Ben H Ud
SLOVENSKI
kdAjir ln tiska easoptsuo-zaloinLSko podjetje Slovenski poro* tovalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in od*ovonu Brtdnik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel ^ Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. s, telefon |tev. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica ptev 5-IL. telefon štev. 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelekl Ljubljana. "Kardeljeva ulica štev. 6. telefon štev. 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 208 din
HOV PREDLOG AMERIŠKEGA DELEGATA
GOSPODARSKA ODBORA ZVEZNE SKUPSCNE KONČALA DELO
Poskusna področja Sprejeti in zavrnjeni amandmaji
Stassen predlaga vzpostavitev poskusnih področij za razorožitev V Sovjetski zvezi in v ZDA — Ugoden sprejem anglofrancoskega
načrta v Bonnu
London, 22. marca (AFP) Voditelji delegacij Kanade, Velike Britanije, Francije in ZDA na zasedanju pododbora OZN za razorožitev so se danes dopoldne zbrali v Foreign Officeu. Pogovorili so se o govoru, ki ga je imel včeraj na seji pododbora sovjetski delegat Gromiko na francosko-britanski ra-zorožitveni načrt. Tretja plenarna seja pododbora je bila danes popoldne.
SBastopnik ZDA v pododboru tt>ZN za razorožitev Harold Stas-bem je na včerajšnji seji pododbora predlagal, da bi -uvedii Olcsiperimeintalna .področja za ra-fcoiPožitev v ZDA in Sovjetski Sveži, da bi tako dobili potre-b-
Harold Stassen
!.
tJ« tefeužnje o metodah inšpekcija In nadzorstva. Državi naj bi imenovali tehnične komisije ga zamenjavo informacij in pro-tzčitev razo rož iitvn ega nadzor-Btva. Stassen je dajal, da bi njegov prvi predlog utegnil postati trač in za dognanje smotrnosti fci semho wer j ev ega	načrta o
tračni in Eulganlnovega načrta O kopenski inšpekciji. Ta predlog Po Stassenovi izjavi ne bi Obsegal zamenjave tistih tajnih
Bczstava britanske umetnosti
Moskva, 22. marca (TASS) V
frmzeju »Puškin« v Moskvi so da-Kbes odiprdii razstavo britanske umet-posti, po dolgem času prvo te vrste v Savjersfci zvezi. Na razstavi, ki (Jo pHnreja ministrstvo kulture Sovjetske zveze, so razstavljena
cieia britanskih umetnikov, zbra-ba Jz muzejev v Moskvi, Leningradu Kijevu in Rigi. Ob otvoritvi razstave je bila včeraj v Mask v, tiskovna konferenca, na kateri je ravnatelj Puškinovega
*mize;a Zamoškin dejal, da bo razstava anrainske umetnosti! vaten dogodek v umetniškem živ-Ljen.TU glavnega mesta Sovjetske fcveze.
podatkov, ki jih prizadete države ne bi hotele izdoti, ker še ni sklenjen splošni sporazum o razorožitvi. Stassen je povedal, da bo med zasedanjem pododbora predložil daljnosežnejši predlog o razorožitvi.
Zastopnik bonnslke vlade je izjavil včeraj, da so v zahodno— nemških uradnih .krogih ugodno sprejeli novi britansko-francoski razorožitveni načrt. Njegova določba, d,a bi se lotili drugega dela razorožitve šele, ko bi bili uffbvnrj eni potrebni pogodi za obojestransko zaupanje, jamči, da bo ureditev nemškega vpra-
Obisk »Poilus d'0rient«
Pariz, 22. marca (TanjugJ Letos bo prišlo v J ugasla vtljo v oikviru velikega obiska, ki ga pniipravtja organizacija bivših francoskih bojevnikov iz prve svetovne vojne, nad dve sk> članov francoskega združenja »Poli us d’Or.ienit«. Namen obiska je poglobiti prijateljske in zavezniške zveze med Francčjio in Jugoslavijo.
»Polilus d’Orienit« je ena izmed na,jveqjih francoskih bojevniških organizacij,. ki zbira vse še žive bojevnike in častnike francoskih enot, ki so se skupaj s srbsko vojsko borili za osvoboditev jugoslovanskih narodov v vojni od 1914 do 1918. »Polius d’On;ent« je redno vsako leto pošiljala v Jugoslavijo svpjc delegate, druga svetovna vojna pa je pretrgala te izraze prijateljstva med obema državama. Po vojni so zastopniki združenja večkrat prihajala v našo državo, to pot pa bo njihov obisk dobd obeležje romanja na bojišča iz velike vojne in na grobove francoskih vojakov. Natančen dan obiska delegacije »Poilus d’Orient« še ni določen. Predsednik združenja Charles Jagar pa je .povedal, da bo’ delegacija vsekakor o-brskala Beograd in Bicoljv pa še nekatere kraje v Srbiji in Makedoniji, kjer so bili v prvi svetovni vojni najhujši boji.
Sveta vojna!
Aman, 22. marca (Reuter) Jordanski kralj Husein je danes objavil sporočilo, ki ga je poslal vsem arabskim državam in v katerem poziva arabski svet k enotnosti v boju proti cionn®mu. V sporočilu, ki je bilo objavljeno ob obletnici ustanovitve Arabske lige, je rečemo, da je cionizem nevaren vsem arabskim narodom.
Sanja pogoj za nadaljnjo razorožitev. V Bonnu pravijo, da bi zahodne sile celo v primeru, da bi Sovjetska zveza izpolnila vse potrebno, kar sodi v prvi del razorožitve, hkrati pa odklanja združitev Nemčije, lahko izjavile, da je jzvedba drugega dela nemogoča, ker ni bilo doseženo obojestransko zaupanje. V bomnskih vladnih krogih zatrjujejo, da bo kancler Adenauer v primeru, da bi bil bri-tansko-iraucoski načrt sprejet, zahteval od zahodnih velesil, naj bij v tem smislu pritisnile na Sovjetsko zvezo.
BEOGRAD, 22. marca. Gospodarski odbor zveznega zbora Je popoldne nadaljeval in zaključil razpravo o predlogu družbenega plana za letoinje leto, nato pa je soglasno sprejel predlog zakona v celoti.
Odbor je .danes razpravljal o raznih amandmajih, ki so jih dali ljudski poslanci, kakor tudi zvezni izvršni svet. Večino teh amandmajev je odbor sprejel.
Amandma ljudskega poslanca dr. Breclja na poglavje družbenega plana, ki govori o obdavčitvi in razdelitvi dobička gospodarskih orgtnizacij, ni bil sprejet. Dr. Brecelj je predlagal, naj se zvezni izvršni svet pooblasti, da za ' določena podjetja — predvsem rudnike — lahko spremeni odnose plač iz dobička do plač v tarifnem pravilniku v lanskem letu, če pri isti ali celo večji proizvodnji zaradi povečanja proizvod-
nih stroškov ne doseže lanskoletnega dobička. Predstavnik
zveznega izvršnega sveta tov. Milentije Popovič je dejal, da bi lahko prišlo. do velikih težav v celotnem gospodarstvu, če bi ta predlog sprejeli, ker bi prav gotovo tudi druga podjetja, ne samo rudniki, zahtevali zase isto prednost. Zvezni izvršni svet — je dejal tovariš Popovič — smatra, da bi bilo bolje rešeno to vprašanje s povečanjem cen določenih vrst pre-
ZDA BODO PREDLAGALE VS
Umik čet z obmejnega pasu
na mejah Izraela - V Londonu dvomijo v učinkovitost ameriškega načrta — Francija bo sklicala konferenco o Srednjem vzhodu
Wnhlngton, 22. nurei (Tanjug). Prihodnji teden bodo ZDA poslala Varnostnemu svetu resolucijo o Srednjem vzhodu, v katerih pozivajo ge neralnega sekretarja OZN, naj bi kot zelo nujno stvar prou 11 položaj v tem področju In skušal doseči zmanjšanje napetosti med'Izraelom In njegovimi arabskimi sosedi. Z demarkacijske črte naj bi se umaknile vse vojaške enote, da bi bilo opazovalcem ZN omogočeno popolno svobodno gibanja in bi naglo lahko dognali kršitve sporazuma o premirja na obeh straneh.
Damask, 22. marca - (Reuter). Zvedelo se je, da bo Sirija prihodnji teden opozorila Vamost-obrtniti tok reke Jordan. Ver-obrtniti tok reke Jordan. Varnostni svet se bo zbral na zahtevo ZDA, da bo razpravljal o Srednjem vzhodu.
moga. Pristojni ČIniteljl iz LR Slovenije in Bosne in Hercegovine naj bi dali predloge za spremembo cen nekaterih vrst premoga, in to do sredine aprila. Če pa tega vprašani a s tem ne bi mogli rešiti, potem pa bo zvezni izvršni svet proučil druge možnosti za njegovo rešitev.
Odbor je sprejel amandma, da lahko ljudske republike v soglasju z zveznim izvršnim svetom uvedejo tudi davek na promet s hmeljem, zavrnil pa je predlog, ki ga je dal dr. Brecelj; da se zvezni izvršni svet pooblasti, da lahko po potrebi spremeni procentualno soudeležbo ljudskih republik pri razdelitvi prometnega davka. Predstavnik zveznega izvršnega sveta tovariš Milentije Popovič je • tem v 'zvezi dejal, da b-; bilo to . pooblastilo preširoko, ker bi lahko zvezni izvršni svet na ta način spremenil .postavke plana. Zvezni izvršni svet pa lahko da
zvezni ljudski skupščini predlog za spremembo soudeležbe ljudskih republik pri delitvi
davka na promet.
Odbor je obširno razpravljal in na koncu zavrnil amandma zveznega izvršnega sveta o uporabi viškov okrajnih in republiških zavodov za socialno zavarovanje. Ta amandma Je predlagal, da lahko zvezni izvršni svet predpiše, da se sme iz omenjenih viškov pri re.pu-.bliških zavodih oddvojiti določen odstotek za sklad, ki bi bil
pri zveznem zavodu za socialno zavarovanje, in to za gradnjo zdravstvenih objektov, ki so pomembni za vso Jugoslavijo.
V razpravi o tem amandmaju Je bilo poudarjeno, da je gradnja takih objektov, kot na primer inštituta za uporabo izotopov v medicini, antileproznega inštituta, bolnišnice za očesno
tuberkulozo itd. nujna. Člani odbora .pa se niso strinjali X načirfom odvajanja omenjenih viškov zavoda za socialno zavarovanje, češ da bi tak način negativno vplival na njihovo pripravljenost, da varčujejo a svojimi sredstvi.
Predstavnik zveznega izvršnem ga sveta Milentije Popovič ja na koncu izjavil, da umika amandma in da bo zvezni izvršni svet o načinu gradnje zdravstvenih objektov, pomembnih za vso Jugoslavijo, ponovno razpravljal.	M.	P.
Diplomatska kronika
Beograd. Dosedanji pooblašče— ni minister in izredni poslani 19 Švedske v Jugoslaviji g. Olai Joedahl je danes odpotoval iš Beograda. Novi švedski poslanik g. Stig Unger bo prispel v! Beograd verjetno v prvi polovici aprila.
Beograd. Predsednik zvezna skupščine Moša Pijade je sprejel na protokolarni obisk izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Afganistana v Jugoslaviji g. Asoda Olaha Seraja,
. Po mnenju britanskih krogov ameriška pobuda za sklicanje Varnostnega sveta spričo položaja v Palestini ne bo prinesla nobenega praktičnega uspeha. Britanci menijo, da bi bilo za ohranitev miru na izraelsko-r abaki h mejah mnogo bolj učin- ■ kovito, če bi se tri velesile v primeru sovražnosti odločile za odločen korak. V Londonu ne podcenjujejo resnosti položaja na Srednjem vzhodu, čedalje bolj odkrito pa grajajo odsotnost skupne politike podpisnic trojne deklaracije — Velike Britanije, ZDA 'n Franclje. Washingtonski razgovori, kakor je kazno, niso rodili končnega načrta. Razgovori Se trajajo in britanski krogi upajo, da bodo nastale po »poskusu z Varnostnim svetom« boljše možnosti za izdelavo določene tristranske politike. Debata v Varnostnem svetu bo prinesla to korist, da bo razodela sovjetske namene.
Francoski minister za nnanje zadeve Christian PIneau je sporočil v skur»95Inskem odbora za
zunanje zadeve, da bo Francija v kratkem sklicala konferenco, na kateri bi' se posvetovali o
Srednjem vzhodu. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da je predsednik Naser obljubil Pineauju, da Je pripravljen podpreti vsak sporazum o Alžiru. k! bi ga svobodno sprejelo alžirsko pre-
bivalstvo. Glede ameriSklh oporišč v Maroku pa je Pineau dejal, da se je z Marokom sporazumel, da ne bo sklenjen roben sporazum med ZDA in Marokom, ne da bi o tem prej vprašali Francijo. Dalj.e je povedal, da Je, ko se je mudil v Indiji, povedal Nehruju, kakšno le francosko stališče do pakta SEATO. Francija meni. da SEATO ne bo izpolnil avoje vloge, če ne bo podpiral tudi sodelovanja na ekonomskem ;n socialnem področju.
Ko Je omenil svoj govor o pomanjkanju skupne politike med tremi zahodnimi velesilami. Je Pineau dejal, da eo časopisi preveč napihnili to izjavo in da ne gre za. prijateljstvo med Francijo, Veliko Britanijo In
ZDA, ki n| v nevarnosti. P. lo bi pa zelo koristno, če bi se sodelovanje med njimi bolj med seboj prilagodilo.
Gradnja stanovanj pri rudnikih
Priporočila gospodarskega odbori zbora proizvajalcev zvezne skup-ščine — Sprejet amandma o prometnem davku na hmelj
Beograd, 22.-marca. Gospodarski odbor zbora proizvajalcev Je 'danes v podrobnostih sprejel predlog ‘družbenega plana in nekatere amandmaje zveznega Izvršnega sveta.
Tudi danes so največ razpravljali o giradnji stanovanj pni rudnikih. Na' podlagi predlogov in amandmajev gospodarskega odibora Je Izvršni svet izvršil nekatero izpremembe glede finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo pri rudnikih in je v tern smislu predlagal, naj se v družbeni pilan vnesejo pooblastila zveznemu izvršnemu .svetu, rda lahko izda predpise o
uporabi sredstev občinskih skladov za stanovanjsko gradnjo, ki
Podpora Afriki
VaDkn Britanija In ZDA podpirata francosko politiko v Sev. Afriki — Nove dete v Alžir
Trojne volitve v Trsta
(OD STALNEGA DOPISNIKA V TRSTU)
Pari«. M. marca (AFP). Na koaUu. ki ma ga je priredil itndikot pariškega tlaka, je predsednik francoske vlade Guy Mollet dane« Izjavil, «a je nova vlada poživila mednarodno dejavnost Ta dejavnost, po nj egovšh besedah, krepi enotnost zahodnih zaveznikov, katere Je poavol, naj postanejo pobor-nlkl reonične razorožitve.
Guy Mollet Je izrazil prepričanje, da danes poslušajo in spoštujejo glas Francije. S tem
TRST, 22. marca. (Po tel.). Vest o razširitvi političnega volilnega zakona na tržaško področje je bila sprejeta v Trstu kot potreben korak na poti normalizacije odnosov med Rimom in Trstom. Tukajšnji časopisi real no ocenjujejo sklep parlamenta. Celo desničarski listi, ki so se do nedavnega potegovali za uveljavitev teze o začasni rešit vi, danes pišeijo, da je treba čim-prej izenačiti položaj Trsta s položajem drugih italijanskih mest.
Videmski list,	ki odraža
•rtremljenja desničarskih struj, Objavlja uvodnik, v katerem
ravii, naj vlada od danes pospe-sprej eman j e ukrepov, s kate-fimi naj odpravijo vso vmesno aparaturo, ki je doslej dajala
trstu vidjez nesmiselne začasnosti.
Isti list je objavil včeraj vest, bo Rim verjetno odložil organiziranje volitev v tržaški pokrajinski svet, danes pa se je gvedelo, da te vest ni točna in ga so rimski vladni krogi miš-Jgenija, da se te volitve lahko izvedejo celo vzporedno z volitvami v občinske svete. Skoraj gotovo je, da politične volitve tie bodo vzporedno z upravnimi, ponekod pa se že trdi, da kakorn Roli ne bodo kasneje kot oktobra tega leta. Znano je. da so Skoraj vse stranke v Trstu z krščansko demokratsko vred za to, da se politične volitve orga-
VREME
Napoved za petek:	Pretežno
Oblačno vreme, sprva tu in tam ge neikaj padavin. V severni in Oorednji Sloveniji delne razlastitve. Temperatura ponoči okoli 0, na Primorskem 7, čez dan do jO. na., Primorskem do 16 stopinj
Čete«*.	-.....—
nizirajo vzporedno z upravnimi.
v Rimu pa se boje morebitnega vpliva prvih na druge In obratno, kakor tudi organizacijske zmešnjave, ki ni izključena. Značilno pa je vendarle, da se v tem pogledu ugotavlja skoraj popolna soglasnost tržaških političnih krogov. Socialdemokratski list »Giustizia« je objavil članek, v katerem trdi. da ni razloga, ki hi utegnil opravičiti stališča, da se politične volitve v Trstu izvedejo šele čez dve leti. Članek se tudi zavzema za odpravo generalnega komisariata in za vzpostavitev avtonomne
Bohlen p Rimo
Rim, 22. marca. (Tanjug). Ameriški veleposlanik v Moskvi Charles Bohlen, ki je na oddihu v Firencah, je prispel danes v Rim in se sestal s podpredsednikom vlade Saragatom in ministrom za zunanje zadeve Martinom. Bohlen je prispel v Rim na povabilo italLij anske vlade, katere zastopniki so ga prosili, naj bi povedal svoje vtise In obširno poročal o. položaju ▼ Sovjetski zvezi in novi smeri sovjetske politike.
pokrajine skupaj s Furlanijo, 8« to ne hi šlo. pa samo s Trstom. Glede odprave komisariata Bat pravi, da Je to ustanova, ki Je bila ustanovljena z začasno vlogo in da je ta vloga danes odigrana.
Tudi levičarski krogi se zavzemajo za čimprejšnje organiziranje političnih volitev. Poudarjajo, da mora Trst čimprej dobiti svoje zastopnike v parlamentu, da bi začeli nemudoma posredovati za rešitev predvsem gospodarskih vprašanj, kd tarejo Trst. »Cimprej«. pravi na primer Unita, »in na vsak način p redno bodo novi tisoči tržaških delavcev odšli iz Trsta v
Avstralijo«.	M.	K.
Upor na Celebesn
Džakarta, 22. marca (AFP). Kakor sporoča vojaško poveljstvo v Džaikarti je bilo v spopadu med indonezijskimi vojaškimi silami in uporniški na južnem Celebesu ubitih 18 vojakov, dva pa sta bila ranjena. Uporniki, ki jih je bilo pet sto. so imeli 50 mrtvih in ranjenih.
Atomska eksploslfa ? SZ
London, 22. marca (AFP) Britansko ministrstvo obrambe je sporočilo, da je bila pred kratkim v Sovjetski zvezj nova podcusna atomska ektploziija. -To vest je sinoči potrdil tudi predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Louis Štrausa. .
Guy Mollet
v zvezi je omenil nedavno Izjavo britanskega veleposlanika Jebba, ki je dejal, da Velika Britanija »v celoti podpira in vzpodbuja« francosko politiko. Mollet je dejal, da mu je tudi britanski premier Eden dal zagotovila v tem smslu. .ter je nato omenil tudi nedavno izjavo ameriškega poslanika Dillona
ter včerajšnjo izjavo predsednika ZDA Elsenhowerja na tiskovni konferenci. Tako ‘ Dillon kakor Esenhover sta dejala, da ZDA popolnoma odobravajo francosko politiko v »everni Afriki.
Ko Je nato govoril o polltllri zahodnih držav v severni Afriki ,In na Srednjem vzhodu, je Guy Mollet pripomnil, da sta on In
ko »za zagotovitev miru ter za prispevanje k tehničnemu napredku in. dvigu življenjske ravni prebivalstva«. Kaz zadeva bagdadski pakt — je dejal Mollet — ne glede na naše pomisleke v preteklosti, lahko francoska vlada samo ugotovi, da ta pakt obstaja. Hkrati je izrazil zadovoljstvo, ker nameravajo vlade, ki so pakt podpisale, razviti njegove gospodarske možnosti.
Predsednik francoske vlade se Je na koncu dotaknil alžirskega vprašanja in dejal, da bodo sprejeti sklepi »olajšali vzpostavitev varnosti« na tem ozemlju. Dejal Je tudi. da bodo vse francoske vojake, ki niso neobhodno potrebni v Evropi, poslali v Afriko.
Ouy Molet je sporočil, da bo vlada na jutrišnji Izredni seji sklepala o novih ukrepih in da bo to »dokaz odločnosti, s katero bodo Izvedli potrebne reforme in obnovili varnost«.
izvirajo iz prispevkov premogovnikov za gradnjo stanovanj. Z istim namenom se pooblašča zvezni izvršni svet, da lahko izda tudi predpise o uporabi dela republiških skladov za stanovanjsko gradnjo.
Nekateri člani odbora, ki eo se sicer načelno strinjali s temi iiz-
premeimbami, niso bili popolnoma zadovoljni s to rešitvi j o, češ da ta sredstva niso zadostna za
tako stanovanjsko gradnjo pri rudnikih, ki bi zagotovila večjo delovno storilnost in večjo proizvodnjo.
Ljudski poslanec Mllakovič iz premogovnega okoliša Tuzle
je dejal, da je treba poleg teh sredstev zagotoviti še dopolnilna sredstva, čeprav na račun
dobička podjetij. Dejal je, da bi rudarji sprejeli tudi to rešiitev, če m druge. 2e pretekla leta rudarji tuzlanskega okoliša in tudi v drugih krajih Bosne niso razdeljevali presežkov plačnih skladov in so se jim odrekli samo, da bi povečali stanovanjski sklad.
Ljudski poslanec Janko Rudolf je dejal, da bi bilo potrebno zagotoviti večja sredstva za ■gradnjo stanovanj ne samo pri rudnikih, temveč na splošno. Dejal je: »To je zelo aktualno vprašanje, za katerega nimamo dovolj sredstev, da bi ga mogli letos zadovoljivo rešiti. Morda
bi bilo treba najti neke nov« možnosti, d* se na primer iz investicijskih sredstev v rudarstvu odvzame' del sredstev za stanovanjsko gradnjo. To bi bi!o morda bolj rentabilno, kakor pa če bi z njimi nabavili mehanizacijo ali kaj drugega. Treba je razmisliti, ali je v terrl pogledu kaka možnost, in pooblastiti zvezni izvršni svet, da po temeljiti analizi najde možno sl
zagotoviti večja sTedsrtva za stanovanjsko gradnjo.
Predsednik gospodarskega odbora zbora proizvajalcev Dragi Stamenkovič je pod,piri predlog tov. Rudolfa in predlagal naj ga
zvezni izvršni svet prouči kot priporočilo im stališče odbor« in ugotovi, ali je mogoče iz investicijskih skladov izločiti 400
do 500 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj pri rudnikih.
Gospodarski odbor je natci sprejel še dva amandmaja zveznega izvršnega sveta. Prvi sel nanaša na plačevanje prometnega davka individualnih proizvajalcev hmelja. Ta predlog soi pred nekaj dnevi predložili V gospodarskem odboru zveznega
zbora. Ta amandma je bil vne-
šen v zvezni družbeni plan. Drugi amandma pooblašča zvezni izvršni svet, da lahko izd« predpise o plačevanju dopolnilnega prispevka individualnili
proizvajalcev lesa v Sloveniji, kjer je ogromen del gozdnega sklada v zasebni lasti, tako da imajo nekateri zaradi tega prekomerne zaslužke.	L	Sli,
Veliki načrti
Burgibu predvideva bodoSo federacijo Alžira, Maroka In Tunisa
Razpast Kominfoimaf
Rim. 22. marca. (Tanjug). Zvedelo se Je, da je vodstvo komunistične partiije Italije na nedavnem sestanku po Togliatti-Jevti vrnitvi I* Moskve razpravljalo o morebitnem razpustu Komlmforma. Vodstvo se je pri tej priložnosti v načelu Izjavilo za razpust. Glede oblik nadaljnjega mednarodnega sodelovanja med delavskimi in komunistič-
nimi partijami vodstvo komunl-Anthony Eden odločena doseči 'stične partije - Ttalije ni zavzelo a« tem področju skupno politi- dokončnega atalliča.
Pariz 22. marca (Tanjug) Vodja tunizijske strorike Neodestur Hobib Bur gib a je izrazil danes
prepričanje, da kodo vsa afriška vprašanja, zlasti pa alžirsko, v kratkem rešena v prijateljstvu s Francijo. Vodja Neodesturja, ki *e je vtikI jz Pariza v Tunis, je izrazi] zadovoljstvo, ker so bile »po dolgih’ lenih trpljenja in bojev končno izpolnjene želje tunizijskega naroda po svobodi in neodvisnosti«. Uspeh je tem večji, ker je_ bfil dosežen v soglasju s Franciljo in tjoam, da bo to vplivalo na podobno in nagilp rešitev alžirskega vprašanja, je pripomnil. BurgJba je v Parizu svetoval, da bi uredili vse severnoafriške probleme na miren način z ustanovitvijo severnoafriške federacije, kil bi združevala svobodno Tunizijo, Alžir, Maroko in Francijo.
tajfeh — CangkaJIkovo ministrstvo obramb« Je sporočilo, da Je CangkaJSkova mornarica v bK. Sini otoka VnčIJa .potopila kitajsko ladjo. Prt tem oo MU «latl « ftttajdkt vojaki«	-
V Tunisu so b3e davi demenv •traojje pristašev Sadaha ben Ju-sefa, biiviega generalnega sekre* tarja Neodesturja. Več su.: -demonstrantov je zahtevalo popolno
neodvisnost Tunizije. Aretiranih je bilo več naaionailis*ov. Francoske policijske aile in vojska ob podpori tankov med demon* stracijamj varovale sedež nacio* na lirične stranke Neodesrur.
r S ib. J 8L07ER9O POAUCEVILEC Jf tr. m ^ «. HREX »n
B HU 8THJTC lOHUBB MR
Stanovanjski problemi
v ospredju
Ljudski odbori noj bi skrbeli samo za stanovanja invalidov, ki niso v delovnem odnosu in za socialno ogrožene osebe
Na jaškovni konferenci so no-▼inarj« obvestili o zaključkih, ki	_
‘jih je na svoju seji sprejelo Pred-' privatni lastnini* pa naj hi J *edin aštvo Stalne konference mest. polagal lastnik, ki je poslopje Tako so — med ostakim — razpravljali o startiu osnovnih komunalnih skladov šolskega prostora in opreme ter o možnostih mest, da režijo ta vprašanja. Ugotovili so, da letošnji družbeni plan te možnosti v določena mera izboljšuje, da pa bo spanje grede osnovnih komunalnih skladov in šolskega prostora ter opreme tudi v prihodnosti še vedno težko. V »vezi s stanjem šolskega prostora je bila izvršena anketa v 267 mestih, na podlagi katere bodo izdelali dokumentacijo o tem ■vprašanju, katero želi imeti zvezni izvršni svet v cilju določitve dolgoročne politike za rešitev tega vprašanja.
S stanovanji v poslopjih, ki imajo do tri stanovanja m ki to ▼ pa naj bi raz-_____________________________ j	sezidal.
Glede preskrbe državljanov t
stanovanji jt do sedaj veljalo nepisano pravilo, da mora stanovanja preskrbeti ljudski odbor. Stanovanja b; državljanom (delavcem, uslužbencem in dr.) zato morali zagotoviti tisti, k- stanovanja zidajo. Ljudski odbori pa bi morali zagotoviti stanovanja samo za tiste, za katetre ne skrbi neka ustanova, ali podjetje, ali pa bi si ne morejo sami zagotovl-
sosrvoval. predstavniki 60 mest. Na dnevnem redu '* konference
bi bilo družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov.
M. P.
Sklad za kreditiranje poslovnik prostorov
Beograd, 22. marca. Svet ta stanovanjske zadeve v Beogradu
je sklenil, da bo predložil okrajnemu ljudskemu odboru načrt o ustanovitvi sklada za kreditiranje poslovnih prostorov. Iz sklada naj bi dajali posojila za zgraditev in dograditev - novih poslovnih
Predlog Ljubljane za uporabo skladov za kreditiranje stanovanjske izgradnje
Posebno pozornost je Predse-dnlšrvo posveiiilo stanovanjskemu vprašanju. Billo je naglas eno, da bo prispevek v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje, ki ga podjetja in ustanove plačujejo v višini 10 % svojih plačnih skladov, nedvomno zelo pozitivno vplival na stanovanjsko izgradnjo. Obenem pa so obširno razpravljali tudi o uporalbi teh skladov. Podlaga za to razpravo je bil predlog OLO Ljubljane za uporabo občinskih skladov za kreditiranje stanovanjske izgradnje, katerega bodo poslali na o-gleid vsem mestom.
Po predlogu Ljubljane bi občinske skladie za kreditiranje stano-
I7*4 fOi Ptf It C	L. jKJ	a.—*	^ve-w«e-	w	_	.	j	-	J	*
ti stanovanja. Ljudski odbor bi. prostotov. m sicer ^o^arskim torej zagotavljal stanovanja samo osebam, ki so ostale brez strehe nad glavo vsled elementarnih nesreč, za socialno ogrožene osebe• za žrtve fašističnega terorja, za invalide, ki niso v delovnem od-nosu in pod.
Predsednišrvo stailne konference mest ie dalje sklenilo organizirati v Zagrebu aiprila meseca medmestno konferenco, kateri bi pri-
orgairitzacljani, ustanovam, ki imajo lastnost pravne osebe, politič-no-teritorialnim enotam, stanovanjskim zadrugam in skupnostim, družbenim organizacijam in drugim ustanovam. Posojilo more znašati največ 70 odstotkov predračunske vrednosti poslovnih prostorov, izplačati pa se mora najkasneje v 20 lesih z minimalno obrestno mero 1 % aa leto.
ToCJi odkupovanj* po zadrugah
Bssftad, 22 marca. Zadružna koordinacijska komisija Srbija je predlagala, naj bi ukinili vse odkupna postaje v občinah s več kmetijskimi zadrugami, ako jamčita vsaj dve zadrugi, da bosta odkupili nad polovico tržnih presežkov kmetijskih pridelkov. Ta predlog utemeljujejo, da M nadaljnji obstoj odkupnih postaj v občinah t več zadrugami negativno vplival na usposabljanja kmetijskih zadrug za odkupovanje.
Komisija Je nadalje predlagala, naijbi tudi v mestih ukinili vse odkupne postaje, namesto njih pa odprli zbiralna skladišča trgovinskih podjetij, katerih odkupovalci bi se pojavljali na trgih na veliko. Zastopništva podjetij bi Se nadalje ostala s pogojem, da vsfcladijo s kmetijskimi zadrugami odkupovanja in da ne odkupuj etfo pridelkov od kmetijskih pridelovalcev.
Nadalje Je komisija predlagala. naj trge'na veliko ločijo od trgov na drobno, razen živinskih trgov, na katerih pi bil že nadalje dovoljen mešan promet .Predlog zlasti poudarja, da s* naj trgi na veliko uvajajo samo v krajih, kjer je promet s kmetijskimi pridelki znatno večji, kakor pa potrebe neposrednih potrošnikov.
Izboljšati gozdarsko službo
Povečali interes občin za smotrno opravljanje gozdov — Zagotovili nnmangit« uporabo gozdnih skladov — Pospešiti dopolnjevanje str o* kovnega znanja gozdarskih kadrov
T srede Je pod predsedstvom Ignaca Voljča prvič zasedal Pododbor za organizacije la upravljanje v gozdarstvu pri Od-beru za organizacijo oblasti In upravo Republiškega zbora. Seji pododbora so poleg njegovih članov prisostvovali tudi gozdarski .strokovnjaki la zastopnik Zavoda za gospodarsko planiranje LRS. Razpravljali so o nekaterih najvažnejših vprašanjih gozdarske službe in njene organizacije, ki so že dozorela ter potrebujejo ustrezne rešitve. Stanje gozdarske službe, njeno organizacijo, izvajanje operative in pa mesto oziroma vlogo občin v teh vprašanjih, so deloma že proučili v več občinah kočevskega in novomeškega okraja. Konkretni sklepov pododbor ni sprejel, ker je bila razprava namenjena predvsem Izmenjavi misli o navedenih vprašanjih.
Nezadostna skrb občin
Kot je billo iz razprave razvid-no, občine niso dovolj zainteresirane ze smotrno gospodarjenje z gozdovi, čemur je med drugim vzrok tudi togost nekaterih predpisov in same organizacije gozdarske službe. Pramajhno skrb občin za smotrno gospodarjenje upravljanje in izkoriščanje skla
 	^	A—	Ann	VI	sonn
dopušča možnosti, da bi se ob»-ma posvečalo dovolj skrbi.
