---------——----------- -------—---- '-.-_—-—....'. ::::------------: _ ——--------3 Štev. 32, V Ljubljani, dne 10. avgusta 1911. Lato XXIV. Izhaja vsak Četrtek. Cena mu le B K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). Posamezno Številke ae prodajajo S prilogami: po 10 vinarjev. —— Haš kmečki dom, DruštvgpJk Spisi in dopisi se pošiljajo ; Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva nllea. Naročnina, reklamacije Id In-eeratl pa i UpravolStvn „Domoljuba", _ LJubljana, Kopitarjeva ulica.— Zadnjih deset let se je zelo lepo razvilo izobraževalno društveno življenje po naši domovini. Šlo je vse v prav vzornem redu. Slovenska-kršcan-sko-socialna zveza v Ljubljani je društvom po deželi kazala pot. Pri nji je vsak dobil sveta in poduka, kako naj se loti dela; pravila in druge društvom potrebne tiskovine so bile vse na razpolago pri zvezi. Zveza je preskrbela govornike, ki so vsi v enem zmislu, enega duha ljudstvu razlagali pomen in namen izobraževalnih društev. Tako se je delalo in Bog je blagoslovil to delo. V mnogih krajih, kjer bi pred nekaj leti nihče ne mislil, da bi bilo društvo mogoče, živi krepko in veselo ter je ljudstvu postalo resnična potreba. Posebnega pomena za razvoj društvenega življenja so bili pa Zvezini občni zbori. Pri njih se je sprožilo vse polno lepih novih načrtov; na vse ljudske potrebe se je mislilo. Po vsakem zboru so se društva poživila in njihovo delo poglobilo. Pomagali so mnogo tudi društveni koledarčki in druge knjižice, ki jih je Zveza izdala. Za posamne dežele, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst so se osnovale samostojne zveze, vendar je pa ljubljanska ostala vedno duševno ognjišče za vse. >S časopisi in s knjižnico jc začelo vsako društvo svoje delo. Prišlo je kmalu mnogo drugega: pevski zbor, mnogokje tamburaši, ali celo popolna godba na lok in na pihala, čebelica, dekliški in abstin. odsek in kar je najve-selejge, takorekoč iz pomlajenih tal so ■rastli telovadni odseki, ki jih združuje naš krepki Orel v mogočni četi. Vse delo .so pa oživljala predavanja, tečaji, Predstave, izleti. Ni nam treba odgovarjati na vprašanje, ali je društveno življenje kaj koristilo naši domovini. Naravnost lahko rečemo, da so uspehi vidni kakor beli dan. Gospodarski napredek bi v ljudstvu ne bil pognal tako krepkih korenin, kakor jih je, ko bi ne bilo društev. Politična zavednost in ž njo zvezana politična moč bi ne bila tolika, ko bi ne bilo prej pripravilo društveno življenje za to trdne podlage. Človekov napredek se začne pri glavi. Najprej je treba poduka, izobi'azbe, znanja; potem pride šele drugo. V tistih letih, v katerih so prej mladeniči in dekleta to pozabili, kar so se učili v šoli, se sedaj zbirajo in se naprej uče, in sicer z mnogo večjim zanimanjem in z mnogo večjo pridnostjo kakor prej Koliko je pa bilo fantov pred nekaj leti, ki bi vzeli kak časopis ali kako poclučno knjigo v roke? Danes je to drugače. Ljudska šola veliko stane. Ti stroški se pa izplačajo šele, če se poduk nadaljuje po društvih, če se veselje do branja in učenja v društvenem življenju lepo razvije. Najcenejša šola jc pa dobro društvo. Pa ni samo za glavo, marveč tudi za srce. Koliko zmisla za varčevanje, za treznost so prinesla društva med mladino! In s tem tudi za pošteno krščansko življenje. Naša dežela je bila žc pred nekaj leti med prvimi pod cesarjem za pretep in poboj. Po ječah je bilo vedno polno fantov, ki jih je surovost in pijača pripeljala sodni pravici v roke. Poleg sramote so bili s tem združeni ogromni stroški. Zdaj se je pričelo novo življenje. Le izredka se sliši o kakem pretepu. Društvo je izravnalo stara sovraštva med posam-nimi vasmi in je fantom vlilo v srca poštenega ponosa, da kaj drže nase in se ogibijejo stvari, ki bi jih mogle spraviti v sramoto. Po ti poti se prihrani na stotisoče ljudskega premoženja in kar je še več vredno: ohrani sa mlado zdravje in poštenje. Vsako društvo, ki se lepo razvija, pa čuti, da mu je treba lastnih prostorov. Le težko se dobi pripraven prostor za vse, kar društvo potrebuje. Zato ja notranja potreba rodila društvene domove, ki jih že mnogo stoji jjo naši domovini, in ki se jih je, oziroma se jih bo letošnje poletje zopet lepo število otvorilo. Društven dom ne zraste iz tal kar sam od sebe. Najprej je treba, da se društvo ukorenini in udomači. Ko društveniki spoznajo, da ne morejo na-* prej, če ne dobe pripravnih prostorov, se začne delo za dom. Potreba rodi požrtvovalnost in vnemo. S skupnimi močmi se doseže tudi to, kar se je prej posameznikom zdelo nemogoče. Treba je seveda pri Društvenem domu previdnosti in skrbne pazljivosti. Samo na dolg ne kaže zidati doma, toda, hvala Bogu, voditelji naših društev so skoraj brez izjeme v tem oziru tako oprezni, da nam ni treba o tem dalje govoriti. Omeniti pa moramo eno reč! Libe-i ralci vedo, da so jim z dobrim, živahnim društvenim življenjem izpodmak-njena tla za vedno. Zabavljajo, kar lo morejo, nagajajo, kjer se le da. Zlasti pa lažejo o društvenih domovih z namenom, da bi v ljudstvu vzbudili nezaupanje. Pri denarju se neha šala! Zato pa liberalci ravno s to rečjo zana-i šajo strahove med ljudi. Skoraj povsod, kjer se gradi nov dom, zakriče liberalci, da gre to na občinske stroške, da bodo grunte prodajali zaradi tega, da bo vsled doma posojilnica prišla na kant itd. Na tem seveda ni nič resnice. Nobena občina še ni zidala Društve-i nega doma; na posojilnice pa pazijo zet to odgovorni odbori in nadzorstva, vr-* 11 hu vseh pa stroga revizija, da se ne zakoplje v bremena, ki bi jih ne mogla nositi. Sklepamo s prošnjo do vseh svojih prijateljev: Kjerkoli se začne šum zavoljo doma, zasledujte, odkod prihaja in kaj je na njem. Potem pa brez usmiljenja razkrinkajte lažnivce in pomagajte, da se bo prav kmalu splošno spoznalo, kako kratke noge ima njihova laž! Letošnjo leto je v dveh ozirili znamenito glede na društveno življenje: V Ljubljani stoji v Ljudski dom predelano staro strelišče, kjer ima Slovenska krščansko-socialna zveza z drugimi našimi društvi vred lepo domačijo. Ta teden jc bilo vse dodelano. Prepričani smo. da bo vsak prijatelj našega društvenega življenja vesel, ko si ogleda ta lepi dom. To je prva reč! Druga bo pa katoliški shod jugoslovanske mladine tekom prihodnjega leta. Kdor se hoče prepričati, kakšne sadove so rodila že dozdaj naša društva, naj pride! Ne bo mu žal! Oboje: Ljudski dom v Ljubljani in mladinski shod bosta zaorala nove globoke brazde v življenje našega ljudstva v prid zdravemu napredku, v splošni blagor naše domovine. DRŽAVNI ZBOR. 29. julija se je vršila zadnja seja državnega zbora pred počitnicami. V ti zadnji seji so doživeli socialni demokratje celo vrsto porazov. Najprej se je glasovalo o znanem predlogu soc. dem. Reumanna glede na draginjo, o katerem se je že razpravljalo preje v odseku. Ministrski predsednik je pred glasovanjem izjavil, da vlada na noben način ne more dovoliti, da bi se uvažalo argentinsko meso, ker to preveč oškoduje naše kmetovalce, vse pa da hoče storiti, da se draginja zmanjša. Nato je zbornica s precejšnjo večino odklonila predlog za uvoz argentinskega mesa. Soc. demokratje so bili silno razburjeni posebno, ker so kmečki poslanci ploskali ob izidu glasovanja. Precej za tem je prišel v splošni zmešnjavi drug poraz. Zbornica je odklonila predlog Stolzlov, da bi se uvažalo argentinsko meso vsaj po potrebi. Tretji udarec socialnim demokratom je bila odklonitev obtožbe kabineta Bienerth, ki je izvršil nekaj stvari po znanem § 14., s katerim se da vladati, kadar ni državnega zbora. Ker je baron Bienerth, ki je bil sicer precejšen škodljivec posebno Slovanom, s tem paragrafom vendar storil precej pametnega — med drugim je bilo dovoljeno kranjsko posojilo 10 milijonov za melioracije — so poslanci odklonili predlog socialnih demokratov, ki so hoteli tako ali tako samo huiskati 21 PO ZASEDANJU. Min. predsedniku baronu Gautschu se je posrečilo rešiti ves program poletnega zasedanja. Odločno je vselej posegel v razpravo in tako odločil glasovanja. Pomagalo mu je seveda največ to, da ni navezan sedaj še na nobeno stranko, ker delovna večina se bo sestavila šele v jeseni. Vendar pa vse kaže, da bo znal spretno voditi državni voz tudi v prihodnje, ker se ne bo hotela postaviti nobena stranka v nasprotje z drž. potrebami. Vse stranke čutijo, da je to smrten udarec sedanji zbornici, če se Gautschu ne posreči priti do trajnega in uspešnega dela. Kdaj bo sklican znova državni zbor, jc čisto negotovo. Odvisno je v prvi vrsti od rešitve brambene predloge na Ogrskem. Če Ogre sreča pamet in nehajo z obstrukcijo in pretepi v svojem državnem zboru ter dovolijo skupni državi, kar ji gre, bo novo zasedanje najbrž že koncem septembra, če ne, bodo pa sklicani prej deželni zbori, posebno češki in štajerski, kjer nemška nestrpnost ovira vsako uspešno delo. V teh dveh dež. zborih želi doseči ministrski predsednik slogo, ker potem je silno olajšano delo državnega zbora. Sedaj, ko je šel drž. zbor na počitnice, splavalo jc zopet na površje vprašanje o pavšaliranju dijet. Kakor znano, dobivajo poslanci, kadar zborujejo, dnevne plače, ki se imenujejo dijete. Ravnotako pa tudi o počitnicah. Kadar se pa vladi drž. zbor zameri, ga lahko odgodi in poslanec izgubi dijete. S tem so posebno revnejši poslanci precej odvisni od vlade, kar silno škoduje ugledu zbornice. Zato so začeli nekateri zahtevati, da sc uvede pavšal, stalna svota, ki bi jo dobil poslanec na leto, brez ozira na odgodenje ali počitnice drž. zbora. To jc uvedeno že tudi v drugih državah. LJUDSKO ŠTETJE. Kljub silnemu zatiranju Slovencev in Hrvatov od laške strani v Istri so ti vendar zelo napredovali. To so pokazale že zadnje volitve, ko so Italijani le s pomočjo socialne demokracije zmagali, še bolj pa ljudsko štetje, ki kljub vsem goljufijam kaže napredek zatiranih. V Trstu pa so bile goljufije tolike, da jc vlada na pritisk slovenskih poslancev ukazala, da se š e enkrat vrši ljudsko štetje. Potreba bi bilo seveda tega po vseh primorskih mestih in pa v Gorici, kjer so tudi tisoči Slovencev vpisani za Italijane. ALBANIJA. Malisori se imenujejo junaški Albanci, ki kljubujejo že mesece redni turški armadi. Črnogorci pa jim stoje ob strani in le diplomatična modrost njihovega kralja Nikolaja jih zadržuje, da sc ne vname med njimi in Turčijo prava vojska. Zadnja poročila sicer zatrjujejo, da so Turki Malisorom vse dovolili, kar so hoteli. Tako jim hočejo dati lastnega guverneja, domačih šol itd. Toda albanski rodovi, posebno ti- sti, ki so katoliški, vedo le predobro kaj so turške obljube in zato ne gredo pogajanja posebno od rok. Poročila trdijo, da so Malisori začeli zapuščat! črnogoro in se vračati domov, ker o črnogorski kralj menda izjavil, da jim ne more pomagati. Pri vseh teh homatijah na Balkanu pa je prizadeta v veliki meri tudi naša država. Prvič gledajo Italijani na Albanijo z veliko poželjivostjo in že sedaj so nabirali za vstaše denar. Naša monarhija tega na noben način no more mirno gledati. Drugič ima Avstrija pokroviteljstvo nad katoličani v Albaniji, ki jih vendar ne more pustiti Turkom klati, kakor bi se tem