Inserati i« sprejemajo in valji tristupna vrsta: i kr., če se tiska lkrat, l" n ii n ii * n n n n n ® 'i fri večkratnem tiskanji se •ena primerno »manjša. Rokopisi ■e ne vračajo, uefrankovana pisma ae ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvr. administracija) in ekspedicija i a Starem trgu h. št. 16 Političen lisi za slomsKi uaroi Po pošti pre|«m»n »ein: /.a eeio ieto . 10 ,r ta pol leta 6 .. — ta četrt leta •„> M 511 V idministracljl velja /.a celo leto . . ti gl. 40 kr. ta poi ieta 4 „ 20 „ ta četrt leta . . li „ 10 „ V Ljubljani na doni pošiijan . velja 60 kr. več na leto. Vredniitvo j« na Bregu mina štev. 190. izhaja potrikrat na teden in aicur v torek , četrtek 111 «011010. jCf '" t ' Se Slovenska ni propala! Lepo našo domovino bi pač morale solze obliti, če pogleda na Bvoja mesta. Na Goriškem so vsa mesta poitalijančena, na slovenskem Štajerji in Koroškem pa ponemčena. Le v kranjskih mestih je človek smel še brez strahu slovenski govoriti; le tu so nektere hiše še ohranile mili naš jezik v časti in navadi. Pa tudi iz kranjskih mest bodo „Kranjci" kmalo vrženi, če pojde tako naprej, kajti zadnje volitve so pokazale, da naši nasprotniki energično delajo, da bi slovenski živelj, slovenski jezik prej ko mogoče iztrebili. In zakaj je tako prišlo? Slovenija je revna in nema desetakov in stotakov, da bi jih podkupljivim ljudem v pest stiskala; kajti žali-bože, mnogo je njenih sinov , ki jo hočejo le ljubiti, če se jim to dobro plača! Vse tedaj domovino našo zapušča, ker je revna, zapuščena sirota, ker nema zlatih gradov in častnih služb oddajati. Tem več vredni so tedaj tisti, kiji služijo, ker služijo ji iz otroške ljubezni, iz poštenosti, in od revne matere ue zahtevajo več, nego jim dati more. Pa zarad tega naši mili, dragi domovini še ni obupati. Kar je ubežalo v nasprotni tabor, bilo je vse piškavo in od nekdaj že polovičarsko, kruho-borno, samopridno. Za take ljudi ni škoda ; ljudje, ki imajo svoje prepričanje za par goldinarjev na prodaj, taki nobenemu narodu ne morejo v čast biti, in mi jih radi Nemcem prepuščamo. Slovenija pa še ima zvestih sinov, ki je ne bodo zapustili, naj pride še taka sila ; ima sinov, ki bodo zdaj še z večo eneržijo in od-važnostjo za njen blagor delali, iu za njeno čast goreli, ko vidijo, kako se njeni nasprotniki napenjajo, da bi jo vničili, sinove, kojih pogum z nevarnostjo raste, in na ktere se sme vsigdar zanašati! Žalostno je, da so naša mesta vsa že na pol ponemčena, da se v mestih skoro več nemški nego slovenski govori, da se Nemec v naših mestih bolj domačega in med svojimi čuti, nego domačin Slovenec; vse to je žalostno; a obupati nam ni treba; samo bolj značajni, bolj energični moramo postati, in več delati! Mi imauio težek boj, ker se imamo boriti z nevednostjo, o kteri pravi pregovor „gegen die dummheit kitmplen die gbtter selbst vergebens"; boriti se nam je s stranko, ki ima sedaj vladno krmilo v rokah z njenim mogočnim vplivom na vse stanove. Saj je daudanašnji ta stranka vsegamogočua, ona daje zaslužek tisočerim in tisočerim ljudem; tako daleč pa še nismo prišli v spoznanju, da bi bil tudi tisti kaj vredeu, ki delo opravlja, iu