11 8-2006 Za Du{ico Kunaver je nemara sli{al vsak gornik, ki ga koli~kaj zanimajo zapisi o sloven- skem alpinizmu. Upokojena u~iteljica angle{~- ine, avtorica {tevilnih knjig z alpinisti~no, etnolo{ko in pedago{ko tematiko, se je pisanju resneje posvetila po smrti svojega mo`a, alpini- sti~ne legende Ale{a Kunaverja, ki je umrl leta 1984 v helikopterski nesre~i. Delo ji je poma- galo premagovati prve te`ke trenutke po tragi~- nem dogodku. [tiri leta pozneje je s knjigo s kratkim in jedrnatim naslovom »Ale{ Kunaver« lik in delo svojega mo`a pribli`ala vsem, ki ga niso osebno poznali in niso vestno spremljali dogajanja v najvi{jih gorstvih sveta. To je bil za~etek dolge in plodne pisateljske poti, katere gonilna sila je `elja po ohranjanju dragocenosti, ki jih premore slovenski narod. Z zbiranjem in zapisovanjem ljudskih modrosti, pesmi, obi~ajev, bajk in pripovedk ter z izbiranjem in objavo podatkov iz bogatega alpinisti~nega arhiva pokojnega mo`a sku{a gospa Du{ica te dragocenosti iztrgati pozabi. «^e ima nek narod razlog za ponos, potem mora biti ponosen, ker bo la`e `ivel, la`e {el v prihodnost in mu ne bo treba samo posnemati in ob~udovati tujine,« pravi. Va{a prva knjiga z alpinisti~no tematiko je velik poklon va{emu pokojnemu mo`u. V njej se posre~eno prepletajo njegovi odpravarski zapiski in razmi{ljanja z utrinki iz zasebnega `ivljenja, ki Ale{a prika`ejo v vlogi mo`a in o~eta. Ste se te`ko odlo~ili, ~e in kaj sploh boste objavili? Moram poudariti, da so vsa moja prizadeva- nja okoli te knjige tudi poklon vsej prvi gene- raciji slovenskih himalajcev. ^utila sem, da `elim knjigo napisati, ampak - kaj dati noter? Pomislite, na{i himalajci so leta 1960 popol- noma za~etni{ko, v doma narejenih puhovkah, Na{e dragocenosti se nevarno izgubljajo Pogovor z Du{ico Kunaver Pogovarjala se je Mateja Pate arhiv Du{ice Kunaver brez himalajskih izku{enj, {li v nek svet, kjer so imeli nekateri narodi `e stoletne izku{nje. Pet- najst let pozneje je bil na{ majhen narod v sami svetovni {pici! V zgodovini himalajizma oziroma alpinizma ni nobene primerjave s tem meteor- skim vzponom. Vse to sem vedela. Ale{ je ni~- kolikokrat rekel, da so v mo{tvu odli~ni fantje. In potem se znajde{ med vsem tem gradivom, med tiso~i metrov filma, ~asopisnimi izrezki, rokopisi; res je bilo te`ko narediti izbor. Knjiga je iz{la leta 1988; dve leti sem le izbirala, kaj uvrstiti vanjo … Moram se lepo zahvaliti vsem alpinistom: karkoli `elim, dobim in ~e potrebu- jem pomo~, mi vedno in povsod pomagajo. Ste se pred tem `e ukvarjali s pisanjem? Pravzaprav zelo malo. Za~ela sem z o~eto- vimi spomini. Hude stvari je do`ivel v prvi in drugi svetovni vojni in je imel napisane 8-2006 12 spomine. Že kot otrok sem vedela, da je to nekaj neskon~no dragocenega. Žal je umrl nekaj tednov, preden je knjiga iz{la; meni je bilo to delo zelo dragoceno. Potem sem za~ela z angle{kimi u~beniki. Kot u~iteljica sem opazila, da otroci v {oli ne poznajo slovenskih pesmi in sem za~ela pripravljati knjigo Slovenska pesem v besedi in glasbi, pri kateri mi je Ale{ ogromno pomagal. Nabrala sva gore materiala; knjiga je bila tik pred izidom, ko se je Ale{ ponesre~il. Potem pa sem videla, da mi je pisanje pomagalo premagovati tiste prve najhuj{e trenutke. V knjigi Ale{ Kunaver so {e posebej simpati~ni odlomki iz dru`inskega `ivljenja, ki je bilo stkano tudi iz gorni{kih