poljubilo. Nazadnje pa je tu silno prizadeta Črna gora, ki bi bila kot slovanska in vojaško krepka država Avstriji dobra zaveznica za prihodnost, če jo naša država sedaj podpira. Slovani na Balkanu bi bili Avstriji zelo hvaležni, če bi se potegnila zanje. Velikega pomena je bila torej interpelacija našega dr. Kreka v državnem zboru, kaj misli storiti Avstrija glede na albanski spor. Če so se sedaj Malisori tudi pomirili, balkanskih homatij še ne bo konca. Črna gora in Bolgarija imata prevelik račun s Turkom, da bi postali prijatelji. Avstrija pa mora tudi stati na straži. MAROČANSKO VPRAŠANJE. Na vzhodu Albanija, na zahodu Maroko, povsod brusijo meče. Kakor že znano, so Nemci poslali Francozom na kljub v Agadir svojo bojno ladjo. V pogajanjih, ki so se nato pričela, je zahtevala Nemčija, da izroče Francozi nekaj svoje zemlje v koloniji Kongo Nemcem, ti pa puste Francozom, kar -o osvojili v Maroku. S tem pa niso zadovoljni ne Francozi, še manj pa Angleži. Zadnji čutijo vedno bolj, da .iili Nemec izpodriva na morju in v trgovini. Če pa dobi še novo naselbino, -e njegova trgovina zopet okrepi na škodo angleški. Zaradi tega nagovarja Anglija Francoze, naj ne odnehajo, četudi bi bilo treba rešiti spor z orožjem. Iu res prihajajo pogosta poročila o oboroževanju na obeh straneh. Kaj princ?' io prihodnji tedni, ne ve nihče. Vprašanje je zopet, kaj stori naša država. A'i bo mirno gledala, kako se drugi prt ; i-rajo ali bo šla zopet za Nemce po kostanj v ogenj? Tudi tu ni bilo brez pomena vprašanje našega poslanca dr. Šusteršiča v državnem zboru, o katerem se je zadnjič poročalo. PORTUGALSKA. Ta nesrečna dežela, ki naj bi bila po mislih naših liberalcev celo vzor drugim, še vedno ni prišla do miru. Na dnevnem redu so pretepi in večji boji med monarhisti in republikanci. Ko ju bil sklican novi državni zbor, so bilo tolike demonstracije, da je komaj vojaštvo napravilo red. Sedaj sc pogajajo republikanci s framasoni o novr:u predsedniku. Najbrž bo izvoljen minister Mahado. pnnnr at ac innnnnr-innrin □aaaaaaaaacaDaaaan Krmar MHonovlC. Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsworth«. (Dalje.) Milanovič ni hotel dramiti vdove iz njenega spanja, a ko je zapazil, kako nerodno ji roka visi čez čolnov rob, jo je poskušal dvigniti v čoln. Pri tem je pa opazil, da je roka nenavadno trda in mrtva in ne samo vsled spanja odre-venela. Pogledal je ženi v obraz in ostr-mel: »O moj Bog!« Njeno trpljenje je bilo končano, tiho in mirno se je bila preselila v večno življenje. »Striček, daj ji vendar piti!« je prosil deček še enkrat. »Mamica ne more govoriti vsled žeje, kakor jaz prej.« »Ah, tvoje matere ne žeja več, predragi moj, ona je mrtva!« pripomni tiho in sočutno Zamjan. Milanovič se nevoljen obrne v stran, ne da bi kaj očital Zamjanu, ker (?e je spomnil, da mora otrok vendar prej ali pozneje izvedeti, kaj ga je zadelo, da je z današnjim dnem postal sirota sredi širnega morja. Vendar Zdrav-ko ni razumel Zamjanovih besed, kajti splezal je sedaj materi v naročje in jo začel gladiti po licih ter prigovarjati: »Mamica, vzbudi se! Odpri oči in poglej svojega Zdravkota! Dobila boš j)ijače in zopet boš lahko govorila!« »Da, da, ljubček, le pusti mamo, naj počiva in pojdi k meni,« je tolažil Milanovič otroka, ga vzel v naročje in ga nesel k jamboru, kjer ga jc posadil tako, da ni mogel videti matere. »Tu ostani miren in priden, dokler ne pridem zopet k tebi. Saj me boš ubogal, kajneda?« »Bodem, stric, le obljubiti mi moraš, da mi kmalu zbudiš mamico; mene je tako strah.« Milanovič jc tiho pogladil dečka po glavi in se vrnil nazaj k mrtvemu truplu. Položil ga je lahno na tla in s suknjo zakril obraz. Čez nekaj časa se je vsula hladna ploha. Obrnili so svoje obraze proti dežju in lovili z odprtimi ustmi dragocene kapljice; a žalibog, da je dež v par trenutkih zopet ponehal. Na klopi je ostala majhna mlakica vode in Milanovič jc velel dečku, naj si v njej ohladi nekoliko svoje ustnice. Ta je takoj slu šal in željno posrkal mokroto s klopi. Milanovič in Zamjan sta pa ože-mala z ustmi ovratnice, katere jima je bil dež namočil. Veter je postajal silnejSi, morje je začelo valoviti in nebo so od vzhoda do zahoda pokrili težki sivi oblaki. Vse je molčalo. Zamjan je bil izgubil zadnje upanje na rešitev, Milanovičeva pozornost je bila pa obrnjena samo na to, kako bi varno vodil svoj čolnič skozi vstajajoče valove. Toda bil ie tako iz- mučen in onemogel, da je včasih, kadar jc val zagrabil čoln, komaj imel še toliko moči, da jc obdržal krmilo in preprečil, da ni morje pogoltnilo čolna. Žeja je pritisnila zopet z novo silo, z novo krutostjo. Začel je grizti konec robca in sc željno oziral v oblake, da bi se jih nebo usmililo in jim zopet poslalo dobrodejnega dežja. Tudi Zdravko jc znova začutil silno muko in po vseh štirih splezal po klopeh, da bi zalotil kje še kak ostanek mokrote. Milanovič ga je videl, kako se je naslonil ob jambor in začel z jezikom lizati mokri les. Zamjan se je v neki brezupni brezskrbnosti sklonil čez čoln in si z morsko vodo močil razbeljeni obraz in prsi. V divjih skokih je begal čoln med požrešnimi, rjovečimi valovi, ki so ga vsak hip žugali potegniti v globočino. »Primi dečka in vrzi se z njim na tla!« zadoni hipoma med šumenjem in hrumenjem valov Milanovičev glas. Zamjan hitro pograbi otroka in bliskoma plane z njim pod bližnjo klop. V istem trenutku prihrumi za čolnom velikanski val, da je njegov greben segal visoko nad jambor. Milanovič iztegne noge in jih upre v zadnjo klop, razširi hrbet in odločno in brez strahu zagrabi za krmilo, kajti dobro je vedel, da mu gre sedaj za življenje in smrt. Val je zgrabil čoln in ga vrgel iz doline med valovi na greben. Silen udarec je zadel Milanoviča v hrbet in mu za trenutek vzel sapo, a kljub temu se ni ganil s svojega stališča. Val se je zgrnil nad čolnom, ki je bil takoj do polovice napolnjen z vodo, nato pa šumeče planil dalje, ko je ravno čoln zopet zdrknil v dolino. Tako je zopet izurjena Milanovičeva roka otela čoln gotove pogube. Zamjan jc nato na Milanovičevo povelje odložil otroka, ki je bil od strahu in bojazni napol mrtev, mu poravnal mokre, po čelu viseče lase, nato pa vzel zajemalko in začel odstranjevati vodo iz čolna. Med tem je čoln še dalje begal po razburkanem morju s svojim bridkosti polnim bremenom: tam je ležalo mrtvo, premočeno truplo vdovino; tu je, kleče na kolenih, okostnjaku podoben bradat možak plal iz čolna vodo; ob krmilu je sedel krmar z divje žare-čimi, globoko udrtimi očmi, z bledimi, razpokanimi ustnicami in z razmršeni-mi, mokrimi lasmi, konečno malo, trepetajoče telesce na tleh, ročice sklenjene kakor v molitvi, obrazek smrtno-bled in prevzet od prestalega strahu in trpljenja. Proti poldnevu so solnčni žarki vendar prodrli skozi težke oblake in morje se je zabliščalo v tolažilni solnčni svetlobi. Močni veter je pihal še celo popoldne in ko se je pred solnčnim zahodom polegel, je bil Milanovič tako izmučen, da se je kar opotekal, ko je hotel vstati in Zamjanu prepustiti krmilo. Zgrudil se je onemogel poleg mrtvega trupla na tla in tam brez zavesti obležal. Zamjan ni niti Doskušal mu pomagati, kajti menil je, da je že mrtev. Tudi njemu se je začelo vrteti v glavi; jezik mu je bil tako otekel, da so ga bila usta polna; kakor Milanoviča tako se jc tudi njega polastila neka omotica, da so roke nehote in nevede izpustile krmilne vrvice, sam je pa topo in brezizrazno gledal v morje in bil vsak trenutek pripravljen pozdraviti bližajočo se smrt kot ljubo rešiteljico iz neznosnega trpljenja. Čoln, prepuščen sam sebi, je kakor lahna lupina begal po morski gladini in minula jc ena ura, ne da bi se kdo v čolnu kaj zmenil. Konečno je vendar zastokal Milanovič in se zganil. Ko ga je Zdravko videl čuječega, se je splazil k njemu in ga začudeno ogledoval, ker ni mogel umeti njegovega nenavadnega obnašanja. Milanovič si pomane oči in čelo »Kje sem bil? Kaj se je zgodilo?« Zagledal jc pred seboj dečka, ki je sedaj plašno ogledoval še vedno spečo mater. Pri tem žalostnem prizoru se mu je zopet povrnila zavest. Z največjim naporom se je dvignil, a takoj zopet s težkim vzdihom padel nazaj. Deček, ki sc jc čutil sedaj popolnoma zapuščenega, je naenkrat začel milo ječati in tožiti, a razločiti ni bilo drugega, kakor včasih besede »mamica« in »voda«. Sočutje z nesrečnim otrokom je dalo Milanoviču novih moči, da je vstal, stopil k njemu, ga vzel v naročaj, ga božal prijazno po licih in mu šepetal: »Vode, moj ljubček, nimamo, pač pa ti hočem dati košček kruha.« S temi besedami ga je nesel k zaboju, kjer so hranili živež, ga posadil na tla in odprl pokrov; a glej, nudil se mu je strašen prizor, da bi bil vsled tega padel skoraj v nezavest. Morska voda je bila prodrla v zaboj, premočila vso njegovo vsebino, da ni bilo niti koščka več vžitnega, steklenice z rumom je pa premefala sem in tja in pobila vse razven ene. »Usmiljeni Bog, sedaj še to!« se je izvilo iz Milanovičevih prsi, ki je z roko pograbil za jadro, da nc bi strmo-, glavil v valove. »Gospod, Gospod! Hudo nas tepe Tvoja vsemogočna roka. — Zamjan, sedaj nimamo niti trohice živeža več!« »Da, da, sedaj smo blizu pogina,« je pritrdil nemo Zamjan, ne da bi se ganil z mesta; »kmalu pride smrt — o, da bi bila že tukaj!« »Dragi moj, tako nikakor ne smemo še govoriti,« jc začel zopet telažiti in bodriti Milanovič, dasi je bilo tudi njemu prav tako tesno okrog srca. »Mi* dva veva vendar iz izkušnje, da kjer je življenje, tam je tudi šc upanje. Pojdi in vžij par kapljic ruma.« Nato je prijel steklenico, ponudil nekoliko deč-ku, nalil pol kupice Zamjanu in tudi sam izpil en požirek. To je bilo trenutno krepčilo, ki je prav posebno poživilo Zamjana. (Dalje prih.) RHZGLED PO DOmOVINI Katoliški shod jugoslovanske mladine Ker je na katoliškem shodu jugoslovanske mladine z ozirom na nove slučaje kolere vsled odločbe kranjske deželne vlade onemogočena udeležba iz Južnih krajev, posebno iz Priinorja, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, ker ]e s tem že sedaj onemogočena udeležba bratov Hrvatov in primorskih Slovencev in ker je nevarnost, da bi bil, ako se v Ljubljani in njeni okolici pojavi le en slučaj kolere, sploh cel shod prepovedan, je sklenil osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine, da se vladnim odredbam ukloni ter shod za letos opusti. Sbod se bo vršil prihodnje leto. Odbor se je proglasil za permanentnega in prosi vse krajevne odbore in odbore naših društev, naj nadaljujejo z organizacijo sestanka. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1911. DR. LOVRO POGAČNIK, kot predsednik pripravljalnega odbora. Najboljše spričevalo našim poslancem so ostudni, divji napadi v liberalnem in socialističnem časopisju. Ti listi napadajo poslance Slovenske Ljudske Stranke in istrske zastopnike, ker so se v zbornici najbolj postavili za našega kmeta in žigosali komedijantstvo sodrugov, ki slepijo ljudstvo z argentinskim mesom. Ti napadi pričajo, da eo poslanci S. L. S. in zastopniki Istre v polni meri storili svojo dolžnost in čuvali koristi slovenskega in hrvaškega kmečkega >judstva, ki bi ga liberalci radi spravili na beraško palico. Čast našim poslancem! Koliko je vredna liberalna hvala? Znano je, kako so kranjski liberalci še ne pred enim letom slavili gospoda kaplana Kopitarja, ko je ustanovil na Kočevskem izobraževalno društvo in imel zavoljo tega z Nemci opravka. »Narod« in »Jutro« sta o njem pigala uvodne članke, ga slavila kot najideal-nejšega slovenskega duhovnika, ga pro-glasila za narodnega mučenika. Zdaj pa beremo v ravno istem »Narodu« in »Jutru« skoro vsak dan najostudnejše napade na ravno istega kaplana Kopitarja, ki v Leskovcu pri Krškem izvršuje svoje dušnopastirske dolžnosti tako kakor na Kočevskem, le s tem raz-loCkom, da je tam imel za nasprotnike Nemce, tukaj pa liberalne Slovence. Pred nekaj meseci še naroden muče- St\i» lzVI?ek vse8a človeštva. Iz tega lahko vsak razvidi koliko io vredna liberalna pohvala! 1 4« Grozen požar na Kalu pri Ambrusu. Strašna nesreča je zadela v petek, dne 4. t. m. vaščane na Kalu pri Ambrusu. Ob pol štirih popoldne se je nenadoma pokazal ogenj na slemenu po domače Lukljevega kozolca. Kako je ogenj nastal, ni še pojasnjeno. Gasiti ni bilo možno. Strehe slamnate, vode po vodnjakih radi grozne suše nič, ljudje pa vsi po senožetih. Predno je minula ura, je bila do malega vsa vas uničena. Pogorelo je 16 gospodarjem popolnoma vse, le štirim so ostali kozolci in enemu skedenj. Pogorel jc tudi zvonik podružnice sv. Lucije. Zvonovi so uničeni. Revščina med pogorelci nepopisna, pomoč nujno potrebna. Čudno ravnanje z jetnikom. Poslovodja Franc Gliha Elsnerjeve podružnice iz Litije v Velikem Gabru je bil kaznovan, ker je točil žganje brez dovoljenja. Ker denarne globe ni bilo mogoče izterjati, se je kazen izpremenila v zapor 20 dni. Zaprli so ga v Višnjigori v ječo skupaj z njegovima sovražnikoma, ki sta ga ovadila. Prišel je v ječo že ves bolan, a jetnišničar mu tega ni hotel verjeti. Zastonj je prosil, da bi smel kazen nastopiti, ko bo zdrav. Šele na zdravnikovo povelje ga je vlekel orožnik z nasajenim bajonetom v Ljubljano komaj živega, in sicer ne v bolnišnico, ampak najprej v ječo. Ko je začel tu umirati, ga je šele odpeljal rešilni voz v bolnišnico, kjer pa jc čez par ur izdihnil. Upamo, da bo deželna sodnija vestno preiskala ta slučaj. Dezerterji. Od pešpolka št. 17 v Celovcu so dezertirali: rezervni infante-rist Franc Kropor, rojen leta 1880. v Kamniku in na dopustu se nahajajoči infanteristi Lorenc Kokalj, rojen v Kranju, Anton Kočevar, rojen leta 1886. v Črnomlju in Ignacij Škofljanc, rojen leta 1889. na Krškem. Strela. V petek zvečer je strela udarila v Zloganjih pri Škocijanu. Posestniku Francetu Debevec je vse pogorelo. Usodna pomota. 20Ietni mehanik Jurij Pontorotos v Trstu je pomotoma izpil v dušku steklenico zdravila, katero je določil zdravnik za vnanjo po rabo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nesreče na Dolenjskem. V soboto, dne 31. julija, je v Št. Jerneju padel pod naložen voz oženjeni Jan. Šoln. Vsled velikih poškodb je kmalu izdihnil. — S senčnega voza je padel 27. julija v Smedniku pri Raki Jernej Šina. Umrl je naslednji dan v kandijski bolnišnici. — Med zvonenjem se je v Šmarjeti ponesrečil Jožef Drčar. Kos železa mu je z jarma padel na glavo in ga znatno poškodoval. — Dva prsta desne roke je na Karmelu pri Št. Janžu zmečkalo dninarju Jožefu Mesojedniku. — Pod voz je prišel dne 31. julija zvečer blizu Kresnic na klancu tik železniškega prelaza desetletni sin posestnika Anžoka iz Poljan. Zapletli so se mu v diru vajeti pod noge in ga potegnili pod težko obložen voz. Kolesa so mu strla oprsje. V bližnji čuvajnici je izdihnil še tisto noč. Samoumori. Dne 31. julija se je vi Št. Jerneju na Dolenjskem usmrtil Janez Zagorc. Otemnel mu je duh. — Vi Opatiji je skočil minuli teden v morje mlad par s Češkega, ker so se baje slavile zapreko bližnji poroki. — Obesil se je v Osjeku na Hrvaškem pijanec 5<> letni kočijaž Ivan Szabo. Pred smrtjo je spil liter žganja. — V Trstu se. je hotelo usmrtiti te dni troje oseb: 301.ivine v paši, ko jo si lahko ob tej priliki ogledajo. Ob tej priliki bode tudi na Krvavcu predavanje o koristih planinske paše in o pomenu paše sploh. Poskrbelo se bode tudi, da se bode dobilo za kosilo dobre pečene jagnjctine ter svežega in kislega mleka. Člani Zi-v inorejskih zadrug se uljudno vabijo, da si ogledajo zadružne pašnike na planini dne 13. avgusta 1911. Na planini se snidemo ob 12. uri, tako da smo lahko preje pri službi božji zjutraj doma. Kdor pojde, naj se preje priglasi na naslov: Živinorejska zveza, p. Radomlje. Smrtna kosa. V Dolini pri Trstu je dne 29. julija umrla po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, splošno spoštovana gospodična Marija Zupan, sestra proč. monsignorja Jožefa Zupana, dekana dolinskega. Naj počiva v miru! V Savi je utonil v soboto, 29. julija, okolu 5. ure popoludne pri Medvodah bančni prokurist v Ljubljani g. Avgust Iv a t z, rodom iz Spodnje Štajerske. Šel se je kopat v Savo. Skočil je v vodo, ne da bi se bil prej ohladil, ter ga je zato zadela v vodi kap. Novo sv. mašo je daroval sv. Ignacija dan v kapelici sv. Jožefa pri oo. jezuitih vlč. gosp. novomašnik-redovnik Ignacij Kopati n, doma od Št. Vida nad Vipavo. Majhna kapelica je bila polna vernega občinstva. Vič. g. župnik Ivan Globelnik je imel slavnostni govor. -- V nedeljo, C. avgusta, je pa imel pri Sv. Jakobu ob 9. uri dopoldne slovesno prvo sv. mašo č. g. A n d r e j N a r t -ni k, novomašnik tržaške škofije. Rojen je bil v Notranjih Goricah, župnija Brezovica pri Ljubljani. Pridigoval mu je č. g. dr. Josip Jerše. Ponavljavne šole. C. kr. deželni šolski svet se je bavil v zadnji seji s po-navljavnimi šolami. Konstatiralo se je, da se kaže počasen napredek, da pa boleha institucija ponavljavnih šol na mnogih napakah. Šola na kmetih se 'nora naslanjati na gospodarske po-" ebe kmečkega prebivalstva. V šoli naj mladina dobi veselje do kmečkega dela. Če se to doseže, bo postala ljudska šola velikanskega pomena za gospodarsko in socialno povzdigo ljudstva. V okviru državnega šolskega zakona se danes korenita reforma šolstva v deželi ne more izvršiti, a c. kr. deželni šolski svet je pripravljen v okviru možnosti delati na tej poti. Zato se bo vršila pri c. kr. deželnem šolskem svetu enketa o pre-uredbi ponavljavnih šol. K tej enketi se pritegnejo tudi veščaki o kmetijstvu. C. kr. deželni šolski svet se obrne do poljedelskega ministrstva, da naj dd država nagrade učiteljem, ki se odlikujejo po vnetem gospodarskem pouku v ponavljavnih šolah. Dr. Lampe obljubi, da se bo vstavila v deželni proračun za bodoče leto večja postavka za nagrade učiteljem, ki vestno delujejo za vzgojo dobrega kmetijskega naraščaja. — Priznanje izreče c. kr. deželni šolski svet c. kr. deželnim šolskim nadzornikom Stiasnemu, Turna in Gabrščku in nad-učileljema Petriču v Naklem in Gradu v Košani za delo na tem polju. — Nagrade iz premoženja bivšega vrtnarskega društva se podcle nadučiteljem Pavliču v Kostanjevici, Petriču v Naklem in Jazbecu v Šmihelu. — Ponavljavne šole se začno bodoče leto sredi oktobra in bodo trajale do konca aprila. Nova ljubljanska meščana. Slovesno obljubo kot nova ljubljanska meščana sla storila g. Ivan Križnar in g. F. Leskovic, blagajnik »Ljudske posojilnice« in hišni posestnik. Iz deželnega odbora. V okrajni cestni odbor trebanjski sta imenovana Franc Slak v Knežji vasi in Fr. Bizjak na Skovcu. — Za sekundarija v deželni bolnišnici je imenovan dr. Fran Prim-šar. Izstopi iz deželne službe dr. Obrad Maksimovič. — Akademičnemu kiparju Iv. Urbaniji na Dunaju se dovoli podpora, da vlije v mavec svoj umotvor »Dobrotna moč«. — Za napravo občinske poti Stara vas—Troščine se dovoli podpora 2000 kron. — Po toči prizadetim vinogradnikom na Dolenjskem se dovoli podpora za nakup modre galice. Novi župniki. Umeščeni so bili 1. avgusta: č. g. Andrej Krajec na župnijo Kranjska gor-a; č. g. Jožef Logar na župnijo Ziri; č. g. Anton P a p • 2 na župnijo Vrhpolje pri Vipavi. Duhovniške vesti s Štajerskega, Č. g. Jožef Lasbaclier je imenovan za župnika pri M. B. na Belih vodah. Službo je nastopil 1. avgusta. — Č. g. Bajmund Bratanič, kaplan v Gornji Radgoni, je imenovan za kaplana pri Sv. Pavlu pri Preboldu. — H Kapeli pri Radgoni pride za kaplana J. Topolnik iz Vidma. Duhovniške izpremembe v goriški nadškofiji. Preč. g. Ivan Rejec, semeni-ški prefekt, je imenovan za župnega upravitelja v Ajdovščini, od koder pride č. g. Al. Novak za prefekta v centralno semenišče. Semcniški duhovnik č. g. Anton Rutar je imenovan za prvega kaplana v Tolminu. Prvi tolminski kaplan č. g. Krištof Tomšič jo imenovan za vikarja v Ponikvah. Drugi tolminski kaplan č. g. Štefan pl. Posarclli pride za vikarja na Gradišče. Novomašnik č. g. Hcktor Carlet postane kaplan v Ro-činju. Novomašnik č. g. Ivan Kodrič pride za kaplana v Kobarid in bo oskr-i boval Trnovo. Kobariški kaplan č. gosp. Anton Gerbec je imenovan za kurata v Mirnik. Novomašnik č. g. Fr. Pahor je imenovan za drugega kaplana in provi-zoričnega kateheta v Komen. NovomaS-nik č. g. Iv. Pišot je imenovan za prvega kaplana v Cerknem. Dosedanji cer, kljanski kaplan č. g. Ivan Kos je ime, novan za kaplana v Devin. DevinskI kaplan č. g. Fr. Švara pojde za vikarja v šempolaj. Novomašnik č. g. Andrej Rustja pride za kaplana v Solkan. I« Solkana je premeščen č. g. Ciril Zamar za kurata v Bilje, odkoder pojde č. g. Jožef Abram za vikarja v Obloke. Seme-niški duhovnik Vinko štauta je imenovan za kaplana v Volče. Iz Volč je pre-meščen kaplan č. g. Jožef'Godnič ml. za vikarja v Ravnico. Naš župan v Litiji. Dne 2. avgusta je bil od litijskega okrajnega glavarstva slovesno zaprisežen novi litijski župan g. Oroslav B r i c. Zapriseženi so bili tudi novi svetovalci. To je najboljši odgovor vsem tistim, ki so grdo rovali proti njegovi potrditvi. Prišla bo tudi kazen za grdi bojkot, ki ga uganjajo proti njegovi obrti isti zagrizenci. Ubil se je pri trganju planink na Stolu 211etni tovarniški delavec Jožef Zupan s Potokov, občine Koroška Bela, V nedeljo, 30. julija, je šel z doma sam in v sredo, 2. avgusta, so ga našli mrtvega z veliko rano na glavi in zlomljenimi rokami in nogami. 