Usmerjanje skladov
V zvezi z razpravljanjem o vsklajevanju gozdarske službe z novam komunalnim sistemom Ja bilo govora tudi o tem, da
z gozdovi potrjuje tudi- njihova velika širokogrudnoat pri podpiranju prošenj za posek. Samo v ptujskem okraju so ugotk>viU, da je znašal posek 160 odstotkov nad naravnim prirastkom. Smotrnejše gospodarjenje z gozdovi in lesom pa ovira tudi maloprodaja drv na panju. V bodoče bi
dov za obnovo gozdlov ne zadovoljuje. Avtomatično odvajanje prispevka okrajev za republiški sklad v enakem vdstotku ne more bit! smotrne, ker ne upošteva različnega stanja gozdov oziroma gozdnih površin po posameznih občinah ozirpma okrajih. Glede na to bi bilir potrebno zagoiov.l.i
Spremembe v socialnem zavarovanju
Posvetovanje zastopnikov zavodov za socialno zavarovanje
bilo potrebno nakazovati za drva tudi prelivanje sredstev zadev-le gozdne sortimen.te, ki napade, nih skladov posameznih občin, jo pri rednem spravilu lesa. kar naj bi izvajal oziroma kocr-Prav tako se kaže potreba tud; d.lniral okraj, da hi na ta način po uvajanju enotnega rež-.im zagotovili smotrnejšo gojitev
Beograd, 22. marca. Včeraj in danes Je bilo v Beogradu posvetovanje predsednikov izvršnih odborov republiških skupščin zavodov za socialno zavaro vanjo in direktorjev republiških zavodov za socialno zavarovanje. Sestanku so prisostvovali člani izvršnega sveta dr. Pavle G regorič, Velimir Stojinll in Sloma Markovič.
zdravstvene ustanove prevzel* odgovornost za polno zdravstveno zaščito socialnih -• zavarovancev. V kolikor zdravstven*
upravljanja z gfozdrvi in potreba po pravilnejši razmejitvi gozdnih površin. V zvezi z reorganizacijo občm in okrajev je namreč prišlo na novo formiranih podriočMh do neenotno urejene goizdarske službe. Nerešeno Je tudi še vprašanje tesnejše povezave občin z •logarji in revirnimi vodstvi. Na splošno je vprašanje pravilnega vključevanj« občin v upravi j 3-
gozdov povsod tam, kjer je n?j-bolj potrebno. Da hi preprečili trošenj« sredstev i7 sklada za obrv-/o gozdov v druge namene — Je bilo poudarjeno — naj bi itudi ta sklad Imel enak položaj kot ga i.maio drug- gosurii-.-ki skladi. S tem bi močno poudarili
namen In uporabo omenjenega sklada.	'
Usposabljanje kadra 1
Število pot-.-eoain stroicovnllš kadrov v gmzdarsivu absolutn* ne zadostuje. V celjskem okrdr ju na pr. prid« na enega logarja približno 900 ha gozdnih površin, dopustno , e pa najveS 500 ha. 69 odstotkov logarjev nima ustrezne strokovne izobrazbe, zato tudi vrsta predpisov na področju gozdarstva p* more izboljršati stvari, če nima* mo dovolj ustreznih ljudi, kS bi predpise izvajali. Da bi zadovoljili potrebe Po strokovnih osebah v gozdarstvu po anketi iz leta 1054, bo preteklo š* okoli pet let. Dejansko pa bi znala biti potreba po kadrih J* večja, če naj bi se sistem gozdarske službe izpopolnil in V3klad’.l z novim sistemom ter če bi se pristopilo tudi k snovanju inšpekcije v gozdarstvu. Trenutno imamo 170 inženirjev m 250 tehnikov. Po anketi ix leta 1954 pa bi potrebovali samo tehnikov	še 235. Letios bo
predvidoma	maturiralo n*
gozdarski srednji šoli 32 rednih in 32 izrednih slušateljev.
Posebno poglavje rri vzgoji
strokovnih kadrov Ka potreb« gozdarstva je delo na pospešenem izpopolnjevanju strokovnega znanja obstoječih kadrov ter štipendiranja novih, ki imajo voljo zb študij gozdars^-a in ljubezen	do gozdarskega
poklica. Tu je	bild praktičn ■> 1*
malo storieneva, čeprav je za to precej možnosti.
Z-ek
,	Razpravljali	so	o	finančnem
van-jdke -izgTajdnije lanko uporabni poslovanju zavodov socialnega
samo za kreditiranje racionailne in ekonomične stanovanjske izgradnje, to se pravi, samo tjsto
iagradnjo, kjer stanovanjske enote ne b: presegle določene gradbene povre.ne. 2 drugim! besedami to pravilo onemogoča izgradnjo luksuznih st2inovanj s krediti sta-novainjskiiih skladov. Predsedinuštvo »maitra,, da je to pravilo zelo pozitivno.
zavaro vanj a v lanskem letu in letos, ko bo znižan prispevek za socialno zavarovanje od 43 na 40 odstotkov, kakor določa predlog družbenega plana. Zaključek včerajšnje razprave je bil, da je kljub zmanjšanemu prispevku mogoče nuditi zavarovancem prav takšno zdravstveno zaščito kakor doslej.
V razpravi so opozorili na
liko za zdravila, medtem ko bodo izdali za otroške dodatke 48 milijard dinarjev, za preventivo 1 milijardo in za zvezni sklad za razvoj zdravstvenih ustanov 1 milijardo dinarjev.
V nadaljnji razpravi j* tov. Has dejal, da se predvideva, da bo prišlo v bodoče do pogodb med zavodj in zdravstvenimi ustanovami, na osnovi česar bi
ustanove ne bi mogle nuditi t« nje in smotrno gospodarjenje z pomoči, bi »klepale pogodbo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, tako da bi dobili zavarovanci popolno zdravstveno zaščito. Plačevanje zdravstvenim ustanovam bi bilo pavšalno, in sicer na glavo zavarovanca. Ti ukrepi bodo . zagdtovili boljšo zdravstveno zaščito in zdrav-gtveno kontrolo zavarovancev, pc.leg tega pa privedli tudi do znatnih prihrankov v zdravstvenem zavarovanju.	L	St.
gozdovi nri sedanji. dokaj strogo centraliziran? ureditvi gozdarske službo precej zamotan pr*ob1em, ki zahteva podrobnejšega proučevanja ter ustrezne rešitve, od kat«—e pel b! imeli korist sami gozdovi. Razen tega pa obstaja še posebno nereče vprašanje operativne službe v ned rž n vnem M.ktoriu. k, ne ustreza d»?an--k!m n.-e-pbam gojitve zasebni! gozdov. Kip-*no operntiva za državni In zasebni sektor pa ns
S SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE
Gradbena dovoljenja le za zazidalne okoliše
Celje, 22. marca. V zvezi z vsfcladitvijo vseh dosedanjih odlokov, ki so veljali za področja bivših občin mesto Celje, Store. Škofja vas in Šmartno, ki pa sedaj sestavljajo novo celjsko občino, so člani ljud-
Glede rcica izgradnje predvide- vrsto .možnosti za večje ‘ varče-
va Ijubljansk-i predlog, da mora vsak koristnik posojila dovršit; dzgradn-io stanovanja v dveh .letih — če se hoče izogniti raznim neljubim ukrepom gospodarskega Enačaja, ko-t so na pr. odkaz posojala, povečanje obrestne stopnje
za posolilo, odvzem .pravice do brezplačnega izkoriščanja gradbenega prostora "in pod. Ta rok je po mnenju Predsednišrva še vedno precej dolg — vendar pa kljub
temu predstavlja napredek v primeri s sedan jo situacijo v tem pogledu.
Predsednišrvo stalne konference znest je rprejelo tudi zaključite o družbenem upravljanju stanovamj-•kih zgradb, ki remefpiljo na ana-
vanje. Predvsem so govorili o zdravniških uslugah, stroških lekarn ter o kopališkem in klimatskem zdravljenju: Predsedniki izvršnih odborov in direktorji republiških zavodov 30 izjavili, da čestokrat predpisujejo bolnikom dražja zdravila, čeprav so na razpolago tudi cenejša. Zato so predlagali, naj bi zavarovanci plačali del zdravil, kar bi povečalo njihovo zanimanje za varčevanje. Za zdravila bi plačali določen odstotek ali pa bi vnaprej plačali določeno vsoto. Nekateri pa so predlagali, naj hi posebno draga zdravila prej odobril šef
zdravstvene ustanove ali pa po-
Prisilna likvidacija podjetij
Silzi ankete, ki so jo izvedli pred le- sebna komisija.
tom dni. Te zaključke bo Predse-dništvo predložilo zveznemu izvršnemu svetu kot načela, na podlag; katerih naij bi. buli spremenjeni predpisi o družbenem u-pravijanju stanovanjskih zgradb.
Poleg drugačne vloge stanovanjskih skupnosti, hišnih svetov in stanovanjske uprave, je. Predsednišrvo postavilo drugače, kot je to bilo dosedaj, tudi vprašanje razpolaganja s stanovanji in zagotovitev stanovanj državljanom ( strani ljuddkih odborov.
Predsednišrvo Stalne konference mest smatra, da bi v cilju vzpodbujanja podjetij, ustanov in posameznikov k zidavi stanovanj morali predpisati, da s. stanovanji' v no-v.h stanovanjskih poslopjih v družbeni svojini razpolagajo podjetja, ki so fa poslopja zgradila.
Direktor zveznega zavoda za
socialno zavarovanje Zdenko Has je dejal, da so lani znašali
prispevki za socialno zavarovanje okoli 129 milijard dinarjev, za razne panoge zdravstvene zaščite je bilo izdanih 121 mi-
lijad. za investicije pa okoli 4 milijarde in pol dinarjev.. Po njegovem mnenju bodo izdatki letos približno enaki lanricim. Všte-vši določeno povečanje pokojnin, invalidnin in drugih dajatev bodo znašali izdatki okoli 132 milijard dinarjev. Primanjkljaj bo v primerjavi x lanskim letom, ko je znašal 7 milijard dinarjev, dosegel letos samo 1 milijardo dinarjev. Kakor računajo, bodo za pokojnine in invalidnine izdali okoli 38 milijard dinarjev in prav *o-
Ukrepi za zaščito mater
Ljubljana, 22. marca. Glede na sklepe I. nacionalnega kongresa za zaščito otrok je svet za zdravstvo in socialno politiko LRS na svoji današnji seji ‘obravnaval zdravstveno stanje otrok. Po analizi, ki jo je obrazložila dr. Humarjeva, se je zdravstveno stanje otrok v zadnjih letih znatno zbolj-ialo, močno je tudi znižana umrljivost otrok, zlasti dojenčkov.
Izmed 2117 otrok, starih od .0 igo 14 let, ki so umrli v letu 1954, je bilo 1655 dojenčkov, kar je 12.01 % splošne umrljivosti .n 87.17 % umrljivosti otrok do 14 fot starosti. Medtem ko je biia leta 1950 umrljivost dojenčkov 8.06%, je bilo leta 1953 le 5.71% umiri ji vos®!. Po levu 1953 je narasla umrljivost dojenčkov v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Šoštanju in Tolminu. V '/.rok umrljivosti novorojenčkov je predvsem nedonošenost, ki je posledica nepravilne in pomanjkljive predporodne zaščite mater. Mnogo ;e namreč nosečih žena, ki pr.deo na preglede šele nekaj tednov pred porodom, medtem ko zanemarjajo sebe v ipirvib mesecih nosečnost, ki so odločilni -za otrokovo usodo. Se posebno velja to Ca nosečnice na podežel ju, ker še ni razvita mreža posvetovalnic za matere in kjer Še marsikateri »d ravnik ni dovoli seznan jen s sodobnimi preventivnim, ukrepi.
Da bi se prediporod/na zaščita matere čimbolj razvila tudj na podeželju, j* biii »vet mnenja, naj
bi to nalogo prevzele porodnišnice. Centralnemu dispanzerju za žene v Ljubljani pa ie »kleni! predlagati, naj .ptevzame organizacijo te zaščite za vso Slovenijo in skupno z otroškim dispanzerjem skrbi za vzgojo zdravstvenega kadra.
Glede na ugotovitve, da se ie kakih 20 zdravnikov ponudilo raznim okrajem za namestitev, bo svet neposredno priporočil okrajnim ljudskim odborom, naj v svoje proračune vneseio rudi name* srirve zdravnikov,
Nadalje so na sej; govor.lu o prehrani uslužbencev v bolnišnicah. pri čemer je svet poudaril, da morajo d obiti uslužbenci dobro in ceneno hrano, za katero jim ne smejo zaračunati reži«fci_h stroškov Kar zadeva ožjih svojcev teh uslužbencev, iri tudi prejemalo hrano v bolnišnicah, pa je bil sik lan svet*, naij upravni odbor sam odloča in presodi, kdo izmed svo:cev je upravičen do hrane v bolnišnicah, pri čemer ie upniki, ker ae pred njltn' Iz
Prisilna likvidacija podjetij, to se pravi nekakšen kokurz, Je
novost v naši gospodarski praksi. Prisilna likvidacij* j* 'predpisana z uredbo o prenehanju
podjetij in prodajaln, izdano meseca decembra leta 1953. Prisilna Likvidacija s« v glavnem
odredi zaradi dveh razlogov: zaradi zmanjšanja konjunktur* na trgu in zaradi nesposobnosti podjetja za izpolnjevanje gospodarskih in družbenih obveznosti. Pogosto pridejo podjetj« v
poloiaj, da jih likvidirajo zaradi nepravilnega poslovanja (Slabih kadrov, gospodarskega kriminala), ker niso sposobna izplačevat; upnikov. V teh primerih s* prisilna likvidacija izvaja povsem v Škodo upnikov.
PRISILNA UPRAVA SE MALO IZKORIŠČA
V praksi je redek primer, da se pred prisiln-o likvidacijo izčrpajo vsi preventivni ukrepi, ki bi morda odgodili likvidacijo alli uredili finančno »tanje v podjetju. Redko se uporablja prisilna uprava in drugi poiz-kosi za ozdravljenje podjetja, pač pa' ljudski odbori naravnost odrede likvidacijo. Zato število prisilnih 'likvidacij narašča. Let* 1954 j« bil* prisilna likvidacija uvedena v 262 podjetjih in trgovinah, lani pa s« je to število »koro podvojilo. Izmed vseh začetih likvidacij je' bilo v zadnjih dveh letih končanih 249. Ljudski odbori pogosto odklanjajo, da bi kaj ukrenili za ozdravljenje in finančno ureditev podletja, čeprav »o dani objektivni pogoji.
Prisilne likvidacije redno »premija Se ena anomalij« Na podlag? starih ustanavljajo nova podjetja z istimi osnovnimi sredptvl, v letih prostorih in •koro z istimi kadri, čeprav so prav v večini primerov povzročil, likvidacijo podjetja. To je v nasprotju a predoisi. da izgube delavci in uslužbenci, ki so bil! člani delavskega sveta v podjetju eno leto pred začetkom prisilne likvidacije, pravico, da so najmanj leto dni po končani prisilni likvidaciji izvoljeni v oreane katerega kolj podjetja.
Brž ko začutijo nekateri direktorji in voditelji, da je njihovo podjetje na poti propada, bež* in iičejo zaposlitve drugod ter se likvidacija opravlja brez njihove prisotno*«. Tako ae zaposlijo In postanejo voditelji v drugih gospodarskih organizacijah. katerih usoda postane prej alj slej podobna likvidiranemu podjetju.
MA ŠKODO URNIKOV
V prisilni likvidaciji imajo najbolj nehvaležen položaj
treba upoštevata socialni položaj posameznika.	E.	K,
plačujejo obveznosti za pokritje splošnih družbenih potreb, ter-
jatev zavoda za. socialno zavarovanje in, Narodne banke. Zanimivi so tudi razni razlogi, ki najbolj pogosto dovedejo do prisilne likvidacije.
Nekdo se je nekega dne v
podjetu u »Beogradske novnie« domislil, da bi bilo donosno kupčevati z vžigalniki. Na Reki so našli »podjetje«, ki naj bi izdelalo večjo količino vžigalnikov in dobavilo »Beogradskim novinam« v dogovorjenem roku. Izdelovalcu *o dali celo predujem 500.000 dinarjev. Pri vsej tej zadevi je ostalo tajno, kakšni so vžigalniki, kajti »tovarnar« na Reki ni dobavil podjetju niti enega vžigalnika. Tega tudi ni mogel storiti, ker se z {zdel«vo vžigalnikov nikdar ni ukvarjal. Tega kombinatorca »o videli nekaj mesecev pozneje kot garderoberja v »Majesticu«.
V kleti likvidacijske komisije
gnijejo vrečice s semenom zelja v vrednosti 7 miljonov din. Tudi to je bila »trgovska« kupčija »Beogradskih novin«. Naročnik ni pravočasno prejel vrečic tn Je vložil tožbo pri sodišču, toda »Beogradske novi-n« so izgubile tožbo, denar in — ugled. S tem še ni izčrpana vrsta »poslovanj« komercialistov tega založniškega-ča3opis-nega podjetja.
Se bolj zanimiv j« primer podjetja »Srem« (okrajno gradbeno podjetje iz Zemuna). Podjetje »Srem« je poslovalo brez vsakega inženirja. Zato ao bile njegov* betonske grede krajie za nekaj centimetrov in Jih zaradi to »malenkosti« niso mogli uporabiti pri nobeni gradnji. To in drugo Je dovedlo podjetj« v likvidacijo. Morda bi se to ne pripetilo, ako bi ae ljudski odbori bolj pogoeto zanimali po svojih nadzorstvenih organih za dalo podjetja.
PODJETJA ZA SADJE
IM POVRTNINO NAJBOLJ POGOSTO LIKVIDIRAJO
Zanimiv j« razvoj podjetja •Vojvodina« (podjetje za sadje in povrtnino v Beogradu). Ni minilo niti leto dni od ustanovitve podjetja, ko je ljudski odbor že pristal, da se Izločijo lz njega posamezni obrati in ustanove nove podjetja. Medtem pa Je orevzem izgub ostal nerešen, tako da so ostale vedno prf matičnem. podjetju To ie dovedlo »Vojvodino« v toža-. ve« finančni položaj in v prisilno likvidacijo.
Zanimiv je sestav teriatev upnikov Na čelu seznama je Narodna banka, ki zahteva za stalna obratna sredstva 185 milijonov dinarjev »Vojvodina« dolguje za razne družbene obveznosti nad 14 milijonov .din. na račun prispevka za socialno^ zavarovanje pa blizu 8 milijo-' nov. Razen tega zahtevajo razni upniki okoli 168 milijonov. Ako
se računajo še nekatere manjše terjatve, znašajo skupni dolgovi »Vojvodine«, okoli 400 milijonov dinarjev, podjetj« pa razpolaga samo * 98 milijoni dinarjev, kar ni dovolj za izplačilo upnikov. Temu se more dodati še 50 milijonov dinarjev, kolikor se more dejansko izterjati od dolžnikov »Vojvodine«, katerih obveznosti znašajo okoli 326 milijonov-din.
Likvidacijski upravnik je prišel do zelo značilnih zaključkov. Podjetje ni vodilo evidence nad materialnimi sredstvi,
nad embalažo, investicijami in osnovnimi sredstvi. Poleg tega so tudi kradli. Zlasti je bilo problematično delo poslovalnic za odkup kmetijskih pridelkov, ki jih je bilo okoli 500. Proti
njihovemu poslovanju je bilo že pred likvidacijo vloženih okoli 400 kazenskih prijav.
za zaščito upnikov
Praksa je pokapala, da ao pri prisilnih likvidacijah podjetij
na likvidacija zelo dolgo, navadno nad leto dni, zaradi česar prihajajo upniki le počasi do izplačila svojih terjatev.
Zato so nekateri gospodarski strokovnjaki mnenja, da je treba izpremeniti dosedanje predpise o prisilni likvidaciji zaradi zaščite pravic upnikov. Med drugim so nameravani zbori upnikov, ki bi imeti določene pravice pri odločanju in nad-zoirstvu nad Likvidacijo. Poleg tega bi pomagali pri sklepanju o tekočih zadevah. Sprožili so tudi vprašanje o upravičenosti prvenstvene zadovoljitve Narodne banike, nadalje o pravilnosti
odvzemanja osnovnih sredstev podjetju v prisilni likvidaciji itd. V glavnem se vsa mnenja strinjajo v tem, da je treba prisilno likvidacijo oprostiti nekaterih administrativnih pomanjkljivosti in urediti nekatera gospodarska vprašanja, ki so v škodo naše gospodarske prakse.
Po nekaterih mnenjih bi bilo
ostali upniki neizplačani, ker Jih potrebno z novimi predpisi ure-plačujejo *amo ia likvidacijske diti tudi kazensko odgovornost mase, medtem ko osnovna sred- upravnih organov podjetja, na-stva izroče ljudskemu odboru, dalje odgovornost ustanoviteljev Dejansko »lužijo za pokritje ter- podjetja in odgovornost ljud-Jatev upnikov samo obratna skega odbora kot organa admi-sredstva. ki pogosto ne zado- nistrativnega nadzorstva nad stujejo za njihovo popolno iz- poslovanjem podjetja, plačilo. Razen tega tiraj* prisil-	A.	Markovič
skega odbora na današnji seji sprejeli odlok o hišnem redu, odlok o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih pogodbah' ter najemninah, odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem, odlok o plačevanju skočni,ne in končno odlok o tarifi dimnikarskih storitev.
Zelo značilna je bila razprava o pripravah za izdelavo urbanističnega načrta mesta Celja in o osnutku zazidalnih okolišev. V tej razpravi se je uveljavila misel, da je določanja zazidalnih okolišev nujno zaradi očuvanja kmetijskih obdelovalnih površin in zaradi cenejše gradnje komunalnih naprav na strnjenih področjih. Na glede na to, da je ljudski odbor naročil svetu za komunalna
zadeve, naj do prihodnje seja pripravi besedilo odloka o zazidalnih okoliših, pa so odborniki odobrili predlog, naj gradbena dovoljenja izdajajo le za doslej pripravljene osnutke zazidalnih okolišev, to je za predel med Ljubljansko cesto in Savinjo, nadalje za Lisce in za Lipo pri Štorah.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so med drugim izvolili svet za telesno vzgojo, za njegovega predsednika pa Rada Ložarja- Razen tega je ljudski odbor na podlagi poročil o nerodnostih v slaščičarni »Zvezda«, razrešil dosedanjega upravnika Kekiča •_n imenoval tov. Cekuta na njegovo mesto. Prav tako so razrešili dosedanjega direktorja tovarne perila Franca Požuna, na njegovo mesto pa imenovali Franca Plevnika. ‘
. Na koncu seje je ljudski odbor sprejel predlog o reorganizaciji poslovanja zasebnih gostinskih obratov na področju bivših občin.	M.	B,
Vzdrževanje stanovanjskih stavb
Ugotovitve ankete Stalne konference mest
BEOGRAD, 22. marca. An keta o družbenem upravljanju stanovanjskih poslopij, ki Jo je lani izvedel od 15. junija do 15. oktobra sekretariat Stalne konference mest in mestnih občin ▼ 229 mestih in mestnih naseljih ob sodelovanju zveznega in mestnih statističnih zavodov, obravnava tudi vzdrževanje stanovanjskih poslopij.
Anketo j« pokazala, da J« tre- kritje stroškov. Kot eden Izmed
ba v 221 mestnih in mestnih naseljih generalno popraviti! 188.517 stanovanj oziroma obvarovati ta stanovanja pred nadaljnjim propadanjem. Zlasti poudarjajo, da. b; propadanje teh stanovanj >v prihodnjih letih znatno povečalo .stanovanjsko krizo. Zato predlagajo, naj se obenem s podpiranjem gradnje nivih stanovanj z a goto it; možnost, da bodo občinski skladi za kredi!>ran.1« stanovanjske gradnje dajali do 30 odstotkov svpiih sredstev za kredite, potrebne za poprav'!-*' in vzdrževani« stanovanj, kakor tud' za dograditev, s čimer bi »e povečala koristna st-aho-vanlsfc* površina Nadalje poudarjajo. da h? potrebna sredstva za «"7drž*vanje stanovanjskih posVmi? bilo mogoče d>-hiti le * msii?lom. ker večina iji>d-k:h odborov kjer Je bila izvedena anketa, nima dovolj
načinov za rešitev tega problema predlagajo poseben ■ sistem kreditiranja pa dolge roke. Sedaj daje Narodna banka za te namene kred't ' z ro-koim pehih let. Zato bi hile potrebne d,-ločbe, ki bi omopjočile kredit na daljši rok za večja popravila na poslopjih.
Predpisi bi po mnenju sekretariata Stalne konference mc-st morali tudi točno določiti kakšna ivmravila Je dolžan izvršiti na svoje stroške stanova-l*c sam To je oolrebno žarad; tega: ker gredo Po uveljavljanju uredbe o uporabljanju stanovanjskih poslopij stroški vseh popravil v stanovanju ne breme najemnine, pri čemer niso upoštevali, kakšna popravila In v kakšnih okoliščinah Je dolžan Izvršiti stanovalec na svoj« stroške.
Poseben problem, so poslopja.
sredstva iz najemnin* s* po- ki (zadolžena * hipotekarni-
mi posojili in so njihova sredstva zaradi odplačevanja teh dolgov nezadostna zb vzdrževanje. Da bi dobila poslopja splošne ljudske imovine dovolj sredstev za vzdrževanje stanovanjskega sklada. predlagaj* odpis vseh dolgov. Glede hipotekarnih dolgov ne poslopjih zasebnih lastnikov, ki so vključena v stanovanjsko skupnost, naj bi uvedli zamrznjenje odplačila anui‘et dolgov.
■ Škofja Loka
Kmetijska zadru ea ▼ Godešiču, v katero so viitanlenl tudi kmetje iz Reteč, je bila doclej zel« delavna. Na njeno pobudo so go* soodarji lan: nrecej storili za asa-naci.jo. Tjrpdill so Predvsem precej eno.j*S? In molnlčnlh Jam. Tudi letos nameravajo s tem delom nadallevatl Pridno «1crb1.1* tndi ra IzbnlJSsnle živinoreje In č!mvel«li d on o— travnikov. Tud! z* lzboMšanJe sadjarstva	za vzo-
rna 1 o.
V obeh vaseb Je selo raziriban* kulturno življenje V • RnleSI!« Jd agilna predvsem mladina. V Retečah pa «n nred krotkim o tvori H nov kulturni dom. V tem kra.ln imajo dva nevska zbora, mladinski tambnralkl zbor 1* Htthatid orksstu.	D.
m
7
i *n
r^f
Preganjani namesto, odlikovani
• Fo pisanju italijanskega Uefa lahko sklepamo, da se v ttaliji nadaljujejo priprave za ponjo proti odporniškemu gibanju. V kolikor lahko verjamemo tem vestem, bo v najkrajšem času tudi videmski proces, s katerim so postavili fea zatožno klop 50 borcev *Briško - beneškega	odreda«.
flasti desničarski tisk ne mote prikriti velikega zadovoljstva, ker bo italijanska justi-*a navzlic ostrim protestom torna in iz tujine uprizorila •največ ji proces« po vojni, na katerem bo sodila kot »kriminalce» in »veleizdajalce* bor-te »Briško-beneškega odreda«. ki so se skupno z italijanskimi partizani borili proti naci-fašizmu.
Namen tega insceniranega procesa je jasen. Če ničesar drugega ga dovolj jasno pokaže že dosedanja gonja v tvezi s pripravami, ko je del Italijanskega tiska hujskal, da •e vedno živijo na severni meji »nevarni elementi« in »veleizdajalci«, ki so med rugim hoteli po kapitulaciji talije izkoristiti zmedo, da bi Odtrgali del »italijanskih pokrajin« in jih priključili tuji tržavi. Ta proces bi moral dati še samo »sodni pečat« sta-fi gonji, ki jo je sprožil proti borcem odporniškega gibanja Re do kraja potolčeni fašizem te za časa borbe. Da bi do-tegli rehabilitacijo, skušajo tedaj zmaličiti zgodovinska Hejsf-a, čeprav je Italija po
Zaslugi Rezistence laže poravnala račune na mirovni konferenci in si priborila moralno pravico za sprejem v Organizacijo združenih narodov.
Ce se je pa takrat manjšina, Icateri fašizem ni priznaval Najosnovnejših človečanskih pravic, ozirala po takih rešitvah, ki bi ji zagotavljala nacionalni obstoj, je bila to njihova pravica in dolžnost ne
E »zločin« ali »veleizdaja« t trdi obtožnica.
In danes več kot po desetih letih v bistveno spremenjenem mednarodnem ozračju, fco je Italija bila že sprejeta V OZN in so najtežja sporna Vprašanja med našo državo in tosedo Italijo že rešena, vlečejo iz zaprašenih arhivov dogodke, ki so jih sistematično tbirali zato, da bi podžigali hladno vojno in sovraštvo do narodov Jugoslavije. Ni dvoma kdo bo iz tega procesa povlekel dividende! Desničarski tisk ne hvali brez vzroka »neodvisnost« italijanskega Sodstva, kjer lahko bivši fašisti na procesih s političnim Ozadjem nastopajo kot tožite-Iji, medtem ko borci, ki so vrvi dvignili zastavo demokratične Italije, sedijo na zatožnih klopeh.
Res je, nihče ne sme Italiji kratiti pravice, da sama ureja notranje zadeve; res je pa tudi, da imajo vsi borci, ki so te borili na strani zaveznikov tnoralno pravico in dolžnost pomagati protifašističnim borcem.
Spoštovanje načela nevme-tavanja v notranje zadeve druge države pa nikakor ne daje pravice Italiji, da sme kršiti mirovno pogodbo, kate-fo je med drugimi podpisala Čudi naša država. Člen 16. mi-tovne pogodbe prepoveduje preganjanje in sploh vsako Vznemirjanje oseb, ki so se borile za zavezniško stvar.
Poleg tega pa je treba računati tudi na posledice. Naš človek iz razumljivih razlogov ne more razumeti in ostati ravnodušen, ko gre za re-
tabilitacijo žalostne pretek->sti in se v novih pogojih ponavljajo dogodki iz prejšnjih časov.
Nerazumljivo je, da odgovorni krogi v Rimu, ki so v tadnjem času pokazali dokaj fdravega političnega realizma
Eri reševanju spornih vpra-inj med obema državama, |a.Jco neodgovorno prezirajo ta dejstva. Ti krogi se tudi vse Irremalo zavedajo, da s tem procesom obtožujejo vso Rezistenco, ki je s svojo borbo postavila temelje povojne demokratične Italije. Nepravični bi bili, če ne bi priznali deleža, ki ga imajo italijanski odgovorni in tudi vladni krogi za izboljšanje medsebojnih odnosov. Toda pri tem pa je treba upoštevati ogromne in težke žrtve, ki jih je doprinesla naša država za vzpostavitev dobrih odnosov. Po Vsem tem je toliko bolj ne-fazumljivo, da niso odgovorni krogi pokazali več dobre volje pri odstranjevanju ovir na Poti v utrjevanju medseboj-Itega zaupanja. Najboljši iz-tuz iskrenosti m dobre volje Vaše sosede bi. bilo brez dvo-Ina odstranjevanje umetnih pvir, za katere nihče ne more predvidevati, kakšne mot-f»je ' in težave lahko povzro-
fijo v bližnji bodočnosti.
 ________________M,	Lenardič
Utrjevanje politike
Indije v azijskih in afriSkih državah — Zanimanje ža Mikojanov obisk — »Pravda« ocenjuje Dullesovo azijsko turnejo
Dullesov •dhod v AziJ«
New Delhi, 22. marca. (Tanjug) Voditelji Indijskih diplomatskih predstavništev iz 21 afriSkib in azijskih držav se bodo zbrali v soboto v New Delhija, da bodo pregledali indijsko politiko do teh držav. Na konferenci, ki bo trajala deset dni, bo govoril tudi indijski predsednik vlade. Namen posvetovanja je, določiti način za nadaljnje utrjevanje gospodarskih, političnih in kulturnih zvez med državami Azije in Afrike. Konferenci pripisujejo poseben pomen zato, ker naj bi bila v novo ■podbudo izvajanju načel band unške konference.
Politični krogi v Delhiju m zelo zanimajo za obisk prvega podpredsednika vlade Sovjetske zveze Mikojana, ki bo prispel v Delhi 25. t. m. Mikojan bo imel več razgovorov z Nehrujem in računajo, da bo obisk »več kot navadna vljudnost«. Najvažnejši predmet razgovorov bo, kakor domnevajo, kongres komunistične partije ZSSR. Predsednik Nehru je v govoru pred parlamentom dejal, da je postal po-
zoren na ta dogodek in da a«
Indija strogo drži načela o ne-vmešavamju v notranje zadeve drugih držav, da pa pozdravlja ugodne spremembe v njih.
V članku o 14-dnevnem potovanju ameriškega ministra Dul lesa po azijskih državah piše današnja »Pravda«, da življenje, kot .je podoba, tiste, ki podpirajo politiko ZDA, ni prav nič naučilo. Potovanje Dullesa Je bilo organizirano spričo »resnih
Pariz In Hanol
sta zafiela novo obdobje odnosov med Francijo in Severnim Vietnamom
Pariz, 22. marca. (Tanjug) Francoska vlada Je predlagala, vladi Severnega Vietnama »normalizacijo medsebojnih svez«.-’ Kakor se je zvedelo, je franco ski predstavnik v Hanoju Jean Sainteny izročil predsedniku. Ho Ši Minhu osebno sporočilo predsednika Guya Molleta, v katerem izraža željo po čimprejšnji normalizaciji zvez in ustanovitvi vietnamskega predstavništva v Parizu.
Francoska vlada je v »poro- go na jiužnovletnamskem tidl-čilu omenila, da bi utegnila šču in 0dkar je trgovinska zapri zn ati Severni Vietnam, izra- menjava z južnim delom močno zila pa je željo, da'bi sporazum, padla, o premirju v Indokimi, sklenjen
v Ženevi leta 1954. izvedli čim-
prej in s svobodnimi volitvami dosegli enotnost razdeljenega Vietnama.
