'. - ^pp. flW. Ml AW OF ocy— \ — omom ar m toek. t. *v order of the president. a. b. Ooi. Kajvefiji dovwU dnevnik v zdmieoih driavah. Velja u Mb leto.........$640 Za pol leta............... 3-00 Z& Mew York eelo leto....: 6.00 Za inozemstvo oelo lato... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the United State« Issued every day except Bui and legal Holiday« MT* 75,000 Reader I TELEFON: 2876 GOETLANDT Entered ai Second Ola« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y, the let of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 48. — ATEV. 48. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 27, 1910. — PETEK, 27. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVIIL — LETNIK XXVELL AMERIKA VSTRAJA PRI SVOJIH PRINCIPIH - JE ODVRNIL WILSON PREDSEDNIKOVA POSLANICA BO NAJBRŽ POVZROČILA ZA. VLEČENJE REŠITVE RE&KEGA PROBLEMA. — STALIŠČE NAPRAM RUSIJI. London An^iija, 26. februarja. — Svet ministrskih predsednikov bo danes v polnem razpravljal o jadranski poslanici predsednika Wilsons. .Svet ministrskih predsednikov je namreč včeraj po sprejemu poslanice, prekinil svojo sejo po uvodni debati. t''e bodo zavezniki odgovorila na to poslanico še predno bo ko-nee konferenc v >oboto, kot je določeno po sedanjem načrtu, ker s,« hoče Nit ti na vsak način vrniti v Rim, bo treba dospeti do hitre odločitve, kajti razpravljati j** treba še o drugih velikih vprašanjih. Gotova stvar je, da ne bo mirovna pogodba s Turčijo dovršena do istega časa. Temeljna vprašanja glede to pogodbe bodo do one-fc-a časa rešena kot sa je želel to ministrski predsednik Lloyd George, ki je hotel, da se jih reši v Londonu, ne pa v Parizu. Posedaj je bil glavni uspeh sedanjega zasedanja ministrskih predsednikov ta, da se je ugotovilo stališče napram Rusiji. V dobroinformiranili krogih se je dalo izraza mnenju, da dovoljuje jadranski položaj nadaljno preložitev rešitve. Oni, ki so v tesnem stiku z italjanskirn ministrskim predsednikom Nitti-jem, so izdavili, da ni zanj Reka, temveč ekonomska rehabilitacija Italije najbolj nujno vprašanje in da se vsled tega hoče vrniti čimpreje v Italijo, da deluje tam v tem smislu. Dosedaj se ni objavijo nikake posameznosti iz oficijelnih virov glede pogojev odgovora predsednika Wilsona, stavljenih na zaveznike. Washington, D. O.. 26. februarja. Poslanica predsednika Wilsons na zavezniške ministrske predsednike glede jadranskega vpra-| sanja se nahaja pred svetom zavezniških ministrskih predsednikov. Odgovora je pričakovati v primernem času. Kazen predsednikovega govora BOU&VKl NAFROSU j PREDSEDNIKOVA POSLANICA TIHNAMOEZA MIR IN REŠKO VPRAŠANJE Moskva je objavila, da je odposlala poslanice na Združene države, Japonsko in Rumunsko. London, Anglija, 26. februarja V brezžičnem brzojavnem sporo jilii. ki je prišlo danes iz Moskve, se frlasi, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve odposlal poslanice na Združene države. Japonsko in Rnmunsko, v katerih je ponudil tem državam mir s sovjetsko Rusijo. V nadaljni brezžični brzojavki iz Moskve se glasi, da je bila Tolstojeva proti-boljševiška armada poražena od boljševiških čet v pokrajini Gurijev, v bližini izliva reke Ural. Na tisoče vojakov bele armade je umrlo na svojem umikanju preko step brez vode v smeri proti Kaspiškemu morju. Poročilo trdi, da so bile bele armade v dotičnem okraju sedaj iztrebi jene. JADRANSKA KORESPONDENCA JE OBJAVLJENA. — A ME RIKA NE MORE SPPJuJETI NOBENEGA KOMPROMISA. KI JE V NASPROTJU Z NJENIMI PRINCIPI. — AMERIŠKA VLADA NE BO ŽRTVOVALA SVOJIH NAČEL NA KORIST ORABEŽLJI VI ITALIJI. — PREDSEDNIK O ŽRTVAH ITALIJE novi ameriški državni tajnik. je danes objavilo Časopisje tudi vsebino prejšnih pogajanj, predli.gov in ultimatov. Kratek pregled vse te korešpondenee navajamo na kratko v naslednjem. se ozek pas od Voloske do Reke ob morju priklopi Italiji. 4. Otok Lagosta naj pride P<>djotoke j,0Ynj. Pelagruž in Vis. a 4. Zadar naj bo neodvisna dr-j žava z italjanskirn zunanjim za-! stopstvom. i 5. Italija naj dobi tri jadranske. NOVE ODREDBE GLEDE PIJAČE Dejanski začetek spora. < 1» meneenu je v svojem govoru decembra povlarjal, da je Italijo. Te nove zahteve so naletele pri ententi na odločen odpor, in ta t svoj odpor so formulirale Amerika, Anglija in Francija v spome-niei, ki so jo izročile 13. decem- vsi ostali c t oko se morajo demi- prohibicijski komisar je izjavil, da ISlHje mogoče "premufati" pijačo z ltall-»e drugim imetjem vred. htarizirati. Da bi se te nove zahteve Jugoslovanom bolj prikupil«-, ponudi kot 6. odškodnino Jugoslaviji se Washington. D. C., 2G. febr. — sporazum v jadranskem vpraša- j\,ra 1919 italianskemu ministru: verno Albanijo s Skadrom. ,Komisar za notranjo carino lloper nju bistveni tlel sedanje svetovne j Scialoia ' odmlil, «la kthko Preseh *lovek mirovne konference. Amerika, 1 Odgovor Jugoslovanov. j^ svojo P'Jaco, kadar izpreme- Anglija in Francija so v svoj, spo-j Spomenica. I Dne & januarjc je dala jugo>: "v?e ™ ^ ; hi ^ ^ vjmov ^ ]ta|ijo : ^onOm. Posebno pa zahtevo ^TlZ^^r^Z tak° r !Italj J0V P° °Zkera trakU °d V°* PA^srfitT jih,"kadar s^lomieTl ^ Italije x - spomenici ohjav , . menioa ni dru|rea ka- loške do Reke. 1 J ljeni 30. aprila 1919) pred eelim« ^ neutemeljena aneksija j 5. Glede Albanije je predlagala k vetom ožigosal. jirrazitega jugoslovanskega ozem- j neodvisnost Albanije z lokalno av- Ija, za katero aneksijo ne govori- j tonomno vlado brez vsake tuje !jo nobeni razlogi. i rverence. Gotovo je to smešna j To pomeni strategično nad via-i ironija, da zdaj varuje Jugosla-j Odločitev se tiče med drugimi do Italije na Jadranu, izključuje; vija neodvisnost Albanije proti tudi članov kluba, ki imajo svoje vsako možnost napada od strani i velesilam. (zaloge pijač v klubih ter jih ho- Jugoslavije. Nadalje den^litari- 6. Demilitarizacijo otokov bi čejo prenesti na morsko obal ali" i.acija Etat tampona in ozemlja i dovolila samo pod pogojem, da o-' v gore ali onih, ki se selijo iz ene-Jtsenice. Spomenica povdarja, da1 stane Vis jugoslovanski. |?a stanovanja v drugo, soglasno z je zahteva proti ozkemu traku o-j 7. Glede varstva minoritet je letnim časom. Kot sledi ustava zemlja od Voloskc do Reke, na-; zahtevala, pariteto za Slovence, zastavi, tako sledi tudi zaloga pi- Sporasum. Po večmesečnih pogajanjih je prišlo med Italijo in Ameriko v sledečih šestih točkah do sporazuma : 1. Wilson je pristal na to, ds s« v Istri, Italiji le priklopi vzhod no od črte okraj Albona in da se a stvari etat tampon: neodvisna država Reka, ki bi obsegala 90 tiKOČ Jugoslovanov in 40,000 Ita-ljanov. Nadalje da se demilitari-nra ozemlje Jesenice. Etat tampon naj ostane stal-i.G pod Miverrniteto lige narodov in plebiscit naj se nikdar ne izvrši. Če je postavno dovoljeno imeti osebi opijančljive pijače v svojem stanovanju, je tudi postavno bivališče izpremeni, brez ozira na meddržavno ali drugo trgovino, brez dovoljenja in brez pohištva ali prtljage, Je se hoče tako. V pogovoru, ki ga je imel ameriški poročevalec Lincoln Eyre z j Leinom, je slednji izjavil: — Potrebovali bomo ameriške 1 izdelke, — lokomotive, avtomobile in tako dalje. Celi svet ve, da smo pripravljeni skleniti mir na temelju pogojev, kojih primernosti ne more zanikati niti najbolj imperijalistiem kapitalist. Ne vem za noben vzrok, zakaj bi ne mogla socijalistiena država kot je t-asa imeti brez prestanka posla s kapitalističnimi deželami. V pogovoru, ki ga je imel isti poročevalce s Trockijem, je slednji izjavil: — Naši vojaški