3000 kronic nagrade je želel dobiti »Učiteljski Tovariš« za to, ker je dve leti prinašal razglase o razpisanih učiteljskih službah. Pa se je vrezal. »Učiteljska tiskarna« je na ponovno pred« ložene račune dobila od c. kr. okr. šolskih svetov odgovor, da so take pogodbe neznane in da se računi uljudno vračajo. Žalostno je res, da oblastva ne uvidijo, v kakih denarnih stiskah je glasilo liberalnih učiteljev. Pred poroko utonila. Dne 3. t. in. popoldne se je utopila v Vipavi 231etna gospodična Natalija Jalcilova, hčerka tovarnarja Andreja Jakila * Rupi in nevesta dr. I r g o i i č a, odvetniškega koncipijenta v Gorici. Ob 2. uri popoldne se je šla kopat z bratom in malo sestrico v Vipavo, v kateri je našla žalostno smrt tik pred svojo poroko, na katero se je neizmerno veselila. Poroka bi bila v septembru. Brat je ni mogel rešiti. Nesreča v Rudniku. Dne 22. julija se je v ko tre deškem rovu v Zagorju ponesrečil rudar Matija Dolar in dobil zelo težke telesne poškodbe; prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Ljubljani, kjer je moral biti operiran. Nesreče je največ kriva varčnost uprave, ker ne skrbi za drugo, kakor da se čim vefi premoga spravi na dan. Novinci bodo letos vpoklicani dne 5. oktobra, prostovoljci in pomorščaki 1. oktobra, nadomestni rezervisti 3. oktobra. Za zgradbo vodovoda na Sušakn je razpisana vodopravna razprava na dne 22. t. m. Stroški so uroračunani na en 61 milijon kron ter ne bo preskrbljen z vodo le Sušak in Trsat, marveč tudi sosednje občine — celo Kastav v Istri. Vsled preteče kolere se občinstvo v Ljubljani nujno opozarja, naj vsakega priseljenca še tisti dan policijsko zglasi, kajti le na ta način je mogoče pravilno nadzorovanje tujcev iz okuženih krajev. Malomarnosti v tem oziru bi lahko imele nedoglcdne posledice, ker bi se bolezen tudi pri nas lahko razširila. V interesu nas vseh je torej, da vsakega tujca takoj zglasimo ter obenem naznanimo policijski oblasti, odkod je prišel. Z drugega nadstropja je padel v Trstu 73Ietni Fr. Tolmajer. Menil je, da stopa z okna na balkon, pa je zgrešil tla. Bil je na mestu mrtev. Nepremišljen voznik. Neki voznik je pripeljal k Savi voz, v katerem sta bila vprežena dva konja. Šel je na La-zah v gostilno, konja sta jo pa sama krenila proti Savi, meneč da gresta na brod. Nakrat sta bila konja v Savi, preko katere sta plavajoč vlekla voz. Ko sta bila že skoro pri drugem bregu, zašla sta nakrat v vrtinec, ki ju jc potegnil nazaj v reko, v kateri sta utonila. Vročina v Istri jc tolika, kakršne stari ljudje ne pomnijo. Vse je zgorelo od suše, ne bo koruze, krompirja, fižola, zelja, repo. Živina nima paše, tako tudi ovce ne. Povsod primanjkuje vode za ljudi in živino. Grozdja je malo, a šc to ge suši in odpada radi neznosne vročino. Ako ne bo vlada izdatno pomagala, preti Istri lakota. Poslanci, ganite se! Ker so jo po nedolžnem obdolžili tatvine štirih kron, jc na Reki služkinja Katarina Renka skočila iz drugeganad-Btropja ter je obležala mrtva. Zlomila si je tilnik in obe nogi. Prej je zaman zagotavljala gospodarju svojo nedolžnost. Gospodar ji ni verjel ter je poslal po policaja. Naši Amerikanci. V Clevolandu je umrl 431ct stari John Matjašič iz Šmarja pri Grosupljem. V Ameriki je živel :12 let. — Vrat prerezal si jc v istem mestu v groznih mukah in nezavesti 311etni Anton Dežman iz Ružinske vasi pri Beli cerkvi. Bolehal je že dolgo časa na želodcu in črevesih. Bolezen je bila neozdravljiva. V Ameriko je prišel pred, sedmimi leti. — Na potu iz Amerike je dne 31. julija med Ljubljano in Igom zgubil 1300 kron Anton Žuk. Pošteni najditelj naj odda denar na ljubljanskem magistratu. — V premogovniku v Calumetu se je smrtno ponesrečil 20-Ietni Jakob Puhek z Griča pri Črnomlju. — Za kolero je v Novem Yorku umrla Elizabeta Sobošck, ki se je šolo 7. junija pripeljala v Ameriko. Njena otroka sta ozdravela. Nad osami se je hotel zmaščevati dne 28. julija Andrej Peček v Dramljah, ker so mu nagajale pri obedu. Našel je pod kapom svoje hišicc velik ovsinjek, «2nJ® ?n°-inc vilc- Posmodil cunjo z ognjem in jo nataknil na vile in haidi nad ovsinje gnezdo. Samo raMo se je dotaknil izhoda pri gnezdu in že so za-61 čelc ose stokati, kajti vnelo sc je gnezdo s satovjem, a vnela se jc tudi slamnata streha. Seveda jc v taki suši zgorela cela kočica. Zavoj z mrtvaško glavo sta našla v Trstu Robert Grusovin in Franc Iials na stopnicah pomola Sartorio, ki vodijo v morje. Glava je bila povita v temno-višnjevo platno, znotraj pa v dva časopisa z datumom 31. julija in 1. avgusta t. 1. Glava je morala ležati kakih šest tednov v vodi, kakor se sodi po troh-nobi. Gre se za glavo moža od 20 do 40 let. Sodi se, da jc glava kakega, ponesrečenca izza burne noči 15. junija. Ljudomili avtomobilisti. Dne 27. julija sc je peljal avtomobil skozi Fran-kolovo in je v divjem diru splašil eno kravo, s katero se je cnovprežno vozila žena cestarja Mozer. Splašena krava je skočila v potok in velika sreča je bila, da Mozerjeva ni prišla pod voz, prava sreča, ker sc je že itak dovolj potolkla. Radi nevarne grožnje. Ignacij Ster-mecki v Pokleku je hotel dati zarubiti kravo posestnikovega sina Kelcherja v Gorjancih. Ko jc Kelcher za to zvedel, mu je zagrozil, »da ga bodo odnesli čez osem dni na pokopališče, če se bo drznil izposlovali rubežen«. Ker ne kaže, da bi take surovine, kot je Kelcher, ki je ubil svojega očeta, rogovililc po svetu in vznemirjale pošteno ljudi, so orožniki odgnali Kelcherja v Kozje na sodišče. Dunajski Slovcnci, ki bivajo ta čas v svoji domovini, polete 19. t. m. (sobota po Velikem Šmarnu) k Mariji Pomagaj na Brezje. Ker mnogi še ne vedo tega, se zato tem potom vsi najvljudnejše vabijo, da se tega romanja gotovo udeleže. Vsak naj med svojimi znanci in znankami po svojih močeh skrbi, da bo udeležba kolikor mogoče častna. Slovenci na Dunajo zelo potrebujemo Marijinega varstva, zato je opravičena želja mnogih rojakov, da se enkrat skupno poklonimo naši nebeški Materi in sc izročimo zanaprej njenemu mogočnemu varstvu. Najprimernejše jc, da se snidemo žc 18. t. m. zvečer na Brezjah in tam prenočimo. Drugo jutro, 19. t. m., bo skupna sv. maša, ki jo bo daroval g. A. Snoj, duhovnik v Avgušti-neju. Mod sv. mašo poje mešani zbor dunajskih Slovencev pod vodstvom stud. mus. g. Zdešarja. Čujemo, da nekateri udelcženci obiščejo pri tej priliki tudi Bled in prijazni Blejski otok. Vsem udeležencem: Na veselo svidenje pri Mariji Pomagaj! Več dobro ohranjenih lesenih pultov se ceno proda. Vsa pojasnila daje tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, Ljudski dom. Na ugodno priliko opozarjamo zlasti tamburaške zbore in godbe-ne klube. Na sestanku absolventov grmske šole, ki se jc vršil 30. julija t. 1. v Kamniku, sklenilo se je o priliki proslave 251etnice ustanovitve kmetijske šole na Grmu poklicati v življenje stanovsko organizacijo, ki naj bi obsegala vse slovenske absolvente kmetijskih in gozdarskih šol. ?)a bi pa naše zborovanje imelo zaželjeni uspeh vkljub temu, da mu je odmerjen kratek čas, se je na imenovanem sestanku sklenilo, razde liti vse delo v sledeče referate: 1. p0" men in obseg organizacije v splošnem' 2. Organizacija z ozironi na kmetski stan. 3. Organizacija in uslužbenski stan. 4. Organizacija in izobrazba kmeta. 5. Organizacija in strokovno glasilo 6. Organizacija in zadruge. 7. Razni predlogi in nasveti. — Gg. tovariši, kateri sc zanimajo za stvar ter bi hoteli prevzeti katerega teh referatov oziroma staviti predloge, tikajoče se društvenih zadev, so naprošeni, da prepis istih gotovo najpozneje do 14. avgusta t. 1. na naslov: Rado Medič, Ljubljana, Rimska ccsta 2, pošljejo. Sestanek zaupnikov in referentov jc v Ljubljani 15. avgusta ob 3. uri popoldne v hotelu »Štrukelj«. Na tem sestanku se koneč-no priredi snov za glavno zborovanje na Grmu. Eventualne želje, nasvete itd. naj se sporočijo na gornji naslov. Natančni spored zborovanja se bo ude^ ležencem pravočasno naznanil. Sestanek absolvenlov kmetijske šole na Grmu dne 19. in 20. avgusta 1911. Sprejem na kolodvoru bo ob dohodu vlaka, torej ob pol petih, in nc oh pol šestih, kakor se glasi pomotoma i.a vabilih. Kdor si želi ogledati državno klet, si jo lahko ogleda po dohodu ali pa pozneje in ima pripravljalni odbor potrebno dovoljenje v to. Korporativiii ogled jc pa nemogoč, ker jc državna klel za tako udeležbo veliko premajhna. Drugi spored ostane. Glede stanovske organizacije jc vse preskrbljeno in so pravila za ustanovitev društva absolventov že izdelana. Zborovanje se prične takoj po obedu. Vsi udeleženci so naprošeni, da eventualne želje in predloge pošiljajo neposredno na pripravljalni odbor. Za sestavo zaznamka udeležencev je treba polnih naslovov. Prosimo, da jih udeleženci, ako tega dosedaj niso storili, sporoče po dopi--nicah. Pripravljalni odbor bo preskr-bol prenočišča za vse udeležence in je tudi tozadevne želje sporočiti na pn-stojno mesto. Prosimo tudi druge listo za ponatis teh vrstic. — Pripravljalni odbor. Tečaj za uporabo sadja in zelenja- di priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 11. do 15. septembra s sledečim sporedom: V ponedeljek, 11- SCP' tembra, od 2. do 4. ure: Pomen koiisci'-viranja sadja in zelenjadi. Vzroki P°" kvarjenja sadja. V torek, 12. septembra, od 8. do 10. ure dopoldne: Kipcnje-Ivisanje zelenjadi. Konserviranje zelenjadi v kozarcih in puščicah. Od 10. u" 12. ure: Praktične vaje v šolski kuhinji. Popoldne od 2. do 4. ure: NaP1'^ mezge (zalzna, mozge, povidla in zeli-za). Od 4. do G. ure: Praktične vajev šolski kuhinji. V sredo, 13. septembia, od 8. do 10. ure dopoldne: Vlagam« sadja v kozarce. (Naprava kompota.) Shranjevanje sadnih konserv. CM ; do 12. ure: Praktične vaje v šolski binji. Popoldne od 2. do 4. ure: M ' va soka iz jagodičevja. Od 4. do u Praktične vaje v šolski kuhinji, v trtek, septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušenju sadja. Popoldne od 2. do 4. ure: Odbiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sodce v svrho kupčije. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek, dne 15. .septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: .Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Napra-va očeta. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Napravljanje. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. Predavanja od 11. do 14. septembra so namenjena našim gospodarjem. Tečaja sc je udeležiti vseh pet dni ali pa tudi samo prve tri dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 1. septembra. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega, ki za podporo pravočasno prosijo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Vendar se izplača podpora le listim, katerim se je izrecno dovolila. ncjEZJcacacacacaadaaaai—icaa o o a n ni-acr»t—ir-ini—^r-sni ig ar—ii-*r--.t--in notranjske isouice n Na Dobrovi, starodavni božji poti Marijini, se z Velikim Šmarnom zopet začno romarski shodi, ki bodo trajali do praznika Marijinega Imena. Letos bo takih shodov šest. Red za božjo službo bo naslednji: a) izpovedovanje pred praznikom oziroma nedeljo od 4. ure popoldne dalje, na praznik oziroma nedeljo od 4. ure zjutraj dalje; b) sv. maše bodo ob nedeljah in praznikih od 5. ure zjutraj vsako uro, ob delavnikih ob 6. uri. Vsak romar dobi popoln odpustek, ako prejme vredno sv. zakramente in obišče dobrovsko cerkev ter moli ondi na papežev namen. n Postojna. »Ja, ko bi imeli lastne društvene prostore,« tako slišiš lahko govoriti vsak dan naše fante in može, (katerim je res na tem, da bi zbirali pod društveno streho zlasti mladino, jo vz-tfojevali in branili pred škodljivim vplivom brezvcrskili liberalnih piskro-vezov in njihovih časopisov. Poglejmo liberalce! Z mrzlično naglico nabirajo mesečne doneske za »Sokolski dom«; ta dom bo gnezdo liberalcev, ali kakor kaže ime — Sokolov; kaj ti ljudje hočejo z razširjanjem gnilega časopisja in turškimi veselicami, dobro vemo. Čudili se moramo, kdo vse pomaga zbijati sklad za te revolucionarje; dobro lio objavljati njih imena, kar pa nekaterim netopirjem gotovo ne bo všeč. — Kdor podpira svobodomiselne načrte 1'tuli radodarnosli in ker je dobrega sr-pač še premalo pozna izprideno li: beralno dušo. Stranke so načelno dovolj ločene, da nihče več ne more igrati vloge netopirja. Lažnjivemu liberalizmu pa hodimo za petami in zagrabimo za isto orožje, kakor ga nosi nasorot-nik. n Iz Vipave. Zgodovinska, veleza-nimiva predstava izza zadnje kmečke vojske (upora) se vrši v Vipavi v nedeljo, dne 13. t. m., ob sedmih zvečer na dvorišču g. Hriba in dne 15. t. m., to je na Vel. Šmaren, pa že ob štirih popoldne istotam. Igra »Za pravdo in srcc«, katero je spesnil zaslužni ranjki Ant. Medved, ima skozi in skozi resnično zgodovinsko ozadje, ter dopoveduje, kako so naši očetje nekdaj veliko trpeli pred grajščaki, kateri so jih imeli za popolne sužnje, gospodarili čez njih. imetje, njih hčere in njih same. Vipavski Orel s sodelovanjem »Bogomile« se je potrudil, kolikor se je mogel, da se bode igra res kolikor mogoče častno izvršila. Gledališko opravo je naročil iz gledališča. Vstopnina: sedeži po 1 K 20 h in po 80 h, stojišča po 40 h. Z ozirom na velike stroške in na to, da je igra ena najdaljših, kar se jih je kedaj igralo v vipavski dolini, in tudi ena najznamenitejših, je pričakovati, da se bode naše ljudstvo v obilnem številu iste udeležilo, s tem tudi gmotno podprlo našo mladeniško organizacijo. — Slovensko ljudstvo, okoličani, pridite v velikem številu! — Odbor. n Vič—Glince. V nedeljo 13. avgusta bodo tukaj priredile vse dekliške Marijine družbe ljubljanske okoliške dekanije skupni sestanek. V župni cerkvi sv. Antona bo ob 10. uri govor in slovesna sv. maša. Popoldne ob 2. uri bodo pete litanije M. B. Po litanijah bo pa v »Društvenem domu«, ali ako bo vreme dopustilo, na prostem koristno razvedrilo s petjem, deklamacijo in govorom škofijskega voditelja vseh Marijinih družb vlč. g. župnika Jan. Kalana. Med članicami vlada za ta skupni sestanek veliko navdušenje. Viške Marijine hčere so pa sklenile kolikor mogoče lepo okrasiti župno cerkev, da bo slovesnost tem lepša in veličastnejša. Upamo, da bo ta shod med Marijinimi hčerami ljubljanske okolice poživil in okrepil marijansko idejo ter jih navdušil za vzvišene cilje, katere jim nalaga družba Marijina. n Velika poletna veselica v Postojnski jami se vrši dne 15. avgusta t. 1. V čarobno razsvetljenem podzemeljskem svetu bode igralo več godb, plesa željni gostje sc bodo veselo vrteli v prostranih dvoranah. Da bode imela prireditev značaj ljudske veselice, v to je preskrbljeno za najraznovrstnejše zabave. C. kr. jamska pošta bode ura-dovala in za telesni blagor p. n. udeležencev poskrbita jamska restavracija in kavarna. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah v Postojno, med drugimi tudi letos prvič poseben vlak iz Gorenjske, in je na ta način dana prilika tudi gostom od severne meje naše Kranjske dežele ogledati si brez posebne zamude časa in z malimi stro- ški ta daleč sloveči biser naše slovenske zemlje. Vstopnina v jamo je znižana za ta dan na 2 K za osebo, veselica se vrši pri vsakem vremenu. n Iz Idrije. Neznosna v r o čina pari v našem kotu. Opoldne je na solncu do 50 in v senci do 30 stopinj Celzija vročine. Kajpada trpi vsled tega tudi rastlinstvo. Bati se je, da v jeseni ne bo posebnega pridelka, ako Bog ne pošlje kmalu blagodejnega dežja. — P r v a k o š n j a se je pri nas dobro obnesla; bila je obilnejša kakor lani. Otave bo pa malo radi suše. — Škrlatinka v Idriji ponehava in tudi ni več čuti, da bi otroci še bolehali na ošpicah, ki so jih letos mnogo spravile na pokopališče. — Pokopa 1 i so v petek 28. julija t. 1. za jetiko umrlega rudarja in podžupana idrij« skega mesta, g. Janeza Kokalja. Pod« župansko čast je vžival komaj dva meseca. Ranjki je bil sicer socialističnega prepričanja, toda koncilijanten človek. Pogreba se je udeležilo poleg občin« skega odbora tudi mnogo ljudstva. Nagrobni govor je imel socialistični voditelj A. Kristan iz Ljubljane. — Trasi r a n j e nove ceste od Oblakovega vrha na goriški meji po Kanomeljski dolini do Spodnje Idrije je dokončano. Sedaj pride na vrsto nova cesta iz Voj-skega v Idrijo. Zelo potrebna je tudi ta vsled silnih klancev, po katerih se morajo mučiti ljudje in živina. Kakor je čuti, se bo most na Marofu popravljal. Po mnogih popravilih na žirovskih in črnovrških cestah sodeč, je videti, da se novi cestni odbor marljivo giblje in jo v pravih rokah. Upamo, da bo prihodnjo spomlad na trasiranih cestnih progah že kramp zaropotal. — Cirkus že nekaj dni vabi našim ljudem denar iz žepa. Pri neki predstavi je povabil atlet, ako se kateri navzočih upa boriti ž njim. Zglasil so je orjaški fant, ki je res po kratki borbi premagal atleta. Burna ovacija je sledila zmagi in od istega večera ni kaj gledalcev pri predstavah in najbolje stori, da odide iz mesta. □ C3C3KI3C3C3C3CaDC3C3C3C3C3C3C3D D' □ D g>Dflen]she nouice D □ 0 naannnaaannaaaaaa d Vače. Odkrita beseda pai motnim ljudem. Zaradi blago-slovljenja naše društvene zastave je naše liberalce od same nevoščljivosti lomil krč. Ustmeno in pismeno so dali duška svoji onemogli jezi z zabavljanjem in psovanjem. Ko smo pa v zadnji številki »Domoljuba« malo posvetili v njih brlog, o majka, kako je vse zaje-čalo! Pa jim borno še izkrtačili kosmato vest. Sedaj bodo zopet prepevali svoje liberalne laži o preganjani nedolžnosti in bili rihtarja, da sc bo kar kadilo. Kar smo nekaterim tržanom na Vačah, očitali, to bi radi zvalili na vse sosede in zlasti na okolico. Pa ne boš, Jaka.1 Mi imamo celo v trgu Vače svoje odločna 71 r pristaše, okoličani so razun nekaterih izjem v taboru naše ljudske stranke. Ko bi se bil 27. avgusta vršil v Ljubljani mladeniški tabor, bi se ga bilo udeležilo nad sedemdeset naših vrlih mož in fantov. Ta številka že nekaj pomeni. Stranka stranišča naj svojo čast sebi prihrani! Kdo prešteje vse psovke, laži, tavratne napade in sramotenje, s katerim so liberalci obkladali naše somišljenike! Tako gorko ljubezen imajo liberalci do nas, da niti govoriti in niti pisati ne morejo, da ne bi zlivali svojega žolča po Marijini družbi, tretjered-nicah in zlasti naših Orlih. Zoper nas je dovoljena vsaka laž, vsako nasilstvo, celo stranišče je liberalcem že služilo, da so ljudem oči odpirali. Da, veliko Ete grešili na račun naše brezbrižnosti, pozabljivosti in potrpežljivosti! Če jih primemo za ušesa, nočejo naenkrat nič vedeti, nedolžni so liberalci, mi pa smo hujskači, ker se ne damo pohoditi, mi smo lažnjivci, ker njih rokovnjaštva ne pozabimo. Pa koliko reči smo zamolčali! Niti besedice še nismo črhnili o Dnem imenitnem naprednjaku, ki mu bo Kolibritova hiša ohranila trajen spomin. Nam se to ne zdi čudno, od stranke sodrge ne moremo kaj boljšega pričakovati. Čudno se nam le zdi, da se še celo med samostojnimi kmeti dobivajo ljudje, ki jim gotovi pritepenci in pohajači vzbujajo strah in trepet. Kdor je v Ameriki bil, pa ondi vse, kar je dobrega videl, tam pustil, kjer je našel, ta v naših očeh ni še mož. Tudi ni mož, kdor v nedeljo ne hodi v cerkev. Pa Četudi gre v cerkev, a poleg tega bere in razširja liberalne liste, zabavlja čez cerkev in duhovne, ta je in ostane liberalec povsod, tudi na Vačah. Pri nas se liberalci imenujejo naprednjake. Na-prednjak ali liberalec je pa enainista ose),a. Stari ljudje še pomnijo, da jc Bodrga na Vačah še vsakemu duhovniku nagajala, in sicer toliko bolj, čimbolj se je trudil za ljudi. Liberalci, vaša surovost ni od včeraj! Reisnerja vas je 59 volilo, priznati pa nihče noče. Skozi in skozi sle nedolžni. Tudi drugod imajo liberalce, a sq vsaj olikani. Z našimi se pa ne da govoriti, zato tudi nobenemu zastopniku surovin ne odgovarjamo, čeprav se podpiše. d škocijan pri Mokronogu. 3. avgusta zvečer je strela povzročila požar v Zloganju. Pogorela sta dva posestnika. Zlasti je pomilovanja vreden Mihael Debevec. Zgorelo mu je prav vse. Tudi par konj, troje goveje živine in 12 prašičev. Ubogi gospodar je pogorel že tretjič. Naj pomore jo usmiljena srca! >— Ogorčeni so jo popihali 23. julija Sokoli iz Škocijana in ž njimi novomeška godba. P. Durjava jim ni dal obljubljenega piva in večerje. Čudno, drugi, ki niso prizadeti, sc bolj sramujejo kot pa liberalni voditelj. "— Daleč je zajadral liberalni župan Činkole. Sokole je pozdravljal kot bojno vrsto, ki se najuspešneje bori proti »črnini«. Lansko leto pa, ko je po občini toča pobila, ni imel srca, da bi oddal poročilo na glavarstvo. Poslanec Hočevar je na javnem shodu tožil, da se je mučil okrog ministrov, da je izposloval podporo, škocijanska občina pa je ni hotela. No, pa saj župan in Durjava odpravljata nesreče z liberalizmom. Občina naj je liberalizem, pa bo vsega dovolj. d Polšnik. Dne 29. julija nam je uničila toča mnogo poljskih pridelkov. Po vinogradih nam je vzela polovico. Prizadete je skoro polovica občine. — Tukaj imamo trgovca, ki kaj rad žlobudra nemščino. Slovenske dvojače mu pa prav dopadajo. Zakaj neki se ne naseli kje v rajhu? Tudi mu ni znana policijska ura. Kaj rad prodaja žganje čez uro. Tudi druge gostilne rade prekoračijo in točijo, če je treba tudi do belega dne. Županstvo ima pa oči zaprte. Ali ni morda v kakem kotu kaj postav? Nadalje bode treba tudi pri nas v gorah policaja, da bi vsaj miril razgrajače, katerih pa ravno ni malo. Najbolj bi se takim porednežem prilegla očetova palica pa materina metla. d Iz Zupečevasi pri Krškem. Dne 23. julija je bil dan, kakršnega še ni videla cerkljanska fara, zlasti še ne Zupečavas. Pred dvemi leti je bila namreč blagoslovljena v Zupečivasi lepa kapela Matere božje in tega dne zopet nova kapela Srca Jezusovega v isti vasi. To jc bilo veselje gledati, kako je žarelo lice požrtvovalnih vaščanov od radosti, da se jim je vendar izpolnila želja, ki so jo gojili že leta in leta. Po pravici zaslužijo, da se jih pohvali, ker so postavili dasi revni, v kratkem času dve tako lepi stavbi. Le tako naprej, vrli Zupečani, plačilo vam ne odide! Slavnost je povzdignilo s svojim sodelovanjem naše izobraževalno društvo v Cerkljah in bratje Orli krškega okraja, ki so prihiteli kljub veliki vročini in oddaljenosti v tako obilnem številu v prijazno Zupečovas poklonit sc Srcu Jezusovemu. Bilo jih je namreč 50 v kroju in brez kroja okrog 30, res lepo število zavednih kmečkih fantov. Sprevod iz župne cerkve, kjer so blagoslovili gospod dekan iz Leskovca novi kip, na kraj slavnosti je bil tako krasen, da se je porosilo marsikomu oko ob pogledu na tako dolgo vrsto deklet Marijine družbe in Orlov, ki so spremljali svojega Gospoda na novo bivališče. Množice se razvrstijo okoli nove kapele. Domači cerkveni zbor zapoje pozdravno pesem novemu Gostu, nato dcklamira Rozalija Omerza lepo, nalašč za to priliko zloženo pesmico, v kateri posveti celo vas v varstvo svetega Srca Jezusovega. Po kratkem, a lepem nagovoru g. dekana na zbrano množico se konča cerkvena slovesnost. A skrbelo se je tudi za razvedrilo ljudstva. Velikanska množica ljudstva pohiti namreč zdaj na vrt Fr. Zidarja, kjer se je predstavljala igra »Sirota«. Težko je igrati na prostem, a v popolno zadovoljnost sta pogodila svoji vlogi Marija in skopuh Danici s svojimi dov-tipi. Nato sledi prosta zabava, ki je bila res ljudska veselica. Obenem so imeli Orli krškega okraja tudi