Novost letošnjega prvenstva so tudi tuji igralci, ki so jih najeli prvoligaški klubi. S tem naj bi gledalci pozabili na domače ljubljence*, ki zaradi afere o stavah ne bodo mogli igrati, po drugi strani pa naj bi se kljub temu nivč igre na italijanskih igriščih dvignil k čemur naj bi pripomogli prav tujci. Vendar pa pri tem velja stari rek, da ni vse zlato, kar se sveti. Najbrž se je pri izbiri tuje okrepitve najbolj uštela Perugia, ki je najela argentinskega srednjega napadalca Fortunata. Ta se v prijateljskih srečanjih ni izkazal in je moral celo na klop za rezerve, jutri pa ne bo nastopil zaradi poškodbe. Brazilski nogometaši so zaradi svojega znanja z žogo vedno navduševali gledalce celega sveta in nekaj od teh -»asov* bodo lahko gledali tudi na italijanskih igriščih. Napadalec, ki ga je najela Pisloiese, je zaenkrat še prava neznanka, boljši obeti so glede Juarya (Avellino), medtem ko o tehnični popolnosti Falcaoa (Roma) in Eneasa (Bologna) prav zares ni mogoče dvomiti. Eneas zabije povprečno na sezono okrog 30 golov, Falcao pa je bil že večkrat proglašen za najboljšega igralca Brazilije. Vprašanje je le, če se bodo znali brazilski «asi» prilagoditi italijanskim razmeram. Khj pa Juventus, Inter in Torino, pa tudi Fiorentina, ki veljajo za favorite v letošnjem prvenstvu? Kaže, da so vse štiri ekipe zelo dobro izbrale, saj so Bradyt Prohaska, Van De Korput in Bertoni že dali pečat igri svojih moštev. Ob koncu bi se zaustavili še ob edinem predstavniku naše dežele U-dineseju, ki se bo tudi letos boril proti izpadu. Udinese se je v tekmovanju za italijanski pokal zelo dobro odrezal, saj ni izgubil niti e-nega srečanja. V teh tekmah se je posebno dobro izkazal novi nakup Pradella, ki je dosegel vrsto efektnih golov. Jutri bo torej na srečanju proti Interju (v Vidmu) mladi napadalec spet v ospredju, veliko zanimanja pa je tudi za nastop no-, vega nakupa Nemca Neumana, ki bo prav jutri prvič zaigral za videmsko moštvo. Skratka, v letošnji sezoni se obetajo zanimive igre, le da bi vse potekalo «v pravem tekmovalnem duhu in poštenosti*, kot je izjavil novi predsednik italijanske nogometne zveze Sordillo. SK Kras obvešča, da so treningi cicibanov na igrišču v Repnu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19.30. Vsi zainteresirani dečki, ki bi radi začeli z nogometom prt ŠR Kras, se lahko javijo trenerju Vinku Hafnerju ob urah zgoraj navedenih treningov. * • • SPK Čupa iz Sesljana obvešča, da bo jesenska regata za kabinate jutri, 14. 9., pred Sea-ljanskim zalivom. Predviden start ob 10. uri. Nagrajevanje bo v okviru družabnega večera v petek, 19. 9. Vabljeni vsi jadralci. . • *' Sekcija minibasketa SZ Bor obvešča, da so treningi minibasketa v telovadnici stadiona «Pr-vt maj* oh ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00. Vsakdo, ki M rad Igral minibasket, naj se neposredno vpiše kar ob urah treningov ali pa naj telefonira v večernih urah trenerju Rasentju na št. 76-30-79. ZSŠDI izreka svojemu bivšemu odborniku Petru Starcu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Milana. Košarkarska sekcija ŠZ Bor reka sožalje družini Starc ob gubi dragega moža in očeta. Iz- n- Na ženskem odbojkarskem turnirju v okviru spominskih svečanosti ob 50-letnici usmrtitve bazoviških junakov je bila najuspešnejša ekipa Kopra, ki je za prvo mesto prejela pokal ZSŠDI in prehodni pokal bazoviških žrtev. Na sliki: med nagrajevanjem najboljše ženske vrste v Bazovici Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl S, PP S59 Tel. (040) 19 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a »DAN*. V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00. letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13. septembra 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 L|ubl|ana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) ' 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseao. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaje in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG CE BI ODPOVEDAL! «OKTOBRSKI TABOR> OB 60-LETNICI PLEBISCITA KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR VVAGNER PONUJA SLOVENCEM PODKUPNINO Vabi jih, naj skupaj z rjavo oblečenimi heimatdienstovci marši-rajo po celovških ulicah - Ogorčenje obeh osrednjih orgnnizncij (Poseben dopis) CELOVEC — Predstavnik organizacijskega odbora »Oktobrskega tabora* Peter Wieser je včeraj ostro protestiral proti poskusu koroškega nemškonacionalističnega Heimat-diensta. da bi preprečil to dvojezično kulturno prireditev, ki bo potekala v dneh proslave 60-letnice koroškega plebiscita v znamenju gesel »Dvojezično v osemdeseta le ta — proti manjšini sovražnemu paktu treh strank — za novi oktober*. Te dni je namreč zasedalo vodstvo zloglasne šovinistične organizacije in razposlalo v svet sporočilo. da »oktobrski tabor* prirejajo »revolucionarni komunisti*, zaradi česar naj bi direkcija celovškega sqjma, ki je »Oktobrskemu taboru* dlla v najem eno izmed sejemskih dvoran, »ponovno preučila* svojo odločitev, ta pritisk na sejemsko direkcijo »ni samo v nasprotju z načeli naše pravne države*, je rekel Wieser, «temveč tudi hud prekršek proti oblikam občevanja in dogovarjanja, ki so v navadi v demokratični skupnosti*. »Oktobrski tabor* ima namen razviti alternativno obliko proslavljanja 10. oktobra, obletnice koroškega plebiscita, ki je vsako leto nekakšen deželni praznik in vsako leto tudi dan protislovenske gonje, kulminacijska točka koroške proti-manjšinske politike. Prireditev je že lani zelo dobro uspela, saj sodelujejo v njenem programu vidni avstrijski umetniki — letos bodo med njimi pisatelj Peter Turini, šansonjer Andre Hel-ler, igralec Helmut Qualtinger, zna meniti «Metulji» (Sehmetterlinge) in drugi — razen tega zajema širok Predsednik vlade Cossiga odprl velesejem v Bariju krog ideološko povsem različno usmerjenih avstrijskih nemško in slovensko govorečih demokratov. Dvojezični «Oktobrski tabor* je nacionalnim nestrpnežem, ki 10. oktober še vedno proslavljajo kot »Zmago v nemški noči*, trn v peti: to dokazuje med drugim tudi zloben in žaljiv napad na organizatorje, ki si ga je pred nedavnim privoščil koroški dnevnik »Kleine Zeitung*: obtožil jih je namreč »anarhizma*. Organizatorji »Oktobrskega tabora* upravičeno domnevajo, da gre pri heimatdienstov-skem »sporočilu* in napadu »Kleine Zeitung* za začetek usmerjene kampanje, ki naj glavno taborsko nri-reditev 11. oktobra prepreči. Svojevrstno vlogo igra v zadevah okrog »Oktobrskega tabora* koroški deželni glavar Leopold Wagner. Slovenska celovška tednika »Slovenski vestnik* in «Naš tednik* sta objavila včeraj korespondenco med tVagnerjem in prireditelji tabora, iz katere je razvidno, da jih je deželni glavar skušal «podkupiti». Prireditelji so ga namreč zaprosili, naj za pokritje stroškov tabora kaj prispeva iz bogatega sklada, ki ga je deželna vlada pripravila za proslavljanje 60-letnice plebiscita. Wagner je po daljšem oklevanju odgovoril, da «ni možna nobena finančna pomoč*. Toda če bi bil tabor pripravljen sodelovati na urad ni proslavi, če bi se torej udeležil uličnega pohoda v rjave koroške noše oblečenih heimatdienstovčev in abivehrkampferjev, potem bi o «vaši prošnji za subvencijo drugače odločal*. Organizatorji »Oktobrskega tabora* so mu odgovorili: «Ko smo vas svojčas zaprosili za podporo, smo