uspehi nas niso zaslepili napram dej stvu, da potrebujemo miru. V posebni brzojavki, ki je prišla včeraj iz Pariza, se je glasilo, j da bo imel newyorški " World "J pravico do velikega kredita, Če sej bo londonski konferenci ministrskih predsednikov posrečilo uveljaviti povsem določno politiko glede miru z Rusijo. Diplomati so videli v poročilu Eyre-a skrajno času primeren in važen dokument. V zadnji svoji noti. ki je bila odposlana,dne 24. februarja pra vi predsednik, da mu ne preostaja ničesar drugega kot vstrajati na stališču, katerega je zavzemal že od začetka. Za te principe jf šla Amerika v vojno in se ni oddaljila od njih tudi tekom mirovnih pogajanj. Nadalje pravi predsednik, da je Italija sprejela nadomestilni predlog za prosto mesto Reko, dočim ga Jugoslavija ni sprejela. Po njegovem mnenju je načrt, da bi pas ozemlja vezal Italijo z Reko silno nepraktičen. Glede razdelitve Albanije pravi: — Za razdelitev Albanije so napravili Angleži načrt. Jugoslovani so s tem načrtom sicer zado voljni, toda kar bi bilo Jugoslovanom v korist, bi bilo Albancem v škodo, ravno tako kot je v škodo Jugoslovanom, kar bi bilo Italiji v dobro. Glede Londonske pogodbe je izjavil predsednik: — Že davno ni več skrivnost, da niti oni, ki so podpisali to pogodbo, niso zadovoljni žnjo, kajti drugače bi jo bili že izvedli. O jadranskem vpraša nju so razpravljali celih osem mesecev, kajti najbrže so prišli do pr^ pričanja, da morajo dobiti kak boljši temelj za sporazum kot pa je Londonska pogodba. Ker sta se Anglija in Francija toliko sklicevali na žrtve Italije, je podal predsednik Wilson o tej zadevi naslednji odgovor: — Takih dejstev se ne sme navajati v namenu, da se kako stvar krivično reši oziroma, da se provocira nadaljne vojne. Pot, katero je Italija ubrala, bi ne bila v soglasju s strašnimi žrtvami celega sveta, katere je mogoče le na ta način opravičiti, da se vdejstvi principe, ^a katere smo šli v vojno. Slednjič poziva predsednik ministrske predsednike, naj vpošte-vajo ta načela, kajti edinole na ta način bo mogoče jadransko vprašanje pravično rešiti. "PIVSKA USTAJA" V NEW JERSEY V državi New Jersey preti izbruh "pivske ustaje" radi triinpol odstotnega piva. Spopad med silami. je MOESLE NOVI NEMŠKI FINANČNI MINISTER Erzbergerjev odstop jo časen — pravi neki aimiM list. Za prosto in neovirano preiskavo. ravnost udarec \ obraz vsaki pametni ekonomefcki in teritorijalni politiki. Preobrat. Tako je stalo jadransko vprašanje do začetka januarja tega leta. A zdaj je prišel naenkrat popo 3 Zadar naj bo sicer v carinski |cn pm>brat. Ta preobrat se jas-zvezi z Jugoslavijo, sicer pa pod no zrcaij v predlogu, ki ga je iz-su veren it eto Lige narodov. jročil Lloyd George 14 januarja 4 Trije jadranski otoki M«- ju^oalovinek; delegaciji. gnu Vis. Losi 11 j. naj pridejo pod uoyd George predlaga sledeče: iialjansko suverniteto, toda Jugo- ^ f^poa ^j ^ ne vstvaj slovanom na Viso mora biti ga- ^ Namesto njega pa naj nastane rnntirana avtonomija. čisto majhna nova država Reka, :». Liga narodov bo izročila man- kor c0rpllg separatum z italjan-dat uprave nad Albanijo Italiji, j sk;m runanjim zastopstvom. To ♦i Valona * osadje pride P«d!^Veda j« koncesija Italiji, ker se s. vereniteto Italije. jc namreč Italija zHala. da bi s Italija pa ni bila zadovoljna s jt^aom v Etat tampon 200,000 Ju-temi koncesijami Amerike in je poslovanov absorbiralo 40,000 Ita-rtihtevala sledeče koncesije: ljanov. 1. Diplomatično zastopstvo Za- o. Italija naj dobi ozek pas o-dr* naj ae izroči Italiji. zo ml ja od Voloske do Reke, ki bi 2. Mesto Reka naj se izloči kotj^jj ^ratertja samo nekaj metrov ki bi ostali pod Italijo, kakor za j&če možu, ki jo ima, kadar na italjane, ki bi prišli pod Jugosla- postavno dovoljen način izpreme-vijo. nI svoje bivališče. 8. Zahteva gotovi del avstrij-j-- ske vojne mornarice. j _ _' Na to se je zgodilo nekaj, česar KRU&NI KEMIKI V NEMČIJL nikdo ni pričakoval. Anglija in - Francija ste dali Jugoslaviji uiti-j ^^ Nemčija, 25. februarja, matum, da mora brezpogojno Krnini nemiri so M zavriai y sprejeti kompromisni predlog Ltldwigshaven in ljudske množi-cr so baje pričele pleniti po pro-• dajalnah. Soglasno s poročili, ki so dospela semkaj, so bile izvrše- Lloyd Georga, sicer bi se uvelja vil londonski pakt. corpus se pa rt um is Etat tampon. 3. Med Reko in mM itsljansko Istro naj se utvari »pretrgana v« ta način, da iirok. 3 Italija naj dobi 2e 60,000 Jugoslovanov vzhodno Wilsonove trte, približno v okolici Senožeče. PREMEŠČEN JE SRCA KOS- ne itevilne aretacije. Velike kemične naprave ob dolenjem Main, ki so bile pred krat-Sviea, 26. februarja. —' kim prisiljene zapreti svoja vra Balzam irano srce Tadeja Kos- ta radi pomanjkanja kuriva, so ciuszka, poljskega domoljuba ter bile v stanu zopet pričeti z obra pomočnika Washingtona ▼ ameri- tovanjem, potem ko so dobile ški revoluciji, ki je ležalo v majh- ameriški premog. Stroiki ameri-ni kapeli gradu Rappeswil v bli- škega premoga znaiajo 160 mark šini Curiha od leU 1887 naprej, t& Bt0 ^ premoga, soglasno a ce-bc prevedeno nazaj na Poljsko. B0'denarja ^ vojno p^ M C dredilo se je vse potrebno, da . . se prevede relikvijo t Lvov in od ^ 8 kemičnimi produk- tam ▼ Variavo, soglasno z obve^ tJ- kot 16.000 delavcev bo stili, ki so bila ravnokar objav-.prizadetih vsled zopetnega otvor j Berlin, Nemčija, 25. februarja. Državni podtajnik Moesle je postal nemški finančni minister ter naslednik Matije Erzbergerja. Erzbergerjevo resignacijo komentira "Deutsche AUgemeine Zeitung" naslednje: — Njegov odstop je le začasen. Erzberger bo malo prišel znova na povrije. Skoraj vsi drugi listi pa pravi-jO, da je napravil Erzberger s svojo resignacijo prvi korak k svojemu padcu. "Freiheit" pravi, da se Erzberger ne bo nikdar več vrnil na svoje staro mesto. Ko je povedal Erzberger Kber-tu, da bo odstopil, je rekel, da stori to vsledtega, ker ae hoče is-nebiti vseh obveznosti, da bo lah« ko neovirano nastopal pri obrav navL Spopad, prost za vse, med su-hači in mokrači v državi New Jersey obetajo voditelji prohibi-cijskega gibanja vsled sprejema predloge za tri in pol odstotno pivo od strani zakonodaje države New Jersey in vsled pričakovanja, da bo državni senat sprejel predlogo tekom prihodnjega ponedeljka. — Pivo se bo prodajalo v tej državi v naslednjem tednu, trdijo ti voditelji, in vsled tega je pričakovati spopada med zveznimi in j državnimi oblastmi, ki bo sličen "rum revoluciji" v Iron River, Mich. Uradniki Anti-salonske lige v New Jersey so izjavili, da ima pi-vovarnar Feigenspau v Newarku pripravljenega za $1,750,000 vred nosti piva, katero bodo pričeli prodajati kakorhitro bo governer podpisal dotiČno predlogo, ki bo s tem postala zakon. Leon Grosscn, zvezni prohibi-cijski agent za New Jersey, je izjavil, da ne bo vprizoril nikake akcije proti prodajalcem tri in po lodstotnega piva, dokler ne bo dobil iz "Washington* posebnih navodil. Governer Edwards, kojega kam panja je temeljila na protiprohi-bieiji, je bil včeraj skrajno razve- seljen vsled uspeha, katerega dosegel v zakonodaji. — To je le predhodnik rednega gibanja za zavarovanje prostosti ameriškega naroda, — je rekel, — proti samovoljnim silam osemnajstega amendmenta. To je enostavno vprašanje zavarovanja o-snovnega duha prostosti in vse an-lisalonske lige sveta bodo stavljene na stran, da se doseže to. VELIK SATIR. Bombay, Indija, 26. februarja. iNeki Burmez je našel v bližini j jklogoka safir, kn je dolg osem I ineev in ki tehta več kot pet fun-I tov. Vrednost ega safirja znaša do 50,000 angleških funtov. 