sejo. Zato moramo obžalovati, da niso mogli Orli vsled prevelike vročine javno nastopiti, kar je ljudstvo zelo želelo. Res, to je bil dan, ki ga nihče ne pozabi, ki se jc udeležil slavnosti. Dne 30. julija smo imeli tudi lepo predavanje, v katerem je g. Vodopivec razložil zelo poljudno kapitalizem, vzroke draginje in kako temu odpomoči. A tudi nesreča nas večkrat obišče. Dne 21. julija je namreč začelo goreti v Cerkljah ravno ob poldne. Tu se je pokazala velika požrtvovalnost ljudi, pokazala pa tudi neverjetna neizvežbanost naše požarno brambe pri gašenju ognja, a toliko večja izvežbanost pri gašenju žeje. Obsojanja vredno je tudi obnašanje orožni-štva, ki se mu niti ni zdelo vredno, na kraj nesreče priti. d Sava. Dne 2. t. m. ob pol štirih' zjutraj je čakalo na vlak v čakalnici na Savi ob južni železnici več potnikov in se razgovarjalo o suši, kaj bo, če Bog dežja ne da. Kar se oglasi pri oknu, kjer se prodajajo karte, pomožni železniški uradnik in začne zabavljati čez duhovne, češ, bodo že f.... dežja izprosili. V svojem zabavljanju je prešel na hvalo socialnih demokratov, dokler mu ni kmetska žena krepko odgovorila, da je jezno zaprl okno in se umaknil v pisarno. Priče na razpolago. Ljudje so se zgražali nad tem, da še v: čakalnicah nimajo miru pred to sodr-go in da so tako predrzni šc v svoji službi v uradnem prostoru zaslepljeni sociji. Od železniškega uradnika bi' pač pričakovali malo več olike in dostojnosti. Pripomnimo pa, da opisani zabavijač ni kateri izmed dveh stalno nastavljenih uradnikov, ampak samo za ta mesec nastavljeni pomožni uslužbenec. — Utonila sta 2. t. m. pri brodu čez Savo dva lepa konja nekemu voz-niku-ogljarju. d Iz Žužemberka. Iluda suša vlada tudi pri nas. Že parkrat so nani temni oblaki obljubovali zaželjenega dežja, a ko je prišlo zares, so izpustili le par kapelj, sami so jo pa odpihali naprej proti Hrvaškemu. Še čelu Krka hudo občuti sušo. Majhna je, da komaj leze. Ako ne bo kmalu dežja, bodo ljudje veliki reveži, posebno v sosedni Suhi Krajini, odkoder že sedaj trumama vozijo vodo iz Krke. Zares žalostno je videti in slišati, kako po slabili potih noč in dan regljajo sodi in druga izsušena posoda, kako muka žejna vprežna živina, ko od daleč zavoha tekočo vodo. Sedaj naj bi prišel v Krajino kak nasprotnik vodovoda, n. pr. učeni krojač Štrumbelj iz Vavtevasi, ki je imel na shodu na Polju toliko zabavljati čezenj! To bi tekel, da bi se kresalo za njim! Upamo, da bo sedanji marljivi deželni odbor, ki jc ljudstvu že toliko upravičenih nad uresničil, preskrbel tudi temu zapuščenemu kraju (ako silno potrebno vodo. — Veli Jc o veselje je zavladalo med davkoplačevalci, ko se je izvedelo, da jc vlada dovolila 70 tisoč kron podpore za ajdovsko in liinjsko ccsto. To je precej več kot ena tretjina vseli stroškov. Če se pomisli, cla so za toliko tisočev razbremenjeni davkoplačevalci našega okraja, se mora reči, da je to zares velikodušna podpora. Vsa čast in erčna zahvala tistim, ki so jo nam priborili, deželnemu odboru in našim vrlim poslancem, posebno cestnemu načelniku gosp. Vehovcu, ki se je toliko zanjo potegoval in trudil! Se zopet .vidi, da naši možje ne delajo samo praznih obljub, kadar kandidirajo, temveč tudi potem moško drže dano besedo. — Žrtev Krke bi bil kmalu postal tukajšnji c. kr. kancelist gosp. Mehie. Velika vročina ga je premotila, da se je šel kopat ob Vehovčevem jezu, kjer ima Krka globok tolmun in je .vsled tega bolj mrzla, a ravno tu mu je potuhnjena voda hotela pripraviti hladen grob. Dasi je dober plavač, ga Jje tolmun pograbil in vlekel k dnu in bil bi gotovo utonil vpričo svoje žene Jn otrok, ki so na bregu pretresljivo j jokali in klicali na pomoč, da ga niso j z nevarnostjo za lastno življenje rešili i nekateri tam kopajoči se dijaki in ga j le vsega onemoglega spravili na suho. j Pač se gosp. kancelist in njegova številna družlnica lahko lepo zahvalijo Bogu in tem pogumnim dijakom za težavno in skoraj čudežno rešitev! Vsem drugim pa naj bo ta slučaj svarilo, da ne zaupajo preveč v svojo moč in spretnost pri kopanju, posebno na v tej potuhnjeni Krki. — Sumljivi glasovi sc- širijo o tukajšnji liberalni posojilnici ali »Pehanitovi kasi«. Povod (tem govoricam je dalo dejstvo, da je ta posojilnica ustavila dosedanje izplačevanje hranilnih vlog in nastavila silno dolge odpovedne roke. Tako mora sedaj vlagatelj za borih 500 krone čakati celih 14 dnij, a če hoče dvigniti čez dva tisoč kron, pa mora čakati cel četrt leta. To seveda ni' posebno priporočilo za liberalno kaso in vsak si bo premislil, predno bo svoj denar vložil v zavod, kjer bo tri mesece naprej moral povedati, kdaj bo denar rabil. Liberalno posojilnico je k temu sklepu prisililo pomanjkanje denarja, katerega ima veliko množino naloženega pri falitni celjski Zvezi, pa ga sedaj od nje dobiti ne more. Tako Jc v hude Škripce zapletla posojilnico Pelianitova trma. Saj so imeli zadosti žalostne skušnje s celjsko Zvezo ob znanem velikem poneverjenju pred nekaterimi leti, pa ne da bi odstopili od nje, Pe-h a ni tu je liberalna zagrizenost več kot varnost zavoda! In tako smo tudi sedaj skoraj prepričani, da liberalna trma ne bo odnehala in da bodo Pelia-niti šli s celjsko Zvezo vrecl raje v trak, kakor da bi prestopili k varni ljubljanski Zadružni Zvezi, četudi se ne bi s tem preveč poklerikalili. Pa naj jih tepe trma, če tako hočejo! d V St. Rupertu bode dne 15. avgu-Bla dopoldne blagoslovljen nov križev Pot, popoldne pa Društveni dom. Združena je s tem tudi predstava in društvena veselica. Prijatelji od blizu in flaleč iskreno povabljeni. d V Trebnjem se je 6. avgusta ustanovilo izobraževalno društvo. Navdušenje veliko. Novemu društvu želimo na pot božjega blagoslova v obilnem delu za našo milo mladino. d Iz temeniške doline. Dne 29. julija je umrl v Temenici posestnik, trgovec in gostilničar ter župan gospod Anton Fajdiga, mož, ki so ga spoštovali vsi občani daleč na okoli. To je pokazal njegov izredno veličasten pogreb. Občinski odbor mu je poklonil žalni venec v spomin njegovega 201etnega županstva. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi in veliko odlične gospode od blizu in od daleč. Tako je umrl eden najuglednejših mož temeniške občine in eden najbolj navdušenih pristašev S. L. S. V svojem zasebnem življenju se jc posebno odlikoval s svojo izredno ljudomilostjo in postrežlji-vostjo. Od njegove hiše ni šel noben siromak praznih rok in vsakemu je iz srca rad pomagal. Njegova gostilna ni poznale, nobenega liberalnega časopisa. Bil je mož, da malo takih; vzgleden oče in krščansk gospodar v pravem pomenu besede. V miru počivaj! d Iz škocijana pri Mokronogu. Sledeče odgovarjam na dva dopisa iz zadnjega časa, ki se tikata moje osebe v »Slov. Domu«. Prvič, laž, ki jo je trosil neznan dopisnik v svet ob priliki prvega sv. obhajila, o pijanosti otrok namreč, je bila tako debela, da je celo nacl-učitelj, mož strogo liberalnega mišljenja, hotel uradno v imenu šole poslati popravek, pa jaz nisem hotel dati svo-j jega imena za popravek v »Slov. Domu« natisnjene laži iz Škocijana. Dru-i gič, še gorostasnejša je laž, natisnjena I v štev. 30. iz Škocijana, da je kaplan »čutil potrebo zaiti na to k Globelniku (?), ko je podal nekemu umirajočemu Najsvetejše in seveda z Najsvetejšim v gostilno, kjer je provociral« (Sokole?). Isto nedeljo sploh ni bilo previdevanja v fari, in sicer če bi umirajočega obha-' jal z Najsvetejšim, kako bi kaplan sploh Najsvetejše nazaj nesel!? Dopisnik je pa zamolčal, da je kaplan rekel | na vprašanje poštenega moža, če se bodo tudi v škocijanu ustanovili Sokoli, da par škocijanskih barab lahko dobijo, če hočejo; zamolčal tudi, kako je »brat Sokol« — ime lahko sam dotični pove —• pred pričami govoril v gostilni o Kristusu. Sicer pa se naj v bodoče tisti podli tintomaz iz Škocijana pod sadove svojih okisanih možgan, ki se mene tičejo, podpiše, če si upa. — Janez Klavžar, kaplan-katehct. d V Leskovcu pri Krškem je silno vroče. Pa so se kljub temu liberalčki zelo — prehladili. Grdo kašljajo, še gr-še pljujejo! Kam? V najgrši pljuvalnik — v liberalne «cajtnge». Kdaj jim bo pa odleglo? Na dan občinskih volitev: takrat zmrznejo! d Krško. Pred volitvami liberalci sleparijo. Pravijo, da bodo znižali do-klade. Zakaj pa tega že prej niso storili? Mar niso imeli dovolj časa za to? Tudi žugajo, da bo občinska hranilni-, ca iztirjala tiste, ki br ne volili z njimi! Tepci! Saj bodo kmetje dobili hranil* nico v roke! In razobešena zastava sa< ma vabi: »Kmetje, v boj za mene — t glasovnicami!« d V Krškem so liberalci pred ob< činsko hranilnico razobesili zastavo. • Zakaj? Mislijo si: veselimo se še par tednov, dokler sedimo na mehkihf stolčkih pri mastnih jaslih, kajti vse trf in hranilnico moramo v kratkem prepustiti — kmetom. d V slov. katol. izobraž. društvu na Lokvici predava dne 13. avgusta ob petih popoldne v društveni sobi g. Marko Natlačen o zgodovini kmečkega stanu. d Zvirčc. Dno 12. julija je umrla najstarejša oseba na Zvirčem, Neža Kastelic, stara 92 let. Pokojnica je bila kljub visoki starosti prav jasnega raz- < uma in vestna krščanska žena. Naj v. miru počiva! d Dolenje Polje pri Toplicah je naslovljen dopis v zadnjem »Domoljubu«. Poznamo pisatelja in tudi njegove namene, vsaj vdihnil je on te vrstice. Dober pristaš S. L. S., pa zakaj ste pri vsakem liberalnem shodu v Toplicah, zakaj pri občinskih sejah vedno vlečete z liberalci, zakaj ste zaupnik »Jutrovcev«, »Narodovcev« in »Slov. Domarjev«? Prijatelj kmeta, pa zakaj ste v zadnjem tednu dvema preskrbeli sodnijska pota in prisilno prebivanje v Novem mestu? Zakaj sc jezite nad nami Vršenci; nogoče zato, ker smo res vsi do zadnjega dobri pristaši S. L.