imeli v mislih subvencijo in ne podkupnino. Zelo nam je žal, če mislite, da čas še ni i zrel za to. da bi prireditev, ki gradi na načelu dvojezičnosti v deželi in s tem išče poti do mirnega in demokratičnega sožitja obeh narodov na koroškem, lahko prejela del velike vsote javnih sredstev, namenjenih proslavam 10. oktobra*. »Slovenski vestnik* piše. da Wagner-jevo pismo »izraža res edinstveno pojmovanje načel enakopravnosti, svobode mnenja in enakopravnega podpiranja dejavnosti v deželi*. «Naš tednik* pa naslavlja svoje poročilo o tej korespondenci takole: *Wagner bj dal subvencijo taboru le, če bi Slovenci marširali!* SLAVKO FRAS Končani manevri varšavskega pakta V v/hodnem Berlinu je bila včeraj vojaška parada ob koncu manevrov držav varšavskega pakta (AP) DRUGI DAN ŠTUDIJSKEGA ZASEDANJA V REC0ARU TEORIJA IN PRAKSA PRI VKLJUČEVANJU PRIZADETIH V DRUŽBO RECOARO TERME — Po četrtkovi uradni otvoritvi 13. srečanja za obravnavo mednarodnih vprašanj, ki ga vsako leto organizira Inštitut družbenih ved cNicolo Rezzara* iz Vicenze se je včeraj zjutraj začel osrednji del tega seminarja. V jutranjih urah sta govorila dva univerzitetna profesorja, in sicer sociolog . Burgalassi iz Pize ter prof. Costante Scarpellini, ki poučuje na katoliškem vseučilišču «Santo Cuo-re». Oba sta obravnavala problem vključitve telesno ali duševno prizadetih v družbo in kritizirala negativne reakcije na to pobudo. Tako je bil govor o materah, ki se pritožujejo, če v sinov in hčerin razred pride prizadeti otrok ter krivijo vzgojitelje, da zaradi njega zanemarjajo ostale otroke. Prof. Burgalassi meni, da je težko strogo opredeliti, kdo je normalen in kdo ne. Konsumistična družba o-cenjuje posameznika po njegovi sposobnosti proizvajanja in s tem av- .................................................. PONOVNA ODLOŽITEV ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE POGAJANJA V OZN 0 POMOČI NERAZVITIM POSTAJAJO V ZADNJIH DNEH DRAMATIČNA Poziv generalnega sekretarja Kurta Waldheima vsem udeležencem, naj zavzamejo prožnejše stališče - Zaskrbljujoče stanje svetovnega gospodarstva BARI — Predsednik italijanske vlade Francesco Cossiga je včeraj odprl 44. velesejem v Bariju. V svojem otvoritvenem govoru se je dotaknil vseh važnejših zunanjepolitičnih problemov, ki se nanašajo na Sredozemlje, največ misli pa je posvetil italijanskim gospodarskim problemom in negativni konjunkturi v svetu. Po njegovih besedah bi morali vsi čutiti dolžnost in potrebo, da ohranijo sposobnost in konkurenčnost. italijanske proizvodnje, da ohranijo in celo povečajo italijanski delež v zunanji trgovini. Kako naj bi to dosegli, ni bilo razvidno iz Cossigovega govora Ministrski predsednik je jasno prikazal glavne bolezni italijanskega gospodarstva. dal je tudi načelne izjave o premostitvi teh težav, odločno pa Je branil dosedanjo pariteto lire in trdil, da .je treba konkurenčnost italijanskega blaga na tujih tržiščih zagotoviti z drugimi mehanizmi in ne z devalvacijo. Pred svojim prihodom na razsta-vjšee pa je bil Cossiga priča resnične stvarnosti italijanskega Juga. Pred velesejmom šo ga s transparenti dočakali brezposelni, delavci v dopolnilni blagajni in sindikalni predstavniki. Njihova gesla so jas no izpričevala, da je položaj še hujši kot je bilo kasneje- razvidno iz Oossigovih besed, kot vedno pa bi moralo bremena za izhod iz krize nositi delavstvo. Na sliki (telefoto AP): Cossiga govori ob otvoritvi velesejma. Djuranovic odprl zagrebški velesejem ZAGREB - Predsednik zveznega Izvršnega sveta Veselin Djuranovič je včeraj odprl 51. mednarodni Jesenski zagrebški velesejem. Na tej gospodarski prireditvi se je med drugim zbralo rekordno