PRIMOR
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 38 (8440)
TRST, sreda, 14. februarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž naA Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni v p .
NEPRIČAKOVAN SKLEP WASHINGTONSKE VLADE
Dolar razvrednoten za 10 odstotkov Uveden drseči tečaj italijanske lire
Tudi Japonci so sprostili vajeti jenu, ki bo kotiral po ponudbi in popraševanju - Zahodnonemška niarka in francoski frank ohranila svojo vrednost - ZDA napovedujejo carinske zaščitne ukrepe
VVASHINGTON, 13. — Nixon je sklenil razvrednotiti dolar za ^9 odstotkov v odnosu do vrednosti zlata. Ta sklep je preteklo n°č ' sporočil časnikarjem zakladni minister George Schulfz. Potemta-kern se uradni tečaj dolarja od današnjega dne spremeni od 38 dolarjev na 42,22 dolarja za unčo zlata. Hkrati pa je bilo včeraj sporočeno, da sta japonska vlada in italijanska vlada uvedli za svoji valuti, jen in liro, drseči tečaj zaradi razvrednotenja dolarja. Zahod-•tonemška marka ne bo uradno ovrednotena, prav tako je ohranil svojo dosedanjo vrednost francoski frank. Dejansko pa se bosta obe dve valuti nekoliko ovrednotili, za kolikor se je razvrednotil dolar.
Gjede ostalih valut v svetu pa se je zvedelo, da bodo funt šterling,
švicarski frank in kanadski dolar *e naprej drseli, medtem ko se Predvideva za razne šibkejše valute ab pa vse tiste valute, ki so neposredno vezane na ameriško valuto, enako razvrednotenje kot je prizadelo dolar. Kot torej vidimo je ta nenadni sklep vvashingtonske vlade Povzročil verižno reakcijo v vsem kepitalističnem svetu, ki še vedno opravlja svoje zunanjetrgovinske
posle predvsem z dolarji.
Minister Schultz je sporočil, da ZDA ne bodo več v nobenem primeru podprle dolar na valutnih menjalnih borzah. Po drugi strani pa bo predsednik Nixon kmalu predlagal kongresu novo zakonodajo o trgovini, na psnovi katere naj bi bile ZDA pooblaščene, da lahko znižajo svoje tarifne ali netarifne ovire in povišajo carinske tarife za blago, ki prihaja od zunaj. Hkrati pa si nameravajo
ZDA pridržati pravico, da sprejmejo morebitne zaščitne ukrepe.
Poleg tega bodo ZDA v bližnji prihodnosti ukinile vse omejitve o naložbah tujega kapitala na ozemlju ZDA.
Današnje razvrednotenje dolarja za 10 odstotkov je že drugo razvrednotenje ameriše valute v štirinajstih mesecih. Konec leta, 1971 je bil dolar razvrednoten v odnosu do zlata za 7,89 odstotka. To pomeni, da je dolar v zelo kratkem času zgubil na svoji uradni vrednosti skoraj 18 odstotkov. Arnepiški minister je na tiskovni konferenci ugotovil, da ni prišlo pri drugih trdnih valutah do večjih sprememb vzporedno z razvrednotenjem dolarja in izrazil zadovoljstvo za uvedbo drsečega tečaja jena, kar pomeni njegovo dejansko ovrednotenje za okrog 11 odstotkov, ki bo omogočilo kompetitivnost ameri-
...Ol|lM||||i|„,,„„||„|„„„„„M„|,,MI,i]|,|ii||,,|i||i|||||||||||||||||||||i|||i||||,,i||M,||,|||||,,,|]||||,||!||||i|||,|||i|||||||||[|||||||||,[|| | Ulj 11] || IIHI1UI! 1111III111 ■ II11II lil
malagodi o drsečem tečaju lire
Danes so ponovno odprli devizne borze
Banca dltalia ne bo več podprla vrednosti lire in dolarja na italijanskih borzah
RIM, 13. _ Zakladni minister Ma- današnjim ukrepom odpade tudi, ma šefa severnovietnamske delega-
agodi je danes sporočil časni-arjem, da je Italija sklenila uve-1 drseči tečaj lire. Malagodi je Poudari^ da so ogromne vsote do-^arJev, ki so jih v preteklih dneh na valutne borze zlasti v Za-/><™i Nemčiji, prisilile vvashing-nsko vlado, da razvrednoti dolar a 10 odstotkov. Razvrednotenje do-n rja zahteva hkrati tudi enakovred. e ovrednotenje nemške marke, ancoskega franka in drugih valut, da ftem ko je Malagodi sporočil, ,Ut}t šterling še naprej svobodno ri1 v’n da so tudi Japonci uvedli itar-C* * tečai jena- Je izjavil, da je , a ganska vlada sklenila uvesti tudi , . trgovsko liro prosti drseči tečaj, pr Zo .yeIJa za finančno liro, da epreči neopravičeno ovrednotenje i razvrednotenje lire. Po njegovem
oenju je bilo s tem ukrepom v ozmh mejah zaščiteno italijansko torbarstvo. Italijanska lira bo el od danes naprej kotirala na novi ponudbe in popraševanja. Z

DANES
lo nasilnSl°nska vlada je pretekih ?c sprejela nenadno odločitev sigjj^^rodnotila dolar za 10 od-ljen 0J'- S tem je bil sicer naprav-den lrenu,no konec mednarodni
Zaboli”' krlfi’ ki. ie zaieIa zlastl
Ilkr',<:'° Nemčijo in Japonsko.
ZDA. Čeprav raz-samo prvi
ia im ,pa 'e razvrednotenje dolar-drs„,-, e 0 za. Posledico tudi uvedbo jena eSA* toc;aia Mre in japonskega Šchult Amer'ški zakladni minister
*on IT !C naPovedal, da bo Niški nrna!u Predložil senatu zakon-da iahnU ek’ k’ mu Mo omogočil eionkr-0 sprejme določene protek-Sa i» ** * v n~ uMrepe proti uvozu bla-vredLU;|lne v ZDA- '
koS Cnje dolarja - -
narodno^ Za?etku reševanja med-,ske,„, Sa .denarnega in trgovin-lemii ',P!iasan’a> so v Bonnu kljub kreunm^'adovoljni z ameriškim lika ne K*" S0 sP°r°čili, da se mar-Prav h °i ,*!radno ovrednotila, čc-rrednn^- kJnb temu Pridobila na iarja p zaradi razvrednotenja do-v Franic tako se ne razburjajo imate .mi11’ kier ugotavljajo, da
AndreotHi maiI,ne pos,e z ZDA‘ v Poslan Jeva. v1ada 'e doživela ko i(. , k' zbornici hnd
“reottijeva vlada je no jp ^nsk' zbornici hnd poraz,
‘ijskih Popravek zakonu o kme-ložii ,! ”a!cmninuh, ki ga je pred-
canzanim<Dristjanski Poslanec Fra-
- - -■
Slusovali 2i5 a sIasov in tako pre-3,1 vladno večino.
kon Je deželni svet odobril za-sPevke' do*°ea posebne deželne pri-Oe i „ Za kl'alevne ustanove, obči-di nzttrcije občin, pokrajin in tu-
vsak morebitni poseg narodne banke cije na mirovnih pogajanjih o Viet-
porazom je ni reši-so fašisti str-proti popravku, komunisti in levica KD
So Za f°rske skupnosti, vaja dvojezičnost.
v katerih
V t
rnenis, J*^oslaviji šo včeraj zaprli vse Gorip ' !Ce’ zarad' česar Tržačani, jo v '01 ai drugi, kj so šli čez me-ez dinarjev, niso mogli kupiti
niče.
skivii' .Ukrep Narodne banke Jugo-»incv ■'e za'!lsne-a značaja in doklej? i0’ da 83 M0*!® v kratkem pre-
na valutnem trgu v ali dolarja.
Malagodi je hkrati sporočil, da se bodo jutri ponovno odprle menjalne devizne borze, medtem ko je guverner «Banca d’Italia» povedal, da je cena zlata, s katerim italijanska vlada vpisuje v obra čun zlate rezerve, ostala nespremenjena. Na nekatera vprašanja časnikarjev je zakladni minister odgovoril, da bo italijanska lira v odnosu do dolarja sedaj gotovo nekoliko več vredna, manj vredna pa bo v odnosu do ostalih evropskih valut.
Član osrednjega vodstva KP1 Lu-ciano Barca je v zvezi z razvrednotenjem dolarja in drsečim tečajem lire izjavil časnikarjem, da vse, kar se lahko v tem dramatičnem trenutku pove, je to, da sta se Italija in Evropska gospodarska skupnost znašli nepripravljeni v odločilnem trenutku spopada med dolarjem in ostalimi valutami. ZDA, je dejal Barca, so odločale samovoljno, kot je to njihov način, ter sklenile razvrednotiti dolar za 10 odstotkov in tako vsilile ostalim partnerjem večjo kompetitivnost svojih proizvodov.
Barca je nato izjavil, da je u-vedba drsečega tečaja lire • bolj kot premišljena poteza, da bi preprečili nov udarec italijanskemu izvozu v ZDA, taktični manever, da se lahko Italija s položaja večje sile pogaja z evropskimi zavezniki. Ni mogoče pozabiti, ugotavlja Barca, da vlada hoče s tem razpravljati o razvrednotenju lire, kar bo zelo obremenilo zlasti uvoz živil, notranje cene in prizadelo kupno moč plač italijanskih delavcev.
Načelnik komisije za kredite pri PSI Nerio Nesi pa je v zvezi z razvrednotenjem dolarja izjavil, ds je to neposredna posledica negativne ameriške plačilne bilance in spada v okvir «gospodarske strategije predsednika Nixona, da ustvari protekcionistične pregrade proti trgovskim partnerjem ZDA». Nesi je poudaril, da ta ukrep ne bo zadostoval in ne bo preprečil nadaljnjih motenj na mednarodnem valutnem trgu, če ne bodo sprejeti ukrepi za zamrznitev ogromnih vsot evrodolarja, ki se danes «spreha-jajo» po Evropi. Na trgovinskem področju pa razvrednotenje dolarja predstavlja nadaljnjo škodo za države in podjetja, ki veliko izvažajo ,v ZDA, ker bodo njihovi proizvodi manj kompetitivni ■ na ameriškem trgu.
zaščito lire I namu Xuan Thuyja. V prejšnjih dneh je bil Xiian Thuy gost nekaterih italijanskih dežel. Sprejel, ga je že. tudi. predsednik poslanske zbornice Pertini.
Titovo pismo papežu Pavlu VI.
RIM. 13. — Vatikanski državni tajnik Villot je- sprejel danes Jugoslovanskega veleposlanika v Vatikanu Staneta Kolmana. Ob tej priložnosti je Kolman izročil kardinalu osebno pismo predsednika Tita za papeža Pavla VI., ki se nanaša na neka aktualna vprašanja mednarodnega položaja.
šlrih proizvodov na japonskem in drugih tržiščih.
Schultz je izjavil, da glavni trgovinski partnerji ZDA soglašajo s temi washingtonskimi sklepi. Dejstvo pa, da ameriški zvezni rezervni sklad odslej dalje ne bo več posredoval na menjalnih valutnih borzah v podporo dolarja pomeni, da bo dolar odslej naprej lahko drsel po mili volji v odnosu do ostalih valut. Čeprav minister Schultz ni omenil morebitne uvedbe posebne pristojbine nad uvozom blaga iz tujine, kar so predlagali nekateri predstavniki kongresa, je vendar vvashingtonska vlada z zakonskim osnutkom, ki ga bo Nixon kmalu predložil kongresu, poskrbela za to. da ZDA lahko kadarkoli povišajo carinske tarife za blago, ki prihaja iz držav, ki imajo v trgovinski izmenjavi z ZDA visok pri bitek, ali pa v primeru, da njeni trgovinski partnerji ne bi nudili ZDA pričakovanih koncesij. Poleg tega so si Američani pridržali pravico še druge represalije, se pravi, da - lahko uvedejo na določene kontingente uvoženega tujega blaga dodatni davek, če to blago ogroža katerokoli področje ameriške industrije.
Predsednik Nixon pa je danes izjavil, da razvrednotenje dolarja za 10 odstotkov gotovo ne bo zadostovalo za potrebe pri uravnovešenju ameriške plačilne bilance in mednarodnega valutnega sistema, temveč bodo morali temu ukrepu slediti novi primerni ukrepi, da se zavaruje ameriška trgovina v svetu.
Razumljivo je torej, da so ukrepi vvashingtonske vlade ter izjave zakladnega ministra in Nixona naleteli v ameriškem kengresu na izredno pozitivne odmeve. Še posebno navdušenje vlada v ameriških poslovnih krogih, ki vidijo v razvrednotenju dolarja izredno velike možnosti za povečanje ameriškega izvoza v ostale dežele sveta. New-yorška borza je na te ukrepe danes izredno pozitivno odgovorila, saj se je indeks industrijskih delnic «Dow Jones» v prvih tridesetih minutah po odprtju borze povišal kar za 17 točk.
Z razvrednotenjem dolarja in u-krepi, ki so jih sprejele nekatere druge države so se v Evropi ponovno odprle nekatere devizne borze, ostale pa se bodo odprle jutri. Zadovoljstvo za «rešitev dolarske kri. ze» vlada tudi v Zahodni Nemčiji zlasti v vladnih krogih, čeprav je
po nekaterih podatkih «Bundes-bank» izgubila z razvrednotenjem dolarja več kot 7 milijard mark. Po nedavnih podatkih je imeia Bundesbank v svojih blagajnah za 72 milijard mark dolarjev. Nekoliko nezadovoljni pa so zahodnonemški industrijski in poslovni krogi, ki se bojijo, da bodo njihovi proizvodi precej prizadeti zlasti na ameriškem trgu. Bolj mirno gledajo vso zadevo Francozi, ki pravijo, da se jih to mnogo ne tiče, saj imajo tako z ZDA kot z Japonsko zelo majhne poslovne stike. V Londonu pa so nekoliko bolj previdni, ker se je na današnji devizni borzi funt šterling ponovno razvrednotil za okrog 7 odstotkov v odnosu do ostalih evropskih valut. Finančni minister Barber je zagotovil, da bo funt šterling še za nadalje ohranil drseči tečaj.
Nixon razpravlja z zakladnim ministrom Schultzom o razvrednotenju dolarja ter o drugih ukrepih, washingtonska uprava sprejela za zaščito notranjega trga in proizvodnje
...............................................................m...
KLJUB PRILIVU FAŠISTIČNIH GLASOV
Poraz Andreottijeve desničarske vlade pri glasovanju o kmetijskih najemninah
Demokristjanska levica glasovala s strankami leve opozicije • De Martino napovedal zunanjo podporo socialistov morebitni enobarvni ali trobarvni vladi
RIM, 13. — Andreottijeva sredinsko desničarska vlada je danes doživela v poslanski zbornici hud poraz, ki je dokazal, da vladna večina praktično ne obstaja. Poslanska zbornica je namreč v večernih urah odobrila popravek k zakonskemu osnutkij o kmetijskih najemninah, ki ga je predložil pripadnik demokristjanske levice Fracanzani in o katerem so socialisti zahtevali tajno glasovanje, pri katerem se
je 255 poslancev izrazilo v prid popravku, 221 pa proti. Za popravek, s katerim so odpravili vsako nadaljnjo debato o členu 3 zakonskega osnutka, je glasovala vsa levica, od demokristjanske preko socialistov do komunistov, medlem ko so proti popravku glasovale vladne stranke, ki so se jim priključili tudi fhšisti.
Fracanzanijev popravek predvideva, da bodo višino množilnih koeficientov kmetijskih najemnin določale dežele, brez nobene omejitve.
^ ^ a.
V pct«k seja vlade o denarnih vprašanjih
RIM, 13. — Italijanska vlada se bo sestala v petek, 16. t.m. ob 10. uri. Po neuradnih vesteh iz glavnega mesta bo seja posvečena predvsem denarnim vprašanjem, spričo razvrednotenja dolarja in uvedbe drsečega tečaja lire.
Rimljani na Piazza di Spagna s časniki, ki objavljajo vesti o razvrednotenju dolarja in drseči liri
Razprava o členu 4 zakonskega osnutka o kmetijskih najemninah se bo nadaljevala jutri.
Odobritev Francanzanijevega popravka je sprožila val polemik, saj je dokazala, da Andreottijeva vlada ne more računati na trdno večino niti v poslanski zbornici, kjer naj bi imela v teoriji dokajšnjo prednost.
Socialistični poslanec Vittorelli je po odobritvi izjavil, da je današnje glasovanje dokazalo, da je centri-stična politika, ki so jo obsodili že najvišji predstavniki KD od Fan-fanija do Rumorja, poražena tudi v parlamentu. Popravek, ki ga je demokratična levica odobrila, popolnoma spreminja vladni osnutek, vlada pa, ki ne more odobriti takega pomembnega zakonskega osnutka v celoti, pa ne obstaja več.
Svoje zadovoljstvo spričo poteka glasovanja je izrazil. tudi predsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Natta, ki je poudaril, da ima današnji poraz vlade dvoj ni pomen. V prvi vrsti pomeni, da je poslanska zbornica popravila zakonski osnutek, tako kot so zahtevale demokratične sile, ki so se že mesece borile , proti reakcionarnemu nastopu Andreottijeve vlade. V drugi vrsti pa dokazuje, da se sedanja vlada ne more, obdržati na oblasti niti s pomočjo fašističnih glasov, ki so tudi tokrat glasovali z vladnimi strankami. Zaključki so na dlani, je zaključil Natta: Andreottijeva in Malagodi jeva vlada nima večine, ki hi lahko^ podprla njena stališča glede osnovnih vprašanj, nasprotno, parlament je jasno dokazal svojo željo po reformah.
. Popoldne se je s poročilpm tajnika De Martina začelo zasedanje centralnega komiteja ■■ PSI. De
PO VESTEH IZ LAOŠKIH VLADNIH KROGOV
ŠE TA TEDEN SPORAZUM 0 PREMIRJU V LAOSU
Martino je uvodoma dejal, da so izkušnje zadnjih mesecev potrdile negativno stališče do sredinske politike in do Andreottijeve vlade, ki je njen odraz. Spričo velikih problemov, ki tarejo Italijo v se-danjein položaju, je Andreottijeva vlada sprejela vrsto delnih, neustreznih in zapoznelih ukrepov. Edini jasni ukrepi, ki jih je v tem času sprejela sedanja desničarska vlada so bile protirefor-matorskega značaja in so z njimi odpravili tudi napredne ukrepe prejšnje levosredinske uprave. V sedanjem napetem ozračju, je nadaljeval De Martino, je otežkoče-na tudi rešitev sindikalnega spora med delavci in delodajalci za dosego obnovitve delovnih pogodb. Vlado so v zadnjem času večkrat podprli tudi fašisti, katerih glasovi so bili v nekaterih primerih odločilni. Treba je zato sprožiti odločne pooucie, da hi čimprej premagali centrizem in Andreotti-jevo vlado ter predlagati konkret-
no alternativo za ponovno sodelovanje.
Ko je govoril o možnosti ponovnega sodelovanja PSI v vladi j« tajnik De Martino dejal da ne obstaja nevarnost morebitne praznine po strmoglavljenju Andreottijeve desne sredinske vlade. «Da bi bilo jasno, tudi spričo razvoja odprte in odkritosrčne razprave, izjavljam, da je PSI pripravljena dati svojo zunanjo podporo morebitni enobarvni demokristjanski vladi, ali vladi, ki bi jo sestavljali KD, PSDI in PRI. Taka vlada bi morala biti sposobna, da se spoprijame s sedanjimi najtežjimi vprašanji, obenem pa bi, morala dovoliti proučitev in poglobljeno preverjenje levosredinske politike. V zameno za svojo podporo ne zahteva PSI nič drugega kot da se vlada obveže, da bo protifašistična in zaprta desničarskim stran-kam». je zaključil De Martino.
Po De Martinovem poročilu so zasedanje prekinili, nadaljevalo pa se bo jutri zjutraj.
Iliiilllliiimuiiiiiiiiiiiiililliiiiiiiiiliiniiliiiiiiilliiinimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiipimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinini
DELODAJALCI POTRDILI SVOJO NEPOPUSTLJIVOST
Minister Coppo sprejel predstavnike kovinarjev
Coppo je sprejel tudi delegacijo delodajalcev Danes 21- urna stavka tiskarskih delavcev
Fanfani sprejel Xuan Thuyja
RIM, 13. — Predsednik senata Fanfani je sprejel v Palači Mada-
HANOI, 13. — ski obrambni minister Džap je v izjavi po hanojskem radiu dejal, da bo 60 dni po uveljavitvi premirja prvič v zadnjih sto letih vietnamske zgodovine, da ne bo na tleh domovine niti enega samega tujega vojaka. Džap je omenil japonsko, francosko, kitajsko, spet francosko in končno ameriško zasedbo vietnamskega ozemlja. Govoril je zatem o možnostih razvoja, ki jih ima Severni Vietnam in dejal, da je položaj na jugu vietnamskega ozemlja, se pravi, v Južnem Vietnamu bistveno različen od leta 1954, ko so podpisali ženevski sporazum Naši bratje, na Jugu, je izjavil severnovietnamski obrambni minister, razpolagajo trenutno z velikim osvobojenim področjem: ima-
Severnovietnam-1 jo osvobodilno vojsko in začasno general revolucionarno vlado, ki je edina
zakonita vlada v notranjosti države, ki uživa podporo ljudstva in ima mednarodni ugled. Naši bratje, je zaključil, bodo znali v bodoče še izpopolniti revolucionarno delo, ki so ga začeli.