V Parizu žo to dni prdčaflcu-
jejo posebno sevemovieitnamsko trgovinsko delegacijo, ki bi se pogajala za sklenitev prvega trgovinskega sporazuma po že dogovorjenem načrbu. Za sedaj računajo, da bo zamenjava bolj skromna (samo okrog 10 milijard frankov n* leto), poslovni krogi P® sodijo, dl bi ta prvi začetek močno popravil francoske gospodarske postojanke, odkar Francija ne uživa več carinskih prednosti za svoje bla-
OzraSJe polltlCnega zanosa
Pariz, 22. marca (AFP) Kakor poroča radijska postaja Moskva, je prvi podpredsednik sovjetska vlade Lazar Kaganovlč včeraj govoril ▼ tovarn; usnja v Moskvi o 20. kongresu KP Sovjetske zveze, nvuniiister Za barvaste kovine Peter Lomakov pa v partijski organizaciji; moskovskega inštituta ra barvaste kovine. Radiiljska postaja poroča, da je gibanje v državi ▼ okviru pojasnjevanja 20. kongresa komunistične partije »nadaljuje v ozračju političnega zanosa«.
V Parizu pravijo, da bi vodja
•prememb v političnem položaju v Južni Aziji ie na Daljnem vzhodu« in je pokazalo, da ja »ameriška politika v azijskih državah čedalje bolj nepriljubljena, ker vladajoči ameriški krogi nasprotujejo _ željam velikanske večine ljudi na svetu in trmasto nadaljujejo' politiko pustolovščin in hladne vojne.«
»Pravda« piše med drugim, da Je tako posvetovanje SEATO v Karačiju kot posvetovanje šefov ameriških vojaških misij v Tokiu pokazalo, da je bil namen Dullesovega potovanja »čisto vojaški, predvsem pa utrditev napadalnih skupin in zvez v Južni Aziji . in na Daljnem vzhodu«. Obisk Pakistana, Sia^, ha in Filipinov naj bi izravnaš protislovja med ZDA in mlajšimi partnerji SEATO, obisk ▼ Južnem Vietnamu, na Formozl in v Južni Koreji ter razgovori, ki jih je imel .Dulles s Cang-kajškom, Sin,g Man Rijem in Ngo Din Dijemom pa so nevarni razmeram na Daljnem vzhodu. Glede obiska na Japonskem mehi časopis, da bi hotele ZDA ustvariti močno japonsko armado, pospešiti spremenitev ustave, ki prepoveduje udeležbo Japonske v vojni ter podrediti japonsko industrijo svojemu gospodarskemu prodiranju v azijske države.
Na koncu piše časopis, da je
Dullesovo potovanje v azijske države »odkrilo globoka nasprotja med ZDA in njenimi zahodnimi zavezniki«. Le—tem postaja čedalje jasneje,- da je
Dulles ov ^ Prihod iz Azijo
mmmms
ZAGATA VODITELJEV FRANCOSKE KP
Kako se ogniti obsodbi?
(Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«) .
Fari*, 22. marca: V pariškem 'predmestja Salnt Antoine Je darvl zasedal .Centralni komite K P Franclje. Na dnevnem redu je bila samo ena točka — referat Jacauesa Duel osa »O aktualnih političnih vprašanjih v luči XX. kongresa - KP Sovjetske zveze«. Maurice Thorez, generalni sekretar KP Franclje ni prisostvoval dopoldanskemu sestanku. Ce. bi bil ta sestanek pred enim mesecem, bri verjetno minil neopaženo v velikem pariškem tisku In diplomatskih opazovalcev, kot se je to zgodilo z mnogimi prejšnjimi sestanki. Danes pa je ranim nje sanj zelo veliko. .
trgovinske delegacije Severnega, ameriška zunanja politika »škod-Vietnama lahko os-tal v Parizu' Ijtiva, kar ctvlsprotjel nalt niat za stalno kot vodja pofliAiČn« Ijiva, ker povečuje mednarodno delegacije Severnega Vietnama napetost in skriva v sebi ne-prd francoski vladi.	varnost so nov spopad«.
XX. kongres KP ' Sovjetske zveze in posebno tisto, kat še je šele pozneje zvedelo o. tem kongresu — določitev pravega mesta Stalinu — je povzročilo zanimanje v Parizu, pravo poplavo komentarjev to ponekod -tudi ntpihovanja:' Počasneje od' vsakogar so reagirali francoski
komunisti, voditelji Partije. Čeprav sta Thorez in Duclos prisostvovala kongresu v Moskvi
OBISK HRUfiCEVA IN BULGANINA V BRITANIJI
Zanimanje pred »premiero«
stalnega dnplsnlkn »Politike« la »Slovenskega poročevalca«)
London, 22. marca. Zanimanje Britanije m postopoma ▼se bolj Intenzivno koncentrira na obisk sovjetskih državnikov, sa katerega je določen datum od 1*. do 27. aprila. Določen je tudi program njihovega bivanja. Spremljajoč dogodke, ki se sedaj odigravajo v - Londonu, kot na. primer razgovore o razorožitvi, potovanje Malika In njegove inženirsko ekipo po Britaniji, v vsem iščejo Britanci napovedi sa potek velika aprilske premiere in ugibajo kakina .presenečenja bi »«**« prišla * nasmejanih obrazov Bulganlna in Hruičeva.
Kot običajno ob t sirili priložnostih. so vm, kar v ftritanij’ razumejo plod1 javnim mnenjem, manifestira v glavnem v pismih raznim uredništvom. Eni eo za priprav« 'n lep sprejem sovj otsfcih vaditeljev, drugi prati vsemu temu. No glede na to, jo očttno, da gleda uradna. Britanija, oziroma vlada na bližnji prihod BuSganiaa ‘n
Hrušteva kot na Izredno prihodnost aa nasno razgovora, ki bi lahko, 6e bodo ugodno potekali, podprli britansko diplomatsko Iniciativo znotraj - zahodno grupaciji«*, in na splošno ©kropcli hritenaOce periefijie. Da mislijo rasno proučevati svetovni poitadaj kačo le sam program, v katerem so skoraj vsake dva dni predvideni
Dela Se zmeraj premalo
Kljub zvišanju narodnega dohodka je v Italiji poldrag milijon brezposelnih — Zolijevo poročilo o italijanskem gospodarstvu
Kirn, 22. marca. (Tanjug.) - Minister za proračun Zoli Je povedal danes v skupščini, da je italijansko gospodarstvo lani močno napredovalo. Narodni dohodek se je zvišal od 11-820 milijard na 12.902 milijardi, kar je za 11.5’/« več. Proizvodnja je narasla na vseh področjih, posebno pa v kmetijstvu, kjer je lani presegla celo najugodnejše leto 1953. Kmetijska proizvodnja Je sa 22.4’/« višja kot pred vojna In za 5’/« višja od lanske. Industrijska proizvodnja je narasla za 10V«, se Pravi od 4.001 milijarde na 4.404 milijarde.
Ta uspeh Je treba, kakor je je dejal Zoli, pripisati tako ugodni mednarodni konjunkturi kot zvišanju investicij in znižanju realnih stroškov.
Zvišanju narodnega dohodka ustreza tudi »višanje dohodka na prebivalca, ki je znašal lani 245.000 lir.
Govoreč o problemih nadaljnjega ekonomskega razvoja, je Zoli omenil predvsem napake davčnega sistema, ki nalaga
premajhna bremena tistim, ki bi lahko plačali, velika pa takim, ki jih ne morejo plačati. Dejal je, da vse te probleme proučuje ministrstvo za finance.
Zoli je nato govo.ril o razlikah v razvoju med severom in* jugom države. Na jugu so se res zelo razvila proizvajalna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in poraba kmetijskih potrebščin. Razlika med obema
deloma države pa Je ie vedno
zelo velika.
Na koncu je Zoli govoril o tretjem problemu italijanskega gospodarstva — brezposelnosti. Plača delavcev je narasla povprečno za 6%, brezposelnost pa se ni zmanjšala. Zato je Zoli pozval zaposlene delavce, naj omeje ovoje zahteve, da z nadaljnjim zvišanjem plač ne bi ovirali dotoka nove, doslej brezposelne delovne sile v proizvodnjo. Lani se je vladi posrečilo doseči zaposlitev za 300 tisoč novih delavcev, tako da se je število brezposelnih od 1.8 milijona znižalo lani za 190.000, upoštevajoč naravni prirastek delovne sile.
KAIRO — Med egiptovsko vlado in družbo Sueškega prekopa je bil sklenjen sporazum, po katerem bo družba del svojega dobička Investirala v Egiptu.
govjori v Eden. ©vi rezidenci Downing Streetu. Nihč« ne more reči, kaj bodo n« Dovvning Streetu govorili. Ali vedo to, popolnoma 'točno sami udele-
ženci razgovorov? V Londonu vsekakor smatrajo, da bo bri.-tanškt -premier- skušal začeti tam, kjer so ae končali jesenski ženevski razgovori. Britani-odfcnij* bistvo sedanjih sovjet--jj«_ prev rada misli na to, da bo imela aprila poslanstvo, da skih namenov in koncepcij. Nekateri smatrajo, da bi bili razgovori najbolje začeti, če bi se začeli' z 'medseibojnJind »tiki Vzhtod — Zahod, za kar so zahodne sile »Voj čas dale’. 17 predlogov, Id so Jih Ruri odklonili, češ da bi njihovo izvajanje predstavfljalio vmešavanje v notranje »eideve Sovjetske zveze. Zares drastična motivacija za brezfegledne zamisli med sedemnajstimi predloženimi.
Drugi zopet mislijo, da bo Anthiony Eden predvsem zahteval rešitev nemškega vprašanja. Sedaj, ko Je komite za razorožitev pričel umirjeno delati, j« zopet popularno šepetanje, da bo britanski premier pričel razgovore z gosti z oseo-nim pozivom Bulganinu in Hruščevu, da storila »prvi korak« v smeri razorožitve.:
M. RadeJMČ
Stavka finskih tiskarjev končana
Helsinki, 22. marca. (Reuter). Tiskarski delavci Finske, ki so stavkali od 5. marca, so se danes vrnili na delo, ker je federacija delodajalcev sporočila, da ne bo začela izvajati sporazuma o zvišanju mezd za 6 odstotkov taiko dolgo, dokler se delavci ne 1 bodo vrnili na delo. Stavci so zahtevali zvišanje za 20 odstotkov.
in sta verjetno poznala ves potek dogodkov, vseeno je bila »Humanite« edini komunistični list v Zahodni Evropi, ki je ob obletnici Stalinove smrti objavil veliko sliko s tekstom: »Oče naroda« in obsežnim člankom. Seveda je to dejstvo zadostovalo za različne komentarje v pariškem tisku. Kasneje ko . je že ves svetovni tisk pa veliko pisal o Stalinovih napakah in obje ostala »Humanitč« zadržana In samo mimogrede mnogo kasneje od drugih omenila, da je imel Stalin poleg velikih zaslug tudi napake. Pri takem pisanju dobi človek vtis, da so te napake tako majhne, da ni vredno o njih govoriti ali pa da se CK KP Franclje ne strinja s stališčem CK KP Sovjetske zveze. Zaenkrat ni mogoče reči, kaj je pravilneje. Prav gotovo pa nekaj ni v redu. V vrstah francoskih komunistov — navadnih državtljanov, ki niso v stanju odgovoriti na najbolj običajna vprašanja, ki so doslej čakala pojasnila članov CK,
Je čutiti veliko vanenrirjer
Ta vznemirjenost ni centralnemu komiteju. Obse sodbi, ki so jo izrekli Hrušče® in drugi nt kongresu v MoskvV Stalina tako, kot šo ga obsodi« na kongresu v Moskvi, bi pa® menilo obsoditi tudi Thoreza, kf SO ga proglasili za nezmotljive«* ga in najboljšega Stalinovega učenca, pa tudi vse ostale člang CK, ki so leta podpirali to obo* ževanje. in podrejali francoskgi nacionalno politiko intereson(|
Sovjetske zveze, ki niso nikoij niti na enem področju posieU/4 šali najti druge .poti od tist^p ki jo je pridigal genialni Sta3 lin. Toda kako se isognitl ob« sodbi? V krogih, pariških opau zovalcev, ki baje dobro poznne jo razmere v centralnem kcmli teju KP Francije, trdijo, da 80 bo Duclos vendarle moral prib družiti stališču vseh ostalih vet likih evropskih partij in krltil zirati Staliina, toda z mnogq| večjo obzirnostjo, kot drujA Pravijo, da je XX. kongres v Moskvi napravil na svet veltfjj vtis prav zato, ker so današnji" voditelji Sovjetske zveze imslj toliko poguma, da so obraču« nali z lažno veličino, ki «o jfl ustvarjali leta in leta z lutjai bolj krutimi metodami. Pravijo^
da bi podobno stališče Duclosf1
to ostalih moglo koristiti tud komunistični partiji Francij«.
V. Djufeič. }
Grčija In NATO
Aiobske države bodo podprle Grčijo v OZN
Kaira, 22. mar c« (AFP). Pa sestanku s egiptovskim predsednikom Naserjem, katersnu je izročil sporočilo Krike vlade, je grški minister brez listnice Kasimatts, ki je na uradnem obisku v Egiptu, Izjavil sinoči na tiskovni konferenci, da bo Egipt podprl Grčijo v njeni pritožbi na Združene narode glede (Cipra. Sedaj smo sl zagotovili v OZN vse glasov« arabskih dr-žav, j« dejal Kasunatis in pripomnil, da je bila Grčija prepričana, da jo bo Egipt podpri saj je ta podpora že tradicionalna dn je bila Grčija v preteklosti vedno na strani arabskih držav.
Govoreč o gršfc: zunanji! politiki, je minister brez listnic« dejal, da je Grčija odločena bjo-ritl s« proti kolonializmu in bodo dogodki to v kratkem potrdili. Na vprašanje nekega egiptovskega novinarja, če bo Grčija izritopila iz Atlantskega pakta, je Kasimatis odgovoril: »Z* sedaj Grčija ne namerava Izstopiti Iz tega pakta, v politiki pa nima smisla, da bi se zaklinjali, saj ne vemo, kaj nam prinaša prihodnost.«
V vasd Kaero blizu Nikozije je bil sinoči ubit neki ciprski policaj grške narodnosti. Neznanec je prišel v kavarno, v kateri J« bil policaj. In izstrelil
BEOGRAD .— V ponedeljek se bodo v Beogradu začela gospodarska pogajanja z Grčijo. Na razgovorih bodo določili vrednost in obseg blagovne izmenjave v letu 1056, pogovorili pa se bodo tudi o razširitvi gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama.
WASHINGTON — Predsednik Eisemhower Je na tiskovni kon ferenci izjavil, da bi spopad na Bližnjem vzhodu pomenil kata. strofo za ves zahodni svet m sicer zato, ker so prav v tem delu sveta največje zaloge nafte, ki Jo Evropa vedno bolj potrebuje. Konec tega tedna se bo v Nev Yoricu na zahtevo ameriške delegacije sestal Varnostni svet OZN. ki bo razpravljal o Bliž njem vzhodu. Delegati zahodnih velesil so se v sredo dlje časa posvetovali o vprašanjih Bližnjega vzhoda z generalnim sekretarjem OZN Dagom Hammar-dkjbldom. Menijo, da bo Haan-marskjftld posredoval pri reševanju vprašanj zahodne Azije. Po zadnjem potovanju po Bližnjem vzhodu Je HammarskJSld namreč govoril z velikim optimizmom o državniški ' modrosti voditeljev držav Bližnjega vabo da ln o upanju, da bodo prizadeta država anmia ninaH svoja
PARIZ — Francoska vlada je predložila narodni skupščini osnutek zakona, v katerem so posebna poblastila za uvedbo splošnih reform v deželah Francoske unije. Reforme naj bi obsegale predvsem predajo lokalna samouprave domačinom.
LONDON — Iz Jordanije se J« vrnilo še pet britanskih oficirjev, ki so bili doslej na vodilnih položajih v Arabski legiji.
iVASHINGTON — Turški pred. stavnik v OZN Sarper je Izjavil, da 1e Turčija proti vsaki rešitvi ciprskega problema, ki bi določala priključitev otoka Grčiji. V Nikoziji so uradno sporočili, da so našli v spalnici guvernerja Hardinga peklenski stroj. Grški zunanji minister Je Izjavil, da si je Grčija zagotovila podporo Egipta in ostalih arabskih držav glede Cipra. Zunanji minister je podporo razložil s tem, da Je bila tudi Grčija vedno prot! kolonializmu in na strani arabskih držav.
SAAfiBROCKEN — Fosarsk! gospodarski minister Brinkman Je Izjavil, da njegova vlada ne more sprejeti francoskega predloga o reguliranju reke MoseUe, ker bi bilo reguliranje samo v korist Franclje.
Gospodarska protiofenziva
nemške industrije proti gospodarski delavnosti Sovjetske zveze v
Aziji — Iskanje novih tržišč
BONN, 22. marca (Tanjug). Po šesttedenskem bivanju v Jr-lavah Daljnega tn Srednjega vzhoda se je danes vrnila v Dtt-sseldorf skupina sahodnonemikih industrijaev pod vodstvom predsednika zveze industrijcev Berga. Obiskali so Japonsko, Indonezijo, Indijo, Burmo, Pakistan, Siam, Singapur ln Hongkong, kjer. so navezali stike s politiki In ekonomisti teh držav. Predsednik zahodnonemške delegacije je povedal po prihodu v Dfisseldorf, da pričakuje zelo dobrih uspehov od svojega poslanstva na Daljnem in Srednjem v shodu.
Skupina nemških strokovnjakov se je podala na to psovanje iz dveh vzrokov: da bi ničla gospodarstvu zvezne republike nova tržišča in da bi začela »protiofenzivo proti gospo--darskl dejavnosti Sovjetske zveze v tem delu sveta«.
Nekaj dni pozneje sta »e v državo vmfla tud-; vodja Kriip-povega koncerna Alfred Krupp in generalni pooblaščenec Bertold Beiitz, ki sta imela podobno nalogo v Aziji, Egiptu ta EDA. Bmilh da J» BaMs t
n
"Wa3.lv rtghonu pomudil amerit-kim predstavnikom finafrno pomoč aa uvedbo skupnih proj »k-tov ameriških, briianakih francoskih ic zahodnonemških podjetij. V spomenici, ki jo j* predložil državnemu podsekretarju v ameriškem ministrstvu za zunanja zadeve Murpha.vu, izraža mnenje, da posamezni podjetja nte Bi mogla sama finansirati velikih projektov v manj rasvMih državah ob tako ugodnih pogojih kot jih ona Sovjetska sveaa. Sašo j« aa*
»tlopniik Kruppovega koncerne
predlagal, naj bi zahodnoevropska in ameriška podjetja skupaj finansirala objekte kot so asuanski jez, tovarne jeklarska industrije v Južni Ameriki itd Izraail je tudi prepričanje, da bi azijske- države raje sprejele sodelovanje zasebnih podjetij kot pa neposredno pomoč ameriške vlade, ki bi bila ‘ zvezana S političnimi pogojil.
V neskonCnost...
ženeva, 22.- marca (Reuter) Ameriški veleposlanic na Čeiko-•iovaikem Alexia Johnson m kitajski veleposlanik v Varšavi Van Pin Nam »ta se Se stuiinJtiiridesetii sestala in nagovarjala o nerešenih zadevah med njunima državama. Kakor kale, tudi danes nista napredovala Prihodnji
nanj nekaj revolverskih strmi lov. V Nikoziji pa slo sinoti| eksplodirale štiri bombe. .
Neodgovorno poročanje 4t
Med sosedno republiko Ane stri jo in našo državo je bit nedavno sklenjen dogovor glen de železničarjev, ki spremljan jo vlake čez mejo z avstrijske) strani v Jugoslavijo in z jue goslovanske na avstrijsk Doslej so se ti železničarji, ki so imeli posebne obmejnč propustnice lahko svobodne| gibali na področju obeh ob* mejnih postaj: Jesenic na jun goslovansk i strani in Spieln felda na avstrijski strani. omenjenem dogovoru pa st® se obe državi sporazumeli, d0 se bodo od 1. marca dalje že« lezničarji smeli gibati le H območju- železniške postaje, čd pa bodo hoteli izven tega ob« močja bodo morali imeti z® to posebno dovoljenje, ki g<» bodo dobili na postaji. Te do« ločbe so na avstrijski strani začeli izvajati že celo nekaj dni pred 1. marcem, na jugo* slovanski strani, to je na Je* senicah pa veljajo od 1. mar* ca dalje.	i
Avstrijska časopisna agen* cija APA pa očividno o ter* dogovoru ni bila obveščena, kajti 17. marca je izdala po* ročilo, v katerem pravi, da s* od 1. marca dalje avstrijski železničarji, ki službeno pri* ha j a jo na Jesenice ne smejO več svobodno gibati po me* stu. Agencijsko poročilo j* sestavljeno tako, kakor da bi šlo za samovoljen jugoslovan* ski ukrep, čeprav je ob kon* cu vesti rečeno, da za ukrep niso bili odločujoči politični vzroki. Kljub tej pripombi pa so časopisi »Die Presse«, bDl* Neue Zeit« in nekateri drugiI rest objavili pod naslovi »Ze* lezna zavesa na Karavankah?* (Die Presse) in »Spet hladne J* Si veter iz Jugoslavije« (Di* Neue Zeit) ter ji dodali ne* kak komentar, češ da je ukrep posledica jugoslovansko - so* v jetskega zbliževanja. Orne* njeni časopisi pa nišo obja* vili, da isto kar velja na Jo* senicah za avstrijske železni* čar je, velja v Spielfeldu zrn jugoslovanske.,Tako dežinfor* miranje javnosti prav gotov* ni v čast n* avstrijski urad* ni agenciji, n* omenjenim ča* •opisom,' __ A,'Stanovnik J
USB Sl SDBlTlTIfU SLUSBO T HUMORJU
Bodoči zdravstveni center
Bomo dediščina preteklosti — Hiter razvoj zdravstva po osvoboditvi — Primorje potrebuje sodobno bolnišnico, U bi jo zgradili v etapah — Potrebna bo zvezna in republiška pomoč —
Zdravljenje s pomočjo talasoterapije
Kadar razpravljajo v Kopra« ureditvi zdravstvene službo, lmaja v mislih gradnjo novega zdravstvenega centra. Da po* trebuje koprski okraj, slasti pa obmorsko področje sodobno urejeno bolnišnico, ne bo težko n temelj iti, slasti fe spoznamo
tedanje razmere.
Pred zadnjo vojno so bile na koprskem poleg sanatorijev za pljučno tuberkulozo v Ankaranu in za kostno tuberkulozo V jValdoltri samo tri hiralnic« s 100 posteljami. Prebivalci so se tdravili v tržaških bolnišnicah.
Po osvoboditvi je ljudska
bblast ustanovila tri zasilne bolnišnice v Kopru, Izoli in Piratu, ki s svojimi oddelki še danes nadomeščajo okrajno bolnišnico. Obnovili so tudi oba sanatorija, ki pa služita' potrebam Vse repubbke. V 400 let stari stavbi (1521. 1.) nekdanjega samostana in hiralnice v Kopru
»o urejeni interni, porodniško ginekološki in otroški oddelek 8 150 posteljami. Starinski prostori so neprimerni za bolnišnico. Kaijslabše pogoje ima porodniško ginekološki oddelek, ki je earadii povečanja števila porodov v stalni stiski s prostorom. Leta 1945 je rodilo v bolnišnici JOD porodnic. 1953. leta 400, naslednje lato že 677, lani 849. Oddelek pa ima za porodnice in ginekološke bolnice samo 40 po— »telj.
V Izoli so namestili 1949. leta kirurški oddelek s 76 posteljami
▼ počitniški baraki, ki je bila zgrajena pred 29 leti. Kljub primitivnim materialnim pogojem Je oddelek dosegel visoko raven a pomočjo medicinske fakultete v Ljubljani. V Piranu je še najbolj primerno poslopje, ki ima tudi vej oddelkov. Pozneje, ko bo zgrajen nov zdravstveni center, bo stavba služila za zdravljenje s talasoterapijo.
Vsi oddelki, ki so med seboj oddaljeni 7,	11 in 18 km, so
pod enotno upravo. Zaradi razcepljenosti mora uprava vzdr-žavati po 3 ek-onomate, kuhinje, pralnice im kurilnice ter sorazmerno veliko število srednjega in nižjega zdravstvenega kadra na oddelkih, ki imajo sicer majhno kapaciteto. Zato je v slabih pogojih tudi dražji oskrbni dan.
Upravičenost načrta o gradnji nove bolnišnice z vsemi glavnimi oddelki je utemeljena. O tem so se soglasno strinjali pred časom tudi udeleženci konference ' za koordinacijo zdrav-
Poslopja koprske bolnišnice
POMEMBNA PREUSMERITEV V PROIZVODNJI MARIBORSKE LIVARNE
IZDELKI IZ UMETNIH MAS
Umetno maso bodo izdelovali iz industrijskih odpadkov — Izdelki pa so namenjeni predvsem široki potrošnji
Mariborska livarna si s svojimi solidnimi izdelki, ki s« Iskani tako na domačem kot na tujem trgu, pridobila soliden sloves. To
so raznovrstni izdelki iz vlečene medenine, odlitki iz brona, odpreš ki in odkovki iz barvnih kovin ter vseh vrst armatur« in gradbeno okovje. Težave pri nabavi surovin, ki so zadnja leta postale izredno resne, pa lin kolektiv Mariborske livarne napotile na iskanjo novih surovinskih virov. Pričeli so se resno ukvarjati s delno preusmeritvijo proizvodnje in se odločili za umetne mase.
' V zvezi s tem nam Je direktor jKidjetja zaupal naslednje: Proizvodnja umetnih mas v takšnem obsegu, ki bo pomemben v proizvodnji podjetja je zaenkrat še Stvar.bodočnosti, ima pa povsem Stvarne osnove. Osvojiti namera, vajo iznajdbo nizozemskega strokovnjaka, ki je odkril postopek fca pridobivanje visoikvalitetnth prtoteinov iz industrijskih odpad, kovi V poštev pridejo droži in ftonta iz pivovarniške industrije, odpadki iz industrije žganih pi_ Bač, tropine iz proizvodnje riei-rus olja. ki se pri nas sežigajo, ker so strupene, koruzni sr toki. Itd. Skratka surovine, ki jih Je pri nas dovolj in se v glavnem ne izkoriščajo. Potrebne invesi-cije za proizvodnjo mas iz teh kuro v in bi znašale po predračunu okoli 15 milijonov din. Ta gredstrva bi kolektiv v dveh letih Zbral sam v skladu za samostojno razpolaganje. Sicer pa ima podjetje že odobren investicijski program, v katerem je predvidena proizvodnja umetnih mas.
V zadnjih dveh letih so v Mariborski livarni pripravili vse potrebno za povečanje proizvod. Uje. !■( >v objekt, sodobna hala f*0 krat 37 m je podaljšala tovarno prav do dravskega nabrežja. V C jej bo Imela nove prostore galvanizacija. ijcva brusilnica in montaža. S trti ji za nov objekt »o ♦udi že pripravljeni. Večji del ec izdelani v lastnih delavnicah zlasti stroji! ja ti sn j eni Hv in ov-tikovanje umetnih mas. Računajo. da bc novi obrat izročen svojemu namenu letos julija in t.o bo obenem izačetek obsežnejše
proizvodnje, v kateri bodo u rutine mase postopoma zavzele važno mesto. Plan za leto 1956 Je zvišan v Mariborski livarni za.12
«dstoikov glede na lanskoletno
nanaša predvsem na surove« — polizdelke iz umetnih mas.
To so načrti, ki jih bo potrebno še uresničiti. Vendar izde'ki iz umetnih mas v tem podjetju niso več stvar bodočnosti. Prve izdelke iz umetnih mas so že uporabili za domačo opremo — to so bili sestavni deli za arm.i-iture, izdelani tz bakelita in. melamina. Julija bodo pričeli v rovi hali s proizvodnjo teh ifzd.-*!-kov tud.l že za trg, medtem kio bo obsežnejša proizvodnja stekla predvidoma v začetku leta 1957. Ko pa bodo osvojili proizvodnjo umetnih mas iz industrijskih odpadkov, bo proizvodnja surovcov — jioHzdeLkov iz nove mase — kj za sedaj še nimajo imena — skraja okoli 300 ton letno. Predvsem bodo zadostili potrebam industrije, ki dela za š;Toko potrot-njjo. Izdelovali bodo sestavne dele za kuhalnike, pralne strjje, hladilnike, druge gospodinjske »troj«, likalnike, zlasti pa bodo
skušali čimprej, osvojiti izdelke razne drobne galanterije za gospodinjstva, ki jo naše gospodinje zelo pogrešajo. Med pomembnimi izdelki bodo .tudi lepe bele ploščice za oblogo kopalnic in kuhinj — ki tudi ležijo v novi zbirki zadnjih izdelkov Mariborske livarne.	(Jp)
Pravilnik o podpori družinam ponesrečenih vojaških oseb
Državni sekretar za narodno obrambo je izdal pravilnik o podpori družinam vojaških oseb, ki so izguhile življenje pri izvrševanju službe. Pravilnik določa, da se družini vojaške osebe, k-lagubi življenje pri dEvrše vanju 6lužbe, podeli po zakonu JLA enkratna denarna podpora.
Pravico d|o te podpore ima žena, ako je živel z njo v zakonski skupnosti do svoje smrti, otroci, ro*« ni v zakonu ali izven zakona, kater tudi posvojeni o^-oci, pastorki, vnuki in otroc* staršev, ako n!v> stari nad 15 let oziroma 25 let. če so na rednem šolanju. Po p-avilniku morejo prejeti denarno podporo tudi otroci, ki so nesposobni za dele ne glede na starost, v kolikor je ta nesposobnost nastala po končanih 15 oziroma 25 letih.
stvene službe v Primorju. Nova bolnišnica bo imela šin&i pomen, ker bo vodilni kurativni in prvenstveni zdravstveni center za široka podrofcje. Mejilo bo na območja bolnišnice v Pulju, na Reki, v Ljubljani in Novi Gorici. Zajemalo bo severozahodni del Istre s povodjem Riža ne in Dragonje ter severni del povodja Mirne. Vključevalo bo tudi zahodni del Čičarije m Brkinov, torej ves kraški del Slovenske Istre ter spodnji del doline Reke s severnim in zahodnim obrobnim ozemljem. Na tem področju je približno 114 ti-soč prebivalcev (72.000 v LRS, -in 42.000 v LRH). Le-ti so se tudi doslej zdravili na Koprskem, kamor težijo po naravni legi.
Nova bolnišnica bo zgrajena po načrtih enotne zdravstvene službe. Priključili ji bodo specialistične ambulante, ki bodo služile tudi zunanjim bolnikom. Grajena bo po blokovnem sistemu, tako da jo bo mogoče postopno dograjevati. Predvidena je tudi lokacija na južnem pobočju škocjanskega hriba, 1,5 km' od Kopra in 0,5 km od cestnega križišča v zatišni legi z ugodnimi podnebnimi razmerami. Bo sicer odmaknjena od mestnega središča, vendar še vedno dovolj blizu prometnih poti
in drugih zdravstvenih ustanov.
Kapaciteta bolnišnice je predvidena na 500 postelj, celotna gradnja pa bo zahtevala investicijo dveh milijard dinarjev. Zaradi visokih stroškov bo treba graditi bolnišnico v etapah vsaj deset let. Gradbeno dokumentacijo pripravlja komisija, ki jo vodi inž. Beno Svetina. Cez nekaj mesecev bodo razpisali natečaj za idejni načrt, da bi še letos končali z vsemi pripravami in pričeli prihodnje loto z gradbenimi deli.
Sedanji prostori kirurškega oddelka v Izoli bodo lahko znova služili svojemu namenu — za počitniške kolonije, poslopje koprske bolnišnice pa bi lahko m pridom izkoristili za internat ali v druge podobne svrhe. Ker pa so naše bolnišnice tudi zavodi za kronične bolnike in onemogle ter ležiijo v njih ljudje, ki ne spadajo nitt v bolnišnico niti v domačo oskrbo, bi lahko uporabili sedanje bolniške prostore tudi v ta namen.
V času pred svetovno vojno je slovela obala od Valdoltre do Portoroža za zdraviliško področje. Zdravljenje kostne in sklepne tuberkuloze, bronhialne astme, kroničnega vnetja dihal, rahitisa, kožnih, ženskih bolezni iltd. s pomoč j o talasoterapije je bilo zelo razširjeno ter bi ga kazalo obnoviti. Nova bolnišnica naj bi postala nekak obmorski klinični inštitut medicinske fakultete v Ljubljani. Njena vloga bo zlasti pomembna, če upoštevamo prej omenjene možnosti zdravljenja ob morju za prebivalce vse Slovenije m ostalih delov države. Obnovili bi lahko tudi Portoroške toplice in Istrske toplice pri Buzetu, kjer je najbolj radioaktiven vrelec v Jugoslaviji.
n. l.
pisma uredništvu
reaV-aoito
to to dot*"!1? «P
30 tisoč sadnih dreves so poškropili
Ekip« za zaščito rastlin pri
Okrajni zadružni zvezi Gorica te dni zaključila škropljenje eadnih dreves proti ameriškemu kaparju. Z motornimi škropilnicami so poškropili 30.000 sadnih dreves na področjih občin Nova Gorica, Kanal. Kobarid. Bovec, Tolmin in Šempeter. Del teh občin je imel namreč že prve okužbe po ameriškem kapa rj ti in so občine izdale odloke O obveznem škropljenju. Te dni Je ekipa sklenila pogodbo s koprskimi zadrugami in bo na področju Brkinov poškropila okoli 16.000 jablan.	—Jp
Iz Radovljice
Pred kratkim so v Radovlji el ustanovili društvo rejcev malih ftivali, ki šteje že nad 70 članov, večinoma delavcev. Se vedno pristopajo novi člani, kar dokazuje, da je med delovnimi ljudmi In upokojenci za to društvo kar precejšnje zanimanje. Društvo ho dobavljalo svojim članom male »vali čistokrvnih pasem in perutnino ter rasna krmila po čim ugodnejših cenah. Društvo Je le
▼ stiku z vsemi sličnimi društvi
▼ raznih krajih Slovenije. 2e leto« nameravajo pdredlll tudi razria-
Mnenje uslužbenca iz predmestja o ljubljanskem prometu
1936. leta je nastala med angleškimi ekonomisti razprava, ali naj se s stališča ekonomske blaginje gradi in vzdržuje mostove, ceste itd. na osnovi rentabilnega računa, ali pa naj se »nerentabilne« panoge (ki so družbeno zelo potrebne) vzdržujejo s pomočjo subvencij, oziroma $ pomočjo davčnega sistema. Mnogo ekonomistov je prišlo do zaključka, da je s stališča blaginje, v družbi z neenakimi dohodki, pravilnejši drugi sistem. In moramo reči, da v svetu vse bolj sprejemajo to drugo politiko. Semkaj spada tudi mestni transport, ki dandanes skoraj v nobenem večjem mestu ni »rentabilen«. Kaj še, da bi ustvarjal »dobiček« in kril z lastnimi stroški investicijske izboljšave. Torej nikakega presenečenja ne bi bilo, če bi bil ljubljanski mestni promet nerentabilen. Toda s teorijo •rentabilnosti za vsako ceno« se je pri nas sprejelo prvo politiko.