dozdaj velja za gospoda le tisti, ki delo daje ; na tisoče takih ljudi pa je strašna falanga , ki je vladajoči stranki vsaki čas na razpolaganje. Kaj hočemo mi revni Slovenci brez denarja uasproti takemu sovražniku ? Vendar nam ni treba obupati. Naša moč je naša ideja, pravičnost naše stvari; naša moč je ljubezen in zvestoba poštenih sinov slovenskih do svoje domovine. Kakor pojo Poljaki in za njimi Ilrvati „još Hrvatska ni propala, dok mi živimo", tako smemo peti tudi mi ,,še Slovenska ni propala, dok mi živimo"; dokler nas še kaj ima, ki smo pripravljeni za našo idejo vse žrtvovati, tako dolgo je naša stvar še ua dobrem. Kedar postanemo vsi taki kruhoborci, kakor nekteri purgarji v uaših mestih, da bomo svoje glasove za denar prodajali, kedar postanemo vsi taki, še le potem se bo smelo reči : „Finis Sloveniae" — konec je Slovenije. A hvala Bogu , tako daleč še nismo iu poleg nekterih žalostnih prikazen smemo vendar tudi s ponosom omeniti , da imamo mnogo značajnih rodoljubov po mili Sloveniji, kateri stoje ko skale za naš program in ti so pogoj in nada boljše prihodnosti, čast domovine in veselje naše matere Slovenije. Svela dežela v turški oblasti. Ruska je začela vojsko s Turško, piše „Čech" 14. julija, z namenom osvoboditi kristjane na balkanskem polostrovu izpod turškega jarma. K temu namenu je pa še zategadel bolj poklicana, ker je s kršanskimi narodi na balkanskem polostrovu spojena tudi z narodnimi vezmi. Ruska misli osvoboditi iz turškega jarma kristjane in Slovane skupno. Da bi le dosegla namen , zarad kterega je začela vojsko s Turško I Ali v gnjusnem turškem robstvu živtS razun slovanskih narodov na balkanskem polostrovu še tudi drugi narodi, ki tudi s trepe-čim srcem pričakujejo uro rešitve. Na zapadnih bregih polostrova prebivajo številni Letno poročilo dunajskega cecilijinega društva. (Z Dunaja 20. julija.) Ker ste si v Ljubljani cecilijino društvo vstanovili z namenom, da gojite in budite cerkveno petje, mislim, da ne bode odveč, ako Vašim čestitim čitalcem nekoliko poročam o delovanju dunajskega cecilijnega društva. Imenovano društvo je prošli teden razposlalo tiskano poročilo za leto 1875 in 1870. Društvo se je ieta 1871 vstanovilo, končalo jc torej uže 5 to leto svojega delovanja. Društvo postavilo si je visok namen podpirati cerkveno glasbo in cerkvenemu petju kolikor naj bolj mogoče pomagati na noge, njegovemu delekrogu stalo je tudi dc tega, buditi globo-keji razum za klasične stare in najbolje nove kompozicije na cerkvenem polji, vnemati in oživljati tudi ljubav do stvari, osobito vstanov-Ijati v mestih in na deželi pevska društva, ki bi v označenem smislu delovala, kar bi bilo sigurno sredstvo p'emenititi ljudski čut in vnemati ga k ljubavi do vzvišenega. Da društvo doseže visok svoj namen, služila so mu sledeča sredstva: 1. društvena šola, v kojej so se vadili odraščeni za sposobne učitelje v petji, voditelje petja, orglarje in cerkvene pevce. Poduk obsegal je: 1. figurirano petje; 2. gregorijanski koral; 3 teorijo vež-banja glasov; 3. način, kako podučevati v petji; 4. orglanje; 5. teorija glasbene umetnosti (splošno glasoslovje, poduk v harmoniji, kon-trapunkt); G. liturgijo