do`ivetij. Ste bili `e prej nav- du{eni nad gorami ali ste v gore za~eli zahajati skupaj z mo`em? Z Ale{em, ja. Spoznala sva se leta 1957, ko sem bila {tudentka drugega letnika. Takrat smo {tudentje dobili ko~o v Tamarju in smo tja hodili na udarni{ko delo, kopat jarke, nape- ljevat vodovod, … in tam sva se z Ale{em spo- znala. Prej nisem hodila v hribe, ker je o~e iz vojne pri{el invalid, pa tudi denarja ni bilo. Spo- minjam se, da mi je bilo kot otroku neskon~no veliko do`ivetje izlet na [marno goro. Moje pla- ninstvo - ne alpinizem, kajti od nekdaj sem se bala vertikale - je torej povezano z Ale{em. Najlep{i spomini so gotovo z gora, vsako nedeljo smo nekam {li. Ale{ je stokrat rekel: »Lepega vremena se ne ~aka doma!« In smo {li, pa ~eprav le popoldne po kosilu v hrib za hi{o. Zelo lepo dru`in- sko `ivljenje smo imeli povezano s hribi. Niste nikoli posku{ali svojega mo`a odvrniti od alpinizma? Gotovo vas je bilo strah zanj … Zmeraj me je bilo strah, samo nikdar ga nisem sku{ala odvrniti od tega. Preden sva se poro~ila, sem vedela, kaj delam. Vedela sem, da je alpinist po du{i, njegova osebnost je bila pre`eta z gorami. Vedno sem se bala, vendar - Ale{ je bil silno previden ~lovek, zelo razsoden, preudaren. Plezal je od svojega 15. leta, pa ni do`ivel nobene nesre~e. Znal je obrniti, ko je bilo treba. S prijateljem sta {la recimo pozimi v severno triglavsko steno, v ~udovitem son~nem vremenu in v takem je naslednji dan tudi pri{el nazaj. Dejal je, da nekaj ni bilo v redu; veter ni prav pihal, zarja in oblaki niso bili pravi … in naslednji dan je bil sne`ni vihar. Pa Sfinga, recimo. Sedem let je hodil tja in se vra~al, dokler mu kon~no ni uspelo – ho~em re~i, da ni {el ~ez mero. Kako ste pozneje sprejeli odlo~itev va{ih otrok, da se bodo za~eli ukvarjati z alpinizmom? Ale{ otrok in mene ni nikoli spodbujal k temu. Ko so otroci zrasli in je videl, da jih ne bo mogel zadr`ati, je rekel, da ~e jih ni mogo~e odvrniti od tega, jim je treba pa~ pomagati z opremo in z nasveti. Tako je vedno dajal drobne nasvete, pazil, da bo vse ~im bolj varno, jaz sem se pa vedno tresla. Ampak – ~e pomislim, koliko imam lepih spominov, {e za sto let … In vsi so povezani s hribi. Ale{ je znal zdru`iti dru`insko ̀ ivljenje z alpinizmom. Na{a dru`ina ni bila zaradi njegovega alpinizma ni~ prikraj{- ana, ~e izvzamemo odprave v Himalajo. ̂ e smo {li skupaj v hribe, smo dostikrat naredili tako, da smo ga mi po~akali kje pod steno, on pa je vmes sko~il za nekaj uric na plezarijo. Veliko je pomenilo, da smo znali to zdru`iti. “Koliko imam lepih spominov, {e za sto let ... in vsi so povezani s hribi”. 13 8-2006 Va{e zavzeto spremljanje dogajanja v slo- venskem alpinizmu je bilo posledica zakona z Ale{em ... Ale{ si je zadal cilj spraviti slovenski alpini- zem v svetovni vrh. To je bil njegov osebni cilj, cilj njegovega ̀ ivljenja. Ko so na{i alpinisti prvi~ videli Himalajo, so bili vrhovi vseh osemtiso~a- kov `e osvojeni. Sedem let po tem, ko se je svet ustavil ob novici, da sta Hillary in Tenzing stala na vrhu Everesta, so {li na{i na Trisul. Mimo- grede, Angle` Longstaff je bil na Trisulu ̀ e leta 1907 - `e to pove, koliko smo mi zamudili. Ko je Ale{ leta 1960 pri{el s Trisula, sem vedela, da se bo v Himalajo {e vrnil. Leta 1962 sta {la z Zoranom Jerinom v Nepal, Ale{ je o tem posnel film, Zoran pa napisal knjigo (Vzhodno od Kat- manduja). Takrat