Poštnina plačana v gotovini Najbolj občutljivi organ človeka ni njegovo srce, marveč njegova denarnica. ALEXANDER ENGEL Rokopisi se ne vračajo Cena Din 1.50 Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova c. št. 11/1. Naročnina: letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oglasi po ceniku Čekovni račun št. 16.536 / Telefon št. 2365 Leto H. Št. 17 Maribor, 12. maja 1934 Izhaja vsako soboto Dr. Fero Miler (Maribor): Človek ali stroj? Slika kapitalistične gonje za dobičkom mm Pred dvema letoma so se pojavili v Ameriki takozvani tehnokrati, ki so zagovarjali novo ocenitev dela in blaga na podlagi merjenja energije, bodisi da je ta energija v elektriki, v premogu ali v človeškem telesu. V tem oziru naj bi se postavila neka enota, ki naj se uvede v gospodarsko življenje namesto denarne ocenitve. Ta pojav je nastal paralelno s tem, d:a je veliki del človeštva m posebno delavstva začel revoltirati proti sedanjemu kapitalističnemu načinu uvajanja strojev in nadomestovanja ljudi s stroji. Mnogo jih je, ki iščejo vzrokov današnje svetovne krize ponajvec v načinu, kako se v kapitalističnem sistemu današnjega gospodarstva uporablja in razširja stroj. Ti pojavi vplivajo seveda hujše v drugih državah, kjer je industrializacija razvita še mnogo bolj kakor pri nas. Indirektno pa so prizadete tudi agrarne države iz razloga, ker slabijo in spreminjajo nezdravi gospodarski pojavi v industrijskih državah tudi nakupno moč za agrarne produkte. Ta razvoj opažamo v prvi vrsti v Ameriki, vendar pa tudi že v Evropi. Te pred leti, ko se je še vse pokupilo, kar se je izdelalo, se je začela divja profitarska gonja s postavljanjem novih strojev, radi katerih so podjetja ieto na leto ‘in mesec na mesec mogla reducirati čim večje število delavcev. Tudi če so ti delavci semtertje in deloma našli kruha drugod, so bili gospodarsko vendar tako oslabljeni, da so se komaj preživljali, med tem ko največji del odpuščenega delavstva strada in kot nakupna moč sploh ne prihaja več v poštev, in sicer ne samo za industrijske produkte, ampak posebno tudi za boljše agrarne produkte. — Pri prej omenjenem divjanju za dobičkom pa so skušali tovarnarji znižati tudi mezde tistemu! delavstvmki so ga še zaposlovali. Kakor je prej dobro izurjen. Specijaliziran ali izkušen delavec imel tem boljšo plačo, čimbolj je bil izvežban, tako je sedaj pri stroju ta potreba odpadla. Stroj ne potrebuje velikih izkušenosti, ampak samo mladega človeka, ki stroju) hitro streže in ki streže lahko tudi več strojem istočasno. Tako so izgubili svoja dobro plačana mosta strokovni delavci, ki so morali delati ali za isto znižano plačo, kakor nestrokovni delavci, ali pa — kar je bilo še hujše — so bili starejši delavci radi tega odpuščeni, ker strojem niso mogli tako hitro slediti, kakor mladi delavci ali mlade delavke. Stroj ne zahteva mnoga pameti in izkušenj. Stroj zahteva samo hitro kretnjo, veliko pazljivost in vztrajnost. Za to pa je treba mlade sile in je radi tega popolnoma umljivo, če se je Bata obrnil na mladino, ko je ustanavljal tovarno v Borovu pri Vukovaru: in ko je v svojo tovarno raje sprejemal neizrabljene mlade in gotovo cenejše moči, kakor starejše izkušene delavce z rodbino. Če je pa pri strojih treba semtertje tudi bolj izšolanih monterjev, pa je tu pridobitev delavstva prav majhna v primeri z izgubo, katero mora Mariborske Benetke — starodavna gostilna Dabringer trpeti delavstvo, ko se odpuščajo velike množine drugih kvalificiranih delavcev. — Stroj je drag in treba ga je izrabiti čimprej, ker je splošno znano, da se pojavi prav v kratkem' še popolnejši stroj. Zato ga je treba kar najbolj izrabiti in zato teče noč in dan. Delavstvo pa se ponuja za vsako ceno in se ravno tako, kakor stroji, prej izrabi. Istočasno z uvedbo čimivečje mehanizacije, vse potom stroja, se je uvedla tudi racijonalizacija, vse čimbolj enostavno, čim cenejše, produkcija čim večjih množin. Na ta način se je vzlic zmanjšanju delavskega števila, vzlic zmanjšanju delavskih ur in izdatkov za plače nagrmadilo vedno več blaga. Na eni strani torej manj povpraševanja, na drugi strani pa več ponudbe. Radi tega je prišla prejšnja dobro premišljena prodaja popolnoma iz tira. Tudi ponudbe so se nagrmadile in prodalo se je tisto blago, ki je bilo najcenejše. Cenejše pa je postalo tisto blago, za katero so upostav-Ijeni za izdelovanje zopet novi, boljši in hitreje delujoči stroji, ki so. zmanjšali režijo in ki so čimveč producirali naenkrat. Kapitalistična gonja po dobičku, ki s strojem pregazi delavca, je začela torej uničevati tudi druge stanove in sicer ne samo obrtnike, ampak tudi trgovce, ki so danes nakupili blago za to ceno in s strahom opazili, da je sosedni trgovec pozneje kupil lepše blago še bolj poceni. Če se glede delavstva eventuelno še ugovarja, da najde tisto delavstvo, ki je odpuščeno v eni panogi industrije, semtertje delo in zaslužek v drugih, nanovo nastalih panogah, je na tem nekaj resnice. S tem, da se stroji čim večkrat menjavajo, dopolnjujejo, zboljšujejo, se povečava seveda strojna industrija, in je s tem v tej panogi potrebno več delavcev. Nove iznajdbe ustvarjajo nove stroje, zboljšava se promet, vozila, železnice, aeroplani itd., kar vse vleče zopet nekaj delavstva nase, čeravno je popolnoma izključeno, da se izgube delazmožnosti, ki nastanejo vsled vedno večje uporabe strojev in vsled človeškega prirastka, nadomestijo na ta način. Še hujše posledice nastajajo vsled nakopičenja blaga, ki ga sujejo stroji noč in dan v svet. Komaj se ponuja in uvede ena vrsta blaga, sledi v prihodnjih mesecih novo. spremenjeno in mnogokrat samo na videz boljše blago, ki ugaja ljudem samo radi tega, ker je cenejše. Poslabšana nakupna moč išče cenejše blago. Tovarnar prodaja staro blago eventuelno tudi z izgubo, ker hoče napraviti čim' prej in čim hitreje pri novem blagu večji dobiček. Ogromna reklama kriči v svet, vabi na nakup in izziva celo razne človeške instinkte, da kupca premami. Ljubljansko pismo Ondan sem na neki veliki kmetiji malo opazoval življenje v svinjakih. Ko so se napolnila korita, so prvi navalili nanje veliki, debeli prašiči, da se nažrejo. Manjši prašiči, ki sc se cvileč in kruleč drenjali za njimi niso mogli do korit, dokler so žrli veliki prašiči. Potem so bila pa korita večinoma že prazna. Opazoval sem pa tudi dva taka velika prašiča, ki jima je ostalo še nekaj v koritu ker nista mogla vsega požreti, a nista niti tega privoščila drugim, ampak sta se sita zavalila pred korito in nista pustila blizu svojih drugo v. Čez čas se je od nekod pojavila podgana, smuknila v korito, popadla grižljaj in veselo ž njim šla. Kmalu pa je prišla še po en grižljaj. Lahko pa da je bila to že druga podgana. Nato se je pripodila z meje tropa vrabcev. Najprej so se glasno nekaj prepirali, potem pa se složno pognali v korito, se brž malo nazo-bali in z vriščem odfrčali, ko je ena svinja nejevoljno stresla glavo. Tam v meji so se spet pričkali medseboj, a kmalu spet vsi skupaj prileteli - v korito in zobali... Na dvorišče je priškripa.1 voz z opeko, dva mršava voliča sta ga s trudom privlekla. Ure daleč, že tretji tovor ta dan. Za čas, da se voz raztovori, sta voliča smela počivati in sta si bratovsko delila tisti kupček klaje, vržene jima pred noge, suhega, trdega, ostrega loča, ki jima je kar škrtal med zobmi. Borna hrana pri težkem delu, — svinje tam pa se valjajo lepo na solne,u ... nimajo drugega opravka kakor žreti in se rvati okoli polnih Ko sem še pozno v noč sedel pri pisalni mizi. se mi je malo zadremalo in v sanjah me je obiskala podgana. . Naenkrat se je pojavila na pisalni mizi in z repom pobrisala moj članek. »Zakaj pišeš proti svinjami in za vole?