Pentagon je danes sporočil, da bodo premestili vrhovno poveljstvo ameriškega letalstva v Indo-kini iz Vietnama v Tajsko in točneje v ameriško oporišče Nakorn Phanom, v bližini laoške meje. Poveljnik bo gen. Vogt, ki; trenutno koordinira vse letalske operacije v Indokini.
Posebni Nixonov svetovalec Hen-ry Kissinger je odpotoval danes iz Hanoia, kjer se je sešel z naj-višjimi severnovietnamskimi predstavniki. Iz sevemovietnamskega
glavnega mesta je odpotoval s tremi urami zamude nad predvidenim umikom. Kasneje so sporočili, da je imel še zadnji pogovor s severnimi Vietnamci. Ob svojem prihodu v Hongkong ni Kissinger dal nobene izjave in se je takoj oddaljil z. letališča v spremstvu ameriškega veleposlanika Osbama. Kissingerjev sodelavec Sullivan pa je takoj po prihodu v Hongkong odletel v Sai-gon
Ameriški vojaški glasnik je medtem sporočil, da bodo severni Vietnamci v prihodnjih dveh dneh osvobodili še skupino 20 ameriških vojnih ujetnikov. Izpustitev pripisujejo Kissingeirjevemu posredovanju.
Iz Južnega Vietnama poročajo, da bodo oblasti lutkovnega pred-
sednika Thieuja v prihodnjih, dneh osvobodile približno tisoč žena, članic osvobodilne fronte, ki, so jih zajeli pred časom z orožjem
v rokah. Do sedaj so južni Vietnamci osvobodili 525 partizanov, osvobodilne enote pa so izpustile 631 saigonskih vojakov.
Medtem je glasnik laoške vlade izjavil, da bodo sporazum o premirju v Laosu skoraj gotovo podpisali še v teku tega tedna. Treba je premostiti še nekatere težave, še zlasti tiste, ki zadevajo nevtraliste, za katere trdi princ Suvana Fuma, da so tisti, ki so vpisani v njegovo stranko, medtem ko imajo pripadniki osvobodilne fronte za nevtraliste tiste, ki so se po sporu iz leta 1963 podali v ilegalo in se tam borili skupno s pripadniki Patet laa.
RIM, 13. — Minister za delo Coppo je popoldne ločeno sprejel predstavnike delodajalcev in zveze kovinarskih delavcev v ■ zvezi s sindikalnim sporom glede obnovitve ' delovne pogodbe. Coppo je najprej sprejel delodajalce, ki so mu orisali spor s svojega stališča. Takoj zatem je 'minister sprejel sindikalne predstavnike kovinarjev, med katerimi so bili prisotni- generalni tajnik FIOM Tren-tin, Pastorino, ■■ ; Lettieri, , tajniki FIM Carniti in Bentivogli ter UILM ' Benvenuto, Mattina, Della Croce in Degni.
Ob-koncu pogovora z ministrom Coppom so predstavnike zveze kovinarskih delavcev izjavili, da jim je ■ minister, poročal- o sestanku z delodajalci. Po njegovih izjavah je jasno, da trenutno ni nikakor možna obnovitev pogajanj za podpis delovne pogodbe spričo nepopustljivosti delodajalcev. Predstavniki delavcev so še enkrat obrazložili Coppu najvažnejše točke bodoče delovne pogodbe ter so izjavili, da so pripravljeni sprejeti katerikoli predlog, ki bi omogočil obnovitev pogajanj.
Tudi ministrstvo za delo je izdalo poročilo o pogovorih, v katerem je rečeno, da je Coppo sprejel na ločenih sestankih predstavnike delodajalcev in sindikalnih organizacij, ki so mu obrazložili svoja staV-šča. Minister je obe strani pozval, naj proučijo svoja stališča in naj mu ponovno sporočijo svoje ocene.
Zvečer je Coppo sprejel tudi delodajalce in sindikalne predstavnike tiskarskih delavcev periodičnega tiska. Pogajanja med obema stranema so se prekinila prejšnjo soboto. Po sprejemu pri ministru Co-ppu so sindikalni predstavniki potrdili 24-umo stavko, ki bo jutri, v sredo, 4. februarja. Obenem bodo tiskarski delavci opravili dva dnj razčlenjenih stavk v obdobju med 12. in 24. februarjem.
SFRJ za nadaljnjo pomoč ljudstvom Vietnama in Indokine
BEOGRAD, 13. — S podpisom sporazuma o miru v Vietnamu ne bo prenehala dejavnost jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč Vietnamu in Indokini, nasprotno še povečala se bo, da bi se narodom tega področja pomagalo za dokončno uresničitev ciljev njihove osvobodilne borbe in obnovo opustošenih krajev. To je poudarjeno danes na skupni seji jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč narodom Vietnama in Indokine in komisije za mednarodno sodelovanje zvezne konference SZD-LJ, na kateri so razpravljali o nadaljnji podpori in pomoči narodom Vietnama, Kambodže in Laosa.
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Sprejet zakonski osnutek za dvojezično poslovanje
30 milijonov lir na leto za občine in druge krajevne ustanove, ki poslujejo tudi v slovenščini - Podpredsednik Pittoni obsodil nedavni atentat na sedež CGIL
Deželni svet je včeraj nadaljeval in zaključil razpravo o zakonskem osnutku, ki določa posebne deželne prispevke za krajevne ustanove, predvsem za občine, a tudi za konzorcije občin, pokrajine in po interpretaciji, ki jo je včeraj dal odbornik Stopper, tudi za gorske skupnosti, v katerih se izvaja dvojezičnost in ki torej imajo večje stroške kakor krajevne ustanove, ki dvojezičnosti ne izvajajo.
Zakon je bil ob koncu razprave sprejet z večino glasov: vzdržali so se svetovalci KPI in neodvisen Di Caporiacco, proti pa so glasovali predstavniki MSI. Vse druge svetovalske skupine so se izrekle za novo normo.
Kakor znano, je zakonski osnutek, ki ga je sprejel deželni svet, predložil deželni odbor, še pred tem pa sta vložila zakonska predloga s podobno vsebino tudi svetovalska skupina KPI in predstavnik Slovenske skupnosti Štoka. Prvi je na včerajšnji seji spregovoril prav dr. Štoka, ki je izrazil prizadetost Slovencev spričo dejstva, da v zakonskem besedilu, ki ga je predložil deželni odbor, Slovenci niso omenjeni. Osnutek deželnega odbora tudi le delno sprejema predloge, ki sta jih v tej zvezi dali KPI in SS. Oba svetovalska predloga sta namreč po svoji vsebini precej širša kakor osnutek deželnega odbo ra. Slednji kaže vse premalo po guma, ko gre za vprašanja, ki za devajo slovensko manjšino, je dejal govornik. Štoka je nato spodbil tezo, po kateri naj bi se pravice Slovencem v deželi priznavale na osnovi reciprocitete, to je vzporedno s pravicami, ki se priznavajo pripadnikom italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Poleg vsega se načelo recipročnosti nikjer ne omenja v republiški ustavi. Štoka je še predlagal, naj bi deželni odbor vsaj dodal nekaj finančnih sredstev k 30 milijonom, ki jih v ta namen določa zakonski osnutek. Na koncu je predstavnik Slovenske skupnosti povabil vse občine in druge krajevne ustanove s Tržaškega. Goriškega in Videmskega, naj bi se v čim večji meri posluževale ugodnosti, ki jih določa novi zakon.
Nato je posegel v razpravo svetovalec Di Caporiacco. Ta je izrazil mnenje, da bi se morala deželna uprava lotiti določenih vprašanj in zlasti vprašanja toponomasdke s povsem znanstvenega vidika. Ko je Italija leta 1866 prišla v furlanske kraje, je spremenila imena zaselkov po kriterijih, ki so povsem skregani z znanstveno logiko. Tako se je začelo zgubljati kulturno bogastvo, ki bi ga morala dežela sedaj ponovno priklicali k življenju.
Predstavnik PSI Pittoni je naglasil pristanek svoje stranke na novo normo. Sprejetje tega zakona kaže, je dejal Pittoni, da deželni odbor namerava nadaljevati po poti, ki pelje k postopnemu reševanju problemov slovenske narodne
šine v naši deželi. Novi zakon je torej v bistvu pozitivna pobuda, je zaključil svoja izvajanja Pittoni; kolikor je novi poseg v korist Slovencev omejen, je to pripisati omejenim pristojnostim deželne uprave na tem področju.
Po krajšem posegu poročevalca Bianchinija (KD), je spregovoril deželni odbornik Stopper. Stopper je naglasil, da je deželna uprava že od vsega začetka vzpostavila konstruktiven odnos do manjšine ter je v preteklih letih v mejah svoje pristojnosti marsikaj naredila zanjo. V tej zvezi je govornik navedel zlasti razne prispevke za slovenske organizacije, zakonsko pobudo za kazensko zaščito manjšine in večjo prisotnost Slovencev v raznih organih. Kar zadeva zakonski osnutek v razpravi, je Stop* per dejal, da je ta zaenkrat naj-bolj ugoden, kar jih dežela lahko izda, ne da bi ga rimska vlada zavrnila. Na koncu je Stopper omenil, da bi pričakovali podobno dobro voljo tudi pri reševanju italijanske problematike v Jugoslaviji.
Pred glasovanjem je svet razpravljal o nekaterih popravkih, ki sta jih vložile KPI .n SS. Popravek SS o raztegnitvi ugodnosti na konzorcije občin je bil sprejet, popravka KPI (da bi dvignili prispevek s 75 na 90 od sto. in da bi raztegnili
ugodnosti novega zakona tudi na razne slovenske organizacije) pa sta bila zavrnjena. Zakon je bil kakor rečeno sprejet z večino glasov.
Pred začetkom razprave je podpredsednik deželnega sveta Pittoni odločno obsodil nedavni atentat na sedež Nove delavske zbornice CGIL ter izrazil solidarnost deželnega sveta voditeljem in delavcem, organiziranim v tej sindikalni enoti. Demokratične sile obsojajo nasilje ob vsakem primeru, to pot pa gre za nov atentat v seriji čedalje po-gostnejših podvigov določenih Krogov na sedeže demo.Kratičnih strank in sindikalnih organizacij. Na našem področju je dobro znano, da je takšno pot svoj čas ubrala fašistična diktatura, ki je naperila svojo ost prav proti demokratičnim ustanovam in slovenski manjšini. Zato naj bi se država, ki se je porodila iz uporniškega gibanja, v duhu ustave in s nomočjo primernih zakonov onemogočila takšne poskuse oživljanja žalostne in temačne preteklosti.
• Na pobudo deželnega odbora KRI bo od 23. do 26. februarja obiskala našo deželo parlamentarna de-'ia KPI, katero bo vodil na-skupine KPI v poslanski
SINOČI V DVORANICI V UL. MONTECCHI
Lepa Prešernova proslava v društvu «Ivan Cankar»
O pesniku je govoril Boris Kobal, nastopili so člani SAG in za to priložnost oživljeni zbor starejših cankarjašev
Tudi šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankan se je sinoči oddolžilo slovenskemu kulturnemu prazniku in počastilo spomin velikega Prešerna. V dvoranici v Ul. Montecchi je zvestim obiskovalcem društvenih prireditev o Prešernu, njegovemu pomenu za slovensko kulturo, o njegovem življenju in o njegovi poeziji Boris Kobal prebral sestavek Lada Premruja, ki je lepo uredil svoje besede in svoje misli, ter jih je sklenil v ugotovitev, da so se Prešernove poezije «z izdajo s Stritarjevim uvodom dvignile do največjih vrhov naše pesmi, poletele so v vse domove in napolnile srca vseh Slovencev, kjer koli živijo. Postale so najbolj bleščeč in dragocen kulturni zaklad slovenskega naroda.»
Člani Slovenskega amaterskega gledališča so ponovili na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu prvič izvajano Kravosovo priredbo Prešernove avtobiografije s povezavo pesnikovih pisem in poezij. V manjšem prostoru je splet proze in poezij učinkoval zelo intimno in prepričljivo v izvedbi, ki je potrdila, da znajo biti mladi člani amaterskega odra kos tudi tako zahtevni odrski zvrsti, kot je vsebinsko doživeto podajanje poezij. Za svojo izvedbo so bili deležni toplih aplavzov.
Proslavo je zaključil za to priložnost sestavljen pevski zbor iz starejših članov nekdanjega slavnega zbora «Ivan Cankar», ki je ti-
zbornici Natta.
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA V NARAVOSLOVNEM MUZEJU
Uspešna dejavnost in načrti ustanove za varstvo Krasa
V uvodnem poročilu je predsednik ustanove prof. Mezzena spregovoril tudi o kraških rezervatih
stim, ki so doživljali temne čase fašizma in čas našega preporoda po osvoboditvi, še v živem in tudi nepozabnem spominu Pod vodstvom Vlada Švare so ti večni mladeniči zapeli Hajdrihovo Luna sije, šva-rovo Dobil sem pisemce, Vaudovo šopek in Vodopivčevo O večerni uri, izven proslave pa še znano «žabe». Kaj naj bi zapisal o teh ljubiteljih slovenske pesmi, od katerih ima najmlajši nekaj čez 50, najstarejši pa tam okrog 75 let? To, da znajo tudi ob eni sami vaji še vedno zapeti tako, da jih je slast poslušati? Ali pa to, da se ob petju pomladijo za nekaj desetletij in da je njihov duh vsaj za trenutek spet v časih, ko je slovensko petje pomenilo junaštvo svoje vrste? Eno in drugo je res, predvsem pa je res, da so danes pri Sv. Jakobu še vedno oni tisti, s katerimi živi naša pesem in da žal nimajo mladih posnemalcev, ki bi poprijeli za njimi. Če je bila prav zaradi njih ta Prešernova proslava posebej lepa, koliko lepša bi še bila, če bi v njihovih vrstah lahko zrli tudi mlade obraze. Morda pa je prav zato, ker teh obrazov ni, še vedno na teh starejših mladeničih dolžnost, da vztrajajo in da še in še nastopajo.
To seveda, ne sodi več k Prešernovi proslavi, toda naj vseeno zapišem. Pod staro fresko blejskega otoka v danes že kar zgodovinski gostilni pri Jadranu, so potem zapeli še kakšno, kot na primer Bolen mi leži, tako lepo in občuteno, kot lahko zapojejo le ljudje, ki v sebi dobro mislijo.
j. k.
«lstrska svatba» v gledališču Verdi
V	gledališču Verdi bo v soboto ob 20.30 prva predstava Smare-gliejeve opere «Istrska svatba* (Nozze istriane), katere ljubezenska zgodba med Marušo in Lorenzem se odvija v senci dinjanskega zvonika. Uprizoritev te opere, ki je že dobila svoj krst v Jugoslaviji pr^d nekaj leti, predstavlja pomemben kulturni dogodek za naše mesto.
Opero bo dirigiral Manno Wolf-Ferrari, režija pa je zaupana An-tonellu Madau Diazu. Kar pa je za to tržaško postavitev posebno zanimivo j«, da je scene zasnoval naš tržaški slovenski slikar Lojze Spacal, izdelale pa so jo delavnice gledališča Verdi pod vodstvom Maria Rossija.
V	vlogi Maruše bo nastopila priznana sopranistka Maria Chiara, Lorenzo pa bo tenorist Ruggero Bonddno. Nastopajo še Carlo Zar-do kot Menico, basist Alessandro Maddalena kot Biagio, glas njegovemu rivalu Nicolu pa bo dal Alessandro Cassis. V patetičnem liku Luše se bo tržaškemu opernemu občinstvu predstavila naša mlada tržaška slovenska mezzosopranistka Nora Jankovič.
V konferenčni dvorani tržaškega naravoslovnega muzeja je bil sinoči redni občni zbor ustanove za varstvo Krasa «Pro natura Carsi-ca». Kljub maloštevilni udeležbi članstva, je občni zbor zadovoljivo izpolnil svojo vlogo, saj je odprl in poglobil celo vrsto vprašanj, ki so v tesni zvezi z našim naravnim okoljem in njegovim varstvom pred prodirajočimi uničevalnimi činite-lji. Ekološka problematika je v zadnjih letih z vso silo potrkala na vest marsikoga, ki je nemara še do nedavnega menil, da mu bolj prija «CorSo» kot pa «Carso». Za vse to pa ima pri nas nedvomno veliko zaslugo prav ustanova za varstvo Krasa, ki si je v sedemnajstih letih od svoje ustanovitve, po svojih sicer skromnih, a odločujočih možnostih, prizadevala, da bi tržaško prebivalstvo osvestila z neizmerno vrednostjo naravnega o-kolja v današnjem industrializiranem svetu.
r_____ -	Ta ugotovitev je izzvenela tudi iz
skupnosti. V polemiki s komunisti, | uvodnega govora predsednika usta-ki trdijo, da gre za novo paterna- j nove prof. Renata Mezzene, ki je nHhnm y giavnjh potezah orisal dosedanjo dejavnost ustanove, poudaril glavne uspehe ter začrtal smernice za na-
listično potezo deželnega odbora, je Pittoni dejal, da se je odbor nasprotno potrudil, da bi pripravil takšen zakon, ki bi se lahko uveljavil brez posebnih težav. Tako bi bilo težko določiti znesek 1.500 lir na prebivalca, Če ni mogoče ugotoviti, v katerih občinah so Slovenci prisotni v znatnem številu.
Govornik je nadalje izrazil zadovoljstvo PSI, da je deželni odbor sprejel predlog stranke, da se odstotek stroškov za dvojezično poslovanje, ki jih bo prevzela nase deželna uprava, dvigne s 60 na 75 od sto. Značilno je, je še pristavil Pittoni, da so na zakonski osnutek pristali tudi liberalci. To je menda prvič, da se PLI pridruži naprednim strankam, ko gre za pobudo v korist slovenske manj-
millimiinniiniiiiiiiHiinmnim.nmmnmnn»nn»nnnnnmwm»imfn»m
POSLEDICE MEDNARODNE DENARNE KRIZE
V Jugoslaviji začasno vse samo za dinarje
Vse menjalnice so zaprte
daijnje delovanje, ki je v perspektivi nad vse obetajoče. Mimo nepristranskega in nenadomesljivega doprinosa posameznikov, ki se s svojo dobro voljo in bogatim strokovnim znanjem dan za dnem prizadevajo, da bi opozorili širšo javnost na pereča ekološka vprašanja, vzdržuje dejavnost ustanove plemenita ideja o varstvu okolja sama, je med drugim dejal prof. Mezzena, in to idejo osvajajo vedno širše plasti prebivalstva, kar pomeni, da ni bilo dosedanje delovanje ustanove zaman.
Med glavne pridobitve prizade’! vanj ustanove je prot. Mezzena pri-štel Belcijev zakon o kraških rezervatih, o katerem pa so danes mne-
za sedaj pa so samo odobrili zakon o združevanju malih in srednjih industrijskih podjetij istih strok. Končno omenja poročilo sejme Alpe - Adria, v Celovcu in v Bariju, na katerih je bila dežela uradno zastopana. Letos predvidevajo, da bodo na pobudo indu-strijcev iz Vidma, prisotna podjetja iz naše dežele tudi na velesejmu v Moskvi.
V nedeljo je bila v dvorani trgovinske zbornice redna letna skupščina bolniške blagajne za obrtnike, •na-kateri je predsednik Ottavio Ma-zaroli poročal o delovanju ustanove in podčrtal resne finančne težave.
------ „ -------- r---------- Bolniška blagajna za obrtnike je
nja upravičeno precej deljena Rav-1 biia <j0 1969 leta aktivna, nato pa no zaradi tega je treba pr1 uva- j se je deficit zaostril, ker so se janju zakona upoštevati mnenja in , strmo zviševale hranarine v bolniš-potrebe najširšega kroga prebival- j nicah. Predsednik je tudi ugotovil, stva in predvsem tistih, ki so pri! da letos ne bodo mogli izplačevati
prispevkov za zdravila, ker je dežela odobrila svoj prispevek z enoletno zamudo in ker redni dohodki ne zadostujejo niti za kritje obvez-
Vsem, ki so pripomogli, da je letošnja Prešernova proslava lepo uspela, se iskreno zahvaljujemo.