je {el Ale{ na ogled ciljev bodo~ih odprav. Na tej poti je prvi~ videl Lotse in si ga postavil na obzorje svojega `ivljenja. To je bilo nekaj neverjetnega. Leta 1962, osem let, preden je bila preplezana prva stena v Hima- laji (Anapurna, 1970, angle{ka odprava), ko je bil domet slovenskega alpinizma {esttiso~ak (Trisul), si je Ale{ ustvaril vizijo o ju`ni steni Lotseja, za katero vemo, da je bila naslednjih 20 let poligon svetovne elite! Zelo usodno je na to alpinisti~no pot posegel ^opov steber pozimi. Vedeti moramo, da je bila takrat druga~na miselnost kot danes, bil je zelo globok in zelo iskren patriotizem. Kolikokrat mi je Ale{ rekel: »Ko bi ti vedela, kako je, ko gre{ proti vrhu in da{ zastavo v nahrbtnik!« To je njim res zelo veliko pomenilo. Da bi nam kdo vzel ^opov steber?! »^opa« sem se zelo bala, ker sem vedela, da ne bodo odnehali. Je bila pa izku- {nja iz ̂ opa zelo trda; [rauf je rekel, da mu je na Daulagiriju pomagala pre`iveti: »^e smo pre`iveli ^opa, bomo pa {e kaj drugega …!« To jim je dalo veliko poguma in samozave- sti. Na himalajske za~etke je treba gledati z o~mi tiste dobe. Ko so se na{i alpinisti vrnili s prve himalaj- ske odprave, je slavil ves narod, to je bil narodni ponos. Sledil je Kang- ba~en (1965), nato Hinduku{ (1968), kjer je na{im himalajcem zrasla samozavest, tako da je naslednje leto sledila Anapurna, prvi sedem- tiso~ak, potem pa je bilo dovolj poguma za Makalu leta 1972 … Ale{ je rekel: »^e zamudi{ vlak, mora{ te~i hitreje od njega.« To so slovenski alpinisti tudi storili. Pozneje ste del obse`nega arhiva o odpravah, ki jih je vodil va{ mo`, objavili v knjigi od Triglava do treh vrhov sveta. Ta knjiga je bila izdana ob stoletnici slo- venskega planinstva. Zakaj od Triglava do treh vrhov sveta? ^e vzamemo Triglav kot simbol: kako ganljivo je, da ni bil slovenski do leta 1918, pa so vendar vse najpomembnej{e poti nanj ostale slovenske: prvi pristop, prvi~ ~ez severno steno, Centralni steber, tudi pozimi, pa Sfinga kot nek zadnji problem … Naslednja generacija alpinistov je »sko~ila« s Triglava v Himalajo - danes imamo Slovenci v tretjem zemeljskem polu (Makalu, Everest, Lotse) tri prvenstvene smeri! To je vendar ponos, izjemen dose`ek nekega naroda. To `eli povedati knjiga Od Tri- glava do treh vrhov sveta. Knjiga o ^opovem stebru (ki je iz{la lani ob {estdesetletnici prvega vzpona, op. p.) je prva knjiga v zbirki Prvi slo- venski himalajci in bara sab Ale{; naslov je malo dolg, ampak prvo himalajsko mo{tvo ne sme biti pozabljeno. V pripravi so knjige o odpra- vah na Trisul, Makalu, Lotse in o Sfingi; vse naj bi iz{le letos. Knjigam bodo prilo`eni tudi DVDji s filmi (Trisul - o odpravah iz leta 1960 in 1987, Lotse – odprava iz leta 1981) oziroma z diapozitivi in izvirnimi radijskimi pogovori “Mislim, da sem tista sre~na babica, ki si gre napolnit baterije k vnukom”. 8-2006 14 in rokodelskih novicah ter Slovenskih ve~erni- cah. Toliko znanja, izpiskov, izrezkov iz ~asopi- sov sem si nabrala, da se mi je zdelo {koda, da ne bi kaj napisala, ko pa vem, da je lepo in da se mora ohraniti. Kako izbirate, kaj od slovenskega ljudskega izro~ila boste zapisali? Dobite namige sproti, od koga drugega ali imate spisek `elja, ki jih po~asi uresni~ujete? Leta in leta zbira{ in se ti nabere ogromno materiala. I{~e{ pravljice, najde{ pesmice, i{~e{ pesmice, najde{ pregovore, i{~e{ pregovore najde{ {ege, i{~e{ {ege … In potem ne ve{ ve~, kako bi se stvari lotil. Pa opazi{, da je o kamnu ogromno gradiva in naredi{ knjigo o kamnu. Pa da je v kruhu neskon~no veliko … Tako sem ugotovila, da je najbolje za~eti s tematskimi sklopi. O ̀ ivalih, rastlinah, kamnu, kruhu, vodi, najpomembnej{ih elementih na{ega izro~ila. Gradivo samo me je vodilo v to tematsko raz- poreditev. Zasledila sem tudi knjige o slovenskem ljud- skem izro~ilu v angle{~ini … V~asih sem zaradi tega `alostna … [e dobro, da sem taka kra{evska trma. ^e gledam s poklicnega stali{~a – tuji u~beniki ne dajo na{emu otroku nobenega vedenja, kako bi tujcu predstavil svojo de`elo. Maturant ve vse o Londonu, Shakespearu, kar ho~e{, ko pa mu re~e{: »Pelji tujca po Ljubljani«, pa ne ve ni~ povedati. O mestu, ki ima od mosti{~arjev dalje naselitveno kulturo, slovenski izobra`enec ve le zelo malo povedati. Nevarno je, kako se te na{e dragocenosti izgubljajo. Vendar vsa ~ast nekaterim {olam in posameznim u~iteljem, ki se trudijo in pripravljajo razne pro- jekte, ob katerih {olarji zbirajo krajevno ljudsko izro~ilo. [e sledite aktualnim dogajanjem v slovenskem alpinizmu? Kaj mislite o modernih na~inih spremljanja dogajanja na odpravah (inter- net, …)? Trudim se slediti, prebi- ram Planinski vestnik, ampak zdaj, ko sem se tako zakopala v med bazo in steno (Makalu - odpravi leta 1972 in 1975). Na DVDju bo iz{el tudi film, ki ga je Ale{ posnel v Nepalu leta 1962. Zadnja leta knjige izdajate v samozalo`bi, imate svojo spletno stran s spletno trgovino. Kako ste pri{li do te zamisli? Zalo`be niso bile naklo- njene izdajanju knjig s podro~ij, ki vas privla~ijo? Kaj naj re~em – slabe izku{nje. Nekaj zelo grenkih izku{enj sem morala pre`iveti. Videla sem, da je pri nas le v samozalo`bi mo`no izdajati nekomercialne knjige. Vse je sicer zelo skromno, saj je finan~no zelo te`ko. Nimam nobene prodajne mre`e, tudi nisem tak tip. Niti eno od podro~ij ni komercialno; z angle{~- ino ne more{ prodreti, ker so tuje zalo`be zelo agresivne in doma~a pamet ni~ ne velja, ne glede na to, da sem prepri~ana, da je to, kar sem naredila, zelo dobro. Z etnologijo sem imela vedno te`ave, tudi zato, ker sem anglistka, ne pa slavistka ali etnologinja; ~e bi bila vsaj glas- benica, bi mi to pomagalo. Kot u~iteljica sem videla, da na{a kultura nazaduje, da je mladi ne spo{tujejo; ampak - saj niso mladi ni~ krivi. Ne ljubi{, ~esar ne pozna{! Pri pou~evanju na razli~nih {olah sem opazila, da ko za~ne{ pri- povedovati o doma~ih stvareh, »nehajo dihati«. To, da mladih ni~ ne zanima, sploh ni res. Mlad ~lovek nima, ~esar mu ne da{. ^utila sem, da bi bilo treba stvari obelodaniti. Dvajset let sem porabila za branje knjig, najve~ iz 19. stoletja, stotine ur sem pre`ivela v NUKu ob Kmetijskih 15 8-2006 te knjige in filme o Ale{evih odpravah, me ~as ve~krat prehiti in se informiram »za nazaj«. ^e govorim kot opazovalka alpinizma, se mi zdi, da so danes alpinisti zelo pod pritiskom. ^e pogle- dam nazaj – v ~asu odprave na Trisul smo brali skoraj dva meseca stara pisma, potem so se ta pota kraj{ala, pri odpravi na Makalu so `e imeli nekak{ne {ifre, s katerimi se je dalo komuni- cirati prek radia, tako da smo novice dobili recimo dvakrat na teden. Po Ale{evi smrti pa se je hitrost sporo~anja {e pove~ala. Mislim, da je to, da je nek alpinist sredi stene na o~eh vsega sveta, velik dodaten