in cerkveno glasbeno literaturo; 7. zgodovino cerkvene glasbe ; slednjič 8. teorijo sestavljanja orgelj. Društveno šolo obiskovalo je skozi pet let mnogo učencev; obiskovanje bilo bi pak mnogo večje, ako bi učenci smeli imeti nado, da dobe pošteno dotirana mesta za orglanje. Neverjetno in nezaslišano slabe plače organi-stov v mestih ter na deželi vstraši marsikte-rega vrlo sposobnega za napredovanje šolanja v orglarskej stroki. Ipak ima društvo veliko število v svojej šoli izobraženih organistov, vodij v petji itd. Priborili so si ti častna mesta na muzikaličnem polji. Kot najbolje sredstvo služi za dosego društvenega namena praktička izvršba najiz-vrstnejših cerkveno-glasbenih kompozicij (korala in del ustvarjenih v 15. in 10. veku.) Pri tem se seveda niso izključevale novejša dela, ako so le pristnej cerkvenej glasbi kolikor toliko zadostevalo. Dunajsko cecilijno društvo je 1. 1872. po-čenši v mnozih dunajskih cerkvah veliko število takovšnih cerkvenih kompozicij pelo in sicer v mešanem koru, ki šteje sedaj 01 udov, namreč 28 gospej in gospodočin in 33 gospodov. S tem se je onemu strahovitemu šlen-drijanu na cerkveno-glasbenem polji postavilo nasproti, ki je v novejem času toliko zakrivil, da sta se cerkveno petje in cerkvena glasba skoro da podivjila. Društveno delovanje imelo je v tem ozriu tem jveče zasluge, ker sta vse njegovo na-meravanje in trud le v to obrnjena, da razširjata se svojimi produkcijami čut za najple-menitejše glasbene umnotvore na cerkvenem polji v najdaljših, v naj globokejih krogih civiliziranega sveta in tudi ljudstva. V poslednjih dveh letih (1875 in 187GJ pelo je društvo sledeče imenitne kompozicije: 1. v c. k. dvornej farnej cerkvi pri sv. Mihaelu 9. maja 1875: Missa a capella od Josquin de Prčs (1440); O bone Jesu od Palestrina (1514); Domine ne in furore tuo od Josquina (1440); O salutarishostia od Pierre dela Rue (144G); 2. v farnej cerkvi pri Mariji Pomagaj 5. febr. 1870: Introitus in Communio (Cantus grego-rianus); Missa „Salve Itegina" od Stehle-ta; kršanski narodi, kteri pa nimajo nobenega tacega zaštitnika, kakor ga imajo Bulgari v Rusib. Kar pa želimo Bulgarom, to želimo vsem kristjanom ua balk. polostrovu brez razločka narodnosti, to želimo kakor kristjani in moramo želeti za vse brez razločka ljudske pravice, narodno in družbinsko svobodo in turško suženjstvo nam je enako protivno, naj ima že za „psa" Slovana, Grka, Armena, Mnemonita, Miridita ali Albauca. Vendar še niso dobili ti narodi nobenega delavnega zaštitnika. Ruska omejuje svoj osvo-bodujoči program samo na Bulgarsko ; iz di-plomatičnih vzrokov se Bosne in Hercegovine še ne dotika, zročeč tukaj plemeniti namen sosednej velemoči, ktera se pa še do sedaj ni mogla odločiti k častnemu in zraven tudi vspešnemu koraku namreč, da bi oprostila kristjane v omenjenih turških provincah iu tako pemnožila svoje ozemlje. Da bi se pa grško kraljestvo potegnilo za svoje narodne brate v evropskej Turškej, pa ne dovoli Angleška, stalno držeč malo kraljestvo v ograji. Vendar se pa nadjajo vsi krščanski narodi v evropejskej Turškej, da bodo z oproščenjem samo jednega izmed njih tudi vsi drugi oproščeni