Zakaj je takšna politika, kar lOCPIt povečanja »rentabilnih« tarif, proti porastu blaginje, naj me podpre naslednje izvajanje. Ekonomsko blagostanje delovnih ljudi se ne izpremeni, ali se celo poveča, kadar ni z neko izpremembo cene ali dohodka v novem položaju ni kdo »na slabšem«. Z novim ukrepom EC2 pa bo prav gotovo mnogo delavcev in uslužbencev na slabšem. Zakaj?
To naj nam pokažejo slede-da možne rotitve problema.
Prva možnost. — Podjetje E CZ mora z lastnimi dohodki kriti operativne in investicijske stroške, zaradi česar se morajo povečati cene. S tem bi bili predvsem na slabšem delavci in uslužbenci iz predmestja (posebno z.nižjimi plačami). Stanovalci v centru bi uživali določeno rento. Ce predpostavimo, da se n. pr. uslužbenec — »meščan« vozi
iz predmestja in da mora še kdaj v popoldanskih urah na delo, na sestanek ali v Ljubljano »po kulturo« — potem mu kar osminka do desetinke mesečne plače gre za prevoz.
Druga možnost (realnost). — Ukrep bi bil sličen zgornjemu, s to razliko, da krijejo podjetja zaposlenim delavcem prevozne stroške nad 600 din. Ustanove ničesar ne »krijejo«, ker za njih ni takšne uredbe. V tem primeru bodo uslužbenci s fiksno plačo na najslabšem. Blaginja onih meščanov, ki imajo avtomobile ali se sploh ne vozijo 'na delo. bo ostala ista, blaginja delavcev, ki se vozijo na delo, se bo zmanjšala, blaginja uslužbencev — »vozačev« in drugih pa bo občutno padla. Čeprav si tudi ne delajmo iluzij, da bodo te razlike res »plačevala« podjetja. Podjetja bodo vračunala te razlike tako ali drugače. v stroške, stroške pa plača potrošnik s ceno in uslužbencu se bo zato tarifa celo nevidno povečala.
Tretja možnost. — Mestna skupnost bi subvencionirala delne ali celokupne investicije transportnega podjetja. Podjetje pa bi določilo takšne tarife, ki bi bile enake operativnim stroškom brez dobič-
ka (čeprav ne morem razumeti »investicijske naglice« in uvajanja »avtomobilskega komforta« v prevozu; ki ga gotovo potrošniki niso zahtevali). V tem primeru bi se izguba (tolikih deset milijonov) razporedila na »vse«, predvsem pa na privatne davkoplačevalce, ki se vozijo s svojimi avtomobili; ekonomska blaginja delovnih ljudi pa bi
ostala ista.
Naposled pa je tu tudi vprašanje enotne jugoslovanske politike. Zakaj n. pr. mora Ljubljana prednjačiti v dviganju prevoznih tarif itd.? Zakaj pri nas ni mogoče najti drugačne rešitve?
Toda rešitev je. Onih nekaj deset milijonov bi se dalo privarčevati, saj se ne trošijo sredstva povsod najracionalnejše.
Predlagal bi sledeče: 1. Tarife krajših voženj naj bi se morda nekoliko podražile, da ne bi preveč trpela obremenitev vozov. 2. Za vsa mestna podjetja in ustanove, ki polno ne rabijo osebnih avtomobilov, naj bi se ustanovilo večje družbeno taksi-podjet-je, kjer bi se naročale in plačevale samo nujne vožnje. S tem bi prav gotovo privarčevali precejšnja sredstva. 3. Končno, EČZ kot monopolno krajevno prevozno podjetje naj bi tudi samo pogledalo znotraj podjetja, če se ne bi dalo zmanjšati kakšno postavko materialnih in osebnih izdatkov, saj je verjetno, da se globalni dohodek ne bo povečal v taki meri kot pa se ga planira. Naglica nabavljanja novih avtobusov pa naj bi se malo zavrla. Frane Čeme
C
KULTURNI BA2VLGD1
TRIJE KONCERTI
pevskega zbora prosvetnih delavcev iz Maribora
Komaj dobro leto dni obstaja mnogih ufciteljev ni obnesel la
V Mariboru tudi pevski zbor pro- pomisleki v zvezi z obstojem Zbo-svetnih delavcev »Slavko Osterc«, ra niso bili majhni. Zavzetosti Z matičnim UPZ v Ljubljani ga zborovega predsednika Janka 2ur-je do nedavna povezovala oseb- mana pa gre v glavnem zasluga, nost skupnega dirigenta, prof. da se zbor kljub gmotnim teža-Jožeta Gregorca. Program je lo- vam ni razšel, in sadovi niso ix-čen, le z nekaterimi pesmimi sta ostali: trije koncerti na Koroškem
bila zbora nastopila skupno ko- v dneh 17. in 18. marca so prikaz n ec minulega leta o-b zaključku dela zbora, ki tudi pod novim V od-kul turnega tedna v Mariboru. Do- stvom prof. Ki toča lepo napre-slej torej dva koncerta, s kate- duje.
rima se je zbor predstavil m ari-	Za uspel! prvi Koncert v Slove-
borskemu občinstvu.	njem	Gradcu minulo soboto gre
S prenehanjem pevovodskega veliko zaslug požrtvovalnemu ta-tečaja za učiteljstvo. pa se je mošnjemu učiteljstvu zaradi spret-zbor osredotočil na pevski studil, ne organizacije. Program umetnih Ne samo učiteljstvo iz Slovenskih in narodnih pesmi je izvajal zbor goric in Dravske doline, celo iz na lepi višini, le nekaj za pode-K or oš k e prihajajo učitelji v Ma- želje prezahtevnih pevskih točk ribor k vajam. Skraja je bila sa- bi lahko zborovodja v bodoče opu-
mo ena mesečno, včasih dve, a bile so temeljite, tudi celodnevne, zaradi izkoriščanja poredkih prilik. Enotedenski počitniški pevski tečaj se zaradi odsotnosti
Razstava umrlega splitskega slikarja v Ljubljani
stil in zamenjal s poljudnejšlmi. Ne samo tukaj, tudi na koncertu
v Dravogradu naslednje popoldn« In zvečer ob gostovanju na Ravnah; je bila med pesmimi. Ul so najbolj ogrele, Pahorjeva primot-
stka -Pa se sliš«. Med ostalimi
narodnimi so kajpak štiri koroške naletele na topel odziv, pa
tudi ostale, ki jim je spevnost
značilna, »Mura, iviura, globoka si
reka tl« od Vinka Žganca, pa Si-
monitijeva narodna iz Cerovca »Doga n očka, temna ti sl ...«, so žele veliko priznanje občinstva.
Skromno zanimanje za konefrt v Dravogradu jo pevce razočaralo nekoliko, naslednji večerni nastop v Ravnah pa je leiK> uspel. Kontakt med publiko itf\pevci je bil upo stavi jen že ob izvhčanju prvo pesmi in je stalno rasef* Gostovanje v Ravnah bo zato os^a-lo publiki in požrtvovalnim pevcem V najlepšem spominu. M- Kajo.
Sodobna
Svet Zveze Svobod in pro-
V Moderni .galeriji v Ljubljani svetnih društev je začel izda-bodo v kratkem odprli spominsko juti prosvetno revijo »Nova retrospektivno razstavo znanega P Ota«. CdgOVOma Urednika splitskega slikarja Emanuela VI- nove revije sta Jelo Gašperšič doviča. Razstavljenih bo čez 100 tn Vinko Trinkaus. Revija bo raznih del, zlasti grafike, risb in izhajala desetkrat na leto. Ze
olj jz zapuščine umetnika, ki je umri pred dvema letoma. To bo prva zaključena razstava tega hr-
vatskega slikarja med nami.
kratek pregled vsebine prve številke je dokaz, da bo ta zanimiva, res ljudska in skrbno urejevana revija postala kmalu nepogrešljiva za vsa
3. Štev. »Naše sodobnosti« prosvetna društva in Svobo-
Cez nekaj dni bo Izšla tretja le- de> ki	naŠl?J^l
tošnja številka »Naše sodobnosti«, Vilne ideološke in pfft/cttctlS
v kateri bodo natisnjene pesmi napotke Za SVOje ČLelO, praV Ceneta Vipotnika (jutro otožnega tako pa poročila o važnih kul-ribiča. Cez soline), Antona Vodni-	,	,,	,
ka (Pomladni veter) in Pavleta turnih, dogoctlcih. in o delu TLCL“
Zidarja (Kaplje ognjene). Prozo §ih prosvetnih društev.
za to številko sta prispevala Ciril
Kosimač, ki nadaljuje Balado o Uvodno besedo 71 OVi T€Viji tr^xen^,3n	ter	Anton	in-	«e	napisal predsednik Zveze
golič (Disonanca jesenskega dne). *	,	r	„
Marja Borštnikova piše o Ašker- Svobod in prosvetnih, društev cu, dr. Bratko Kreft pa začenja Ivan Regent. Roman Albreht svojo študijo o f._ m. Dostojev- poroča o letošnjih okrajnih
skem. Pavle Merku je prispeval ,	...	,	„	„ t ,
Razmišljanja ob Mozartovi dvesto- skupščinah Zveze Svobod. letniei. Nove knjige ocenjujejo Prof. Črt Nučič Je prispeval Mitja Mejak (Dve lirični zbirki), daljši članek o znanstveni delovni metodi, ki je važen pogoj za uspešno delo. Rok Arih je napisal novelico Doživljaj neke okrožnice, Peter Levec
B. R. (Rihard III. v slovenščini) in N. Košir (Ignezio Silone: Vino in kruh). Tine Orel poroča o delu Celjskega gledališča v prvi polovici sezone. V »Problemih naše družbe'« Je natisnjen prispevek Jožeta Goričarja Sodobna me- pa je prevedel dve pesmi UV-ščanska socioiogMa n družbemh strijske pesnice Vere Ferra-
Mikura (Nekdo na poti do-
razredih. v »Razgledih« pa piše Ivo Pirkovič o Uganki materije in njenih zakonov.
PREJELI SMO
Dr. Vladimir Kesterčanek: STENOGRAFSKA VJEŽBENICA. (Gabelsberg — Magdičev sustav.) Zagreb, Birotehnika, Zavod za organizaciju i unapredjenje ured-skog poslovanja, 1956. Stenograf, ske publikacije svezak 4, II. iz-danje.
MLADA pota. Revija za ml a. dino. Izdaja Centralni komite Ljudske mladine Slovenje. Ljubljana, 1955/56, IV. letnik, št. 6.
FILM ZA LJUDE SVIH ZANIMANJA. Informativni bilten po-duzeča za proizvodnju filmova »Zora-film«. Zagreb. 1956, br. 3.
mov in Sanje v tehnikolorju). Ivan Potrč ocenjuje Habjanov roman Pomlad■ vnukov. Zanimivo reportažo v kulturnem delu v Zagorju je pod naslovom Posnetki iz rojstnega kraja »Vesne« napisal Vi-šč. Nadaljnji članki seznanjajo bralce z delom Ljudske knjižnice v Domžalah, z režijskimi opombami Vinka Trinkausa k Popovičevi komediji Pogospo-dena butica, z 'uprizoritvijo Priestlepevega Inšpektorja na obisku v Kamniku (France_ Jamnik), z uprizoritvijo Go-
GB IZIDU 5. ZVEZKA SLOVENSKEGA ZBORNIKA
Kočevska v besedi in sliki
Kmečka založba v Ljubljani si	nam prikazujejo kočevski okraj v
je postavila v svoj bogat založni-	globalnem pogledu, zatem pa sle-
škj program tudi izdajo iprepo-	de članka, ki nam prikazujejo vse
trčenega Slovenskega zbornika, ki	večje kraije tega gospodarsko in
naj prikaže našo Slovenijo v 40	turistično zanimivega okraja,
zvezkih. Zdaj izhajajo zvezki, ka-	predvsem so prikazani kraji Ko-
kor je to najavljeno v programu,	čevje, Predgrad, Loški potok,
Za koroško, kobariško, gornjesa-	Ribnica, Velike Lašče, Sodražica,
vinjsko in k raško številko je izšel	Dobrepolje itd.
sedaj 5. zvezek, ki nam prikazu-	Podatki so vestno zbrani in
je v besedi in sliki okraj Kočevje,	nam jih pojasnjuje 80 slik.
Posamezne številke izhajajo, v	Slovenski zbornik ie nujno po- dalj časa živi v Ljubljani. Otvo-
formatu naših revij (nekouiko	treben priročnik vsem, ki žele si-	rkev njegove razstave	bo	drevi
veojem,y, .takor tedenska revija	stemacično spoznavati predele na-	ob	šestih v	Mali	galeriji.	Naša
.Tovariš.)	še republike, zilasti pedagoškim	bralce opozarjamo	na	to zanimi-
Prod vojno je bila Kočevska,	delavcem, publicistom im vsem, ki	vo	razstavo	mladega	indijskega
spneo oddaljenosti jn slabih zvez,  i —:_ :________________■___•_____..._________________n..	i_-	l_	  rt	i	vi.i
pa tudi zaradi nemškega življa, ki je bil tu naseljen, širši javnosti
vekarjevih Rokovnjačev mt Viču (Lojze Filipič), govore o pevskem naraščaju, v Trbovljah (Janez Mohor), o igralcu in režiserju Franciju Jarcu, o natečaju Glavnega odborai Zveze DPD »Svoboda« za izvirna dela raznih umetnostnih panog (Karol Pahor) in dajejo napotke za scene na amaterskih odrih (Božidar. Horvat). Bogdan Pogačnik piše o tovarniških svetih na Švedskem, Alenka Gerlovičevat pa seznanja bralce z delom in osebnostjo slikarja Gojmira
Antona Kosa. V rubriki »Za knjižno polico« so natisnjene ocene nekaterih novih knjigt Dobriča Cosič: Korenine, Ho-nore de Balzac: Kmetje, Charles Dickens: David Copperfield, Jose Eustasio Riverai Vrtinec, Andre Malraux: Vihar v Šanghaju, Ferdo Godina: Krivda Jarčekove Kristine). Na zadnjih straneh revija so natisnjeni pestri Utrinki iz društev in Simonitijeva skladba »Križ« na besedilo Mateja Bora.
Finžgarjev »Divji lovec« na Ljubljanskem barju
Na Ljubljanskem barju že tri leta deluje amatersko dramsko KUD »Ljubljansko barje«, ki ga vodi požrtvovalna režiserka Tončka Melik. Ze ob prvi uprizoritvi leta 1935, ko so igrali Jurčičevega »Desetega brata«, so igralci želi od navdušenega občinstva obilo priznanja. Ta miada amaterska gledališka skupina šteje okrog 60 članov, har je za okoliš, kot je Ljubljansko barje, že kar lepa številka. Večino iger, ki so jih uprizorili — bilo jih je že skoraj 25 — je občinstvo z zadovoljstvom sprejelo.
Zadnji? so v društveni dvorani v Zadružnem domu na Barju uprizorili v počastitev 85-Ietnica rojstva slovenskega pisatelja F. S, Finžgarja njegovo ljudsko igro »Divji lovec«. Mnenja o predstavi so zelo pohvalna. Igralci so oblikovali svoje vloge živo in prepričevalno. Ugajala je zlasti tudi Inscenacija po zamisli tov. Nejka Sterleta, ki je bil hkrati glavni Igralec (Janez). Vlogo Majde jo zelo dobro podala tov. Majolka Javornik.
Mlademu amaterskemu odru KUD »Ljubljana — Barje« prisrčno čestitamo ob njihovem uspehu in jim želimo kljub težavam. V katerih delajo, še mnogo uspehov.	(S)
Razstava indijskega umetnika
Danes' se bo liubljanskema otri činstvu predstavil indijski likovnik Riteaidra Moizumdar, ki ža
bolj malo znana. Na probleme tega obrobnega slovenskega ozemlja nas je takrat opozoril obširni .Kočevski zbornik’.
Od tistega časa se je obogatila zgodovina za precej novih, slavnih listov. Na njih je pomembno zapisana tud! naša Kočevska, saj je bilo to ozemlje partizansko osvobojeno ozemlje in v začetku oktobra 1943 se je vršil v Kočevju že zbor odposlancev slovenskega naroda, k", je postavil temelje zakoniti in demokratični ljudski oblasti na slovenskem ozemlju.
Pravkar izišll kočevski zvezek Slovenskega zbornika, ki ga urejuje mladij pisatelj Drago Vresnik, sedaj direktor Muzeia NOB v Mariboru, nam prikaže Kočevsko z vseh strani. V niem spoznamo gospodarsko, zgodovinsko, zeml jepisno in prosvetno podobo te zanimive pokrajine. Nekateri članki
se bavijo z javnimi vprašanji, pa umetnika, ki bo v svojih delih morajo biti o naših krajih na te- prikazal tako naše, kot svoje do« koč etn.	Jažt	Zupančič	mače motive.
film SKEOA PI-ATtVA
Moški pevski sbor KUD »Dr. Dragomir Drakulič« iz Karlovca
ffostnje v soboto 24. marca 195« ob 20. or! v vel:.ki filharmonični dvoran* v I^ubljani. Koncert pri-reia DPD »Svobodo — Center« v okviru mec!rennbl;<kih gostovanj, ki naj bi zbližala in seznanila ljudi * nenehi. .k! so bili doseženi v bratskih reniibUkah na kolttir-no nro« vernem polju. — kdtt »Dr. Drakulič« Je Hen najboljših mo*ki zborov na Hrvatskem ter Je dosegel v5«nk nivo na področju vokalne plnsbe Go«st1e bo.fio 1xva.1al» skladbe Jn-poslovanckib ^kladatellev. !m sicer Paseka, Gobca, Karastjanova, ?..isin«ckeea. VUharJa ^ajc». Majorja MokranJca. Pavčiča. TaJčevfča ter ra raključek .Takova Gotovca »Ko^edo« s cpremiljavo orkestra. Ljubitelje vokalne Rlashe onorar-Jamo na koneert. kf	bo	nudil
redko prilofcoost In užitek. V»tou-ntce se dobijo pri blagajni Slo-muk« filharmonij*.
Poslednjič sem videl Pariz
Med vsemi melodramami so tiste, kj skušajo svoje pravo jedro skriti za pomembno, psihološko ali etelo družbeno problematiko, najsla.bše: te se navadno Se prej sprevržejo v sentimentalno In solzavo pripovedovanje o že stokrat
povedanih stvareh. Nekaj podob.
nega Je tudi z ameriškim filmom Poslednji? sem videl Pariz. Toda
v melodramah se vsaj marsikaj Egodi! Film Poslednji? sem videl Pariz pa bi lahko Imenovali za najbolj razvle?en film letošnje sezone:	gledalci so skoraj st »pet-
deset minuit prisiljeni sočustvovati, bati se, občudovati prelepo ljubezen in š« lepše igralce, vzdihovati in točiti solze. Seveda, Ce jim je to všeč. Ce jim pa talk način dojemanja zgodbe ne ugaja, se morajo pač dolgočasiti; v filmu je namreč le za dobrih deset minut takega dogajanja, ki Je za razvoj zgotle važno, vse tisto, kar bi pa bilo še bolj važno, je enostavno iaouščeno. Vse ostale dolge metre filma pa napolnjujejo Elizabeth Taylor v vseh mogočih zornih kotih in oblekah, nlen partner Van Johnson, zabave, plesi, popivanja in ob koncu za spremembo avtomobilske dirke. Najbolj neumno pa je prj filmu to, da scenarij neprestano spo-drsu.t e in se izogiba problemom, ki bi bili res vredni obdelave: problem rasti in umetniškega dozorevanja je že tako pomemben, da bi lahko bil osrednji problem filma, razrešen pa Je kar »za platnom« nekaiko tako, kot n. pr.t če bi Julija Prešerna uslišala, pa bi ne imeli Sonetnega venca. -Enako je s problemi bogatega bsiivdelja in propddanla nravi »boljše družbe«. - Med najbolj uspele kadre filma lahko štejemo množične prizore, ki prikazujejo vkorakanje ameriških čet v osvo-M«i Pari*. Toda « primati M
začetni, film pa Je zelo, zeld
dolg in razvlečen . ..
Skratka, film Poslednjič sem videl Pariz, ki ga je nabavilo podjetje Morava Iz Beograda, bi
prav lahko pogrešali na našem filmskem sporedu	s. G.
Intrigantke
Francoski film Intrigantke s* začne s smrtjo, kd je zelo problematična (umor — samomor), pa ni prava kriminalka. Konča se ■ nekoliko 'bohemskim modrovanjem o sreči, pa ni psihološki film. Vseskozi pa se nagiba zdaj k enemu, zdaj k drugemu žanru. Ker pa je glavni problem film« krivična obdoložitev umora in ker Je vseskozi napet in posnet tako, kakor so pač posneti detektivska filmi, bi ga laže uvrstil med kriminalke kot med psihološke filme, pač čeprav v njem ne nasto-. pajo stalni junaki, kot so na primer trmoglavi policijski inšpektor. spretni amaterski detektiv ia podobni stari znanci Iz kriminalnih filmov.
Filma Intrlgantke. ki ga Je na« bavilo podjetje Morava, sicer n« moremo uvrstiti med prvorazredne filme našega filmskega programa. lahko pa ga pozdravimo kot solidno in celo prijetno novost za vse tiste, ki radi prebirajo ali gledajo zapletene, napeto kriminalke. Kot. tak prinaša celo nekaj novosti in osvežitve v enolično filme tega žann Njeeeve odlike so v spretni režiji, dobri kameri in solidni igri glavnih Igralcev (Rajrmond Kouleau, Jean. ne Moreau). predvsem pa v spret, no naslikanem značaju glavn« Igralke, ki Je podan res psihološko prepričljivo in ni nasilno vne-Sen v zgodbo.
Kot ni nobena »sramota« poseči za oddih po knjigah. KI sta Jih napisala Wa11ace ali Doyle. tako tudi ne bo nič napak, če si bost« v kinu Vič ogledali Intrieantlke, s katerimi je Morava poskrbel«
>.'0,1
SU 13S
23. MUCI
OD KOD IZVIDI BlZGDflNOST V VUTU MILO U1U8I TBZBMSKE81 DRUŠTVI«
DELAVCI - GONILNA SILA KOVINARJA
Ntk Kovinar iz Teana p« Ma-tlboni je priredil zadnjo soboto Jn nedeljo »Odprto prvenstvo Štajerske v namiznem tenisu«, na katerem so se zbrali skoraj vsi vidnejši zastopniki v tej panogi Iz naše republike. O rezultatih *am:h samo že poročali, tukaj pa posredOjemo Se nekaj vtisov In komentarjev o tekmovanju z nekaterimi pripombam; o marljivih organizatorjih — Slanih SD Ko-vtaa'r iz Maribora.
PRIJETNA PRESENEČENJA
V ožjih krogih namiznoteniških Sgraleev in funkcionarjev Mariborčanov doslej nismo cenili kot preveč dobrih organizatorjev. -Turnirji jn podobne prireditve v (tem meutu so bile redke in pripravljene" bolj za silo, tako da Atevitai igralci največkrat niso bili povsem zadovoljni z njihovo izvedbo. Povrhu tega so bili Igralci In klubi iz Štajerske le redek ©ost republiških tekmovanj ter so bili v vsem, delovanju nekako odmaknjeni od glavnih dogodkov z žogico drugod po republiki.
BELEŽKA
m vas
Kadar kali govorimo o športu, o Krajili in naprednih ljudeh, ki Jiin je teCesno udejstvovanje vsakdanja nujna potreba, se ne oziramo zgolj na posamezne Športne panoge in igre ter njihovo priljubljenost med mladimi in starimi ljudmi, temveč se — fclasti v novejšem času — zelo pogosto oziramo tudi na razmerje med — mestom in vasjo. S-nort je v Sloveniji razmeroma zelo neenakomerno razširjen v raznih fcrajih, med ljudmi različnih poklicev, naravncst porazna pa Je že skromna primerjava med podeželjem in mestom.
Dajmo pod drobnogled — ni .polrebno, da je proizvod najmodernejših tovarn, temveč kakšne zastarele znamke — središče na. le republike. Ljubljani in njeno bližnjo okolico. Za športnike in zdravn lelemo udejstvovanje na teni področju marljivo skrbi med ostalimi tudi Okrajna zveza Športo\r Ljubljana, prva te vrste pri nas. Pod njenim okriljem dela 32 raznih športnih organizacij in enot, is kegli^ških in 8 balinearskih klubov. V vseh teh enotah je skupno 8008 rednih Članov športnikov, med njimi največ seveda mladine. Samo v Ljubljani je 20 športnih oreani-encij s 5800 člani, na podeželju, torH v okolici, pa le 12 Šoortnih društev s 1300 rednimi pripadniki. Nesorazmerje je zelo. zelo veliko v n” ko pa tudi v pr?rn°T. Javi, -koliko so v mestu porabili ta športno ude jsfvovcnje skupnega denarja in koliko od tega društva v okolici. V mestu so potrošili 42 nvlljonov dinariev (na enega športnika 7-5nn din), medtem ko je na šnortmka s t»o-deženja odpadlo le l.noa d?nar-Je^! X2dn imamo v Liubljanl približno 5C*i. na vasi le 130. trenerjev je v ljubljanski društvih 80. v okolici pa samo 10!
Tehtnica se tord mečno nagiba v kor;st mesta. Enakih primerov bi lahko pri nas v Sloveli iif našte1" prav gotovo še več. Kako hvaležni s-o v vaških društvih za vs-«k drobec, za vsako nrnrnantšo pomoč, najzgovorneie
pr?nvp^n;«if>	V.»C rr* q . k?
jih ie predel?. r>zsr.,, r*otcm ka ie 5'bvpka društva na no-deže^u. Nimen zgorni**!! vrstic ni. da bi pokazal prave korake ra izravnavo nesorazmerja med
mestom in vr»«=io (to jo sdahost
teh vrstic), temveč da bi opozoril n^» 7iPon?lv razvoj šnorta nri nas,	ko bo pa tej tehtnici
ravnotežje. bo v vrstah športnikov vse več zadovoljstva in sreče kakor vse doslej. Nai nam na ne gre samo za ravnotežje, tem* vpč	tak^». d*x bomo rrj.
m^nikljaj na	k0*'	do^i^U
v*ški, ne da bi odvzemali m~'t-
ni. -.	rr«>
Kakšne so najvidnejše značilnosti športa
Prav na tekmah moramo dandanes ugotavljati največje odklone. Kakor najdemo ljudi, ki pomen tekmovanja zanikujejo,. tako nekateri, zlasti med športniki, pomen tekmovanja prečenju-, jejo in v njem vidijo edino bistvo športa, oziroma bolje, sodijo, da je treba tekmovalne ob like in sisteme razviti do skrajnih višin, ne da bi se pri tem vprašali, ■ kje se korist tekmovalnega sistema pričenja in kje neha oziroma je še škodljiva za človeka in za skupnost. Tako gledanje na pomen tekmovalnosti pri nas je privedlo do slabosti, ki so šport bolj odtujile množicam, kakor pa jih pritegnile k njemu.
Športne igre so se nekje ob pomanjkanja vzgojnega dela spremenile v brezobzirno borbo za zmage po vsi sili, is katere se rodi klubaštvo, nestrpnost, razne oblike profesionalizma, prekupčevanje z ljudmi, prirejanje atrakcij itd. Taka metoda športa išče samo fizično najboljše in najspretnejše ljudi ter brezobzirno pušča ob strani vse, bi se ne morejo postaviti a tako imenovanimi kvalitetnimi izidi. Tako pojmovanje tekmovalnosti ne ustreza našim načelom in ga zato nočemo. Tako pojmovanje je privedlo do profesionalizma, kjer človek pogosto zgubi svojo etično moralno vrednost. V lovu za rekorderji je postal človek blago — kakor pred tisoč leti ter ga je mogoče kupiti in prodati. V nekaterih primerih so še tako absurdni pojavi klubaštva celo na nižji stopnji tekmovanj, da se posamezni klubi ne udeležujejo'turnirjev ali mitingov, če niso prepričani o zmagi. To je gotovo popolnoma nepravilno in nezdravo, saj nekdo pač mora biti prvi,.nekdo drugi, tretji itd.
Za zmago se je treba boriti, toda dostojno, požrtvovalno In tovariško. Izrojeno pojmovanje tekmovalnosti ne ustreza našim načelom. Mi takega tekmovanja nočemo. Toda napačno bi bilo, če bi se zato tekmovanju ’ odpovedali. Tekmovanje v zdravih mejah in v rokah vzgojitelja lahko mladega človeka samo dviga. Tekma skriva v sebi tisto vzpodbudnost, ki mladega človeka pritegne v šport. Tu je mesto, kjer se mlad človek priuči ocenjevati lastne in nasprotnikove moči, nauči spoštovati nasprotnikov uspeh, nauči se vztrajnosti, odpornosti, skromnosti, tovarištva. Tekmovanje samo v sebi torej ni škodljivo; škoduje pa takrat, kadar ga uporabljamo napačno, kadar pretiravamo in ga ženemo do nesmiselnosti.
Odpovedati se tekmovanju kot vzgojnemu sredstvu bi bilo prav tako nespametno, kakor če bi iz naših šol odpravili branje, ki mlademu človeku tudi lahko odpre pod do tako imenovanega »šsnda«, pa vendar to nikomur ne pride na um.
.Iz govora predsednika £2S tov. Leopolda Kreseta na republiški skupščini dne 18. t.#m.
mladine v. športne vrste SD Kol
vinar. Pri' tem jim dajejo vsestransko pomoč tezenska komuna, katere predsednik Je bil tudi pokrovitelj omenjenega tekmovanja. TAM m druge organizacije njihovega graja. Izvedeli sme Se eno skrivnost: v vrste SD Kovinar so oriiegnilj precejšnje število komunistov, ki so zdaj go-n Ina sila .in vodilna moč v - društvenem delovanju. Rezultate tega dele sovo najbolj« videli pri izvedbi tekmovanja samega, kjer so bili organizatorji deležni takšne podpore podjetij, o kakršni doslej še tfsno slišali nikjer po naših krajih	N.	D.
Za kvalitetno Izvajanje telesne vadbe mora bltt prostor primemo opremljen
oprema telovadnice
Telovadnica mora biti prostorna, zrafina In svetla s prožnimi in Čistimi tlemi, -r- Orodje spada v stranske
prostore
Naše šolske telovadnice so večinoma stare. Nekatere so bile zgrajene ie za Časa bivle Avstro.ogrske. V tistih časih je bilo znanje o telesni vzgoji te na nizk. stopnji in je zaradi tega razumljivo, da so bile temu primerne tudi telovadnice, bile sp to nekoliko večje dvorane, postavljene v neposredni bližini Šole ne glede na lego, razsvetljavo in okolico. Nekoč je b la šola prvenstveno učil nlca, dandanes pa je šola mnogo več; ni le učilnica, temveč hkrati vzgajališče. Nekoč so bili otroci v šoli le z glavo — bo lje povedano z možgani, dandanašnji pa se šola ozira tudi na b ololke potrebe mladine in ji zato posreduje drugačno in več telesne vzgoje. V takem telovadnica ni več postranski prostor, ki je lahko zanemarjena ali premajhna, temveč v resnici važen sestavni del sleherne šole.
Zato si budi od tega tekmovala mamo obetali preveč prijot-mh presenečenj. Na skrivaj smo celo dvomili o sposobnostih malo znanih Kovinarjev, nekateri med nami še prav glasno. De, eden izmed vidnejših igralcev Je bil tako razočaran nad slabo organizacijo enega mariborskih turnirjev (menda še iz leta 1053), da še sedaj m hotel spravljati v nevarnost svojega »dobrega razpoloženja« m Je zato rajši ostal doma
Vendar so se te črne misli
kmalu razblinile. Topel sprejem na Kolodvoru, avtobus, dobra večerja. udobna prenočišča in odlično pripravila ema dvorana so ■kmalu opravili svoje. Igralcem ie nezaupanje pošlo in kmalu so ustvarili prijetno razpoloženje ne 3?mo v dvorani, temveč tudi zunaj nje, ko sta se med odmorom spoznale kočevski rudar in mariborski kovinar, tekstilni delavec iz Kranja in žefleza-r iz Raven. Med njima, so se spletle prija-telgslke vezi, ki jim bodo skupno s spomini na prijetne dneve v Teznem, ostale v trajnem spominu. Lep začetek in celoten vtis je sicer nekoliko pokvarila zakasnitev in končna naglica, v kater; je bil turnir zaključen. Ne glede na to so bili v večini tisti, ki bo trdili, da tako dobro pripravljenega turnirja v Mariboru še ni bilo.