35 __V - IRKO, VA OOITtlO XV - POLJSKI DELAVCI SE OBOA. IspTagn* popolnoma ssnesljfvo In sedanjim razmeram primerno tudi hitro po coli Istrt, na Oortikn in tudi na Hotranjsksm po ozemlju ki jo an> sedmo po italjanski armadi, imffljitn, toda sa kaka mo> nds ▼ Izplačilo no mor* po aH fn po 100 lir .... f 6.60 800 lir____$18.75 600 lir .... $80.00 1000 lir .... $60.00 poalata jo najbolj »ostal Money Ordst Vow Točk Bank OraA Washington, D. C., 26. febr. — Poljedelski ddavd, U doMtajo sedaj najvišje plačo v zgodovini, se organizirajo v Številnih d dih dežele v unij«. Plače, U jih 1 htevajo, 00 sdo Škodljive prodok-laB fft »• Vow Tork Baak Bralk ciji žival kot trdi poljedelski de-J _ NOVA ZVEZA a IZ PLAČEVANJA DENARJA 1 J Naše denarne poiOjatve raspoiOja in izplačuje sedaj po cell Jugoslaviji "Kraljevi poitni iekovni and" v Ljnbljani; to je tak državni zavod, kakor je bOa O. k. poftna hranilnica 1» Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne po* šiljatve tirom avstro-ogrske monarhijo. Jamčimo sa vsako denarno poiiljatev, toda sa kaki mogoče zamude v izplačilu, ki bi se povzročile po drugih, bres naie krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obveznosti, 100 kron . „> $150 600 kron $ 5.00 1 900 kron .... $255 m 1,000 kron .... $ 9.50 -800 kron «... $8.00 TO 3? 6,000 kron $47.50 600 kron .... $100 " 10,000 kron .... $06.00 no so veljavne do dne, ko m nadomestijo s drugimi poalati je najbolje po Domsstio Postal Vonsj Orde^ a _ -s r .1.. lllli.lfW i PLAŽ NARf>D* 2-. FBBR. 1920 GLAS NAHODA Dopisi DAJ L. VI T CRANR IAKIIR. »«*ee kl P™liajajo iz starega; l Umrla je 10. februarja prog šeste ep, je pa na zelo slabem stališču. "J*** pripovedujejo, da je stanj . ure popoldne, previdena s sveto-|posebno sedaj, odkar je stopila v l*ero mrtev ter da si vladaj _ tajstvi za umirajoče. Stara je bilajveljavo proliibieija. Prej si te kje nc llPa naznaniti njegove smrti.: __45 let in je bila jako močna žen- videl tuparam kakšnega "luš.tne- ljudje bi se radi iznebili Alek- Jugoslovanska iKetoi. deansts r ■in' : frfacorljert* lul orpor-sni k' v. «9«f» klavni v-trad v !E3LY, MINVJ (LAVNI VRAOKtRI. m« lOTANSIK. kos HL conoaasca. V*. nlk: LOUIB BALANT boa 1M Pearl Ara., twin. ISkO. "mtnlk: JOSEPH PISHL.£R, Zty. Minn Oaaajnlk G SO L BROSTCH *Jly Miu •uaajnlfr MbakCulk nartnin: LOUIB COIVIW}, VttHOVNI ZDRAVNIKI •A «* F. Iltw MS m. Okla H, NI. PltalnA imdM knOa naročnikov prosimo. da ee MnlMC« ne ena al. da Mtrcje najdemo naslovnika O L Aa NARODA ■ Mannattan, New Ver«. M.V. Telephone: Cortlandt UN ■a ea ne pnoMujajoJOenar aej ee uecwvea ■ unijiu t "^ti Zdravilo jo je več zdravui- tra'T človeka, ali sedaj se vsi do-: sandra, pa se ga ne morejo, ker; j kov, pa ni ni<". pomagalo. Zaliva- brovoljčki držijo kakor sv. Aloj- je le zastopnik kralja ne pa ju-j lini s** vsem prijateljem, ki so jo zij v pratiki. E 9. roUNVi m« it®, Biack otenoea. trm S.BONARD PLABODNOC. bom «M. W& Klu. OKN rntJPNIIC a a Na ff«. Inm. 7a jejo še naprej svoje vinogra-izime ne pomnim v West Virgi-:kakor pa s flašo jeruša. Policija: zjavljajo, da bodo delali to fZ ,delom He ^rem ^hva^stiče po vseh hišah in gorje ti, ako! t ,VP!rni i lit!. Delamo dni v tednu. Za te dobijo, da imaš prepovedan; \ _ __PRAVNI OORORI mtm. sv. ai-rn rt caiun««. OHN MOVER N. «4-te« Atol. Dulntk. Mina. 4AWV KXJOK1M;. f ML MeAlroa 01 Koon ««9 CikK JfPV„.________ZDRUŽEVALNI ODBOR: . . . . .. .. .. ljr rroCAN. «m It ClaJr Are. VTB Clfvalava. OlllO je umrl kralj UZlgalie.) -RANK ifRABBC «l«4 Waahtoton Btr^t. Denrer Col- iSKOOrn MkKfiČAK. sto- Jelno. ( e katerega veseli, lahko V i eljo 22. februarja so pri-jr.ov dolarjev, rde to «lne 16. januarja, so prevedle v privatne kleti svoje obširnejpridc <*»mkaj. Slovencev nas jp 5 redili tukajšnji Ribničanje veseli-i .^ioge najbolj izbranega vina. Le malo vinareu pa je v Ca 1 if orni ji, > in v>»i i>eelarji. ker teh je Tukaj eo. katere čisti dobiček gre za so-j U ko posvet de svoje prostor.- drugini podjetjem. To so storile Se ne- največ. Ta naselbina se po vsej kolski dom v Ribnici, katerega , . -- - ----— ------------------ —...... » j- latcv i^jbae naprave. Največja in najbolj važne so pripravljene, I pravici lahko imenuje naselbina mislijo postaviti ondotni sokoU.; cena mesu pad In. o^T^ S^nJ I mevno ie. da SO DOZabili pove-1 *** t® oVro* s tisoč otrok v Mladinskem oddelku * ' r r ' ____■__l.a.___________ fetee&ae aUa£Mj GE.Aft waios'a Vee atrarl Kkajoe aa eradnlh a«d«r kakor tu.il lekarna to«l}ar»a naj aa ta- «aJo na »lavnega tajnika V« prJtoZoe iMJ*ll;aJo na predeednlka rK)rcrtj*»J - * * ^T^aJ« «* a prejem novih £Unor In apioh vsa adravniika avrlč-eTala. nal J®eil3ajc na vrhovnega ravnika. Vf»lpklavf»; naznanili d" bo —K«*01141« Jsdcote m priporoča raem Jagoeloranom aa obilen prt. > ^ifKid\ ( i so nazndimi. 00 -too Jeonota nosiulo n.-» "Vntfnr,^ i-t . i^-r... ______ ._. majhne naprave. Največje in najbolj važne so pripravljene, 1 pravu-i du zopet pričnejo )• bone drj- postav Vinogradniki l ndelek za leto 1920 je bU prodan ie vnaprej po do $30 tono,j^ Snujem jaz. jih je že šlo 6 ike pLskre," in "si* slS^"p^em: ** izvedbo P™hibieijske posta kar prenega \^e, kar to kedaj preje dobili i:a svoj pridelek. Kam oa pot> zalo pa imamo se- ' ^em Rajbenčan Urban", katero T.e ^ vlada doTol,la Petdeset m,'i pojde ti grozdje in ki j »e bo storilo iz njega, je seveda odprto vpra- daj v tej liU>i pečlarski klub. Tu- so prav lepo zapeli, posebno ker d®JarJ€y- aanje. Glasi »e, da se je ie tekom sezije 1919 izvedlo v "suhi" Oregon j kaj se zbirajo p*elarji vsak nede- >e je glas odbijal ob krošnjo in je " 100 vagonov avežega californijskega grozdja in 40 vagonov posuše- , iavni dan. Crufit\a Jednote m nahajajo po r^anlh oleven=.k;;k naeelblnah fts kjer •a nI. pr.iK rofamo vat o\it€v novih. Kdor ell poslati član. m> J m pri ta*-« ilka bljitnepa druitva ^ 6. K. J. I Ca ratacavitev novih JraJtar ie pa obrrjta tavner« tunik« N*ov«. druitvo ae lahko v % t a nori « « »jt »jir,;^^' Miilerand Če bo šlo tako naprej, bo kma-! fdela države za zakonodajo take I".rsr. Sedaj se sestvlja odredbo, 'potom katere bi se sieer ne \miLi 1 ~ r A \ . ... ; h tudi državna zakladnica na su-' Clemeceeaa bjl med v°ino | salon:, ki bi na dovoljevala izd? nastal odmev, da je bilo čuti ka-,[° državna zakladnica na su !yelik dobrotnik Fraueiie_ xjego.! ; _ * Jaio H lkih in nega grozdja in da je bda to njavečja zaloga grozdja, ki je bila ke- Pozdrav vsem eitateljem! kor bi dva zbora pela. hem. - . .. ... 1 tiuj prodana iz Californije v to državo. Naročnik, j K sklepu pozdravljam vse roja-1 * * 1* - 1 1 , ■ ___ke po «irni Ameriki, posebno Rib- Porocda iz Oregona priznavajo, da tega grozdja ni mogoče upo- , rtU. r n . . . ^ . ---------„----^-----,-------- . . . - • j 1 • - Cleveland, Ohio. nicane. Rojaki, posnemajte nas M - , • , - , t , • • r,, , , ■ , , . < rabit, kot namizno grozdje m da je primerno le za izdelovanje vi- Rpr skoro vsak rlopisnik za,ue t;uli ^ ^ Albinah. PoJ^i kip. ki predstavlja orjaka. Zob s. ze danes zaveda >voje b,doee na, to je /a industrijo, ki cvete v Oregonu odkar je bila v tej dr-.^ om fu<]i jaz v prvi opi. Minnesoti in sploh vse znanoe in xpraaevanje po grozdju v Oregonu ae nadalje jioskočilo ter je jas- nekoiiko tukajšnje razmere. prijatelje, posebno one v Elv v 110, da se ga rabi za privatno izdelovanje vina. Moije pri komisiji v Kar se dela tiče, je prikazal Gospod, ki «ra je po-m! Hryan. Večina vinogradnikov pa se ne ozira s prevelikim dopa- zval. da bi za njim pisal, kar mu urizrl glavo, desno roko in polo- na mirovni konferenci, -o Fran vieo leve noge. Na tablici pod ki- t;ji precej odtujile. Zalo -o mora-j pom je zapisano: Zmagalee. 