« je dejala in me ogorčeno prebadala s svojimi malimi togotnimi očesci. »To je krivično!« . »Zakaj je krivično, podgana? Razloži mi to. .laz tega ne razumem.« »Ne razumeš, ker nisi podgana. A glej: od prašičev imamo me podgane nekaj, od volov pa nič. Iz svinjskih korit o dna de vedno tudi za nas še kak grižljajček, večkrat celo masten grižljai, — kaj pa odpade za nas od volov? Mar naj tisto zremo prebavljeno in neprebavljeno travo? Hvala lepa za tako hrane! ... Pa na vrabce tudi pomisli človek neumni. Kaj imajo oni, otl’ volov? Nič! Pri prašičih se pa marsikak vrabec do sitega, naje. In veliko nas je podgan in vrabcev na svetu, in moramo tudi kako živeti, preudari to, človek zaslepljeni, topoglavi!« Tako je govorila podgana, mi vrgla še en zaničljiv pogled in izginila. * Podgana ima prav. S svojega stališča. Za podgano je prašič nekaj vreden. vol ni vreden nič. Zato se bodo podgane vedno navduševale za prašiče in prezirale voliče. Podgan pa je na svetu veliko ... * Ali zakaj ljudje drug drugemu ničesar ne privoščijo? In zakaj hoče oni, ki ima že vsega dovolj, imeti še več? V Ljubljani je nekdo, ki uživa pet sinekur. zelo mastnih. In je nekdo. ki uživa samo troje sinekur, ne tako mastnih, dasi še vedno dovolj tečnih. Pa je človek s petimi zelo mastnimi sinčku,rami tako dolgo rovaril proti človeku s samo tremi manj mastnimi sinekurami, dokler mu ni ene srečno odi e del. In t?ko ima on zdaj šest sinekur, oni pa samo dve. Ali je to pošteno? Ali je to pravično? A tudi sinekure niso kar tako zastonj. Tudi tu se mora človek truditi, da jo zasluži. Poznam gospoda, ki je upravni svetnik neke delniške družbe v Beogradu. Za to funkcijo prejema mesečno 12.000 Din. A njegovo delo? Pomislite: dvakrat v mesecu se mora voziti iz Ljubljane v Beograd na sejo; sicer z brzovlakom, I. razred, pa v spalnem; vozu se lahko tja in nazaj naspi, vožnja seveda gratis in povrh še lepe dijete, toda naporno je pa to le, priznati sc mora, da je to naporno. In gospod sam se pritožuje, da ga to štrapacira. A zakaj ne prepusti te trudapolne sinekure drugemu, I ko ima že itak toliko siceršnjih dohodkov. da bi od tega lahko imenitno živelo deset rodbin, -r- to je nas enemu nerazumljivo. Pa trdijo nekateri o tem gospodu celo. da je socialno čuteč človek ... * Mnogozaslužkarstvo. V Ljubljani je gospod X očital gospodu Y. da ima petnajst plačanih služb. Gospod Y je šel tožit radi klevete. Gospod X je pred sodiščem nastopil dokaz resnice, a je gospodu Y mogel dokazati samo dvanajst plačanih služb, treh mu ni mogel dokazati. Zato je bil gospod X obsojen. Paragraf... RAZGLED Štev 17 Sirar. 2 S tem pa ni ubita samo solidna trgovina, ki mora pravilno računati in pravilno kalkulirati, ampak tudi pošteno obrtništvo in rokodelstvo, ki se v tem divjem lovu ne more več znajti in obleži kot uničena in izkoreninjena žrtev. En tehnični napredek žene drugega in vsak uničuje bolj kot prejšnji. Ni namen tega članka, polemizirati z mnenjemi raznih gospodarstvenikov, da je odpomoč mogoča v znižanju delavskih ur z natančnimi določevanjem razdelitve dela med delavce, z določitvijo mezd in z načrtnim gospodarstvom, glede ustanovitve in razširjenja te ali one industrije in glede načina te ali one proizvodnje. Vse to so sredstva, ki so v stanu ublažiti težke posledice gospodarskega sistema, v katerem postaja stroj več kot človek. Konečno pa vsa ta sredstva ne sežejo temu zlu do dna in ne morejo prinesti trajne pomoči, to pa tem manj, ker se skuša napraviti stroj tudi iz človeka. Pred vsem se ubija v človeku težnja po kvalitativnem izboljšanju! dela, težnja po večji vrednosti in pridnosti in težnja, da se s pridnostjo ustanovi družina, oziroma zboljša njeno stanje. — Ce postane človek samo del stroja s tem, da veže s svojo roko, navadno brez pamieti in brez duševne vezi z delodajalcem, eno kolo z drugim, mora sčasoma vsa ta delavska masa izgubiti smisel za nekaj boljšega. Pri tem nič ne pomaga, če tovarnar svoje delavce po delu v toliko in toliko minutah okoplje, v toliko in toliko minutah nasiti in jim da toliko in toliko minut časa, da zatisnejo oči in se spočijejo. Tudi stroj mora tovarnar nakrmiti z oljem in bencinom, tudi stroj mćra mazati in tudi stroj zahteva svoj počitek. Ali je torej velekapitalistu in ve-leindustrijalcu človek kaj drugega kakor stroj? Ali ni povsem naravno, da na ta način vsak, katerega pritegnejo nase te ogromne delavnice, izgubi vsak smisel za to, kar razlikuje človeka od stroja, za duševno življenje?! In vsi ti stanovi, tepeni in uničeni od posledic tega gospodarskega sistema, ali se ne navadijo sčasoma ravno tako iskati povsod in na vse na čine v prvi vrsti samo denar in kruh, brez ozira na to, če je dotični način po predpisih vere, etike in zakonov pravilen In dovoljen? Ali ne sipljejo vsi tisti mogotci, ki hočejo na ta način zadostiti svoji neznanski lakoti po razširjenju svoje moči s pomočjo denarja, isto težnje tudi naprej v socijalno nižje stoječe plasti ter jih' oškodujejo ne samo materijelno, ampak tudi duševno? , Pri vsem tem je umevno padla tudi vrednost duševnega dela. Za ta način pridobivanja ima neko gotovo vrednost samio tisto duševno delo, ki na podlagi iznajdljivosti izpolnjuje tehniko, stroje in vse, kar mehanizira človeštvo. Vsi drugi duševni delavci ne najdejo milosti pred tem načinomi gospodarstva. Vrste teh duševnih delavcev in stanov, ki so brezposelni in s tem često še večji reveži kakor delavci, se množijo in obupni njihovi klici režejo v našo dušo. Gotovo je, da imajo nekateri narodi precej smisla za militarizacijo in za popolno pokorščino v telesnem in duševnemi razvoju, tako da se odrečejo vsaki lastni volji in čutu lastne človečnosti. Mogoče ta način tuintam za gotove čase. razmere, narode in kraje niti ni slab. Na tisoče In na milijone ljudi naj misli tako, naj se kreta tako in naj dela tako, kakor misli ali zapoveduje en sam ali samo par ljudi nad milijoni? Pri vsem tem pa se pojavljajo kot zdravniki za vso to gospodarsko zmedo preroki, ki so mnenja, da se morejo z unificiranjem'človeštva, ki sledi samo komandi posameznikov, ustvariti boljši časi. Nikakor pa ne sme biti ta način ustvarjen za to, da tudi človeško dušo izpridi v maso, ki sledi samo motornemu pogonu od strani posameznikov. S tem se ustvarja samo neko duševno ustrojenje, ki pa trpi in drži samo tako dolgo, dokler eksistirali) primerni voditelji in dokler imajo ti voditelji vse te ustrojene mase v svojih rokah. Ce pa ta masa brez duše in volje ne čuti več pravega vodstva, pa se lahko razlije kakor ognjena lava v plodonosno ravnino in uničuje, ka- kor uničujejo nepravilno izrabljene sile narave in nepravilno uporabljeni stroji. Ko torej vidimo, kako uničuje brezpogojna mehanizacija človeštvo, namesto, da bi se pri pravilni uporabi začutila kakor blagoslov, nam je tudi jasnO, da se človeštvo prokletstva mrzle mehanizacije ne bo rešilo drugače, kakor da povsod in korenito iztrebi tisto gonilno silo v človeštvu, ki izrablja stroj