ODKEDOVCT V SREDlSCU ZANIMANJA
Pozornost gledalcev Je veljala predvsem igralcem ljubljanskega Odreda ta kranjskega Triglava, od katerih so sl nadelali največ užitkov. Tokrat so ostali Kranjčan; nekoliko v ozadju, saj so Izmed petih disciplin osvojili Odred ovci kar tri pokale. Kranjčani
pa samo enega. Uspehu Odreda ni oporekati, vendar moramo pripomniti, da Triglav ni nastopal z Ahačičem in Reboljem, v Odredu pa ni bilo Podobnika. Odsotnost najboljših se je najbolj poznala Triglavu, čigar mladi zastopniki niso izpolnili pričakovanj.
Posebno zanimivo Je bilo tekmovanje moških moštev. Tukaj so poskrbeli za presenečenje igralci iz Kočevja, ki so premagali najprej Ljubljano 5:4 in nato še Triglav 5:3, v finalu z Odredom pa so vodili že s 4:1 ter bili zelo blizu zmage. Sele izredno prizadevanje vseh treh igralcev Odreda Jih Je epr®v-ilo iz ravnotežja in so izgubili z najtesnejšim rezultatom. Odred Je vstopil po odlični a-nagi nad Jesenicami nekoliko preveč • samozavesten, kar bi se mu bilo skoraj maščevalo. Ves čas dvoboja so namreč že pošteno »viseli«, kakor temu pravijo igralci sami.
Se večji uspeh so dosegli Od-redovci v tekmovanju p:sacnezni. hov, kjer ata jim pripadli obe prvi mesti: pri ženskah in moških. V polfinale moških so se uvrstili kar trije njihovi igralci: Kocjan, Tigeimam in Sedej, ni pa mnogo manjkalo, da ni Sedej
Sola Je nepopolna, če nima primernega pokritega proatora za telesno vzgojo otrok. Po veljavnih predpisih so predvidene v učnih načrtih po tri tedenske ure za telesno vzgojo, zelo verjetno pa bo prej ali slej prišel čas, ko bodo tudi pri nas uvedli več telesne vzgoje, morda celo uro dnevno, kakor ponekod v inozemstvu.
Za kvalitetno izvajanje telesne vzgoje je kajpada potrebno, da je vsaka telovadnica primerno opremljena. Da bi lahko učitelji telesne vzgoje delali v duhu novih načrtov. Ja potrebno, da imajo v telovadnici vse, kar je za izvajanje-pouka potrebno; Na srečo je velika večina Učil, potrebnih za telesno vzgojo v osnovnih in nižjih srednjih Šolah taka, da jih lahko izdela vsak podeželski mizar. Potrebno je samo, da dobi na voljo nekaj lesa.
Kaj vse mora biti v sodobni telovadnici? Na prvem mestu naj omenimo — bruna ali gredi. To so navadni, lično obdelani hlodi, ki služijo za ravnotežne vaje, za preskoke, za hojo navkreber itd. Podstavki morajo biti izdelani tako, da je možno vsaj na enem koncu gred dvigniti. To zaradi tega,
premagal Kocjana. Finale je bila ker imajo poševne zapreke v
sodobni telesni vzgoji zelo važno vlogo. Kot drugo telovadno orodje, ki spada v telovadnico osnovne Sole, omenjamo lestev, če ni prave telovadne lestve, zadostuje navadna kmečka lestev, ki jo položimo vzdolž na dve skrinji ali pa naslonimo na steno. Lestev služi za najrazličnejše gibalne naloge: za vzpenjanje, ZA skakanje v globino, za pleza-
majlapša igra turnirja, obenem pa tadl zelo uspela akcija' za popularizacijo namiznoteniške Igre.
IZREDNA SKRB KOVINARJEV ZA MLADINO
Iz vseh razgovorov, ki smo Jih imeli s tamošniimd šnortnimi akti Vsti. veje veliika skrb 'za vzet njo mladine v tem kraju, ki po delu v tovarni ali učenju v šoli nima druge zabave kot kino ali pa gostilno. Vipdiv slednje skušalo kakor koli omejevat; s pritegnitvijo
nje skozi omejen prostor, :n tudi za preskoke. Izkušnja uči, da je možno prav koristno in prijetno telovaditi, pa čeprav ne bi imeli prd roki drugega orodja od tistega,' ki si ga lahko oskrbimo sami.
Kaj Še sodi v telovadnico? Po Učnem načrtu mora biti v telovadnici še dolga, močna vrv, ki služi zdaj kot dolga kolebnica, zdaj kot sredstvo za plezanje in guganje, zdaj spet za različne igre In tekmovanja. Da b!' se otroci kar najbolj okrepili in pridobili na spretnosti, je potrebno, da Jim v telovadnicah omogočimo tudi Skakanje. Pri sodobni metodi se urijo otroci najprej v naravnih »kokih, to Je čez ovire, ki predstavljajo nizko ograjo, zid. grm, kamen, potoček In podobno. V telovadnici kajpada ni takih naravnih ovir in z»to pomagamo z vrvico, prečko. nizko gredjo ali pa z razdaljo med dvema blazinama. Menda ne bo treba posebej nanašati, da »padajo tudi blazine k najbolj neogibni opremi sodobne telovadnice. Vsaj po dve blaz'mi naj bi bili v sleherni osnovnošolski telovadnici, ker jih potrebuj el O tako pri skakanju kakor tudi pri talni telovadbi in seskokih z orodjem. Mimogrede naj omenimo, da nJti otroci niti odrasli ne smejo skakati na trda tla, ker je to škodi 1!vo.
Pr.i šolskih urah telesne vzgoje morajo dobiti otroci tudi primeme dražljaje za krepitev miš'"č1a, to je za stopnjevanje moči." Najboljše orodje za pridotrvanie moč! so plezala: žrdi. vrvi. lesene lestve, mornarske lestve. poševna bruna itd. Avstrijsflci telovadni
mrih
<wgntMč{)
RAZPIS
glstriran! člani Judo klubov ln
NOGOMETNI TEKMOVALNI SPOREDI
I. CONSKA LIGA
Tekmovalna komisija nogometne I. cor.e v Zagrebu Je delegirala spomladanski del tekmovanja I conske lige takole:
I. KOLO — 18. MARCA Metalac : Šibenik, Split : Se-gesta, Rijeka : Ljubljana, Treš-
IX. kolo — 20. MAJA delegat Kremžar; Koper : Mia. Metalac : Lokomotiva, Karlo- doat, igrišče Kopra ob ie url
vac : Branik, Ljubljana : Nova delegat 2ivec Gorica, Segesta : Odred. S benik	KOr L _ -
: TreSnjegtea, Split : Reka.	—	' KOL9 *• APRILA
X. KOLO — 27. MAJA Split : Metalac,
nik, Trešnjevka
XI. KOLO — S. J
Koper : Triglav, igrišče kopra, B-v. . a;h- ob 16. ur!, delegat Živec: Mladost Segesta, Od- : Kri-m-’ igrišče Mladosti, ob l«.
red : Ljubljana, Nova Gorica :	:	*'V"
Karlovac. Branik : Lokomotiva. u.iJ.JfpL,.	«	u,
v-« «—,«-. ■	.	......... delegat Birsa: Grafičar. : Izola.
„ , ; KOLO — 3. JUNIJA	igr šče Grafičar, ob 10. uri, dele-
Metalac : Branik. Lokomotiva s gat Zavrl; Postojna : Slovan.
republiškega prvenstva v klas!C-	v*a*	tekmo-
nih disciplinah za mladince in	-m.
mladinke	Joni 1 žico in zdrtuvrniko potrd lo*
Smučarska zveza Sloven Je raz- l*dano od Športne ambulante, pisuje republiško prvenstvo v Tekmovanj« bo v Mariboru 14. klasičnih disciplinah v tekih, 'n 15. aprila. Začetek tekmova-skokih in klasični kombinacij-. n-1a, le v soboto ob 17. uri z na* Tekmovanje bo v soboto in ne. daljevanjem v nedeljo ob 9. uri deljo dne 24, in 28, marca v Pia- Tekmovanje bo v Domu Ljudske nici.	prosvete.
Tekmujejo naslednji oddelki:	Prijave	tekmovalcev	Je	treba
starejžl mladine :	tek na 10 Poslati Odboru za judo in Jiu-
km, klasična kombinacija in sa-	Ljubljana,	Likozarjeva 12
moatojni skoki, štafeta 3*9 km: ZTAK »Maribor«. Maribor. Hu-mlajši mladinci:" tek na 5 km,	organizatorju	— judo sekcija
klasična kombinacija, samostol- »k3 cesta 15. do 28 marca t. 1 n: sikoki: starejše mladinke: tek Tehtanje tekmovalcev bo v 5 km: mlajše mladinke: 2.5 km. soboto od 15. do 18. ure na "me.
V tekih . tekmujejo:	starejši	tekmovanja	v navzočnosti
mladinci: tek 1« krti "— roi 1. V 1'tsf vodi.1 ekip.
1936 - 30. IV. 19M; mlajši mla- delegata odbora za Judo in Jlu-dinei: tek 5 km »- roj. 1. V 1938 dnarjev
pedagogi so pred leti uvedli
posebna kombinirana plezala, ki jih imenujejo »UNITUR«, kar je kratica za »Univ&rsal Turngerat«, univerzalno telovadno orodje. Prednost tega orodja je v tem, da lahko prestavljamo plezala v vse smeri od vodoravne, preko poševne in strme do 'navpične. Kakor je znano, so tudi pri nas uvedli posebna plezala — imenujejo jih »zvirala«, ker služijo . zlasti . za zviranje otrok. Ta zvirala služijo dobro zlasti otrokom predšolske dobe.
Se eno orodje naj bi bilo v vsaki telovadnici — orodje, ki bi ga b:li veseli zlasti smučarji. Mislimo na velik, gladek ploh, ki bi ga lahko pritrdili k steni m bi služil za tek navkreber, za utrjevanje členkov na poševnem svetu, za seskoke v globino in še prav posebej za dričanje navzdol. Poševen ploh, gladek, seveda, in opremljen s krpami za drčanje, bi omogočil zelo učinkovito smučarsko gimnastiko.
Izmed drobnega orodja moramo predvsem omeniti žogo. Znano je, da si prav vsi otroci, mestni kakor tudi podeželski, želijo kar največ iger z žogo. Z vidika modeme telesne vzgoje pa je več ko neogibno potrebno, da otrokom igre z žogo omogočimo, kajti brez takih iger »1 ne moremo misliti optimalne vzgoje k telesni spretnosti.
Še beseda glede palic. 2e pred desetletji so imeli v telovadnicah po 30 do 40 lično izdelanih palic, a katerimi so izvajali različne vaje. Te vaje niso bile kaj prida fiziološko učinkovite ter so bile mišljene Bolj za javne telesne nastope.
Nekateri telovadni pedagogi odklanjajo palice, češ da je to konservativno orodje, ki služi samo za formalno teleano vzgojo. Izkušnje, ki jih imajo v ljubijansikem Inštitutu za telesno vzgojo pa učijo, da je možno s palicami telovaditi , prav živahno in koristno. S palicami lahko delamo vaje za lepo držo, lahko jih mečemo in lovimo, drugič pa nam spet služijo, kot zapreke, preko katerih preskakujemo..
Toliko o najpotrebnejšem orodju, ki spada v telovadnice osnovn h šol. Tam, kjer imajo vse, kar smo našteli, od gredi, lestev, vrvi, plezal, ploha. Ma-
ličila in sredstva za sodobno tee
lesno vzgojo v telovadnicah« Pri otrokih gre, kakor vidimo« brez krogotekov, brez bradlje in brez prožne skakalne deska* Drugače pa je na višji sitopnjb Učni načrt za gimnazije obseg* vadbo' atletike, vaj na orodju« smučanja, plavanja, športnih iger itd. Za vse to pa so potrebne prostrane telovadnica« vadišča na planem in plavalni bazeni. Od velikega, umetneg* orodja, kakršno izdelujejo X tovarnah, sodi v tako telovadnico najprej švedska skrinj* ali piramida. Le-ta služi za naj^ različne j še preskoke ter nado-mestuje lesenega konja in kozof če pa skrinjo razstavimo na sestavne dele, dobimo na vsem lepem ovire, ki dobro služilo z* najrazličnejšo vadbo. Raze* švedske skrinje je potrebno, d* so v gimnazijskih telovadnicah še drogov! in bradlje. 2elezni drogovi ao prvenstveno potreb* •ni za moško telesno vzgoja^ dvovišinske bradlje pa za žena sko telesno vzgojo.
Telovadnica, prostor za telefc no vzgojo in šport, naj bi bil* prostrana, zračna in svetla. Glede tal je važno, da so prožna in popolnoma čista. Parket« ki je nad vse skrbno negovan« je dobra rešitev. Ponekod uporabljajo za tla tudi posebno maso z mleto plutovino. Gled* oken ni važno le to, da sp velik* in propuščajo obilo svetlobe* Okna morajo biti opremljena * mehanizmom za udobno odpiranje oziroma zračenje, šipe p* zavarovane proti poškodbam * žogami in drugimi telovadnimi rekviziti. Ponekod so uvedli posebne mreže za okna, ki p* imajo slabo stran, da so težk* odstranljive in tako zaviraj* redno zračenje telovadnic. Stene okrog telovadnic naj bod* dovolj vieoko obložene z Ieson* ali ustrezno maso, kar preprečuje poškodbe in estčtske okvare. Sodobna telovadnica je podobna prikupni prazni dvorani a posebno pozornostjo na svetlobo in dober zrak. Orodje spada v stranske prostore in g* telovadci po potrebi .prevažaj* ali prenašajo v telovadnico.
Vse bolj bomo morali gledali na to, da bodo naše telovadnic* s stranskimi prostori, zlasti garderobami in sanitarijami resnično privlačne in tako snažne« da nikomur ne bo prišlo na mi-
njevka : Karlovac, Odred : Lo-	Nova Gorica Karlovac • Odred	SL	r-osiojna . Slovan, airtei: tek	5 km «- roj. 1. V J938 u narje-r
komotva. Nova Goric« : Branik.	Ljubija^?Tr^nl^ka, Segata:	w*tLO^	^	Kavcij,	za	pritočbo	mate	900	din
II. KOLO - 25. MARCA Reflca. Split : Siben k.	   £k	S,J?T	“LiL.LvL	»2L	Tekmuje	se	po	tehnični	pra-
Nova Gorica : Metalac. Branik : Odred, Lokomotiva ; Trešnjev-.ka Karlovac :	Reka.	Solit	:
Ljubljana. Segesta :	Šibenik.
III. KOLO — 1. APRILA
Metalac
»»»'»■»t	. Segesta. Šibenik ;
Ljubljana, Split : Karlovac. Re- *lcer
DELEGATI D« SODNIKI
Na seji komisije za tekmova-nie ozir. odbora za delegiranje sodnikov I. nogometne cone le odrelen razpored delegatov In sodrdkov za n in III. kolo. In
H'kTL	mla'1?evml9a«nk*i8	IV	vilihOdt^raza Ju<toin .liu-Jitsu
TOl 1 V 1940	30	rV	Jugoslavije. Borba traja s minut.
■	Tekmovalec Iznad« no štirih iz.
V	skokih tekmujejo:	mladinci:	eublienih točkah
— roi. 1. V 1939 — 30. IV. 1942
ka .- 'Lokomotiva. Trešnlevka Branik. Odred : Nova Gorica.
IV. KOLO — 8. APRILA
Odred : Metalac. Nova Gorica : Tr=-šnjevka. Branik : Reka. Lo-komot va :	Split. Karlovac :
Šibenik Ljubljana : Segesta.
V. KOLO —	15.	APRILA
Meta’ac Ljubljana. Segesta : Karlovec. 5'benik : Lokomotiva, 6olit ■ Branik. Reka : Nova Gorica T-ešnjevka : Odred.
VI. KOLO — 22. APRILA
Trešnjevka : Metalac Odred : Reka. Nova Gorica : Solit. Bra. nik ; Šibenik. Lokomotiva : Se-gestg. Karlovac : LjubMaoa.
• vn. KOLO — 6. MAJA "
Metalac : Karlovac. Ljubllana : Lokomot va. Segesta :	Branik,
Šibenik :	Nova Gorica. Split :
Odr"d. Reka : Trešnjevka.
VIII. KOLO — 13. MAJA
Reka - Metalac. Trešnjevka
n. KOLO — 25. marca ob 15.3«
Nova Gor ca : Metalac v. Novi
xn. KOLO — 15. APRILA
Triglav : Postojna, igrišče Triglava. ob 16. uri. delegat Novak (Ganter): Slovan ; Grafičar. igrišče Slovan, ob 10. uri. delegat Macorstti: Izola : Tabor, igrišče Izole, ob 16. uri. delesat Veseli Ilirija : Mladost, igrišče Tl:riia. ob 10 uri. delegat	Kremžar:
_ . ___ ___ _______ Krm : Koper, iarišče	Krima,	ob
Gorici, službujoči delegat Naglič 10. uri. delegat Zavrt.
(Ganter). sodnik Lazič (Glažar).	xm. KOLO — 22. APRILA
sliribuioči d-iegaf*3 Antovuf^šen?- Ml^St S^l^TKZT,'.SES	^
' '	Grafičar : Postojna
XIV. KOLO — 29. APRILA
Triglav Grafičar. Postoma Tabor. Slovan : Mladost Izola Koper. Ilirija : Krim.
XV. KOLO — 6.	MALA
V klasičn kemblnaclll: starejši mladinci: — rol. 1. V. 1938 — 30. TV 1983: mlajši mladinci: — roi 1. V 1938 — 30. IV. 1940.
Pravico nastopa imajo vsi tekmovalci ln tekmovalke, ki ae iz. kažejo z novo verificirano legi. timacMo SSJ, potrdilom o DlaČa-
Nagrade — prvo-, drugo_ n tretieplaeirani tekmovalci prejmejo diplome.
Organizator tega prvenstva Je Odbpr za judo in Jlu.jitsu TAZS. ki oddaja organizacijo judo klu. bu »Branik« ln Judo sekcij: ZTAK »Maribor«, obema v Ma-
ta) sodnik Hofer (Ilič).
Ljubljana : Sol t v Liubljanl. službujoči delegat Pantič (Jež), sodnik Kukanja (Glavič) m. KOLO — l. aprila ob 16. ari.
Odred : Nova Gorica v Ljubljani. službujoči delegat Demač (Lavrič), sodnik Jančič (Kuka. nja)
o zdravniškem nregledu.
Vse strnškč krijejo društva in posamezniki Pr>:men*fce
na1 društva nešiiejo na naelov: Gostinsko nodlette »Dom v Pla-n'pi« Rateče Planica, in 'sicer najpozneje do sobote one 24. t.
•	____ „	. ,	m. do 12.	ure za teke in	štafete,
Ilirija : Tri„lav. Kr m :	Izola-	nakar bo	trebanle. za skoke Pa
Koper ; Slovan. Mladost	: Po-	a„ nedelje dne 25. t m	do >16
stojna. Tabor : Grafičar.	ure.
XVI. KOLO — 13. MAJA	Prvi	v	vsaki skunlni 'n di«d.
Triglav :	Tabor, Grafičar :	o,;ni dob*,	naslov orvaika	za leto
Organizator sl prldrluje pravico do sprememb teh propozi-or lave eij
ODBOR ZA JUDO IN IR1-J1T8U SLOVENIJI
ROKOMET
REGISTRACIJE
Za rokometno sekcijo 28D »Maribor« ge po čl. 15 m l« registracijskega pravilnika (registrira Jug Marjan, bivši Član RK »Rudarja«.
Komis Ja za tekmovanje Nogometne zveze Slovenije	Je de—	A11 „:«v	.	I a uvi.	V * 11,	d I	,	(J" ri 1 odd; rii-iuv	I, I — rti,.	».<,	.. _■	-	.	,
leglrala naslednja kola Uubljan.	Mladost. Postojna	: Kooer. Slo.	1956	ter častno darilo. naJboUlih . .f /	.	.	.	JfZlzr
sko-primorske lige:	van : Krim. Izola	: Ilirija.	šest	v v»k< skupini In dlscpllnl
X. KOLO — 1. APRILA	XVII. KOLO - 2*. MAJA P» P«zn»niCO.
Triglav : Slovan. Igrišče Trt-	*zo1* :	^ir11a : 8l?vfT"	“*
glava, ob 16 uri. delegat Gantar " Krim : Postojna.	Koper : Grafi.	*«	l>0«taJ1 Rateče-Planica.
(Novak): Izola : Postajna, igrišče Car- Mladost : Tabor.	nnnnnTfriia
Izole, ob 16 url. delecat Vesel:	XVIII. KOLO — 27. MAJA	rnuručAMB-
r>]it.	Odred	Siberdkv"	Nova	Tlir ja Grafičar. igrišče	Tlirlle,	Triglav	: Mladost.	Tabor	: Ko sa republiško prvenstvo	v	Judu
Gorica	:	Segesta. Branik :	Ljub-	ob 10. uri. delegat Rugelj:	Krim :	per, Grafičar	: Krim.	Postojna	t	za posameznike
KJana. Lokomotiva : Karlovac. Tabor, Igrišče Krima, ob 1«. url. Dinja, Slovan t Iaola,	Pravico nastopa Imajo val r*»
stvenih tekmah od 31. itiarca.
Za rokometni klub MbD »Branik« M rectEtrirajo naslednje Igralke:	Uršič	Ivanka.	Hercog
Marija, Span Majda in Lešnik Lluba. ftnenovsne imajo po 81. 13-1 (reg .pravilnika parsrlco nastopa U. marca .4. i.
zin, stojal za sknfcanje do žoge sel, da bi jih prestopil s cesto* in' palte, tam imajo primerna obutvijo na nogah.
Nakof	•	•
» o seminarju za športne trenerje
Konec preteklega tedni Je bil v Ljubljani prvi dvo,
dnevni seminar, ki se ga je udeležilo ve« kot 188 šport-
n ih trenerjev in inštruktorjev s področja LR Slovenije. Razveseli vo Je, da se Je pri nas vprašanje Izpopolnjevanja strokovnega kadra premaknilo z mrtve točke. Pred letom smo imeli v Kranjski gori seminar smučarskih trenerjev, nato »bor smučarskih učiteljev, zdaj pa le kratek tečaj, ki so se ga udeleži1! strokovnjaki najrazličnejših športnih zvez.
Vsi so bili zadovoljni s predavanji in hvaležni Športni zvezi, ki jim je ortiogo. Čila poglobitev 'n razširitev znanja. Seveda bodo taki In podobni' -sestanki potrebni tudi v prihodnje. Omenimo naj, da se sestajajo amer). Ik! trenerji vsak mesee v manjšh skupinah, vsako leto pa vsi skupaj, prav zato, ker tndl pri nas pride . do Podobne dejavnosti, Objavljamo nekaj kritičnih pripomb.
Najprej' glede vsebine preda, vanjl -Teme so bile preudarno Iz
brane ln so zajele v celoti aktualno problematiko. Predavatelji so zajeli snov zelo ilroko. kar Je bilo za prvo skupno srečanje tre. nerjev potrebno, za naorej pa se bodo morali omejiti na ožje zastavljene naloee. da bodo nbde-l»h s'cer malo. vendar temeljito. Mislimo zlaeti temelj'to za poslušal««, a« pravi taks. da ae bou
do le-tl kar največ naučili in al
zapomnili.
Glede na to, da trenenjl n na vajeni poslušati tetko aaov ure t* ure in ker Jo tisti, ki Imajo po» manjkljivo splošno Izobrazbo* spremljajo le z največjim napo« rom, b kazalo v bodoče krajšat) referate na določen čaš (najve* 30 do 45 minut) ln Jih dopolnjevati z dobro pripravljeno diskusijo. Tudi bi bilo dobro, če bi V prihodnje pr šli na tak seminar v vadbenih oblačilih, da bi lahkd predelali nekatere vadbene novosti, ki so poučne za trenerje vseh strok. Tu mislimo na testiranj« telesne zmogljivosti, na metod« ogrevanja, na kondicijski trening; na specialne vaje za moč itd.
Nekateri so izjavili, da niso r«« zumel lzya,1«nj tistih predavate, ljev, ki so uporabljali znanstvene strokovne izraze. Pripomba J« umestna. Treba bo zbrat! vse take izraze, vse najvažnejše tujk« s področja športnih' ved in Jih primemo razložiti. V prihodnja bo vsekakor laže. To pa zaradi tega. ker bo Športna zveza Izdal« v knjižnici vsa predavanja, ki so Jih trenerji poslušali v ljubljanskem sem natju. od urednika pa pričakulento. da bo zbral tet« razumljive strokovne izraze in tujke ter Jih razložil. Trenerji mu bodo za tako delo nedvomno hvaležni. Ko.ee bodo snet aeetaU. bodo lahko predavatelji računali s terrt. da šo deianslko osvojln zn»n1e s orveea seminarja — ln tako bodo nenrej graditi na trpežnih temeljih.	-ga
J
T f »S
,aA..w»li<k. .ii. »jB
Trrsr* pr^
iU BO MAHVOK NADAUKTAL PO 1W
Bela žogica
;vaja mariborsko mladino
Še enkrat-trinajstkrat za točke
Gorico, Ljubljana In Branik Igrajo done
Iz množice novih Igralcev
O kDorta, H S* l*v*J* naSa mladina na zeleni mirt *
■egico in loparjem, smo v zadnjih letih, kadar Je ®ane***£?' Sovor na razmere v Mariboru, rajši molčali. To mesto * ramne. tema bogato tradicijo v tej športni panogi je popolnoma zaostalo in padlo v kvaliteti daleč pod tisto normalo,ki M Jo človek pričakoval v primerjavi z razvojem ostalih pano*. Vzrokov za to je bilo precej, predvsem pa neresnost narjev — kolikor so sploh bili — ker so navadno vodili delo po upravni in strokovni liniji kar igralci sami. Temu primerno Je bilo navadno v teh klubih tudi gospodarjenje, tazen tega pa infii možnost priti do žogice in še teže do mize. Tistih malo rekvizitov, Iti so omogočali igranje, so se navadno pirtastUi tri-je ali štirje »asi« v vsakem klubu in mladim močem seveda aiso dali dihati. Posledica tega je bilo tudi “fP1®*1*"® J14?*:
H e vanj e igralcev iz kluba v klnb, kjer so bile trenutno pač boljše razmere, to se pravi, kjer se je morda vsaj za nekaj časa pojavil kak funkcionar, ki Je vzel stvar za nekaj časa v roke in nekoliko uredil divje razmere. Ko pa je Se ta obupal in pobegnil iz »džungle« ob zelenih mizah, se Je plas zopet obrnil in zdrvel na drugo stran.
la, ki navdušuje mladega človeka, da se z večjo vnemo loti ne. ke dejavnosti. Rodila so se tako najprej sindikalna prvenstva Ma_ .ribora, na katerih se je že od vsega začetka zbralo nenavadno veliko igralcev in kot končna oblika ligaško tekmovanje, ki Je razdeljeno kar na tri skupine: n« prvo ligo ter na dve skupini v drugi ligi. Ce le kaj. Je to tekmovanje tako . razgibalo pristaše namiznega tenisa v obdravskem mestu, da lahko govorimo o pravem preporodu. Namizni tenis Je
nenavadno hitra tudi kvaliteta
Položaj je bil zadnja leta prav Obupen in izhoda skoraj ni bilo fcoč zaslediti. Toda to, česar niso fcnogii v namiznoteniških klubih liaribora, je nastalo tako rekoč (a.-nosp-odbudno v desetinah igralcev namiznega tenisa, ki so se JSkvarjali s to športno panogo Šprva bolj za zabavo po raznih lirtdikalnih podružnicah. Ti so si ta želeli namreč -tudi tekem, ki so postale neogibna potreba bb ugotovitvi. da bi sicer ostali prikraj. tani v kvalitetnem razvoju. Sled. Ejič je le borba tista gibalna 6i-
poertal v zadnjem času tako ali talko množična športna panoga, aa kate*ro je vedno več zanima, nja Tudi v dneh, ko v namizno, teniških ligah počivado, se vrste tekma za tekmo med posameznimi ekipami sindikalnih podružnic podjetij. Lahko torej trdimo, da Je ta športna panoga posebno v zadnjem času prodrla v vrste ma-riborske mladine ln hkrati lahko opažamo tudi že njen kakovostni napredek, ki Je nedvomno posle, dica te množičnosti..
Dokaz za tako trditev Je zlasti nedeljsko tekmovanje za prvenstvo Štajerske, na katerem so sodelovali irazen Ahačiča in Rebolja vsi najboljši slovenski igralci. Nastop 22 ekip pa tudi po svoje zgovorno priča o obsežnosti prireditve. ki jo Je odlično organizi-
ral Kovinar. Posamezniki Is
ribora se na tem prvenstvu sicer niso kdo ve kaj izkazali, čemur pa je največ krivo to, da je žreb ravno najboljše že v začetku določil za plen poznejšim finalistom in zmagovalcem. Tem bolj pa 90 se zato proslavili v ekipnem tekmovanju, kjer je prireditelj Ko. vinar zavzel častno peto mesto, Branik pa ‘takoj naslednjega. S tem sta ti dve moštvi samo potrdili, da njun uspeh na kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo Slovenije nedavno tega v Ljubljani nikakor ni bil slučajen in pojdejo zato na prvenstvo v Kočevje z drugačnimi ob. čutfki kakor zadnja leta, ko niso imeli skoraj nikakih možnosti na naj povprečno dober plasma.
NIS SODNIK Z1CEL SEZONO OB BOSPOBU
ZVEZE »PARTIZAN« MARIBOR
tfB OBČNEM ZBORU OKRAJNE
V enem letu 2000 članov več
Ena glavnih ugotovitev občne-»a zbora ogradne zveze »Part zan« tlaribor, ki je bil preteklo nede-
*:5eno in napačno mišljenje, da
le bila, da je popolnoma neupra-
fjo v dvorani Ljudske prosvete, Meje partizanska društva na tem področju sa-rno »telovadbo«, kajti Številna okrajna prvenstva v naj-feazličnejših športnih panogah go— Vore prav o nasprotnem. Lan; so društva priredila n. pr. kar 27 Smučarskih tekem, da ne štejemo ie številnih tekmovanj v drugih BDOrtmih panogah, posebno v odbojki. atletiki, rokometu, košar-\ . plavanju itd.
Največja prireditev lani Je bil nedvomno okrajni zlet v 'Mariboru, na katerem je nastopilo okoli 5000 pripadnikov 37 društev. Vzide tet&ktai pogojem za delo paradi pomanjkanja telovadne, telovadišč in predvsem vaditeljskega kadra, se je število članstva
V preteklem letu — po pravici — rekordno dvignilo. Medtem ko je Itela organizacija v letu 1955 na tem področju okoli 607*1 pr'padnl_ kov. jih ima sedaj 8.141, torej V feni sami sezoni prirastek za približno 2080.
Kljub tej zadovoljivi številki Jflsde članstva pa stanje le ni «. 1 —
Za 5 milijonov
!Nek.al£o pred dvema letoma so
fi požrtvovalni delavci težkoatilet-Kluba »IM.Pribor« dobesedno
V potu obraza uredili prostor v fctavbi na Ruš Ivi cesti, Ki je bil fcavidezno neuporaben, v lično telovadnico z vsemi bolj ali manj fcedobnimi pritiklinami. Na zunaj Sicer res ni bilo kaj posebnega, Jato pa je bil vsakdo, ki je febiskal notranje prostore, veselo presenečen. Iz ruševin nekdanje iole, ki jo je med vojno hudo poškodovala bomba iz letala, so res naplavili največ, kar se je flaio na 4 aviti — in to z najmanj-fimi stroški .tako da cenijo vrednost objekta na okroglo 5 milijonov dinarjev. Čeprav morda Vse le ni takšno, kakor si danes tamišljamo z besedo sodoben, pa le le življenjskega pomena za rokoborce, boksarje, judoiste in še Elane nekaterih drugih klubov &ŠD *?»Iaribcr« v sedanji stiski za t e le vadnicami, posebno v zim-Škeni času. *
^rav zato se sliši skoraj ne-* f jetno, da je komu prišlo na Hm, da bi na tem prostoru pobe vno zgradil šolsko poslopje, car pa bi obenem pomenilo, da bo moral uničiti sedanjo_ adaptacijo. Ne gre pa tu slednjič samo
ta uničenje nekega objekta, gre e za mnogo več. S tem,-* da bi podrli to, kar je peščica idealistov feradila z na j več j im naporom, da pi omogočila vadbo številnim mladincev, bi podrli tudi njihovo flobro voljo, njihov idealizem po Ustvarjanju, in to v času, ko je Vprašanje vodstvenega kadra v paših * tnih organizacijah tako pereče, da mu pc*svečajo povsod feajveč pozornosti Ni nikakega dvorna, da ne bo nihče hotel povrniti stroškov, ki so jih porabili za ta dela, še manj pa bi jim Snogli povrniti veselje do dela, ki »o ga opravljali dolga leta ne glede na težave. Ce se pri tem Spomnimo še uspehov, ki so jih dosegli njihovi gojenci, tedaj lahko še laže razumemo njihovo začudenje in nerazumevanje. Ce bi fce imeli celo v neposredni bli-felni tega kraja dovolj prostora za fako grafiki o, bi to še nekako razumeli; Ji kr pa je parcel dovolj, bi bilo le treba dobro premisliti, »reden bi se odločili za tako dejanje, če ne drugega že zato, ker £re za pet milijonov.	—sld
docela razveseljivo. V vrstah telovadcev in telovadk, primanjkuje še vedno delavske in kmečke mladine. Ta problem je tembolj pereč, ker je področje, na katerem delajo društva, pretežno industrijsko in kmečko. Po tej plati bodo morale priskočiti društvom na pomoč predvsem mladinska organ zacija in sindikalne podružnice z nalogo, da spravijo v telovadnice čim večje število mladincev in mladink iz naših io-l in tovarn. To bo treba tudi že zaradi tega, ker požrtvovaln' delavci doslej ne le niso sprejemali kake večje pomoči s katere koli st rana, ampak se je celo dogajalo, da so njihovo delo in prizadevanje pri vzgoji naše mladine nekateri posameznici pri naših političnih forumih celo podcenjevali, namesto da bi datitem do-lavcem priznanje*, kakršno jim gre.