1: priti na Francoskem 11a povr-l Mimo pride človek s kmetov, 'šje možje, ki jih francoska mi ! gleda in gleda ter se čudi: jrovna politika ni kompromitirala 1 I11 ko se dodobra nagleda, preil svetom kakor Clemenceau-a.! vzdih ne: Clemenceauov naslednik je Mil- — Moj Bog, če je že zmagalee! lerand, mož velikih političnih itak. kkšen mora biti premaganec! j zmožnosti, ki j*1 znal kot blesteč * - * !govornik v svoji stranki s svojimi nazori proderti tudi ob najhujšem , . .. i od poru. V mlajših letih se je četje in matere, ki zavzemajo si-^ P^it, al. pa zahtevati. ipri(lružiI so„jaiUtoni in za^i cer ugledno soeijalno pozu-iio. ne * j tekmovat i z Jaurejem. V W:.I- z«.držujejo več svrtjih hčera, da bi, K«ir bi človek za ves svet ne,deek-Rous>eaujev kabinet j- sto- Ce hoče »-lovek kaj doseči, mo- dajanjem na ta načrt ter sklepa še nadalje koutrakte za prodajo b«, narekoval. Odslej je trdii. da!,u* hodUe Ponoči n« ulieo. da si st0ril, je pripravljen storiti samo pil kot soeijalistični trgovinski v druge države. Ti vinogradniki izjavljajo, da ne obstaja nobena ,„„ mogoče poeletlati v nebe-jnekaj zaslužijo. aa kljubuje eni sami osebi. 'minister. Kot ministe rs.- odda- I estava, ki b. prepovedovala pošiljanje grozdja iz cue države v dru-|Sdt kraljestvo duhov iu pekla, da' * * s bil od soeijalističnega naziranja *"KaJ P<,sta,ie iz pošlljater kadar dospejo na določeno mesto, je mu dano eelo občevati 7 mr-i Koliko pokade na Angleškem. •■ 'i i je sprejemal tudi odlikovanja zadeva, ki vinogradnike prav nič ue briga. — Da. molčim kakor grob. — Vidiš, vidiš, jaz tudi. * * * Is sol«. tveei. Z apostolom Pavlom je ne-, Znaui an?ieški statistik Mr. t tel j Ali znaš molčati' Nov trg Za Cttlifoiiiijsko grozdje, je tudi odprto razkritje neke ki občeval celo leto, s sv. dane-j\ionerieff je dognal, da se danes iztoene tvrdke, ki pravi, da je v stanu izdelovati vino, v katerem niizcni je govor?! sedemkrat, z Moj ina Angleškem pokadi več kot v nobcrif^a alkohola. Ta tvrdka ima že koutrakte za pridelek leta!zcsom enkrat, z Lutrom stokrat, j Vseh ostalih deželah na svetu V' iyJ0 ter je dosedaj iiiiKiipila že :{UU(j ton črnega grozdja po $30 to- angeli pa se je razgovarjal sko-||ltu I9]g je izdalo angleško pre--i 11a. Nova pijača proizvede baje vse učinke pravega vina, ne da bi zi 22 let. Neko«- je potoval na la-lbivalstvo za tobak 138 7.>3 100 nasprotovala postavi. • ciji, a v obedniei, kjer ni bilo ži-|funt0v šterliusrov. Povprečno Tudi v O rijentu se je razvil trg za ealiloruijsko grozdje. Da se ve duše, je delal globoke priklo- pr"šlo na občana (moža. ženo vzdrži to trgovino na nogah, je treba grozdje posušiti za pošiljatev vendar pa se glasi, da ne izgubi grozdje potom Vga procesa nič jega kika in da se da napraviti iz njega izvrstno vino, če se grozdj namoči v vodi ter mu da tem potom prvotno obliko in sočnost. Na,ne vidite kralja Karla XII., Pe-Motine ton teh vinskih rozin so nakupili že sedaj japonski kupci za i tra I. in carice Katarine?" Kapi od raznih mogatecv. v »ded «"esar so mu dali jiriimek "rde«'-! baron* •S soeijalisiičuo stranko .i«- pa ]»r- • lomil šele leta 1944. ko je v /.bor-I . . niei glasoval pr<»ti soeijalistlenemu predlogu za razorožitev. 1-il je je Učitelj jo hotel popjasniti otro- j nasprotnik Clemenceauovc i-irov- ___________ in kom razloi*ek med gartrožo in vi 'ne politike in je sopovzročitelj atev, "e praznim stolom, stoječim okoli!otroka} 1000 cigaret. To je vseka- Jolieo- cesti Pr,? velika» krasna njegovega padca. Na Fr;m« o^k« irt Rvo- mize. - "Komn se priklanjate?"jko sila veliko in Mr. Moncrieff ženska' v naJleP»i obleki. Vse se MO daje praVca v politiki toliko jzdje aa je vprašal kapitan. — "Mar „cvori upravičeno o nikotinovi!czira S to žensko 81 da Pri"I predsednik republike, kako - mi- Dr. Koier - L jVEHSW zdra vnik 955 Liberty Ave Pittsburgh, Pa. ijtIT Blao P* Static Dr. KoI«er naj starejši slovenski zdravil t k. Sr^c^a-li-i v Pitl«burfhii, Ki imu rS-letrto l>rak^o v sdravlj« n j 'j v«h m^bih t>< >leziii. Zasu-urjIJenJ«* kr vi zdravi s k!s-?ovit-m f'"adanje la«. bolt-^ine v kosteh, pridite Ji izC-istt! \am bom Kri. čakajt-. ker ta l.p lt-z.-n t-.- naleze. V--* hf.Iezeni zdravim po n- krujSanl Kakor hitro op:izite da van pre n" huje zdravje, ne ir.i!i tn sit-T brez operacije. IJoJ»-7iii mehurja, ki povzročajo bo le i v kri:-.u i-- hrbtu in Teasih tudi (•ri p>--..anju vode. ozdravim a eroto-vorftjo. I'.evn. itizem. treanje. bolečine tekline, srbečice, škrofle in druce ko-ine holesnl. ki nastanejo v»led neti s te krvi. ozdravim v kratkem Oasu ln ni potrebno ležat!. I"r»dne ure: vs.ik d?in od 5. ure zjutraj do S. zve- . r: v i.etkih od S. zjutraj do Dopoldne; ob nedeljah otl & i.intraj do 2. popoldne. ceno, ki znaša od o»n:ih do desetih centov funt. tan ni erhnrl besedice, ali dospev- N*a podlagi teh poročil je lahko razumeti, zakaj vinogradniki v š:- v pristanišče je liotel Sweden ( aliforniji ne posekajo svojih vinskih trt in zakaj ae ne pripravijo na splošf-n bankerot. Dočim upajo, da se bodo razmere polagoma irpremenile tako, da bo izdelovanje vina zopet postalo ena največjih industrij v deželi niso vendar prav nič vznemirjeni radi položaja kot obstaja sedaj. borg izstopiti iz ladje, a tedaj mu je kapitan izročil velik račun za vse osebe, ki jih je Swedenborg baje videl na ladji, rekoč: "Prosim, zdaj pa plačajte voznino za Soglasno z državno vinogradniško komisijo je najti v Califor- j vse sopotnike, ali pa slovesno pri-niji nekako 170,000 akrov vinogradov. Ustanovitev te industrije je znajte, da ste blaznil" Klala celih $25,000,000. Vrednost produkta vinogradov je znašal« t l-ta 19IS $10.000.000 «.n leta 1919 približno $12.000.000. Aplavz je napravil bedake iz več mož kot pa kritika • a • Sladek je smeh, ki ga kaže žena možu na plačilni dan. Pr&sgodovina Niagare. "Times" piše, da so drugi vo-dopad Niagare ravnokar odkrili v Thoroldu. Podjetniki primorskega kanala iz New Wellanda so I naleteli, ko so vrtali 20 sežnjev • * jgioboko, na skalo in na njej na • Nekateri možki so rojeni ' kikerji" in nekateri postanejo žrtve'nekake stopnjiee, izmlete z vodo slabe prebave. m 5iroke 400 metrov. Prvi vodo- * • * pad je nastal s tako stopnico, vi- Klobuk častihlepnega moža je le redkokedaj tako velik kot misli on, da bi moral biti. bolezni v Britaniji. Le 20 odstot-i Kun'-iati ?artroža- Pole- nJe Pa nistrski predsednik; zato ho mm, Dr. MOY je usp»*nc ozdravil na. kov odbranega tobakl so popušili stopa ubo"° h t*e> ki P°", go od Milleranda odvisno, če b" duho. božjast, a^aicsijo vodenica - * -1—m- — — -- - crce> jetra, ledic« in želodčne bole-na čudežen n ičin. Bolečine ttrebuhu, v pmh, tekline, revmati očeh, nogah, ro ^'kah ali križu: o. rem, kožne bole* ni, izpuščaje, o grče. Moške ali pipah; 77 odstotkov tobaka pa veša To bltJe se za | Francija mogla zopet pridobiti so pokadili v cigaretah ter samo ko-ar lie zmeni m nih*e ga p0 :rri drugih državah tiste velike! 3 odst. tobaka se porabi za smot-leleda- Prvo PonosD° bltJe to' simpatije, kakor jih je imela zla-ke, ki jih, kakor znano, Angleži roža» ^ je ^ti med vojno. jako malo kade. Angleške zdrav- ~ *jen m°Ž ~ otro i - nike je ta statistika jako vznemi- 01 sosr asno rila. zato resno svetujejo, da bi; se ne kadilo v +aki meri. Mnogi RAZPOLOŽENJE ZA PIVO. soko 25 sežnjev. Visokosti drugega vodopada doslej še niso dognali, ali vrtanje kaže, da je bil še veliko večji. Ženska prične St.