in ki izrablja mehanizme kakor vedno na novo se porajajočo naravno silo, samo v to, da si v čim krajšem času pribori čim večji dobiček in čim več tistega ogabnega m aniona, ki se porablja ne v dobro celote, ampak samo v svrho kakršnegakoli užitka posameznikov. Ta zli duh, ki goni in ustvarja nove stroje ter skuša paralelno vsako individualiteto popolnoma ubiti in tudi v duševnem oziru spremeniti povsod v mehanizirano maso, ta zli duh mora pasti! Nobena skupnost in naj se imenuje kakorkoli, ne sme dovoliti, da stroj nadvlada človeka in da se spremeni človek v stroj. In če je treba radi tega uničiti prehitri mehanični napredek, uničimo ta nepravilni mehanični napredek, — a človeka v človeku nikar! TEDENSKI RAZGLED PO DOMAČIJI IN TUJINI Iz naše države Monopolska uprava javlja, da so se dohodki leta 1933 napram prešnjemu letu zmanjšali za 20 niiilijonov. Bojimo se, -da dohodki leta 1934 ne bi padli še bolj, Kar se posebno lahko zgodi, ako kadilci ne bodo več tako pridni kakor leta 1933, ko so pri manjših dohodkih — pokadili še več. Naši poslanci in senatorji so napravili na eni najlepših domačih ladij, namreč na »Prestolonasledniku Petru«, izlet v Dalmacijo in na Krk. Vrnili se bodo goto J o polni novih načrtov za parlamentarno delo v jeseni. Obisk v bolgarski prestolnici Sofiü, ki ga je te dni napravil naš zunanji minister g. Jevtič, je zelo pospešil prijateljsko zbliža-nje .med Jugoslavijo in Bolgarijo', obenem pa tudi najugodneje vplival na splošni položaj na Balkanu. Vsekakor pbmeniio rezultati sestanka g. Jevtiča z bolgarskim ministrskim predsednikom g. Mušanovom velik uspeh zunanje politike naše države. * V Avstriji 'delajo Hitlerci avstrijski vladi stalne neprilike, hoteč s tem pokazati, da je njihova moč in volja nestrta in da se ne vdajo. Razveseljivo vest izvemo preko dunajskega lista »Neues Wiener Journal«, ki poroča iz Beograda od 5. t. m.: V jugoslovanskem ministrstvu za javna dela so zdaj že izgotovljeni načrti za graditev nekaj prvorazrednih avtomobilskih cest in to iz Beograda na Pančevo, Vršac do rumunske .meje, nadalje iz Beograda preko Zemuna na Novi sad; za široko avtomobilsko cesto Beograd—-Zagreb se tudi že delaio priprave. Nekaj lepih cest se je v Srbiji pa že zgradilo. V Berlinu zasedajo delegati raznih upniških držav, ker je Nemčija izjavila, da svojih 'dolgov po dosedanjih predpisih ne more več plačevati. Pri tem je sledila po-„„i__Ar»,rf1iip Ameriki noće Pia- čati vojnih dolgov, dasiravno je takorekoč edina država, ki je leto 1933 končala z ogromnim državnim prebitkom. Zanimivo pa je, da se doslej vse te države same medseboj niso mogle zediniti, kako bi se uredilo to plačevanje dolgov. Japonski trgovci so napovedali gospodarsko vojno Evropi ter v neki poslanici prav ošabno kritizirajo način evropskega gospodarstva. Znano je, da so začeli v zadnjem času razne industrifske izdelke za cene, ki znašajo komaj tretjino povprečnih svetovnih cen, sipati čez celo Evropo. Ta diimping izvaja Japonska tem lažje, ker je japonski delavec silno skromen. Zato pa tudi pov.darjajo japonski trgovci, da bodo japonski delavci vztrajali na tem, da s svojim cenejšim blagom premagajo zanikrno gospodarstvo Evrope, ker bi v korist japonskega naroda niti ne hoteli boljšega življenja, tudi če bi se jim ponudilo'. Morda se japonski trgovci tu le malo preveč široko-ustijo, vendar ni »dvoma, da je ta boj za ev-ropsko industrijo velika nevarnost, Napetost na Daljnem vzhodu postaja vsled izzivalnega nastopanja .laponske čedalje večja. Zedinjene države z mrzlično naglico povečavajo zlasti svoje zračno brodovje. Razne tovarne so dobile naročila za zgraditev 80 velikili bombnih letal. Neko francosko letalo, ki vrši potniški promet med Parizom in Londonom, je strmoglavilo v morje. Vseli šest potnikov je utonilo. Čuden doživljaj se je pripetil nekemu šoferju v bližini Celovca. Ponoči vozeč dva potnika, je v luči žarometov zagledal sredi ceste veliko črno mačko, ki se ni umaknila, pač pa v hipu, ko sc je avto približal, skočila šoferju na tilnik in se zagrizla vanj z zobmi in kremplji. Samo šoferjevi prisotnosti se je zahvaliti, da se ni zgodila težka avtomobilska nesreča. Njegova sopotnika sta le s težavo besno mačko strgala s šoferjevega tilnika in jo vrgla na „cctn ftofer «e ie moral takoj po prihodu v N'eki konzorcij — pa ne časopisni, Bok ne daj! tam se take reči ne dogajajo, — je nekemu svojemu uslužbencu obljubil to in to, čc ta in ta posel dobro opravi. Mož se je skoraj pretegnil, da jc posel dobro opravil. A ko je šlo za nagrado — so gospodje snedli svojo besedo, in mož se je obrisal za sadove svojega truda. Pismene pogodbe žal ni imel, ker se je zanesel na besedo med gentlemani. Ko jc volku obtičala kost v žrelu, je milo zaprosil žerjava, naj mu jo izdere, in mu je obljubil bogato nagrado. Dobrodušni žerjav je volku res izdrl kost, a ko je vprašal za plačilo, je volk zarenčal nanj: »Bodi vesel, da ti nisem odgriznil glave, ko je bila v mojem žrelu!« # Živali in ljudje ... Ljudje in živali... Aemonus. Pri maturi: »Dokažite nam1, da so ti trikoti kongruentni.« »Gospod profesor, ali so trikoti kongruentni, tedaj dokazovanje ni potrebno, ali pa niso kongruentni, tedaj je tudi vsako dokazovanje odveč.« * No, Greta, kako ti je všeč mladi pro-fcsor?« »ki napačen človek. Samo govori tako učeno, da ne moreš spregovoriti z njimi pametne besede.« Ali ste že poravnali naročnino ? Jos. Fr. Knaillč: Pod pisanim zmajem Roman skrivnostnih razodetij. (11. nadaljevanje) Drugi dan ob desetih dopoldne je Kiki že imela v rokah skico svetega močvirja Ling-Ling in jo takoj ponesla na aerodrom, kjer je ob najetem avijonu čakal gospod Vid, pripravljen na start. Istočasno s Kiki pa se je pripeljal na aerodrom tisti indijski maharadža, ki je že deli časa letovišči! na zelenem Pohorju. Zdaj pa se mu je mudilo domov, ker so v njegovi deželi nastajale neke homatije, in je bil v največji nepriliki, ker je nenadonia zbolel njegov pilot; tako je pravil Kiki in jo mi-mogrede vprašal, da-li ona slučajno ve za kakega zanesljivega pilota. Pa je imela Kiki izvrsten domislek in je na mestu predstavila maharadži gospoda Vida. Četrt ure pozneje se je že dvignil v zrak maharadžev sijajni avijon, ki je v brzini prekašal vsa druga letala, in tako je bilo prijatelju Vidu omogočeno dospeti na cilj veliko hitreje, pri teni pa še za- služiti. Maharadža mu. je tudi obljubil, da mu bo v svoji rezidenci Nepalu dal na razpolago drug avijon za nadaljnje potovanje. Skratka; vse je šlo po sreči. Tri dni po tistem pa je tudi že prispela iz Tokia za mene objava japonske velevlade, podpisana od tristo ministrov. Mandarin mi jo je osebno prinesel na dom. Zgodaj je še bilo, ravno sem se bril, ko se je pojavil na vratih, ves v zlati gab, in mi svečano izročil veliko, rumeno, svileno kuverto z žarečim grbom pisanega zmaja. Pri tem se je do tal priklonil in — plosk! — že je ležala njegova ekscelenca pred menoj na trebuhu. Prosim, gospoda moja, vedno sem. bil korekten človek in ne spodobi se, da bi šef padal na trebuh pred podrejenim mu uradnikom. Zato sem brž priskočil in pomagal mandarinu spet na noge. »Ste se spotaknili, ekscelenca. Oprostite, ta prag ie res vražje neroden! Izvolite malo sesti ekscelenca, takoj bom gotov.