število držav v razvoju — kar 32 jih je. tako da pomeni zagrebški velesejem priložnost za njihovo predstavitev na svetovnem tržišču, (dd) V New Yorku ubili kubanskega diplomata NEW /ORK — Predvčerajšnjim so pripadniki kubanske emigrantske teroristične .. .ur’ »Omega 7» ubili funkcionarja kubanske misije pri OZN Felixa Garcio Rodrigueza medtem ko se je nahajal v svojem avtu. Sovjetska tiskovna agencija TASS je obtožila ameriške oblasti, da podpirajo protikubanske teroriste in ne skrbijo za varnost kubanskih diplomatov. RIM — Stečajni sodnik, ki se u-kvarja s stečajem družbe bratov Caltagirone, je določil, da bodo 20. in 25. oktobra prodali na javni dražbi 14 palač, last bratov Caltagirone. Nominalna cena vseh poslopij zanaša skupno 26 milijard lir. MOSKVA — Danes je iz Moskve odpotoval v Budimpešto vietnamski zunanji minister Nguen Ko Tač. Kot javlja TASS, Ko Tač je bil v Sovjetski zvezi na petdnevnem uradnem obisku. Na moskovskem letališču se je od gosta poslovil sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. nosti ter Japonska. Na drugi strani so ZDA z zahtevo, da bi pooblastila centralnega pogajalskega telesa omejili v korist specializiranih agencij, kot sta na primer Mednarodni monetarni sklad in Svetov na banka. ZDA podpira tudi Velika Britanija, zahodnonemška delegacija pa se še ni izjasnila, ker se bo predhodno še posvetovala s svojo vlado. ZDA si seveda prizadevajo preprečiti, da bi jih na zasedanju glede njenih zahtev osamili, saj bi to pomenilo, da prevzemajo odgovornost za neuspeh sedanjega- zasedanja. Neuspeh pa seveda ni v in teresu držav v razvoju, zato le te tudi izražajp pripravljenost, da bi poiskali, možen izhod, ki bi ustrezal obema stranema. Države v razvoju pa pri tem poudarjajo, da morajo biti in da so resnično enako pravni partner v dialogu Sever -Jug. ■. Po vsej verjetnosti se bo to posebno zasedanje že tretjič podaljšalo za dan do tri dni. Ob tem pa tudi vse kaže. da se udeleženci zasedanja še bolj zavedajo posledic neuspeha tega srečanja na mednarodnem prizorišču in to ne le na ekonomskem, temveč tudi političnem. Generalni segretar OZN Waldheim je pozval Vse udeležence sedanjega posebnega zasedanja generalne skupščine, naj zavzamejo prožnejše stališče, da bi lahko poiskali pošten ih razumen sporazum, ki bi omogočil začetek novega kroga globalnih pogajanj v začetku prihod-let: Na tiskovni konferenci je generalih sekretar izjavil, da posebno zasedanje pestijo velike razlike v stališčih glede pristojnosti osrednjega telesa — to je konference svetovne organizacije, ki naj bi vodila globalne pogovore. K irt Wald-heim je nato opozoril na zaskrbljujoč razvoj na področju svetovnega gospodarstva. Po rogovih besedah industrijske države same ne morejo -rešiti trenutnih problemov,, zato je nujno, da so države v razvoju enakopravni .partner v iskanju rešitev. Svetovna gospodarska kriza najbolj prizadene vedno najmanj razvite države, je poudaril Wald-heim in ponovil svoj predlog o pomoči tem državam, vendar pa se je zavzel, da akcija o tem vprašanju ne bi smela zavirati začetka globalnih pogajanj, V svojem kratkem poročilu je tValdheim opozoril tudi na nove spopade* poslabšanje mednarodne napetosti, nadaljevanje Razprava o ustavnosti zakona o omejitvah prometa v SFRJ bi ga lahko sprejeli le v zboru republik in pokrajin skupščine Jugo- NEW YORK — Pogajanja o za četku novega kroga globalnih po govorov so šla v sklepno fazo, ki postaja že kar dramatična. Problem, je zelo zapleten, glede izhoda vlada precejšnja negotovost, časa za rčševanje pa je ostalo zelo malo. Včeraj se je v pogovorih za zaprtimi vrati nekajkrat menjal položaj in to na prečej razburljiv na