>ti svoja leta Sele potem, ko je pričela šteti leta svojih vnukov. • a • Kozja glava nam je zadosten dokaz, da izrazit obraz ne pomeni v vsakem slučaju možgane. Kadar je človek v resni.-i zaljubljen, domneva, da ničesar ne je in nič ne spi. Prostitucija na Dunaju. 'Der Abend* poroča, da se na-jhaja na Dunaju loOO pod policijskim nadzorstvom stoječih prostitutk. — Število onih ilensk ki se vdajajo skrivaj prostituciji, • -je naraslo na 25,000. To število se Mogoče bi se več žensk zavarovalo za žilvljenje. če bi jim ne od dneva do dneva pomnožuje. Te bi«o treba navesti resnične starosti. |dni je izvrSila dunajska policija • * pogon, pri katerem je prijela nad Prosperiteta je dvignila marsikaterega moža v namenu, jcga iliiu polni svet.1 navzočnosti rek. ni izmišljena V id ai je nespoštljivo, če .»*• skuj stvar. Zanimivo je izvedeti, da stai. šri praviti ve. ta dim v številke. Goethe in Heine sovražila tobak,} da - p« obstaja dejstvo, da po-»rebivaistvo Združenih dr-aki dan 127,OOO.CK>J cigaret, »ša iiu leto 4ti,000 ailjonor i..j «1. ji 1:7 lin'joiiov. na; čim so žensk $000,000, na minuto 6.1,000 ki kadile, ne o ga i>:tL/m<\ Hugo in JJu-j «.*> oboževali in da je slavna pi-i sateljiea IR ■ trm. i tobaka na vrhu Fourrier je rekel, da mora na-ur.r l»i \ resnici predstav-; rod, ki j* udan kajenju, poginiti. j* rtu do, krou katere bi lah-'Xa skrajni drugi strani pa je člo-plcsati iii t i-t«>bakarji. «*'e pa ktojvck. ki je leta HHS izjavil, da je • ivka k »hI m j v stanu unič;ti i o-j bojna sila naroda v direktnem ni tobaeno industrijo potom jstiku z zavživanjem tobaka. V v Stedilici dela Pranje ni več muka. Nabavite si električne pralne in likalne stroje. Pridite v naše izložbe ter si oglejte našo predmete. Energija ni izrabljena. Zadovoljstvo cotovo. The N ew York Edison Company At Your Servile C«Mi*r»l Offices r Irving Pilot arui Dinii.'t Otfi"«s ' where t-lerrricul Appliance* of all kir.Js are 0.1 ifiipiay 4>4 Ir afh >r bet Lrr.'nfvor. i A,« ici lr» h itt tw.t i S» ; 5 ii::!i St tear 51.» Are I14 ^fKi'C V et D'w« O'h -62 14R I+v^'^t CourtLff .1r A V« T rcaiart ,-v*r lOTifr Mmrnrv .-lie Grozovlada Kolčakova .industrijo potom naložitve velikanskih davkov na uvažanje to-: baka. Charles IL je bil skoro prav - ■ _t 7 itako SOVr*ŽCtt tob*^ a Wiul> Berlinska "Freiheit" poroča po pelo kaj sosedstvo, naj se 10 zgodi ;%sej opoziciji se je vkorenmil to- mskih lktih> ^ bfl v Tfikoi. TlI(li jp tlvba astreliti ka- bak kor najbolj priljubljena Ink- nelu Kolčakovem glavnem stanu kepa člana njegove družine, naj ^urijoznost po celi Evrooi. najden predlog za izvajanje ka- bolje mater. * ! Cigareta je. kot že omenjcio.] bliskih e.vpedicij P_>. topniške d i- v M;tlljlljiu.ui llt,ivl dokument : j iznajdba ameriških domačinov, j v,/'jt* ua 1 iahl- X sebrna predloga ..0m, povejist^ ki ^ f' ' " * ' dokument, ki drastično pred- tjn t ne hi st„rilL ^ raora na • Trgovske važnosti pa jo postala j*'1' 1-1 • . - - . . . », -' Oe po rims&i vojni. lugieškij0^0 terorja. sko, nil.stu ustreliti/' častniki so se navadili kaditi vi- i f"* . . . ... ^ leak obdržati se danes-svojo dikta- gi:rete v*leil svojih stikov s tur-1 .... J pomočjo je- nameraval Kol- ......, j«1 I turo. Predlog govori najprej o t>KS,STeuc° l,'8a aoKumenia potr-skirni, vfraneoskimi m italjanski- £.aw||likih iu vojakih. dodeljenih f«neoskti in angleško ča- m. eastniki. ki so sami vrtili iw-Jk,^,, poveljstvu. Nato sle- 'tako o resničnosti gore- je cigarete. i»rugi Angleži so na-j kako l)aj so ra,na njili ]>odatkov ni skoro uikakega to pričeli oponašati armadne čast-!s krivei (dezerterji boliševiki:^voma vet- Prašni re/im sta niko in iz Anglije je prišla eiga-|itd.L Ta tnlstJivek se dasi podpir.ila j »osebno ueiieral Oajda reta zopet v Ameriko, kjer je' vVko je prišlo por^čUo, da je -u -'eško-slovnški p..slauik Pavlu, pravzaprav zagledala lnč sveta, j vojak dezertiral, se kazensko po- ki tako-i i >* Dolgo časa se je delalo cigarete' veljstvo napoti v njegovo donio- v i>ra-1 zairovarja«. K«»!eaka j. bo pa de za svoje zdravje. 1611 s.- je cenilo število tobakarl«i } bak kot raste v Virginiji. Caro-Kro- leta [ščaiiski in molmmedanski monar-lHnah tor izt(H*nem Tenuessee-ju mu naj umčiiZ,,^al lln Krini sn skiišiili iztrebiti navado jev v London 11 in okoli< i na 7000. • "pitja tobaka" kot so imenovali Ob istem časn pa se je tudi priče-!v Angliji kajenje. Urban VIII. in|ljen! stroj' 7a i7,]el.ovan^ ! le iz turškega tobaka. Xato pa j vino. Ako se ubežnika ujame, naj j so našli, da je svetli viržinski to-1se ga takoj ustreli: v sinea.m. rancija * Človek ne sme slediti statistikam predaiač in prav posebno ne štaiisiikait glede tobaka. Nekdo, ki ima dosti časa na razpolago, bi moral spisati zgodovino tobaka t>d pričetka pa do da Inoeene XII. sta izobčila iz cerkve v«o kadilce in v Angliji je hil glavni anti-tobakar kralj Ja-* 'mes I. James je imel pogum pre-prieanjfi. kajti skoro popolnoma ■ ret in danes je ameriška eienreta razširjena po celem svetu. Celo knjigo bi se lahko napisalo o tako priprosto izgleda joči stvari kot je takozvana cigareta. Navadna plutoviiia ni j na tenke li,;e. katerih gr« ; otlsiavila in vjeia n medtem k-» j<-v Jalto. jeisova lastna Djenikm Požar 7 Florisdorfu. veliko bolj glasni. Poganski, kr- i je uničil cvetočo in dobičkanosno dobra. Treba je skorje nižjih vej J en unč. \* obsežnili poslopjiit delavnic ___ _ - - popravo vagonov, ki jih ima drevesa, ki je staro najmanj pet- st verna žeb-^niea v Florisdorfu. c'»*set let. T.ik bra>t niste v ,:užni j.- v te dni izornhnil požar, ki je Evropi ter severni Afriki. Deli- rtiičil »»nega izmed največjih ob-eork-tip jk».tni stroji raz režejo plutovino jektov. Škodi je ogromna in tem :f.">0 na bolj olietitna. ker je ogenj uničil veliko število strojev. To pismo je pisal rojak Jacob Skofič, ki je delal do preteklega avgusta v pre-mogokopu ATLANTIC, NEW DERRY, PA, blizo Latrobe, Pa. Jamestown«, «1« «-h za-iQbšujih dni, ko je investiranega zc. več kot tisoč miljonov dolar- ■ bd denar tani prvimi jev kapitala v produkciji, izdelo-i ris -ljeuei, ^prejet kot postavna vanju in razdeljevi tobaka, bret 1 nosi »-elo za plaec uradnikovjostira na industrije, zvezane s tem • duhovnikov ter kot dota ne- Tobak je izza časa, ko je izginil <■ ' 1 alkohol, največji vir notranjih ^'•d.i j p.1 s.» je pričel nov boj j dotikov Združenih držav, iroti tobakn. Anti-t'igarette liga.j Graditelji piramid v centralni i j-- p<»'ivula potem ko je prejro-. Ameriki so poznali tobak, kar je pr. zakonodaje petih držav, da i razvidno iz umetno izrezljanih >0vedal to "kugo", j • pri- pip, katere je najti v grobiščih.; «'••1.1 /opet rousti k novemu napa-1 Te pipe so bolj dovršeni izdelki j lu n. srednjem za pad 11. Koaiitejjkot katerekoli pipe, katere so ra-j [»• t.i. -tih, ki je nastanjen tukaj|bili Indijanci v petnajstem ali s \« v Vorku, .c' pru'el s slovesno š<*stnajstem stoletju Indijanci, ko p 1 • 1 - k .1 v o alede narave tobaka inj-o pri-sli slednji v stik s Spanci, iij. ja u- uikovanja na človeško Pogosto je dal izdelovalec pipe žival, » epiav je ;avnost mnenja,j svojemu proizvodu obliko člove-< koiuit m is sedaj sa vaefci-Jške glave, kojt jra patase so-111011-f .. poročila, še pmino je pričel s] gol skega izraza, kar še nadalje j preiskavo. potrjujejo domnevo nekaterih u-J !»