« , . . A se ni hotel usesti, ampak je razburjen hlačal semintja po sobi, si brisal potno čelo, krilil z rokami in vedno znova vzklikal: »Kako presenečenje, ljubi prijatelj, kako veliko presenečenje! Kako sem sre- čen da je ravno vas, mojega najboljšega pomočnika, ki sem ga vedno nad vse cenil, doletela taka čast. Visoko povišanje vas čaka, o. visoko povišanje!« »No, no, ekscelenca,« sem se skromno smehljal, devaie v aparat novo britvico, »minister vendar ne morem postati m tudi ne mandarin, ko nisem sin izvoljene rumene rase.« ... , »O, jaz bi bil presrečen, če fr smel služiti pod vašo ekscelenco! Podložen bi bil vaši ekscelenci kakor suženj...« V ogledalu sem videl, kako se je globoko priklanjal mojemu hrbtu. Jaz sem se zlobno nasmejal: »Ne vem, če bi se pod mojo komando dobro počutili. Pri meni bi vsak čas pele jtine!« Videl sem, kako ga je usekalo: rremžil je obraz in se stisnil v dve gube. otem pa je stopil k meni, me gladil po rbtu in sladko se reže govoril: »Ljubi prijateljček, dajva no tisto po-ivnati, kar zdajle takoj med štirimi ste-ami. Jaz sem vam jili bil dal takrat teti 50, dejansko ste jih prejeli samo a mi jih vi vrnite celih 50 in še en ameček — pa bova k vit. Nate m°]J tix‘ . arinsko palico, čudovito je ^stična, sako jutro jo preizkusim na J’1™1?“’ vo, blagovolite jo vzeti v roke, jaz pa pustim hlače...« . ,lipirnvri nri Zamikalo me je sprejeti njegovo po- udbo in ga naklestiti. In fr ^1^'0 na; lametneje, da sem to storil, kakor se je lozneie pokazalo. Toda imel sem še večji ižitek pustiti tega starega lopova v stra-lu in trepetu, pa sem kratko in hladno od- 'rnil: , x , »Poravnala bova to reč, ko se povr- lem iz Tokia.« Skrušeno se je sesedel na stol in sa-no "vzdihnil: »Priporočam se vaši mi- osti...« , ,, ' Nato se je zatopil v turoben molk. Pa se mi je skoraj zasmilil. In bi ga ul najrajši potrepljal po rami in mu dejal: »Preljubi moj mandarinček, le nič se ne roj. Ne bom ti spodnesel stolčka tam v hokiu, ne. še utrdil ti ga bom, ker ti m jaz, midva se podava skupaj, pokvarjena sva oba do mozga, ti po svoje, jaz pa po svoje...« Ampak le tresi se malo, nianda-rinček, sem si mislil. To je samo zdravo 111L /t 1G 1 okoji^pr ta^ ^ napravljen, je mandarin ponižno vprašal, kdaj nameravam odpo- t0Va!>Cim prej,« sem dejal. »Ce mogoče, : danes. Bom takoj povprašal na uero-romu, kako je kaj z direktnimi zvezami i Tokio.« In sem stopil k telefonu. A mandarin je veselo razprostrl roke: »Sem že jaz povrašal, ljubi prijatelj! irevf ob osmih pripluje iz Pariza luksuzni rakoplov »Mikado« in odpluje ob deve-h na daljni vzhod. Dal sem že rezervi-ati za vas dve kabini.« »Zakaj dve?« sem se začudil. »Eno za vašega služabnika! To se endar spodobi! Dal vam bom seboj Pela, fiojega telesnega slugo. Spreten dečko je n Tokio 'pozna ko svojo dlan. Neobhodno •;l potrebujete s seboj. In gre seveda tudi luga na državne stroške. To se bo vse ;rilo iz tukajšnjega budžeta,« se je na-nuznil mandarin. Meni je bilo prav. Pej ie bil mlad iimpatičen Kitajec, vsekakor dobro mi bo dužih In če povrh to nič ne stane... Zahvalil sem se mandarinu, ki je bil /es srečen, da mi ie mogel izkazati uslu-;o. »In seveda, ljubi prijatelj,« spet je pa-etično razprostrl roke. —■ da vam prire-limo tudi častno odhodnico. Zaukazal bom >redstavnikom oblasti, da se zberejo na lerodromu —« , , . Šopiril se je v meni napuh, vendar ietn bil toliko preudaren, da sem to odloc- lo odklonil. „ , . . »Nikakor ne, ekscelenca,« sem dejal. »Vem, zakaj sem poklican v lokio. Gra ia velevažno, toda strogo tajno zadevo. Nihče ne sme vedeti za to moje potova- llje' Mandarin me je pogledal ves osupel: rešpekt pred menoj in megov strah obenem je rastel v neizmernost... Zvečer sem odpotoval. Od Kiki sem se bil poslovil v vili gospe Erike, dogovorila sva se še vse potrebno, in dala mi je tudi priporočilno pismo na svojega strica. To pismo sem skrbno spravil v svileno kuverto pisanega zmaja. Zastran sluge Peja me je Kiki posvarila, naj bom previden. »Dal ti je mandarin s seboj svojega špijona!« je dejala. »Dobro vem to, draga Kiki. zato bom skrbel, da ho ta špijon poročal tisto, kar bom jaz hotel, da izve njegov gospodar.« V slovo me je dobra Kiki trikrat vroče poljubila in potočila tudi nekaj solz, ki jih ie še brisala, ko je že zopet ?edla k pisalni mizi, da nadaljuje ljubavno pismo na mistra Shinia. To sem namreč videl, 'ko sem se med vrati še enkrat ozrl za Celovec zateči v bolnišnico, ker mu je mačka zadala precej hude rane. Povodom štrajka mlinskih delavcev v Kolomni na tirškem je prišlo do krvavih komunističnih izsredov. Več delavcev je bilo ustreljenih in ranjenih. Iz jefnišnic na otoku Ajjina je na skrivnosten način pobegnilo osem komunistov. Najbrže jih ip vzel na krov neki ruski parnik, ki se je v tistem času bil zasidral v bližini otoka. Na Bolgarskem in Rumunskem je za- V dneh 14., 15. in 16. julija bo v Mariboru kongres izvoznikov saidja. Ker igra sadjarstvo veliko vlogo v našem narodnem gospodarstvu, je ta kongres posebno važen za Štajersko, a tudi za vso Slovenijo in sploh za celo državo. Kongresa se bosta udeležila tuidi ministra za trgovino in za kmetijstvo, ban dr. Marušič in poslanec in bivši minister g. Mohorič. Vabilu :pa so se odzvali tudi različni delegati iz inozemstva, tako da bo Maribor v teh dneh imel priliko, pozdraviti prav odlične goste. Mestna občina mariborska je pokazala svoje socijalno čustvovanje z delavstvom tudi na dan 1. maja s tem, da je stavila mestnim delavcem na prosto, obhajati ta dan kod .praznik. Tisti, ki niso prišli na delo, ako ni bilo to po službenih razmerah absolutno potrebno, so vseeno prejeli plačo tudi za ta dan. Delavstvu pa, ki ni obhajalo 1. maja, se je izplačala za ta dan dvojna mezda. * Z zgodnjo letošnjo vročino je nastala tudi že večja potreba po ledu v posameznih domačijah. Mestna občina bi mogla s svojo hladilnico nuditi led po primerni ceni m s tem koristiti tudi sebi. Dosedanja organizacija je bila na to stran bolj poman|kl|iva, in so se nekateri zakupniki premalo pobrigali za večji konzum 1®4,U‘ Bale Z™ le j.,.' čina potom mariborskih mestnih pod]eti| tudi to vprašanje bolje uredila. Električna razsvetljava mariborske okolice prav dobro napreduje. Priklopili so se k omrežju Košaki, povišalo se ie število žarnic v Tomšičevem (drevoredu, kar je bilo že nujno potrebno, — in tudi drugod se je znatno izboljšala ulična razsvetljava —. Kakor izvemo, upajo novi most na mariborski otok dograditi do 15. maja, tako da bo za Binkošti natjbrže tudi že odprt splošni promet na otok. Mlada dama stoji pred izložbami Trgovskega doma, zamaknjena v najnovejši pomladanski model. Ravno ko grem mirno, se prvi dami pridruži druga mlada dama s porednim pozdravom: »Servus, Ela, ali svoje oči paseš?« — »Veš, Milka,« smeje odvrne prva dama, »pravkar sem v fantaziji oblekla tole zeleno — ali mi ne pristoja imenitno? — in grem zdajle malo na promenado.« — »Dobra ideja, Ela. Hipček počakaj, da si nataknem; jaz pa tistole višnjevo... Tako, fertig. Zdaj pa pojdiva skupaj na promenado — v fantaziji!