Slovenska prosvetna zveza
Slovenska prosveta
Včeraj dopoldne so v Jugoslaviji zaprli menjalnice tujih valut. Nov vihar, ki je zajel svetovna denarna tržišča, se je torej odrazil tudi v sosedni republiki in v mejnem pasu, kamor se dan za dnem podajajo tudi številni Tržačani, Goričani in drugi prebivalci naše dežele. Med 9. in 10. uro so se okenca menjalnic v Sežani, Kopru, Novi Gorici in drugod zaprla. Hkrati s tem so prenehale z menjavo tujih valut in torej tudi lire vse trgovine, gostinski obrati in bencinske črpalke. Blago se pro* daja samo za dinarje. To velja tako za jestvine kakor za tobak, za bencin ali gostinske storitve. Banke opravljajo v tujih valutah le dvige in pologe, odkup in menjava pa sta začasno ukinjeni. Skratka. kdor misli čez mejo, mora računati s tem. da v Sežani, Kopru ali Novi Gorici ne bo dobil za lire nobene stvari, in tudi ne menjalnice, v kateri bi lahko pretopil svojo valuto v dinarje. Ukrep, ki ga
je sprejela Narodna banka Jugoslavije, je začasne narave in bo po vsej verjetnosti trajal le, dokler se mednarodni devizni trg ne ustali, oziroma dokler ne bo rešeno vprašanje nove kotacije ameriškega dolarja. Zapora menjalnic v sosedni republiki ni včeraj bistveno vplivala na razpoložljivosti in ko tacije dinarja v Trstu. Sinoči so nam pri Bolaffiu dejali, da se povpraševanje po dinarju ni bistveno spremenilo v primeri s prejšnjim dnem. Tako so tudi kotacije ostali na prejšnji višini: 35 lir za 1 Novi dinar ob nakupu in 35,50 lir ob prodaji. Ukrep pa je iznenadil številne Tržačane, ki so včeraj v sosednem mejnem pasu zastonj iskali menjalnico ali blagajno, ki bi jim zamenjala lire v jugoslovansko valuto.
• Deželni posvetovalni odbor za bonifikacije je odobril več načrtov in med njimi načrt skupnosti Karni-je o ureditvi cestne zveze v dolini Dogne. Odobrili so tudi načrta za gradnjo sejmov v Tricesimu in Co-droipu.
Še ta mesec proces proti netilcem upora v koroncjskih zaporih
Pred kazenskim sodiščem v Trstu se bodo morali zagovarjati 26. februarja t.l. mladeniči, ki so zanetili upor v tržaških zaporih in s tem zakrivili smrt dveh jetnikov.
Gre, kot znano, za 20-letnega «pustnega morilca* Diega Fabbra, 24-letnega Roberta Giudicija, Sergia Kramestetterja, Paola Giurgevicha, Maurizia Tranquillija in še štiri mladoletnike, ki so 20. avgusta zvečer uprizorili upor v koronejskih
tem tako ali drugače neposredno prizadeti, je ob tem dodal predsednik.
Če nam je s tem uspelo obvarovati del narave brez uporabe bo- i nega zdravstvenega skrbstva, deče žice, je nadaljeval predsed- j nik. moramo sedaj predvsem poglobiti pogovor o naravoslovni vzgoji. Ta pogovor smo načeli že pred leti v obliki številnih predavanj in konferenc po šolah vseh stopenj ter po raznih organizacijah v Trstu in drugih italijanskih mestih. Ta predavanja so bila posebno številna v preteklem letu, ko so imeli razni člani ustanove poprečno eno predavanje na dan. Tej dejavnosti naj prištejemo še celo vrsto torkovih večerov v dvorani naravoslovnega muzeja, kjer so številnemu občinstvu posredovali svoje bogato naravoslovno znanje razni znanstveniki.
Posebno poglavje v dejavnosti pretekle sezone predstavlja pobuda za ustanovitev kraškega zoološkega vrta, ki je trenutno v fazi predložitve načrta, o katerem bodo morale pristojne oblasti odločati. Načrt so po daljšem proučevanju pripravili tri mladi tržaški strokovnjaki.
Po Mezzenovem poročilu je občni zbor odobril obračun za preteklo leto ter proračun za leto 1973, ki ga je podal blagajnik ustanove dr.
Alberti. Sledila je daljša razprava, na kateri so obravnavali predvsem problem cvetlične razstave, ki je v preteklosti pomenila za Trst pomembno manifestacijo in je njena izvedba trenutno v krizi. Soglasno so sprejeli sklep, da prikažejo vsem pristojnim organom potrebo po takšni manifestaciji tudi v bodoče.
Delovanje deželnega odborništva za trgovino
Tiskovni urad dežele je izdal poročilo o delovanju odborništva za industrijo in trgovino v preteklem letu. Med pomembnejšimi dosežki je na prvem mestu omenjen zakon o trgovskih dejavnostih, s katerim je bil urejen register trgovcev na dfebelo in na drobno in izdajanje novih dovoljenj za prodajo namesto prejšnjih trgovskih licenc. Na osnovi tega zakona mora deželni odbor izdati dovoljenje za veleblagovnice, katerih prodajni prostor presega 400 kvadratnih metrov. Lani so tudi sprejeli zakon, ki predvideva prispevek za ustanavljanje trgovskih in drugih zadrug. Dežela je sprejela tudi zakona o ustanovitvi avtoportov v Trstu in v Gorici, za kar je prispevala po eno milijardo lir. Poročilo omenja ustanavljanje posebne ustanove za malo in srednjo industrijo,
I kar so sicer podrobno preučili,
Prof. A. Černigoj v Slovenskem klubu
je
za-
Prosvetno društvo IVAN GRBEC v škednju
vljudno vabi v petek, 16. t. m. ob 20. uri na večer posvečen domači pisateljici
MARICI
GREGORIČ - STEPANČIČEVI
O njenem življenju in delu bo govorila Milena Lavrenčič - Lapajnetova. Člani Slovenskega a-materslcega gledališča bodo prikazali nekaj prizorov iz njene drame VERONIKA DESENIŠKA. Vstop prost!
Zadnji 36. beneški bienale sicer že davno mimo in se je to običajna publika Slovenskega kluba z njim seznanila z določeno zamudo, zato pa ob strokovni razlagi prof. Avgusta Černigoja, ki je na sinočnjem običajnem torkovem večeru najprej napravil kratek uvod o «zanimivem, polemičnem ter tudi kontestatorskem bienalu», nato pa s pomočjo odličnih diapozitivov pospremil zelo pozorno občinstvo najprej med velikimi konstruktivnimi plastikami na vrtu pred paviljoni, nato pa skozi same paviljone. Seveda je prof. Avgust Černigoj izbral le najboljša in najbolj zanimiva dela, zaradi česar je bilo občinstvu omogočeno, da se je v poldrugi uri vsaj približno seznanilo najboljšimi, deli te sicer tako pomembne mednarodne umetnostne manifestacije.
Tako se je občinstvo spoznalo z odličnimi španskimi deli, nato z izrazitimi deli nekaterih italijanskih umetnikov, med katerimi sta zavzemala posebno mesto Pomo-doro in Cavaliere. Prikazal je tudi kovtestatnrske paradokse italijanskega slikarja Guarreschija in prešel nato preko nekaj primerov skulvture v stilu Landarta na. sovjetsko umetnost, ki jo je odpravil z eno samo sliko z izrazitim primerom socialističnega realizma, ki. se poslužuje najbolj reakcionarnih kapitalističnih izraznih sredstev. Nato je prof. Černigoj prikazal izredne uspehe japonske umetnosti, pospremil občinstvo v bogat Zahodnonemški in v angleški paviljon, kjer pa je pokazal le eno delo. Nato je v delu dveh skušal prikazati «atomsko Franciio», nakar smo že bili v super ali hiverrealizmu, ki ga je v Benetkah najbolj izrazito predstavljala Amerika. Preko Brazilije je nato prešel na zelo bogato poljsko razstavo in potem ko je mikazal nekaj grške umetnosti in se dl i« ustavil nri jugoslovanskem. slikariu Veličkovieu. je temeljiteje prikazal izredno boaato romunsko grafiko.
Razna obvestila
šola Glasbene matice — Trst. Danes, 14. februarja ob 20. uri nastop gojencev glasbene šole. Dvorana «J. Gallusa, Ul. R. Manna 29. Vljudno vabljeni.
Učiteljstvo državne osnovne šole «Albert Sirka v Sv. Križu vabi cenjene starše na tri predavanja, ki bodo obravnavala vprašanja vzgoje v sedanjem času. Predavanja bodo v šolskih prostorih v četrtek, 15. t. m., v petek, 16. in v soboto, 17. februarja 1973 ob 20. uri.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 14. februarja VALENTIN
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 10.21 — Luna vzide ob 14.08 in zatone ob 5.07 Jutri, ČETRTEK, 15. februarja JORDAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,4, najnižja 3,4, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni pritisk 995,4 mb, rahlo pada, veter 18 km na uro, jugovzhodni, vlaga 90-odstotna, padavine 7 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. februarja 1973 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO: 63-letna Giacomina Bendoricchio vd. Tromba, 76-letni Antonio Peri, 81-letni Francesco Per-tot, 75-letna Gisella Martincich por. Poretti, 70-letna Giovanna Trebeč vd. Iskra, 71-letna Emilia Cherbon-cich vd. Gerratana, 72-letna Ida Zottich por. Linassi, 78-letna Maria Fait vd. Busecchian, 73-letni Gio-vanni Smilovich. 67-letna Assunta Tosquez, 74-letna Paola Geri vd. Bellavista.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2: Al Gemelli, Ul. 2k>rutti 19/C.
zaporih.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiidiiiiuniiHKiniiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniHiiiniiiiiiiiuHiii
SPOROČILO UPRAVE SOCIALNEGA ZAVODA
Nov razpored izplačila pokojnin INPS
S tem sistemom naj bi odpravili dolgo čakanje v vrstah
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1972 - 1973
Šesti abonmajski koncert
V soboto, 17. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
AKADEMSKI KOMORNI ZBOR
COLLEGIUM
MUSICUM
iz Beograda
Dirigent:	DARINKA MATIČ
Vera Milčič Svetlana Bojčevič Valerija Bogdan Slobodan Stankovič
Solisti:
sopran sopran sopran bariton
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
FERDINAND RAIMUND
KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK
Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih
Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba	URBAN KODER
Korepetitor	IGNACIJ OTA
Režija MIRAN HERZOG
Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*.
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 15. t. m. ob 20.30, Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za red E — mladinski v četrtek; v petek, 16. t.m. ob 16. uri za red G; v nedeljo, 18. t.m. ob 16. uri za red F — okoliški.
Prodaja vstopnic od delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265.
* * *
V	soboto, 17. t. m. ob 21. uri pevski zbor «Collegium musicum* iz Beograda. Šesti abonmajski koncert.
* * *
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 14. t. m. ob 19.30 v Prešernovem gledališču v Kranju s predstavo «Pravila igre* Filiberta Benedetiča.
VERDI
V	soboto ob 20.30 bo v gledališču Verdi premiera opere Antonia Sma-reglie «Istrska svatba*.
POLITEAMA ROSSETT1
Danes ob 20.30 ponovitev Brechtove drame «Galilejevo življenje*. V glavni vlogi Tino Buazzelli.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 ponovitev dela Rug-gera Jacobbija «Oidip brez sfinge* v izvedbi skupine «Teatro Italiano Moderno*. Od jutri dalje «Giallo!!!».
Kino
Pokrajinska uprava INPS nam je poslala sporočilo, da je spremenila umik izplačevanja pokojnin in s tem priskočila na pomoč	60	tisoč	trža-
škim upokojencem, ki so bili doslej prisiljeni čakati v dolgih vrstah pred poštnimi uradi. V sporočilu naproša INPS vse upokojence, naj ji pomagajo s tem, da se od 1. marca dalje strogo držijo omenjenih navodil. V nasprotnem primeru	bo	tudi	spre-
memba dni in ur izplačevanja bila izvedena «v prazno*.
Za poštne urade v Trstu, Miljah, Dolini in na Opčinah
Koledar je razčlenjen po kategorijah in mesecih.
MESECI: JANUAR, MAREC, MAJ, JULIJ, SEPTEMBER, NOVEMBER Kategorije ADRIA,	LT,	DZ,	GAS,
EL, VC, IC, FC, ET, ES, PM PM-S 1. dan v mesecu priimki od A do L, 2. v mesecu od M do Z. Upokojenci, katerim pade plačilo na praznik, prejmejo pokojnino tretjega dne v mesecu.
Kategorije: VP, VO-S, ZI, VO-P, VO-MIN
3. dan v mesecu od A do L; 4. dan od M. do Z. Komur pade na praznik pa drugega	v	mesecu.
Kategorije VR, PS
7. dan v mesecu od A do CI; 8. dan od CL do F; 9. dan od G do M; lOj. dan od N do R; 11. dan od S do Z. Komur pade na praznik pa šestega dne v mesecu.
Kategorija VO
14. dan v mesecu od A do CI; 15. dan od CL do F; 16. dan od G do M: 17. dan od N do R; 18. dan od S do Z. Komur padejo na praznik pa 13. dne.
* * *
MESECI: FEBRUAR, APRIL, JUNIJ, AVGUST, OKTOBER TER
DECEMBER.
Kategorije: PM-0 in TT
1. dan v mesecu od A do L: 2. dan od M do Z. Komur pade na praznik pa 3. v mesecu.
Kategorije IR, SR, VO-ART, IO-
ART, SO-ART, CL, IP, IO-S, IO-P,
SO-P, SO-MIN, VO-COM, SO-COM,
SP, SO-S
3. dan v mesecu od A do L; 4. dan od M do Z. Komur pade na praznik pa 2. dan v mesecu.
Kategorija IO
7. dan od A do CI; 8. dan od CL do F; 9. dan od G do M; 10. dan od N do R; H- dan od S do Z. Komur pade na praznik pa 6. dan v mesecu.
Kategorija SO
14. dan od A do CI; 15. dan od CL do F; 16. dan od G do M; 17. dan od N do R; 18. dan od S do Z.
Komur zapade na praznik pa 13. dan v mesecu.
Vsem, ki ne bodo utegnili dvigniti znesek pokojnine na predvideni dan bo pokojnino lahko dvignil po 20. v mesecu.
Izplačila pri poštnih uradih v žavljah, Nabrežini, Bazovici, Devinu, Grljanu, Proseku, Križu, Borštu, Zgoniku in Sesljanu
MESECI: JANUAR, MAREC, MAJ, JULIJ, SEPTEMBER, NOVEMBER 1. dan v mesecu kategorija ADRIA, LT. DZ, GAS, EL, VC, FC, ET, IC, ES, PM-S, PM.
4. dan kategorije VP, VO-S, ZI, VO-P, VO-MIN.
7. dan kategorije VR in PS.
15. dan kategorije VO.
MESECI: FEBRUAR, APRIL, JULIJ, AVGUST, OKTOBER TER DECEMBER
1. dan kategorije PM-0 in TT.
4. dan kategorije: IR, SR, VO-ART, IO-ART, SO-ART, CL, IP, IO-S, IO-P, SO-P, SO-MIN, VO-COM, IO-COM, SO-COM, SP, SO-S.
7. dan kategorija IO.
15. dan kategorija SO.
Za vsakršno pojasnilo naj se upokojenci obrnejo k pristojnim poštnim uradom.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu, Ul. Montecchi 6,
V petek, 16. t.m. ob 20.30 bodo v društveni dvorani gostovali člani Amaterskega odra PD Prosek -Kontovel z Nušičevo komedijo
EMANCIPIRANE ŽENE
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE* — pri Sv. Ivanu
vabi vse svoje člane in prijatelje na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo danes, 14. februarja ob 20. uri v društvenih prostorih. Nastopali bodo člani Slovenskega amaterskega gledališča in gojenci glasbenega tečaja pod vodstvom Nadje Udovič.
Cappella Underground 19.00 in 21.00 «Le italiane e l’amore» (1961) Za-vattini, Ferreri, Vancini, Risi, Ma-selli in drugi.
Nazionale 16.00 «AlTombra delle pl-ramidi*, Charlton Heston in Hildegard Neil.
Fcnice 15.30 «1 nuovi centurioni*. George C. Scott, Stacy Keach. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «La notte dei diavoli*-Gianni Garko, Agostino Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Anna ed Eva*. G. Petr, Maria Lilyedahl in Francisco Rabal. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Provaci ancora, Sam*, Woody Allen. Barvni film-Ritz 15.30 «Joe Valachi*, barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura. Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan.
Aurora 16.00 »Non si sevizia un pa-perino*, Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «11 generale dorme id piedi*. Barvni film.
Capitol 16.30 «La ragazza dalla pelle di luna*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 Dvodejanka Amendole in Corbuccija «Commedia del De-camerone*. Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Gli spogliati*-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Le ultime lettere da Stalingrado*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «La statua*. I' grata David Niven in Vima Lisi-Prepovedano mladini pod 14. letom-Abbazia 16.00 «Mezzogiomo di fuoco*-Gary Cooper in G. Kelly.
Astra 16.30 «Scusi, lei e favorevole o contrario?*. Alberto Sordi in Anita Ekberg. Barvni film.
Ideale 16.00 «L’uomo mascherato cori tro i pirati*, George Hilton i** Tony Kendall.
Predavanja
Mladinski krožek — Trst, Ul. Ginnastica 72, priredi danes ob 19. uri predavanje z diapozitivi mladega alpinista Janka Furlana «Prvi koraki v alpinizem*. Vabljeni!
Slovenski prosvetni društvi Tabor -Opčine in Slovan - Padriče-Gropada vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 17. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Sodelujejo: 1. Avtorji pesniških listov: Marij Čuk, Filip Fischer, Andrej Kokot, Ace Mermolja, Jolka Milič: 2. recitatorji: 3. mešani pevski zbor Slovan (Padriče - Gropada) ter moški pevski zbor Tabor - Opčine.
Razstave
Izleti
ŠD POLET priredi v nedeljo, 18. februarja, smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah, tel. 212-136.
Danes, 14. t. m. ob 18.30 bo v občinski galeriji odprl razstavo svojih del mladi slovenski slikar Boris Žulj an.
V	razstavni dvorani cCesare Sofi8' nopulo* na Largo Papa Giovanni ® razstava malih slik, ki jo pri' reja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava je odprta °h delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure do
t. m.
V	občinski umetnostni dvorani P8, lače Costanzi razstava «Sigmun<j Freud*, ki jo prirejajo tržaški sede* Goethe Instituta iz Munchna, m estri muzej Revoltella in Italijansko - avstrijski kulturni krožek v Trstu. Rsz' stava bo odprta do 21. februarja.
Prispevki
lir
Marija Frank daruje 5000 Kettejev doprsni kip.
V spomin Antona šiškoviča dartt)e Ida Kufersin 2000 lir za PD «Iva° Cankar*.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 84 let zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
RUDOLF LEGIŠA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo, ob 15.30 iz hiše žalosti v Cerovljah št. 11 na mavhinjsko pokopališče.
Žalujoča žena Marija, sinova Rudolf in Berto, hčeri Marija in Ida z družinami ter drugo sorodstvo
Cerovlje, 14, februarja 1973
13. t. m. nas je zapustil naš dragi
FRANC PERT0T
sodni kanclist v pokoju
Pogreb bo danes, 14. t. m. ob 15.30 iz kapele barkovljanskega pokopališča.
Najlepša hvala zdravniku dr. Martelancu in zdravnikom ter osebju kirurškega oddelka za skrbno nego.
žalostno vest sporočajo hčerka Majda, sinova Edvin in Ne-store ter drugo sorodstvo.
Trst, 14. februarja 1973
Pogrebno podjetje Zimolo, UL Torrebianca 28
NA POBUDO SEKCIJE PSI V BAZOVICI
NA SEJI SVETA V PONEDELJEK ZVEČER
Razprava o gorskih skupnostih Sogl in o ureditvi krnskih rezervatov
SKLEP ZADEVA 500 USLUŽBENCEV
Lucijan Volk je obrazložil značilnosti obeh osnutkov deželnih zakonov - Zadnji osnutek zakona o kraških rezervatih predvideva večino izvoljenih predstavnikov v upravnem svetu - Poseg A. Pittonija
Sekcija PSI za vzhodni Kras je v ponedeljek priredila v Bazovici zanimivo predavanje Lucijana Volka o gorskih skupnostih in o kraških rezervatih ter o obeh zakonskih predlogih, ki sta sedaj v razpravi v deželnih organih. Lucijan- Volk je uvodoma orisal pomen zakona o gorskih skupnostih in velik interes, ki ga predstavlja za celotno področje naše pokrajine ter za področje, kjer živimo Slovenci v Italiji. Ugotovil je, da gre za napreden in demokratičen zakon, ki predvideva razne ugodnosti in možnosti združenja občin ter skupnega reševanja gospodarskih in drugih vprašanj.
Sedaj se v okviru dežele razpravlja o izvršilnem zakonu na osnovi osnutka, ki ga je pripravil deželni odbor in osnutka, ki ga je pripravila KPI. Volk je ugotovil, da je na zahtevo PSI prišlo do nekaterih bistvenih popravkov osnutka deželnega odbora in so že sprejeli Popravek, da morajo biti v svetih skupnosti prisotni tudi predstavniki opozicije, obvezno je predhodno Posvetovanje s sindikalnimi in drugimi organizacijami ter na podro-CJU, kjer žive Slovenci, z organizacijami slovenske narodnostne skup-n,°?ti, predno se izdelajo gospodarski in drugi načrti.