turškega jarma, da se to , kar se da Bulgarom, tudi drugim spodobi in da bodo tudi dosegli. Ali kristjani v Aziji ne morejo toliko upati. Tudi najbolj navdušeni prijatelj Rusov in Slovanstva ima za zadnjo mogočnost, ko bi Rusom tudi vse dobro izteklo, zdrobljenje turškega gospodstva v Evropi. Azije se naša želja le na notika. In vendar je v Aziji množuo število kristjanov pod turško oblastjo; Armenija, Sirija in Palestina, sveta zemlja, zibelj krščanstva ima tedaj še tudi na dalje ostati pod gospodstvom zasramovateljev Kristusa in krščanstva. Cel roj misli iz davno minulih časov se vzbudi v človeku, če pomisli na turško gospodarstvo v svetej deželi. Koliko se je pretočilo krvi, da bi se sveta dežela Turkom odvzela! Kako je navduševala ta sveta ideja kristjane srednjega veka ! Pet velicih vojsk je nastopilo kljub mnogim zaprekam pot v sveto palestinsko deželo in priborilo si je z najve-čimi težavami za nekaj časa vsaj nekaj te svete zemlje. Po dve sto let trajajočem boji si je pa zaničevatelj krščanstva in predstavitelj Adoramus od Palastrina; Jesu redemptor od Ritter-ja. 3. Concert spirituel 8. aprila 1876: kori „acap^lla'1: a) T. L. da Vittoria (1540), Popule meus'; b) G. P. Palestrina (1524—1594): OboneJesu; c) D. Bortnian-sky (1752 - 1825): Kerubinov pesem; J. S. Bach (1685—1750): Choralvorspiel; G. F. Hiindel (1685— 1759) Geistliches Lied; J. S. Bach: Arija iz kantate : Also hat Gott die VVelt geliebt, za sopran, violončel in glasovir; A. C o r e 11 i (1653—1713): Sonata za vijolončel in glasovir; A. Stradella (+1681): Cerkvena arija; a) J. S. Bach, kromatička fantazija in fuga; b) F. Schubert (1797—1828), Impromptu E. moli; c) Chopin (rojen Poljak, po poljski pisal se je Ko p in, 1809—1849) Scherzo H. moli za glasovir; Dr. Kari Lowe (roj. 1796) Die Aufervveckug des Lazarus", oratorij za solo, kor in orgije. 4. v cerkvi „Maria am Gestade" pri. o. o. Redemtoristih 12. novembra 1876: Tantum ergo, Introitus, Graduale in Communio (Cantus gregorianus): Missa od L o 11 i j a ; Olfertorium od M. Haupt-m a n n a. Da je to društvo vse svoje moči napelo, vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago, upotrebilo, da ustreza vzvišenemu namenu, da človeške divjosti, kruti Turek, zopet pridobil vlado nad sveto deželo in tam, kjer je stala zibelj krščanstva, se je pomolil kviško k ue-besom vitki minaret s polumescem. Po različnih mednarodnih dogovorih in pritiskih zapadnih držav je bila sicer osman-ska vlada prisiljena navidezno in na papirji trpeti kristjane v onih deželah in jih ne preganjati, ali kaj pomaga, ker moslemin ostane moslemin. Kristjani v Aziji niso nikdar v res niči vživali verske svobode, preganjani so v vseh krajih in v vseh razmerah kakor popred. O krutostih v Bulgarskej je zvedel celi svet in grozna poročila v njih so napolnila z grozo vse evropsko prebivalstvo in Ruska je zatega-del smatrala za dolžnost napovedati Turškej vojsko. Ali ne manjše grozovitosti kakor v Bulgarskej se gode že od nekdaj tudi v Aziji in le velika oddaljenost teh dežel je vzrok, da ne dobimo poročil o okrutnostih, kakoršne trpe kristjani v Aziji posebno v Armeniji, Palestini in Siriji. Tudi sedaj