« Prijateljici se zvonko zasmejeta in roko v roki odideta. vladala taka vročina in suša, da je v nevarnosti letina. Zato sta obe državi začasno ustavili ves izvoz žita. Afera Staviskega beleži nov skrivnosten umor. Sestrično poslanca Henriota, ki je bila sinaha državnega pravdnika v Lo-rientu, so v njeni vili našli ustreljeno. Domnevajo, da gre za maščevalni čin proti poslancu lienriotu, ki je v parlamentu in pred preiskovalno komisijo iznesel senzacionalna razkritja o aferi Staviskega. reportaža Organizacija mestnih podjetij strumno napreduje. Še meseca maja bo ustanovljena skupna blagajna vseh mestnih podjetij. S tem bo pomagano ne samo enotnosti in zanesljivosti blagajniškega (prometa, ampak posebno tudi občinstvu, ki bo lahko na esi in isti blagajni 'vplačevalo račune za električni tok, za iplinsko kurjavo', najemnine, račune klavniškega in avtobusnega pod;etja, razne dobave itd. Izplačevale se bodo na tej blagajni tudi vse plače in mezde. Direktno se bodo (potem plačevale pri mestnih podjetjih samo tiste male dobave, ki se tam sproti obračunajo, kakor podrobni nakup koksa, (kupnina za fekalije, za pesek, za nakupe v klavnici ali računi za bencin in podrobni materijal (pri (pogrebnem zavodu. Na ta način bo mogoče glavno blagajno celukupnih mestnih podjetij dnevno zaključiti in kontrolirati, kar je tudi za teicoče finančne načrte in za izplačila velike vrednosti. * Po Mariboru je opažati vedno večje gojenje kaktej. Ali je to vzrok, da postajajo tudi ljudje vedno bolj bodičasti in se tudi ljudska duša samo iprav redkokdaj razcveti? Hudobni jeziki pravijo, da se v mariborski okolici poraja veselje šele takrat, kadar se precej zaliva, to pa ne sliči razvoju kaktej, katerim se ne sme preveč prilivati in ki se razcvetejo le na žarkem solncu. * Vest nekaterih listov, da je mariborska »Borba« prešla v druge roke, po naših informacijah ni točna. V stvari gre samo za neki aranžman med upravo lista in »Mariborsko tiskarno«, dejansko pa ostane »Borba« še nadalje last g. Tumpeja in se zato tudi njegova smer ne bo nič sprerae-nila. • Ker na praznik Vnebohoda tiskarne niso delale, se je ta številka »Razgleda« za en dan zakasnila. — in fantazira o boljših časih Kaj mi treba denarja, bogat sem fantazije! je vzkliknil pesnik-filozof. In jaz tudi pravim tako, ko vstopim v Trgovski dom, da se malo prešetam po apartmanih in ogledam pestro binkoštno razstavo, ki se nudi obiskovalcem zastonj. To se pravi: pogledati ne stane nič. In za vse slučaje: fantazije imam dosti pri sebi, nekaj si bom že kupil zanjo. Pravkar sta bili iz izložbe kupljeni z golo fantazijo dve svileni toaleti, kakor sem videl na lastne oči. Uospod Pregrad pa menda nima niti slutnje, kako dobro kupčijo je pravkar napravil brez truda in zamude, sicer bi na moje vprašanje: »Kako kaj kupčija ob bir- mi, gospod Pregrad:« ne naredil resignira-nega obraza, kakor ga naredi dandanes vsak trgovec, če ga to vprašaš. Da ga spravim v boljšo voljo, mu začnem fantazirati o boljših časih, ki se nam skoro obetajo, znamenja so že na nebu, lepi solnčni dnevi, dežja nič... a hipoma mi otrpne fantazija, ko vidim: Na blagajni plačuje kmečko dekle svoj račun. Tri metre blaga je kupila za bluzico, meter po 7 Din. Znese 21 Din. Halo, 3X7 pa ni zdaj več 21, ampak 21.50. Nova poštevanka! In v strahu se domislim: Kaj pa tisti dve dami, ki sta v fantaziji kupili obleke? Ali sta plačali računsko takso? To vprašanje me zdaj skrbi. Plačati jih je treba v gotovini. Toda riskirajmo tudi davek na fantazijo in fantazirajmo o boljših časih. In sprehajale se med lepimi, vedno okusnimi aranžmani Trgovskega doma (saj g. Pregrad mora imeti tudi veliko fantazije, da zna vse tako lepo aranžirati!) si v duhu predstavljam takšne boljše čase: vrvenje kupcev... sami veseli obrazi... five o clock tea tam v apartmanih za damsko konfekcijo ... diskretna godba, lepi pari plešejo tango, vijoline koprnijo, o ljubavi sanjari saksofon ... lepo je življenje ... Pa na svidenje g. Pregrad. Bog nam boljših časov skoraj daj! Oglasim se mimogrede tudi v manufakturni trgovini g. Szinicza. Zvest naročnik »Razgleda« je, moram ga pozdraviti. Sploh: Ko bi utegnil, vsakega naročnika bi rad obiskal, mu stisnil roko. Saj v duhu itak hvaležno stiskam roko vsem prijateljem, ki mi pomagajo. Malo se razgovarjava z g. Sziniczcm, zamišljen, resnoben je njegov obraz, neka filozofska poteza mu je lastna, ki jo podčrtavajo svetla očala in srebrni lasje. Na mojo opazko se g. Szinicz nasmehne in pravi: nam že zopet piše. Berite, ljudje božji, ki niste na glavo padli, kaj piše: Gospod urednik, čeravno mi na moje zadnje pismo niste posebno prijazno odgovorili. imam vseeno do Vas še nekaj zaupanja. Vsaj smejali se mi ne boste, kakor so se mi pred kratkim na neki pošti. Ko sem namreč prišel vprašat, če je prišlo za mene kako pismo. Pa me je gospodična vprašala, ali »postrestant«? Ko sem odgovoril. da nisem protestant, ampak katolik, se mi je pa smejala. Zadnjič, ko sem tudi nekoga prijazno nekaj vprašal, mi je pa še bolj prijazno odgovoril. da ga znam — rad imeti. Kmalu potem, pa sem govoril z nekim gospodom tam doli blizu Sotle, ki pravijo, da delajo za narod, pa sem jim dejal, da me znajo... Tedaj pa so začeli ta gospod kričati, češ, da sem tudi tak nesramen bojevnik in da mi bodo že pokazali, počim so fige. Sicer nima to s tem nič opraviti, gospod urednik, kar Vas bom zdajle vprašal: »Saj trgovec pa tudi mora biti dandanes filozof, drugače... toda pokrijte se, prosim.« »Pa vi ste tudi odkriti, g. Szinicz.« »Ampak vaša glava je mlajša od moje. Vaša se še lahko prehladi, moja se ne more več.« To je filozofija glave, ki je prestala že mnogo viharjev. In nekaj je pri teh besedah g. Szinicza odjeknilo v moji duši in ne vem po kaki asociaciji misli, naenkrat se spomnim pesmi, ki jo je v težkem času pel moj oče: Ne plaši se, če burja hraste vije — po hudi uri lepše solnce sije.. S to bodrilno melodijo na ustnah pri-spem do vogala Aleksandrove-Cankarieve, tam vidim g. Feldina nekaj prekladati po svojih izložbah. Pred kratkim še-le se je preselil v ta lokal, pa se še ni uredil. Prijatelja Feldina cenim, včasi mi je tudi že napisal kaj zanimivega o trgovskih rečeh, zdaj vem, da ne utegne. In kar zadeva krizo... kaj hočemo pisariti? S tem se je ne bomo rešili. Pa se rajši pomeniva malo o sportu, o zrakoplovstvu, ker g. Feldiu je tudi pilot. In kakor mi pripoveduje, je bil nedavno doli na jugu — promet tam na zemunskem aerodromu, promet, brate! Življenje, vrvenje, svet... In je priletel avijon iz Dolarije... mlad parček takole na majhnem spreletu okoli sveta... ona je pilotirala... Pristaneta, izstopita, odhitita na lunch, medtem, pa jima cela tropa mehanikov oskrbi stroj za nadaljno pot... Pogled, brate, na ta krasni avijon, pogled, kako so lesketala njegova pozlačena krila... Bogat je svet, lep je svet... Pozlačena krila! Tam na tezenskem letališču pa stoji samoten hangar, v njem' star samoten Ptič... Crni Bivol je včasi krožil z njim nad Mariborom, ko je bilo še kaj bencina. Zdaj tudi bencina ni več. Sem bral. da morajo nekje v neki državi poslanci se izkazati s spričevalom, da so zdrave pameti. Živi pa baje v neki drugi deželi poslanec, ki ima od sodnije potrjeno črno na belem, da ni pri zdravi pameti. — Kaj je potemtakem, gospod urednik, več vredno za ljudstvo, ali zdrava ali nezdrava pamet, to mi prosim razjasnite. Pa tudi tole, mi prosim, razjasnite, kako je pravzaprav s temi bojevniki? Po deželi hodijo okoli, navdušujejo ljudstvo za vladarja in domovino in za bratsko slogo vseh Jugoslovanov od Triglava do Vardarju. in za pravico in za poštenje in za enakost in vse državljanske ideale, pa so bili zadnjič v Celju od