•• edaj pa ni š«- nikomur zna-jčenjakov, )ki trdijo, da je dobila 110, «l<» kateriii meja bo s» gal b©j j Amerika svojo prve prebivalce proti nikotinu. Pretilni glasovi so! iz Azije. i. .! -e shil»i, a bodo gotovo v t«'-: Noben Evropejec ni čul o tobaku . .1 a pridobiili na moei. \Ieil ku do prvega tedna v novembru t pa se I 1» t-iuo pos\etifi goto- 14?*!?. Tedaj sta se vrnila dva > m frazam trtra predmeta. Pri naglem pregledu zgodovine porabe tobaka je raniraivo najti, n ornarja, katera je poslal Kolumb na otok Šan Salvador, s čudovitimi povestmi. Ena teh se je k.it- o obse/na literatura y> i«*ua-i glasila, da iiu«jo domačini žareče 1j z ozirom na ta predmet. V New j palice, ko jih dim vdihavajo ter Vorku živi neki mož, po uuen nt spuščajo nato skozi nos in usta. 4. f-p /4wt >nt d ^ to MJu^o > srrvOAJL clo'feti yr^^cU^y^ s*** sis*, ^Juif i ~ f / P f 4- • • V. -j—' . -Ol JSL*L*CJL4 CULA.*"**' «. ^CA+i** /iv^e tr , ^XiA jAtsJx. • ^"T^f ^ 7** Zjkiix oJM* ^^Jn- -^Jfcv^s. vx^/Ew,/«"' 7 ■ Jf Ž! ^ -r- ** i-e * O - - -- ^ aa ____ *___ P * f ' A tu OL V***- t-' glAH**** . ^ CtOL J* ^^ Art/ ' 4 o. -fi^'^Tc t j*. jtZjlo c&troj/o t ^ctox .4, am. 1 tnsi&JU ff H? <5 ** /i* ^»tv^ty M4L <4* at&WI* t jZi to L /** Zoluft* •JU. s-u^.Am' "op-*. /VUtajsOL sO'tiS'yi'* Mjtsia.'t'f %b st*. rt (kZv * 7*- 14A4 (o UO t tUL Jjl /4 • cUM AzyL A* * ZL Jbrn fa&t Jih* f—f*^ . i+^ohJ****- JZaJJU JLxo . Vrt TJL Jt/Vi/* JjLjvO sta mt/t^. . Č^Tji^ t AS Al CLm +.1___t At 1 i* I 1 M / fAA. »icvr\ Tt jt1 a, t 11 l^ fuL mi, t * " ' f- ot -a.* C r <7 ( AD VEKTSEMENT ) ___Hririi-Tal ...■^..3:, -r'-^.«^.'.,.. A Bi.^ ,-t_ .... si B- .<• Jf: . '•v i GLAS NARODA, 27 FBBR. 192« ROMAR I^Ura Kukarica Zastonj! VKANOOSKI SPISAL GABRIEL fBIT. Glas Naroda" prevedel a. F, 16.", (Nadaljevanje) Kadarkoli poti J« naročilo sa to uro feo do on v dar čudovito URO KUKAVICO PO POLNOMA ZASTONJ. Samo onkrat v tiv-1 liani«! ae vam nudi taka prilika In valodtofla tn« emcte opustiti. Sedaj pa poglejte ta Čudovite uro, katero dobite lahko od naa ako-raj sMtonJ. Koleaje ima 21 kamnov. Qdran-tirane za 25 let. Ker gre veliko boljte kot katerakoli drug* ura, jo uporabljajo največ t profeeioneti kot konduktorjl In etrojevedje. | ki ee odvisni od natančnega eaaa. Bros razlike, katero uro ku-pite. nobena vae ne bo bolj zadovoljita kot nafta. Ponavadi etane ta ure fiaSO ker pa nočemo ee-znsniti ljudi a na-ftiml urami, jo bomo prodajali za kratek čaa pod tr-tno ceno. nam - Zadnja tra\a je izginila na kam«, nitih tleh in nekako petindvaj set korakov ml roba. katerega je tvorila, se je pričel gozd. Mesto >la bi s«- tam nudil ooe*u nrprodirt-n rob lijan ter veja, je puščal f pr«7*-n prostor, >irok nekako štiri čevlje. To je hodnik, ?-ki>7i katerega no sli ti lopovi kot skozi vrata, j«- rekel Pep«* Ne izgubljajmo tukaj časa. l'epe in ker >i ž? enkrat tukaj v »plaziva vvtk na eno stran ter odprtine, da vidiva, kaj dela mi- j \ ražnik in na katerem mestu je treba pričeti z napadom. t_'e je mo goee Eneinas. ulejte, da bo vas pes molčal. Njegov glas bi lahko nam in vam spravil v telo neprijeten kos svinca. Se boljše pa je, ee • Kiidete ter obvestite Kavon Bmlanta ter Don Avguština, da smo; našli dohod k sovražniku. Hob gozda na desno in >vo, nekako dvajset korakov od odpr-j i»ne. ie bil prav tako gost kot povsod in oba lovca se nista potni-' -: talj napotiti s«- vsak na svojo stran, da izvršita svoj načrt. Zelenje j»- bito tako gosto, tla so njih oči videle le par korakov pred seboj, i t eprav bil ta poskus nevaren, je bilo vendar neobhodno potrebno, vpri/oriti ga. Kauadec je ust raj no in previdno prodiral skozi, grmičevje kot aligator, ki hoče presenetiti bivola, ki prihaja na br<*g leke gasit svojo žejo. Kmalu pa je pos-al gost redKejš, m spoznati je mogel ne «c Ste | ^^ zmrzae; pa bo ^ bolje ^ ^ - Ine oblike ljudi m konj. teravee mo^el vreei nngel popled na pro , iai]mo. tuiii mora svoje "u- ^tor. katerega je obdajal ta gozd „, reč aam za tS.M. Kdorkoli nam poilje ta oalat in naročilo za uro takoj, bo dobil URO KUKAVICO &ISTO ZASTONJ. Mi nočemo denarja vnaprej. Poftljlte nam eamo en ooiar depozita, dočim boste plačati ostanek ko dobite v hilo uro in uro kukavico. Če hočete imeti tako uro fcukavico v vašem domu. morate poslati naročlo takoj, fcajtl mi imamo sama en tisoč teh ur. import!ranih iz Evrope n Je zalogka vsledtega jako omejena. Ne obatav-ijaj tese. da ne bo prepozno. Pofttjite naročilo ie danee na: European Watch Company Dept. 420 IOCS Milwaukee A »esse Ck*ca«a, 0*. Koroške novice Iz okolice Trošenj. jlem Valentinu Grosu, v tistem ea- Gotovo ste radovedni, kako se su dobro ^anem slovenskem ro-mi tu med hribi imamo. Zima je doljubu. Bila J« plemenitega srca, pri nas, včasih tako, da človeku še'zel° verna Slovenka. __________________Iz dmarjete ob Telenbergu. gnati -; kakor pravimo podima^e.!. V zadnjem letu smo imeli v naši M0." Rada bi izvedela za svojec* moža IONACUA RUŠTJA. Nekdaj je bival v New Yorku. Če kdo rojakov ve, kje se nahaja, naj ga opozori na ta oglas, ie pa on .sam čita. naj se oglasi. Iiče ga žena >1 arija Rust j a, vas Tomaž, Sv. Križ Cesta, pošta Vipava, Venezia Giulia. via Italia. (27-28—2) POZOR, SLOVENKE! Mladenič, star 27 let, doma iz domžalske okolice, dobrega zna-[čaja in prijazne zunanjosti ter s precejšnjo svoto denarja, se želi seznaniti s pošteno slovensko deklico, ki pa ne sme presegati starosti 27 let. Na denar se ne oziram. Resne ponudbe s sliko, katero se pa na zahtevo vrne, naj se pošiljajo pod šifro: "Ženin", ,1199 E. 61. St., Cleveland, Ohio. (27-28—-2) ŽEN ITN A PONUDBA. Želim se seznaniti s Slovenko, bodisi dekle ali vdova srednje starosti, v svrho ženitve. Na denar se ne oziram, pač pa na pošteno in mir ljubečo žensko. Katera resno; uradu sledeft: misli, naj mi piše in pošlje svojo ! sliko, katero na zahtevo vrnem, i Za tajnost jamčim. Moj naslov je: Joseph Ross. 327 Texas Avenue, JOŽEF GORNIK sd žene is Martinjaka. 'Svoječasno je bil v Cleveland u, Ohio, na 1422 East 55. St. ANA POJE od Franjice Zbai-nlk iz Čabra. Svoječasno je bila na 212 Grafcam Ave., Brooklyn, N. Y. LOUIS MODERC od Giovanni Moderc iz Gorice ter od brata in svaka. JOHN GALIAN od Mijo Četi aa iz Petrinja na Hrvatskem. JOHN RUDOLF od Ivanke Rudolf iz vasi Ravna. Svoječasno je bival v Rich wood a, W. Va., Camp 50. LUKA JAMNIKAR od svojega brata iz Rožne doline. Bil je pri vojakih pod imenom Jeninger v No gales, Ariz. JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki je delal v Brooklynu, N. Y., od svoje žene Ivane Ivane Meglič iz Ljubljane. URBAN STRAŽIŠAR od Helene Stražišar iz Skufce. IGNACIJ MASTEN od Ane Gosulich Line Direktna pet ee 6riko In t Trst I'arnik PrffaVnt Wllssa rtplaje 9. . Parnlk Argentina odplajs M. aaarca Parni ki odpiujejo od pomola f. e* vznoiju 41, ulice. So. Brooklyn Za cene In druge Informacije ee obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. p, 4 Waal Oepartment Ne« Mi kjer je Bobroto je/»-ro v ie nauajalo na skrajnem koneu velike loke. Mnogo kratkočasja nam delajo ^up^ji 20 porodov, od teh neza hilo prostora za dosti Ijnd; m konj. Na bregovih jezera uaši jugoslovanski vojaki, ki tu k°nskih 9, zakonskih 11. Mrličev j - dvigalo nekako petnajst koč enakomerne zunanjosti. neje stražijo, da se ne pritepe kak ^^ 101111 P00®"^«11- Največji del teh bobrovih koč. v katerih so se vtaborjli Indijan- *laceubergar" k nam v vas cev vsled v°jne 5- Porok ->e bil° 5 i vi, jv ležal skoro popolnoma v vodi. Tri koče pa so bile vendar do- Volksverovci iz tukajšnje okolice at i oddaljene o* t brega j.