napor. Mislite, da so ljudje zaradi sodobnih medijev kljub popularizaciji plezanja manj la~ni knjig? Se je v~asih ve~ dalo na knjige? Zagotovo. Zdaj je preprosto vsega preve~. Knjig, filmov … ̂ e spet pogledam nazaj – kako smo v ~asu odprave na Trisul drug drugemu grabili ~asopis iz rok in brali dva meseca stare novice! Danes se mi zdi, da gredo kaki vrhun- ski dose`ki kar tako mimo, da se mi v~asih zdi kar krivi~no. Mislim, da ni podro~ja v Sloveniji, kjer bi na{ narod bil 30 let v samem svetovnem vrhu. Tudi ne vem, ~e je kak{en drug narod tega sposoben; saj si dober eno leto, dve, ne pa trideset! Vse, kar se dogaja v {pici alpinizma, je tako ali druga~e povezano z na{im alpiniz- mom. [koda, da se v na{i publiki dolo~ene stvari tako ignorirajo. Na{ alpinizem ima stare korenine in to je velika odlika. Vendar – svet se preve~ hitro vrti in se ne ustavi takrat, ko bi bilo treba. V poplavi informacij pa se bistvo dostikrat izgubi. Kako najdete ~as in energijo za vse aktivnosti, ki vam polnijo vsakdan? Kaj naj re~em? Po svoje je tudi starost dobra stvar. Stari ljudje rabimo manj spanja. Zdaj mi {tiri, pet ur spanja zadostuje, to pa pomeni, da si za toliko tudi podalj{a{ delovni dan. To je velika pridobitev starosti. Ogromno energije mi dajo vnuki. Mislim, da sem tista sre~na babica, ki si gre napolnit baterije k vnukom. »Korenine moramo imeti v doma~i zemlji. Potem, ko drevo zraste, naj vrhovi gledajo v svet, korenine pa naj bodo doma …« mi je odzvanjalo v glavi, ko sva se poslovili. Po koncu pogovora sva {e malo klepetali »off the record«, a si nisem mogla kaj, da ne bi zapisala odlomka pogovora kot pomenljive sklepne misli. »Poglejte recimo Mojstrano z Dovjem, 2000 prebivalcev imata, pa okrog 30 olimpijskih smu~arjev in vrhunskih alpinistov svetovnega formata. Pa kje na svetu je {e tak kraj?! Pa mnogo Slovencev tega sploh ne ve! Nimamo niti alpinisti~nega ali planinskega muzeja, niti enega kvadratnega metra, kjer bi lahko prikazali vse te dose`ke! Neverjetno. V tem delamo velike napake kot narod. Miselnost nekega naroda, ki je sam nase ponosen, je dru- ga~na.« m Gorni{ka bibliografija Du{ice Kunaver Ale{ Kunaver. Maribor: Obzorja, 1988. Od Triglava do treh vrhov sveta. Radov- ljica: Didakta, 1994. ^opov steber – dvakrat prvi~. Ljubljana: samozalo`ba Du{ica Kunaver, 2005. Trisul je prvi slovenski himalajski vrh, tja je leta 1960 vodila prva slovenska himalajska pot. Tu je bil posnet prvi slovenski himalajski film. Knjiga in DVD, ki bosta iz{la predvidoma septembra letos prina{ata knjižno in filmsko dokumentarno gradivo o 1. slovenski himalajski odpravi in {e o dveh naslednjih odpravah na to goro: leta 1976 in 1987. Z nekaj prvenstvenimi smermi so te na{e himalajske odprave spremenile himalajski Trisul v »slovensko goro«. Knjiga in DVD bosta iz{la v zbirki Prvi slo- venski Himalajci in bara sab Ale{. Lani je kot Prednaro~ilo knjige z DVD-jem TRISUL – VARUH BOGINJE prva v zbirki iz{la knjiga ^opov steber – dvakrat prvi~. Prednaro~ni{ka cena za komplet (knjiga+DVD) je 5.800,00 SIT (24,20 €), DDV vklju~en v ceno. Vpla~ila na ra~un 02013-0089119151 NLB Ljub- ljana-Ši{ka. (Du{ica Kunaver s.p., Mesesnelova 8, 1210 Ljubljana – Šentvid, www.kunaver.com) V pripravi so {e naslednje knjige in DVD-ji: – Makalu – Prvi~ prvi v Himalaji – Triglav in triglavska Sfinga – Prvi~ – Dežela Šerp – Lhotse – Prestop ~ez meje starega alpinizma