GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 30. - leto XII. -25.avgust 1973
Iskra-Kondenzatorji Semič
Letos večji izvoz
Na razpolago nam je dokaj skopo poročilo o poslovanju naše tovarne kondenzatorjev v Semiču, a vendar bomo iz njega skušali izluščiti vsaj tiste najbolj zgovorne podatke, iz katerih bo mogoče, seveda le v grobem, razbrati, kako uspešen je bil v svojem delu v prvem letošnjem polletju naš semiški delovni kolektiv.	1
Naša tovarna kondenzatorjev v Semiču je v letošnjem prverti polletju za 5 % presegla po dinamičnem ' načrtu predvideni fizični obseg proizvodnje, kar pomeni, da je v prvi polovici leta dosegla vrednost proizvodnje 46,500.000 dinarjev, oz. v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 51 % več. Pri tem je tovarna kondenzatorjev na domačem trgu prodala za 39,4 milijonov dinarjev svojih izdelkov, v izvoz pa jih je
šlo za nekaj več kot 12,1 milijonov' dinarjev. Podatki govore, da je bil v letošnjem prvem polletju izvoz tako kar za 67 % večji od izvoza v lanskem prvem polletju.
Takšen proizvodni rezultat je tovarna dosegla pri povprečno 819 zaposlenih, kar pomeni, da se je število zaposlenih dvignilo za 12 %. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega (brez nadur) je v prvih šestih letošnjih mesecih znašal 1.415 din, oz. upoštevajoč še zaslušek za delo v podaljšanem delovnem času 1.600 dinarjev, kar je za 20 % več kot v prvem polletju minulega leta.
V tem obdobju je tovarna v Semiču dosegla za 58 % večji celotni dohodek od le-tega v prvih lanskih šestih mesecih, oz. s tem izpolnila 61,6 % letošnjega letnega načrta. S
60,8 % je bil izpolnjen tudi letni plan dohodka tovarne, vendar pa zaradi večjih stroškov proizvodnje (vjšje cene reprodukcijskih materialov in zamrznjene prodajne cene izdelkov) v tem obdobju tovarna načrta pri ostanku dohodka ni uspela izpolniti več kot le 93 %. Materiali so bili povprečno na zalogi 44 dni, oz. imajo koeficient obračanja 8,3, medtem ko je bila proizvodnja dokončana povprečno v 13 dneh in so gotovi izdelki povprečno ostajali na zalogi 4 dni. Slabši položaj je nastal pri terjatvah do kupcev, saj so se plačila v tem obdobju zavlekla v primerjavi s pr,vi-mi šestimi meseci lanskega leta za 35 oz. so bile terjatve do kupcev poravnane v 144 dneh, kar tovarni prav gotovo prinaša še dodatne težave.
Iskra-Aparati Ljubljana
Delavska kontrola začela z delom
Delavski svet tovarne Aparati v Ljubljani je na podlagi Ustave in ustavnih dopolnil koncem aprila imenoval kontrolno delavsko komisijo kot organ samoupravne delavske kontrole. Komisija šteje 13 članov, več kot polovica je neposrednih proizvajalcev. "Ta komisija je bila imenovana samo za eno leto, ker bodo volitve v novo komisijo neposredno skupaj z volitvami v ostale samoupravne organe. Delavski svet je sprejel tudi začasni Pravilnik o samoupravni delavski kontroli, ki je v skladu s stališči, ki sta jih postavila komisija CKZKS za samoupravljanje v združenem delu ter Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Pravilnik določa naloge, pravice, dolžnosti, organizacijo in delo kontrolne delavske komisije. Ker je bil pravilnik objavljen v internem glasilu, je imel vsak član delovne skupnosti možnost dati pripombe na osnutek. Določila v pravilniku, ki bodo najbrž zanimala vse bralce so (združena v nekaj točk) naslednja:
1.	Temeljna naloga in vloga kontrolne delavske komisije je v preprečevanju kršitev samoupravnih pravic in dolžnosti, določenih v samoupravnih normativnih aktih in pozitivnih gospodarskih predpisih ter v preprečevanju škodljivih gospodarskih pojavov.
2.	12a bi komisija lahko opravljaia to svojo funkcijo, mora kontrolirati predvsem:
a)	nastajanje in oblikovanje samoupravnih normativnih aktov,
b)	skladnost predlaganih odločitev z že prej sprejetimi normativnimi akti
c)	uresničevanje nalog in ciljev v vseh delovnih oz. poslovnih procesih.
3.	Precej je poudarjena kontrola nad delitvijo dohodka in namensko uporabo in višino sredstev za reprezentanco, propagando, investicije in službena notovania.
4.	Volitve v komisijo bodo vnaprej take, kot veljajo za delavski svet
PRED 20. MEDNARODNO RAZSTAVO »SODOBNA ELEKTRONIKA« NA G. R.
Interes za širše sodelovanje z deželami v razvoju
Gospodarsko razstavišče, ki bo od 3. do 13. oktobra že dvajsetič odprlo vrata svojih paviljonov za 20. mednarodno razstavo »Sodobna elektronika«, je 20. t. m. organiziralo pogovor o nadaljnjem razvoju elektronike in . telekomunikacij. Pogovora sta se udeležila tudi podpredsednika ZIS in IS SRS, dr. Anton Vratuša in Rudi Čačinovič' ter številni predstavniki naše elektronske industrije, znanstvenih ustanov in trgovine. Na pogovoru je sodelovalo tudi močno zastopstvo ZP Iskra, na čelu z generalnim direktorjem Vladi-mirom Logarjem.
Glavni direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese je v svojih uvodnih besedah poudaril pomen mednarodne razstave »Sodobna elektronika«, ki se je v 20 letih razvila v najmočnejšo tovrstno prireditev, s pomembnim odmevom ne samo v naši državi, pač pa tudi v svetu. Podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša in podpredsednik IS SRS Rudi Čačinovič sta posegla v razpravo zlasti o možnostih za večjo prisotnost naše elektronske industrije v deželah SEV in v deželah v razvoju.
Nadalje so udeleženci pogovora poudarili, da bi na osnovi posvetovanj predstavnikov elektronske in-
dustrije m znanstveno-raziskovalnih institucij iz vse države bilo treba izoblikovati konkreten program o tem, kaj lahko naša elektronska industrija da, bodisi sama, ali pa v sodelovanju s tujimi partnerji, deželam v razvoju. Tu bi seveda svoje morale reči tudi banke o tem, s kolikšnimi sredstvi bi lahko sodelovale v razvojnih programih v posameznih deželah tako imenovanega tretjega sveta.
Generalni direktor ZP Iskra je v svojem prispevku v pogovoru poudaril, da danes naša jugoslovanska elektronska industrija zaposluje že nad 120.000 delavcev in je s svojimi zmogljivostmi že prerasla jugoslovanski trg, zato je življenjsko zainteresirana za razširitev na tuje trge, še zlasti v države v razvoju.
V pogovoru je bilo ugotovljeno, da ni dovolj razvijati s temi deželami samo klasične trgovine, pač pa tudi industrijsko kooperacijo, za kar seveda pa je predvsem treba zagotoviti finančna sredstva, hkrati pa marsikaj spremeniti tudi v sedaj dokaj hudih pogojih, ki jih pri tovrstnih poslih predpisujejo naše banke.
Pogovor je bil nedvomno zelo koristen, saj so v, njem udeleženci obdelali vrsto vprašanj, od rešitve katerih je odvisen nadaljnji prodor naše elektronske industrije v tuje dežele.
tovarne, se pravi neposredne. Za člane komisije ne morejo biti izvoljeni člani kolektivnega izvršilnega organa, individualni izvršilni organ in vodilni delavci tovarne.
5.	Delno je v pravilniku predvidena imuniteta članov komisije tako, da jim ne more prenehati dele v tovarni, razen v primerih izključitve, samovoljne zapustitve dela oz. obsodbe kaznivega dejanja, ki ima za posledico prenehanje delovnega razmerja. Poleg tega člani komisije ne morejo biti premeščeni brez svojega soglasja na drugo delovno mesto v času trajanja mandata in še eno leto po preteku mandata. Šikaniranje članov komisije se šteje kot kršitev delovne dolžnosti.
6.	Komisija je v svojem delu samostojna in je za svoje delo odgovorna zboru delovnih ljudi. V primerih, ko delavski svet ali drugi pristojni organi ne obravnavajo ukrepov, ki jih predlaga komisija, lahko ta sama skliče zbor delovnih ljudi ter so sklepi zbora odločujoči.
7.	Pristojnosti in odgovornosti samoupravnih in izvršilnih organov tovarne, vodilnih delavcev in strokovnih služb se zaradi ustanovitve kontrole delavske komisije ne spremenijo. To pomeni, da morajo tisto kontrolo, ki jo ti organi že izvajajo opravljati še naprej.
8.	Delo komisije je javno, komisija mora o svojem delu obveščati člane delovne skupnosti tovarne preko oglasnih desk in internega glasila.
9.	Komisija ima možnost v primerih, ko je to potrebno, zahtevati pomoč zunanjih družbenih nadzornih organov, to je komisije za družbeni nadzor pri občinski skupščini in SDK.
juliju
PROIZVODNJA V JULIJU
V	obratu telefonskih elementov na Blejski Dobravi je med 438 zaposlenimi le 22 moških. Tu predvsem delajo za izvoz, ki bo letos dosegel vrednost 2,6 milijonov dolarjev. Na sliki: Branislava Pristov justira releje.