-zera, da so jih mogli oblegani izpremen.ti1 10 domala vsi vrnili domov, ra- Masten iz vasi Središče na Štajerskem. JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre Tvane Žagar iz Ifike vasi pri Studencu in od očeta Jožefa Žagar. JANEZ PETRIČ od sestre Mihaele na Jesenicah. TORNTELJ od bratft Janeza iz Rad bi izvedel za IGNACIJA GO-1X>B. Lansko leto je bil tukaj na Ralphtonu, Pa., in od tistega časa nisem več slišal o njem. Več ljudi mi je reklo, da je bil ubit na železnici. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve kaj o njem, naj mi blagovoli sporočiti, za kar bom jako hvaležen. Tukaj spada v dru*»tvo Nova Doba št. 5 SDPZ. Ako pa živi in bere te vrstice, naj se mi nemudoma oglasi, ali naj ga pa rojaki opo-zore na ta oglas. — Martin Ko-roshetz, Box 255, Ralphton. Pa v majhno trdnjavo, kjer so bili presledki napolnjeni s sedli, odeja Par- ki ^J0 Pa* posebno, Is Dobrove mL Vovbrah. ____ ____ Po 9tedenskem hudem boleha- , ■ Cl11" ^osmaJ vMt zato tam okoli Mo-!nJu Je ltikaj umrla ugledna kme- 1111 m bivolovimi kožami. Kavno m»d robom jezera ter to trdnjavi, o KO>maTj° \f?1' tam okoii jio-| ,,, ,, , .. , ... . itiča in Krke sline eediio in irle- lica lisbermut pd. Pavžice-- je fctal največji oddelek Indijaneev, dočim so h tali drugi semint.alV , ,arhf T^?.. * dajo, kako se v Jugoslaviji nj:ho- utrdijo najslabša mesta neprodirnega roba, ki je obdajal ioko. KanaJ^c ni mogel 2apuj.iti niti Fabijuna ter tudi ostalih ne, nainri lesiiza. Main Rouge a, Črnega sokola ter hčerke Don Avguština Domneval je, da &r> nahajajo ti r jegovcga sovraštva mod jezerom in va mati, mati velikega slovenske- ~ ^ . „ . . ... . vi prejšnji tovariši mastijo ob se- ^cenika vUokošolca Avgusta KanaJ^e ni mogel zapusti niti Fabijuna ter tudi ostalih ne, namreč k^linflh ^ trebJfl ^ Habermuta. Nekaj dni prej smrtjo lekaj časa potrpeti in po marsi-|je doživela še to veselje, da se je' ;ako tolažbo iti isl .ako preganjanih "tajčgesinder Rada bi izvedela za mojo sestro ANTONIJO KRA&EF, omoženo s prvim možem OKZMAM- Na-.^ t , haja se nekje v Pennsylvania j1^Tr Ce kateri rojakov ve za njen naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sama javi, ker ji imam poročati o smrti iz star rega kraja. — Mrs. Josephine TnrnŠek. Box 2&5. Bvesviile, Ohio. (27-28—2) .. . , .... _ , . . _ . * UVftUj V-«M9U UVii LTVM i i* l/V IU(U resen. i;k4> lainjivili "troštov" je že ta na i^rečno željo ItoiK-KoM1 j«' prišli.škoval vsakemu šumu. ki je mogi-1 ]>riti ilo -lovek j>oslal našim ■P _ ... j___________ nemškutar- v ST- Rwi^^tu pri Velikovcu po- _ i leg.i rpal .v i tli i Fabijuna ali oni ha e i on de rove hčerke tirjjem. pa hvala Bogu. do danes za-{41113 - štirje duhovniki so jo, šiel s Grahom minute, ki so potekle izza časa. ko se je Eneinas o«l-|4ouj. Kam bi pa prišli, ako bi se sl"'em,1i k zadnjemu počitku, si r«nil. *tu poišče oja< » nja. Bil je to eden onih strašnih trenutkov. I a/mere prejšnje zime zopet povr 1.1 Tjrnlo prvd nnpailom v kuterib teče kri lako cbilno Naeitkrat pa s*- j«- stres«-! zrak v smeri bobrovega nasipa, kj« r .»• •• itahajai glavar Komaučev in strrlu j*» st«tl,l«> tulenje. Nato pa p1 dn<-ata nadaljmh strelov. Veliko gibanjt? se je pričelo na loki pn*-d i« /erom in, za par trenutkov se je nudil K;mad-t U pogled. Vspričo ka'er,.jfa mu je zledetiela kri v žilah Petinsedemdeseto poglavje RAYON BRULANT lili*, ko so lieinčurske barabe ro- ba razumemo prizor, ki se je odigral in od katerega je vid» l j Kauadec iz svojega skrivališča le en del, je treba, da se napotimo za tn-nutek v sredino indijanske utrdbe same. 4'rui sok««l je potreboval Bmlanta Iz Vetrlnja. tiate in kradle kakor se jim je po-" v Zakam,iu Je P° kratki bolezni ilo. Tudi naši jugoslovanski j umrl izdelovatelj orgelj. hižni po-»ojaki imajo prenesti marsikako,sestnik *,aIU'z Kuhar. Bil je član leprijetnost. pa vendar se držijokavnega narodnega sveta in objelo možato. Vsa čast jim! Na Že-imske«u s^veta. Kot orgljarsks injali imamo v zadnjem času iz- moister b:i Preko koro" Hime pevce. Vsa čast gre poroč- "kllt znan- Bil ie vseskozi potika Adamiču, ki se vneto trudi,l!;ten mož* delaven- uveden in v*-la damo tudi Bogu. kar je božje-\reii ^lovenee. Kako je bil spošto-j ra r z lepim p^t jem ! vau> pogreb, katerega | seje udeležilo mnogo ol>činstva.j MARIJA THOMO od Marije Žagar iz Ljubljane. KOLOiL\N NEMETH od Jelene Nemeth iz Ljubljane. >£ATO GAJDEK od Ilije Gaj-dek iz Gline. JOS. STTFERXIK, ANGELA PRtMC, sedaj omožena KOSIČ, od Jerice Prime. KAPS, rojena FERRL od Katarine Prečern. LUDOVIK, BENJAMIN m ALOJZIJ HROYAT od brata ve o rojaku FRANKU KOMATAR1 V Ameriko je prišel leta 1913 iz vasi Metnej St. 26, pošta Zatična, Dolenjsko. Naselil se je v Carlisle, W. Va., kjer je delal še v 1. 1915 v pre-moeorovu. Tum je bil zapisan pod imenom Comotar ali pa- Mammoth> Cn] f od brata Zor Jean IIorr>-. Kakor se čuje, je nada ^ v Istri. Rad bi i2rvedel za mojega brata ANTONA MATIJASlC, doma iz Fiorini, Istra. On je bil v vojni in že 4 leta nisem niti jaz. niti njegovi sorodniki v domovini čuli od njega. Mogoče je, da se nahaja v ujetništvu v Rusiji ah Italiji. Zato prosim rojake v ujetništvu, ako je kateremu kaj o njem znano, da mi sporoči, za kar sem pri volji dati 10 dolarjev nagrade. Moj naslov je: Joseph Matijašič, 1375 E. 47. SU Cleveland, Ohio, U. S. America (6r 25,27—2 & 2,4,6,9—3) bil ponesrečen v mesecu maju 1915 in od takrat se uie več ne ve o njem. Morda se najde kdo, ki kaj ve o njem, zato prosimo, da nam poroča vse podrobnosti o njeni, da ust režem o njegovim starišeni v domovini. Vsa tozadevna pojasnila pošljite na ime: Komatar, e/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. V (27-2—1-3) ŽeLnje pri Velikovcu. Ob asLstenei prečastitega prelata ! dr. M. Ehrlieha ga je slovesno po- , , D Sporočiti moram o smrti treh1 kopal domači župnik Mente. Ob- »•elepa svojega sovraštva do Kaj on ., % .. ^ ,. . ' . , zvestih Slovencev iz Striholc. Dnevniški odbor m odbor krajevnega ^P® ^^ .. mivenibra je umrl blag mlade- narodnega sveta sta spremljala ..m ter noj,v. k, so i,.mural, na poti njegovo ee«o. Čeprav ;e le, Jožef Ravnik pd. Havžarjev v)svojega člana k zadnjemu počitku. «ualo za,.pa. be^dai« d eat; za, j,- v.-ndar deloma iz osvetezeljr.ost,, t ,,, ^ svoje starosti Vojno trp-j št acij.sk a poveljnika Vetrinja in l.loma p.. / ljubezni do plenjenja sledU vsem nasvetom Mestiza. je„je, zlasti glad, je popolnoma Zakamna, major Bumik in kapi-Neprirukovani napad, ki je presenetil Apače v trenutku, ko so ani,-.ilo njegovo itak slabotno'tan Dekaneva. sta na čelu vo.ia-\ah, da jim je b treba iztegniti roko po bogatem plenu, je zdravje. Tudi ob domači hrani se škega krdela skazala uglednemu mel za pos.let.lieo, da se j" skoro betlasto zaupanje umaknilo pan i«- U10gel več i trditi. Pred vojno občanu zadnjo čast m mu strahu Tilavar je bil valed bolesti in izmueenosti oslabljen, j,, bil več let uesten knjižničar že-'--—___ Vojniki L» >o -ie sk-»i:tj odpomogli oil številnih porazov, so domn« - .'