čin. V ocenah je prevladoval zdaj optimizem, zdaj pesimizem, na kon cu pa so poudarili, da je položaj zelo težak in ne^ov, vendar to še ne Domeni, da se je odprla zelena luč za dogovor. Pb oceni dobro' ob-veščenih krogov j« položaj trenutno približno takle: države v razvoju so 7. majhnimi spremembami sprejele predlog Bogdaria Crnobr-nje o organizaciji globalnih pogo vorov, podpirajo pa jih tudi škan dinavske 1 države in večina držav članic ) Evropske gospodarske skup- iiiiiiiuaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiMtiiiiiiiiiimiiiiiiMitiiiiiiiiimitiiiiiiiii« VČERAJ ZJUTRAJ NEKAJ PRED OSMO URO Nesreča v Imoli; 5 oseb ranjenih zaradi «ponorelega» helikopterja Pristal je ze na avtomobilskem dirkališču, a je nenadoma ponovno vzletel in nato 50 metrov vstran treščil ob tla IMOLA — Nenavaden dogodek je včeraj zjutraj dobesedno zbegal vse tiste, ki s.o se mudili na avtomobilskem dirkališču v Imoli. Nekaj minut pred osmo uro je helikopter «Sa 360 C dauphin* družbe »Elifriu-li», pristal na igrišču dirkališča »Dino Ferrari*; iz njega so izstopili trije tehniki družbe Alfa Romeo. Nenadoma pa je helikopter spet vzletel in se iz še neznanih razlogov pričel vrteti okrog svoje osi. Z repom je oplazil delavce in ponovno vzletel za kakih 50 metrov visoko. Prvemu pilotu Giusep-pu Carraro in drugim štirim članom posadke, ki so bili na krovu, ni uspelo zaustaviti »ponorelega* helikopterja. Ta je dalje krožil še nekaj sekund, nakar je strmoglavil in se prevrnil. Pri nesreči je bilo pet oseb ranjenih. Dve osebi in sicer 38-letni Giacomo Longo iz Gradeža in 36-letni Giuseppe Carraro iz Milana ležita v bolnici s pridržano proeno-Franco Nava, Maurizio Colom-bo in Gino Chiaulon pa so lažje ranjeni. Ostali tri.ie delavci pa so ostali nepoškodovani. V teku je preiskava. Izvedenci civilnega letalstva so že takoj po dogodku prišli na kraj nesreče, da bi pregledali helikopter in ugotovili vzroke nesreče. Na sliki (telefoto AP): razbitine helikopterja. BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije je nedavno tega obravnavalo deset točk in prav toliko pobud delovnih organizacij in občanov za oceno ustavnosti in zako-riitosti posameznih zveznih zakonov. Na dnevnem redu so prevladovale teme o ustavnosti zakona o omejitvi uporabe in gibanja potniških in drugih motornih vozil — znani par - nepar sistem. Pred ustavnim sodiščem se je znašlo kar pet pobud iz različnih okolij in iz različnih krajev države, vse pa oporekajo ustavnosti tega zakona in zahtevajo naj zakon umaknejo. Ustavno sodišče Jugoslavije je preložilo sprejetje sklepa o vseh teh pobudah in načelne ocene u-stavnosti tega tako spornega zako- na. To so sklenili zato, da se bodo do prihodnjega zasedanja lahko podrobneje informirali .pri ustreznih zveznih organih, v kakšni fazi so napovedane priprave za spremembo ali celo ukinitev tega zakona. Razprava na zasedanju ustavnega sodišča je pokazala, da bodo ta zakon zagotovo razglasili za neustavnega, zato ga bo treba uskladiti z ustavo SFRJ. Na zasedanju so opozorili celo na neko novo pomembno in načelno dejstvo: ne le, da je ta zakon v svojih številnih določilih neustaven, temveč sp ga tudi neregularno sprejeli. Zakon so namreč sprejeli konec junija lani na zasedanju zveznega zbora skupščine Jugoslavije, sodniki ustavnega sodišča Jugoslavije pa poudarjajo, da slavije, v tem ko bi republiške in pokrajinske skupščine sklenile, da je sprejetje tega zakona družbeno nujno in v interesu družbe. Kot se je izvedelo, v organih zveznega izvršnega sveta pospešeno preučujejo ta problem in bodo po vsej verjetnosti v kratkem predložili nove, najbrž povsem drugačne rešitve za zmanjšanje potrošnje