\ S. Ali smo mi sestavili in dali klicat1' dopis, da je že naprej gotovo, da zidsi vsa občina šolo na Vršnih selili — c. kr. oblasti. Sicer pa, saj mečete le pesek, v resnici pa skušate delati liberalno in svojo stranko. Vas poznamo! d Iz št. Jerneja. Naši libera ci se zadnje čase zelo mujajo. Teden za tednom mažejo papir v liberalnem »Slov. Domu« z dolgimi klobasarijami. Polna usta imajo, kadar je treba obre-kovati naše može, mojstri so posebno v tem, da znajo grditi duhovnike. Prizadevajo se na vse načine, da bi umetno naredili sovraštvo do duhovnikov in ogrdili našo S. L. S. Dolgo časa. že širijo svoj lažnjivi liberalizem našim ljudem. Pa prišle so občinske volitve in spoznali so šentjernejski liberalci, da bo za enkrat še težko šlo z očitim liberalizmom. Pa so stopile skupaj modre glavce in so jo uganile: Mi se ne smemo izdati za liberalce ali napredne, če ne propademo, tako so dejali. Recimo, da smo kmetje, kmetska stranka in potegnili bomo ljudi na svojo stran. Tako so sklenili očetje šentjernejski, gostilničarji in trgovci in so krstili novo »Kmetsko stranko«. Mi pa to stranko dobro poznamo in vemo, da ta stranka ni prav nič drugega kakor čisto navadna liberalna stranka, samo s to razliko, da je še slabša od drugih, ker nosi na sebi pečat — hinavstva in neodkritosti. — Kmetska stranka — pa taka! V rokah imamo list, kakršne so izdali liberalci povodom občinskih volitev. Na vrhu lista stoji natiskano z debelimi črkami: Kmetska 8? stranka v Št. Jerneju, nato pa slede imena onih, katere jo liberalna stranka postavila za kandidate. Ko pa smo začeli brati imena teh »kmetov«, nas je nehote posilil smeh, kajti takoj pod imenom »Kmetska stranka« stoje imena skoraj vseh šentjernejskih trgovcev in oštirjev. Le poglejte, ljudje, te gospode malo od bližje. Ali je že kdo videl te trgovce in gostilničarje delati tako, kakor delajo naši kmetovalci? S puško na rami smo jih videli hoditi delavni dan na lov, orati jih nismo videli. Le poglejte njihove hiše, to so prej palače, kakor kmetske hiše. Zdaj pravijo, da so kmetje; pa njihove gospe glejte in gospodične, ali sle že katerikrat videli te frajlice z motiko ali s srpom v roki na njivi, kakor delajo naša kmetska dekleta? Zdaj pravijo, da so vsi kmetje. Kmetje! Šentjernejski magnat-je se iz vas norca delajo. Oni, kateri so od vas obogateli, kateri so sc zredili od vaših žuljev tako, da danes špilajo gospode, se vam zdaj hlinijo zato, da bi jim zopet izročili občinske vajete v roke. Zp. kmete se izdajajo, za kmetsko stranko ti magnatje, potem pa, ko bodo imeli občino v rokah in gospodarili v njej v svojo korist, boste pa vi okoliški kmetje zopet »molzna krava, katero molzejo Šentjemejci«, tako se je izrazil enkrat nek liberalni šentjernejski mogotec. Torej liberalna gospoda se izdaja za kmeta, kaj ste pa vi kmetje potem?! Iz vas se norčujejo, zato jim pa pokažite na dan volitve, kdo je kmet in kdo je gospodar v kmetski Dbčini! □□□DnapnDaaanoam onoaen aeza a□ csa a en cnctjo g Šmartin pri Kranju. Važen dan za sinartinske delavce je bil 23. julij, ko se je ustanovila podružnica Jugoslovanske strokovne zveze. Na shod je prihitel delavski organizator dr. Krek. Po kratkem poročilu o delovanju v državnem zboru je pojasnjeval važnost delavske organizacije in v glavnih potezah razložil delokrog J. S. Z. Izmed navzočih je takoj pristopilo k Zvezi lepo število delavcev. Gotovo je, da bodo nasprotniki vpili, zabavljali čez člane in razširjali laži po svoji stari navadi. A delavec, ne oziraj se na tako meke-tanje, temveč neustrašeno v boj za delavske pravice! Pomagaj si sam, liberalni kričači ti ne bodo! Na shodu je ibilo tudi par liberalcev. Nas to veseli, ida so vsaj slišali, kar jim gre. — Ka-Ocor se čuje, tudi v požarni brambi nekaj vre. Pravijo, da želi Tinetov sokol .vse mlajše člane posokoliti, starejših si ne upa. Zato so menda odstopili vsi naši redni in podporni člani. Ti hočejo, da je požarna hramba res samo gasilno društvo, ne pa liberalno gnezdo. Ce mi- Ort^nfin ^ ° Rajalo; Pa naj bo. ?tvn 1 ! Tani nc vinar-ia » tako dru-btvo, dokler popolnoma ne izgine iz njega politika. Tudi gospodarstvo v požarni brambi jc tako, da sc liog usmili. Naročajo stroje brez pomisleka. Tako so naročili neko »posncmalnico«, ki stane menda nad 2000 kron. Ta bo pa brez pomena, ker dobi občina v najkrajšem času vodovod. g Iz Javorjev nad škofjo Loko. Bližajo sc pri nas občinske volitve. Pokazali smo pri državnozborskih volitvah, cla nas je šc nepremagljiva večina in da se liberalcev ne bojimo, akoravno so se tudi pri nas predrzne pokazali. Te vrste ljudje v naši občini ne smejo priti do besede. Posebno nadležna agitatorja za liberalno stranko sta bila pri zadnjih volitvah poljanski Lovric pa Luka Boštic. Le-ta žc zdaj agitira, cla ne bi bil v občinski odbor izvoljen naš župnik, seveda zato, ker se boji, cla ga bo jiošteno zavrnil. Luka Boštic jc bil nekdaj tudi naročnik »Domoljuba«, odkar je pa barvo spremenil, veruje le liberalnim lažem in babjim čenčam. Javorci pa imamo že toliko mož-gau, da takih ne bomo volili, ker jih predobro poznamo, koliko jim smemo zaupati. Mi bomo volili v občinski odbor može, ki so znaČajni in našega mišljenja. Tedaj pozor, zavedni volilci! g Z Jožice. Pred nedolgo časom je neka tobačna delavka, katere ime še za danes zamolčimo, surovo javno napadla dve dekleti radi tega. ker sta pri cerkv. pevskem zboru. Tako surovo in brezobzirno napadati in sramotiti doslej pri nas še ni nikdo znal razen cestnih barab in te ženske, ki se dela zelo izobraženo, taktično pa je njena izobrazba bore plitva. Mi ji svetujemo, da naj se gre z otroci prvega razreda učit, kako se občuje ljudmi, ker drugače jo bo treba na drug način učiti olike. g Iz Savel*. Poročil sc je dne G. t. m. g. Viktor Mihelič, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano z gdč. Franjo Mer-har iz Savclj. Našima somišljenikoma naše najiskrenejše častitke! Bilo srečno! g Virmaše pri Stari Loki. Dne 31. julija je padel v potok in utonil en in pol leta stari otrok A. Torija. Sicer je vsled silne suše celi potok brez vode; Jo v nekaterih tolminih jc še par škafov vode, in tja sc je otrok prevrnil. Za rodbino jc ta nesreča tem občutnejša, ker jc pred leti ravno tako tragične smrti umrl dveletni otrok, ki se je pri ognjišču opekel in vsled opeklin umrl. — Vročina je j)ri nas prav egipčanska, 36 stopinj Celzija; suša bo uničila vse jesenske pridelke, ako ne bo dežja. Ljudem že primanjkuje po vodnjakih vode. — Pasji kontumac je sedaj ]>re-klican. Sedaj bodo smeli naši psički vživati zopet prostost, kolikor jih ni dohitela stroga postava in smrt pri konjaču. g Iz Gorenje vasi pri Retečah. Malo ali celo nobene vasi ni, ki bi imela tako slabo vodo, kakor pri nas. Izpostavljeni smo sedaj v vročem poletnem času nevarnosti, da dobimo legar (tifus) ali pa še celo kugo. Kapnice so se posušile in sedaj rabijo to vodo, bolje re- čeno gnojnico kar tri vasi. in kakšna jc ta voda? Napajajo živino kar iz vedra tako domačini kakor tujci. prC(J nekaj leti je bilo tu korito za napajati in sedaj, ko je izginilo, se nihče ne '(?»' ne, da bi novega napravili. Vodnjak je zložen iz kamenja, da skozi luknie teče nazaj blato in voda, pomešana z živalskimi odpadki. Ob deževju pri. dere kar cel potok luže po poti jz Vasj in naravnost v vodnjak. Tudi železni, ška luža prestopi ob deževju svoj breg ki redi v sebi polno golazni in nastopi' okrog vodnjaka, da človek skoro naprej ne more. Prosi se slavno c. in kr. glavarstvo v Kranju in županstvo v. Stari Loki, da si ta kraj nesnage osebno ogledajo in dado ta vodnjak kakor hitro mogoče popraviti, ob vrhu beto-nirati in zasuli, cla ne bo mogla ne, snaga notri, napraviti nov napajalnik, cla se zabrani okužno napajanje iz ve, dra in ]>od kaznijo prepove. Kmetovalci, pazite v tem kritičnem času kolere na svoje zdravje in snago! g Vabilo na okrožno zborovanje živinorejskih zadrug gorenjskega o k rož, ja. Vrši sc dne 16. avgusta, na sv. Roka dan v Kranju v »Ljudskem domu«, Pričetck ob 0. uri. Spored: 1. Načelni« kov ogovor. 2. Razvoj in napredek živinoreje v selški dolini. Poroča T. Rožnik. 3. Razstava v škofji Loki. Poroča F. Krištof. 4. Država in dežela za ži, vinorejo. Poroča poslanec F. Demšar. 5. Kaj in kako s podporo? Poroča F. S. Finžgar. 6. Posamezni predlogi, resolucije. Po vsakem predavanju razf?o, vor. Po sklepu seje skupni obed. Vsaki zadruga pošlje svoje zastopnike, ki te živo zanimajo za povzdigo živinoreje. F. S. Finžgar, tč. načelnik gor. okrožja. g škocijan fara, Dob. Ko smo v postu letošnjega leta napravili nov kri-žev pot za podružno ccrkcv sv. Kanci« jana, se jc sprožila misel, da se sestavi knjižica, katero bomo mi in naši zanamci radi prebirali ter se spominjali preteklih dni. Znani zgodovinar gosp. Leopold Podlogar, kaplan v Dobil, je z največjim veseljem prevzel to delo. Prebrskal je razne knjige in poizvedoval vse povsodi. In tako je sestavil zelo zanimivo knjižico. Omenjeno knjižico je natisnila »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Obsega 90 strani. Razdclje« na je na 14 poglavij. Zove se: Drobit* niče iz preteklosti soseske Škocijan v, dolski župniji. Knjižica pa vsebuje tudi stvari, ki bi zanimale ne lc nas, ampak tudi druge. Posebno tam, kjer se časti sv. Kancijan. Kako lepo popisuje pisatelj češčenje sv. Kancijana in tovarišev, ter našteva vse fare in podružnice sv. Kancijana na Slovenskem. Kogar za; nimajo podzemske jame, ki se tudi pri nas nahajajo, bode našel v njej natančen popis vseh jam v naši bližini. Vi osmem poglavju bode vsak lahko dobil pouk, kako opravljati sv. križev pot, dm jjj WimMtm g Američanski zlatokopi v Sibiriji. Sibirski listi poročajo, da so nakupili američanski kapitalisti ob reki Darzi-> ma veliko sveta, kjer bodo kopali zlato. Bogat prosjak. V Velikem Varadi-nu je pred nekaj dnevi umrl berač z imenom Simon Grtimvald, star 75 let. Po njegovi smrti sc je dognalo, da jo zapustil premoženje v znesku 40 tisoč kron. Grunwald je volil 100.000 kron v korist pravoslavne, izraelitske občine in drugih 100.000 kron v prid reformirani cerkvi. Velikovaradinska izraelit-ska občina je priredila čudaku krasen pogreb in položila truplo v časten grob. Davek na mačke so kot prvi na svetu uvedli v Monakovem. Utemeljuje se ta davek s tem, da mačke onesnažijo hiše, motijo nočni mir, prenašajo lahko nalezljive bolezni ter zalezujejo 62 In uničujejo po vrtih koristne ptice. Monakovski občinski svet upa, da bo z uvedenjem mačjega davka takoj povzročil znižanje števila mačk, kdor bo pa plačal davek, bo pa tudi skrbel in pazil na svojo žival. Mačke, ki jih bodo poklicani organi zasledili brez marke, bodo takoj ugonobili. Pametno! SKRIVALNICA. Ali me nisi poklicala mama? Kje pa si? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 2. avgusta: 62, 18, 63, 78, 64. Dunaj, 5. avgusta: 34, 83, 35, 42, 68. Gradec.. 5. avgusta: 68, 54, 69, 29, 13. T Tužnim srcem naznanjamo svojim prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat Rudolf Gorše v nedeljo, 30. julija 1911 ob 5. uri popoMno po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s sv, zakramenti v najlepši dobi 30. let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil v torek 1. avgusta ob 0. uri zjutraj iz hiše žalosti v Belčeuivrhu št. 23 na pokopališče v Dragatušu. Priporočamo pokojnika v molitev in blag spomin! Belfiivrh pri Dragatušu, dne 2. avgusta 1911. Peter Gorše Katarina Gorše oče. mati. Angela, Kristina, Frančiška Frane 2407 teatre. brat. Priporotamo novo (rjovite oaimtaktorj. blaga J. Ciuha »Pod Trančo« Liabljjm, Stari trj itn t. 19M prej baiar Itiliji elekiritoi ideznlrt. ■■ Vsak stan M ▼ celi dcieli dosiž« premoženje e n .šlmi ienajd. problemi. FoSUjojo so rsrv-komnr znstonj od med-nar. trgovske dniibe za patentirane njvosU FR. HEIMBACH Co., Čoln a Rh. *33« H* Gorenjskem pri Podaartn, vas Mlšače, so proda lepo posestvo gojzd, travniki zs oOmernikov žetve, mrve za 12 glav živine, zemljišče v ravnini. Pri hiši je tudi voda. Kupci naj se oglase pri B. Pristavcu, Mišače 4, p. Podnart Na prodaj je v Jančah, pri Litiji 2240 lepa domačija ja PriPW;Vna za trgovino in oprava je uiai ournrtjena s B sobami, kletio hlevom potem lepladni ^r^Io Bozd, Cena Po ^^^ 53 □□□□□□□□□□□ CDDDDOnOODD naše ,Družinske pratike' je ravnokar izšel in sc dobiva skoro po vseh traovinah, na debelo pa v Ljubljani: v .Katoliški bukvami', proda ulni „Katol. tisk. društva', dalje v trgovini flntun Krisper, Vaso Pctričič in Ivan Ko-renfari; v Trstu: prodajalna .Katol. tisk. društva*. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod iu ne dajte si usiljevati drugih pratik. z lepim ograjenim sadnim vrtom, živinskim hlevom. kjer je na enem koncu IliSe tekofs voda, na drugem pa vodnjak, in zraven hiše lepa n|lva i-i travnik, posebno pripravna za kakšnega penzionisla, je prostovoljno na prodaj, pri Ivan Hočevar-)u na (jrosu-pljemSt. 57. _^li. Hiša; učenca za pekovsko obrt sprejme takoj za dobo treh let in z vso oskrbo: IVAN GODEC, peKovsM mojster Ljubljana Dunajska cesta.__(8) m prodaj. m Kdor želi stanovati na zelo prijaznem prostem kraju tik Ljubljane, naj kupi hišo v Jaršah št. 23, oddaljeno par minut od pet-razredne šole pri Sv. Petru v Ljubljani. Knpni pogoji zelo ugodni. Več se izve ravnotam. 2205 (3) i r.slmiovljcno 1832. rmlete a stroji najnovejše sestave, prekuhajo \>&ko konkurenco po finusli, ki otnojrofiju t J..ko inujhno mnoZino pobarvati vt-liko površino, ratpoiilju p« nizkib ivnuh Utioif Haupfmann, Liubiiana prva kranjska tovarna olj milih barv, firneia. l.ika in steklarskega Uleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. llustr. ccniki sc dobe brezplačno. Tvornica stolov v Zgornjih Gameljnih (pošta Š!. Vid pri Ljubljani) proda jako trpežne gostilničarske slole tako tudi po nizki ceni: eno še ne rabljeno na pol pokrito kcčljo svetle barve za tiprego enega ali dveh kouj. a t a i"ii"iBii a h e" aa¥« šibi Zdravilna krema za rane „Sigma". Izborno učinkuje pri ranjenju vsake vrste, opeklinah, otiskih na nogah. — Natančno navodilo o uporabi je prilož. vsaki pušici Izvirna pušica: 1-20 K. — Poštnina 20 v. »» \- Pristna samo z varstveno zamko P. F. Dobiva se od: Deželne letam»Slov. Bistrici. errava/ioz žeteznato J{ina-Yino Higienična razstava na Dunaju 19C6. Državno odlikovanje iu častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in inalo-krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl oksns. VaSkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. , c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. iloina, in vara« 2927/07 * Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannoniu 8. 8., Carpathia 22./8., Saxonia 12.,9. 1911. IzLiverpota: Lusitanija (najboljši največji in na!« lepši parnik sveta), 19.,8., 9./9., 7./10., 28. 10, ia/11. 1911, Mauretania 12. 8.. 2./9., 23. 9., 21. 10, 11. 11. 1911. Pojasnila in voine liartc pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-|ork III. razred K 170"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Mm H priložnostni nakan! za trgovce in krošnjarje, razpošilja se tudi zasebnikom. 40-45 s sertir. ostanHov za 16 kron. Ostanki obstoje iz: Belega močnega platna za perila za gospode in dame. Francoskega ceflra r.a srajce, bluze in obleko. Oksfcrda, zelo modna kakovost za moške srajco-Modrikastega blaga za predpasnik© in oblek*. Kanafnsa 'posteljnina) moderne barve ra r^ steljno prevleke. Flanel, Ia kakovost za moško in damsko kun-tokcijo. Ostanki so dolgi 3—12 metrov zajamčeno pristno pralni m brez napako in se lahko vsak ostanek najbolje porabi. nanjše naročilo proti povzetju. 40 45 n^etrov za 16 kron Da7a,» l Moje blago se ne smu i-rimerjati i rušili i onim ki se ponnia vsle i konkurence, kor razpošiljam f.amo najboljšo in vrnem povoljno drnar nazaj. -373 S. SIEI1, Mmi MM na Cejft Zenitna ponudba. Mladenič star 29 let lastnik lepega posestva se želi radi pomanjkanja znanja v tujem kraju v svrho ženitve seznaniti s kakim dekletom od 20 do 30 let starim s 4000 Kron premoženja. Resne ponudbe s sliko je poslati upravi Domoljuba, pod šifro „Zvestoba." 2379 ! Ceni fotograf, aparati ! Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobre uliko, s ploščami, paolrjem, kemikalijami In podukom velikost slik iX9nm K 1*90, • X12 cm K 3 00, 5'70, 9 70 itd. (poštnina poseboj). Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni! Ilabljcnl aparati in objoktivi znanih tvrdk zelo pocenil Glavni ceniki obsegajoči 130 štreni zastonj, ravnotako priložnostni ceniki. v fiirschbertj 326, Češko, 1878 Ellr. Birnboum tovarna foto-graf-aparatov Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skubljc-nega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; 1 kg izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; I kg puha 6 K, 7 K; \ belega pulia 10 K ; najfinejši j prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo gostega rdeCegn, modrega, belegu nli rumenega nanking-blaan, 1 pernica 180 cin dolga, 120 cm Uroka z 2 tila-zlnamo*, vsaKa »o cm dolga, 5» cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; s polpuliom 2f' K ; s puhom '21 K ; posamezne pernico lu K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, . Po povzetiu fieat steklenio franko K 4 60. Glavna zatoca za Avstrijo: Fanl nedlenbacher, lekarna ?um „6iaicr Kreuz", Dunaj XIII., Aaltofslrasse Ur. 141/114. "«■ c/km&ri/eo 'Materi telijo ^iobrc, po ceni in -rt^nestjivo-potovali na/ sc olrr(, samokres, piitolc 'M- po Ui.rnttkih ccnali. Popravila ••Jcrijpj®, Zaupljivim oaeliam do-Koljtijrm ugodna delim odplačila. CaHljam tudi boljic puikc, nr ila > *« sililo kupiti 8 dni na poikuaiijo h. o„.r,\. Ctnikl laatonj »n franko. t'. DiiSclc, tovarna puSk, Opofno ht. 52 ob državni železnici, OcSko «924 D Trgovina z železnino in cementom. u D Ljubljana — flia AaOlfi* KarlcusBia cesta 5«.8 I do 2 vinarfn ohratnili stroškov za uro in HI' 7. mojim pat. priporoča vedno svež portland- in roman-comenl, bičja za strope, strešno lepenko, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe In cevi, štedilnike, Uto-železnc kollje, parllnlke in kotlje za žganje kuhati. — Veliko izber kuhinjsko posodo, kakor tudi bogato pozlačenih nagrobnih [l križev itd. - Zaloga karbollneja, prašnega ln strojnega olja. ncinaaaaaaDP™000130"0"00131 □ D D □ D □ D ICZ3D motorjem z močnim pritiskom in za suroDii olje 0(1 10 HP naprej; 1 4o 5 vin. pri ir.ojili pctrolinskili motorjih in petrolinskih lokomobilah, linijo 2_I0 111' tudi stoječe motorje Tvornlca motorfev I. VVARCHALOWSKI IJunaj III., Paulusuaase I. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni poboji. V zalogi tudi žo rabljeni pvtrolino vi motorji. 315 Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanjo in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dojstvo je, da Ljubljanska pekarska zadruga sprejme več pekovskih vajencev ne pod 14 let starih s primerno Šolsko izobrazbo. Ponudbe na zadrugo pekov v Ljubljani sv. Petra cesta 48. 2262 (3) škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževaino sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževaino sredstvo sedanjosti je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter so v vsaki lekarni in drogerijab dobi v originalni steklenici za 80 vinarjev, Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obvezo (na rane in oteklino) in za obvarovanje pred nalezenjem. je fino, nežno toaletno milo s pridejanim lysoforrnom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt, jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K. Ltjsoform s poprovo meto je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa Iysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode. Originalna steklenica stane K 1-60. Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh lekarnicah in drogerijah. Zanimivo knjigo „Sesundheit und3)esinfektion" pošlje na zahtevo vsakomur kemik 2168 H. C. Hubmaim Doli, ll, PeMoasse 4. 22 m Kongresni tpg |9 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOflgrCSIll iFIJ 19 . 1 j„i.,„„ii, r\A Ki 3 / O / brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od RT^rta^S-- PO ^ A /o vsakih vloženih 100 K čistili 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebit,vrj« v m pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-niče in menjice. Dr. Fr. Dolžak I. r.. Prelat fl. Italan 1. r. Kanonik I. Sušuik I. r. • r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. predsednik. podpredsednik. Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. - DIESEL - - SESALNI PLINO - BENZOL --NASUR0V00LJE - BENZIN - -ELEKTRO - * ^ J? 85« Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične a, Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. I, sr izssr Najboljša In najsigurnejša prilika z a sledenje! "SsOJ Denarni promet do 31, decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31, decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUD JILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — — m ■■■ as®«®- as®«« brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Frk^Pov&i^vodh's!0l,li,ka'10»ilf» 'Podpredsed. Odborniki: iinion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. sestnik v Mubfja^r HlattU koSr Vninf^ib' PosI?nec. flnton Kobl, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, velepo-Leskovlc hisni postim" in bla^inik n i V L)^1,an\ Ivan Kregar podpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran i esmiK m blagajnik .Ljudske posojilnice-. Ivan Pollak mL, tovarnar Karol Pollak, tovarnar In posestnik v Ljubljani. Gregor ----Siibar, župnik na Rudniku. 7.a nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. CLIMAX Najcenejši obrat. a lil* 8 Bachrich & Co. i tovarna za motorje j DUNAJ X1X|6. I leliljeiislSdtcrtlrai. 83|]>. | EmmmmmmmtimmMMmmi Sloveči 200 letni loHi Seehafer-]ov rastlinshi balzam proti zaprtju, slabi prebavi, boleznim na jetrih, irevesih, ščipanju, Klati žili itd., jo samo || pristen k ruaočim rakom kot varstveno jenamko. — Dobi bo v vseh lekarnah ali naravnost edino pri upravičenem izdelovatelju "jLafislavu ffiides. lefaarna ,Zum roten Brefis' Pozsony 114 (Požun) Ogr.sko. IfcS" Pinarejanja se istlnijsho zasledujejo. Idi 1885 Cena eni steklenici 70 vlnarjov. 10 KnKmkK. Po povzetju žeat steklenic franko K 4'60. na Bulofjn r.a Avstrijo: Paul Bedlenbacher, zimi „Renfer Kreuz", Dunaj XIII., Aahofstrosso Nr. 141/114. fjP cfaneriJto "Materi telijo dobro. po ce/ii in -zamesl/iiH*potovali na/seol>rney'e rSimon™t/{77iete/xliia titjfo se favyila/n0. dijake razne moči za | (preše) izdeluje A. Tomšič M, M, p. Urinima. Ljubljanska pekarska zadruga sprejme več pekovskih vajencev ne pod 14 let starih s primerno Šolsko izobrazbo. Ponudbe na zadrugo pekov v Ljubljani sv. Petra cesta 48. 2262 (3) shMžiss, platno in drugo mannfaktnrno blago se 2706 kuni nalcesieie 26 •**P< »iljam oroije »»»k« Trctr, kut F»««' llainmrrlea*, Dritlmgc, i .mi* M«t»r in Kiubrrl, »» mokro-«■, piitolc 'M. po t«t.rnikkih cciiab. 1'opravila Mjrnicj«, Zanesljivim offlum do-mljujrin ujr.iilnt delna odplačila. t^ibjuni < tacli bulji c plitke, n« d« I sililo kupiti 8 dni na poikuitijo «)f'r«1, C«nlkl gaatonj in t rani o. F. DuSek, tovarna puSk, Opojno 8t. 02 ob državni /<•-Icznicl, CcSko 1924 □ocaaoanaaoaaaaaaaanaciaaaaD D Trgovina z žcleznino in cementom. U Fr. Zore Ljubljana ____Karlouska cesta št. 8 priporoča vedno svež portland- in roman-cement, bičje za strope, strešno lepenko, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi, štedilnike, lito-železne kotlje, pariluike in kotlje za žganje kuhati. — Veliko izbor kuhinjske posode, kakor tudi bogato pozlačenih nagrobnih križev itd. - Zaloga karbolineja, prašnega in strojnega olja. t do 2 vinarja obratnih stroš-kov za uro in HI' ■/. mojim pat.