Glede spornega vprašanja, ali naj se občine združijo v skupnosti na osnovi deželnega zakona, ali z dekretom predsednika dežele, Pa je bil Volk mnenja, da razlika m bistvena in da je osnutek deželnega odbora ustrezen, ker pred-videvn predhodno posvetovanje z občinami.
Za področje petih tržaških in dveh ^riških ^ občin pa je sedaj prav tako važna razprava zakona Belci o kraških rezervatih, ki predvideva celo vrsto omejitev, za kar Je deželni odbor prav tako izdelal nazne osnutke. Volk je podčrtal, da obstaja osnovno vprašanje, kdo m na kakšen način bo rezervate opravljal. Prvotni zakonski osnutek deželne uprave je predvideval, da so v upravnem svetu izključno strokovnjaki in imenovani predstavniki raznih državnih in dežel-mh ustanov. Ta osnutek so na odločne zahteve dvakrat spremenili, tako da so vključili v upravni ®vet najprej prizadete župane in Predsednika obeh pokrajin, sedaj Pa obstaja popravljeni predlog, ki Predvideva v upravnem svetu ve-C/no }zvoljenih predstavnikov: še-em županov, oba predsednika po-rajm in šest predstavnikov tržaš-e Pokrajine. Ta popravljeni predlog predvideva tudi vključitev v J§™vni svet zastopnika zadruge 'las Kras» in povečanje števi-ia izvršnega odbora od štirih na edem članov, tako da bodo tudi izvršnem odboru izvoljeni predstavniki v večini.
Upravni svet in izvršni odbor ustanov o kraških rezervatih bo moral najprej točno določiti meje ezervatov in nato določiti tri co-^.furiičnih zaščitnih področij.
olk je v tej zvezi tudi obravnavi vprašanje lastnine in omenil,
, Predvideva zakon možnost raz-h.sr.,ve, Po tržni vrednosti, da pa šil’ 110 .Je> če bi to vprašanje re-i z najemnino in da bi zemlji-nit	v	lasti sedanjih last-
i °v’ ki bi PO tem predlogu pre-tia k-1 , najemnino. Na vsak način „ v. 51 bil v tej zvezi potreben po-en deželni zakon o finansiranju.
. razpravo so posegli številni e šotni, ki so med drugim tudi r„^a,vnijvah vprašanje tržaškega gulacijskega načrta in obstoje-W °ln?iitev’ za kar so se na pred-h° afh- Jagodica dogovorili, da a° temu vprašanju posvetili po-Seben sestanek.
A<.Po<??redsednik deželnega sveta naldo Pittoni je v svojem po segu najprej ugotovil, da se jt dovolilo na Krasu prevala0^"0, gradili m da je prišlo do j;,.,3 spekulacij. To so hoteli ome-dal J8™3, uprava pa je šla preiti ?’ • ie botela ohraniti sedanji Z a:?t‘ nacionalni značaj naselij, baJe sedaj ustavljen celotni n °1’ Treba je rešiti med seboj riitiPr0tuUr|0č.i si zabtevi: kako uskla-trn ,zahtevi prebivalcev in istočas-°koijadl zaščititi značilnosti vasi
okvir sPada tudi zakon gasfah rezervatih, za katerega
u wVdejal‘ da se že skušal so »fu-11., ozek upravni svet in da m doseženi bistveni popravki, Je v upravnem svetu zagotovlje-Pnsotnost opozicije, Slovencev,
pa tudi prisotnost strokovnjakov.
Glede deželnega zakonskega predloga o gorskih skupnostih pa je Pittoni dejal, da v bistvu odgovarja vsedržavnemu zakonu, da pa je treba tudi upoštevati, da so socialisti samo sestavni del koalicije in da ne morejo vedno vse doseči. Sedaj se bo o zakonu razpravljalo v deželnem svetu in so možna še nadaljnja izboljšanja.
Pustno vzdušje zajelo Proseiane
Mrzlične priprave ljubiteljev pustnih prireditev so se razplamtele.
Nabergojevem dvorišču je prasketanje varilca železa že pojenjalo. Ogrodje je nared. Prve težkoče smo srečno prebrodili. Začetni optimizem organizatorjev je obrodil. Seme je padlo na plodna tla. Pri delu nam pomaga kozarček vina, pa tudi kak veseljak. Ne smemo pa mimo dejstva, da razpolagamo s tajinstvenim arhitektom, ki nam
vliva duha in idejnosti pri našem načrtu. Imena tega pa ne smemo izdati, ker je to obča tajnost na Froseku. Poleg nastopa na Opčinah v sprevodu, nameravamo letos pu-stovati z našim vozom tudi na Proseku in razgibati trdovratneže. ki trdijo, da je pustno rajanje odveč. Te neizprosne sovražnike pusta nameravamo premagati ob dobri kapljici in razpoloženju. Tudi vabilo na sprevod v Tržič je dokaj laskavo za naše sotrudnike. Seveda ne moremo pozabiti na sprehod našega lanskega bika v spremstvu Mihca in Jakca po tržiških ulicah. Tudi pogreba našega bodočega pokojnika se moramo udeležiti, le da je to bolj kontovelska zadeva, ker tam razpolagajo s pristno domačo grudo. Ob zaključku naj še povemo, da bo slovenski pust 1973 o-stal bržkone v zgodovini Proseka, ker bomo imeli čast, da izvolimo iz naše srede pustnega kralja. In če bo šlo po sreči, bo ta poiskal brhko zaročenko, bodočo kraljico, vri naših sosedih Kontovelcih.
F. J.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Nov aktiv Zveze komunistov neposrednih proizvajalcev
Ugotavljanje izvora premoženja v polnem teku
Sekretar občinskega komiteja ZK Piran je pred kratkim sklical sestanek članov ZK, neposrednih pro. izvajalcev
V	občini Piran je v ZK vključenih le 68 neposrednih proizvajalcev, kar je seveda odločno prenizek odstotek. Tako je na primer v Splošni plovbi Piran: v organizaciji ZK sta v tem podjetju le dva neposredna proizvajalca, vsi ostali člani pa so vodilni in vodstveni delavci. To razmerje je realno le v portoroškem hotelu Riviera, kjer je ta odstotek sorazmerno pravilen, saj so v osnovni organizaciji ZK zastopani člani iz vseh obratov, tako da je približno polovica članov ZK tudi direktnih proizvajalcev.
V	takih primerih, kot je npr. Splošna plovba, se seveda zelo težko uveljavi interes proizvajalcev in to po navadi naleti na prevelik odpor, kar pa je zelo podobno birokratski tehnokraciji, ki je bila do še pred kratkim močno prisotna v delovnih organizacijah.
Da bi se uveljavili in obenem o-nemogočili vpliv birokratske demokracije, je poudaril tov. Ražem, smo tudi ustanovili aktiv ZK neposrednih proizvajalcev, ki so člani osnovnih organizacij ZK na področju občine Piran
Tisti, ki neposredno ustvarjajo materialne dobrine, morajo v našem samoupravnem sistemu tudi z njimi razpolagati, vendar lahko opažamo, da je premajhna prisotnost delavcev komunistov v takih organih v podjetjih.
Nadalje je tov. Ražem pojasnil tudi, da je podpisan samoupravni sporazum o stanovanjski izgradnji na obali do leta 1967. V razširjeni razpravi so se pojavila vprašanja o namenu novo zgrajenih stavb, ki so po sedem ali več mesecev zaprte, o vikendih — kaj sploh pojmujemo kot vikend, oz. stanovanjsko zgradbo.
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je že zelo aktivna na svojem področju in je tudi že obravnavala nekaj konkretnih primerov.
Na koncu so neposredni proizvajalci — komunisti ugotovili, da je informiranost v podjetjih preslaba, ah pa je sploh ni in da se bodo odslej češče sestajali.
M. F.
bližnjo bolnišnico, je redarjem posredoval lažno ime.
Ko so ga končno identificirali, so ga najprej prepeljali na kvesturo, tu so ga aretirali in odpeljali v zapor.
asno odobrene nove plače V goriškem občinskem svetu
1	odobren orgamk osebja
osebja pokrajinske uprave
Uprava je dosegla sporazum v stalnem stiku s sindikati in brez ure stavke Goriška pokrajina bo namenila vsoto denarja za obnovitev porušenega Vietnama
Predavanja KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom
V PETEK, 16. t.m. ob 19.30 v Medji vasi (pri Radetiču) tudi za Devin.
Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma.
Pijanost je mladeniča privedla v zapor
Agenti letečega oddelka so prijavili sodni oblasti 21-letnega Giuseppeja Rovereda iz Šempolajske ulice 23 zaradi pijanosti in lažnih osebnih podatkov. Roveredo, ki sedi v koronejskih zaporih, je prejšnjo noč spil nekoliko preveč kozarcev vina, nato se je pijan odpravil po Stari mitnici in začel vztrajno nadlegovati mimoidoče. Ti so poklicali mestne redarje, ki so Rovereda ustavili v Ul. Foschiatti. Najprej ni hotel posredovati svojih osebnih podatkov, ko pa so ga odpeljali v
Aretiran pijan avtomobilist
ki se izdaja za Goričana
Verjetno se je hotel vrniti v Gorico, končal pa je v koronejskih zaporih pod kopico obtožb. Gre za neznanca, ki ga doslej še niso identificirali, kaže pa, da je res doma z Goriškega.
Prejšnjo noč malo pred 2.30 sta dva mestna redarja opazila siv fiat 600 starejše registracije, ki je brzel po nabrežni cesti pri Barkov-Ijah in zavijal zdaj na desno, zdaj na levo stran cestišča. S svojima hitrima motorjema sta ga v kratkem dohitela in ustavila.
«Prosim vozniško dovoljenje!*, voznik pa jima ni dal ne šoferskega dovoljenja ne nobenega drugega dokumenta. Dejal je samo, da si je izposodil avto od nekega prijatelja, da pa se ne spominja imena. Ko je stopil iz avta, je redarjema bilo takoj jasno, da je mož pošteno pijan. Zato sta ga odpeljala v bolnišnico. Že med vožnjo je priznal, da je ukradel avto v starem mestu in da se je nameraval vrniti v Gorico, kjer stanuje v Tržaški ulici 118. Dodal je še. da mu je ime Anton Nanut in da je star 46 let.
Ko so ga odpeljali v koronejske zapore, aretirali so ga namreč zaradi vožnje brez dovoljenja, pijanosti in tatvine, so obvestili goriško kvesturo, da so aretirali Goričana po imenu Anton Nanut. Iz goriške kvesture pa so obvestili njegove sorodnike (!), prišlo pa je na dian, da se pravi Anton Nanut nikoli ni oddaljil iz Gorice. Vsa prizadevanja, da bi odkrili pravo ime neznanega pijanega šoferja, so bila do sedaj brez uspeha, saj neznanec trmasto vztraja pri svoji verziji.
O zadevi vodi preiskavo leteči oddelek tržaške kvesture ob sodelovanju goriških kolegov.
Pokrajinska uprava v Gorici bo namenila določeno vsoto denarja kaki mednarodni organizaciji, ki bo skrbela za obnovo porušenega V:et-nama. Ta predlog so dali na ponedeljkovi seji svetovalci Cian (KD), Poletto (KPI) in Semola (PSI), pridružili pa so se jim v imenu odbora predsednik dr. Chien-taroli in tudi nekateri drugi zastopniki strank v pokrajinskem svetu. Poiskali bodo možnost kako to namero uresničiti.
Pokrajinski svet ie v ponedeljek zvečer imel na dnevnem redu važno vprašanje: obnovo plač osebja. To zadeva nad 200 ljudi, ker so iz sedanje preosnove plač izvzeti uslužbenci umobolnice, za katere je stvar uredila pokrajinska uprava že pred letom dni. O tej točki je poročal odbornik za osebje Wal-tritsch. Dejal je, da so prejšnje plače iz leta 1959, da so se v letu 1970 znašli uslužbenci goriške pokrajine s plačami, ki so bile za petnajst odstotkov nižje od onih svojih kolegov v Trstu in Vidmu. Uprava je tedaj pričela, v soglasju s sindikati, reformo plač in današnji rezultat je naše uslužbence približal, kar se plač tiče, kolegom iz Vidma in iz Trsta, je dejal poročevalec. Istočasno so plače pokrajinskega osebja, zlasti v delavskih vrstah, višje od onih, ki so uslužbeni v občinah na Goriškem.
Do novih plač je prišlo na podlagi sodelovanja med odborom, ki ga je zastopal odbornik za osebje, sindikati in deželnim nadzornim odborom, ki je dal koristne napotke za rešitev tako zapletenega vprašanja. Izognili smo se nadzorstvu rimske vlade, je dejal Waltritsch. s tem da bo ta sejni sklep odobren v Vidmu. Leta izven staleža se bodo ocenjevala 60-odstotno (doslej 33-odstotno, v vsaki kategoriji bo v 28 letih dosegel uslužbenec plačo za 85-odsotkov višjo od za četne (25 odstotkov po štirih letih službe, 53,50 po desetih letih). Kljub temu, da se sklep sprejema danes, ima veljavo od 1. julija 1970. Uslužbenci so znatno višje plače od prejšnjih že prejeli v obliki predujmov že z letom 1970. Kmalu bo pokrajinska uprava poskrbela tudi za dokončno ureditev staleža pokrajinskega osebja, ta sklep pa bo moral, po obstoječih zakonih, romati v Rim. Poudariti je treba je dejal Waltritsch, da so do sporazuma s sindikati prišli ne da bi bila potrebna niti ena ura stavke pokrajinskega osebja. To je znak, da je uprava znala ugoditi upravičenim zahtevam osebja, ki so ga zastopali sindikati CISL, CGIL in UIL.
O pravilnosti teh pogajanj je govoril tudi predsednik Chientaroli, Sledila je diskusija. Zorzenon (PSDI) si je zaželel enotne plače v deželnem merilu. Poletto (KPI) je poudaril pravilnost sodelovanja sindikati, kritiziral pa je da je do sporazuma prišlo tako pozno; menil je, da bi bilo potrebno za rešitev tega vprašanja ustanoviti posebno svetovalsko komisijo. Co-sani (KD) je izrekel željo, da bi lahko tudi pokrajinskim uslužbencem dali iste ugodnosti, ki jih uživajo deželni. Pozitivno oceno je izrekel tudi Lugnani (PLI), enako je bilo mnenje Ferietičeve (SDZ), ki je ugotovila nekatere zanimive pozitivne prijeme v predlaganem
• V soboto bo na Trgu Papa Gio-vanni kongres CCdL-UIL. Tajniško poročilo o gospodarski obnovi Trsta bo prebral dr. Fabbricci, zaključil pa bo vsedržavni tajnik Raffaele Vanni. Kongres se bo pričel ob 17. uri.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM
Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 9. do 15. februarja.
Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe.
Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni.
sklepu, istočasno pa izrekla mnenje, da je bilo moc stvar prej rešiti. Semola (PSI) je dejal, da soglaša s sklepom v celoti, ker so ga odobrile sindikalne organizacije in skupščina uslužbencev. Njihovo mnenje je v tem merodajno in zaradi tega je odbor ravna, pravilno.
Vsem je zgoščeno odgovoril odbornik za osebje Waltritsch. nato so svetovalci odobrili sklep soglasno.
Še prej je odbornik za osebje predlagal, da bi uslužbencem umobolnice izplačali po novem 2C stalnih ur mesečno za delo ob nedeljah in praznikih v izmenah. Doslej so tem uslužbencem plačevali 13 ur mesečno.
V pokrajinski tehnični odbor so izvolili arhitekta dr. Luiso Codelio, v pokrajinski šolski odbor pa profesorja Sergia Semolo. V začetku seje je odbornik za finance Lodi predlagal spremembe v lanskem proračunu, nato še nove vzdrževal-nine v pokrajinskih zavodih. Svetovalci so predsednika obvestili o raznih stvareh in predlagali na pri-
hodnjih sejah diskusijo o nekaterih vprašanjih.
Pomanjkanj« otroških igrišč v naselju Sv. Ane
V novem mestnem naselju Sv. Ane. kjer so pred leti pričeli graditi nekaj sto ljudskih stanovanj (gradnje se še dandanes nadaljujejo) ni ustreznih prostorov za izživljanje tamkajšnjih otrok. Prav tako so prostori otroškega vrtca pretesni na število otrok, ki živijo v tem naselju, saj prihajajo v nova stanovanja predvsem družine mladoporočencev.
Na prošnjo nekaterih prebivalcev tega naselja se je tu prejšnji dan mudil občinski odbornik za javna dela Agati. Domačini so se z njim pogovarjali o vseh perečih vprašanjih in odbornik je obljubil, da bo skušal vsa čimprej rešiti v okviru finančnih razpoložljivosti občinske
Za sklep so glasovale vse stranke, razen fašistov V diskusiji je prišlo tudi do polemike
Tudi goriški občinski svet je v ponedeljek zvečer odobril nov or-ganik osebja. O tem smo na kratko poročali že včeraj. Ob trenutku glasovanja je bilo v dvorani malo svetovalcev in liberalec Fornasir se je obregnil zlasti ob levičarske skupine, češ da so v tako vaznem trenutku za uslužbence, njihovi člani odsotni.
Za sklep, o katerem je poročal župan De Simone, so glasovali zastopniki vseh skupin razen fašistov, ki so se vzdržali. Demokristjan Colella, ki je tudi sindikalist, je dejal, da je do odobritve staleža prišlo po nepotrebnih prepirih, stavkah in sprevodih po mestu, kar je povzročilo negodovanje pri meščanstvu. Vendarle je treba za to obtožiti občinsko vodstvo, ki ni hotelo takoj uvesti pri nas v vsedržavnem merilu sprejete sklepe. Colella si je še zaželel, da bi bili ureditveni sklepi za posamezne u-službence urejeni v razdobju štirih-petih mesecev. Samo tako bo občinski odbor pokazal, da so mu pri srcu problemi uslužbencev.
V glasovalnih izjavah smo čuli pozitivno mnenje komunista Chia-riona, predstavnika SDZ Bratine; liberalca Fornasirja. republikanca
uprave.
......................................................■■■■■■■....
V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Uspešen začetek goriškega delovanja Slovenskega gospodarskega združenja
Okrog sto slovenskih trgovcev in obrtnikov se je udeležilo sestanka, na katerem so v glavnih obrisih prikazali davek na dodatno vrednost - Kmalu odprtje sedeža SGZ v Gorici
Manzinija. socialdemokrata Candus-sija. Vzdržali so se fašisti, češ da ni sklep kdovekaj veljaven.
V ponedeljek sprejeti sklep zadeva približno 500 občinskih uslužbencev. Goriška občina je stvar lahko uredila, ker je imela pred leti proračun brez primanjkljaja. Prejšnji stalež goriške občine je bil sprejet pred zadnjo vojno.
Razna obvestila
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Gorici javlja, da bo v petek, 16. t. m., ob 18. uri roditeljski sestanek na sedežu šole v Ulici Vit-torio Veneto 74. Vabljeni so starši dijakov.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. februarja na Lažni, v okviru akcije «Planin-stvo in šport za vsakogar*, tekmovanje v slalomu za ne-tekmovalce. Vpisovanje na sedežu do četrtka. Možnost vpisa je tudi v četrtek zvečer v Prosvetni dvorani, kjer bo srečanje v namiznem tenisu.
ŠD «Juventina» iz Štandreža priredi v soboto, 17. februarja v Prosvetni dvorani v Gorici tradicionalni pustni ples. Igral bo orkester «The Lords». Rezervacije miz v gostilni Romana in v «Milan bar* v štan-drežu ter na sedežu SPZ v Gorici.
SPD — Smučarski odsek obvešča, da se vpisovanje za zimske športne igre zaključi danes, 14. februarja. Tekme bodo na sporedu 25. februarja in 4. marca.
Slovenski trgovci in obrtniki so v ponedeljek zvečer do kraja, nad vsa pričakovanja, napolnili obširno sejno dvorano trgovinske zbornice, kjer je goriška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja za Furlanijo-Julijsko krajino priredila uvodno predavanje o novem davku na dodatno vrednost IVA. To je bil hkrati prvi širši sestanek SGZ in lahko bi rekli njegov prvi javni nastop v Gorici.
V Slovenskem gospodarskem združenju so včlanjeni predvsem včlanjeni predvsem tržaški slo-
venski trgovci in obrtniki. Šele pred kratkim je združenje razširilo svoje delovanje na Goriško, imeli so več sestankov, v odbor so pritegnili tudi člane z Goriškega. Uspeh ponedeljkovega sestanka, ki so se ga udeležili trgovci in obrtniki tako z mesta kot s podeželja, je dokaz da naši ljudje potrebujejo tako organizacijo, ki noče biti navzkriž z drugimi že obstoječimi, hoče pa braniti specifične interese slovenskih ljudi, ki se udejstvujejo na gospodarskem področju. Videli smo v dvorani trgovinske zbornice tako

V ZVEZI Z MONETARNO NEVIHTO
V	Novi Gorici včeraj niso
menjali tujih valut
Zaradi tega niso mnogi Italijani mogli kupovati v trgovinah
V	Gorici so banke včeraj menjale le manjše zneske valut
Kroniko procesa proti Dariu Pellisu iz Tržiča objavljamo na 6. strani.