Nasprotno pa je treba ugotoviti,
da je vaditeljski kader zelo požrtvovalen in je nie^ovo delo pohvalil tudi dačelmik republiške zveze tov. Tomaž Savnik, pri čemer ne moremo mimo tega. da so bila društva na področju tega
okrajnega odbora med najuspeš-neišimi v naši republiki. V dokaz naj samo navedemo, ds J® »Partizan« Železničar v Mariboru osvojil pokal »Ljudske pravice« ln so mladinci Istega društva trikrat nastopil tudi pred maršalom Titom. Usoehi so bili torej veliki, seveda pa tudi ni Slo brea nekaterih razočaranj in neuspehov, pri .emer so imel' na skupščini predvsem v mislih Se vedno neizkoreninjeno prakso nekaterih društev, ki se Se niso mogla otrest! prakse dela po sekcijah, kar nikakor ni v skladu e nate. lom udejstvovanja v telesni vzgoji, kakrSno gorje pri »Partizanu«.
DVA JUBILEJA
Na občnem zboru bo i>ro*sviM
dva pomembna jubileja delavcev partizanskega društva na Studencih. Tov. Gril Hočevar, znani dolgoletni delavec na področju telesne vzgoje v tem delu Maribora, Je praznoval prav te dni 60 • letnico rojstva, tov. Nande Kavčič. prav tako član »Partizana« Studenci, pa 20-letnieo neprekinjenega dela kot načelnik. Oba slavljenca sta. prejela od republiške zveze lep' darili. Naša mladima naj si vzame ta dva delavca za vzor, saj si kljub zaposlenosti utrgujeta vedno dovolj časa za požrtvovalno delo v svojem društvu
»ŽIVLJENJE IN TEHNIKA*. ST. 5-6
Pregled te dvojne Številke revije pove, da bi bila v o-bsegu dvojne Številke zaželena vsakih 14 dni.
Uvodnik Je posvečen Nikoli Tesli ob 100-ietnicl njegovega rojstva. Iz naše ustvarjalnosti j® tu še članek o proizvodnji potapljaških oblek v kranjski »Savi«, ki ima naslov: »Tkalci in krojači potapljačev«. Revijo poživljata tokrat dva potopisna prispevka: prvi nas vodi med tehnične pripomočke v luki New York, drugi pa od Konga do Egipta. Ribiče bo verjetno ' zanimal strokovni članek o električnem ribolovu.
V dvojni številki je zopet mnogo gradiva o našem šolstvu; dvoje zaključnih mnerj o učilih sta prispevala ing. Joško Batte-stin in prof. Tone Oblak.
•
Hokejski klub Ljubljana obvešča vse igralce, da se danes ob 17. uri obvezno udeležijo sestanka na drsališču in vrnejo hokej sko opremo. Sestanek Je tudi potreben 'zaradi zaključnega večera, ki bo jutri, v soboto ob 20 uri v hotelu »Bellevue«.
v 71
V Ankari in Istambulu so bili 11. in 14. t. m. dogodki, ki bo povezani tudi z našo nogometno tradicijo. Turki imajo ra. dl jugoslovanske nogometne sodnike. Tako je prišlo, da je dvo nogometni srečanji ob Bospom sodil mednarodni nogometni oodnik Ljubljančan Emil ER LIH.
Odkar je turška reprezen tanca tako senzacionalno obračunala z Madžari (3:1), je dobil nogomet v Turčiji mnogo novih prijateljev. Eplfinalno tekmo med vojaškima reprezentancama Turčije in Holandske je na priliko gledalo v Ankari okoli 30.000 gledalcev. Rezultat 0:0 oziroma za nas: Erlih Je podrdil sloves jugoslovanskih sodnikov. Na tej tekmi za sve-• tovno prvenstvo vojaških reprezentanc Je igralo 5 turških In šest holandskih državnih reprezentantov. Bili so precej ostri in razmeroma tudi dobri.
Mednarodni sodnik Erlih, ki Je med prvimi sodile letos zunaj meja in pravzaprav odprt letošnjo mednarodno sezono za sodnike, je imel v roki piščalko še na eni tekm;. Tri dni pozneje je vodil namreč srečanje reprezentanc Amsterdama in Istambula. Tudi tu Je požel mnogo pohval. Rezultat je bil 4:2 za turško enajsterico. Izkupiček igre Je bil tokrat namenjen za pomoč prizadetim po poplavah in potreglh. v Turčiji se zelo zanimajo za to, da bi v ta namen Igralu tudi tekmo z Jugoslavijo.
Tov. Erlih Je doživel na tem redkem gostovanja še mnogo zanimivega, predvsem pa Je bil vesel izredno pozornega sprejema, ki so mu ga pripravili gostitelji, kajti naš Emil je tndi svoje delo opravil, kakor J® treba.	(Jk.)
Jčutf nUISnJetn - »e bodo spet aa trinajstih mestih udarili za točke v nogometnih tabelah,, in si—
cer v zvezni ln naši hrvat&ko-
alovenslci ligi.
Zvezni spored. obsega vseh sedem srečanj, med katerimi bo največ oči obrnjenih na dvoboj med beograjskima partnerjema BSK in Crveno zvezdo ter na splitsko gostovanje trenutne vodeče enajsterice Partizana. Vsekakor ima Crvena zvezda to nedeljo nekaj možnosti, da bi dohitela svojega rivala, ki Ji Je zadnjo nedeljo pobegnil, vendar pa Hajduku, kakršen je letos spomladi, ne prisojamo tega velikega dejanja.
Ostali dvoboji so razporejeni taikole:
v Mostarju: Velež ' — Vojvodina, v Beogradu:	Radnički	—
Proleter, v Zagrebu: Dinamo — Sarajevo, v Sarajevu:	Zeljezm-
čar — Zagreb, v Subotici: Spar-tav — Bndufrnost.
Kdo pojde navzgor?
V hrvatsko-slovenski ligi Je to nedeljo na vrsti drugo letošnje kolo, ki bo prav tako v glavnem, poteklo še v znamenju tipanj a in Ugibanja. Res je, da smo v prvem spopadu teh 12 nasprotni-
SAMPIONAT JUGOSLAVIJE V
judu Športu Nad 30 tekmovalcev lz vse države
V nedeljo 25. t. m. bo v Ljubljani v Domu železničarjev poleg glavnega kolodvora tretji del L šamipionata Jugoslavlj e v judu in to v weltrslki in poltežki kategoriji. Prijavljenih je skoraj 30 tekmovalcev iz vse države. Svoje ekipe bodo poslala društva Partizan, Radnički in Železničar iz
Beograda. Lokomotiva iz Zemuna, Mladost in Malksimir iz Zagreba, Maribor in Branik iz Maribora ter Ljubljana in 01ympia
iz Ljubljane, med katerimi bodo Miklič. Kolnik, Škraba. Udovič, Maček, Jaikhel, Pogačnik. Smode. Arko in drugi, ki se bodo s tovariši iz bratskih republik borili ZB naslov šampiona Jugoslavije.
Do sedaj je bil del šampiona/ta Beogradu v lahki in srednji kategoriji, ded pa v Zagrebu v peresno lahki in težki kategoriji, ki eo nam dali štiri šampione. Izmed teh smo Slovenci dosegli dva, in to Bido v težki in Mačka v srednji kategoriji, ki pa se bo boril v višji kategoriji za osvojitev naslova šampiona poltežke kategorije, in Petronijeviča člana ZTAK Ljubljana, ki Je v svoji kategoriji dosegel drugo mesto.'
To ni prvenstvo, kakršnih smo vajeni, temveč dobivamo tu prve šampione v judu. S tem je dana možnost niže plasiranim, da izzivajo šampiona ter jim z zmago pozneje odvzem e j o priborjeni naslov.
Začetek dopoldanskega dela tekmovanja bo ob 9. uri. popoldanskega pa ob 15. uri.
kov že videli nekatere, Id imajo
najresnejše namene, da al ne
bodo dali jemati nobene točke kar tako, toda bilo je med njimi še več takih, ki so se zagnali v ta mejdan brez pravih računov ln morda celo nekoliko preveč samozavestni. Pojutrišnjem imajo potemtakem prvo priložnost, da dokažejo nasprotno.
Nedeljskih šest tekem v tej ligi je značilnih še po tem, da so naši štirje udeleženci deležni prednosti domačih igrišč — razen edinega Odreda, ki mora to nedeljo potovati v Maribor. Stvar torej ni tako tragična, saj gre konec koncev za oddajo dveh točk, ki bosta tako ali tako ostali doma. Dvoboj pa bo imel vendarle svoje čare, kajti nasprotnika sta si že dolgo »najboljša prijatelja«, še prav posebno pa od lanske jeseni, ko je morali Branik z golim in zelo prozornim rezultatom 1:4 zapustiti belo Ljubljano. Takrat smo SUŠ ali, da bodo 25.. marca posku-
sili Mariborčani vrni« LJubtJ* Canom vse to ali pa Jim ie
ložiti kaj povrhu.
Spored sam je razporejen t*-kole:	v Gorici: Nova Gorica —
Metal ac, v Mariboru: Branik — Odred, v Zagrebu: Lokomotiva *» Trešnjevka, v Karlovcu: Kade* vac — Rij ek*, v Sisku: Segesta — Šibenik.
Split - Ljubljana
Seeta tekma nedeljskega ap** reda bo odigrana pred ljubljan* skim občinstvom. V goste prid* močna enajstorica Splita, ki p* v neposrednem odnosu do Ljubij ane — vsaj v Jesenskem debt tekmovanja — ni imela srečo* roke. Ljubljančani so namreč tamkaj zmagali 2:o in Imajo torej povoda dovolj, računati vsaj na tak izid, kakršnega so dosega na tujih tleh, če seveda ne boco hodili po igrišču, kakor so hodili preteklo nedeljo na Reki. N* to tekmovanje se bomo še vrnUl
V MEŽICI MMERAVAJ0 GRADITI STADION
ara SPLOH POZNATE SMUClSCA OKROG LJUBLJANE?
Na Zaplani prvenstva
Po navadi Je , tako, da vse premalo cenimo tisto, kar imamo v roki, in segamo po tistem, kar Je daleč. Tako bi lahko rekli tudi o vseh ljubljanskih smučarskih društvih, ki menijo, da je mogoče smučarske tekme zanesljivo izvajati samo na Gorenjskem, ne vidijo pa številnih lepih priložnosti v neposredni okolici Ljubljane. Le malo se je treba razgledati okrog sebe, pa se bodo m sli ustavile na Rakitni, Javorju, Jančju, Zaplani in še po drugih holmih, ne daleč od Ljubljane. Vse to so kraji z enako ali še višjo nadmorsko višino, kakršno imajo naša mana gorenjska smučišča — z enakimi ah Se boljš;mi snežnimi razmerami. In kar je glavno: blizu so in poceni!
Zadnjo nedeljo Je Usnjar z Vrhnike »kupno z močno ekipo Enotnosti iz Ljubljane poživil te lepe osamljene terene Zaplane z izvedbo klubskega prvenstva v slalomu za vse kategorije članstva. Le pičle tri četrt ure vožnje iz Ljubljane in že ao biJJ razigrani smučarji na snegu. Nad 90 je bilo vseh izletnikov, med njimi več kot 0« tekmovalcev, ki so se pomerili na 450 m _ dolgi progi s 40 vratci. Med člani, kjeir Je nastopilo 23 tekmovalcev, je postal klubski prvak Jože Pogačnik (1:01.1) nred Jožetom Škodnikom (1:93.6) in Francem Novakom (1:12.8). Med članicami sta se med trem! tekmovalkami plasirali najbolle: 1. Nada Urbar (2:01.6) in 2. Mih Demlč (2:04.4), medtem ko so bili pri mladincih najboljši Drago Jemc (1:14.7) pred Jernejem Misom (1:46.9). pri pionirjih pa Matjaž Gabron (44.7) pred Janezom Brilejem (55.4). Posebej so v slalomu nastopili tudi skakalci, kier Je pri članih zmagal Edo Vidovič (1:08.4), prt mladinCh pa Lado Močnik (1: 19.2)
Hikr»t3 so pomerili sile tudi tekači v teku, kjer »o zmagali pri članih ( na 7.5 km) Matjaž Jeršič (22:56). pri starejših mla-
dincih (5 km) Fornezzi (16:30).
piri mlajših mladincih (2.5 km) S. Jerneje (9 .'54), .pri mladinkah pa na isti grogi Berčičeva (14:53).
Smučarji Enotnosti so obljubili Zaplani ponoven obisk, saj »o' tam zelo dobri pogodi za dolgotrajen trening in tekme na snegu do zgodnje pomladi. Nakazana smer dela nad bi dobila posnemal ce tudi prt ostalih klubih.
S. G.
Pozabljeni črni orli
NI malo smučarjev, ki koma* čakajo na spomladansko smuko. Toda letos slabo kaže. Smučarji, ki se vraCajo z Vršiča, ali Komne, priipovedujj ejo o slabih snežnih rszmerah, o ledu lin skalah, ki gledajo i* snega. Smučarska središča, ki so fcli*e nedeljskim iz-lefcnikom-smuč^rjem, pa so že od zadnje odjuge brez snega. Čudno Je torej, da jeseniško društvo »Gregorčič« ne stori ničesar z* propagiranje evoje nadvse simpa-
Športna zveza Slovenije
sprejme v službo
i MakMlio ii
■ -
; ki ima veselje do dela :
: na. športnem področju. • Plača po pravilniku. Ponudbe je treba po-slati: ŠPORTNI ZVEZI SLOVENIJE, Likosarjeva 12
tične koče na Črnem vrhu, ki a*-meva sredi zasneženih pobočij s pripravljeno žičnico, ki pa zaživi le ob nedeljah, ko pridejo smučat domačini.
Na C ral vrh Je z Jesenic komaj dobro uro hoda, lastniki motornih vozli alj pa skupinski izleti se lahko pripeljejo prav pod vrh po lepi avtomobilski cesti. Tudi cene so ugodne. — Celodnevna oskrba stane komaj 550 dinarjev, z neomejenim številom voženj z žičnico pa samo 630 dinarjev. Sedaj, ko je »Turist biro« prenehal z Izleti na Polževo in v Planico, bi se med smučarji prav gotovo dobilo precejšnje število takšnih. M bi bUi hvaležni za Izlete na C ral vrh In niti ne samo ta čas, ko Je tam še Idealna smuka, ampak tudi pozneje, ko so travniki kar beli od narcis In drugega planinskega cvetja.
IZLET V ZAPLANO
Komite za množično smučanj« pri smučarskem klubu Enotnost priredi v nedeljo 25. t. m. smučarski Izlet v Zaplano pri Vrhniki. Prijave (s plačilom prispevka 66 din) sprejemajo v pisarni Enotnosti vsak dan od 16. do 12. in od 17.39 do 19 ure. vse do sobote dopoldne. Izletniki bodo potoval: iz Ljubljane z avtobusi izpred »Turista« ob 7. uri. vrnili pa se bodo okrog 17. ure. Hrano vzemite s seboj! — Izlet bodo' vodili strokovnjaki. Pridite v čim večjem Številu. — Smuki
Na Dobovcu so tekmovali v smuku. Na pobočju Kuma je še vedno precej snega, ki ga zasavski smučarji pridno izrabljajo za svoje nastope. Mi mil o nedeljo je smučarsko društvo Kum-Dobovec pri-redilo na teh terenih društveno prvenstvo v amuku. Na 1500 m dolgi progi, ki je bila zaradi poledenelega snega precei hitra, je zmagal mladinec Marjan Bajda, najboljša za njim pa sta bila Janez Knez in Janez Odlazek. -pr-
Gradnja stadiona v Mežici je Be dolga leta največja želja, telovadcev in športnikov. Bivše sokolsko Igrišče ozi.roma poznej-Wl stadion Je stal na kraju rudniškega jalov inske ga zasipa in so ga pred skoraj desetimi leti zasuli. Od tedaj v Mežici ni več prostora, razen enega samo od-botfikarsJkega igrišča, KI er bi se lahflco na prostem vadilo in tekmovalo, še manj pa prirejali večji telovadni nastopi in mani-festacije. Seveda je to velika Skoda, saj je v Mežici dosti mladine, ki bi jo veliko laže vklju-ftevall v društva, če bi jim lahko priskrbeli možnost za izživljanje tudi v atletiki, košarki m nogometu, ker jih prav te panoge vesele.
SPOJU V MB
IZLET V MARIBOR. Na consko prvenstveno tekmo Branik-Odred v Mariboru organizira »Putnik Slovenija« pojutrišnjem izlet v Maribor z motornim vlakom. Cena za vožnjo v obe smeri znaša 606 din. Prijave in podrobne informacije pri poslovalnici Putni-ka v Ljubljani, Titova cesta.
AK Svoboda — Vič bo priredil 25. t. m. klubski kros na svojem
atadAooru v I^jutolt) ani. Gerbi-ce^a
ulica. Udeležba za članstvo je ob-vezna, pravico do nastopa pa ima vsakdo, Id. se piritiavi sodniškemu zboru na dan teStmovanj a. Prosimo prijatelje atletike, naj nam pri izvedbi tega krosa priskočijo na pomoč.
Nogometna reprezentanca Prage je premagala doma čilski klub Gtreen Cross s 3:2 (2:1).
B-reprezentanca Anglije Je Bou-
thamptonu premagala ustrezno vrsto S vice s 4:4.
Organizacijski komite evropskega prvenstva v veslanju, ki bo na Bledu od 24 do 26. avgusta za ženske in od 30. avgusta do 2. septembra za-moške, je že dobili prve prizave. Komite pričakuje, da bo na prvenstvu sodelovalo največ tekmovalcev tz Sovjetske zveze (87). Nemčije (80). Italije (50), medtem ko so načelno napovedale prihod Sviica, Grčija in Romunija. >
Kratki napotki za gradnjo športnih vadišš
Prof. dr. Carl Diem, rektor Visoke šole za telesno vzgojo v Kolnu, je več desetletij proučeval problematiko gradnje športnih va*dšč,. plavališč, stadionov in športnih parkov. O tem je napisal obširna dela, v Mednarodnem olimpijskem glasniku pa je objavil nekakih deset zapovedi za gradnjo športnih vadišč, ki jih v naslednjem objavljamo:
1. Gradnja športnih vadišč Je dolžnost, kultura vadišč pa ponos vsake občine.
2. Po tri površinske metre vadišč na vsakega občana pomeni najskromnejšo rešitev, po pet pr ostorn insk i h metrov pa pravilno.
3. Najprej je treba oskrbeti prostore za vadbo, nato šele prostore za tekmovanja in druge pri. reditve. Vadišča naj bodo bliže naselja kakor tekmovališča.
4. Ločite v športu otroke od odraslih, moške od žensk, vsem pa dajte dovolj prostora!
5. Telovadnice, plavališča in ligrišča naj vzdržujejo tisti, ki Jih ne obiskujejo.
6. Športno igrišče mora hiti kot sestavn; del parka lepo urejeno. Bodide radodarni z zelenimi tra- , tami In okrasnim grmičevjem, vendar skopi s prostori za gledalce. Proč z lesenimi ograjami, na katerih so reklame!
7. V športni park spada tudi plavališče. Zgraditi ga je treba v sestavu glavnega stadiona ali pa sredi poljane (brez ograje!).
8. Velike površine za športne igre moramo razdeliti v samo. stojne enote, k:	sestavljajo kot celota del krajevnega parka.
9. Stadion nai bo umetnina. To velja še posebej za glavno tribuno, ki Jo postavljamo tako, da imajo gledalci sonce v hrbet.
10. Športno igrišče brez vaditeljev Je kakor človek brez glave. Stadion brez športne šole je mrtev.
Takoj po vojni, ko je bil bivši stadion še poraben. Je bilo v našem kraju razmeroma zelo vebkO zanimanja za atletiko ln je bu® v tabelah desetoric najboijffia atletov Slovenije vedno tudi nekaj ljudi iz Mežice. Zdaj pa i* leta v leto gledamo, kako nam zmerom več mladine uhaja 1* rok, med katero se nekateri vključujejo celo v sosednih Ravnah, kjer imajo mnogo več 'mola nos« za vadbo in uživajo še raz« ne ugodnosti.	. .	.
Pri društvu TVD Partizan, kje* deluje za gradnjo stadiona poseben odbor, so že izdelali načrte in tehnično poročilo o gradi« nji ter jih pred kratkim odposlali odločilnim činiteljem. Upajmo, da bodo tudi ti razumeli potrebe tega proletarskega kraja na skrajni koroški meji. Se bolj seveda pa pričakujemo podpor® od krajevnih organov in podjetij, ki so do sedaj za razvod IR na predek telesne vzgoje v gor-nji Mežiški dolini žrtvovali bor® malo. '	^	..
Zemljišče za gradnjo stadion* je dal na voljo rudnik svinca. TO je pravzaprav edini prostor V vsej'gornji dolini, kjer bi lahko-stal ta objekt. Gradnja bo zelo ugodna, ker bo zemeljskih del razmeroma malo in bo treba samo i zn: veiirnlj teren _ in urediti vrhnje ploskve. Tekališče bo dolgo 360 m in bo imelo štiri tekalne proge. Ob stadionu samer* pa ne bo mogoče urediti igrišč* za odbojko in košarko, priprav za gimnastiko ter opreme za tra« ning v orodni teldvadnici, ker J* premalo prostora. Zato bodo V bližini zgradili Se manjše vez« bališče za te namene.
S. L.
fg-J
13. A. Ellerman Br. Chess 4955
m m
■ «	M.
tok	5
■to 1956 - Aljehinovo
Brez pretimvanj« lahko to turnir Jeseni v Moskvi, po alitr-
Jeto imenujemo Aljehinovo leto. piadi, ko s« bo krog udeležencev r-Te samo zaradi jutrišnje prosi*- razširil na preostale odlične
Te 10. obletnice smrti IV. sve kovnega šahovskega prvaka, ko bodo v prisotnosti zastopnildov fnaanarodiiie šahovske federac'je J*'IDE, kandidatov z<* naslov svetovnega prvaka in samega BotoL-Bilca odkrili spomenik temu velikemu šahjovskemu umetniku *4. marec pd razglasili za »dan Svetovnih šahovskih prvakov«. 6e dve veliki prireditvi v tena
Saihist« naše dobe. Razlogov za »Alj ehiztovo Šahovsko leto« J® torej več kot dovolj.
Ustanova svetovnega taltuv-
hovske Sode, ki nam j® dal* doslej že vrsto odličnih mojstrov, Botvinika, 'Broosteima ln Solistova ter še kopico drugih. Za skromen »intermezzio« Je za kratek čas. za dve leti, poskrbel leta 1635 dr. Euwe, toda Aljehin se Je doslej edini spet dokopal do vrba in spet edini do današnjih dmi kot svetovni prvak tud: umrl. Bilo je to Ista 1946. Sele
oentričen. In ie nekaj: med zad- naj navedemo še oceno velemoj-njio vojno, ▼ kateri ni izginilo stra Spietmamna: »Prav dobro malo šahistov, velikih in maih- razumem Aljehinove kombina-
steega prvaka Je srtara natanko turnir petorice (tedaj je vodstvo 70 let. Steiniteu ao leta 1886, po tudi nad tekmovanji za na jv1.51'
naslov prevzela mednarodna šahovska federacija) nam je dve leti pozneje dal današnjega svetovnega prvaka Botvinika.
Težko, če J* kdo natančneje po značaju opisal Aljehina kakor Bolvinik. Takole j« zapisal o njem: »Bil Je velik in načete«.
dvoboju s Zuckertortom, prvemu ta naslov tudi uradno prignali. Za njjim se je do zdaj * vrstilo na šahovskem prestolu še 6 svetovnih prvakov. Vsi skupaj Jetu bosta is-neli Aljehinovo ime: ao bnamifb botroma osvajali svrf®
|»liižnji turnir kandidatov za ove- pozicija v 18 dvobojih in enem tovrtesa prvaka (27. marca v rratch-tumfrju-Amsterdamu z udeležbo sovjet- Ze let« 1884 se J* Stetattr mo- ko* umetnik, toda majhen to n«. dk&i velemojstrov Bronstelna, r*l umaknit} boljšem« od s®b", nedelea kot človek.« Kot Mov* Eellerja, Kereaa, Pe tros jan*, La-afeerju; t* J« kraljeval esi k Je fene! mnogo napak: Mmgri-Bmislova in Spaskega. Madžara 27 let, dokler ni prevre! njega- mA Je, gklepel poroke z bogatt-teaiba Ceha dr. FHtoa ter Ar- vega mest« Kubanec Raul Cap*, mi storim 1 tonami, sptoh lahfco-aratincc" Pann« .n Ptlnika). k' Manca. Tod« tudi OapaMsac® mtoetoo Mml, tudi pUančeva’ asm bo dal tretjega isrtvaloe w- je bil šemo 6 let najboljši toki št fto>0B j« med drugkn atofto P®r^-£.nto«* hosttea «Jvtt*e®a »a- n« sveta. LsHp M*7 j* to*bl m v prvem «wto» e dr. «n-tov5&e«& naslova, to p« vaiih Aljehin, gtomlfc *sve. to*k* to- UtoJemO to »toafesvJto *go-
nih je povsem zatajil. Sodeloval je z okupatorjem, pisal prot.ž'-dovska članke in igral- Zato so ga šah isti takoj po vojm povsem Izolirali, tako da ga Je smrt zadela v Lizboni v samoti, revščini in obupu.
Kot šahist pa Je btl Aljehin velikan. Mojster Je postal leta 1908, ko mu je Mio komaj 1« le*.. Koliko prvih mest je odtlej osvojil! Preveč bi jih bilo, če bi hoteli -vse naštevati. Ia dve zmagi naj omenimo: na prvem turnirju za prvenstvo SZ leta 1820 (s tem sodijo med bajke vse legende o svojevrstni rešitvi ♦'k pred streljanjem) m pa na Bledu leta 1931, Ido J* brez poraza ušel drugoplaeriTanemu kar M 5 1/2 točke. In kdo izmed nek:-Uho starejših ljubiteljev šaha se ga ne snpminj« s simulantk leta 1637 med njegovo drugo tur neje po Jugoslaviji, ko >e bH to Al v Mjovenijšl
Ba M AUchhs* bolje apcaasa«,
bo vodH predsednik SZS Edo
Turnher.
Z Dunaja bo velemojster Pirc talkioj nadaljeval pot v Bognor Regis (Vel. Britanija).
V prvi polovici maja t»o v Novem Sadu povratno srečanje med
■zbranima vrstama Slovenije in
Vojvodine. V	dvokrožnem dvo-
boju leta 1949 v Ljubljani Je bil rezultat uradnih reprezentanc neodločen 10:10, medtem ko so slovenski mladinci premagali mladince Vojvodine z rezultatom 10:6.
Jutri se bo -na Jesenicah začel propagandni šahovski lumt
kandidatske moči. Sodelovali bodo: mednarodni mojster Puc, mojsiter Lešnik, mojstrtsiki kandidati Guzel, Tomšič. Trampuž in Ziherl ter 6 najboljših domačh igralcev. Mednairodni mojster Puc se ho takoj po turnirju na Jesenicah udeležil še še propagandnega turnirja v Bački Pa-Prv« dni aprila bo na Dunaju	lanfci.	•
povratno srečanje med mešano	V torek se	Je v Ljubljani za—
ekipo Ljubljanskega šahovskega	čel polfinalni	turnir za prvenstvo
kluba ln Ljubil amskega univer-	ljubljanskega	okrada. Sodeluje 12
zltetnega šahovskega kluba Olim-	igralcev, po	dva člana LSK.
pija ter Sah;s« Hie+zinga. V pr- LUSK-OUmpije, Usnjarja — Vrh-vem dvoboju pred leti so v Ljubljani zmagali Ljubljančani.
Na Dunaj bodo odpotovali: velemojster Pirc, mednarodni mojster inž. Vidmar, mojster Prein-falk ter mojstrski kandidati Bajec, GatorovSek,. Gros ek, Krivec,
Stupic* 1* Šišk*. Ekipo
cije, toda ne morem si odgovoriti na vprašanje, od kod dob-'va možnosti za napad, kako se mu posreči vltbi tolik® življenja že
v samo otvoritev.« Res, vsebina
Aljehinov® Šahovske umetnosti Je bila v stalnem iskanju mož. nosti, od poteze df> poteze, «--d začetka do konca, pri čemer ni poznal prav nobenih predsodkov. Prav zato se je tudi dvignil nad vse šahist® svoje dobe. In prav takšnega Aljehina se bode jutri spomnili v Parizu.	F.	B.
¥ treh vrstah - novo
nika in Solidarnosti — Kamnik, ter no en član SD Litostroj. Invalid. Gradbenik in Logatec. Prvi trij e bodo sodelovali na prven. venstvu okraja, Ljubljana, ki bo v prvi polovici aprila in na katerem bodo igrali tudi vsi ljubljanski prvokategorniki,
Mat v dveh potezah
Rešitev problema št. 12 — lj
sg6! Kg6:	(Kg4,	Kf5, Kb5, h5)
2. Tdo (Te5, Tg3, Tg2, Te3) mat. Odkrivanje bel h baterij (trdnjava — lovec oz trdnjava — dama),
*
Letos bo Mednarodna šahovsk* zveza odkrila bivšemu svetovnemu prvaku Aljehinu spomeaul* ob desetletnici njegove smrti. N* bi mogli reči, da nezasluženo, sal ga bo dobil kot največji šahisl po glob ni in vsestranosti. • P* Idejnosti, iznajdljivosti in dinamičnosti mu ni bilo enakega, * poziciji je od otvor tv e do konc« nice vlival zaplete in nevarnosti« da so imeli njegovi nasprotniki vedno najtežje delo. Svoj* ogromne sile je kar razmetava* ln ostajal Je borben do poslednjega d ha. Ce mu v kompoziciji ni bil siploh nišče kos, pa m* nista mogla do živega niti dovršeni tehnik Capablanca niti stto« kovnjak blokade Nimcovič, saj Je oba premagal z njunima last-n m a sistemoma. Kakor je v šahu utiral najnaprednejša pota, t* ne velja za njegove politične na« zore ter je v osamljenosti tra« gično umrl v 54. letu starosti.
Naslednja partija iz 1. 1323 b* dobro ilustrirala njegov stil.
SICILSKA OBRAMBA A. ALJEHIN — F. SlMISfH 1.. ®4 C5 2. SO Se« 3. L®2 e* A 6—0 d« 5. d4 cd4
Po zamenjavi potez imamo še— ven iško var anto, ki Jo mora črn* točno igrati, d* ne zaide v težave.
6. S:d4 sr« 7. Lf3! SeZ
Prvi uspeh zamenjave pote* j% da Je beli ugodno postavil love* na f3, kar črnemu otežuje kasnejši nastop v središču z d5. N»-mesto, da bi se črni mimo dalj* razvijal z Le7, 0—0 in Ld7, s* pust; zapeljati v izgubljtrnje ča-ga.
8. C4! S:f3+ 9. Dff3 Led 1». Sc* •—• U. b3 Sd7 12. Lb2 Lf«
Beli tako močno nadzira' polj* d5. d» nasprotniku ni lahko najti druge poti do izenačenja.
13. Tadl a« 14. Dg3 Dc7 15. Khll
TdS 1«. f4 b«?
Cmi podcenjuje nasprotnikov* grožnje. Potrebno je bilo Sf8, medtem ko zdaj eksplodira Alj*« hinova atomska bomb*.
17. 15! L5
Na to se je zanašal nemnci velemojster, potem ko J« uvidel« da ne gre niti Sf8 18. fe« in TOj. niti Ld4: 16. Td4: SeS 16. f8 Ig* 20. La3 itd.	„
18	fe«!! L:g3 1». ef7+ Kh8 Mb
Sd5!! in črni se je takorekoč * damo več vdal, ker so bele figure premočne, n. pr.: Db8 21. Sc* Le5 22. Le5: deS 23. Sb8:' Tb6: 2«. Sc7! TfS 29. Se6 in dobi. Tut* Da7 21. Sc« OZ. Db7 21. Se« OS. Dc5 31. Se« Leo 22. Le«: de5: IS. Sc5: be5 24. Sc7 Tb« 25. Se« dobi, »Nasprotnike silim, da pri vsaki potezi samostojno mislijo«. J* dejal Aljehin, ko so ga vprašali, kako take hitro podira svoje tek-
mec*.
A. Matalalk
t
BT. flf « 9. MARCA TRI ^ 7 SIUVKHSP fOBOCETOIEC 7 ^
VERA r ALBREHT
4
m
m
m
9
%
I _
O 1	1	TlarHfi
riše- MIKI MUSTER
91. Takoj se je Uganda odločila, da ae vrne in prehodi Se
enkrat nevarno pot, samo da bi jo našla. Noj Kiku, ki je komaj prestavljal noge, jo je z razprostrtimi krili sledil. — Tako sta oba tavala v vročem poldneva, ko je bila vsenaokrog neznanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj pretrgalo sikanje ogromnih kač. »Lupinica, Lupinica,« je zaman klicala Uganda, ko jo je iskala vsevprek po steptani savani.
92. Vsa strta od Salosti, da je ostala čisto sama med visoko travo savane, je Lupinica dolgo milu jokala. Prav nič ni upala, da se bo tokrat še rešila iz te divjine In samoto. NI vedela, da je ‘bila v bližini visokih skal, kjer je že nekaj časa prebivala družina pavijanov, živali Iz opičjega rodu. Ko pa Je čez čas začula rezko, kratko lajanje, je utihnila In prisluhnila.