nekega državotvornega elementu tako strašno ozmerjani, češ. da samo boljševizirajo mase in da so separatisti. Tak zdaj mi pa razložite, gospod urednik. kakšen mora biti človek, kaj mora govoriti in kaj delati, da bo veljal za patriotu? Odgovor uredništva: Gospod, ki pravite. da ste na glavo padli — poidite se solit! GRAJSKI KINO V MARIBORU predvaja do vključno četrtka 17, maja najnovejši Grete Garbo velefilm .Kakršno me ieliS' ja S|jajni fjijn eden najlepših te sezone, je napravljen po gledališki igri Luigl Piran deli: Predobjava. Prihodnji film: „Rivali zraka“. Berlinsko veledelo. Senzacija za Maribor Mariborska REVIJA MARIBORSKIH PODJETIJ Časnikar obiskuje trgovine Tisti, ki pravi, da je na glavo padel Jean de Letraz: Rodbinski ponos Marki Patrice de Champobelle je stikal po svoji biblioteki in iskal življenjepis svojega prednika Theophrasta de Champobelle, ki je bil z Gottfriedom Bouillonskim odšel v sveto deželo in so ga tam ubili pogani. Z monoklom v desnem1 očesu in ošabnim izrazom v obrazu, saj je imel nad šestnajst prednikov, je stal na lestvi in brskal po najstarejših zaprašenih folijantib. Nerodna kretnja — in neka knjiga se je izmuznila iz njegovih rok. Staro porumenelo pismo je padlo iz nje. Patrice je vrgel nanj pogled in prebledel. Cital je: »Moja ljubljena Isabella! Težko leži skrivnost najine ljubezni na moji vesti! Poln sem sreče in obenem poln obupa. Ponos in slaba vest se borita v meni. Komaj morem pojmovati, da sem Te drhteč držal v svojih rokah, da sem Te pritiskal na svoja prsa. Isabella jaz le ljubim in Ii si mi Podarila svojo ljubezen, meni ki nisem nič, ki sem samo nizek služabnik. In Ii si se sklonila k meni, nisi se norčevala iz mojih čuvstev. _ . , Ho dolgih letih Ivojega zakona s. ro-dila sina, ki je sad najine ljubezni. Kako Ti je podoben, kako je lep! Vedno ga gledani pobi ponosa. Nikdar pa naj ne izve, da ima svoje življenje zahvaliti meni. Svojo skrivnost vzamem s seboj v grob. Raztrgaj to pismo. Poljubljam Tvoje roke. Markiju se je posvetilo: Njegova žena Isabella ga je varala. Po mnogih letih je izdalo pozabljeno pismo strašno skrivnost. Zena ga je varala! Kristian, njegov sin, je bil bastard. Divji od besa je pozvonil slugu. »Firmin, pokliči mi takoj markizo sem-I aj, moram nujno z njo govoriti.« Stopil je k oknu, pritisnil čelo na hladno šipo in gledal na drevored stoletnih dre- ves. Veličina in puščoba dvanajstih stoletij je vela iz tega dvorca/ Markiza je vstopila. Bila je še zelo le-j;a ženska, saj je prekoračila komaj štirideseto leto. »Klicali ste me, prijatelj?« »Madame!« je pričel marki z dostojanstvenim ponosom,. Ona ga je začudeno pogledala: »Prosim vas, poslušajte me. Najprej pa naj vam predočim veličino naše družine, kateri imate čast pripadati od dneva, ko sem vas povzdignil za svojo soprogo, vas, katere rodbina se po slavni preteklosti niti zdaleka ne more meriti z mojo.« »Saj to vse dobro vem,« je začudeno dejala markiza. »Zadnjikrat zahtevam od vas, da me poslušate, ne da me prekinjate. Moja naloga je itak dovolj težka. Po mojih žilah se pretaka najčistejša kri francoskega plemstva. Nikdar tekom vseh stoletij ni bilo v naši rodbini mešanega zakona. Niti denar niti strast ni mogla zapeljati mojih prednikov, da bi dali svoje ime hčeram nižjega plemstva. Ali ne mislite, da zasluži toliko-slave in ponosa naše spoštovanje in pokorščino?« »Brez dvoma.« »Ne odgovarjajte mi!« »Saj vendar stavljate vprašanja.« »Da si sam odgovorim. Veličina naše rodbine je bila vedno prva moja skrb. Nikdar ne boste v naši rodbini našli primera zavisti ali ljubosumnosti. Očetje ljubijo svoje sinove, in ti spoštujejo svoje očete. Bratje..., o, posebno bratje so dajali vedno zglede ganljive ljubezni in požrtvovalnosti. Starejši so vedno skrbeli za mlajše in mlajši jim niso bili nikdar zavidni za prednost in bogastvo. Kako sem vedno obžaloval, da nimam brata. Toda imel sem sina ...« »Imeli ste ga?« »Molčite! Ce se je naselila sramota in zavratnost, če je podtaknjen pankert doslej brezmadežni rodbini, potem mi recite, mi povejte, kaj naj se zgodi s tem sadom | greha?« ».........« »Ne upate si odgovoriti.« »Dragi prijatelj, vi ste mi prepovedali govoriti. Sploh ne razumem niti besedice tega vašega dolgega govora.« »Vi ne razumete? Mislim, da sem dovolj povedal. Čutim, kako vre v meni kri Champobellov, ki kriči po maščevanju. Tako bom na stavljeno vprašanje sam odgovoril. Ce imamo bastarda v rodbini, ga z lastnimi rokami zadavim. Živ ne bo zapustil tega gradu. Čitajte!« In je prebledeli markizi izročil pismo, zgovorni dokaz. Ona je prebledela, toda ni bila preveč razburjena. Ko je prečitala pismo, je dvignila glavo in dejala: »Kaj pomeni to pismo?« »Vi imate pogum, me to še vprašati?« »Prisegam vam, da mi je popolnoma nepoznano.« »Laž! Ne poizkušajte me premotiti, moje maščevanje odvrniti. Govorite resnico. Kdo je ta človek, ta-le J., čegar ljubica ste bili in čegar sin je Kristian?« »Patrice, vi me žalite. Vi se boste kesali. Jaz grem.« »Vi ne boste zapustili sobe, dokler mi vsega ne priznate.« Nekaj časa je markiza premišljevala, potem je dejala: »Vi imate spravljene vse stare račune in potrdila. Ali jih smem videti? Potem vam lahko dam zaželjeni odgovor.« Eno uro je markiza iskala po listinah, dočim je njen soprog nestrpno korakal po sobi in vedno spet in spet bruhal jezo in nestrpnost iz sebe. Naenkrat je radostno vzkliknila: »Našla sem, kar sem iskala,« je dejala, in pokazala na neke popisane papirje. »Hočete še vedno izvedeti resnico, moj ljubi soprog?« »Bolj kot kdaj poprej. Izgubljam že potrpljenje.« »Ne boste na dobičku, prisegam vam to.« In držeč usodno pismo poleg najdenih listin je pokazala markiju rokopis. »Tukaj je pisec teh vrstic, ki so vas tako razburile.« »To je Jerome... Jerome, lovski gonjač!« je zatulil marki ves iz sebe. »Jerome je bil vaš ljubček!« »Jeza vam je očividno vzela vso razsodnost, dragi prijatelj. Vaš komorni sluga Firme, Jeromov sin, je star že šestdeset let. Njegov oče je umrl v visoki starosti eno leto pred najino poroko. Šest let pred rojstvom najinega sina Kristjana. Toda, ali ni bilo vaši materi tudi ime Isabella: »Moja mati... vi si upate... moja mati?« Dušeč se je strgal marki s sebe ovratnik in kravato. »Na žalost govorijo dokazi proti vam, vi ste pozni sad dolgega zakona brez otrok. Tisti Jerome je lahko vedno prihajal v grad, medtem ko je vaš oče bodil v političnih poslanstvih po Angliji. Vi ste sin lovskega gonjača. Bastard ste vi sami... In če naj bo zadavljen od vaših rok, jih položite na svoj vrat. In vi si upate grajati moje plemstvo, vi sin služabnika!« »Ne govorite dalje!« je moledoval marki. »Saj je že zdavnaj minulo... saj je že zastarelo!« In že je držal usodno pisanje, strašni dokaz h goreči sveči. Papir je vzplamtel in zoglenel. »Dokazilo je izginilo.« »Ioda jaz vem zanj! Zahtevala bom ločitev!« »Vse bom tajil! Ne bodo vam verjeli... Zaradi Kristiana! Mislite nanj!« Markiza ni želela škandala in je po kratkem premišljevanju posmehljivo odgovorila: »Ker imate toliko rodbinskega smisla in ste vedno tako obžalovali, da nimate brata, morate biti zelo srečni, da ste ga našli, za čegar blagor boste lahko skrbeli!« »Brata...?« »No, Firmin, vaš komorni sluga, ta je vendar tudi sin Jeroma, lovskega gonjača!