Iskra-Elektromehanika Kranj
Uspešna proizvodnja v
Plan proizvodnje za mesec julij je bil postavljen precej nižje kot v ostalih mesecih, zaradi dopustov in selitve v novo tovarno na Lahore.
Vsi obrati so mesečne planske zadolžitve presegli, tako je bil skupni plan eksterne proizvodnje presežen za 13,1 % oziroma 4,638.142 dinarjev.
Skupno z upoštevanjem Perles-ko-operacijo in metaconto pa je izpolnitev mesečnega plana 110,1 %. V kumulativi presegamo plan za 7,9 %, skupno s Perles-kooperacijo in metaconto pa za 4,2 %. Presežek nam pri povprečni dnevni proizvod1 nji predstavlja že 11 dnevno rezervo.
V	primerjavi z letnim planom smo v
sedmih mesecih izvršili 59,0	%
letnega plana.
Obrati	%
Električno ročno orodje	118,6
Števci	119,8
Stikala	N	109,7
Telefonija	104,3
Mehanizmi	128,4
Proizvodnje storitve	69,0
Proizvodne storitve	69,0
SKUPAJ	113,1
Obrat električnega	ročnWa
orodja je mesečni plan presegel za	
18.6 %. Preseganje gre predvsem na	
Dalje na drugi strani	
Mesec
%
Januar		110,2
februar		106,4
Marec		109,1
April		108,2
Maj		102,9
Junij		108,3
Julij		113,1
SKUPAJ
107,9
Dopusti v juliju so vzrok za občutno znižanje povprečne dnevne proizvodnje. S tem je nekoliko padla povprečna dnevna proizvodnja v sedmih mesecih, ki je v primerjavi z lanskoletno večja za 32,6 %.
Montaža tel. enot sistema ISKRA 58 v
PREDSEDSTVO SINDIKALNEGA ODBORA ZP
Skrb za življensko raven zaposlenih
Predsedstvo sindikalnega odbora ZP Iskra je na svoji izred/ii seji 20. avgusta med drugim razpravljalo tudi o padcu življenjske ravni zaposlenih, glede na občutne podražitve življenjskih stroškov in neusklajenosti pri OD.
Ob tej priložnosti se je predsedstvo strinjalo s predlogom sindikalne organizacije v tovarni instrumentov v Otočah, ki predlaga, naj bi v letošnjem šolskem letu šoloobveznim otrokom zaposlenih tovarna z določeno dotacijo omogočila nakup šolskih potrebščin.
V razpravi o tej pobudi so se porodila številna mnenja o najbolj učinkoviti pomoči delavcem pri preskrbi otrok s šolskimi potrebščinami. Predsedstvo SO meni, naj bi bili take pomoči deležni tisti zaposleni, ki za svoje šoloobvezne otroke prejemajo otroški dodatek, torej zlasti tisti, katerih prejemki so majhni.
Nadalje je predsedstvo SO ZP sklenilo, naj bi pobuda sindikata tovarne v Otočah dobila ustrezen odmev v vseh delovnih organizacijah ZP, obvezalo pa se je hkrati informirati vse občinske sindikalne svete in republiški svet sindikatov o nameravani akciji znotraj Iskre, kar naj bi bil prvi korak k izboljševanju poslabšane življenjske ravni naših delavcev.
Več o tem bomo še poročali!
Iskra Commerce-Ljubljana
Formiranje sredstev za stanovanjsko gradnjo
Na samoupravnih organih TOZD je večkrat postavljeno vprašanje o sredstvih za stanovanjsko gradnjo, ki jih v vsakodnevnem razgovoru poznamo pod izrazom »sredstva iz 6 % OD«. Torej sredstva iz teh virov se ne jemljejo iz OD temveč je to merilo za izračun višine in sicer od bruto osebnih dohodkov 6 % je predpisana najnižja stopnja za formiranje teh sredstev v skladu skupne porabe.
Če vzamemo 6 % od naših OD kot 100 % vrednost, kar pri nas pomeni 6.200,600 din, se ta sredstva delijo po
Koristna
seminarja
Center za izobraževanje strokovnih kadrov Gospodarske zbornice SRS bo v septembru organiziral dva koristna seminarja in sicer iz organizacije in vodenja raziskovalno-razvojnega dela in procesa tehničnih inovacij ter o politiki podjetja. Prvi bo v času od 24. do 28. septembra v organizaciji ekonomske fakultete v Ljubljani, drugi pa od 17. do 21. septembra v organizaciji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. Objavljamo nekatere podrobnosti o obeh seminarjih.
Na seminarju iz organizacije in vodenja raziskovalno-razvojnega dela in procesa tehničnih inovacij bodo obravnavane naslednje skupine tem:
—	inovacijski proces-fpktorji, ki vplivajo na njegovo uspešnost
—	tehnološko prognoziranje in planiranje raziskovalno-razvojnega dela
—	ocenjevanje izbora raziskoval-no-razvojnih projektov
—	organizacija in vodenje raziskovalno-razvojnega dela
—	komunikacije in informacije o raziskovalno-razvojnem delu
—	pravna zaščita inovacij in problemi transferja tehnologije.
Program je namenjen vodstvenemu kadru v raziskovalno-razvojnih organizacijah v gospodarstvu, oz. raziskovalnih organizacijah, ki so programsko vezane na gospodarstvo. Za udeležbo na programu se zahteva znanje angleščine, ker predavanja tujih predavateljev ne bodo prevajana. Program bo trajal od 24.—28. septembra v prostorih hotela Transturist v Škofji Loki. Organizacija združenega dela bo za vsakega udeleženca plačala din 1.000. Zadnji rok za prijavo je 5. septem-
Na seminarju o politiki podjetja bodo obravnavane naslednje teme:
—	sistemsko upravljanje in politika organizacije
—	filozofija in politika organizacije
—	sistem temeljnih ciljev in poslovni uspeh
—	opredeljevanje ciljev in ciljno motiviranje
—	organiziranje procesov in struktur za izvajanje strategij
—	koordiniranje kot sredstvo boljšega odločanja in uresničevanja ciljev
—	dinamični vidiki politike organizacij
—	planiranje kot konkretizacija ciljev politike
— Parkinsonovi zakoni in Petrovo načelo kot svarila ob odločanju in poslovanju
—	politika integracij
—	informacijski sistem za poslovne odločitve
—	improvizirani prigodek z igranjem vlog
—	modeli organizacij v oblikovanju politike
—	razprava o kompleksu politike organizacije.
Udeleženci bodo prejeli napisano in razmnoženo predavanje za vsako temo s programsko usmerjenimi vprašanji in opozorilom na literaturo.
Program bo trajal od 17. do 21. septembra 1.1. in bo prav tako v prostorih hotela Transturist v Škofji Loki, namenjen pa je vodilnim in vodstvenim delavcem izvršilnega sistema v podjetju, v enaki meri pa tudi strokovnjakom, zlasti z organizacijskega področja, predsedujočim samoupravnih organov, komisij delavskih svetov ter članom upravnega ali poslovnega odbora.
Ker bo program obsegal dnevno 8 do 9 ur pedagoškega dela, je zaželeno, da bi udeleženci prebivali v hotelu, kjer je celodnevni penzion 88,50 dinarjev. Organizacij(a združenega dela bo plačala za vsakega udeleženca po 1.000 dinarjev, v čemer so vračunani tudi stroški študijskega gradiva, ki ga bodo udeleženci prejeli.
Zadnji rok za prijavo je 25. avgust t. 1.
Za vse informacije v zvezi z omenjenima programoma se obračajte na: Gospodarsko zbornico Slovenije — Center za izobraževanje vodilnih kadrov, Ljubljana, Titova 19/V, tel.: 23-951.
2 I
Številka 30 — 25. avgusta 1973
zakonitih predpisih in samoupravnem dogovoru takole: 25 % kot vezan sklad pri banki, kar znese 1.549,200 din, 30 % solidarnostni stanovanjski sklad, kar znese 1.858,400 din in za delitev v podjetju 45 %, kar znese v letošnjem letu 2,793.000 din. Ta sredstva so bila razdeljena po TOZD glede na število zaposlenih, razdelitev prosilcem pa opravljajo komisije za družbeni standard, dokončno pa potrdi DS TOZD.
Glede 30 % sredstev solidarnostnega sklada je bil objavljen razpis 3. VII. 1973 v dnevnem časopisu De-
lo.	Pogoje z-azpisa tega sklada bomo zaradi informiranosti članov kolektiva, kdo lahko pridobi posojilo za gradnjo najemnih stanovanj, objavili v eni izmed naslednjih številk = glasila. Za 25 % sredstev, ki so vezana pri LB pa je mestni sindikalni svet dal v razpravo osnutek pravilnika o upravljanju teh sredstev in ga bomo z ozirom na njegov pomen tudi objavili v eni izmed naslednjih številk našega glasila.