Na naši meji je včeraj vladala prava zmešnjava. V Jugoslaviji včeraj sploh niso menjali tujega denarja ne v bankah ne v menjalnicah. še manj pa v trgovinah. Moč je bilo kupovati le z dinarji. Tele-fonično smo se povezali s podružnico Ljubljanske banke v Novi Gorici. Povedali so nam, da bo danes najbrž stvar že rešena, ker je pač v zvezi z mednarodno valutarno nevihto okrog dolarja in drugih valut.
Tudi v goriški Kmečki banki so nam povedali, da je menjava katerekoli tuje valute začasno ustavljena. Vendarle pa so v goriških bankah včeraj menjali priložnostno
Komorni zbor Iz Nove Gorice je nastopil pod vodstvom Štefana Maurija
Skupina mladih recitatorjev, ki je letos nastopila na Prešernovi proslavi v Gorici: Vili Prinčič, Magda Prinčič, Neda Dornik in Rudi Pavšič
manjše zneske tujih valut.
Zaradi blokade v menjavi je prišlo včeraj na mejnih prehodih do zastojev, prav tako tudi pri številnih bencinskih črpalkah v Novi Gorici ter v tamkajšnjih trgovinah. Mnogi kupci iz Italije, ki niso imeli s seboj dinarjev, sploh niso mogli kupiti niti bencina niti drugih stvari v trgovinah.
Značke za pse za leto 1973
Župan v smislu čl. 136 enotnega besedila za krajevne finance, odobrenega z dekretom 14. 9. 1931 št. 1175 opozarja zainteresirane, da morajo s 1. marcem 1973 vsi psi vseh kategorij nositi značke za leto 1973.
Značke so na razpolago pri oddelku TV — Davki in občinske pristojbine (Largo Granatieri št 2/111.. soba št. 272) proti predložitvi prosilce vega dokumenta o istovetnosti.
zunanjetrgovinske operaterje kot gostilničarje, male trgovce in obrtnike.
Prisotne je pozdravil podpredsednik združenja Danilo Wal-tritsch, predstavil tržaške goste, t.j. predsednika Stanka Boleta, tajnika Jurija Štavarja in direktorja Jurija Kuferzina. Predsednik Bole je izrekel zadovoljstvo, da So se goriški trgovci in obrtniki v tako velikem številu odzvali vabilu Slovenskega gospodarskega združenja. Med prisotnimi sta bila tudi goriška člana odbora SGZ Viktor Vižintin in Karlo Nanut. O davku na dodatno vrednost sta nato govorila dr. Stanislav Oblak in tajnica združenja Lidija Prašelj - Bogateč. Žal je bil odsoten strokovnjak za ta vprašanja Jagodic, ki je bil prav ta dan na posebnem tečaju o IVA, ki ga je priredila deželna ustanova za obrt (ESA), s katero ima združenje žeto dobre stike.
O novem davku je bilo ta večer govora v splošnih obrisih. Prisotni trgovci so postavili precej vprašanj. Slovensko gospodarsko združenje si je zadalo nalogo prirediti posebna predavanja o davku IVA za posamezne stroke, t.j. za tiste, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, za gostilničarje, trgovce na drobno, obrtnike, itd. Ta predavanja bodo priredili v kratkem. Vezi združenja z našimi ljudmi se bodo poglobile, ker bo SGZ že v prihodnjih dneh odprto v Gorici svoj sedež. Tudi prisotni trgovci in obrtniki so izrazili željo, da bi do tega čimprej prišlo.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVI: Lara Bruggianesi in Fabio Dilena.
SMRTI: gospodinja 59-letna Lucia Culot por. Urdan. gospodinja 62-let-na Giustina Gambro por. Cossi. upokojenec 64-letni Luigi Vit, gospodinja 59-letna Angela Palma por. Cussini, gospodinja 78-letna Justina Šuligoj vd. Tempestilli.
Kino
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Gorica
VERDI 21.00 Gledališka drama Paola Polija «Giallo!!!».
CORSO 16.30—22.00 «Corvo Rosso non avrai il mio scalpo*. R. Redford in D. Bolton. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Assassinio sul treno*. M. Rutardorf in A. Kennedy.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «1 cor-pi presentano tracce di violenza camale*. T. Aumont in S. KendalL Barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA 17.15—22.00 «Peccato car-nale*. O. Georges in P. Sody. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.30 «La gatta in calore*. Barvni film.
EXCELSIOR 16.00 «Zambo, il domi-natore della foresta*. Barvni film.
PRINCIPE 18.00 - 20.30 «Salvatore Giuliano*. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Plavolasi maščevalec*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Smrtonosna pista*. ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Valter brani Sarajevo*, jugoslovanski barvni film — ob 19.30.
RENČE «Zgodba o levu*, slovenski barvni film — ob 19.
PRVAČINA Prosto.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL «Jaz žena*, danski barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38. tel. 22-68.
Davkoplačevalci v Gorici z osnovo od 3 do 5 milijonov
V bolnišnico oče in sin iz Gabrij
Dve osebi sta se ranili pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila prejšnji večer na cesti, ki iz Gabrij pelje proti Dolu. Gre za 45-letnega delavca iz Gabrij Ottavia Samba in njegovega očeta 71-letnega Longina Samba. V bolnišnico so prvega sprejeli na tri dni zdravljenja zaradi lažjega možganskega pretresa, medtem ko bo Longino Sambo ostal na zdravljenju 30 dni zaradi zloma leve nadlahtnice.
Nesreča se je pripetila, ko je Sambo zavozil avtomobil iz parkiranega prostora pred gostilno «Pri Tomažu* na glavno cesto. Verjetno zaradi mokrega cestišča je avtomobil napravil nekaj desetin metrov, nakar je zdrsnil v jarek ob cesti.
Prosvetno društvo BRIŠKI GRIČ števerjan
priredi v soboto, 17 februarja v dvorani na Valerišču ob 20.30
Prešernovo
proslavo
Program: priložnostni govor, re citacije domačih recitatorjev, na stop mešanega pevskega zbora «Briški grič* in moškega zbora «Oton Župančič*.
Pred dnevi smo objavili seznam goriških davkoplačevalcev, to so i-meli obdavčljivo vsoto višjo od petih milijonov lir. Danes pričenjamo z objavo seznama tistih davkoplačevalcev, ki imajo obdavčljivo o-snovo med tremi in petimi milijoni lir.
Trgovec Luigi Agazzi 4,6 milijona
(284.000)	; Albiero Obes 3,2 milijona (153.000); Romano Alfieri 4,3 milijona (226.000); zdravnik prof. Pasquale Arcuri 3,5 milijona (180 tisoč); dr. Rodolfo Balarini 4 milijone (178.000) Egone De Bartolo-mei 4,9 milijona (331.000); uradnik dr. Alberto Baum 4,2 milijona (238 tisoč); Giovanni Baum 3,1 milijona
(140.000)	; Silvester Bauzon 3,75 milijona (169.000); prof. Mario Ber-nardelli 3,75 milijona (210.000); u-radnik Renato Banci 4 milijone
(200.000)	; Walter Benettoni 3,1 milijona (128.000); dr. Gaetano Benus-si 3,75 milijona (166.000); zdravnik Egone Berka 3 milijone (199 000); uradnik Bruno Bertos 3,6 milijona (200.000); uradnik Dario Beriossi
4.1	milijona (222.000); Michele Bian-chi 3,1 milijona (138.000); uradnik Marcello Biasutti 4,2 milijona (223 tisoč); Elio Birri 4,2 milijona (229 tisoč); industrijski izvedenec Mario Biziani 4,6 milijona (196.000); prof. Alcedi Bittesini 3 milijone (138 000); Giuseppe Bledig 3 milijone (120 000); Francesco Bolzic-co 3,6 milijona (190.000); Erminio Bombi 3 milijone (167.0001, zdravnica Maria Pia Bombonato L7 milijona (26L000); Giuseppe Bonifetto
3.1	milijona (140.000); Tiziane Bor-toluzzi 4,6 milijona 1203.0001; prof.
Giuseppe Bradaschia 4 milijone
(228.000)	; Mario Bregant 3.1 milijona (132.000); Giancarlo Bulfoni 4,4 milijona (204.000); Vittorio Camau-li 3 milijone (148.000); uradnik Ed-mondo Candela 3,2 milijona (213 tisoč); uradnik dr. Pacifico Caputi
4.1	milijona (176.000); uradnik Mario Carocchi 3.3 milijona (1G8.0(K)); dr. Giorgio Casella 4.95 milijona
(336.000)	; industrialec Sergio Caro-ne 4,2 milijona (311 000); inž Vin-cenzo Carrieri 3.5 milijona (155 000); Mario Cechet 3,2 milijona (15! 000); Rosalia Černič 4,4 milijona (238 tisoč); dr. Mariano Cernigoi 4 milijone (205.000); Danilo Cevdek 4.7 milijona (324.000); Gianni Cevenini 3,4 milijona (167.000); uradnik Carlo Chersevani 3,2 milijona (155 000); uradnik Fulvio Ctranese 4,75 milijona (207.000); dr Rolande Lian
3.1	milijona (61.000); Giovanni Ciu-bei 3,9 milijona (185 000); Sergio Clari 3,5 milijona (173.000); Enzo Coccolo 3.1 milijona (135.000); Al-fredo Coderin 3 milijone (133.000); industrijski izvedenec Ugo Collenzi-ni 3,6 milijona (174.000); zdravnik dr. Italo Comin 3,1 milijona (142 tisoč); Aldo Comoili 4,4 milijona
(340.000)	; inž. Emilio Comoili 3,8 milijona (272.000); Diego Corolli 3,8 milijona (198.000); Umberto Coru-golo 3,6 milijona (204.000); dr. Mario Cossi 3,2 milijona (136 000); Lo-dovico Cotar 3.75 milijona (189.000); inž. Leonardo Cristiani 4.8 milijona
(270.000)	; inž. Bruno Crovetti 3,S milijona (66.000); Bruno Cogliat 3,1 milijona (142.000); Giovanni Culot 3,1 milijona (108.000); Clelia Cumar 3,4 milijona (232.000).
Na Prešernovi proslavi v Ricmanjih je nastopila tudi Ricmanjska godba na pihala, ki je pod vodstvom dirigenta Križanovskega zaigrala nekaj slovenskih motivov
Prešernova proslava v Ricmanjih, Borštu in Devinu
Recitacija štirinajstih šolarjev v Ricmanjih
V soboto zvečer je ricmanjsko prosvetno društvo Slavec priredilo Prešernovo proslavo v društvenih prostorih. Dvorana je bila kmalu po napovedani uri nabito polna. To ni presenetilo prirediteljev, ki vedo, da so vaščani močno navezani na Prešerna. To pa ne samo zaradi veličine njegovih pesmi, temveč tudi zato, ker ga smatrajo za osebnost, ki pooseblja celovitost slovenskega naroda.
Mlada napovedovalka, dijakinja učiteljišča Vlasta Berdon, je začela proslavo s kratkim nagovorom. Nato je domači učitelj na kratko orisal Prešernov lik. Med svojim izvajanjem je posebej naglasil, kako so tudi danes Prešer-

KAPITALISTIČNE NALOŽBE V DEŽELAH V RAZVOJU
Gre za dobiček in ne za pomoč
Samo s triletnimi obrestmi, ki so jih stisnili iz držav Latinske Amerike, bi lahko finansirali ves Ni.ronov petletni program pomoči Vietnamu
Primerjava vesti in statistik iz raznih virov ter z raznih strani sveta nas privede do resnih razmišljanj. Pa ne samo do razmišljanj, ampak tudi do pomembnih spoznanj o nekaterih vzrokih siromaštva in prezadolženosti dežel v razvoju, o poreklu dela tako imenovane pomoči, ki jo nudijo nekatere bogate dežele Zahoda.
Te dni je mnogo govora o obnovi od vojne opustošenega Vietnama. Po nekaterih ocenah bi za odpravo posledic vojnega uničenja bilo potrebnih okrog 12,5 milijarde dolarjev pomoči. Predsednik Nixon je objavil predlog ameriškega petletnega programa pomoči Vietnamu v višini 7,5 milijarde dolarjev. Vprašanje pa je, če bo do tega res prišlo.
Ko je vietnamski mir bil še predmet pogajanj, pa so iz Latinske Amerike že .prihajale vesti o prezadolženosti zelenega kontinenta. Dolgovi so presegli 20 milijard dolarjev, vtem ko so dežele Latinske Amerike samo v obdobju od L 1968 do 1970 morale plačati 8,5 milijarde dolarjev za obresti na račun tujih posojil in za profite tujega kapitala. Pomeni, da bi s triletnimi obrestmi, pridobljenimi v latinskoameriških državah, zahodne kapitalistične družbe lahko finansirale ves Nixonov petletni načrt pomoči Vietnamu.
V ostalih statistikah bi takšnih primerov lahko našli še več tudi na drugih kontinentih, vsi ti primeri pa bi pokazali, da je kapitalistična pomoč deželam v razvoju (z izjemo brezplačne pomoči v hrani in pomoči preko specializiranih ustanov OZN) navaden dobičkonosen posel, ki ni v njem niti kanca altruizma in čuta medčloveške solidarnosti. še več, prišli bi do sklepa, da se dežele v razvoju tudi po tej poti medsebojno podpirajo, kapitalistične dežele pa pri tem za to svoje «posredovanje pomoči* zaračunajo še obresti.
Siromašne dežele največji del pomoči zelo drago odplačujejo. Zlasti tisto, ki je bila namensko Dogoje-na in pogosto uporabljena za manj prioritetne objekte. Vtem ko bi morala nujno biti vložena v one, ki bi bolj in hitreje spodbudili izvozno proizvodnjo in povečali priliv deviznih dohodkov dežel v razvom. Tako bi dežele v razvoju lahko zmanjšale dolgove, razvile sredstva za nove tovarne in ostale gospodarske objekte in obenem zmanjšale nezaposlenost.
Nizka produktivnost, nekonkurenčnost na svetovnih tržiščih, zapiranje bogatih dežel v ekon-mske bloke in njihovo samoobkrožanje s carinskimi pregrajami, uvoz inflacije iz kapitalističnih dežel, od katerih proizvodov so še odvisne, vse to vodi dežele v razvoju v še težji položaj. Izvoz iz teh dežel (ki je tudi poglavitni vir deviznih dohodkov) sloni pretežno na surovinah, polizdelkih in poljedelskih pridelkih. Zato carinske pregraje za poljedelske proizvode (v ZDA in EES) in pa skupni pritisk velikih zahodnih družb na cene surovin lahko samo otežkočajo trgovinsko ekspanzijo dežel v razvoju Onemogočajo jim tisti delež v svetovni trgovini, ki bi — če se ne bi nahajale v tako neenakopravnem položaju — brez nadaljnjega pospešil njihov razvoj in zmanjšal odvisnost od inozemske pomoči.
In ker se o razvoju ter oomoči mnogo več govori kot pa naredi, so dežele v razvoju — zlasti neuvrščene — razumele, da pomenita močnejša oslonitev na lastne sile in medsebojno združevanje edino pot, ki jim bo omogočila enakopravno sodelovanje v svetovni proizvodnji in trgovini. O tej poti je že bilo precej govora, pa tudi sklepov na konferenci zunanjih ministrov v Georg Aown',-. kako- je tudi pričakovati nadaljnje zadevne zaključke in priporočila na letošnjem srečanju neuvrščenih v Al-žiru.
Ministri so v Georgetovvnu poudarili, da bi medsebojno ekonomsko sodelovanje in skupni nastopi
olajšali deželam v razvoju prodor na svetovna tržišča, ker bi se lahko postavile po robu pritisku mednarodnih družb ter celo izločile njihov monopol z nekaterih področij. Primer dežei - proizvajalk nafte, ki so, zahvaljujoč svoji združitvi, primorale svetovne družbe, da so sprejele njihove pogoje, najlepše dokazuje, kako dežele v razvoju v pogojih sodobne močne konkurence lahko napredujejo edinole, če so združene.
Naslonitev na lastne sile je torej osnova gospodarskega razvoja dežel v razvoju. Spričo tega pa se bodo morale zavarovati pred špekulacijami tujega kapitala in tuje naložbe pogojiti tako da bodo predvsem koristile nacionalnim ciljem.
Tehnološka in tennična pomoč, kakor tudi šolanje kadrov v deželah v razvoju, predstavljata področje, kjer bi industrijsko razvite dežele lahko največ prispevale k hitrejšemu dvigu ter osamosvojitvi gospodarstva dežel v razvoju, v njihovem boju proti siromaštvu. Pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine, ki se bodo začela to jesen v okviru GATT (Splošni sporazum o carinah in trgovini), so neločljiv del te bitke, katera bo v deželah v razvoju še znatno težja, če bodo ekonomski bloki in industrijske sile še naprej vztrajali pri tem, da ne odpravijo pre-graj, s katerimi so obdana njihova tržišča.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Kaj vse ne napravi asfaltna prevleka
V Momjanu je zadnje čase veliko bolj živo Mladina resnični nosilec dogajanja v vasi
Že večkrat smo ugotovili, kako razmeroma neznatna investicija lahko spremeni razmere na določenem področju. Komaj mesec dni je od tedaj, ko so cesto od Buj do Momjana prevlekli z asfaltom in že se v stari vasi in tudi vse tja do Sv. Mavra čuti vzdušje. Ob sobotah popoldne in ob nedeljah je po cesti od Buj proti Momjanu precej živo in tudi marsikateri prebivalec s slovenskega področja obale se v prazničnih dneh odpravi proti Momjanu na znan momjanski moškat, pršut in ovčji sir, s katerim lepo postreže Livio Scaramella. In tudi zabavni orkestri s slovenske o-bale radi in rekli bi redno prihajajo v Momjan, kjer je vsako nedeljo zabava s plesom v domu kulture, ki so ga po več letih ponovno odprli.
Na Momjanščini sicer ni veliko mladine, zato pa je ta zelo a-gilna. Posebno delavni so tisti mladi ljudje, ki so zaposleni v Bujah in ki so resnični nosilci družbenega pa tudi zabavnega življenja v Momjanu. Zato je v Momjanu sedaj, od kar imajo boljšo cesto, veliko bolj živahno in se zato ne praznuje le martinovanje, ker je v Momjanu praznik že vsako soboto in nedeljo.
* * *
V Martinčičih na grožnjanskem Krasu je že dolgo kot bi bili v vojni, kot če bi bili po vasi skopali strelne jarke. Ljudje so si čez jaške improvizirali mostiče iz desk, tako da morejo od
SREDA, 14. FEBRUARJA 1973
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Dopoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.00 Nove knjige; 21.30 Melodije; 22.05 Zabavna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Orkester; 10.00 Melodije; 11.30 Orkester Casadei; 11.45 Slovenski ansambli; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: Pisma;
14.15	Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 16.40 Parada orkestrov; 17.00 Zbor «Srečko Kosovel*; 17.45 Mladi izvajalci; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Ritmi za godala;
21.15	Dubrovnik 72; 22.10 Pop - jazz; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj? 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Kronike Juga; 20.20 «Andata e ritorno*; 22.10 Madrigali.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.30	Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.14 Trije motivi; 8.40 O-perna glasba po željah: 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar: 12.40 Opravljivci; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 15.30 Posebna reportaža;
17.45	Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.43 Nadaljevanka.
III PRCGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Sodobna i tal. glasba; 14.30 Portret avto rja; 15.15 Hindemithova komorna glasba; 16.15 Zgodovinski ro-
mani; 17.30 Enotni razred; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert;
21.30	Na sporedu Rahmaninov.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz hrvaških oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 Iz repertoarja Komornega zbora; 15.40 Violinist Igor Ozim; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Orkester Monte-negro; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Glasbene viniete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.15 S'mf. orkester; 22.15 S festivalov jazza;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Poljudna znanost
13.00	Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik;
15.15	Šola; 17.00 Spored za najnajmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 TV razprave; 19.15 Poljudna znanost;
19.45	Športne vesti in ital. kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nadaljevanka: «Ron e il pescecane*;
22.00	Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Film: «La mia terra*; 23.00 Dnevnik.
JUG. TELEVIZIJA
11.00	Osnove spiošne izobrazbe:
16.05	Madžarski TV pregled; 17.15 Mačkon in njegov trop, serijska barvna risanka; 17.55 Košarka: Crvena zvezda - Simmenthal . pre nos, Beograd; 19.30 Kratek film-
19.45	Risanka; 19.50 Cik-Cak: 20.00 TV dnevnik: 20.25 3-2-1 in TV ba rometer: 20.30 Kosilo v travi: francoski barvni film: 21.05 No gomet: škotska - Anglija.