nafte in naftnih derivatov. KAVADARCI (Makedonija) - O-srednja makedonska klet v Kava-darcih že štiri mesece obratuje z zmanjšano zmogljivostjo, saj nima dovolj steklenic, da bi lahko izpolnila dogovore z odjemalci. tomatično potiska na stran tiste, ki v tem razvojnem procesu zaostajajo. Tako sodijo v to kategorijo tudi ostareli ljudje in celo nekateri mladi, ki zaradi določenih okoliščin ne morejo takoj stopiti v korak «z boljšimi*. To je tako imenovani «sloj nezaželenih*. Oba govornika sta zagovarjala pobude za popolno vključitev prizadetih v družbo in nedvomno sta predavanji sloneli na dolgoletnih in zapletenih raziskovanjih. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da to je le gola teorija. Preprosto in brez ovinkov je to povedal eden od udeležencev, ki je prvi prosil za besedo. To je bil oče 22-letnega duševno prizadetega dekleta, človek, ki je moral svoj križ nositi sam, ne da bi pri tem kdajkoli dobil materialno ali moralno pomoč. V svojem posegu je povedal približno takole: »Nikar se ne hvalite s svojim zakonom o vključitvi prizadetih, ki mu je bil že od vsega začetka usojen neuspeh. Sestavili ste zakon in niste pripravili strokovnjakov in sposobnega osebja, nimate potrebnih struktur in jih ne boste nikoli imeli, dokler se družba ne korenito spremeni in začne misliti in ukrepati drugače. Obsojate tiste, ki n# sprejemajo duševno in telesno prizadetih, ker sploh ne veste, kaj pomeni imeti opravka z njimi. Obsojate starše, ki zapirajo svoje nesrečne otroke v zavode, ker ne poznate njihovega križa in njihovega trpljenja. In imate za sebičnost to, kar je po navadi obupno*. V kongresni dvorani je zagrmelo ploskanje: beseda, ki prihaja iz srca včasih velja več kot učeno frazarienje. LAURA PERTOT Deset let Kladiva CELOVEC - Ob priliki 10. obletnice izida lista Kladiva prireja u-redništvo jutri popoldne jubilejno srečanje mladine treh dežel. Srečanje se bo vršilo v kulturnem domu »Danica* v šentprimožu, s pričetkom ob 14. uri. Na srečanju bodo sodelovali kulturni delavci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. »Mladinski miting*, ki ga prireja uredništvo Kladiva bo potekal pod geslom: «Za enakopravnost manjšin, proti neonacizmu, za mif in prijateljstvo med narodi.* Naj pri tem še dodamo, da bodo na mladinskem srečanju v šentprimožu sodelovale tudi nekatere slovenske in italijanske kulturne skupine s Tržaškega in iz videmske pokrajine, poleg tega pa bodo na srečanju prisotni tudi člani mladinskih zamejskih organizacij. aiiiiiiiiiMHiiiiiiiniimtiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiHiiniiiinitiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiMiiMiiiiNniiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiimniiiiiiifl ODLOČITEV BOLONJSKIH PREISKOVALCEV Zaradi «neresnosti» časnikarjev ne ko več tiskovnih konferenc Kaže, da sodniki ne bodo do 23. septembra končali prvega kroga zasliševanj oboroževalne tekme ter na zastoj v dialogu Sever-Jug. Po njegovem mnenju je glavni razlog za negotovost v svetu naraščajoče nezaupanje med državami, ki so precej naklonjene boju za lastne kratkoročne uspehe, kot pa boju za dolgoročne interese celotne mednarodne skupnosti, (dd) Na Švedskem obsodili protijugoslovanske teroriste GOETEBORG - Okrožno sodišče v Goeteborgu je obsodilo na zaporno kazen štiri teroriste, pripadnike sovražne emigracije Jugo slavije. Obtožnica jih bremeni, da so dobavljali in nezakonito posedovali eksploziv ter da so ga pošiljali svojim somišljenikom tudi v droge države. Terorista Vinka Mikuliča so obsodili na dve leti zaporne kazni. Mateja Skokiča in Marka Stipiea na eno, četrti obtoženec Slavko Rudela pa je dobil šest mesecev zaporne kazni. Policija je pripadnike te teroristične skupine zaprla pred nekaj meseci. Policijsko sporočilo še navaja, da so mpd aretacijo našli v njihovem skrivališču večje količine dinamita in detonatorjev. Vsi štirje obsojenci so sicer policiji že dobro znani, saj so pripravljali ali bili udeleženi v .