V vsakem primeru so razpoložljiva sredstva znatno premajhna glede na potrebe našega 2000 članskega kolektiva in če vzamemo v obzir ceno za kv. m stanovanjske površine, ki se giblje med 3800 do 4200 din. Banka nam na vložena vezana sredstva za dobo 20 let, po 10 mesecih od dneva vplačila odobri posojilo v višini 175 %. Če bi vložili razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe, bi v našem primeru pomenilo okoli
3.700,000	din sredstev, ki bi bila dana v razdelitev komisijam za družbeni standard v TOZD po veljavnem pravilniku za uporabljanje sklada skupne porabe. Pri tem pa naletimo na dvoje vprašanj in sicer kako dobiti premostitveni kredit za čas čakalne dobe (10 mesecev) in dejstvo, da v bodoče člani kolektiva, katerim bodo odobrena sredstva za ureditev svojega stanovanjskega problema ne bodo mogli več sami vezati sredstev v raznih bankah, temveč dodeljeni krediti uporabiti za pridobitev novih stanovanjskih površin. Predlog za tako konstrukcijo pridobitve sredstev je že dan v razpravo in odobritev pristojnim samoupravnim organom TOZD in IC, pa tudi LB je oddana vloga s pogojem, da se za to odloči v končni fazi DS IC.
Pri tem predlogu ostanejo sredstva v višini 1.500.000,000 na razpolago socialni komisiji pri predsedstvu sindikalne konference IC za rešitev težjih stanovanjskih primerov socialno ogroženih članov kolektiva. S tem našim predlogom pa ni naka-
Iskra-Avtoelektrika
Delno izboljšanje poslovanja
Akcijski načrt podlaga za nadalnje ukrepanje
Na 27. seji odbora za gospodarska vprašanja je bilo obravnavano poročilo o poslovanju v prvem polletju. Poročilo in razprava sta nakazala niz problemov, ki jih bo z največjo resnostjo in vestnostjo ter prizadevnostjo treba rešiti. Analize kažejo, da se bo v drugem polletju stanje občutljivo izboljšalo, vendar ob tako zaostrenem gospodarskem položaju ne bo moč doseči planiranih rezultatov v celoti.
Odbor je poudaril, da je akcijski načrt tovarne in sklepi, ki jih je DS sprejel z gospodarskim načrtom osnovna podlaga za nadaljnje ukrepanje za izboljšanje gospodarskega poslovanja tovarne, zato bo mesečno spremljal rezultate poslovanja in ukrepanja in sproti pod-vzemal dodatne ukrepe za izboljšanje rezultatov poslovanja.
Glede na dosežene rezultate poslovanja in probleme, ki nastopajo v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD, je bil odbor mnenja, da je osebne dohodke treba še nadalje zadrževati na doseženem nivoju. V ta namen je odbor predlagal DS, da za III. trimesečje letošnjega leta določi enak limitiran faktor stimulacije, kot je veljal v L polletju in sicer 1,45.
Odbor je opozoril na nekatere naj-akutnejše probleme, kot so: stanje zalog repromateriala, problem prodaje, cen repromateriala in izdelkov, ter nalaga vodstvu tovarne, da te probleme sproti operativno obravnava in razčiščuje. Posebej je treba ugotoviti, da na rezultate poslovanja močno vpliva stalno večanje cen repromateriala in uslug, kar ni mogoče skladno prenašati na ceno proizvodov, zato nalaga vodstvu tovarne in ustrezajočim službam, da v okviru možnosti čimbolj zadržuje dvig cen repromateriala ter . sproti razrešuje probleme cen izdelkov.
zana rešitev v takih primerih, ko pri sklepanju delovnega razmerja kandidati postavljajo pogoj dodelitev kredita. Ne bi pravilno ravnali, če bi • v takih primerih kot noj tiščali glavo v pesek. So in bodo primeri, ko bomo, morali reševati pridobitev novih sodelavcev — strokovnjakov, predvsem na področju filial in telekomunikacij, z dodelitvijo stanovanja ali kredita. Tudi o reševanju te problematike se pogovarjamo z LB, vendar zaenkrat kaj več o tem ni mogoče povedati. Pri tem reševanju pa ne smemo v naslednjem letu pozabiti na možnost organizirane izgradnje v podjetju samem. V mislih imamo stanovanjsko zadrugo, ki naj bi skrbela za ceneno in organizirano gradnjo.	Marjan Dvoraček
Iskra-Instrumenti
Proizvodnja v I. polletju
Iz tovarniškega poročila je razvidno, da je kolektiv proizvodnjo v prvem polletju zaključil s 102 %, kar je vsekakor zadovoljiv uspeh. Analiza kaže, da bo ob podobnem tempu tudi v drugem polletju plan presežen, če ne bo prišlo do nepredvidenih težav. Pri doseganju plana je namreč zelo važno, s kakšnimi stroški je plan dosežen in kakšne zaloge materiala ter nedokončane proizvodnje pri tem nastajajo. Vse to pri končnem obračunu pokaže, kakšno je bilo gospodarjenje oz. koliko sredstev bo ostalo na razpolago za razširjeno reprodukcijo.
Kljub temu, da je bil polletni plan presežen, po z načinom doseganja kolektiv ni bil zadovoljen. Predvsem so tu težave z dobavitelji, inozemskimi in domačimi ter s skoraj vedno z istimi kooperanti. Tu so mišljeni neizdobavljeni sestavni deli oz. kar je še huje: izdobavljeni, vendar nekvalitetni sestavni deli. To povzroča dodatne težave v proizvodnji in včasih celo izpad določenega proizvoda. Verjetno ni moč iskati opravičila samo drugje, zato si je kolektiv zadal nalogo, da uglasi tudi svoje težnje in poišče notranje rezerve.
Naslednja tabela prikazuje doseganje plana komulativno po mesecih za prvo polletje 1973, v 000 din.
Portreti Iskrašev
Štefan Sušnik,
direktor investicijskega področja v ISKRI Elektro-mehanika Kranj — odlikovan z redom republike z bronastim vencem.
Štefan Sušnik, dipl. ing. je v Iskri zaposlen od leta 1947. V letu 1961 je vodil celotni investicijski elaborat Iskra ob združitvi Industrije za veze in Telekomunikacij v ZP ISKRA KRANJ. Osebno je bil odgovoren tudi za izdelavo investicijskih elaboratov za tovarno instrumentov, tovarno us-merniških naprav in tovarno avtoelektrike. Elaborati, kakor tudi izgradnja objektov so bili izvedeni v predvidenih rokih in zahtevani kvaliteti. V letu 1970 je pričel izdelavo investicijskega elaborata nove stavbe za telefonijo v izmeri
10.000	kv. m in z investicijsko vrednostjo objekta 2 milijarde 700 milijonov. Ta objekt je bil vseljen po programu v maju 1972 ter se je v njem pričela proizvodnja telefonije.
V marcu 1972 je pričel z investicijskim programom za novo tovarno elektronske telefonije na Laborah v izmeri
17.000	kv. m in 6 milijardno vrednostjo gradbenega objekta, dočim je celotna investicijska naložba 36 milijard dinarjev. Objekt je bil pravočasno zaključen.
Predlagani je strokovnjak s področja investicij. Njegovo 26-letno delo v ISKRI je bilo predvsem na tehnologiji in investicijski izgradnji, razširitvah obratov in novih tovarnah. Vsi objekti so bili izgotovljeni v programiranih rokih in izvedeni v poiskanih najracionalnejših rešitvah, kar daje odlično oceno njegovemu strokovnemu delu in nadpovprečnemu prizadevanju.
Odlikovanje predsednika republike — RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM — je tov. Sušnik prejel, 28. julija ob svečani otvoritvi nove tovarne na Laborah v Kranju. Iskreno čestitamo!
Uspešna proizvodnja v juliju
Mesec	plan	doseganje	%
I	4.400	4.113	93
II	8.950	8.279	92
III	13.650	13.067	95
IV	18.400	18.171	98
V	23.250	22.951	98
VI	28.250	28.819	102
Iz tabele je razvidno, da sta bila februar in delno tudi januar najslabša meseca. Realizacija se je zatem večala od 95 % v prvem trimesečju do 102 % v prvem polletju, glede na polletni plan pa 51 %.
(Nadaljevanje s 1. strani) račun izdelave VS 110 Al in KB 109 A2 za izvoz, ter ostalih neplaniranih izdelkov, katere je zahtevalo domače tržišče.
Obrat števcev je presegel plan za 19,8 % predvsem na račun skrajšanega kolektivnega dopusta v umer-jevalnici, katero je bilo potrebno zaradi vzdrževalnih del in določenih obveznosti v izvozu čim bolj izprazniti. Proizvodnja enofaznega števca je bila tako pri eno kot pid dvota-rifnih števcih presežena za cca 10 %. Tudi pri trifaznih števcih eno in dvotarifnih je obseg proizvodnje presežen za več kot 10 r,. Presežena je bila tudi planirana vrednost proizvodnje pri stikalnih urah.
Obrat stikal je v juliju presegel planirano proizvodnjo za 9,7 Tr. Obrat v letošnjem letu vrednostno plan dobro dosega, oziroma presega, vendar se bo potrebno potruditi še pri doseganju asortimenta.
Obrat telefonije je plan v juliju presegel in to za 4,3 %. Sorazmerno slabo doseženi plan po asortimentu (75,1	(?) so pogojevale nekatere
težave zaradi nedobavljenih delov oziroma materiala. Vse izpade pri posameznih grupacijah se je nadomestilo s povečano proizvodnjo, tam kjer je bila možnost (ATA, enote).