KOPRSKA BARVNA TV
18.00	Košarka - evropsko prven stvo - Beograd, Crvena zvezda Simmenthal; 20 00 Otroški kotiček:
20.30	Festival «Zlati petelin 72*. Večer istrske folklore; 21.00 Nogomet Anglija - Škotska
hiše do hiše, oziroma z dorria v hlev in narobe. To «vojno stanje* traja v Martinčičih že dolgo, kajti teren je kamnit in zato je težko skopati jarke, v katere bi morali položiti cevi za vodovod. Tudi v Martinčičih so si namreč zaželeli tekoče vode, vendar se je pri kopanju jarkov nekoliko zataknilo, ker je prebivalstva malo in je, kot smo rekli, teren težaven. Istrski vodovod, ki bi moral polagati cevi, tega dela ne more končati.
Vode torej še ni, toda prebivalci vasi so se že pripravili na čas, ko bo iz pip pritekla voda. Začeli so si namreč delati kopalnice, kupili so si pralne stroje in kopalne kadi in če vode še rii, jih to ne moti, vsaj toliko ne, da bi ne hiteli z nakupi raznih strojev in naprav.
Sicer pa so si v Martinčičih vsa stanovanja začeli urejati v tem smislu. Pode so že predelali položili so namreč ploščice, s katerimi so obložili tudi stene. Nakupili so si električne štedilnike in sodobno pohištvo oziroma, kuhinjsko opravo. Mlajši rod hoče imeti stanovanje urejeno na sodoben način kot ga imajo v mestu. Starejša generacija pa ostaja zvesta sebi in svoji tradiciji. In tako smo na domovih priča dokaj čudnemu sožitju, kjer se srečujeta sodobno pohištvo s starim, kajti stari oče in stara mati, oziroma tast in tašča ohranjata ono malo skromnega starega pohištva, kar so ga premogli nekoč, one stare postelje na visokih nogah in z visokim zglavjem in nad zglavjem je kaka starinska oleografija, ki prikazuje kakega svetnika in na njej suha in zaprašena oljčna vejica, ki so jo blagoslovljeno prinesli že pred leti, ko so še zmogli v cerkev. Najmlajša generacija Martinčičev pa obiskuje osnovno ali srednjo šolo v Bujah.
Tako se tu srečujejo tri generacije: najmlajša, ki je v šolskih klopeh; srednja, ki si prizadeva posodobiti kmetijstvo in življenje na domu, in stara generacija, ki ohranja stare tradicije. V Martinčičih ga skoraj ni doma, kjer bi ne živel kak 80-letnik.
Pri tem marsikdo bolj ali manj upravičeno meni, da je dobro dokler so stari očanci in stare matere pri hiši, kajti ti vstajajo zgodaj in marsikaj pospravijo, kajti nočejo in ne morejo biti brez dela, ne morejo se sprijazniti s tem, da bi živeli zastonj, saj niso nikoli v življenju dobili prav nič zastonj.
* # #
Tristo let je in še več, ko sta Giacomo Filippo Tommasini in Pietro Stancovich skušala, kot bi danes rekli, «dvigniti taoralo* prebivalcem vasice Zrenj. Skušala sta dokazati tedanjim prebivalcem vasi, da je bil Sv. Hieronim doma iz Zrenja, da je torej Zrenj, ki je danes na robu bujske komune, nekdanji Strido-ne, v katerem naj bi bil zagledal luč sveta ta znani svetnik. Toda splitski zgodovinarji, pozneje pa tudi Kandler, so podrli to teorijo in Kandler je še posebej poudaril, da Zrenj ni mogel nikoli biti prometno in trgovsko središče, saj ima Zrenj zemlje le toliko, da se sam preživlja, hkrati pa pripelje cesta le do Zrenja, dalje pa ne vodi več m moraš nadaljevati pot ali peš, ali na oslu. Zrenj torej ni in ne more biti stari Stridone, rojstni kraj sv. Hieronima.
Prebivalci te istrske vasi pa si niso preveč razbijali glave, ali je njihov Zrenj stari Stridone ali pa naj bi bil Stridone sv. Hieronima nekje v Dalmaciji ali celo v Bosni, kot trdijo drugi. Veliko bolj jih je mučilo vpra-nje, da nimajo vode, da so izločeni od sveta. Posebno mladina, je to močno občutila in brž ko je dekle končalo šolo, se je odpravljalo v svet. Sedaj je nekoliko drugače, sedaj dekleta iz teh vasi in tudi iz Zrenja' odhajajo na delo v Buje, kjer so se zaposlile in si ustvarjajo svoje novo, sodobnejše in zato' prijetnejše življenje.	T. F.
novi nauki še vedno sodobni in pomembni, zlasti za našo manjšino. V tem smislu je Učitelj citiral plemenito misel, ki jo je Prešeren izrazil v četrti kitici Zdravljice, kjer je tako zapel: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last!
S toplim aplavzom so prisotni nagradili srednješolko Edo Pre-garčevo, ki je z izredno melo-dioznim glasom lepo recitirala Prešernov Uvod h Krstu. Igor Kuret z violino in njegov brat Stojan pri klavirju sta navdušila občinstvo z izvedbo dveh skladb.
Nato je domača godba na pihala pod vodstvom dirigenta Evgena Krizanovskega z zanosom zaigrala venec slovenskih narodnih. Venec so zaključili s himno Naprej zastava Slave. Takrat je občinstvo vstalo in marsikatero oko se je orosilo.
V drugem delu programa je štirinajst osnovnošolcev in dijakov recitiralo prvih štirinajst sonetov Prešernovega Sonetnega venca. Od petnajstega soneta ♦Magistrale*, ki vsebinsko združuje misli celotnega venca, pa je recitiral vsak recitator po en verz in je sproti tudi razkril tablieo z veliko začetno črko verza; Tako je občinstvo lahko razbralo na koncu napis PRIMICO-VI JULIJI.
Takoj zatem je vaška mladina ubrano zapela Prešernovo ♦Zdrav-Ijico*. Pesem je tako prevzela občinstvo, da jo je moral zbor ponovno zapeti. Tedaj se je zboru priključilo tudi navdušeno občinstvo in s tem je še enkrat izpričalo globoko ljubezen, ki jo goji do največjega slovenskega pesnika.
Za. zaključek in v veselje prisotnih je vaška godba zaigrala še drugi’ venec narodnih.
E. D.
Borštanska mladina in zbor
Mariza DilU, ki je vodila proslavo v Borštu
V	vrsti proslav ob slovenskem prazniku kulture prav gotovo ni mogel. izostati Boršt, kjer je bilo proslavljanje Franceta Prešerna v navadi že dolga dolga leta. V nabito polni dvorani srenjske hiše so člani prosvetnega društva ♦Slovenec* pripravil sicer skromno, vendar pa lepo in prisrčno prireditev. Poleg domačega pevskega zbora je tokrat pri proslavi sodelovala predvsem domača mladina, v glavnem srednješolci.
Program je začela mlada domačinka Mariza Dilli, ki je pozdravila navzoče in goste, predvsem člana Stalnega slovenskega gledališča Staneta Rastreseha in Danila Turka. Nato je imela kratek priložnostni govor, v katerem je orisala lik pesnika in hkrati tudi pomen kulturnega praznika, ki ga slovenski narod slavi še iz časov NOB.
Govornica je svoj priložnostni nagovor zaključila s sledečo mislijo:
♦Čeprav je minilo že toliko let od Prešernove smrti, je njegov pesniški duh še vedno živ, posebno med nami. Toda duh Prešernovih poezij ni aktualen le za nas. pač pa je aktualen tudi za druge narode. Tisti, ki ga poznajo, ga visoko cenijo. Letos bodo tudi italijanski ljubitelji poezije mogli pobliže spoznati Prešerna in sicer zato, ker je bil njegov «Krst pri Savici* preveden v italijanščino. Pred nedavnim je namreč izšel Prešernov Krst v prevodu proseškega rojaka prof. Franca Husuja*.
Začel se je nato kulturni spored, ki ga je Mariza Dilli sproti napovedovala. Najprej so nastopili domači srednješolci in sicer Marija Petaros, Silvan Skrokaro, Nada; Hrvatič,. Lavra Veljak, A-leksander Hrvat, Nevia Kosmač in Marina Pavletič, ki so lepo in z občutkom podali nekaj Prešernovih’poezij. Nato sta nastopila člana Stalnega slovenskega gledališča Danilo Turk - Joco in Stane Rastresen, ki ju je društvo povabilo k sodelovanju. Recitirala sta nekaj Prešernovih poezij;
Program je zaključil domači mešani zbor. ki je pod vodstvom Draga Petarosa zelo lepo zapel tri Prešernove: «Zdravljico», «Pod oknom* in «Zapuščeno». Trem Prešernovim pesmim je kot zadnja sledila še partizanska «Pesem o svobodi*, ki jo je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
V	imenu društvenega odbora se je Mariza zahvalila navzočim in vsem tistim, ki so pripomogli, da je proslava zares lepo uspela.
Po končanem sporedu so se mnogi zadržali v društveni dvora
Dva zbora ansambel in predavanje v Devinu
Tudi v Devinu, v tem najza-hodnejšem kraju tržaške pokrajine so v soboto, 10. t.m. pripra • vili kulturni večer v počastitev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Odbor kulturnega društva «Devin - Štivan* je napel vse sile, da bi dostojno proslavil to obletnico, posebno še zato, ker je letošnje leto za Devin posebno pomembno: letos namreč poteka 400 let od kmečkih puntov, katerih pomembno poglavje se je odvijalo tudi v Devinu.
Trud in Vestnost pri organiziranju kulturnega večera sta dala svoje sadove. Dvorana, ki je sicer res majhna, je bila tako polna, da so se mnogi obiskovalci morali zadovoljiti s tem, da so sporedu sledili s hodnika. Program tega večera se je razvijal takole:
Najprej je dobornik Leopold Mervič pozdravil navzoče, jim obrazložil pomen večera in naštel točke sporeda, nakar je tudi na kratko orisal smernice delovanja krožka, ki je po dveh letih obstoja postal že nekakšen barometer naše nacionalne prisotnosti na področju Devina in sosednih vasi.
Prvi je nato nastopil pevski zbor «Fantje izpod Grmade*, ki je z lepo izvedenimi narodnimi pesmimi močno ogrel občinstvo. Zbor je tudi tokrat, kot vedno, vodil neutrudni Ivo Kralj. Sledil je nastop dekliškega zbora «Devin», ki je pel pod vodstvom Hermana Antoniča. Zbor, čeprav zelo mlad, si je že pridobil velik ugled. Sestavljajo ga samo mlada dekleta iz Devina, ki so se tokrat predstavila v lepih enakih krojih.
Po obeh pevskih nastopih so prišle na vrsto recitacije Prešernovih in Cankarjevih del, pa tu • di del drugih slovenskih literarnih ustvarjalcev.
Nato je sledila osrednja točka večera, in sicer predavanje Na-brežinca Stanka Kosmine o temi «Slovenska mati, njen pomen in njena naloga*. Kosmina je sicer po poklicu trgovec, ima pa globoko humanistično izobrazbo, ki jo je izpopolnil s poglabljanjem v narodno - manjšinsko problematiko. Njegova jasna beseda je prisotne pritegnila, globoko občutena tema je marsikoga ganila, posebno v tistem delu njegovega prikaza ko je govoril o vlogi slovenske matere v našem ožjem svetu, v našem zamejstvu. Stanko Kosmina je s svojim izvajanjem presenetil in občinstvo je bilo z njegovim izvajanjem nadvse zadovoljno.
V zaključni točki programa je nastopil folklorni ansambel ♦Kraški cvet*, ki je izvajal venček slovenskih narodnih motivov. Ansambel sestavljajo harmonikar, dva kitarista, pevec in pevka, ki je hkrati tudi napovedovalka.
Po obsežnem in dobro pripravljenem programu ni mogla manjkati dobra domača kapljica, ki je v sproščenem razpoloženju še bolj povezala nastopajoče in goste.
K. L.
Z ZBOROM «VASILIJ MIRK V KRANJU
Srečanje štirih pevskih zborov
Dva zbora iz zamejstva: «Zarja» iz Železne Kaple na Koroškem in proseško - kontovelski zbor • Zelo lepo vzdušje
V soboto zvečer je bilo v dvorani delavskega doma v Kranju prvo srečanje štirih moških pevskih zborov: SPD «Zarja» iz železne Kaple, DPD Svoboda iz Stražišča, PDD Svoboda - «Bratje Milavci* iz Brežic ter zbor PD ♦Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela. Pred začetkom koncerta je predsednik Zveze kulturno - prosvetnih organizacij občine Kranj Slavko Malgaj pozdravil zbore in med drugim dejal, da je za Kranj in za slovensko kulturo nasploh to srečanje, ki časovno sovpada s slovenskim kulturnim praznikom, trenutek uresničujočega se hotenja po sodelovanju med nosilci kulture drugod po Sloveniji in Jugoslaviji in hkratno vključevanje v kulturno dogajanje izven meja. Poudaril je nadalje, sta se prav ZKPO Slovenije ter občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij doslej uspešno odzvali tem težnjam in stkali mnoge vezi z raznimi prosvetnimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi v zamejstvu. Slavko Malgaj je svoj pozdravni govor zaključil v prepričanju, da je srečanje pevskih zborov pomemben prispevek k delu kulturno-prosvet-ne organizacije, da je to tudi delovno srečanje z ustvarjalnim pogledom v sedanji kulturni trenutek in hkrati kraj novih pobud, novih dogovorov in zasnov za kulturno življenje na Slovenskem.
Spored je napovedoval Rado Kokalj, ki je v začetku omenil, da so se zbori, ki bodo nastopili, že nekajkrat srečali. Tako sta izmenjavala nastope zbora iz Železne Kaple in Stražišča, zbora iz Brežic in s Proseka Kontovela ter zbora iz Brežic in Stražišča. Tudi v prihodnje bo tako. Prihodnje leto se bodo ti štirje zbori srečali v Brežicah. Kokalj ie poudaril, da je poseben pomen teh srečanj v tem, da sodelujeta dva slovenska zbora iz zamejstva. V času, ko je slovenski živelj in slovenska beseda posebno na Koroškem a tudi v Italiji omejena, je še posebej pomembno, da tudi kulturna društva v matični državi intenzivno sodelujejo z zamejskimi Slovenci.
Prvi se je pojavil na odru pevski zbor SPD «Zarja» iz železne Kaple, ki goji slovensko pesem že 60 let. Zbor je pod vodstvom Jožka Wrulicha zapel naslednje pesmi: Mam dro fletno navajeno, Nedeljski jagri, Dvenadcat razbojnikov, Pesem od rojstva in Jes sem ta liep šiman. Nato se je predstavil pevski zbor Svoboda iz Stražišča, ki je bil ustanovljen leta 1951. Zbor je pod vodstvom Jožeta Močnika zapel: Pod oknom. Dekle to mi povej, Tam na vrtu, Kaj kleplje in Barčica. Sledi! je nastop pevskega zbora DPD Svoboda «Bratov Milavcev* iz Brežic, ki je leta 1965 nastal kot oktet, kmalu pa prerasel v zbor in šteje danes 25 članov. Zbor je pod vodstvom Franca Boškoviča zapel naslednje pesmi: Mlatiči, Vse rožice rumene, O Kresu, Morje, Ob večerni uri.
Na proslavi v Devinu je nastopil tudi ansambel «Kraški cvet*
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Iskali boste zaveznike in jih ne bo lahko najti. Preveč ste zahtevni, da bi mogli uspeti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Fremalo ste potrpežljivi in vendar boste edino z njo dosegli zaželene cilje. Ne prepirajte se z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.5.) Naj se vam ne mudi, kajti vsaka naglica bi znala vse pokvariti. Prijetno razumevanje v družini.
RAK (od 23.6. do 22./.) Nepričakovana ponudba vam no odprla nove perspektive. Finančne možnosti kar dobre. Odlično sc boste počutili.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Plodno odboje za ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo- Srečne ure z novim prijateljstvom.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Mor-ni v prijetnem pomenku ob ko da vas bo nesporazum prisilil k zarcu domačega vina in ob pre j ostrejšim potezam. V družini pri-pevanju lepih pesmi. M. M.	> jetno vzdušje.
__■ ■ m
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zelo zahtevno naiogo vam bodo naprtili. S potrpežljivostjo jo boste izpeljali. Prijeten večer doma.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Imeli boste opravka z nasprotniki. Ko obravnavate družinske zadeve, ne rinite v ospredje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naleteli boste na težavo, ki pa se ji boste izognili. V prijateljskih odnosih bo prišlo do razčiščenja.
(od 21.12. do 20.1.) napeto. Moglo bi pri-
KOZOROG Vzdušje bo
ti do preureditve, ki vam do škodo. Nova globoka čustva.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ponudili vam bodo sodelovanje. Sprejmite ga. Uredili boste spor z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) S spretnostjo se boste izognili nepotrebnemu prepiru. Spremenili boste mnenje v neki osebi.
Kot zadnji se je pojavil na odru pevski zbor ♦Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, ki ga je napovedovalec najavil kot zbor z dolgoletno tradicijo in omenil, da je po prvi svetovni vojni in zlasti po nastopu fašizma morala pri nas slovenska beseda in slovensko petje utihniti. Fašisti so se posluževali vseh možnih načinov za zatiranje slovenske pesmi. V nekem dopisu fašističnih oblasti beremo, «da fašistična oblast slovensko petje lahko prepove kot vpitje*. Vendar slovenska pesem ni zamrla. Prav te besede napovedovalca so vzbudile pozornost občinstva, ki je z navdušenjem sledilo izvedbi sporeda proseško - kontovelskih pevcev, ki so pod vodstvom Ote u-brano in zanesljivo zapeli: Pomlad ozarja njen obraz Bori, Očenaš hlapca Jerneja, Ljubi konja jaše in Bratci veseli vsi. Ob koncu so vsi štirje zbori skupaj pod vodstvom Jožeta Močnika zapeli še Aljaževo «Triglav».
Po končanem sporedu je bila v istem poslopju zakuska za sodelujoče zbore in organizatorje. Tudi tu je zadonela slovenska pesem. Zdaj se je oglasil zbor ♦Vasilij Mirk* nato zbor iz Brežic in Železne Kaple. Med eno in drugo pesmijo so si zbori izmenjali pozdrave. V imenu zbora «Vasilij Mirk* je spregovoril Bruno Rupel ki je prinesel vsem bratske pozdrave zamejskih Slovencev in pozitivno o-cenil srečanje zborov, ker samo na tak način spoznamo probleme ostalih, ki jih samo z združenimi močmi lahko premagamo.
Ob tej priliki so pevci s Proseka - Kontovela izročili organizatorjem in sodelujočim zborom skromno darilo.
V imenu zbora iz Brežič je spregovoril tajnik zbora Franjo Sed-mar, ki je v duhovitem stilu omenil delovanje zbora in z veseljem pozdravil to prvo srečanje in istočasno povabil vse na drugo srečanje, ki bo prihodnje leto v Brežicah. V imenu zbora iz železne Kaple je spregovoril njen predsednik Peter Kuhar, ki je omenil, da je njihovo delovanje težko, kot dokazujejo zadnji dogodki na Koroškem. Kuhar pa je zaključil takole: «Naj le zbijajo table, mi bomo peli, ker bomo s pesmijo dokazali, da smo pripadniki slovenskega naroda*.
Kot vedno ob takih prilikah, se je kmalu razvilo dobro razpoloženje, kep je bilo v dvorani precej slavljencev. Najprej je bilo treba zapeti nekomu za rojstni dan, nato drugemu za god in spet novoporo-čencema, ki sta prekinila poročno potovanje, da je mož mogel nastopiti z zborom. Bil je to primer člana zbora «Vasilij Mirk*, Marjana Giaconija.
Med čestitkami in petjem sem o-pazoval priletnega možakarja, ki je pisal in črtal po koščku papirja. Na prvi pogled se mi je zdel novinar, kar pa ni bil. Mož nizke postave je vstal in prosil za trenutek tišine, povlekel i* suknjiča listek in prebral Desmi* co, ki jo je med tem spisal;
Dragi vsi
«Kot pevec najmlajši oglašam se ne najrajši.
Velike razdalje ste prevozili v Prešernov Krani se potrudili
Prosek-Kontovel, železna
[Kapla, Brežice Kranj države tri za nas meja ni
Peli smo tudi v zamejstvu, pesem je prosta carine, kdo nam more kratiti lepe pevske [spomine
Kdor poje je vedno mlad je vedno junak.
Prirediteljem m zborom vsem z navdušenjem kličem; pevci vsi,
slovenska pesem naj živi.*
Iz pogovora, ki sem ga nato navezal s prijaznim možakarjem sem zvedel, da je to Janko Si-cherl s Kranja in da poje kar pri štirih pevskih zborih.