« Z mrtvaškobledim obrazom se je vzravnal marki in skrčil pesti. »Firmin! Firmin! O, ta mi bo plačal. Zapodim ga iz hiše, ven ga vržem — zdajle takoj!« S. S. Van Dine: V oblasti demonov Kriminalni roman (11. nadaljevanje) »Ni nobenih vidnih členov, Markham, — to je baš tisto skrivnostno na vsej stvari. In vendar je zveza tu — vidim jo, toda zaenkrat še zelo nejasno. Čutil sem jo od trenutka, ko sem stopil v to hišo. Toda vedno, kadar sem mislil, da sem jo zagrabil, se mi je izmuznila iz rok. Vi tega niste čutili, Markham? Niste čutili tega fluida zlobe, ki puhti iz vsega in od vseh v tej hiši groze?« Markhamu je postalo neprijetno, drsal je po stolu in urejeval kup aktov na pisalni mizi. Filova resnost ga je bila spravila iz ravnotežja. »Popolnoma razumem, kaj mislite, Pilo, toda končno so to le zgolj osebni, negotovi vtisi, ki nas niti za najmanjši korak ne približujejo rešiti tega problema. Ozračje v Greenovi hiši je nezdravo — priznam — in njeni prebivalci nič manj. Toda bojim se, Filo, da greste predaleč. Če vas poslušam, bi lahko mislil, da se je v hiši na 53. cesti odigrala druga tragedija Borgijcev. Taki romantični zločini se dandanes ne dogajajo več. Nasprotno pa se vsak dan dogaja, da vlomilci ali drugi zločinci brezsmiselno po-streljajo ljudi — točno tako, kakor se je to pripetilo pri Greenovih.« »Pred dejstvi zapirate oči, Markham,« je resno odgovoril Filo. »Spregledali ste razne podrobnosti, ki nam dado misliti, tako prestrašeno presenečenje v Julijinih potezah v trenutku smrti: nerazumljivi časovni presledek med obema streloma; dejstvo, da je v obeh sobah gorela luč; Adino pripovedovanje o roki, ki je grabila po njej; pomanjkanje kakršnihkoli znakov o vlomu v hišo —« »In sledovi stopinj v snegu?« se je oglasil Heath. »Sledovi v snegu?« Filo se je obrnil na peti. »Tako nerazumljivi, kot vse ostalo! Nekdo je tik pred zločinom odšel iz hiše in se zopet vrnil. Toda bil je nekdo, ki je dobro vedel, da lahko gre in pride neopaženo in brez šuma v hišo.« »To ni nič skrivnostnega,« je menil praktični Heath. »Saj so štirje uslužbenci v hiši. Ali vemo, da ni bil nobeden izmed njih v zvezi z zločinom?« Filo se je ironično smehljal. »Saj sami dobro veste, kakšen je bil potek dogodkov in da tu ni niti govora o navadnem vlomilcu. Spomnite se samo na stikala, ki jih je vendar zelo težko najti, ker so na neobičajnih mestih pritrjena... Zelo svojevrsten tat, dragi Heath! Da o kakem pomagaču v hiši sami niti ne govorim. — Ne, vaša razlaga je napačna.« Filo se je zopet obrnil k okrožnemu sodniku. »Edina pot, ki vas bo privedla k rešitvi problema, Markham, vodi preko spoznanja nenaravnih razmer, ki vladajo v Greenovi družini sami.« »Toda saj sem že zdavnaj spoznal te razmere,« je odgovoril Markham. »Priznam, nenavadne so. Radi tega pa še ni potrebno, da bi bile leglo zločina. Kako pogosto druži usoda sovražna bitja in kako pogosto se vsled te prisiljene skupnosti porodi divje sovraštvo! Toda zgolj sovraštvo redko privede do umora.« »Popolnoma pravilno, Markham. Toda sovraštvo in prisiljena skupnost lahko povzročijo vse mogoče gorostasnosti — nebrzdane strasti, perverzne domisleke, zlobne intrige. In naš primer nam nudi celo vrsto čudnih, skrivnostnih dejstev, ki so še- potrebna razjasnitve —« »Ah! Končno vendar postajate določnejši. In kakšna dejstva so to, ki jih je po vašem mnenju še potreba razjašniti? Filo si je prižgal cigareto in se vse-del na rob mize. »Prvič; Zakaj vas je Chester Greene obiskal po nesreči in vas prosil za pomoč? Ker je izginil njegov revolver? Mogoče. Toda dvomim, da je to edini vzrok. In kaj je z orožjem samim? Ali je res izginilo ali ga je Chester skril? Vsekakor se vedno zelo čudno obnaša, kadarkoli nanese pogovor na to. Razen tega pravi Sibylla, da je še prejšnji teden videla samokres. Toda, ali ga je res videla? Kdo nami jamči, da govori resnico? — Drugič: Chester brez nadaljnega priznava, da je slišal prvi strel jasno in določno. Reks nasprotno trdi, da drugega strela ni slišal, čeprav meji njegova soba neposredno na Adino, tako kot Chestrova na Julijino. — Tretjič: Kako si razlagate dolgi presledek med obema streloma? — Dalje: Tu je Sproot, ki v svojem prostem času prebira zgodovinska dela in ki trdi, da ni nikogar ne slišal ne videl, čeprav je takoj hitel na prizorišče umora. — Potem: Kaj naj pomenijo preroški izreki pobožne liemmingove o Gospodu in Njegovi .lezi nad Greenovo družino? Mogoče njena na-migavanja niso tako skrivnostna, kot to mislimo mi. Nadalje: Danska kuharica — brez dvoma ženska s preteklostjo, kakor tako lepo pravimo. Gotovo je, da ne pripada nižjim slojem. Kljub temu že dvanajst let pita Greenove. Se spominjate, kaj je rekla? Kako je prišla v Greenovo družino? Njen mož je bil prijatelj starega Tobije; in 'Pobija — pazite — je v svoji oporoki določil, da naj ostane pri hiši, kolikor časa hoče. Navzočnost te ženske moramo še pojasniti, Markham. — Nadaljujem: Reks, s svojimi izbuljenimi očmi, svojimi slabimi živci in smešnimi napadi. Zakaj je bil tako razburjen, ko smo ga zasliševali? Je bilo to potrebno, če je nedolžen? Naslednja točka: Še enkrat se moram povrniti na luč v Adini in Julijini sobi. Kdo jo je prižgal? In zakaj? V obeh sobah! V Julijini, preden je sreljal — ker očividno je videla morilca in spoznala njegovo namero —, v Adini po strelu! To so ' dejstva, ki naravnost kričijo po razlagi. — In potem: Zakaj dr. van Blou ni bil doma, ko mu je stari Sproot sredi noči telefoniral? In kako to, da je kljub temu tako hitro prispel? Slučaj? Nadalje: Zakaj ta razlika v načinu napada? Na Julijo je streljal od spredaj, ko ie ležala v postelji; na Ado pa izven postelje in od zadaj — čeprav je imel morilec dovolj časa, streljati nanjo, ko je mirno ležala v postelji. Zakaj je čakal, dokler mu ni v temi prišla deklica nasproti? Kako je mogel tvegati, po nepotrebnem zgubljati čas, potem ko je umoril Julijo in s prvim strelom alarmiral vso hišo? Je to paniki podobno, Markham? — Dalje vprašam: Kako to, da je bila ob tem času Julijina soba nezaklenjena? Predvsem bi imel rad pojasnjeno to okolnost. — Dalje: Mogoče ste opazili, Markham, da je Chester sam šel po Sibyllo in za to potreboval precej časa. Zakaj, vprašam, je poslal po Reksa slugo, po Sibyllo pa je šel osebno? In zakaj je izostal tako dolgo? Rad bi vedel, kaj sta govorila, preden sta vstopila v sobo. — In zakaj je Sibylla tako trdno vztrajala na svojem' mnenju, da tu ne gre za vlom in je prišla v zadrego, ko smo jo vpraševali po njenem mnenju? Kaj se skriva za cinično odkritosrčnostjo, s katero nam je vse družinske člane — ne izvzemši sebe — opisala kot sumljive? Potem je še nekaj podrobnosti iz Adi-nega pripovedovanja, ki so tudi potrebne razjasnitve. Nobenega glasu ni bilo slišati v sobi, trdi ona, in vendar je čutila grozečo bližino nekega bitja. Poleg tega iztegnjena roka, drsajoči koraki — vse točke, ki jih je brezpogojno treba pojasniti. Potem njeno oklevanje, ko sem jo vprašal, ali meni, da je bila ‘dotična oseba moški ali ženska. In Sibyllino prepričanje, da ima Ada njo na sumu. Nadalje: Sibyllina histerična obdolži-tev Ade. Kaj tiči za tem? — Nikar ne pozabite čudnega nastopa med Sibyllo in dr. van Blouom. Ta prizor mi je dal misliti. Vsekakor obstoja med njima neka intimnost. — A propos, gotovo niste prezrli, da je Adi nekako mnogo do zdravnika? Mislim, da je mala na skrivaj zaljubljena v rožnatega Aeskulapovega učenca. On pa se naprej njej vede povsem konvencijo-nelno, medtem' ko ravna s Sibyllo tako, kot bi to Chester nad vse rad delal, če bi imel toliko poguma.