Obrat mehanizmov je v juliju presegel plan. Velik presežek je bil ustvarjen pri števcih pogovorov, saj
je bilo narejenih 13.000 več kot je bilo v planu. Električna dvostranska ura je izpadla zaradi nekvalitetnih ohišij, kar je kolektiv nadomestil z enostransko električno uro HA 201 300, za katero je tudi veliko povpra: Sevanje.
SEDEMMESEČNA
PROIZVODNJA
Obrati__________________ 'L
Električno ročno orodje	117,7
Števci	105,5
Stikala	109,2
Telefonija	103,7
Mehanizmi	103,0
Proizvodne storitve	106,3
SKUPAJ	ioTJ)
V kumulativi zelo solidno dosegamo- plan, saj znaša presežek 7,9 (?., kar je za 0,4 % več kot v preteklem mesecu.
PRIMERJAVA Z LANSKO
SEDEMMESEČNO
PROIZVODNJO
Obrati	, %
Električno ročno orodje	130,9
Števci	109,5
Stikala	116,8
Telefonija	132,0
Mehanizmi	127,6
Ostale storitve	100,9
Proizvodne storitve	58,6
SKUPAJ
122,0
Proizvodnja ZP v juliju 1973
Organizacije	IZPOLNITEV V 000 Mesečna 1-VII 72	I-VII 73	realiz.			Odnos mes. r. do mes. plana	Odnos r. I-VU do let. plana	Odnos r. I-VI do plana I-VI	r. I-VII 72 r. I-VII 73
1	2	3	4	5	6	7	8
Elektromehanika	282.879	341.679	31.276	95,9	59,0	107,3	120,8
IEZE	184.366	235.619	25.354	109,1	49,7	91,5	127,8
Sprejemniki	43.783	54.889	5.199	92,1	49,9	92,7	125,4
Aparati	95.683	106.786	10.346	83,1	51,2	86,6	111,6
Avtoelektrika	106.076	110.923	17.846	106,8	51,6	85,6	104,6
Elektromotorji	72.390	81.493	10.563	79,3	46,4	83,5	112,6
Naprave	21.751	43.283	7.057	95,0	55,6	97,4	199,0
Elektronika	14.523	17.546	1.273	20,8	45,6	75,3	120,9
Kondenzatorji	32.862	49.868	4.461	115,8	59,6	106,1	151,7
Instrumenti	21.875	28.850	4.070	139,4	62,4	110,5	131,9
Polprevodniki	13.215	34.509	3.637	29,7	25,5	47,3	261,1
Usmerniki	16.671	14.521	650	32,4	47,0	80,9	87,1
Gospodinjski aparati	34.709	73.603	9.157	83,5	61,1	96.4	212,1
Industrijska oprema	6.379	8.387	1.604	110.6	48,9	94,8	131,5
Antene	4.051	5.465	764	128,2	43,6	90,5	134,9
Orodjarna	5.320	7.978	355	41,6	54,5	94,8	150,0
TOVARNE SKUPAJ	956.533	1.215.417	133.612	87,6	52.0	92,3	127,1
ZZA	42.640	47.407	6.590	146,4	57,8	110,2	111.2
COMMERCE — proizv. dej.	33.007	43.358	5.595	116,4	59,0	108,1	131.4
— inženiring	159.392	178.849	23.329	8-1,7	51,7	96,2	112,2
CAOP	1.974	2.318	340	100,0	54.9	98.4	117.4
SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ	237.013	271.932	35.854	96,4	53,8	100,2	114,7
ZDRUŽENO PODJETJE	1.193.546	1.487.349	169.466	89,4	52,3	93.6	124.6
EMO	183.375	203.613	22.964	72.0	44.8	78,7	111.0
Baterije ZMAJ	38.675	40.610	3.878	92,2	53.3	96,5	105.0
ZDRUŽ. PODJ. SKUPAJ	1.415.596	1.731.572	196.308	87,0	51,3	91,7	122.3
\ REPUBLIŠKI RAČUNSKI CENTER
Čemu
samouprav-
ljanje?
Živimo polni želja, načrtov, upov, misli in prepričanj. Živimo pa tudi med ljudmi, v družini, s prijatelji, v družbi, v tovarnah, v državi. To dejstvo, da živimo, pomeni tudi delo, ustvarjanje, izobilje ali pomanjkanje, pomeni vožnjo z mercedesi ali pa mučno čakanje na dan, ko se bo spet delila mesečna plača. . . Živimo za svoje otroke, za stanovanja, za hrano, za standard, zase, za upe na lepšo bodočnost in kdove za kaj še vse. Dano nam je bilo življenje in zato hočemo živeti kot ljudje, živeti človeka vredno življenje.
Življenje, delo, ljudje, upi, načrti, stiske, bodočnost; kako združiti vse to, kam iz tega začaranega kroga?
Vemo, živeti moramo, že zato, ker se je tako težko ločiti od življenja.. Vemo, da je delo nuja, takšno ali drugačno in če znamo, lahko najdemo tudi mnogo prijetnosti v njem. Vemo, tudi v družbi z ljudmi moramo živeti, saj se nimamo kam umakniti, svet nas je že prepoln, pa tudi zato, ker si mnogokrat ljudi želimo in jih potrebujemo. Upamo, da lahko pozabimo vse ostalo. Načrtujemo, ker je to prijetno, pa čeprav je mnogokrat prevara. Padamo v stiske, ker upamo, živimo in delamo med ljudmi, ki počno isto.
Od vsega nam nazadnje ostane samo bodočnost, in težko nam je, ker je tako neznana in zastrta in se niti ne spomnimo, da bi jo lahko spremenili po svoji želji. Spremenili in tako ušli iz tega začaranega kroga življenja, nezadovoljstva, občutka nemoči; da bi karkoli spremenili iz ponovne vdanosti v vse; v čakanje na plačo, v stiske, v upe, v usodo.
Lepo življenje; mi vsi, bi radi lepo živeli. V lepo življenje pelje za posameznika več poti, mnoge med njimi so poti nepoštenja, so pa tudi neoporečne — poštene poti, po katerih gredo izredno sposobni, nadarjeni ali pa srečni ljudje, toda te steze v lepo življenje so le za posameznike. Večina nas, pa si takšnih poti v prijetno življenje ne more privoščiti, večinoma nismo nepošteni (ali pa se taki bojimo biti), vsi tudi nismo izredno sposobni in nadarjeni, še najmanj pa z veliko mero sreče v življenju.
Mar torej obstaja pot, ki bi vse brez razlik popeljala v lepše življenje? Obstaja. V naši družbi, v naši državi ta pot obstaja. Ena sama, in znova le ena pot je, ki nas lahko vse brez razlik privede v boljšo bodočnost in nam omogoči človeka vredno življenje. Ta pot je samoupravni socializem. To je tudi edinstvena pot v svetu. Naša družba je edina, ki je z ustavo to pot uzakonila kot edinoveljavno. Le samoupravljanje je tisto, ki nas lahko vse privede v lepšo prihodnost.
Vendar ima samoupravljanje tudi neko posebno lastnost, služi namreč le tistemu, ki ga hoče uporabljati in izkoriščati. Tiste pa, ki samoupravljanja ne uporabljajo, izkoristi to njih, in sicer v korist onih, ki samoupravljanje uporabljajo. Torej, če hočemo, 'da bo samoupravljanje koristilo nam vsem, ga moramo tudi mi vsi uporabljati z vsem kar nam nudi.
Moramo samoupravljati! Izgovori na karkoli so pri tem odveč, saj nam vse to omogoča ustava, primeri iz prakse, kjer je bilo samoupravljanje resno vzeto, pa le dokazujejo pravilnost te poti.
Preostane nam torej le, ali še naprej prepuščati posameznikom, da sami »samoupravljajo« in si sami grade lepše življenje ali pa se samoupravljanja oprimemo vsi brez razlik in si tako za nas vse brez razlik ustvarimo človeka vredno življenje.
Mnogo različnih poti vodi v bodočnost, vsi vemo katera med njimi je prava in za nas vse edino mogoča pot. Bomo šli po njej? Bomo samoupravljali? En sam odgovor je in vsi ga poznamo. Moramo!
P. J.
Sklepi skupne seje finačne in tehnične komisije
— Ker domače omare za shranjevanje disk paketov, ki jih proizvaja Primat iz Maribora ustrezajo, se jih naroči, čim bo na razpolago prirejena varianta za shranjevanje velikih diskov (za 24 diskov).
— Tehnična in finančna komisija sta na osnovi poročil ocenili, da so Ni-Cd baterije kvalitetnejše. Zaradi višje cene pa priporočata PO, da se, zlasti, če bi bile še dodatne težave pri zagotavljanju deviznih sredstev, raje odloči za domače baterije. PO je potrebno predložiti dopolnjeno finančno strukturo nabave baterij, ki
Pred sprejetjem novega pravilnika o štipendijah ZP Iskra
Na 20. zasedanju poslovnega odbora ZP Iskra je bil sprejet tekst predloga novega pravilnika o štipendiranju, ki ga PO ZP predlaga vsem delavskim svetom organizacij združenega podjetja v sprejem. Nekatere naše delovne organizacije so ta predlog novega pravilnika že obravnavale in so ga njihovi delavski sveti v celoti sprejeli, so pa žal tudi nekatere delovne organizacije, ki v načelu odklanjajo skupno reševanje problematike štipendiranja.