93. »Nikjer ni bilo videti žive duie, marveč samo nebo, travo in v daljavi pečine. Nenadoma pa je zagledala ostudno, človeku podobno žival, ki se ji je počasi bližala. — Strašno je bila grda s svojim pasjim gobcem in golo zadnjico! Lupinica je kriknila od strahu in groze, a pošast v človeški podobi ni pobegnila. Nasprotno! Bolj In bolj se ji Je jela približevati in jo skušala umiriti.
EIHHHmi
i KOLEDAR
• Petek, 23. marca: .Slava \ •
Na današnji dan 1. 1754 se je Voa:i v Zagorici slovenski maie-snatiik jn zvezdaste ver Jurij Vega. posebno se je proslavil z logaritmi. ki so po točnosti in obsežnosti prekašali vsa dotedanja dela te vrste.
»
Na elelttro fakulteti je bil diplomiran tov. Bodlaj Viki za ing. šibkega toka. Čestitamo! Kolegi.
Doktorsko disertacijo bo branil v soboto, dne 24. marca, ob 10. tiri. v sejni dvorani univerze v Ljubljani, tov. Pavle Vasič. izred. profesor Akademije umetne obrti v Beogradu. Naslov teme je: »Življenje in deio Anastaza Jovanoviča. prvega srbskega Lirtogra-fa«. Vstop prost.
Na TVS je • bil diplomiran za fcng. elektrotehnike Bele Jože. — Čestitamo!
Od 24. marca vozijo zopet dnevno redno sledeči potniški vlaki;
1. Na progi Maribor — Prevalje vlak 8014 z odhodom iz Maribora ob 9.25.
2. Na progi Prevalje — Maribor vlak 8013 z odhodom iz Prevalj ob 10.42.
3. Na progi Rogatec — Zabok vlak 2121 z odhodom iz Rogatca ob 8.57.
4. Na progi Zabok — Rogatec vlak 2116 z odhodom iiz Zatooka ob 10.50.
Navedeni vlaki so bili 12. februarja začasno odpovedani.
V počastitev spomina pok. Mare Babsek je poklonil za slepo mladino ing. Treo 1-000 din. iskrena hvala!
Slovenska Izseljenska matica sklicuje IV. redni letni občni zbor dne 31. marca t. 1. ob 10. v mali dvorani -Doma --sindikatov;-'- Miklo_-Slčeva cesta 22-1. Vljudno vabljeni!
•tlBJA RESTAVRACIJA - Operna klet vam nudi veliko izbiro »vežih. strokovno pripravljenih morskih rib ;n drugih . jedil. kakor tudi izbrana dalmatinska vina s Hvara, Pelješca in Visa. To. čimo vino tudi čez ulico po nižjih cenah
Zavod Mestna kanalizacija v
Ljubljani obvešča, da bo z dnem 84. marca t. 1. zaprta do nadaljnjega Vodnikova cesta na odseku od Šišenske do Šolske ulice. — Obvoznj promet se usmeri po Šolski in Šišenski cesti.
Ce veliko stojiš, eli mnogo hodiš daj tvojim nogam osvežujoče kopeli z »JELA« soljo. Poizkusi ln povej drugim da je »JELA« aol' edinstvena.
PO BR.tT.TtJ SAMO
KVALITETNA KREMA!
Naročite še danes »Turistični Vestnik«. da boste redno prejeli vsc-h prvih šest številk, v katerih bodo objavljene slike nagradnega natečaja.
Čistoča v toaletnih prostorih
Je ogledalo kulturnega naroda
00_KO * * • i i f •
za dezodorizacijo bodo mnogo priponi osle
GLK0.4Li§Cž
DRAMA LJUBLJANA Petek, 23. marca, ob 20 Javoršek:
Povečevalno steklo. Abonma E.
Bohota. 24. marca, ob 20 Cehov:
Tri sestre. Izven in za podeželje.
I4edelja. 25. marca ob IS. Cehov: Tri sestre Izven in za podeže-
! Ue.
) Ob 20. Javoršek:	Povečevalno
1 »teklo izven in za podeželje OPERA
Petek, 23. marca: zaprto!
Sobota 24. marce, ob 19.30: Mozart: Figarova svatba Abonma
red G.
Nedelja. 25. marca, ob 18. Smetana:	Prodana nevesta. Izven
abonmajev in za podeželje.
V sredo. 28. t. m. bo v Operi
premiera dveh opernih del: dvo-' Šejanske komidie opere Bobusla-
Va Martiinuja »Ženitev« (po Gogolju) i-n enodejanske Puccinijeve cipere buffe »Gianni Schicchi«. V glavni vlogi Schicchija bo praznoval petintridesetletnico umetniškega delovanja prvak Oper« Vekoslav Janko. Proslava bo za povabljene ob 11. uri dopoldne na Odru. jubilejna predstava pa zvečer ob 19.30. Jubilejna predstava Je namenjena predvsem povab JJencem. ki naj si proffc predložit vi vabila nabavijo vstopnico pri operni blagajni do ponedeljka, 26. t. m do 19 ure. Vstopnice, ki bi 8e ostale, bodo nato v torek od 10.30 dalje na razpolago drugemu občinstvu Tako1 naslednj dan. v četrtek, bo ponovitev izven abonmaja in kot premiera. Pri tej predstavi bodo rezervirane vstopna ce kot običaino za premiere
MESTNO GLEDALIŠČ* LJUBLJANA Gledališka pasaža Netek 23 marca, ob 20 Bert Brecht: Dobri človek Iz Sečuana. Abonma TSS I Bohota 24 marca, ob 20 Pepplno de Ftlippo: Ni res — pa le ver-J am em Izven gfr- - r-n -2s ma-ca ob 10 ln 14.90: / B Horvat: Martin Krpsn Go-| »tovanje Svobode Zgornja S4-
Ob 20. Bert Brecht; Dobri človek iž Sečuana. Izven. Zadnjič.
Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA - Mestni dom
Petek, 23. marca, ob 15.45: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska Igr*, zaključena predstava.
Sobota. 24. marca, ob 20. Popovič-Pregarc-Delak: »Jara meščanka« (»Poikondirena tikva«), komedija, izven.
Nedelja. 25. marca, ob 15.30: Sene.
‘čič: »Logaritmi in ljubezen« —-■ veseloigra, popoldanska predstava. izven.
Ob 20. Popovič-Pregarc-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«), komedija, večerna predstava. izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. St. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE -LJUBLJANA, Komenskega 12
Sobota. 24. marca, ob 20. Horst: Raj potepuhov, burka v treh dejanjih. premiera.
Nedelja. 25. marca, ob 16. Podgoršek: Alenčica in čudežno drevo. Otroška predstava z godbo, petjem in plesom Nedelja. 25. marca, ob 20. Horst: Raj potepuhov, burka v treh dejanjih, prva repriza.
Obrtniško gledališče daje v soboto peto premiero v letošnji sezon-' Engel. Horst. Bratino ve: Raj potepuhov. V glavnih vlogah nastopajo Sever, Groznik in Kostanjšek. v ostalih pa Oster, rljaš Gale.' Hribarjeva. Gmova, Zadnikarjeva Janež. Bitežnik. Veselič. Merlakova Mairnova, Keržiš-nik in Dren.
Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ter dve uri pred predstavo
DEL. PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« ZG. SISKA
gostuje v. Mestnem gledališču (gledališka pasaža) z ljudsko igro v Horvatovi priredbi Martin Krpan režija Horvat H. v. nedeljo, 25. marca ob 10. dopoldne in ob 14.30 popoldne v Mestnem gledališču. Prodaja vstopnic v petek, 23. in. in v soboto, 24. HI. od 10 do 12 in uro pred vsako predstavo.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE
Levstikov (Šentjakobski) tts
Sobota. 24. marca, ob 17. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«.
Ob 20.30:	Milčinski:	»Zvezdic*
Zaspanka«. Za odrasle.
Nedelja. 25. marca, ob ll. Fengov-Simončič: »Zlata ribica«.
ROČNE LUTKE
Resljeva cesta 26
Nedelja. 25. marca, ob 17. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«
Prodaja vstopnic za obe gledališč; in vse predstave od danes naprej od 10. do 12. na Upravi
Mestnega lutkovnega gledališča -
Resljeva cesta 23 telefon 32-020
ln pol ure pred predstavo pri gle.
daliških blagajnah
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 25. marca, ob 18. Grimeru. Skufca »Janko in Metka«, izven in za podeželje.
Torek. 27. marca, ob 16. Seliškar-Fillpič:	»Bratovščina Sinjega
galeba«, zaključena za gimnazijo Kranj.
Sreda. 28. marca, ob 13.: »Velika beseda« zaključena za gimnazijo Tržič.
j,r«T'-o GLEDALIŠČE
JESENICE
petek. 23. marca, ob 19.30: Somer-set-a Manghama »Deževje«. Sobota, 24. rparca. ob 19.30: So-merset-a Manghama »Deževje«. Nedelja. 25. marca, ob 19.30: So-merset-a Manghama »Deževje«. Ponedeljek. 26. marca, ob 16. in 20 Somerset-a Manghama »Deževje«. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju Zveze z vlaki ugodne!
Cenjene obiskovalce opozarjamo. da so zaradi odhoda glavne-
e« 1to *e zadnje predstave
»Deževja«.
MESTNO GLEDALIŠČ*
CELJE
Petek 23 marca ob 15 Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več — IV srednješolski abonma Sobota 24 marca ob 20 Puškin-Treves: Nesmrtni don Juan — sobotn; abonma ln izven Nedelja 25 marca ob 15.30: Pu-škin-Treves: Nesmrtni don Juan nedeljski abonma in Izven
PREDBVANJU
LJUDSKA UNIVERZA CELJE!
V četrtek dne 22 marca olj 19.30 bo v predavalnici Ljudske univerze na Učiteljišču predaval tov prof Jaikhel Franjo o življenju in delu Nikole Tesla (ob loe-letnici njegovega rojstva).
Preda vanle bo spremljano S eksperimenti in filmi.
Vljudno vab;mo k udeležbi tega Iztredno zanimivega predavanja.	-P
Claae klub* kulturnih delavcev vabimo nocoj ob 20.30 na predavanje prof. dr.. Robert* Neubauer! a: Vtisi iz zahodne Afrilke (» slikami)	-P
Slovensko zdravniško društvo vab; vse zdravnike in medicine« viši ih semestrov na predavanje, k: ga v okviru petkovih predavanj SZD prirejo stomatološka sekcija. Predaval bo profesor dr France Hribar o »Prekan'■;*rožah zlasti v območju ustne votline«. Predavanle bo v petek 23 marca ob 19.30 v predavalnici pato’oško-anatomsC&ega inštituta. Zaloško c.
„ Društvo gradbenih Inženirjev tu
tehnikov LRS prireja v petek, dne 23. marca 1956 ob 20. v sindikalni dvorani Državnega sekretariata za gospodarstvo. Lj.. Gregorčičeva uh 23 predavanje filmov ing. Antona Umeka z naslovom: »Uporaba vakuum-betona v Sloveniji«. Vabljeni.	-P
KONCERTI
V okviru Festivala študentov
glasbe bo -danes, 23. manca ob 20.15 v Veliki filharmonični dvorani, nastop mlad h dirigentov Nanuta. Fajdige. Petriča in pianista Am-broset Eimlnija. Na programu so dela Schuberta. Beethovna- in Brahmsa. Sodeluje orkester Slovenske filharmonij«. — Vljudno vabljeni.	-K
PUTNIK SLOVENIJA
VAS VABI NA IZLETE. KI JIH PRIREJA V INOZEMSTVO:
MILANO — štiridnevni avtobusni izlet z odhodom iž Ljubljane 23. aiprila. Prijave do 31. marca 1956.
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobusni izlet z odhoda, n iz Ljubljane 27. aiprila. Prijave do 25. marca.
ATENE — devetdnevni izlet z vlakccn in avtobusom z odhodom iz Ljubljane 13. maja. Prijave do 20. aiprila.
Poleg tega Vas vabimo na dvodnevni avtobusni izlet v GRAZ (velesejem), v PADOVO 5. junija (velesejem) in na šestdnevni izlet z avtobusom v PARIZ (Benetke -Milano - Torino - Lyon - Versailles) z odhodom iz Ljubljane 24 junija. Zahtevajte točne programe izletov v vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA, ki sprejemajo tud; prijave.
XXX
ŠPORTNIKI POZOR! — V nedeljo, dne-25. t. m. organiziramo prevoz z motornim vlakom v Maribor na nogometno tekmo Branik : Odred. Cena prevoza 600.— din!
UMRLI
Umrli so nam dobra mati. stara maiti. tešča in teta v 84. letu starosti
FRANČIŠKA ROME Osrečanova mati Pogreb drage pokojnice bo v petek. 23. aprila ob 9. dopoldne na šmarsko pokopališče.
Žalujoči France ln Tone, sinova ter hčerke pepoa por. Pucihar. Francka por Zupančič. Rezka por. Frbežar. Lojzka por. Goršič ter snaha Manca, vsi z družinami in ostalo sorodstvo.
Šmarje - Ljubljana - Stična 22. marca 1956.
Sindikalna podružnica obrtnega podjetja »Mesar« javlja, da je -nenadoma preminil njegov član
ANTON HAUPTMAN mes. mojster Pokojnika bomo spremili danes, v petek dne 23. marca 1966 ob 16.30 iz pokopališča na Zalah.
Sindikalna podružnica obrtnega podjetja »Mesar«.
Zapustila nas je v 78. letu starost; dobra žena in skrbna mati
MARIJA KREGAR, roj. BEDENK
Pogreb bo v petek. 23. marca ob 15.30 Iz hiše žalosti Kleče 24. k sv. Juriju.
Žalujoči: soprog, sinovi jn hčere z družinami ter ostalo sorodstvo.
Umrla nam Je mama ,
MARIJA CUCEK
Pogreb drage pokojnice bo v. petek. 23. marca 1956 ob 16. url iz Frančiškove' mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: Mož Jakob sin Slavo, hčerki Draga in Pepi ter ostalo sorodstvo
Umrl Je po težki bolezni moj ljubljeni mož brat stric
ANTON HAUPTMAN
mesar v pokoju Pogreb bo v petek 23. marca 1956 ob 16.30 iz Antonove mrliške vežice na pokopališče Zale.
Žalujoča žena Marija brata, sestri svaka in ostalo sorodstvo, Ljubljana' Šentvid prt Sti&li. Madison. 22 marca 1856.
Umrl Je nal dobri moj. oče. stari oče
ANTON JAKOPIČ v starosti 87 let
posestnik na Račjem ‘ selu
pri Trebnjem
Žalujoči: žena. hčere, zet J e. vnuki .in vnukinje Trebnle, Ljubija: t. Pueblo. Pogreb bo v petek. 23. 'marca 1956
Umrla Je mola nepozabna Jena naša mama stara mama sestra teta ln tašča
IVANA SOJER
pogreb bo v soboto, dne M. t. m. ob 15.30 url izpred hiše žalosti Viška 65 na pok. VIČ.
Žalujoči mož hčerke ln ostalo aorodstvo.
ZAHVALE
t
Ob nenadni izgubi našega dragega moža. očeta, taeta in dedka
JOSIPA ŽNIDARŠIČA
Izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so ga »premili na njegovi zadnji poti mu darovali vene« in sočustvovali z nami.
Žalujoči ostali.
Ob izgubi dragega moža strica RUDOLFA VENCELJA
se zahvaljujemo vsem, ki so z menoj sočustvovali in mu poklonili cvetje. Posebna zahvala lovskim družinam in v-gem sorodnikom ter znancem.
Žalujoča žena Marija Vencelj.
Ob smrti našega dragega FRANCA TRUHLARJA
se najpnsrčneje z«Vw«j:.iujemo vsem. ki so mu v zadnjih dneh življenja kakorkoli pomagali, mu poklonili vence in cvetje, ge spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje.
Jesenice. 21. marca 1956.
Truhlarjev!.
RAZPISI ~~
RAZPIS
Upravni odbor Lekarne v Rog. Slatini, razpisuje mesto
F ARM AC EVTSKEG A POMOČNIKA
Prošnje za sprejem v službo pošljite na naslov: Upravni odbor lekarne v Rog. Sotini. Nastop službe takoj. Plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku lekarne. Samska soba na razpolago.
Pogoji: državni strokovni izpit ali vsaj 2 leti prakse v lekarni.
-R
.. razpis . w -X	...
Komisij* za volitve in Imenovanja pri Obč. LO Ruše razpjauje na podlagi 40. člena Zakona o ureditvi - občin in okrajev, mesto
1. šefa za gospodarstvo;
2. trgovinskega inšpektorja. Pogoji: za točko i. ekonomska
fakulteta ali dokončana srednja šola ali nedokončana srednja šola z najmanj 5-letno prakso v- gospodarstvu ;
za točko 2. »rednja šola ali nepopolna srednja šola in najmanj 19 let prakse v trgovski stroki.
-R
RAZPIS
Na podlagi 90. člena Uredb« o ustanavljanju podjetij in obrtov, razpisuj e Komisija za razpis mesit direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Žalec mesto DIREKTORJA pri trgovskem podjetju »Pri tekstilcu« v Preboldu.
Pogoj: večletna ekonomska ali komercialna praksa KolkoVan« prošnje z življenjepisom dokazili o šolski in strokovni izobrazbi . pošljite tajništvu občinskega ljudskega odbora Žalec. Zadnji rok za vlaganie prošenj je l. aiprlB 1956.	-R
RAZPIS
Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani razpisuje na Oddelku
za rudarstvo in metalurgijo v Inštitutu za tooiotno tehniko mesto LABORANTA
Pogoj je srednješolska liobrsz-. ba, • prednost pa imajo absolventi metalurškega kemijskega ali strojnega odseka srednje Tehniške šole.
Pravilno kolkovane prošnle iz katerih je razvidna izobrazba do. sedanja praksa in potek življenja, vložite v roku 14 dni od objave razpisa na Oddelku za rudarstvo jn metalurgijo Ljubljana. Aškerčeva 32	-R
OBJAVE
izpolni nato Uprava za dohodke
občinskega ljudskega odbora.
Varstveni dodatek se priznava od prvega dne prihodnjega meseca po tem. ko je upokojenec podal zahtevo in predložil dokaze o upravičenosti. Upokojenci z minimalnimi poikndninami morajo torej zahtevke predložiti do 31. t. m., da bodo nepretrgoma prejemali pokojnino v dosedanjem znesku.
Odločbe o priznanju varstvenega dodatka bodo upokojencem, izdane postopoma. Vendar bo Zavod upokojencem ki jim je pokojnina edini vir dohodkov, dodatek nakazal že pred izdajo odločbe. Talki upokojenci bodo prejeli varstveni dodatek obenem z zakonito pokojnino za april, če so že doslej predložili zahtevek. Ostali bodo za mesec april prejeli samo zakoniti znesek pokojnine, povečan za 500.— din. event. priznani varstveni dodatek pa Jim bo nakazan kasneje. „
Zavod opozarja upokojence, da v lastnem interesu podajo zahtevo za priznanje varstvenega dodatka pravočasno.
Obenem naproša vse podružnice Društva upokojencev. da. nudijo upokojencem vso .potrebno pomoč da bodo svoje pravice pravilno in pravočasno uveljavili, prav tako naproša' vse uprave za dohodke občinskih ljudskih odborov. da po svojih močeh kolikor mogoče pospešijo potrjevanje zahtevkov za priznanje varstvenega dodatka.
Upokojence, katerih pokojnina presega 4 500.— din Zavod opozarja. naj ne vlagajo zahtevkov za varstveni dodatek, ker nimajo pogojev za priznanje dodatka.
Zavod za socialno zavarovanje za okraj .Ljubljana -O
SAP
OBVESTILO!
Vse bivše pevce »MoškrKa«, »Kajuha«, bivši študentski pevski zbor in pevce zbora srednje tehniške šole »Vinko Košak« obveščamo, da se zberejo v nedeljo, 25. marca ob 10. v klasični gimnaziji. kjer bodo imeli skupne vaj« za nastop, ki bo na osrednji proslavi ob desetletnici mladinskih
delovnih brigad.
Pripravljalni odboi za proslavitev
desetletnice mladinskih delovnih. brigad
POSEBNO OPOZORILO
UPOKOJENCEM
Zavod za socialno zavarovanje za okraj Ljubljana ponovno opozarja vse' uživalce osebnih ih družinskih pokojnin ki so doslej prejemali pokojnino v minimalnem znesku 4.500.— oz 3.500.— ddn. da bodo od 1. aprila dalje prejemali I« manjšo zakonito pokojnino v kolikor ne izpolnjujejo pogojev za priznavanje varstvenega dodatka. Ce premoženjske razmere upokojencev . ln njihovih družinskih članov omogočajo priznanje dodatka Jim bo le-ta priznan v takšni višini da bo sku-P»J z zakonito pokojnino ‘znašal . največ toliko kot dosedanja minimalna pokojnina t 1	4.500.— oz
3.500.— din
Zavod bo varstven, dodatek priznaval samo na zahtevo upoko. ienrev V ta namen morajo upokojenci na posebni tiskovini ki ae dobi -v vsak! knjigarni podati lgjavo o skupnem gospodinjstvu ln premoženjskem stanju. Izjavo Jim overi podružnica Društva upokojencev ali občinski ljudski odbor. Potrdilo o višini dohodkov ln davku oz. potrdilo o neobdav-
Aenju. a* luMaj atraai ttetoorla#.
SAP-
Turist biro Ljubljana
DOMAČI IZLETI
Vsako NEDELJO avtobusni izlet, na POKLJUKO in PLANICO; odhod ob 7 uri izpred TURIST BIROJA — cena 406 din.
KM ETI J CI - ZADRUŽNIKI. . V maju veliko potovanje z avtobusi v VOJVODINO — ogled vzornih državnih posestev BELJE. KO-KINGRAD KARADJORDJEVO Itd. CENA CELEGA ARANŽMAJA 9*580 din.
Za naš TRADICIONALNI PRVO. MAJSKI IZLET V CRIKVENICO že sprejemamo prijave. Kolektivi pohitite z rezervacijami! .
1 MAJA avtobusni izlet na PL1-TVICKA JEZERA, v LOGARSKO DOLINO ln preko VRSlCA. BOVCA V ANKARAN
Kolektivi na vašo željo priredimo tudi druge izlete.
Za ljubitelje športnega ribolova Je SAP . TURIST BIRO pripravil letos prijetno presenečenje — Izlete po Jadranu z motorno Jahto
•Burjo« — Izredno nizke cene* IZLETI V INOZEMSTVO
Dvodnevni avtobusni tzlet v
BUDIMPEŠTO na nogometno tekmo JUGOSLAVIJA - MADŽAR-
SKA. Vsa oskrba •» prenočiščem, ogledom mesta, vstopnico za tek« mo vključeno v ceni 10-700 din.
Posebno potovanje v RIM m
fKlett na VF' FSE.IMF v	ANO,
PARIZ. GRAZ in FRANKFURT.
izlei 2 m o i orno janto »isurjo« v TRST, BENETKE in RIMINI. Udeleženci imajo možnost pla«
Sevanja v obrokih
Poslužujte se uslug« K) Jlb na*
dl ta podjetji SAP - TURIST BIRO
v Ljubljani« — Kličite telefon 30-
«4S»
RADIO
SPORED ZA PETEK
Poročila; 5.05. 6.00,	7.00.	13.00,
15.*. 17.00, 19.00 ln 22.00.
$.00—6.00 Dobro jutro, dragi po. aluialci! (Pester glasbeni spored.)
6.10 Reklame. 6-20 Naš jedilnilc.
6.25 Melodije J. Offenbacha. J.
Straussa in F.	7.10—8-00
Zabavni-zvoki. 11.00 Radijski koledar. 11.06 Za vsakogar nekaj (pester glasben; spored). 11.45 Ci-cibanom — dober dan! (Francka Kastelic); Kubulčkov palček - Telička). 12.00 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja, pojeta ženski :n moški kemorni zbor p. v. Rajke Slkoška. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. France Kovač: Obod v kopitni podplat. 12.40 Jan Sibe-lius:	Tapiola. simfonična pesni-
tev. 13.15 Zabavna glasba vmes reklame. 13.35 pester operni koncert. 14.30 Zanimivosti doma ln po svetu 15 15 Zabavna glasba. 15.40. Utrinki 12 literature — Beno Zupančič: Mrtvo morje (odlomek iz romana) 16.00 Popoldansk sim. fonični konciert. Johannes Brahms: Variacije na Haydnovo temo An-tonin Dvofak: Koncert za klavir in orkester, v g-molu 17.15 želeli ste — poslušajte! 18.00 Spoznavajmo človeka — Dr. Pediček: Značaj ln osebnost. 18.10	15 minut
igrajo Štirje fantje. 18.00 Tečaj francoskega Jezika — 12. lekcija. 18.45 Klavir v ritmu. 10.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba. vrne« reklame 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.16 Glasbena medigra. 20.30 Iz življenja in dela vražjega goslača Nlo-uošq9* Mfaainija (glasbena od-
daj a s komentarjem). 21.15 Oddaja o morju in pomorSčaikih. 22.15 Igra orkester Ted Heat. 22.30 Mednarodna rad-ijsika univerza — a) Anton ,Balant: Rousseau — b) Velike industrije — Prof. M. Barth: Cink. 22.50—23.00 Melodije. za lahko noč. 22.15—23.00 UKV program:	Plesna glasba. 23.00—
24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m. (Prenos Iz Zagreba.)
MALI OGLUŠI
GOSPODINJSKA POMOČNICA, z lastnim stanovanjem, dobi takojšnjo zaposlitev. Plača po dogovoru. Marinčič Justin. Vodovodna 44, Ljubljana.	5146-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. - Lokal. Stari tng 2, Belič Ivica.	9143-1
KMET. ZADRUGA ST. DANIEL sprejme samostojnega knjigovodjo. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe, pismene ali ustne, pošljite KZ St. Daruiel p. Prevaljah. KZ. 5134-1 DOBREGA REZBARJA sprejme v stalno službo Drago Višnar. Jesenice na Gorenjskem. 5057-1 GOSPOD. POMOČNICO, pošteno, lahiko je začetnica, k 3-članski družini sprejmem. Naslov v ogl. oddellku.	5128-1
UČITELJICA išče primerne zaposlitve pri boljši družini na Gorenjskem. - Naslov v oglasnem oddelku.	5096-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI išče referenta za indioidualna naročila lesne stroke, z večletno prakso. Pismene ponudbe (pošljite v ogl. odd. pod »Sposoben«.	5016-1
ISCEMO več administratork za turistično poslovalnico. Pogoji: obvladanje strojepisja, steno-grafiraoje ln »nanje enega tujega jezika. Ponudbe' na Turist biro Ljubljana. Miklošičeva 17.
5645-1
PRODAM na prostovoljni dražbi Zdenska vas št. 23. Dobrepolje, dne 25. t. m. ob 13. hišo. hlev, skedenj, kozolec s 6 okrni in 7 njiv.	52H6-7
PODJETJE AVTOOBNOVA LJUBLJANA, Bežigrad 11, sprejme takoj enega administrativnega uslužbenca za tehnično administracijo, več brusilcev za bru-šenje motornih valjev ter enega navadnega delavce, ki ima veselje do avtoliča rake stroke. -
5213-1
KLJUČAVNIČARJA sprejme to- -vama »Teol«, Ljubljana. Zaloška cesta 54, s takojšnjim nastopom službe. Plača po tarifnem ipravninikiu.	5204-1
NATAKARICO, mlajšo,' neporočeno, zmožno delati samostojno v manjšem gostinskem obratu, tako.; sprejmemo. Plača po tarif, pravilniku. Zaposlitev v okolici Ljubljane Naslov v ogl. odd- v Ljubljani.	5203-1
STROJNEGA INŽENIRJA s prak-so in KOMERCIALISTA, verzi-' ranega za uvoz po panogah 114 in 117, išče zunanjetrgovinsko podjetje. Potrebno znanje nemščine. Ponudbe z vsemi podatki in zahtevki plač pošljite v ogl. odd. pod »Kmpp«.	5200-1
KMEČKO DEKLE srednjih let, ki icna veselje do vrta in kuhinje, Sprejmem. Nastop službe takoj. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca«, Kranj.	5186-1
NOVO ŽENSKO KOLO Za 23.000
din prodam. Naslov SP, Celje.
5197-4
VEC OREHOVEGA FURNIRJA, ročni voz (močan), bodečo žico.
5 peres za diro, pasjo kočo.—
prodam Ftmgeršek, Stražišče št. 77, Kranj	5186-4
MIZARSKE SKOBELJNIKE (ho-beibank) izdelujem. Cena 13.000 din. Naslov v ogl. odd. 5170-4 BREJO KRAVO prodam. Trtnik
Ana Zadvor 25 — p. Dobrunje.
5183-4
NOVO ali sikoraj novo ŠPORTNO
KOLO, ino»e«n3ke znamke, kupim. Kupim par tabularjev. — Staretova 26, Janežič. 5177-5 ENODRUŽINSKO HlSO v Zagradu, Celje, zaradi preselitve prodam. Naslov v ogl. odd- 5196-7
V NAJEM vzamem levoročni Cev-
Igarsiici ž;vaini stroj- — Naslov v
■ ogl. oddelku.	5164-8
NATAKAR išče prazno ali opremljeno sobo kjerkoli. Plača dobro. Naslov v kolodvorski restavraciji v peron-blagajni.
5167-7
V NEDELJO ZVEČER IZGUBLJENA dva zlata prstana, vgravirana v Nebotičniku—Remiza, proti nagradi obvestite v ogl. odd. pod »Drag spociun«. 5214-10
PREKLICUJEVA neresnične besede ki sva jih govorila o Miri Mihovec. — Avguštin Ivan in Oman Jože, .Znvinec 11, pošta Škofja Loka.	5220-10
IZGUBILA sem denarnico iz Splošne bolnišnice do Miklošičeve ceste. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov V izkaznici	5115-10
KVALIFICIRANO KUHARICO ali kuharja išče restavracija v Ljubljani. Nastop službe takoj. Naslov v oglas, oddellku »Slov. poročevalca«.	5098-1	-
PROFESORJA — Inštruktorja za opisno geometrijo Iščem nujno. PonudJbe v oglasni ‘oddelek pod »Opisna«.	5119-2
Štedilnik, nov (za vtadavo). naprodaj. Titova c. 207, Ježica -Ljubljana.	SJ54-4
TmUlMli
m
Brez oesed
»UNION«: ameriški barvasti filiH »MOGAMBO«. Tedruk: FN 11. -* Predstave ob 16., 18.15 in 20.30»
V gl. vlogi: Clark Gable in Ava Gardiner.
V soboto ob 22. premiera amer« barvastega filma »NORO POČETJE«
»KOMUNA«: ameriški barv. fiir* »POSLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«. Brez tednika. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21.15. V gl. vi.: Elizabeth Taylor in Van Johnson.
»SLOGA«: francoski film »STTRJB BREZ POSTELJE«. Brez tednika. Predstave ob. 15.. 17.. 19. itt 21.15. V gl. vlogi: Martine Carol in Francoise Arnoul. Ob 10. je matineja e«nar. barvastega film* »MAGAMBO«.
»VIC«: franc, film »INTRIGANT-KE«. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. V" gl. vlogi: Rajmond Rou-leau in Jeanne Moreau. predprodaja vstopnic v vseli štirih kinematografih od 9.30—■ 11. ter od 14. dalje za matineja pa od 9. dalje.
»SOCA«:	francoski	film	»LNTKI-
GANTKE«. Predstave ob 16.. 18« ln 20. Prodaja vstopnic samo od -14. dalje.
V slučaju prekinitve eL toke' prve predstave odpadejo.
MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8: predvaja za mladino od 14 let dalje Italijan, film »MOJ SIN PROFESOR«. Ob 15.
»SISKA«: slovenski film »VESNA«;
V gl. vlogi; Metka Gabrijelčič. Franek Trefalt in Janez Cuk. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstoonic od 14. dalje.
Danes zadnjikrat!
»TRIGLAV«:	angleški barv. film
»ROMEO IN JULIJA«. V glavni vlogi:	Lorens HarveJ. SuzaI*
Schental in Flora Robson. pred. stave ob 16.. 13. in 20. Prodaj* vstopnic od 15. dalije. -
»LITOSTROJ«: avstrij. film »DON JUAN« ob 18. Ob 20. ameriški film »NASILJE«.
DOMŽALE:	ameriški	barv. filmi
»SNEG NA KILIMANDZARU «< ob -20.
- NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »BOJIŠČE«
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv« film »NEUMNI PODVIG«, ob 18. 18. in 20. in FN št. 10.
JESENICE »RADIO«:	amer. filrn
»UJETO MESTO«, ob 18. in 20«
JESENICE »PLAVŽ«: amer. barv« film »CENA SLAVE«, ob 18. in
29.	_
VEVČE:	avstr, film »VERUJ T
MENE«.