Prišel je čas odhoda. Čez nekaj minut smo bili v Predvoru. ki je oddaljen nekaj kilometrov od Kranja. Kot nalašč je snežilo, kar je dalo upati da bodo naši utrujeni pevci legli k počitku. Toda naključje je naneslo, da je bilo treba tudi tu zapeti slavljencu, tokrat znanemu dirigentu in skladatelju Franu Liparju, ki je spremljal naše pevce. Lipar je pred kratkim dobil Prešernovo nagrado-Pesem je odmevala do sosedne sobe, kjer sta v veseli družbi dva Kranjčana praznovala 25-letnico poroke. Sedaj je bilo treba zapet' še njima. Tedaj sem spoznal, da so proseško - kontovelski pevci priljubljeni tudi zaradi tega, ker ne odrečejo nikomur, ko je treba zapeti, še in še je bilo treba peti-Petje je donelo pozno v noč, dokler ni proti .... jutru zavladala po-
polna tišina, katero je nato prebil žarek sonca, ki se je odbija* od bele snežne odeje. Treba ie bilo na pot proti Škofji Loki, kjer je bilo naročeno kosilo. Pred kosilom smo si ogledali muzej f gradu. Po kosilu pa smo krenil* proti domu. Pot je potekala v dobrem razpoloženju tako, dAi se skoraj nismo zavedli, da smo prišli na Prosek. Vsi pevc* so s tega srečanja odnesli IeP® in prav nepozabne spomine, saj je bilo to eno od najuspešnejši** gostovanj zbora ♦Vasilij Mirk* v zadnjih časih.	B. IL
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DANES POPOLDNE OB 15.30 NA DOLINSKEM OBČINSKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU
Prvi nastop enajsterice ljubljanske Olimpije proti izbrani ekipi tržaških slovenskih igralcev
Iz tržaškega moštva je izpadlo nekaj odličnih igralcev Našo enajsterico sestavljajo nogometaši šestih društev
Danes popoldne ob 15.30 bo na dolinskem nogometnem igrišču na sporedu mednarodna nogometna prijateljska tekma med ljubljanskim Prvoligašem Olimpijo in reprezentanco slovenskih nogometnih društev. Zamisel za srečanje so sprožili jugoslovanski nogometaši, ki ta Wesec trenirajo v Kopru pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva prve zvezne lige. Pravzaprav je bil njihov namen, da bi Nastopili proti Bregu. Toda voditelji dolinskega društva so načrt nekoliko spremenili, in to v pozitivnem smislu, kolikor so ob pomoči ostalih tržaških društev sestavili reprezentanco, kjer bodo nastopali res najboljši slovenski zamejski nogometaši.
žal, je v nedeljo na prvenstvenih tekmah prišlo do vrste poškodb, tako da je bil trener Kozina prisi fjen spremeniti seznam pozvanih pralcev. V zadnjem trenutku je sklical Babudra in Poropata, ki sta ^ nedeljskem derbiju med Zarjo in Primorjem res blestela. Na žalost,
pa ne bo mogel nastopiti Purina-ni, eden najboljših srednjih napadalcev, ki bi lahko precej doprinesel tudi proti moštvu, kot je ljubljanski prvoligaš. Prav v zadnjih minutah igre si je namreč poškodoval roko. Prav tako ne bosta zaradi bolezni nastopala Prosečana Trampuš in Bukavec. Štoka, Pra-šelj in Dolia pa se ne bodo mogli predstaviti v Dolini zaradi službenih obveznosti.
Kljub temu, da bo reprezentanca igrala proti tako znanemu nasprotniku, je razpoloženje v njenih vrstah na višku. Vsi igralci so zadovoljni, da bodo lahko igrali v tej ekipi, ki bi morala biti zametek nekega poznejšega elitnega moštva, ki bi lahko zastopalo naše barve ne samo v deželnem merilu, pač pa bi lahko merilo dosti višje, preko prve amaterske kategorije, za katero se sedaj potegujejo nekateri naši klubi. O tem, kakšen bo rezultat, ni dvoma, vsi pa so prepričani, da bodo dali vse od sebe, da bi zapustili čim boljši
fcUuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiimimiiiiiiiiiHHmiHiMminmiiiiiiiuiiiiiiiliim
V POLFINALU EVROPSKIH PRVAKOV
Drevi vrhunska košarka v Vareseju in Beogradu
Simmenthal se boji, da bo tekma proti CZ «vroča»
Varese in Beograd bosta drevi Prizorišče dveh velikih košarkarskih dogodkov: povratni del polfinalnega prvenstva za Pokal evropskih Prvakov.
Ignis — CSKA Moskva
Dva Amerikanca (Morse in Ra-ga) nista zadostovala, da bi Ignis . Moskvi v prvem srečanju zadr-,5 sovjetske košarkarje, ki so ve-*ki favoriti letošnjega evropskega Prvenstva za klube. Sovjetski kockarji bodo startali z 21 točka-[j11 Prednosti, kar je res velik iz-, uP*ček. Poleg £ega so Sergij Be-M tovariši že v Moskvi poka-da imajo resen namen po e-aietnem premoru osvojiti ta „po:
■ in tako še enkrat dokazati, da ro S?vietska košarka za ostale ev-Pske klube še vedno «Amerika». ^animivo je tudi, da CSKA tre-utno ni prvi v sovjetskem prven-vu. kot je bil skoraj vedno do-Trenutno najboljša ruska eki-Kv, "*e arrnenska peterka žalgiris iz v.Jfna> v kateri igra kapetan so-V ,11- rePrezentance Paulauskas. niV i°čilnem srečanju so predstav-s 1 zaigirisa premagali CSKA kar vicVi Vseeno Pa je forma so-mai i j1 košarkarjev CSKA taka, da knš ° i 0 ..men*- da bodo sovjetski ^arkarji izgubili za več kot 21
*prv. zvezda — Simmenthal
i» v-eC* ,ž?kmo s Simmenthalom mi , Jvnpičič povedal: «če v Milanu s bimo z dostojno razliko, bomo ^ * v sv°.ii skupini. Vse je od-stpn° 0<^ milanskega srečanja.* I-Diilj- m.nenia je bil tudi trener ki djevic. Poraz v Milanu pa je taiL lzdatnejši in Simmenthal je Pini praklično že prvi v tej sku-
S^rajčeni so sicer po tekmi nakar • “ v Jugoslaviji ogorčen boj, vo -ef nemalo vznemirilo Rubinije-SarnCe’;o in vodstvo Simmenthala rodrf^3, ki je zahtevalo od medna-Pobv ,zveze> naj jamči regularen okvir te®a srečanja. Lani se je v je a Pokalne tekme zgodilo, da pra . °e°gradu po srečanju nastal koksa pretep in Je Kenney, bivši igral F’ ,sPravil k.o. marsikaterega na rn\ *n gledalca. Igrišče se je sikrin ^spremenilo v ring in mar-Ih-ij. °d igralcev je dopotoval v ObrJO * bunkami itd. če.»	srečanje bo torej «vro-
Po n1 * nično gledano je (trenutno) asem mnenju, boljši Simmen-
thal. In to iz enostavnega razloga, ker ima večje število igralcev na evropski ravni (Kenney, Jellini, Brumatti, Bariviera, Cerio-ni, Mašini), Crvena zvezda pa le tri (Slavnič, Vučinič in seveda Kapičič). V individualni primerjavi je Kenney boljši od Vučiča, Jellini od Slavniča, Brumatti od Rakočeviča in Mašini do Lazareviča. Le Kapičič je boljši Od Bariviere. To se pravi 4:1 za Simmenthal.
V takih srečanjih pa seveda i-gra veliko vlogo domače igrišče.
Obeta se nam torej zanimiv košarkarski dogodek.
* * *
Srečanje bodo prenašali po jugoslovanski televiziji -z začetkom ob 17.55.
b. 1.
vtis. Vratar Favento, predstavnik Brega pa je bil v ponedeljek zvečer v Bazoviškem domu, kjer je bil sestanek vseh nastopajočih, največji optimist, saj je prerokoval remi. Na trdnejših tleh pa je stal trener Kozina, ki je obljubil, da bodo vsi pozvani igrali, pa čeprav le en polčas. Pripomnil je, da je važnejše, da vsi dobro zaigrajo kot pa da si ustvarjajo «iluzije». ..
Na ponedeljkovem srečanju v Bazovici je predsednik dolinskega drugoligaša pripomnil, da so bili voditelji ljubljanskega kluba navdušeni nad zamislijo, da bi nastopali proti tako sestavljenemu moštvu. Škoda je le, da je vse prišlo tako nenadoma in niso imeli igralci možnosti, da bi se pobliže spoznali in opravili še kakšen dodatni skupinski trening. Škoda, da so nekateri res odlični igralci odpadli, saj bi vsi zaslužili, da bi bili uvrščeni med najboljše.
Po delnih spremembah, ki so nastale zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem, bodo barve tržaške slovenske reprezentance branili naslednji igralci:
Breg:	Čermelj, Čuk, Favento,
Grahonja, Rodella, Race, Visintin.
Primorje: Rustja in Štrekelj.
Torriana: Frandolič.
Union: Gombač.
Vesna: Milič.
Zarja:	B. Grgič, Babuder, V.
Križmančič, Poropat in Žagar.
Radi
skega Sokola. Naraščajnik Sanna je prepričljivo premagal vseh enajst tekmecev. Na najhujšega nasprotnika pa je nedvomno naletel pri beneškem akademiku Qualizzi. V igri z belo žogico so vsi pokazali velik napredek.
Ob priliki sobotne Prešernove proslave sta bila oba zmagovalca nagrajena.
Končni vrstni red šahovskega turnirja je bil naslednji:
1. Sancin 15 točk, 2. Battaino 12, 3. Šuligoj 11,5, 4. čač 10,5, 5. Ehrlich 10, 6. Družina 9, 7. Pescatori 8, 8.-9. Ferluga in Sanna 7. 10.-11. Bogateč in Furlanič 5, 12. Fametti
3,	13. Bacavelli 2, 14. Redfern 1, 15. Marušič brez točk.
Turnir v namiznem tenisu pa je prinesel naslednji vrstni red:
1. Sanna, 2. Qualizza, 3. Kolarič,
4.	-5. Radetič in Pescatori, 6. Š. Bucavelli, 7. Kralj, 8. Semolič, 9. D. Bucavelli, 10. Družina, 11. Milič, 12. Husu.
V	DIJAŠKEM DOMU V TRSTU
Šport med dijaki
Pretekli teden sta se v Slovenskem dijaškem domu v Trstu končala dva notranja turnirja v namiznem tenisu in šahu. Med gojenci je bilo za oba turnirja precejšnje zanimanje, predvsem za šah, saj je nastopilo kar petnajst gojencev. Najbolje se je odrezal Stojan Sancin, ki ni zgubil niti enega srečanja. Samo čač in Ehrlich sta z njim remizirala. Za točko je zaostal za njim Battaino, tretji pa je bil Šuligoj (in obenem prvi izmed nižješolcev). Srečanja za sam vrh so bila izredno izenačena in med prvimi petimi je bila minimalna razlika.
V	namiznem tenisu je premočno slavil zmago mladi Ivan Sanna, ki uspešno brani tudi barve nabrežin-
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI Lloyd Adriatico - Polet 101:25
POLET: Marko Sosič 4, Kalin 4, Ivan Sosič 4, Škabar 3, Leniša, Ferluga 6, Daneu 4.
PROSTI METI 1:8.
Poletovci so na lastnem igrišču doživeli nepričakovano visok poraz proti sicer močni peterki Lloyd Adriatica. Tokrat so naši košarkarji igrali slabo, saj so nekateri (M. Sosič, I. Škabar) bolj malo trenirali, kar se jim je med tekmo močno maščevalo. Poletovci so začeli z obrambo mož moža. Gostje pa so kaj kmalu dosegli prednost, ki je postala za poletovce nedosegljiva. Naši košarkarji so bili zbegani in niso mogli zaustaviti odličnih predstavnikov Lloyd Adriatica, ki so tako dosegli stotico.
Od poletovcev je, med splošnim poprečjem, izstopal le Pavel Ferluga, ki se je požtrvovalno boril v obrambi in je bil tudi nevaren v napadu.
b. 1.
MLADINSKE IGRE
2.181 italijanskih občin se je doslej prijavilo za letošnje mladinske igre, ki bodo letos na vrsti že petič. Skoraj polovica teh občin (1.030) bo sodelovala tudi na zimskih mladinskih igrah.
NOGOMET
Italijanska mladinska nogometna reprezentanca se bo danes pomerila v Salernu v prijateljskih tekmi z
MLADINSKO PRVENSTVO
Pozitivni rezultati naših ekip le Union je zelo razočaral
Gaja zmagala b. b. med mladinci, med naraščajniki pa so njeno tekmo odgodiU
I. Furlanič | enako angleško enajsterico.
Union — Libertas Trst 0:2
UNION: Vedana, Benčič, Glion-na, Biondini, Čok, Boschetti, Babuder, Šuligoj, Suber, Stigli, Lapi.
LIBERTAS TS: Brandmayr, Ju-rincich, Balzano, Giugovaz, Coz-man, D’Aloia, Radovini, Orsini, Ru-pini, Jurincich, Benčič.
STRELCA: v 32. min. Benčič, v 69. min. Rupini.
SODNIK: Vaza.
Tudi v zadnji tekmi mladinskega nogometnega prvenstva ni imel pod-lonjerski Union sreče in je, kot že tolikokrat, moral zapustiti igrišče poražen. Podlonjerci, ki so v celotnem prvenstvu zbrali le šest točk s prav tolikimi remiji, so razočarali na celi črti. Prvenstvo so sicer dobro začeli, nato pa so igrali iz nedelje v nedeljo slabše in nič čudnega ni, če so zgubili tudi tokrat proti nepopolnemu nasprotniku. Res je sicer, da je tržaški Libertas med najboljšimi mladinskimi moštvi, res pa je tudi, da niso pokazali Unionovi mladinci prav nobene igre in nobene volje do igranja. V prvem polčasu so se sicer še nekako upirali in skušali zgraditi kakšno ne-
varno akcijo, po prejetem prvem golu pa so popolnoma odpovedali in Šuligojev poskus, da bi zabil gol (ko ga je za las zgrešil), je ostal, na žalost, osamljen primer. Tudi tokrat je razočaral vratar, ki nima dovolj sposobnosti, da bi lahko igral na tem mestu in je v veliki meri kriv za oba zadetka, ki bi ju z nekoliko vestnejšo igro lahko tudi ubranil. V obrambi se je poznala odsotnost Babudra, napad pa tako in tako ni nikdar deloval, kar dokazuje tudi število zadanih golov. Na splošno je bila igra pod-lonjerskih mladincev zelo slaba in le malo časa imajo na razpolago, da se temeljiteje pripravijo na po-prvenstveni turnir, ki se bo kmalu pričel.
Radi
Primorje — Don Bosco 0:0
PRIMORJE:	Ferfolja, Blažina,
Rupil, Šegina, Kapun, Milič, Zanel-la, Verša, Kemperle, Verginella, S. Husu.
DON BOSCO: Sant, Giorgi, Mau-ro, R. Jurada, Salvini, Spangaro, Turella, Petranič, Fernetti, (F. Jurada), Carcagnin, Beltramini.

ODBOJKA
V MOŠKI D
Utrujena šesterka Doma pustila točke v Meranu
To je bil že peti zaporedni neuspeh Goričanov
SC Merano — Dom (GO) 3:0 (15:6, 15:4, 15:8)
MERANO:	Holzgethan, StanzeJ,
Ellmenreich, Bacher, Prei, Endriž-zi, Meister, Ortner, Reidlinger.
DOM: Devetak, KonjeL Žezlih,; ipdbojkariče iz Gradiške precej po-užič, Simoneta, Klanjšček in Ber- .pustile. Čeprav je bila postava Slo-jn.	j (ge okrnjena (manjkala je Loreda-
SODNIK: Masson Mario (BL),'-;na Kralj), je slovenska šesterka
Kiesswett*r in
Wahl,
■ ■ . ' ,
stranska: mtiller.
V soboto je Dom gostoval v Meranu, kjer je doživel svoj peti zaporedni poraz v tem meddeželnem prvenstvu D lige. -	“
Dotnovci so prišli 'na igrišče tik pred -začetkom tekme, tako dav jim ni preostajslo • časa za .ogrevanje, kar je bite'zanje ■ usodno zlasti v P «belorde-či» zbrali vsega-ismpaj 10 točk. Komaj v tretjem setu so se Goričani prebudili in bili enakovredni'f nasprotniku, zlasti do polovico .sejta, ko so celo vodili z 8:7. Po tem stanju so domovci popustili in niso do konca seta Zbrali niti ene točke več.
Merano je solidna ekipa, njena moč sloni najbolj na Meistru, ki je v napadu neustavljiv.
Od petih porazov, ki jih je do sedaj doživel Dom, bi bil lahko e-dino opravičljiv samo ta, saj po dolgi in naporni poti, ki so jo i gralci prevozili, niso smeli priča kovati od njih boljše igre. Tudi v Meranu so bili pripravljeni dati vse od sebe in so tudi dali, toda utrujenost je igrala glavno vlogo v do-movskih vrstah. V normalnih pogojih bi bila tekma gotovo bolj izenačena.
Prihodnjo tekmo bodo domovci ponovno igrali doma proti ekipi Wolley Bali iz Legnana. Srečanje bo v nedeljo ob 15. uri, v telovadnici Stella Matutina.
I.K.,
(zaigrala zadovoljivo, zlasti v napadu, kjer sta se posebno izkazali Luiza Grgič in Ferlugova.
V nedeljo bo Sloga igrala v -Gorici proti Azzurri. Mlade Goričan-ke so lani nastopale s Slogo v C ligi in bpdo. naša dekleta ne-'!dypmno :žrd'>htffeW.iišoido	•'
P - •' * ~	; ....... V. P.
(iiiiiiii(i^|ii|l^liiiiiiu|4tmiiiii«jiMi«|iiHiiiiiiHiH^^Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii mi iiiii ..iiiiiiiimmiimimiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiii.i
NOGOMET NA PRIMORSKEM
V nedeljo zjutraj se je za Slogo začelo prvenstvo 1. ženske divizije. Slogašice so prvo tekmo igrale doma v telovadnici pri Banih. Borba s Torriano je bila ogorčena v prvih dveh setih, v tretjem pa so
mumupr&r*z
Brežani so se morali v pretekli prvenstveni tekmi boriti nasprotnikom, ampak tudi z blatnim igriščem
Po remiju z enajsterico Mercatorja poraz Adrie proti Rudarju iz Trbovelj
V tekmi z drugo postavo Rudarja so Mirenci tesno zmagali
Nedeljsko srečanje s Campanellanii je bilo za kriško Vesno negativno
V 1. ženski diviziji
Ekipa Sloge začela prvenstvo z zmago
Sloga — Torriana	3:0
(15:12, 15:13, 15:7)
SLOGA: M. Padovan, L., M. in S. Grgič, S. in G. Busletta, D. Križmančič, Vilma Milkovič in Zorka Ferluga.
Konec preteklega tedna so se športni privrženci na Goriškem lahko nagledali nogometa, saj se je pri njih spet mudil eden izmed štirih slovenskih drugoligašev, in sicer trboveljski Rudar. Trboveljčani so s seboj pripeljali dve ekipi: v prvi so igrali standardni i-gralci, v drugi pa rezerve in nekaj mladincev. V soboto je prva ekipa igrala v Mirnu in druga v Novi Gorici, v nedeljo pa je bilo obratno. Žal jo je tokrat zagodel sobotni dež, ki je celo preprečil dokočnanje tekme v Novi Gorici in je dodobra namočil obe igrišči.
Rudar se je uvrstil v drugo zvezno ligo lani, vendar je zaradi neizkušenosti in dokaj težkega žreba slabo startal in je bil potem ves jesenski del obsojen na dno lestvice. Tako je tudi prišel na Goriško z manjšim slovesom kot Mercator, ki je solidno uvrščen v razpredelnici 2. lige. S prikazanim nogometom in rezultati pa je zapustil bolj-
ši vtis (čeprav je začetno obdobje trening tekem morda še neustrezno za ocenjevanje forme ekip) in je dokazal, da ne zasluži tako nizkega mesta. Uspehi ga še čakajo, pa čeprav bo morda letos izpadel, vendar mu nadaljnji prodor v kakovostni vrh nogometa ne uide v4 prihodnjih letih. Uspehom trboveljskih nogometašev pa daje zagotovilo še eno dejstvo, s katerim se ne more oohvaliti noben ali skoraj noben jugoslovanski zvezni ligaš. Rudarjevi igralci so namreč v glavnem domačini, poleg tega pa so vsi redno zaposleni. Tako v nogometu ne vidijo le sredstva za zaslužek, marveč je v njih še precej amaterizma in pravega veselja do športa, kar se je pokazalo tudi v resnem pristopu k tekmama s slabšima nasprotnikoma (Adrio in Vozili).
Adria — Rudar I 0:6 (0:3)
STRELCI: v 15. min. Gorišek, v 29. in 36. min. Klemenc, v 70. min.
Drnovšek, v 73. min. Forte.
ADRIA: Bagi, (Leban, R. Silič), Marvin, Uršič, S. Frančeškin, Iv-čev, Benedetič, Peršolja, (Rebec), Klanjšček, Petrovčič, E. Silič, (J. Frančeškin), Fornazarič.