Delavski svet združenega podjetja Iskra, ki bi moral še pred začetkom novega šolskega leta 1973/74 omenjeni pravilnik sprejeti, bo imel kaj težko nalogo — kako rešiti vprašanje, če ne bo imel pozitivnih sklepov vseh delavskih svetov delovnih organizacij ZP Iskra. O novem pravilniku o štipendijah bo sklepal 30. avgusta 1.1.	I. S.
Sestanek tehničnih komisij tovarn Elektromehanika
in Naprave
bo obsegala tudi stroške vzdrževanja (za domače) in carinske stroške'ter davke (za uvožene).
Ker ni izgledov, da bi Iskra — Usmerniki Novo mesto v doglednem času izdelala polnilec baterij (unikat), je potrebno kontaktirati še druge možne domače proizvajalce. (Rade Končar). V kolikor pa polnilca tudi tam redno ne proizvajajo, se je treba orientirati na uvoz.
— Polletna realizacija finančnega plana v višini 44,86 % je bila ocenjena za ugodno. Računovodstvo naj naknadno pojasni zakaj je prišlo do prekoračenja naslednjih postavk:
—	vzdrževanje ostalih naprav
—	vzdrževanje MT enot
—	najemnina MT enot
Obsežen pregled neplačanih računov narekuje predstavnikom partnerjev, da se v svojih podjetjih še bolj angažirajo za redno plačevanje stroškov za RRC. Posebno kritično
je pomanjkanje deviz, ker partnerji ne izpolnjujejo svojih obveznosti napram RRC kljub sklepu PO in čeprav so formalne ovire odpravljene (pogodba o razširitvi RRC je registrirana kot pogodba o dolgoročnem tehničnem sodelovanju med IJS in partnerji).
— Partnerji morajo poslati pismene pripombe na osnutke »Pravilnika za ugotavljanje računalniških kapacitet v RRC«, »Evidentiranje in obračunavanje porabe računalniških kapacitet ter kritje stroškov obratovanja RRC« in »Cenik storitev RRC za leto 1973« RRC-ju do 20. avgusta 1973. Na naslednji seji finančne komisije, ki bo predvidoma 28. 8. 73, bo potrebno pripombe vskladiti tako, da bo PO predloženo dokončno besedilo.
— Pooblašča se RRC, da po možnosti zamenja verificirko za luknjač. Partnerji, ki žele naročiti verificirko, naj raje prevzamejo verificirko, ki na RRC sploh še ni bila uporabljena.
4. Internacionalna Cranfieldska konferenca za uporabo računalnika v INDOK - dejavnosti
V tovarni elektronskih naprav sta se 2.8. 73 sestali tehnični komisiji tovarn Elektromehanike in »Naprave«. Naloga obeh komisij je bila najti stične točke, ki jih imata obe tovarni v smislu proizvodnega programa.
Na sestanku so predstavniki tovarne »NAPRAVE« predložili sedanji program proizvodnje, njene bližnje perspektive, opisali glavno problematiko, ki vpliva na postavitve planov in predvidene smeri razvoja.
Skupno je bilo ugotovljeno, da se proizvodna programa obeh tovarn ne prekrivata, temveč se dopolnjujeta in tvorita praktično kompleten program branže telekomunikacij. S takim proizvodnim programom je možen skupen nastop, posebno pri večjih, kompleksnih projektih, tako doma kot v inozemstvu. Menijo, da bi zaradi primerne vsklajenosti celotnega programa branže to najlažje dosegli s poglobitvijo sodelovanja, ne samo pri prodaji in izdelavi projektov, ampak tudi pri postopnem formiranju koncepcije celotnega sistema naprav za telekomunikacije v razvoju, izbiri izdelkov, kooperantov in pri uvajanju novih področij. Skupno sodelovanje strokovnjakov Elektromehanike in tovarne »Naprave« bi takšno delo zelo olajšalo.
Dogovorili so se, da bo naslednji sestanek obeh komisij v mesecu septembru 1973. Tedaj bi si ogledali proizvodne in razvojne plane, smeri razvoja in obstoječe ter planirane proizvodne zmogljivosti.
V prijazni angleški vasici Cranfield, 10 km oddaljeni od Bedforda, oz. 2 uri vožnje z vlakom od Londona, ki jo obkrožajo obsežna polja in pašniki, se nahaja raziskovalno-razvoj-ni inštitut: Cranfield Institute of Technology. Razvojni laboratoriji, ki so vsi v nizkih stavbah med angleškimi tratami, ob robu vasi pa so postavljene vile in domovi za znanstvenike in raziskovlace ter študente (tudi z družinami). Institut se ukvarja z uporabnimi znanostmi (materiali, matematika, elektronika in regulacijska tehnika), letalsko tehniko, precizno mehaniko, strojništvom in z organizacijo proizvodnih procesov in vodenjem industrije. Tu se izobražujejo inženirji na podiplomski stopnji. V Cranfieldu je bilo skonstruirano tudi znano letalo spitfire; tudi danes neprestano brnijo letalski motorji, ki jih preizkušajo v enem od velikih laboratorijev. Razumljivo, da ima ta »vas« tudi bogato strokovno knjižnico in izjemno dobro urejeno dokumentacijsko službo. Poleg tega pa je vodja knjižnice C.le-verdan priznan strokovnjak na področju uporabe računalnika v INDOK-namene in ima nemalo zaslug za to, da se je to področje v zadnjem času zelo razvilo.
Vsaki dve leti se v Cranfieldu zberejo strokovnjaki z vsega sveta za področje avtomatizacije dokumentacijskih dejavnosti. Število je strogo omejeno. Značilni za letošnjo konferen-. co so bili ON-LINE sistemi. Referenti so večinoma prišli iz ZDA tako, da smo lahko dobili lep vpogled na dosežene rezultate v Ameriki; pa tudi v Evropi se uporaba teh sistemov vse bolj uvaja. Velik poudarek je predvsem v tem, da bi računalniški sistem čim bolj približali pravemu neposrednemu uporabniku.
Nekateri od prikazanih sistemov dajejo resnično izredne rezultate; tako n.pr. sistem L E A D E RM A RT iz Ligh univerze v Betlehe-vnu omogoča da se uporabnik-strokovnjak lahko prek običajnega terminala vključi na BANKO PODATKOV o literaturi in sicer formira oz. prek tastature napiše svoje vprašanje v navadnem stavku. Ni mu namreč potrebno več, kot je bilo v vseh dosedanjih sistemih, logično povezovati (po Booleovi algebri) raznih ključnih besed. Torej se strokovnjak obrne do podatkov v računalniku tako, kakor je bilo do sedaj v navadi, ko je prišel v knjižnico in vprašal knjižničarko n.pr. »ali imate kaj literature o konstrukciji stabiliziranih napetostnih virih s tranzistorji?«
Zanimanje strokovnjakov za literaturo zaradi tega izredno narašča, kar dokazujejo številne statistike n.pr. enega največjih računalniških dokumentacijskih omrežij po svetu, to je na univerzi Georgiji, kjer so imeli n.pr. v juniju 1973, 1640 novih uporabnikov, v 3 letih poslovanja pa preko 25.000. Uporaba magnetnih trakov s podatki o literaturi je baza vseh sodobnih dokumentacijskih centrov.
Predvidevanja na tej konferenci, glede razvoja INDOK-dejavnosti so usmerjena v uporabo terminalov, ko bo tako rekoč vsak strokovnjak, ali laboratorij imel svoj terminal, ki bo priključen na neko obsežno BANKO PODATKOV, komuniciranje z računalnikom pa tako poenostavljeno, da se bo vsak brez posebnih težav lahko vključil nanj. Tako predvidevajo, da bo v Evropi leta 1984 priključenih najmanj 1,000.000 terminalov (tudi v druge namene). V izmenjavo in posredovanje informacij v svetu vlagajo vedno več sredstev, so pa hitri računal-
ISKRA TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA razpisuje prosta delovna mesta:
1.	VODJA OBRATOV
Pogoji:
Srednja tehniška šola, 8 let prakse
2.	VODJA ODDELKOV V SESTAVU OBRATOV SAMOST.
Pogoji:
Tehniška srednja šola, 2 leti prakse
3.	VODJA ODDELKOV IZVEN OBRATOV
Pogoji:
Tehniška srednja šola, 3 leta prakse
4.	VODJA MONTAŽE INDIVIDUALNIH OJAČEVALNIK NAPRAV
Pogoji:
Višja šolska izobrazba elektrotehniške smeri, 5 let prakse srednja šola elektrotehniške smeri — šibki tok, 8 let prakse.
Kandidati naj pismene vloge vložijo na naslov Iskra — Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana. Razpis velja 15 dni.
niki z iskanjem iz obsežnih datotek tista baza, ki bo vsakemu strokovnjaku omogočala res uspešno raziskovalno delo, brez nepotrebnega trošenja denarja za ponovno odkrivanje tistega, kar je že raziskano.