Ste že poskusili novo
UNION pivo |
\z najboljših surovin? Zahtevajte ga povsodl
MOTORNO KOLO, NSU 250. prodam. - Naslov v oglasnem oddelku.	5147-6
VOZ (gare), dobro ohranjen, prodam zelo ugodno. — Sim-ončič, Ljuhlj., Celovška 62.	5141-6
PRODAMO:	hidravlično stiskal-
nico. kosu. stroj »Austro rapid« in diruige malo rabljene stroje, hibridno vino in aadjevec pa zelo lig od ud ceni. Kmetijsko gospodarstvo, Jurovski dol. 5137-6 PRODAMO: okno z železno mrežo in nadsvetlobo 170x110 cm, okno z železno mrežo 140x110 cm, dvokritna vrata 240x225 cm« Vse zastekleno: najboljšemu ponudniku. — Naslov v oglasnem oddelku.	5133-6
HLEVSKI GNOJ naprodaj. Šentvid 63. na gričku.	5131-6
AVTO, osebni, 4-sedežni, prodam, - Ponudbe pod »Brezhiben« V ogl. odd,	5126-6
starejši, dobro ohranjen, pisarniški pisalni stroj »Unter-wood«, ugodno prodam. Informacije: Telefon 30-914.	5116-6
PRODAMO tovorni avto Ford,
nasilnost 2 tane, dobro ohranjen z 80% gumami, v voznem stanju, za 550.960 din. - Ogled vsak dan dopoldne. - Trgovska podjetje »Tabor«. Grosuplje.
5622-6
SKODA 1000 MOTOR prodam. Tina
Favlir, mehanik, D-omžale, Savska cesta.	5092-6
SPALNICO, novo, pleskano, po
ugodni ceni prodam. Poizvedba pri pleskarju Šentvid, Vižmarje, pod klancem, desno.	5069-4
PRODAM po nizki ceni motorno
KOLO mamke Saks, 98 hc. Naslov v ogl. odid.	5049-6
MOTOR, 175—350 ccm, dobro ohranjen, kup'm. Opis m cena: La* Janez. Verovškova ul. 56, Ljubljana.	5125-6
KUPIMO:	rolo omaro 100x50x200,
pisalno mizo in manjšo železna omaro - Opekarna Vodice nad LJ ubij ano	5059-6
HlSO Z GOSPOD. POSLOPJEM, vrtom in sadovnjakom, med Bledom ln Radovljico, prodani ali zamenjam. Naslov v ogiaa, oddelku.	.	4738-T
ABSOLVENT iz Zagreba, soliden ln dobro situiran., išče opremljeno sobo za 2—3 mesece. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. ppd »Afogolvenf«. 5139-6 KAPUS AMALIJA, tov. delavk* iz Koroške Bele, Cankarjeva 20, preklicujem kot neresnične tr-ditvd, ki sem jih iznesla o tonr« Sušniku Jožetu, mizarju jz Koroške Bele Izjavljam, da za t* svoje trditve nisem imela nika-ke osnove in se zahvaljujem tov. Sušniku, da je odstopil.od nameravane zaseb. tožbe. 5135-14
ZAHTEVAJTE PRIZNANI
feroftii ča
k.
Z A D N J S VESTI
če netaj vprašanja ih odgovori
^	I	PRIBOMBA	UREDNIŠTVA:	vojake	v
Not ameriški predlog
ZDA so pripravljene zmanjšati vojaške sile na 2,5 milijona vojakov, če bo enako storila tudi Sovjetska zveza, hkrati pa bi sorazmerno znižali stroške za oborožitev _ Prihodnja seja pododbora komisije OZN za razorožitev bo 26. marca
London, 22. marca (Reuter) Popoldanska, tretja seja pododbora komisije OZN za razorožitev pod predsedstvom vodje sovjetske delegacije Gromika je trajala poldrugo uro. Prihodnja seja je napovedana za 26. marec.
Na današnji seji sta delegata JVelike Britanije in Francije *- Anthony Nutting in Jules Mcch — odgovorila na nekatera Vprašanja sovjetskega predstavnika Andreja Gromika v zvezi g novim anglo-francoskim na-ftrtom o postopni razorožitvi. C-ovorili so tudi o predlogu ameriškega delegata Harolda Stassena, naj ZDA in Sovjetska rveza na velikih področjih svojih ozemelj omogočijo zračno Inšpekcijo. Stassen je danes Izrazil tudi pripravljenost ZDA, da zmanjšajo vojaške sile na g.5 milijona vojakov, če bo enako storila tudi Sovjetska zveza. Zmanjšanje sil bi izvedli na podlagi dogovora o varnosti miru. hkrati pa bi sorazmerno fcnižali tudi stroške za oboro-Ktiev.
V današnjem govoru, ki ga je fmpl po radiu, pa je Stassen
izjavil, da bi načrt predsednika Eisenhowerja o zračni inšpek-cilj zajel vse države, ki imajo pomembnejšo vojaško zmogljivost, vševši azijske države, ZDA in Sovjetsko zvezo. Načrt bi
torej zajel tud; Kitajsko. Dejal je, da bi nenadni napad z vodikovo bombo lahko preprečili s pomočjo zračne in kopenske in-špecije ter dobrih zvez. Izrazil je mnenje, da nobena država ne bi tvegala napada z vodikovo bombo, razen če bi menila, da ji ne bodo odgovorili z enako mero.
Napredek na sestanku za atomsko agencijo
Washington, 22. marca. (Reuter) Zastopnik ameriškega zunanjega minstrstva je izjavil, da so predstavniki 12 držav, ki so včeraj v Washingtonu končali posvetovanje, dosegli dober napredek na konferenci o uporabi atomske energije v miroljubne namene, ter se bodo 9. aprila ponovno sestali in nadaljevali izdelavo statuta med-
Delegata CK ZKJ v Pragi
Praga, 22. marca (ČTK) Pred-
»ednik češkoslovaške vlade Žiro'^ je danes priredil kosilo na tast delegatoma CK KZJ, Svetozarju Vukmanoviču in Vlajku JSegoviču, ki sta na povratku iz Varšave, kjer sta prisostvovala pogrebu bivšega sekretarja polj-efce združene delavske partije toleslava Bieruta, včeraj prispela v Prago. Kosila so se udeležili jugoslovanski veleposlanik v Pragi Vejvoda in jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Milatovič, člani politbiroja CK KP CSR prvi podpredsednik vlade in obrambni minister Cepička, prvi podpredsednik
Priznanje našim iadjedeinicdm
London, 22. marca (Tanjug) Institut Inženirjev ladjodelstva, v katerem so včlanjeni inženirji 49 držav, med njimi rudi 12 jugoslovanskih inženirjev, je priredil (p Londonu vsakoletno večerijo, ki so se je udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji dr. Vladimir Velebit in veleposlaniki Norveške, Belgije in Sovjetske zveze.
Predsednik združenja lord Run-ciman in podpredsednik admiral Hall sta v svopih govorih omenila toplo prijateljstvo, ki ga je Jugoslavija Izkazala temu združenju. Dejala sta, da občudujeta napore Jugoslavije v ladjedelstvu in delo . jugoslovanskih ladjedel-cev.
Nobenega sporočila š po sestanku CK KPF
Pariz, 22. marca (AFP) Po današnjem dveurnem referatu »ekretarja CK KP Franci.j.e Ja-quesa Duclosa »O aktualnih političnih vprašanjih po XX. kongresu KP Sovjetske zveze« je bila deseturna razprava. Tudi popoldanskega zasedanja se ni udeležil generalni sekretar KP Francije Maurice Thorez. Po sestanku niso objavili nobenega sporočila.
vlade Dolans>ky m podpredsednik vlade Jankovcova.
Člana jugoslovanske delegacije je danes sprejel tudi predsednik CSR Zapotocky. Pri sprejemu sta bila tudi jugoslovanski veleposlanik v Pragi tn češkoslovaški zunanji minister David.
Jugoslovanski veleposlanik v Pragi je na čast delegatoma CK ZKJ nocoj priredil sprejem, katerega so se udeležili predstavniki CK KP C SR in člani češkoslovaške vlade.
Protiameriško razpoloženje na Holandskem
Haag, 22. marca (Reuter) Holandski zunanji minister Luns je nocoj v skupščini izjavil, da je njegova država vznemirjena in nezadovoljna zaradi nedavnih pripomb ameriškega zunanjega ministra Dullesa v Indoneziji, ko je na tiskovni konferenci v naj lepših besedah govoril o indonezijskih vodilnih osebnostih. Holandska vlada je po besedah Lunsa pričakovala »večje razumevanje in naklonjenost« za holandske koristi.
'Haaški politični krogi sodijo, da je protiameriško razpoloženje v Holandiji sedaj večje kot kdajkoli prej ter upajo, da se bodo ZDA v prihodnje posvetovale s Holandijo o vprašanjih Daljnega vzhoda.
Splošna stavka na Finskem »narodna katastrofa«
Helsinki, 22. marca (Reuter). Predsednik finske vlade Fager-holm je danes v skupščini izjavil, da je bila nedavna 19-dnev-na splošna stavka »narodna katastrofa«, ker je finsko gospodarstvo zaradi nje utrpelo škodo 15 milijard mark oziroma dva odstotka letnega narodnega dohodka. Fagerholm je dejal, da bo vlada izdala zakon o zmanjšanju uradniških prispevkov za socialno zavrovanje ter zmanjšanju davkov na dobiček in osebno premoženje.
narodne agencije za atomsko energijo.
Na zasedanju v Washingtonu je sovjetski delegat sprejel zahodno stališče, kako naj bi bila mednarodna agencija povezana z Varnostnim svetom OZN. Na prihodnjih sestankih bodo morali predstavniki '12 držav proučiti različna stališča o nadzorstvu nad gradivom, ki ga je moč uporabiti za izdelavo atomskih bomb, kakor tudi o sestavi upravnega odbora mednarodne agencije za atomsko energijo.
Indija pripravljena na razgovore s Pakistanom
New Delhi, 22. ma-rca (Reuter) Indijski minister Desai je odpotoval v Karači, kjer bo zastopal svojo državo na jutrišnji razglasitvi pakistanske republike. Minister Desai tudi prinaša odgovor indijske vlade na pakistanski predlog za rešitev obmejnih sporov. Zvedelo se je, da indijska vlada v svojem odgovoru sprejema pakistanski predlog za neposredne razgovore glede določitve razmejitvene črte.
Sudanski, zunanji minister* na poti v Beograd
Kairo, 22. marca (AFP) Sudanski zunanji minister Mubarak Zaruk Je v spremstvu dveh drugih ministrov sudanske vlade prispel v Kafro, kjer se je nocoj sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudom Favzijem. Sudanski ministri bodo jutri nadaljevali pot v Beograd.
V Moskvi spet prodajajo jugoslovanske časopise
žoskva, 22. marca (Tanjug) V prodajnih hišicah za časopise v najbolj znanih moskovskih hotelih »Moskva«, »Metropol«. »Nacional« in drugih, nadalje na najbolj prometnih krajih ter nekaterih železniških postajah in postajah podzemne železnice, skpuno na 18 krajih, so v Moskvi danes začeli prodajati jugoslovanske časopise »Borbo«, »Politiko«, »Ekonomsko politiko« in izdajo »Jugoslavije« v ruščini. Večernik »Večernaja Moskva« je danes objavilo opozorilo Moskovčanom, da lahko vsak dan kupijo Jugoslovanske časopise v prodajnih hišicah in knjigarnah podružnice ministrstva za zveze RSFSR za razdelitev tiska »Sojuzpečati«.
Britanija sprejela predlog Pineauja o Bližnjem vzhodu
London, 22. marca (AFP) — Britanska vlada, jte sprejela predlog francoskega zunanjega ministra Pineauja, po katerem naj zunanji ministri treh zahodnih sil proučijo meseca maja položaj na Bližnjem vzhodu. Predstavnik Foreign Officea je nocoj izjavil, da bo briatnska vlada »srečna«, če bo s predstavniki Francije in ZDA proučila nekatera vprašanja glede Bližnjega, vzhoda. Zunanji ministri Francije, ZDA in Velike Britanije bodo o tem razpravljali verjetno med prihodnjim sestankom sveta ministrov Atlantskega pakta.
\ NEK1J VRSTAH
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil V 90. letu starosti, predragi mož. oče, stari oče, stnc, svak in bratranec
JOŽEF VIRNIK
posestnik, p. d. Stular
Dragega pokojnika bomo položili k zadnjemu počitku pri Andreju na Ravnem v petek, 23. marca 1958 ob 10. uri.
Žalujoči: žena Apolonija, sinori ing. Franjo, Jože. Peter, Ludvik, Toni, dr. Maks z dru-' žino ter ostalo sorodstvo.
JEZERSKO. 21. marca 1956.
AL2IK — Francoski minister rezident v AMJru Lacoste Je do nadaljnjega prepovedal uvoz in prodajo orožja In streliva. Odlok ne zadene le šefov varnostne službtj in nekaterih drugih visokih oficirjev.
BEJRUT — Sovjetski poslanik v Libanonu Kiktev je obiskal libanonskega predsednika Samuna in mu sporočil, da sta sovjetski organizaciji Rdeči križ in Edsfi poTmreec do*lo<5M! 100.000 rubljev kot pomoč prizadetim pri nedavnih (potresih v Libanonu.
TUNIS — V demonstracijah, ki so jih organizirali pristaši hlvše-ga generalnega sekretarja »Neo-desturja« Šalah Ben Jusefa, je bilo ubitih okoli 70 demonstrantom.
LONDON — Čilska vlada Je prot«e®tirdala pri britanski vlad-i zaradi upoataviitve dveh norih britanskih oporišč na spornem področju Antarktike. Predstavnik ' Foreign Officea je izjavil, da je britanska vlada zavrnila protest in ponovno potrdila mnenje, da to področje pripada Veliki Britaniji.
NEW VORK — Upravni svet mednarodnega sklada za pomoč otrokom, ki zaseda v New Torku, je odobril kredit 8 milijonov dolarjev za pomoč materam in otrokom 47 držav. Nad tretjino te vsote bodo porabili za boj proti malariji, nad dve sto tisoč pa za cepljenje proti tuberkulozi, trahoonu gobavosti in pegavcu.
PARIZ — V pariškem okrožju sta začeli obratovati veliki termo, centrali, ki bosta v nekaj mesecih krili skoraj tretjino vseh po-
treb parilkega okrodja In kaka
dajal' na leto milijon kWh.
PARIZ — Ministrski svet evropske konference ministrov
transporta je končal zasedanje v parteu. .Mius‘ ri so proučili poročilo o problemih evropskega prometa.
NIKOZIJA — Med policijsko preiskavo so eksplodirale 4 bombe. Preiskava naj bi dognala, kdo je podtaknil bombo v sobo britanskega guvernerja Hardinga. Eksplozija Je (poškodovala tri gr-škie trgovine in ranila več ljudi.
KARAČI — Pakistanska ustavodajna skupščina je imela tukaj zadnjo sejo pred razglasitvijo republike. Opozicijski poslanci, ki so se odstranili pri zadnjih pripravah za sprejetje ustave, se niso udeležil; zadnje seje.
LONDON — - Britanska organizacija za pomoč otrokom je podarila Jugoslaviji dva prenosna rentgenska aparata. Poslali ju bodo v Tuzlo In -BitolJ in stg. namenjena pregledom otrok. Izroči*.-p -entve-skih amaratov se je udeležil tudi Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit.
NEV DELHI — Delegacija indijskega parlamenta bo letos obiskala Kitajsko. V njej bo 45 delegatov obeh domov parlamenta, vodil pa jo bo predsednik Spodnjega doma.
ŠPORT V KRATKEM
V tekmovanju ženske zvezne košarkarske lige Je Crvena zvezda v Beogradu premagala Proleter iz
Zrenjanina s 94:30 (34:13).
Nogometaši Reke so na domačem igrišču premagali švedsko moštvo Hammarby lz Stockholma s 3:1 (3:1).
PRAVDE ZA NIC
Med tožbami, ki jih vsak dan ■ obravnava okrajno »sodišče v Ljubljani, je polovica 'takih, s katerimi iščejo Ijltd-je zadoščenje za svojo razžaljeno čast. V večini primerov so vzroki za razžaljenjske tožbe tako malenkostni, da bi se o njih sploh ne splačalo govoriti, če ne bi bile odraz nezdravih odnosov med ljudmi in odraz pomanjkanja srčne kulture.
Res je, da mora braniti človek svojo čast, če se je je kdor koli in s čimer koli dotaknil, vendar pa je prav gotovo bolj častno in dostojnej-še, da se tisti, ki je žalil, in tudi tisti, ki je bil razžaljen, med seboj človeško pogovorita. pozabita, kar je med njima bilo in naprej živita v prijateljskem ali pa vsaj znosnem sožitju.
Toda mnogim je srčna kultura neznan pojem in so take medsebojne poravnave le redke. Marsikomu je prešlo to-žarjenje že v strast in na ljubljanskem okrajnem sodišču so primeri, da imajo nekateri tožitelji kar več pravd naenkrat, kot n. pr. inž.' V., k' jih ima kar sedem.
Ker so tožbe zaradi razža-Ijenja časti množične, bomo od časa do časa objavljali najbolj značilne primere. To le z namenom, da bi ljudi napotili k pravim oblikam medsebojnega razčiščevanja prepirov. Za sedaj bomo tožence in obdolžence objavljali le z začetnimi črkami.
Gospodinja M. P. Je tož la gospodinjo V. K:, obe iz Puharjeve ulice, ker Ji Je rekla: »Ti plesniva glava, tl zmešana baba!« Do teh besed Je prišlo med prepirom. ki je nastal zaradi sušenja plenic. V. K. je bila obsojena na 500 d'n denarne kazni in povračilo stroškov kazenskega postopka, ki so znašali 300 din. Stroški advokatov niso znani.
Delavka H. N. Je tožila gospodinjo F. C., obe lz Ljubljane, da jo je na cesti žalila z besedico, ki je n mogoče ponoviti. Izre-rečena besedica je bila posledica nekih starih obračunov. Do obsodbe ni prišlo, ker sta se obe poravnali, kar bi .lahko storili , že pred tožbo.
•
D. M. ln njen mož D. V. lz VžmartJ sta rekla R. J., da ta nosi obleko lz blaga, ki ga ji je prinesel D. V. v obdelavo. Obdolženca ata pametno popustila in se še pred izrekom sodbe poravnala.
Vsem, ki so nam ob nenadni bridki izgubi
našega predragega
Franca Mlakarja
nadučitelja v pokoju
stali- ob strani, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. poklonili cvetje in iiam izrekli sožalje, prisrčna hvala.
Rodbini Amon in Longyka
ELEKTR0 LJUBLJANA - MESTO ::
v sodelovanju z DRUŠTVOM ARHITEKTOV SLOVENIJE ;
sporoča
Izid natečaja za izdelavo idejnih projektov tipske kabelske transformatorske postaje.
Prispelo je 22 projektov. — Po predlogu žirije se
nagrade razdelijo sledečim projektom:
I.. nagrada se ne podeli.
IL nagrada se podeli projektu z geslom »TPAB« «— varianta A — avtorji: ing. arh. Ivan Paškulin. ing. arh. Boris Jamnik, ing. Stane Metelko.
IIL nagrada se podeli projektu z geslom »23« — avtorji: abs. arh. Vido Vavken, abs. arh. Marjan Vrhovec.
•»
Vsota predvidena za I. nagrado se podeli na 4 enake zneske projektom z gesli: »VIBOR«. »325«, »9123« in »7«. Avtorje prosimo, da podajo svoj pismeni pristanek. Razstava vseh natečajnih projektov bo od 23 aprila 1956 dalje v sindikalni dvorani razpisovalca. Nenagrajeni projekti bodo vrnjeni oo zaključku razstave
V neizmerni žalosti nas je nenadoma zapustil
naš nepozabni mož in očka, brat stric, svak
JOŽE FILIPIČ
višji kontrolor PTT v P.
Pogreb bo 23. marca 1956 ob 15. uri Iz Jožefova
mrliške vežice na pokopališče Zale.
Žalujoči: žena Jelica, sin Marjan, hčerka
dr. Milena in sorodstvo
Ljubljana, Adelalde. C1eweland. SL marca IMS.
Zapustila nas je, v .78. letu, naša ljubljena mama.
babica, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta
MARIJA DITRICH
roj. Kraigher
Pogreb nepozabne bo v petek 23. marca 1956 ob
17. uri iz hiše žalosti v Postojni.
ŽALUJOČE hčerke: Milena, Marija, Sonja; st-nova: Luce in dr Bogo; snahi Joža in Nadja; zet dr. Erno Rosina; brat Zore; sestra Pepca;
vnukinje, vnuki tn pravnukinji.
Postojna. Ljubljana, Nem V or k.
Zaradi neponovljive besede, a katero Je K. A. iz Brezovice dopolnil Ime nekega kamnoloma, so ' se čut le užaljene G. A., T. A. in L. S., ki so edine ženske, zaposlene v tem kamnolomu. Zaradi te bolj za Salo izrečene besedice ao vse tri K. A. tožile. Obravnave v tej zaderi so bile večkrat preložene, zaradi česar so narasli stroški kazenskega postopka na 5210 din, ki J h Je moral plačati obtoženi poleg kazni 2000 din. na katero Je bil obsojen. Ce izračunamo, koliko Je bilo še stroškov advokatov in koliko dela Je dala ta nepotrebna tožba sodnikom in advokatom, b dobili znesek, ki bi ga lahko obdolženec vložil v kad bolj koristnega.	^
Kmet P. 3. !* okollee Vrhnike Je tožil svojo sosedo A. S., ker mu Je dejala »slavni pišk božjastni«. Ker Je obdolženka izjavila. da Je pripravljena plačati vse stroške, ki so nastali s tožbo. in da se nima smisla tožariti. je P. 3. popustil in tožbo umaknil . Stroški »o znašali nekaj več kot 2500 din.
MED OBJEMANJEM GA JE OKRADLA
Marsikoga je že drago stala neprevidnost v neznanj družbi Neki obrtnik Je februarskega večera proslavljal svoj 51. rojstni dan ln e v zgodnjih Jutranjih urah. ko so bile že vse druge gostilne zaprte. zajadral v bar. Le nekaj minut 1e sedel sam pri mizi. kmalu pa sta prisedli mlajši zgovorni ženski v družbi z neznancem Tem Je začel plačevati turško kavo m kazati denarnico polno' denarja Ena izmed teh deklic« ga je izvabila iz bara v bližnji peric Možakar Je bil toliko vinjen, da m čutil, kdaj mu je iz notranjega žepa Izvlekla listnico, v kateri Je bilo še deset tisočakov.	V.	Z.
PRIBOMBA UREDNIŠTVA:
Prosimo bralce n naročnike, naj k -vprašanjem prilagajo kupone m poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo, ne odgovarjamo. Podpisi n naslovi naj . bodo pisani razločno jn čitljivo.
Tov. KAPUS JANEZ. Pismo s priloženim kuponom smo prejeli, nismo pa- prejeli Vašega vprašanja Pošljite nam vprašanje. nakar Vam bomo odgovoril'.
V N H
Vprašanje: Ali spada pod zaplembo premoženje ki Vam Je bilo prisojeno na podlagi dedovanja p-ntem ko Je bila zoper Vas že izrečena zaplemba?
Odgovor:	Pokojn kova zapušči-
na preide na njegove dediče po samem zakonu v trenutku njegove smrt . Ako 1e torej zapustnik. po katerem ste podedovali, premoženje, umrl’ Dredno 1e bila zooer Vas izrečena zanlemba. spada tudi to premoženle pod udar zaplembe, pa čeprav Vam je Je bila za-puščina od sodišča prisojena šele oo izrečeni zaplembi.
2. O. V.
Vprašanje: Od občinskega odbora ste bili obveščeni, da morate plačati za dva vajenca, ki se v Vaši obratovalnici učita, stano-vaniski prispevek Ali je to opozorilo pravilno?
Odgovor: Po 16 čl. uredbe za lzvrševanie zakona o stanovanjskem prispevku moralo državlja ni. ki zaoosluiejo delovno silo (med te ie šteti zlasti obrtnike), plačevati stanovanlski prispevek za vsako pri nlih zaposleno osebo. zaposlene osebe oa oo tem določilu štelejo tudi vajenci. Od stanovaniskega prispevka so izvzete le hišne pomočnice, oostrež. nice ter sezonski kmetijski de iavci.
F. J. K.
Vprašanje: Koliko davka mora plačati imetnica šiviljske obrti od zaposlene vajenke?
Odgovor:	Uredba	o dohodnini
(čl. 101) določa, da med zaposlene osebe, po katerih številu se določi stopnja davka od tuje delovne sile, ne štejejo vajenci. Potemtakem se v teh primerih davek (dohodnina od tuje delovne sile) ne plača, kar je tudi razumljivo, ker vajenec ni zaposlen kot delavec, temveč se šele uči svoj e stroke.
K. O. P.
Vi»*ašanje: Stairi »te 30 let in ste do sedaj delali na domačem posestvu. Nameravate se zaposliti v tovarni in Vas zanima, če boste res glede na to, ker boste prvič stopili v delovno razmerje, po predpisih nove uredbe o otroškem dodatku pridobili pravico do otroškega dodatka že z dnem. ko boste nastopili delo?
Odgovor: Po predpisu 2. odst. 27.'čl nove uredbe o otroškem dodatku pridobijo delavci in uslužbenci pravico do otroškega dodatka, ko so zaposleni s polnim rednim delovnim časom nepretrgano najmanj 12 mesecev, ali pa so zaposleni skupaj 12 mesecev v zadnjih dveh letih. Izjema od tega predpisa, po kateri pridobijo delavci in uslužbenci pravico do otroškega dodatka z dnem, ko nastopijo delo. pa velja le za one delavce n uslužbence, ki po dokončanem strokovnem usposabljanju oz po dokončanem Solariju v nižjih ali srednjih strokovnih šolah, fakultetah, višjih šolah m akademijah stopijo v delovno irazmerje ter za delavke in uslužbenke-matere. ki same preživljajo svoje otroke. Navedeni izjemi pa pri Vas ne prideta v poštev in boste zato pridobili pravico do otroškega dodatka šele, ko boste dopolnili predpisani delovni staž.
ZDRAVSTVENI DOM — TRBOVLJE ::
razpisuje mesto: ZOBOTEHNIKA
za zobno ambulanto Trbovlje in ADMINISTRATORKO za upravo zdravstvenega doma Trbovlje.
Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku. — Prošnje vložite na upravo Zdravstvenega doma Trbovlje
S. F.. LJUBLJANA
Vprašanje:	Ali	ima hišni »vet
pravico popraviti napako, nastalo pri kategorizaciji ln točkovanju stanovanja?
Odgovor: To pravico so imele v dobi. ko so se stanovanja kategorizirala in točkovala, posebne komisije. Sedaj je za to pristojna samo stanovanjska uprava, ki napako popravi na predlog stanovanjske skupnosti oz. hišnega sveta.
S. F., LJUBLJANA
Vprašanje:	Ali ima gospodinj-
ska pomočnica, ki prebiva 16 let
v Ljubljani, pravico do domovnice v tem mestu? Kam se ji Je treba obrniti zaradi izdaje domovnice?
Odgovor:	Sedanji predpisi ne
poznajo več pripadnosti k določeni občini, oziroma občinskega
članstva, temveč samo državljanstvo Vsakdo, ki ima v območju določene občine stalno -prebivališče, se vpiše v državljansko
knjigo kot državljan dotlčne
IJud&ke republfke Na zahtevo se mu tudi izda državljanska izkaz-nloa.
Vsafe občinski ljudski odbor, !n sicer matičar, vod? državljansko knjigo, v katero se prebivalci tiste občine vpisujejo kot državljani dotične ljudske republike.
K. L,- B.
VpraSanje: Ste mirovni vojaSk! invalid (zaradi bolezni, ki ste sl jo nakopali pri opravljanju obvezne vojaške službe v JLA) ni prejemate invalidnino in invalidski dodatek. Rad! bi se zaposlili in Vas zanima, ali bi to vplivalo na prejemanje invalidskih prejemkov?
Odgovor:	upravičenost do_ m-
validskih pre-jemkov takih mirovnih vojaških invalidov, ki so po-. stali invalidi zaradi bolezni, ki so sl Jo nakopali pri opravljanju
obvezne vojaške Službe v JLA* je odvisno od tega, če izpolnjujejo glede premoženjskega stanj* in dohodkov pogoje za prejemanje invalidskega dodatka po predpisih o invalidskih prejemkih vojaških vojnih invalidov. Po teh predpisih (2/ odst. 8. čl. uredbe O invalidskih prejemkih — Ur. 1« FLRJ št. 36-54) pa med drugim nimajo pravice do invalidskega dodatka invalidi, ki so v delovnem razmerju. Glede na navedene predpise bi v primeru,_ če bi se zaposlili, izgubili pravico do invalidskih prejemkov
Z. I. P.
Vprašanje: Alt laikko deložlrat*
najemnika, ki Vam že pol leta noče plačati najemnine za stanovanje?
Odgovšr:	Ker Vam najemnik
noče plačati najemnine, lahko zaostalo najemnino iztožite pri so« dišču. Poleg tega pa imate mož-nost. da mu odpoveste stanovanjsko pogodbo po tč. 2 čl. 60 uredbe o uoravljanju stanovanjskih hiš* po kateri je zasebni lastnik hiše, ki ni sključena v stanovanjsko skupnost. upravičen uživalcu stanovanja odpovedati stanovanjsko pogodbo v primeru, če uživalec dva meseca ne plača najemnine Prisilno izselitev uživalca stanovanja pa boste dosegli na podlagi zadevne izvršne sodbe sodišča. ko mu bo ljudski odbor preskrbel najpotrebnejše prostore.
A. I., KRANJ
Vprašanje:	V jeseni leta 1946,
ko ste imeli polnih 15 let službe* ste bili zairadi otrokove bolezni primorani izstopiti iz službe. Ali se V2m res in za koliko se Vam prejšnja delovna doba zmanjša, čeprav ste izstopili iz dela pred l. 1	1947?
Odgovor: Po določbi 2. odst. 8S. čl. zakona o socialnem zavarovanju se zavarovancu, ki je po 11 1. 1947 pretrgal delovno dobo za več kot eno leto, -zmanjša prejšnja delovna doba za toliko časa, kolikor je bilo to pretrganje daljše od enega leta. če pa gre za zavairovanko. *ki ima otroka, mlajšega od treh let. se ji zmanjša prejšnja delovna doba. če je bilo- to pretrganje daHše od dveh let. Po ; zre enem predpisu 57. tč. Natančnejših navodil k navede— nemu zakonu pa se tudi osebam, katerih delovno razmerie je prenehalo pred 1. 1. 1947. čas. prebit Izven delovnega razmerja po 1; 1. 1947. Da do vstooa v novo delovno razmerje, šteje kot pretrganje delovne dobe v smislu določbe 2 .odst. 63. člena zakona.
V. D., Šmihel:
Vprašanje: V začetku lanskega leta Vam je bil priznan začasni dodatek na minimalno osebno pokojnino v mesečnem znesku 500 d.in, sedaj pa ste dobili odločbo, da Vam ta dodatek ne pripada, ker Vam je predpisana temeljna dohodnina od kmetijstva, Ta Vam- je sicer re-s predmisana, vendar le v znesku 120 din. tako da odpade pri Vaši petčlanski družini na posameznega družinskega člana le 24- din letno. Ali je ta odločba ,pravilna, in koliko bo znašala Vaša pokojnina po predpisih spremenjene uredbe o določanju tn o prevedbi pokojnin in invalidnin?
Odgovor :Po izrednem predpisu 1. tč., odst. 3. člena uredbe o izplačevanju začaanega dodatka na pokojnino (Urad. list FLRJ. štev. 57-56), kakor rudi v smislu določbe 1. tč. 1« odsit. 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju in o ‘prevedbi pokojnin in invalidnin (Ur. list FLRJ. št. 1-56) se začasni dodatek na pokojnino izplačuje uživalcem, osebne in družinske pokojnine le v primeru, če družini uživalca pokojnine nt predpisana temeljna dohodnina od kmetijstva in tudi ne dohodnina od samostojnega poklicnega dela. Ker pa pravite, da Vam je bila predpisana temeljna dohodnino od kmetijstva, pri čemer je necnerodajno. v kolikšnem znesku, do začasnega dodatka na pokojnino niste bili in niste upravičeni, ter je zato odločba o ukinitvi tega dodatka pravilna. Povračilna dolžnost pa Vas zadene le v primeru, če Vam. je bil začasni dodatek priznan na podlagi Vaših nepravilnih podatkov. — Ker Vam je bila predpisane temeljna dohodnina v zne-siku 120 dm in tako odpade od t« dohodnine na vsakega družinskega člana 24 din. torej manj kot 56 din le-tno. se Vam ho poleg vaša zakonite pokojnine izplačeval po 4. odst. sipremenj enega 7. člena uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin varsitveni dodatek, ki bo znašal polovico razlike med Vašo zakonito pokojnino in zneskom 4500 din.
Kupon
ca pravno posvetovalni©® S. p. »Odgovori na v p raftanja-
Umrla je naša dobra mama, stara mama. teta in svakinja
MILKA HLADNIK, roj. Tollazzi
Pogreb bo danes, 23. marca ob 16. uri v Dolenjem Logatcu.
Žalujoči sin Dalibor z družino in hčerka Vlasta 2 družino ter ostalo sorodstvo.
Dotrpela Je. v 83. letu starosti, naSa srCno ljubljena mama, stara mama
IV4NKA ŠINK
rej. LENASS1
Pogreb blage pokojne bo ta Andrejeve mrliške vežice v petek, 23. marca 1956. ob 15.30.
Ljubljana, Trst,
Škofja Loka.
2alu]očl: sin Prane z družino ln hSl Teodora
Šink.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
GRAFIČNEGA NABAVNEGA ZAVODA v LJUBLJANI. Resljeva cesta 26
razpisuje naslednja delovna mesta:
«	SEFA	KOMERCIALE,
RAČUNOVODJO.
PISARNIŠKO MOC — labko začetnik-c*
Ponudbe z navedbo šolske Izobrazbe in dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov do 27. marca 1956
Za vedno Je zaspala moja nepozabna sestra
DANICA SKALE
K večnemu počitku Jo bomo spremili v soboto, ^ne 94. marca 1956. ob 14.30 lz Petrove mrliške vežice.
Žalujoči: brat Janko z družino tn ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 21. marca 1956.