« Filo je za trenutek prenehal in pokadil svojo cigareto do konca. »Da, Markham,« je končal »vse te temne točke moramo razjasniti, preden bom pripravljen verjeti v vašo teorijo.« Zamišljeno je okrožni sodnik gledal nekaj časa predse. »Pozorno sem poslušal vaš homerični izliv, Filo,« je končno rekel, ironično se smehljaje. »Toda ne morem trditi, da ste mc razvneli. Predočili ste nam nekaj zanimivih možnosti in nekatere bi morda res bilo treba bolj osvetliti. Toda vaša razlaga našteva zgolj celo vrsto sumljivih podrobnosti, ki pa vsaka zase nima posebnega pomena. Ker na vsa ta vprašanja bi se za silo našli verjetni odgovori. Napaka je v tem, Filo, da vašemu naštevanju manjka skupni imenovalec. Ra-ditega jih moramo obravnavati tako, kakršne so: kot ločene edinice, katerih ne moremo sešteti.« »Spoštljivo se klanjam pred matematično logiko vaše juristične duše, Markham, in se vdam.« Filo je zdrsel z, mize in segel po plašču. »Ostanite pri svojem fantastičnem vlomilcu, dragi Likurg, in če ga najdete, potem mu toplo prigovarjajte, naj gre na zdravljenje h kakemu dobremu psihijatru. Kajti prisegam vam — popolnoma mu manjka zdrave pameti.« Markham' ga je miril. Filova razlaga mu je očividno spodkopala vero v teorijo o tatvini. Da je kljub temu vztrajal v opoziciji, sem lahko razumel. Njegove besede so potrdile mojo domnevo o njegovem stališču. »Saj ne tajim možnosti,« je oklevajoče pričel, »da so ta dogodek povzročili globlji vzrpki, kot pa smo sprva domnevali. Toda premalo gradiva imamo v rokah, da bi lahko tvegali, podali se na ne-sigurnejša tla. Ne smete pozabiti, Filo, da imajo Greenovi velik ugled. Mi ne moremo ugledne družine kar tako postaviti na sramotni oder, ne da bi za to imeli zadostne podlage. Prvič bi to bilo krivično, drugič pa tudi nevarno. Pomislite na škandal, ki bi ga mi s tem povzročili! Vsaj toliko časa moramo čakati, dokler ne zaključi policija svoje preiskave. Ce ne bodo dosegli nič pozitivnega, potem še vedno lahko prevdarimo, kako bomo nadalje Postopali... Koliko časa boste še potrebovali. Heath?« Heath je vzel cigaro iz ust in jo zamišljeno ogledoval, »lo je težko povedati, sir. Dubois bo jutri napravil prstne odtise, če jih je kaj seveda, mi pa bomo pretipali obisti vsem poklicnim vlomilcem. Nekaj časa bo že trajalo, preden bomo z njimi pri kraju. Je odvisno od tega, koliko se nam jih bo izmuznilo.« Filo je vzdihnil. »Srce mi krvavi, Heath, če pomislim, da moram radi vas dati iz rok ta očarljivi zločin. Kaj takega se ne bo tako kmalu zopet pripetilo. '1 oda uklanjam se višji sili in se umaknem. Bog naj blagoslovi vas in vaše delo!« — Toda prišlo je drugače, kot pa smo mislili mi. Tri dni po razgovoru med Markhamom,. Filom in Heathom so posebne izdaje velikih newyorških dnevnikov poročale o drugi tragediji v Greenovi hiši, ki je prvotne domneve policije popolnoma postavila na glavo- in je iz tega zločina na mah napravila nezaslišan kriminalističen dogodek. Konec prvega dela. Križaljka Vodoravno: 1. letno pokrivalo. 4. geometričen lik. 5. identičen. 7. kratica za akademski naslov. 10. pripadnik slovanskega plemena. 11. podzemeljski 12. odposlanec. 15. gorovje v Siriji- 17. čekan. 19. bog vojne. 21. tog. 22. bratovščina. 24. glavno mesto portugalske ko onije v Indiji. 25. nezdrav. 26. oblika svojilnega zaimka. 28. zabavišče. 29. znana kratica za nadaljevanje. 30. plemenitaš. 31. divja žival. 32. kratica za električno Podjetje v dravski banovini. 35. glavno mesto Egipta. 36. osebni zaimek. 37. 'skrhan. 38. se napravi na železu. 39. celotno. 42. praoče. 43. nerabljeno. 44. naslednje. Navpično: 1. kratica za »svojeročno«. 2. del kroga. 3. Pritok Donave v Avstriji. 4. ljudska hrana. 6. slavnostni ogenj. 7. slovenski pisatelj i" Pisnik (ime in priimek). 8. angleška kolonija v Tihem oceanu. 9. prebivalec velike afriške luke. 13. drag 14. rodna hiša. 15. oblika vode. 16. gol. 18. slovenski narodni junak. 20. gorski kraj. 22. suženj. 23. talent. 27. sladka jed. 29. moško krstno ime. 32. oziralni zaimek. 33! doba. 34. tekočina. 36. evropsko glavno mesto. 40. del razgibane morske površine. 41. jakost. 43. nikalnica. Rešitev križaljke v štev. 16. 1. sova. 2. konj. 3. kraj. 4. krik. 5. slok. 6. Vega. 7. reke. 8. Ande. 9. Anka. 10. Olga. H. gala. 12. para. 13. drva. 14. prah-15. grah. CENJENIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM »RAZGLEDA« Naznanjamo, da smo se iz razlogov, ki jih javno navajati ne moremo, ki pa našemu listu povzročajo polno neprilik in onemogočajo tudi najboljšim namenom služeče novinarsko delo, odločili, da se z listom začasno preselimo v Ljubljano. Naveličali smo se konečno tudi, da bi se, za vsako nedolžno notico morali tresti, ali bo zagledala beli dan idi ga ne bo. V Ljubljani so prilike vendar v tem oziru boljše, pa upamo, da se bo naš list mogel malo svobodneje gibati in se tudi sicer krepkeje razvijati. Nuši mariborski naročniki s tem ne bodo nič prikrajšani: list ostane tak kot je, samo da bo namesto v Mariboru izhajal v Ljubljani. In to, kakor rečeno, samo začasno, dokler se razmere ne predrugačijo. Ako bi se zaradi preselitve prihodnja številka »Razgleda« kaj zakasnila, prosimo naše naročnike blagohotnega potrpljenja. Zadovoljiti jih upamo v bodoče še bolj, ker nameravamo list tudi povečati. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »RAZGLEDA« Gospod! Ako si želite elegantne obleke, oglasite se v krojaškem ateljeju Franc Cverlin Maribor, Gosposka ulica Bogata zaloga moške konfekcije v najboljši izdelavi ttbrprmuja Oglejte sl veliko blnkoštno razstavo v Trgovskem domu. Maribor Aleksandrova 35 Za birmanke: srčkane bele oblek-ce, perilo, pajčolani, nogavice itd. Za botrice: lepe obleke po najnovejših modelih. Za birmance in botre: izgotovljene obleke vseh kvalitet. Bogata Izbira! Izredno nizke cene! Alojz Zoratti delavnica za cerkveno in posvetno umetnost izdeluje oltarje in druge cerkvene predmete, kakor tudi lestence, okvire, okrase i. t. d. Restavrira stare umetnine, sli- ke, kipe ter izvršuje vsa v pozlatarsko stroko spadajoča dela Še vedno dobite klobuke in Cepiče najboljše in najcenejše v trgovini Anton Filipanžii Maribor, Vetrinjska ulica štev. 6 Dobro in poceni blago platno, svilo, sukno vseh kvalitet dobite v Trpinovem bazorju v Vetrinjski ulici Lepa velika omara sandrova 11/1. P1NTER&LENARD, Maribor veletrgovina z železnino Nosilci, železo, cement, apno — Vse stavbeno okovje, orodje. - Kuhinjska posoda. Po najnižjih cenah! im damam se priporoča tr(2 j no kV urunj k iti uuuriu untiuiULiju M[mm)\Salon M ra kič Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrala i Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: Celje nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica 'ra trg 4 in Cankarjeva ulica l Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso davčno močjo. — Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Sobo za pisarno veliko, svetlo, mirno, v prvem nadstropju, damo v najem. Vprašati v „Celjski posojilnici*, Maribor, Aleksandrova c. 11 Izdala konzorcij »Razgleda«, predstavnik in urednik Josip Fr. Knaflič v Mariboru: tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak v Mariboru.