Tudi Iskra, ki je solastnik računalnika CDC CYBER 72 ima s tem izredne možnosti, da še razvije svojo INDOK-dejavnost v smislu ON-LINE in baze podatkov z nakupom magnetnih trakov inozemskih informacijskih centrov, seveda v tesnem sodelovanju z vsemi ostalimi sorodnimi podjetji in inštitucijami v Sloveniji in morda SFRJ.	Levovnik Vera
Iskrini izdelki
BRIZGALKA
Električna ročna brizgalka je zelo uporaben pripomoček, saj ne služi le za nanašanje barv in lakov, kot se na splošno misli, temveč z njo razpršujemo najrazličnejše materiale — olja, tekoče masti, sredstva za dezinfekcijo, škropila, sredstva proti rji, materiale za impregnacijo, vodne in druge raztopine, topila, polnila, tekoče kite itd. »Triumph«. je najmanjša od treh različnih Iskrinih električnih ročnih brizgalk. Namenjena je predvsem domači uporabi, torej tistim, ki ne čakajo na obrtnika, ampak si pri urejanju stanovanja, hiše, vrta, pri vzdrževanju avtomobila itd. pomagajo kar sami. Res je tudi ta najmanjša brizgalka- relativno draga (okrog 1000 din), vendar se nam že pri nekajkratni uporabi izplača, saj vemo, da so danes obrtniki zelo dragi.
Ali so pokojnine svojcev res ogrožene?
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je vsako leto pa tudi letos programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omogočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov pa ni mogla uresničiti. V letu 1971 je na zahtevo tedanjega izvršnega sveta skupščine SRS prvič pristala na nestvarno znižanje prispevne stopnje, ki naj bi po svečanih
MIRO VALENTINČIČ
V nedeljo, 12. avgusta je zaradi prometne nesreče umrl Miro Valentinčič, zaposlen v Iskrini tovarni elektromotorjev. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi mladine v Podbrdu. V imenu kolektiva se je od njega poslovil sodelavec, ki je med drugim dejal:
»Nismo mogli doumeti, ko smo zvedeli za kruto resnico o tragični smrti. Ne moremo verjeti, da ne boš več hodil po planinah, ki si jih imel tako rad, da ne boš več občudoval morja in lepot domovine, po kateri si tako rad potoval. Nismo mogli verjeti, da je tvoje mlado življenje zdrobil stroj.
Pred dvema letoma si končal tehniško šolo in prišel med nas. Prinesel si s seboj veselje do dela. Vodil in razživi/ si mladinsko organizacijo. Lansko jesen si se vrnil v šolo, da končaš elektrofakulteto. Vise načrte, delb, cilje in hrepenenje ti je prekrižala prezgodnja smrt.
Čeprav mlad, si nam zapustil zgled vedrega dela, ljubezni do ljudi in neomajno zaupanje v resnico, zato boš ostal v naših srcih nepozaben.«	K F
zagotovilih trajalo le eno leto. Od tedaj je poslovala deficitno, vendar je lahko razliko krila iz svojih rezerv. Ob taki finančni politiki republike Slovenije so se rezerve pokojninskega zavarovanja manjšale. Leta 1970 so bile 20,3 % letne porabe, leta 1971 17,7 'i, leta 1972 14,4 r7 in letos na začetku leta 8,1 %. Konec letošnjega leta rezerve ne bo več, poslovanje pa bo zato nezakonito!
Za normalno poslovanje brez tujih kreditov potrebuje sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja rezervo v višini približno 15 % letne porabe, ker se mora kreditirati do 40 dni in pokrivati sezonska nihanja pri izplačilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva in za tekočo valorizacijo pokojnin do meja, ki jih predpisuje pokojninska zakonodaja.
Dohodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se zbirajo po 12,7 % stopnji od bruto osebnih dohodkov. Ta izvirni priliv dosega le 90 % letošnjih izdatkov, zato je razumljivo, da so za poslovanje v letošnjem letu potrebni čedalje večji krediti. V juniju mesecu si je morala skupnost izposoditi že 200 milijonov dinarjev ali dobri dve tretjini svoje mesečne izplačilne mase, tako da je julija prvič v svoji zgodovini poslovala ves mesec s tujimi izposojenimi sredstvi in da ne bo prišla na pozitivni saldo poslovanja. To pa pomeni, da bo treba za izplačevanje pokojnin prvič angažirati tudi denarna sredstva republike Slovenije, saj banka po lastnih pismenih izjavah ne sme in ne more dajati takih kreditov. Rešitev problema vidijo vsi poznavalci razmer v povečanju izvirnih dohodkov do mere, ki bi omogočila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15 % letne porabe. Za take izvirne dohodke bi bila potrebna 13,84 % stopnja od bruto osebnimi dohodkov ali pa bi bil potreben kak drug vir v isti višini. Zato bo po vsej verjetnosti v zadnjih letošnjih mese,-cih morala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako stopnjo tudi uveljaviti!.
Navidezno izgleda to kot povečanje obremenitve gospodarstva, vendar že sedaj mora Ljubljanska banka dajati skupnosti visoka posojila, da sploh lahko izplačuje pokojnine, s tem pa jih posredno odvzema gospodarstvu in na tak način že sedaj obremenjuje gospodarstvo. Gre torej le za to, ali je ta obremenitev neposredna in s čistimi računi, ali pa je posredna in z zameglenimi računi!	(Int. inf. RS ZSS)
I
3
Številka 30 — 25. avgusta 1973
Bili smo v Svatnah na Koroškem
Tudi sindikalna organizacija tovarne »Naprave« je organizirala v soboto 4. avgusta izlet v Svatne na Koroško, kjer smo si ogledali prireditev »Miklova Zala«. Izleta se je udeležilo 32 članov kolektiva, nekaj pa jih je bilo še iz IEZE in iz tovarne orodij.
V	Svatne smo se odpeljali iz Ljubljane prek Jezerskega, Železne Kaple, Dobrle vasi, ob Klopinjskem jezeru in Gospe Svete. Ker smo imeli dovolj časa, smo si med potjo ogledali nekaj zanimivosti Koroške.
Na prireditvenem prostoru v Svatnah se je zbralo več kot 5000 gledalcev iz vse Slovenije, Italije in seveda domačinov. Prireditev sta obiskala tudi naš veleposlanik na Dunaju in konzul iz Celovca.
Prireditvi »Miklova Zala« smo z zanimanjem sledili, saj take uprizoritve od nas še nihče ni videl. Sami prireditelji in nastopajoči so svojo težko nalogo odlično izpeljali tako, da je vsak obiskovalec zadovoljen odhajal s prireditve.
V	Ljubljano smo se vračali bogatejši za spoznanje, kako so živeli in kako živijo in delajo Slovenci na Koroškem.
Pisma bralcev
KAJ SMO DOŽIVELI V POČITNIŠKEM DOMU »LILET« V VODICAH
Med 20. in 30 julijem smo preživeli počitnice, kakršne si ne želimo nikoli več. Naj napišem kaj vse smo doživeli v domu »Lilet« v Vodicah.
Ko smo prišli v dom, smo dobili sobo brez najnujnejšega udobja. Kmalu po vselitvi smo opazili, da v sobi nismo sami, temveč je bilo v njej veliko drugih »stanovalcev« — beri ščurkov. Umivalniki so bili zamašeni tako, da voda sploh ni mogla odtekati. Kopalnica je sicer v zgradbi, vendar samo za osebje doma, za goste pa je tuš zunaj zgradbe. Končno, zakaj bi se pa tuširali s sladko vodo, če smo prišli na morje? Hrana v domu je bila večkrat neužitna, še posebno neprimerna pa za otroke. Tudi pijača je bila tako draga kot v bližnjem hotelu.
Za tako ceno penziona (68,00 din) so usluge v domu »Lilet« zares vse graje vredne. Apeliramo na Počitniško skupnost ZP Iskra, naj v bodoče ne nudi tako slabih počitnic, kot smo jih imeli v tem domu.
Dopustniki iz tovarne »Naprave«
Zahvala
Težka bolezen-arterioskleroza ožilja — je našega delavca, pleskarja Albina Hribarja prizadela tako hudo, da je v letu 1972 izgubil eno nogo, v letošnjem letu pa še drugo. Postal je 100 % invalid.
Da bi spet prišel v stik z ljudmi in, da bi vsaj nekoliko nadoknadil izgubo nog, je zaprosil sindikat in samoupravne organe v IEZE TOZD AVTOMATIKA, da mu omogočijo nakup motornega invalidskega vozička, kar je bila njegova velika želja. Le-ta je bila kmalu uresničena. Upravni odbor mu je za nakup odobril 5.000 din, in tako se sedaj Albin Hribar že zadovoljen vozi po Pržanu in bližnji okolici. Za nudeno pomoč in razumevanje se iskreno zahvaljuje samoupravnim organom oz. celotnemu kolektivu.	K. R.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik:	Igor Slavec. Odgovorni
urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
Odgovori
na javna vprašanja
V rubriki: Pisma bralcev smo v številki 28 našega lista, dne 4. avgusta objavili pismo, v katerem bralec pod psevdonimom »Orhideja« postavlja osem vprašanj naši Počitniški skupnosti, oz. njenemu v. d. upravniku Francu Huttru. Na ta vprašanja je naše uredništvo prejelo odgovore, ki jih v naslednjem objavljamo po vrstnem redu, kot so bila vprašanja nanizana.