bi mogel kdo kakor pred večimi stoletji Peter Amijenski oznanjevati to, kar je v minulih časih navduševalo celo Evropo in jo pripravilo k tako znamenitim vojskam za zmago križa. Iz tega razkaza žalostnih razmer v svetej deželi se dobro razvidi, da je program izhodnega vprašanja preveč omejen, da se ima vzvišena ideja, dati vsem ljudem njih pravice nazaj, ko jim jih islam krati , le deloma izvesti, samo v Evropi in morebiti še tukaj ne povsod. Kdaj dobe tudi drugi krščanski narodi svojega branitelja, kdaj se bo vzpela zavednost evropskih držav vsaj do te stopnje, da bi ne trpela mosleminskega gospodstva nad Palestino, nad to sveto deželo, s ktere je posvetilo in se razžilo solnce krščanske vere. Ni dvomljivo, da bodo pri končnem vrav-novanji razmer na izhodu razun Ruske tudi druge evropejske države delovale. Da bi le prišla pri končnem razrešenji izhodnega vprašanja tudi misel Palestino izpod turškega jarma osvoboditi na dan in da bi se ta ideja, za ktero je že toliko kristjanov svoje življenje darovale, tudi izvršila ! 1 bojišča. Rusi se v Bulgariji pomičejo proti Plov-divu in Drinu, kjer jih pričakuje Suleimau mu pri vsej najboljšej moči in volji vendar ni bilo mogoče popolno ustrezati zahtevanju, ki se je ua njo stavilo, krivo je to, da je res premalo za društvo se zanimivajočih, da vlada v krogih, ki bi se imeli naj bolj za to društvo zanimati, ne samo ne navdušnost, timuč celo delovanje v nasprotnem smislu, to vse je vzrok, da je odbor primoran v tem oziru v poročilu javno tožiti ter izjaviti, da je društvo celo v nevarnosti razpusta in nehanja, ako se doti-Čnim krogom v pravem času ne odpro oči. Neizmerna nesreča društvu je bila nenadna smrt njenega predsednika Dr. A. O. Ambros-a, (ki rojen Čeh v Pragi) je z vso svojo navdušenostjo, z vso svojo sprednostjo in velikim vplivom vzdrževal društvo na naj višji stopinji, ki jo je društvo doseči moglo. Društvo imelo je leta 1871 7000 gld. vsta-novine in v papirjih 500 gld. Od podpira-taljev je društvo prejelo 1509 gld. Premoženje se je moralo zmanjšati, ker so naraščale vedno veče potrebe, a podpornikov število se je od leta do leta manjšalo. Umrl je cesar Ferdinand, ki je društvu vsako leto 105 gld. podaril, umrla cesarica Karolina Avgusta, nadvojdinja Sofija, knezBattyany — Strattmann, ki so vsi vrlo dosti društvu darovali. Nemško paša, ki bo pa težko kaj opravil, če se pomisli, da še Črnogorcev ni mogel premagati in je bil od njih sramotno iu /. nezmernimi zgubami zapoden iz dežele. V Plovdivu so prebivalci v Bilni skrbi pred Rusi in so licej-skemu vodji Ali Suavi Efendiju telegrafirali, da naj gre k sultanu ter mu priporoči, da bi z Rusi sklenil premirje. Ali Suavi je res šel k sultanu; je li pa kaj opravil ali ne , Be še ne ve. Na sultanovem dvoru je vsled slabih poročil iz Bulgarije vse zmešano in guverner v Brusi je dobil že povelje, da naj za sultana in njegov dvor pa za vlado preskrbi potrebna stauovanja, ker se hoče dvor tje pre-preseliti, če jo Rusi mahnejo proti Carigradu. Turki se še uekoliko zanašajo na novega vi-šega poveljnika Mehmet Ali paša, ki pa sam nima veliko upanja, in si je preden prevzame poveljništvo, izprosil 8 dni