.njskega izobraževalnega dru-j Iščem svojega moža ANTONA vali, rta imajo pravks s premočnim sovražnikom, in vsi, z izjemo M<-- -tva. Nad vse rad je prebiral slo-tiza, so m- vded tega ndali blaznemu strahu, kojega posledice smo venske liste in knjige. Ista dan je \ ideli tatlsnil trudne oči njegov sova- Potom natančne navedbe moči belih pa je bil Mestizo v fitanu C4letni Anton Kasl pd. Kro-- . opet spmviti zaupanje v sn a vojnikov in glavarja. Kljub temu pa ' oče rajnega župnika na Brezi.5 . kuhal ("rni sokol v fvojem srcu mrko jezo m Mestizo je bil pre- l^opolda Kasla. Dolgih 30 let je. \ e prebrisan, da bi trga ne ugand. Vsled tega je sklend dvigniti se {<>t cerkveni ključar skrl>el \-net6. ^opet v ugledu glavarja z načrtom, ki je bil sicer čuden in pri ka- «^iijsko eerkev. Vedno se jel f i tvni »t. X enaki men pnšla vpoštev njegova zavratnost m njegov u«h šestega in neustraše-|--- *ega s.na svojega naroda. Z eno Iščem dva moja bratranca ANTONA in FRANKA KRESEVIČ. svojega moža RVTAR. doma iz Novokračin na Primorskem. Prosim cenjene rojake, kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani; ako pa sam čita ta oglas, ga prosim, da se mi javi. — Mrs. Catharine Rutar. 9517 Ewing Ave.. South Chicago, 111. (27-28—2) r.. ... 1TJ-- i • : besedo vzgled znacajnega krsčan- Predor, ki je *p-avil Indijance skozi eozd k Bobrovemu jezeru. , 7 , - ... ... , . , - , i- - - -kega, slovenskega gospodarja. )♦• obenem nudil priliko za lahek izpad v sredino razpršenih sovraz- _ f . . . , , , J, _ . ..... . . - - . ..: Zadnja leta je bolehal in ostajal rokov. Dočim naj bi Mestizo z navideznimi mirovnimi pogajanji; . doma Velikanska množica .motd oti.«, k. bi se nahajali v neposredni bližini, naj bi Indijanci f [>OJfreb<.ev je pričala. kak > ga je! •p. t sko. di na konje ter padli po različnih, po ravnini razkropijo" v je bd načrt, katerega je uveljavil Mestizo v času, ko sta se pokopavali 53letno go-j 1 ms Ros*, m Pepe previdno plazila proti utrdbi Indijancev. Bil je .p)Klir.j0 Franeiško Gros pd. staro j t le del nro-rta, kat« rega je predlagal le v svojo lastno korist. Pri Jop':njo. vd*>vo po že 1. 1896. umr-l i m naj bi po»lpin-! Main Ronire, kot bomo videli. ____ Va tem lu^tu b«N . mo prekiniti pripovedovanje ter «ra nadom*- s* ti z orisom d«nrotlkrtv. Nekako štirideset kopj je bilo privezanih k Irevesom. ki so sta-t. najbližja jezeru. V bobrovi koči, ki je ležala nasproti nasipu, Uj *r j« stal Rayon Brulant, j«- bila zaprta Rosarita pod varstvom -*ar«'ga aineriškega renegata. š«» bolj bleda in prepadena kot Fabi-' an, ki je vioik vedel, da Ihi ^mrt končala vse muke. Amer ški rene-J »t je setlel ob vbodu v kočo, s svojo puško preko kolena. Bois-Rosef n mogel videti rmli mlej m kož. ki so predstavljale utrdbo. V kiwi, ki je hita rajhoij o«ldaljena od one Rosarite. je yanjal; I abtjari ter »i najmanj prizadeval ugotoviti, če je bil resničen glas, | i .«i« r»-ga je cul ali če je bil le plod njegove razdražene domišljije. I>\a Indijanca sta ga stražila s poveljem, da ga umorita, če bi ne imel predlagani vpad uspeha, katerega je pričakoval indijanski flavarA V slučaju, da bi zmagal, pa je hotel glavar preiskusiti vso spiat krvave oavete ter prisostvovati udobno mučenju jetnika. Fa-bijan se je imel torej zahvaliti za podaljšanje svojega življenja ne milosti, temveč sovraštvu človeka, v kojega rokah se je nahajal. Rosarita in-Fabijan nista mogla vsled tega vedeti, da Ke nahajata tako b!izu~ftruff poleg drugega. Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja JOHNA BELOVEC in FRANKA SREBOT. Meseca maja sta bila v Barbertonu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, naj mi ga naznani, ali ako sama bereta ta oglas, naj se mi javita. — Andrew Znidaršič, Box 34, M&bie, W. Va. (27-28—2) Iščem JOSIPA SPAČAL, mizarja iz Kostanjevice na Primorskem. Prosim cenjene rojake čirom A-merike, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, za kar se mu že vnaprej zahvaljujem; Če pa sam čita te vrstice, naj se sam oglasi, ker mu imam naznaniti važne stvari iz starega kraja. — Anthony Frančeškin, Box 54, Limestone, N. Y. OPOZARJAM ROJAKE Združenih državah na osebo Franceta Drovat, "zagradec^ Pu-'JOHN OBLAK in na mojo bivšo jijj^ I ženo, ki sta jo od tukaj popihala ANTON ZORNADA, ki je bil dne 2- februarja 1920. Ona je s se-Mammoth Cnl od brata Zor- b°j *no hčerko v starosti 21 meseeev; ime ji je Eva iti se jo lahko spozna, ker hčer je bila čisto ostrižena po glavi pred tremi meseci. Žena je srednje postave, suhega, podolgovatega obraza. John Oblak je srednje postave in polnega oz. širokega obraza. Oba-dva sta bolj sivih oči. On je star 25 let, ona pa 30. Ona mi je pustila 3 otroke, 2 hčeri in enega sina. Opominjam rojake, da jima ne bi kateri kaj dal oz. posodil na mojo odgovornost; kateri jima kaj zaupa, nisem jaz odgovoren za to. Ako hi ju kateri »poznal po tukajšnjem opisu,-ga prosim, da mi LUDVIK ČOP ima pismo od žene Ane č?op iz Plešo ima. JOŽEF SVET od Terezije Je-lovšek. Bučka pri Krškem. JOHN FABJANČlC od Alojzija ITabjančič, Sv. Duh pri Krškem. ANTON KOMPO& od Mimi Kompoš, Planica št. 35, Rateče, Kranjska gora. FRANK MALNAR ima pismo od sestre Marije Ožbolt. JOŽEF GROBOLSEK od sestre Ane Mohar. FRANK IRT od matere Marije I rt. ' MARIJA PAULIN od Rozalije; naznani njtino sedanje bivališče Paulin. oz' naslov. Ne iščem ju zato, da bi JOSEPH &ILYGAR od Ane ženo nazaj vzel, ali njuno bivali-Uok^ šče oz. naslov bi vseeno rad vedeL On govori angleško in slovensko, -1 ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE- ona je pa malo zmožna angleškega jezika. Moj naslov je: John Re» rnic. Box 114, Lusk, Pa. (25-27—2) Doma sta s Topovca pri Ilirski:11*1 prijat^ Bistrici na Notranjskem. Naha-J jata se nekje v Coloradi. Če kdo rojakov ve za nju naslov, prosim. naj mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita na ta-le naslov: Anthony Kresevieh, Box! 299. Moreantoim. "W. Va. 27-28—2) lja JOHNA ŽUŽEK, podomače Bazjan iz JuršiS št. 14 pri Šent Petru na Krasu. Prosiia ga, da se mi oglasi, ker mu imam sporočiti nekaj zelo zanimivega.— Albin Zadel, Box 112, Java Village, N. Y. (26-27—2) llhfrhfLl Iz starega kraja so ravnokar dospele najfinejše harmonike in mnogo dragih stvari, katerih ne morete tikaj nikjer dobiti. TIN Noveltiiis Despatch 14610 Wntrapp Aw., n. E. CLEmm omo Rad bi izvedel za naslov JOHNA aiEDVED, doma iz Gorice. Lansko leto sva bila skupaj v Saint Marys, Pa., in stanovala sva pri Alojziju Ulj an. Prosim, da se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati — Frank Zadel. Lipe c/o Smith, Clark, Texas. POZOR, KROJAČI! Potrebujem dobrega pomočnika za stalno delo. Plača $40.00 na te d en. Več se po izve pri:. Michael Omerzu, Tailor, 2723—2725 East Huntington St., Philadelphia, Pa (3x 26-2 ft 4,11-3) Vse, ki mi kaj dolgujejo, opominjam, da mi vrnejo v najkrajšem času, ker inače jih bom pri moran obelodaniti a polnim imenom. — Joe- Stonieh, Bos 431, Oakmont, Pa. d) NOVA IZNAJDBA Ali ste že čuli o najnovejši iznajdbi? Ali ste že vi-deli nove C. O. prožne pete I Naša moderna iznajdba, pete z pravimi prožnimi žicami (springi) omogočijo še tako težki osebi, da hodi z lahkoto brez vsakega napora. C. O. prožne pete olajšajo hojo onim, ki imajo bolne ali utrujene noge. C. O. prožne pete (glej sliko) so narejene močno in lično. Dobe se v vsaki velikosti in vseh barvali. Pritrdi se lahko na vsako obuvalo; ker je pridejano navodilo vsakemu paru. Prožna postelja poživi telo; C. O. prožne pete pa zabranijo utrujenost. En korak na C* O. prožnih petah, je korak v pravo smer , Ne odlašajte! Naročite jih takoj! Omenite številko čevljev in barvo. Poskusi enkrat in ne boš več brez njih. Cena $1.50 Iznajdba je patentirana in podjetje popolnoma v slovenskih rokah. Kojaki podpirajte in priporočajte drugim Slovensko podjetje! G O. SPRING HEEL CORPORATION 906 MetropoUtan Avenue . Brooklyn, N.Y.