Prvi odgovor: uprava PSI je v začetku sezone kupila dva 150 litrska plinska kotla iz dotacije ZP, odobrene šele konec aprila t. 1., za dom v Poreču in kamp na Dugem otoku. Spričo kratkega roka do začetka sezone in potrebnih zahtevnih del: butanske postaje, vodovodnih instalacij, odtokov, in, ker nam Mestna plinarna pravočasno ni poslala strokovnjaka za priključitev kotlov po zahtevanih predpisih, kotla tako nista v rabi in osebje obeh domov je v tej sezoni še prisiljeno delati po starem, seveda v veliko težjih pogojih dela.
Drugi odgovor: šotori v kampu na Dugem otoku so dokaj dotrajani, zato je uprava PSI nabavila 10 novih, s katerimi je povečala zmogljivosti kampa. Poleg novih pa je morala ostati v rabi še to sezono vrsta starih šotorov. V novih šotorih so odslej jogi vložki, v starih pa so kljub zadostnemu številu jogi vložkov morale za letos ostati še prejšnje žimnice iz preprostega razloga: jogi vložki so za stare šotore nekoliko preveliki in če bi jih hoteli v njih uporabiti, bi vanje spravili le po dva, tako pa bi razumljivo zmanjšali zmogljivost kampa, česar pa nismo mogli ob tolikšnem številu prijavljenih letovalcev, katerih prijave so prišle v času priprav šotorov. Razumljivo je tako prišlo do velike kakovostne razlike med starimi in novimi šotori, le-ta pa bo v prihodnji sezoni, ko bodo vsi šotori obnovljeni, odpadla. Prav zato smo nabavljene jogi vložke za ta čas morali vskladiščiti v Sukošanu.
Tretji odgovor: za vsa dela na Dugem otoku so bila sredstva za plačilo delavcev zagotovljena, vendar smo plačila za delavce iz Sali-ja prepustili normalni proceduri, ker je Mestna zajednica Šali izjavila, da ima sama dovolj
DOPISUJTE V ISKRO
sredstev za izplačila. Odtod enomesečni izplačilni postopek!
Četrti odgovor: v kampu na Dugem otoku so res potrebni objekti za rekreacijo in razvedrilo gostov, je pa spričo neugodnih terenov vsakršna izgradnja težja in tudi dražja. PSI ima premalo sredstev in tako je z razpoložljivimi prvenstveno dolžna reševati najvažnejša vprašanja v razvoju kampa. PSI je lastnik tega zemljišča šele leto dni, zato tudi prej ni bila mogoča izgradnja nekih rekreacijskih objektov, upa pa, da bo v bližnji prihodnosti lahko tudi na tem področju kaj storila v zadovoljstvo gostov.
Peti odgovor: v našem kampu je zdaj le 70 m obalnega pasu, kjer bi morda lahko uredili plažo, je pa zdaj to področje ves dan močno zasedeno, saj tu pristajajo številni čolni in ladjice, kopanje na tem mestu pa tudi ni najbolj primerno zaradi odplak iz kanalizacije v kampu. V sodelovanju s Saljani bo slednjič treba zgraditi cesto in plaže ob jezeru, za kar so že predvidena sredstva v višini 70.000 dinarjev z naše strani, težave pa so tudi v tem, ker je za vsakršno delo potrebna odobritev in temeljita dokumentacija.
Šesti odgovor: povsem res je, da je kuhinja v našem kampu preobremenjena. PSI je načrtovala, da bo v sezoni letovalo v kampu od 100 do 120 gostov v vsaki izmeni, in sicer okrog 75 v ležiščih kampa, v lastnih šotorih pa še po 40 Čehov. V kamp pa prihajajo letovat z lastnimi Šotori še drugi člani kolektivov Iskre, letos jih je bilo še celo veliko in tudi tem je bilo treba zagotoviti prehrano, zato jih je, kot navaja pisec — v tistem času bilo celo 180, kar je resnično prehuda obremenitev za kuhinjo in osebje kampa. Ti dodatni gosti bodo kampu ustvarili del dodatnega dohodka, ki pa je PSI še kako dobrodošel pri prizadevanjih za nadaljnjo ureditev kampa.
Sedmi odgovor: v kampu so zaposleni upokojenci in študentje, redno zaposlenega osebja torej ni. Upokojenci morajo imeti svoj žiro račun, študentje pa plačilo prejemajo prek študentskega servisa. Njihovih OD ne moremo pošiljati direktno v kamp, pač pa le po normalnem postopku, od koder razumljivo nekaj dni zamude glede na določeni dan izplačil. OD za junij so bili izplačani 23. julija.
Osmi odgovor:	o možnostih za odkup
restavracije »Telaščica« na Dugem otoku s strani Lskre ni bilo govora, pač pa je Iskra ponudila le 50.000 dinarjev za najemnino restavracije, ker je kazalo, da je ne nameravajo v sezoni odpreti. V odgovor na to ponudbo so nato restavracijo odprli, spet v lastni režiji.
Podani odgovori niso izmišljeni, izpričujejo pa dolgo vrsto problemov in težav, s katerimi se mora PSI ubadati, da bi v danih okoliščinah članom kolektivov Iskre omogočila čimbolj udobno in prijetno letovanje v kampu na Dugem otoku.	Franc Hutter
Udeležencem drugega preizkusnega vzpona v Martuljkovo skupino je po peklenskem tempu in dokajšnji vročini počitek na dolgi poti kaj dobro del.
Nad 50 planincev Iskre na treningu v Martuljkovi skupini
Komisija za šport in rekreacijo pri SO ZP Iskra
Že določeni datumi športnih srečanj v letu 1974
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Iskra je imela 6. julija svojo redno sejo. Žal se je niso udeležili športni referenti iz vseh delovnih organizacij ZP, saj bi bila tako razprava o pomembnih vprašanjih lahko še bolj učinkovita.
Najprej je predsednik komisije Vili Tekavec poročal o letošnjih IX. letnih športnih igrah v Škofji Loki. Igre so bile glede na število aktivnih udeležencev in glede na število tekmovalnih disciplin doslej najbolj obsežne, a kljub temu so potekle v redu, za kar gre vse priznanje organizatorjem iz tovarne gospodinjskih aparatov. Ob tem pa se je ugotovilo, da je v košarkarski ekipi Iskra-baterije Zmaj nastopal igralec, ki ni član tega kolektiva, zato je bila, glede na propozicije, celotna športna ekipa iz te naše organizacije diskvalificirana. Neljub ukrep sicer, vendar drugače ne gre, če hpčemo, da na naših prihodnjih športnih srečanjih ne bo več takih problemov. Komisija se je odločila nagraditi Antona Okorna, glavnega organizatorja letošnjih iger v Škofji Loki, prav tako pa tudi žensko ekipo v košarki iz tovarne Avtoelektrika v Novi Gorici, ki je s svojim propagandnim nastopom na igrah prav gotovo vzbudila zanimanje za to športno zvrst tudi med članicami naših delovnih kolektivov.
Nadalje je komisija sprejela nekatere popravke v dosedanjih propozi-cijah in sicer bodo za košarko prijavljene ekipe igrale po skupinah, pri šahu se igra na čas, v generalni vrstni red ekip se štejejo tudi uvrstitve ženskih ekip, točkujejo pa se le dosežki dejansko nastopajočih ekip, ne ekip, ki so bile prijavljene, niso pa tekmovale. Propozicije določajo, da se v primeru, če imata dve ekipi v končnem vrstnem redu enako število točk, bolje uvrsti ekipa, ki ima v posameznih disciplinah več zmag, ali boljših uvrstitev. Glede propozicij je bilo končno tudi sklenjeno, da jih morajo v bodoče športni referenti prejeti najmanj mesec dni pred igrami.
Komisija za šport in rekreacijo je ob tej priložnosti določila že tudi datume za prihodnje zimske in letne športne igre Iskre in za IV. avto-rally Iskre. Zimsko-športne igre bodo v Kranjski gori 23. februarja 1974, IV. avtorally bo 18. maja 1974 (kako bo potekala proga še ni dolo-
čeno) in letne športne igre bodo 22. in 23. junija. Tudi za letne igre kraj še ni določen, pač pa komisija predlaga, da bi bile v Celju, ob praznovanju 80 letnice Iskra-EMO Celje. Prav tako je bilo na seji predlagano, naj bi vsa predtekmovanja v nogometu opravili na igrišču v Šentjerneju.
Iskra-IEZE Ljubljana
Medtem, ko pravcata ekspedicija naših planincev prav te dni zavzema najvišji vrh Evrope — Mont Blanc, danes objavljamo kratka zapisa iz njihove preizkusne ture v Martuljkovo skupino. Tu naj bi, v pospešenem vzponu pregledali svoje zmogljivosti, znanje in vzdržljivost, ter se solidno pripravili na zahtevno turo na Mont Blanc. Prijavljene! so Martuljkovo skupino obiskali v dveh delih, 4. in 11. avgusta, z obeh tur pa sta nam kratke zapise prispevala Zvone Korenčan in Boštjan Škorjak.
V soboto, 4. avgusti, se je približno polovica prijavljencev za turo na Mont Blanc udeležila trening-ture, prečenja Martuljkove skupine. Med vožnjo proti Vratom nas je prijetno presenetilo rahlo rosenje, vendar pa so nas že v Mojstrani pozdravile redke zvezde. V nočno tišino je prijetno šumel Peričnik, ko smo v siju čelnih svetilk tolkli cesto čez Klanec in Kredo do Velikega Orlovca.