odloga, da si bojišče ogleda in o vseh rečeh prepriča osebno. Pa kar bo tam videl in našel, ne bo ravno pomnožilo njegovega zaupanja. Vsled bolehnosti in begunstva ima namreč Turčija 40.000 vojakov manj na bojišči, kakor se je govorilo in Ilasan paša, ki je bil v Nikopolu vjet, imel je namesto 15.000 ljudi komaj 5000 pod svojim poveljništvom. Tudi pripoveduje sam, da so bili njegovi ljudje tako demolizirani, da je moral dan prej, preden se je vdal, tri vojake z lastno roko ustreliti! Oddelek ruske vojne, ki je bival v Nikopolu, odšel je proti Plevnu ondašnjim vojakom na pomoč, ki so bili 20. t. m. pri Plevnu tepeni in so se morali nazaj proti Bjeli umakniti. Pri tej priliki zgubili so Rusi 2 polkovnika, 14 častnikov in 1878 mož. Razun tega bil je še 1 general s 14 častuiki ranjen. Turki so ostali v Plevnu, v Nikopol pa so 25. t. m. došli rumunski vojaki, ki imajo vsled pogodbe braniti pokrajine podonavske. Iz Petrograda se dalje 25. t. m. službeno telegrafuje: Ruski parnik „Nikolaj" in dve ladjici so ogenj metali v turški tabor pri Silistri iu Turke prisili, da so se umaknili. Za tem pride turški monitor, na kterega so začeli takoj streljati in ki so ga zelo poškodovali in ubili ali ranili več ljudi. Rusi niso imeli nobene zgube, le brodovje bilo je nekoliko poškodovano. Ko se je več turških ladij pokazalo, so se Rusi umaknili. vitežki red, in mesto Dunaj sta kot dobra podpornika izstopila; tudi prva avstrijanska državna blagajnica, ki je vsako leto 400 gld. društvu podarila, je svojo podporo znižala na 100 gld. na leto. Društvo je 1871 1. imelo 22 vstanovnikov, 162 podpriateljev, skupaj torej 184 podpornih udov, 1. 1876 je število vstanovnikov zmanjšalo na 17, ono podpornikov na 30, skupaj torej 47 podpornih udov. Da torej društvo za daljni svoj obstanek nujne subvencije za svoje vspešno delovanje in za izveršitev blazega svojega namena potrebuje, je razvidno. Akoravno je vstanovina leta 1876 še 5000 znašala, ter podporni udje vsako leto blizu 1000 gld. zložijo, vendar je to premalo za daljno vspešno delovanje. Res čudno je to, da se za tako plemenito društvo tako malo podpirateijev v središču Avstrije na Dunaji nahaja. Poročilo samo izjavlja, da društvo ta čas zavira deloma indolenca dotičnih krogov, deloma se pak društvu tudi s tem stavijo zapreke, da je večina duhovnikov in pevskih vodijev v cerkvah dunajskih odtegnila pravo pri sve-čanostnih prilikah nastopiti. (To se razlaga iz tega, da ima vsaka cerkev uže svoje pevce in pevska društva naj bolj posvetnjaška, kojim se 23. t. m. jadralo je po Donavi do Ruščuka 5 turških parnikov in monitorjev. Ruske baterije v Slobošiji so zapalile 3 parnike, enega pa potopile. S črnogorskega bojišča zadnji telegrami poročajo, da so Črnogorci vzeli že vse strelnice okoli Nikšičev in da se bode tudi trdnjava sama kmalo vdala. V Aziji so ruske čete pod generalom Alhazovom zasedle 22. t. m. turško vtrjeno pozicijo pri Mirkulki, pri kteri priliki so Turki zgubili 48 mož. Čete Muktar pašine se vtrjujejo. Proti ruskim kolonam, ki stoje pri Ardahanu, Be je iz Oltia vzdignilo 3000 Turkov. Politični pregled. V Ljubljani, 27. julija. Avstrijske dežele. O |i<»so