številnih terorističnih akcijah, (dd) MADRID — Včeraj dopoldne sta v kratkem zaporedju eksplodirala v Pamploni dva peklenska stroja, ki sta ranila osem oseb. Prvega so neznanci podtaknili v sedež komunistične partije, drugega pa v sedež socialističnega sindikata UGT. BOLOGNA — Prihodnji številki italijanskih tednikov »Panorama* in «L’Espresso» bosta prinašala odlomke zapisnika zasliševanja Giorgia Farme in drugih osumljencev v zvezi s pričevanji nebfašista Marca Affatigata. Kot znano se je Af-fatigato v nekem zaporo v Franciji srečal z italijanskimi funkcionarji in jim nudil več pekočih pričevanj. Takoj nato naj bi eden od agentov pripravil izčrpno poročilo in ga izročil Digosu, ki ga je nato predal bolonjskim sodnikom preden so izdali 28 zapornih nalogov. Droga pomembna priča v preiskavi o pokolu na bolonjski železniški postaji pa je prav Gidrgio Farina, ki je baje. omogočil aretacijo desničarjev Pedrettija; Calo-reja in Furlottija. Kot izhaja iz besed Farine naj bi ti trije desničarji imeli »svojo vlogo: v okviru pokola. »V rimskem zaporu Rebib-bia sem bil v celici s Pedrettijem,* pravi Farina. »V prvih dneh maja me je vprašal, če bi mi uspelo priskrbeti 150 kilogramov nitroglicerina. Moramo pripraviti dober u-darec, mi je rekel in tud: mrtvih mora biti toliko, da se bo o njih na dolgo govorilo. Moramo praznovati obletnico Italicusa. Odgovoril sem mu, da jaz kaj takega nisem sposoben. Ampak saj poznaš Furlottija in veš, da je strokovnjak pri pripravi eksploziva, mi je odgovoril. Pedretti mi je nato govoril o organizaciji NAR in zaupal mi je tudi imena voditeljev, med katerimi je omenil tudi Signorellija in Rautija.* Zaradi podobnih begov novic, so bolonjski sodniki odločili, da se ne bodo več srečevali s časnikarji. Kvečjemu bodo izdali ob zaključku prvega kroga zasliševanj, 23. septembra, tiskovno poročilo ki bo v skrčeni obliki vsebovalo rezultate zasliševanj. Na včerajšnji »zadnji* tiskovni konferenci je Persico le dejal, da so v velikih težavah, kar zadeva zasliševanja. Obstaja celo nevarnost, da ne bodo preiskovalni sodniki končali z zasliševanji do 23. septembra. Medtem pa so v četrtek zvečer v Rimu aretirali še enega mladega desničarja, ki pa je le obrobno vpleten pri pokolu 2. avgusta. Imena niso sporočili. V Kumrovcu mednarodni mladinski seminar KUMROVEC - Od 18. do 22. septembra bo v Kumrovcu, v Domu maršala Tita, mednarodni mladinski seminar, ki ga organizira Zvezna konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije (ZK ZSMJ) in na katerem bodo sodelovali mladi z vseh celin. Tema mladinskega seminarja je »Vloga mladinskih in študentovskih organizacij, kot del naprednih in osvobodilnih sil v svetu, v borbi proti imperializmu, kapitalizmu, kolonializmu. neokolonializmu, sionizmu, rasizmu, apartheidu in proti vsem oblikam eksploatacije in dominacije za vzpostavljanje enakopravnih mednarodnih odnosov.* Na tem mednarodnem mladinskem seminarju bodo letos prisotni tudi mladi iz zamejstva in sicer predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Poleg toga bodo mladi iz zamejstva obravnavali na seminarju tudi problematiko obe slovenskih manjšin, tako da bodo mladi iz raznih držav vseh celin informirani tudi s tem vprašanjem. V Wlndsorju v Angliji se je začelo tekmovanje v štirlvpregah, Id se ga udeležuje tudi edimburški vojvoda, mož kraljice Elizabete II. (AP)