Cesto smo zapustili ob pol treh. Lepa lovska pot nas je vodila še vedno v popolni temi, više in više. Tu seje pripetila prva in edina nesreča; mlad fant si je rahlo zvil nogo. Vendar pa je bila pomoč hitra in strokovna, saj je bil z nami zdravnik, ki bo skrbel za naše zdravje in dobro počutje tudi na Mont Blancu.
Ob 6. uri zjutraj smo se povzpeli na Gulce, sedlo med Kukovo Špico in Škrnatarico. Gosta megla nam je ovirala razgled, pa smo vzpon na Kukovo Špico opustili in se po Krušljevem grabnu povzpeli na Škrnatarico. Vzpon smo po kratkem'počitku nadaljevali po grebenu Škrna-tarice in pod njim, na srečo pa je megla zakrivala našim očem silno zračnost in izpostavljenost grebena, ki na sever pada navpično v Amfiteater za Široko Pečjo.
Tudi na vrhu Dovškega križa nas je ovijala megla, tako smo kar hitro sestopili na južno stran proti bivaku II. Z zgornje terase med Špletvo in Dovšim Križem smo jo ubrali prečno navzgor na Grlo in pod Oltar. Tu pa nas je skozi raztrgane megle pozdravilo sonce; privoščili smo si daljši počitek.
Po lahkem, a krušljivem pečevju smo kmalu nato dosegli vrh Velikega Oltarja, najbolj samotnega in nedostopnega vrha v Sloveniji. Knjiga na vrhu datira od 1. 1948 pa je še skoraj prazna, letos pa je bilo pred nami le 6 obiskovalcev. Megle so se ravno toliko razvlekle, da smo videli panoramo Martuljka na severu pod nami, na zahodu se je prikazovala Visoka Martuljška Ponča, strma in obsežna melišča v Veliki dnini so bila pokrita s snežišči, nad njimi proti jugu pa je prevešala svoja prepadna ostenja Škrlatica. Vezni greben Škrlatice prek ‘Visokega Rokava do Oltarja nam je kazal svoje neštete rogljiče in cigare, iz dolka na Gruntu pa so vrele megle in nam zastirale pogled proti vzhodu.
Čakal nas je končni spust ob vrveh v Veliko Dnino. Prvi del grebena je lahek in ob pritrjeni vrvi smo ga hitro premagali. Na severu, za Karavankami smo opazili nevaren ples temnih oblakov, kar je naš sestop pospešilo, kajti strah pred strelo, ki kaj rada ljubkuje vrh Oltarja, nam je dal novih moči. Zid temnih in grozečih
Srečanje upokojencev
12. julija 1973 so se zbrali upokojenci (95) ISKRE — industrije elementov in zabavne elektronike iz Ljubljane, Šentjerneja in Žužemberka na Trgu revolucije in se odpeljali na celodnevni izlet v Lipico pri Sežani. Spremljali so jih sekretar IEZE Dušan Luksa, preds. sind. konference Ivan Metelko, predsedniki sind. organizacij TOZD Šentjerneja in Žužemberka, Marjan Mu-lan in Jožica Kocmur ter Marija Baloh, tajnica sindikalne konference, ki je vodila ta izlet. Za prijetno vožnjo so poskrbeli šoferji in vodiči.
Prvi postanek je bil v Bistri pri Vrhniki, kjer je bil zajtrk in ogled tehničnega muzeja, ki zavzema kar veliko razstavnih prostorov od lovskega orožja, pribora in orodja, upodobljen gorski svet z značilno divjadjo, elektronski, lesni in prometni oddelek. Po ogledu so nadalje-
ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša prosti delovni mesti:
1 VODJA MONTAŽE
telefonskih aparatov in koordinatnih stikalnikov v obratu TEA;
2. MOJSTER I.
v kontroli obdelovalnice števcev.
Pogoji:
Pod tč. L: visoka šolska izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri s 4-letno prakso;
Pod tč. 2.: srednja šolska izobrazba (SS) strojne smeri s 6-letno prakso.
Pismene prijave pošljite do 1. septembra 1973 na kadrovski oddelek naše tovarne.
oblakov se je hitro približeval in. ko smo zapustili greben, so že padle prve kaplje. Strele na srečo ni bilo, le v Veliki Dnini nas je kakšne pol ure hladil rahel dež.
Najbolj žejni smo ob 16. uri že pili pivo v Krnici in premlevali doživetja. Po mnenju vseh je tura uspela, le vreme nam ni bilo naklonjeno.
Za drugo preizkusno turo v Martuljkovo skupino 11. avgusta se je prijavilo še več naših planincev, tudi takih, ki niso bili kandidati za vzpon na Mont Blanc. Skupno z vodniki nas je bilo to pot 39.
Glede na lepo vreme smo v celoti opravili načrtovano pot in oblezli vse vrhove, v forsira-nem tempu, kar je od vseh nas berjalo dovolj moči in vztrajnosti. Kljub temu v skupini ni bilo praktično nikogar, ki bi preveč zaostajal. Kar dobro smo hodili, ob vročini, ki nas je spremljala, pa smo krepko pogrešali vodo.
No, na" povratku pa nam tudi vode ni manjkalo. Zaradi večerne nevihte so močno narasli hudourniki v Krnici in tu smo jo bredli do pasu. Toda tudi to preizkušnjo smo uspešno prestali in se vrnili domov, prežeti s čudovitimi doživetji in zavestjo, da smo ob vseh naporih, potu in žeji med potjo, vendarle prežKeli lep planinski izlet, ki je večini izmed nas odprl pot na očaka Evrope — Mont Blanc.
Medkrajevna javna govorilnica v Kranju
V Kranju je bila vključena v telefonski promet prva avtomatska medkrajevna javna govorilnica. Postavili so jo v avli hotela Creina in bo omogočila pogovore s telefonskimi naročniki po vsej državi. Ko se bo Jugoslavija vključila v mednarodni avtomatski telefonski promet bo mogoče telefonirati tudi direktno v tujino. Zanimiva novost nove govorilnice je v tem, da lahko vanjo pokličete tudi, od zunaj (št. 24-161).
Uporaba nove govorilnice je zelo preprosta: telefon ima tri kanale za kovance. Preden preteče plačani čas, nas telefon opozori s svetlobnim in zvočnim signalom, tako da si ga z dodatnimi kovanci lahko še podaljšamo.
Podjetje za PTT promet Kranj bo postopoma zamenjalo sedanje krajevne telefone z medkrajevnimi. Še posebej bodo novi telefoni prišli v veljavo v odročnejših krajih po Gorenjski, kjer še nimajo telefonskih naročnikov ali jih je le malo. lVo
vali pot v Sežano, kjer so si ogledali Iskrino tovarno radijskih sprejemnikov. Nato pa so se odpeljali v Lipico, kjer jih je v lepo urejenem hotelu Maestoso že čakalo dobro kosilo. Želeli so si ogledati tudi »Kobilarno«, ker je pa bila v tem času zaprta, so nadaljevali pot do morja. V Fiesi so se eni odločili za kopanje, drugi za sprehode, mnogi pa so posedli ob restavraciji in si utešili žejo, saj je bil dan sončen in vroč. Ob 19. uri so se veselo razpoloženi vračali proti Ljubljani z željo, da bi se prihodnje leto spet srečali s svojimi bivšimi sodelavci.
Tovarniška sind. konferenca in vodstvo tovarne želi vsem upokojencem IEZE čvrsto zdravje in še veliko srečnih in zadovoljnih let.
Lep pozdrav in na svidenje spet prihodnje leto!
Marija Baloh
Z dopusta v Poreču
Uživam. Mir, sonce, toplo morje in počitek. Počutim se kakor doma.
V sosednji sobi stanuje moj šef s svojo čedno ženo, pod menoj vrtijo isto ploščo kakor v naši menzi, nad menoj pa jokajo sosedovi otroci. Saj pravim, čisto domače vzdušje.
Z ženo sva zvečer, ko so otroci zaspali, zavila v bar. »Poglej, me dregne žena, kako se Vida »afna« (Vida je najina kolegica v službi). Pogledam: »globok dekolte in dvonadstropna frizura, v roki cigareto Maribora, na mizi pa obvezni viski. Žena se je razhudila: »Doma se pa od nas sposoja«.
Naročila sva kavo in vinjak. Nato sva se opogumila in zaplesala. V polmraku sem se raznežil — in, o — smola — malce pohodil Lajbčevo Julko iz naše kontrole. »Teslo!« je siknila in odfrčala z nekim Tarzanom po plesišču.
Drugi dan je bilo čudovito vreme. Prebijali smo se prek peska, pravzaprav mesene puščave k morju. Najmlajši je slučajno brcnil v neki transi-stor. »Kako je mladina pokvarjena«, se je razburila lastnica. Od jeze sem dregnil Mu-fijd, ki mi je križal pot. Starejša hčerka je razbila steklenico oranžade, polila je ženin najnovejši modrček. Nastal je vihar besedičenj. Moja soseda je smehljaje in privoščljivo kazala s prstom na našo nerodnost.
Takle je oddih delovnega človeka — je pisalo na pisanem plakatu v izložbi nekega turističnega podjetja.
Fy