RUDAR I: Dragar, (Repar), But-kovec, Kompan, Krasnik, Krafo-gelj, Petrušič, Forte, Drnovšek, Gorišek, (Klemenc), Grešak in Ku-der.
Domačini se na zelo težkem igrišču niso mogli enakovredno kosati z gostujočo ekipo, sestavljeno iz izredno močnih in kondicijsko izvrstno pripravljenih igralcev. Zamerimo jim lahko le nepotrebno prepiranje in živčnost med tekmo, ker jim ni šlo, kot so si želeli. Zavedati bi se namreč morali, da slabša igra na takem igrišče in proti takemu nasprotniku ni nič hudega, če se le pokaže želja po čimvečjem odporu.
Če bi bile razmere za igro obi-
(Nadaljevanje na B. strani)
KOTI: 3:1. SODNIK: Povh iz Tr-i sta. GLEDALCEV: 20.
V	zadnji tekmi mladinskega no- ■ gometnega prvenstva je Primorje na domačih tleh remiziralo z Don Boscom. Srečanje je bilo odločilno za osvojitev končnega četrtega mesta. Z delitvijo točk je Don Bosco ohranil četrto pozicijo, Prosečani pa se bodo morali zadovoljiti s petim mestom.
Tekma ni bila privlačna. Prosečani so nastopili zopet z okrnjeno postavo. Najbolj se je poznala odsotnost Valterja Husuja na sredini igrišča, kjer ga ni znal nihče enakovredno nadomestiti kot režiserja. V obrambi je spet zaigral Rupil, od vseh branilcev pa je bil daleč najboljši presenetljivi Kapun. Krilci so se razigrali le v zadnjih dvajsetih minutah, ko so prisilili nasprotnika na lastno polovico igrišča. Napadalci niso imeli preveč priložnosti za realizacijo. Nekaj pred koncem je izvedel Milič prosti strel, katerega pa je tržaški vratar odbil v kot.	M. K.
Gaja — Roianese 2:0 b.b.
GAJA: Kralj, D. Grgič, Brass, I. Grgič, D. Križmančič, Benčina, Marc, Kalc, B. Križmančič, Milič, Romanazzi.
V	zadnji tekmi mladinskega prvenstva bi morala Gaja igrati z Roianesejem, ki pa se zaradi odsotnosti nekaterih stalnih članov prve ekipe ni predstavil na igrišču. Sodnik je zato zmago prisodil Gaji.
S tema nepričakovano osvojenima točkama so padriško - gropaj-ski nogometaši obdržali odlično četrto mesto na prvenstveni lestvici ter prvo na lestvici za disciplinski pokal. Glavno zaslugo za to imata predvsem trenerja Fajdiga in Ris-mondo, ki lahko z zadoščenjem gledata na svoje požrtvovalno delo.
Naj še omenimo, da je bil najučinkovitejši in najbolj obetajoči igralec ekipe Gaje Darko Marc.
Darko Grgič
Vesna — Lib. Sv. Marko 1:0
VESNA: Košuta, Alessio, Tence, Ferluga, Košuta, Lonza, Štefančič, Tamaro, Dagri, Sodomacco, Zucca.
LIBERTAS SV. MARKO: Crosel-li, Appolonio, Marchesan, Stradi, Valeri, Bursich, Marchesan, P. Stradi, Bonavenna, Zollia, Miglia.
SODNIK: Oretti (TS). KOTI: 5:4. STRELEC: v 60. min. Dagri. GLEDALCEV: 60.
Vesna je solidno enajsterico Li-bertasa premagala prepričljivo. Križani, ki so nastopili z nekaterimi naraščajniki, so zaigrali zadovoljivo in so se skozi vso tekmo enakovredno borili z bolj izkušenimi nasprotniki.
V	prvem polčasu so gostje imeli pobudo v svojih rokah in so večkrat tudi ogrožali Košutova vrata, vendar brez uspeha. Domačini so se s Tencejem na čelu, trdovratno branili.
V	drugem delu tekme se je stanje na igrišču spremenilo v korist Križanov, ki so nasprotnike potisnili v obrambo. Srednji napadalec Vesne Dagri je bil dejansko neustavljiv in je tudi dosegel odločilni zadetek. Take gole vidimo le redko na naših igriščih.
Gostje so igrali precej grobo in jih je moral sodnik stalno opominjati.
Vsi Križani so igrali dobro, predvsem pa Tence, ki je bil pravi steber obrambe.	S.
OBVESTILA
SPDT opozarja, da je vpisovanje za 7. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE samo v četrtek, 15. februarja v Ul. Geppa 9, od 19. do 21. ure (Klub) in to za tekmovalce, ki nastopijo 25. februarja in 4. marca.
« * «
SPDT sporoča, da v nedeljo, 18. februarja zaradi stavke avtobusnega osebja odpade napovedani smučarski izlet. Kdor se namerava kljub temu udeležiti smučarskega tečaja (z osebnim avtom ali z «belim vlakom«) naj se telefonsko prijavi v Ul. Geppa 9 (31-119) do četrtka popoldne.
Tečaj bo v Trbižu, kjer bo zbirališče ob 9.45 pri «bajti* smučarske šole.
				
Rako je Mussolini prišel na oblast
Wi no m 1922
*=== 35. (DODATEK) =	r-^-^EEE=
V Dekanih je to delo opravljal karabinjerski marešalo D. z Sara s pomočjo oboroženih fašistov. V Moščenicah so fašisti g^^TOlverji in bombami v rokah vdrli v volilni lokal in iz-tamv ??ret*s*'avnika slovanske liste. Istega večera so oropali jt/^kajšnje župnišče. V Izoli so izgnali slovenske volivce s streli binrevolverjev. V žminju so slovanske volivce preiskovali kara-J.erji in financarji. Če se je kdo temu uprl, so uporabili zl_e; tako so ranili tri volivce. V škofijah je preko dneva JSKa vzdržala red in je celo streljala na fašiste. Zvečer pa pret^^ predrli vojaški kordon in vdrli v volilni lokal, tam $ke ^ Predstavnike nefašističnih list ter že oddane slovan-glasovnice zamenjali z glasovnicami za italijanski nacio-skiR1 klok. V Labinu, kjer bi moralo voliti nad 3.000 slovan-ftiar-V0‘ivceiV iz vsega okolja, so fašisti priredili nanje siste-live10en ^P^ 2 revolverji in bombami. Pri tem je bil en vo-V p’ An^on Parenčan iz Krapna, ubit in več volivcev ranjenih. 1bisi°reČW S0 slovanske volivce pretepli, predsednik volilne ko-ljjaCarvin pa jih je nato prisilil, da so glasovali za ita-r^j racionalni blok. V Buzetu je fašist Arduino Timeus z dobnVer^em težko ranil hrvatskega kandidata Frana Flega. Po-*a?w/	80 kila v Pomjanu, Vižinadi, Svetvinčentu, Gale-
drug	V°dnjanu, Fažani, Voloskem, Vrhu, Divšičih in
s°d. Spričo takih razmer veliko slovanskih volivcev rajši
sploh ni šlo na volišča, kakor da bi oddali glas za italijanski nacionalni blok.
Posebno burni so bili dogodki na Koprskem. V volilnih sekcijah Mačkovlje in Osp so volilne operacije potekale v redu. To pa ni bilo po volji fašistom. Pred večer so se s kar mioni pripeljali v Mačkovlje, da se polastijo volilnih žar. Z bombami in streli iz revolverjev so skušali ustrašiti prebivalstvo in izpeljati svoj načrt. Toda naleteli so na splošen odpor in zapustiti' so morali vas. Sredi noči pa so streli zbudili vaščane iz spanja. Fašisti so se bili vrnili. Več domačinov, zlasti žen in otrok, je zbežalo v gozd, moški pa so se postavili v bran in zapodili fašiste. Ker so se bali ponovnega pohoda fašistov, so žene in otroci ostali v gozdu. Res so se fašisti zjutraj zopet pojavili, tokrat v spremstvu močnega vojaškega oddelka. Takoj so začeli streljati na vas ter pri tem ubili enega kmeta, Andreja Žerjala, in ranili več drugih. Hkrati so že zanetili ogenj na več koncih vasi. Štiri hiše so popolnoma pogorele, več drugih je bilo težko poškodovanih.
Nato so se fašisti podali v bližnjo vas Osp. Opozorjeni po strelih v Mačkovljah in po plamenih, ki so se dvigali visoko k nebu, so se Osapci pripravili na obrambo, ker so menili, da so napadalci samo fašisti. Ko pa so videli, da je z njimi tudi redna vojska, so se umaknili v hiše. Fašisti so vdrli v volilni prostor in razbili žare ter zažgali glasovnice in volilne sezname, člana volilne komisije, ki je proti temu protestiral, pa so s silo vrgli na cesto. Nato so vse moške v vasi aretirali in jih več dni pridržali v priporu.
Naj hujši incident pa je bil v Marezigah. Na dan volitev so postavili karabinjerje in vojake kot stražo okoli volišča, tako da so bili volivci prepričani, da bo vladal red in mir. Toda okoli desete ure se je pojavila skupina fašistov iz Kopra, med njima nekaj mladoletnikov. Začeli so izzivati volilae in jih smer j ati z «abaso i ščavi» in podobno, hiše in zidove pa
so prelepili s karikaturami, ki so žalile Slovane. Slovenski volivci niso reagirali na ta izvajanja, temveč so ohranili mimo kri tudi, ko so fašisti vrgli bombo sredi trga. Fašisti pa so hoteli na vsak način izzvati volivce. Zato so se postavili za zid ob cesti in na povelje začeli streljati na zbrano množico. Pri tem so ubili enega moškega.
Tedaj je zavrela kri domačinom, zlasti še, ko so videli, da karabinjerji niso ničesar storili, da bi preprečili takšno izzivanje. Začeli so se braniti z edinim orožjem, ki jim je bilo na razpolago, s kamenjem bližnjih zidov. Fašisti so še dalje streljali, toda pred točo kamenja so se morali umakniti in zbežati.
Na bojišču pa so v nekem jarku obležali štirje mrtvi fašisti.
V Kopru so takoj pozvali vse fašiste h kazenskemu pohodu proti Marezigam. Na poti tja so srečali nekega kmeta ih ga ubili. V Marezigah se je prebivalstvo v pričakovanju napada zaprlo v hiše. Zato so fašisti streljali in metali bombe v zaprta vrata in okna. Nekaj časa so karabinjerji in vojaki mirno gledali to početje, končno je vendar vojska posegla vmes in zapodila fašiste.
Drugi dan je bila ponovna maščevalna ekspedicija proti Marezigam. Ker so dostop do vasi branili vojaki, niso mogli fašisti izvesti svojega načrta. Na poti nazaj v Koper so sežgali šest hiš v bližnji vasi Cezarji in ubili kmeta Josipa Bonina. Naslednji dan pa so pridrveli v Črni kal ter tam vdrli v hišo Josipa Andrijaniča, polili z bencinom pohištvo in sežgali hišo.
Dan po volitvah so se oboroženi fašisti pojavih pred hišo slovanskega kandidata Franja Flego v Buzetu. Ker so bili Plego in njegova družina opozorjeni na pretečo nevarnost, so se pravočasno umaknili Fašisti so vdrli v zaprto hišo, uničili pohištvo ter sežgali gospodarsko poslopje in hlev.
Za vsa ta nasilja ni bil noben fašist aretiran, pač pa so bili vsi zapori v Miljah, Kopur, Piranu, Poreču, Pazinu in Pulju polni slovanskih volivcev. Tako je bilo samo iz občine Osp 14 mož več kot mesec dni v priporu. Še hujša je bila usoda Ma-rezigancev.
Petnajst domačinov je ostalo več kot leto dni v priporu, preden so jih spravili pred sodišče. Sedem obtožencev je bilo oproščenih. Ostali pa so bili obsojeni na kazni od osem mesecev do osem let. Ko so se nekateri obsojenci februarja 1924 vrnili v svoj rojstni kraj, so jih fašisti na poti napadli s streli iz revolverjev, vendar so srečno dosegli svoje hiše. Toda že v naslednjih dneh so jih karabinjerji zopet aretirali na zah-te.vo fašistov.
Ko se je odposlanstvo domačinov oglasilo pri krajevnem karabinjerskem poveljstvu, so ga karabinjerji ozmerjali in vrgli na cesto. Šele na protest pri poveljniku karabinjerjev v Kopru so bili aretiranci izpuščeni, toda postav j Rni so bili pod policijsko nadzorstvo. Obsojeni so bili tudi na poravnavo sodnih stroškov, ki so jih v tem primeru izredno visoko zaračunali, in na plačilo odškodnine za štiri ubite fašiste. Leta 1926 jim je bila odškodnina toliko znižana, da so rešili vsaj svoje domove.
* * *
Prve občinske volitve na anketiranem ozemlju so bile ▼ dufi<» 15. oziroma 22. januarja 1922 (devet mesecev pred pohodom na Rim), so te volitve bile hkrati tudi zadnje.
Podobno kakor pri parlamentarnih volitvah leto dni prej, so se te volitve na Goriškem vršile splošno v redu, drugače pa je bilo na Tržaškem in v Istri. Nasilja sicer niso bila tako krvava kakor leta 1921, zato pa so se tokrat raztegnila tudi na tržaški Kras, ki je bil leto dni prej sestavni del Goriško -Gradiščanske.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382
Xpi;ava. . , IRST	Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823
Oglasni oddelek TRST	Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470
Naročnina
Mesečno 1.350 l(r — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. x,9tncacmr°Čn:na za ino2ernstv° 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i S ™ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. februarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
PREISKAVA 0 INCIDENTIH PRED MILANSKO UNIVERZO BOCCONI
Namestnik dr. Vaccari odstavljen zaradi spora z državnim pravdnikom
Ukrep milanskega državnega pravdnika Mic aleja je sprožil val protestov
MILAN, 13. — V milanskih sodnih krogih so danes zjutraj uradno potrdili vest, da je načelnik državnega pravdništva dr. Micale zahteval formalizacijo sodne preiskave o incidentih pred univerzo Bocconi. med katerimi je policijska krogla smrtno ranila študenta Roberta Franceschi-ja. Namestnik državnega pravdnika dr. Vaccari je kot pred njim njegov kolega dr. Pivotti moral opustiti preiskavo.
V	zvezi s tem ukrepom je dodatni državni pravdnik dr. Alberici izjavil, da je dr. Micale osebno zahteval formalizacijo omenjenega preiskovalnega postopka, ker naj bi bila preiskava zelo zapletena. Isto je pozneje poudaril tudi sam načelnik državnega pravdništva.
V	zvezi s formalizacijo preiskovalnega postopka o incidentih pred univerzo Bocconi pa italijanska poluradna tiskovna agencija ANSA poroča, da je treba vzrok za ukrep verjetno iskati v sporu med dr. Vac-
carijem in dr. Micalejem. Načelnik preiskovalnega urada milanskega sodišča dr. Amati bo moral sedaj določiti sodnika, ki bo vodil preiskavo s formalnim postopkom.
Odločitev načelnika milanskega državnega pravdnika je vzbudila val protestov. Vsi namestniki dr žavnega pravdnika, ki so dodeljeni milanskemu sodišču, so se danes popoldne zbrali na skupščini da bi razpravljali o tej odstavitvi. Sestanek se je zaključil pozno zvečer in govori se. da bodo sodniki jutri izročili tisku dokument, v katerem bodo obrazložili svoje stališče do nezaslišanega ukrepa dr. Micaleja. Tudi odvetnik Silvano Martini, ki brani agenta Giannija Galla je izjavil, da ga je nadomestitev dr. Vaccarija presenetila in razžalostila, kajti, kot je sam preveril, je namestnik državnega pravdnika skušal ugotoviti resničen potek dogodkov. «Sam sem lahko ugotovil — je dejal branilec — da
lll4lllllllllU1lll!IUI|||ll|l||||||||||||||iii||||||||||||||||||irini||||l||lll|||||||||l||,|||||||,||,||„,|||||||||||||||I|||||||||
PORAZ URUGVAJSKEGA KONSERVATIVNEGA PREDSEDNIKA
Boj Tupamarov ni bil jalov
Vojska je zmagala, toda ostajajo osnovna protislovja
MONTEVIDEO, 13. - Vse kaže, da se je urugvajska politična kriza rešila v prid visokih vojaških krogov, čeprav ostaja formalno na oblasti civilna vlada, oziroma bolje povedano bo ostala na oblasti vlada, ki jo bo sestavil predsednik republike Bor-daberry. Ne bo se zgodilo torej, da bi vojaški krogi direktno uveljavljali svojo voljo preko kake vojaške vlade, ali vojaške junte, kot je na splošno v navadi v latinskoameriških državah.
Bordaberry je ostal na oblasti, toda moral bo izvajati do skrajnih konsekvenc politiko, ki mu jo bodo diktirali visoki vojaški poveljniki.
Urugvajska politična kriza je trajala celih pet dni. Država je bila že skoraj na robu državnega udara, kateremu pa so se vojaški poveljniki izognili, ker se jim je posrečilo pridobiti na svojo stran tudi del urugvajske vojne mornarice.
Predsednik Bordabarry, ki je spočetka nastopal zelo ostro proti vojaškim poveljnikom, se je moral na koncu vdati, ker je izgubil vsaj del podpore vojne mornarice. V tistem t-enutku je bila njegova usoda zapečatena. Po dolgem posvetovanju s svojimi svetovalci, je odšel na poveljstvo vojske, kjer je sprejel zahteve urugvajskih generalov.
Kot smo ž« včeraj poročali, poveljniki vojske zahtevajo določeno politiko, ki naj _bi rešila državo iz zagate v katero je zašla v zadnjem času. Dokument vojaških poveljnikov vsebuje 19 točk, od katerih mnoge posnemajo izkušnje bližnjega Peruja. Vojaški krogi zahtevajo:	nacionalizacijo
zunanje trgovine, agrarno reformo, boj proti upravni korupciji, reorganizacijo javne uprave, boj proti monopolom ter podobna načela, ki dokaj jasno izvirajo iz političnih izkušenj južnoameriških srednjih slojev, ki bi na eni strani hoteli zagotoviti sebi vso oblast, na drugi pa morajo upoštevati zahteve in težnja delovnih slojev prebivalstva.
Predsednik Bordaberry je znan kot konservativec ter je poleg tega še veleposestnik. Njegova politika je težila v preteklosti k zaščiti interesov privilegiranega dela prebivalstva. Ko se je pojavilo gibanje Tupamarov, je Bor-daberry prepustil vojski nalogo, da obračuna z njimi. Vojaški krogi so v resnici zelo «dobro» opravili njim zaupano nalogo, saj so praktično likvidirali mestno gverilo. Politične posledice njihove zmage pa so bile drugačne, kot si je sam Bordaberry želel. Visoki vojaški poveljniki so končno doumeli, da je treba izvesti v državi korenite spremembe v gospodarski in socialni strukturi, če bi hotel sedanji vladajoči razred v Urugvaju ohraniti svoj vladajoči položaj. Praktično so vojaški krogi sprejeli od Tupamarov precej zahtev. To niso storili iz revolucionarnih nagibov, temveč izključno z namenom, da zaščiti jo bistvene poteze sedanje gospa darske in dnižbeno - politične ureditve. Sicer pa so vedno poudarjali in še sedaj poudarjajo, da ne bodo dovolili v Urugvaju nobenega političnega gibanja, ki bi slonel na marksizmu in na leninizmu. Tupamarov danes v Urugvaju praktično ni več, za seboj pa so pastili globoko brazdo v
Pri epom j te za
DIJAŠKO MAHI II!
družbenem in političnem življenju.
Predsednik Bordaberry pa se je otepal vseh novotarij. Ko je senator Vasconcellos obtožil vojaške kroge, da se hočejo polastiti oblasti, je predsednik republike objavil sporočilo, ki pa so ga vojaški krogi smatrali za zelo meglenega ter so v zvezi s tem izdali svoje posebno sporočilo s pristankom ministra za obrambo. Bordaberry se ni obotavljal ter je takoj odstavil ministra in pa stavil na njegovo mesto generala Franceseja. Ta njegov sklep je zanetil ogenj v strehi. Vojaški krogi so ostro nastopili, postavili svoje zahteve ter ga prislili k vdaji.
Vprašanje korupcije v' državnih krogih je bilo eno od bistvenih vprašanj, ki je vodilo vojaške kroge pri uporu ter je prispevalo k zrušenaju Bordaberryjevega režima.
Zelo verjetno se v javnem življenju v Urugvaju ne bo v prihodnosti bogve kaj spremenilo. Vojska je namreč zelo deljena in ne more se izključiti, da ne bo prišlo v določenem času do ponovnih homatij. Vendar pa se ne sme prezreti dejstvo, da bo moral sedanji režim upoštevati ne-kato"e osnovne zahteve urugvajskega prebivalstva.
so vsi sodni ajdi, katerim sem prisostvoval bili zelo objektivno izvršeni tako da ne obramba niti zasebne stranke niso čutile potrebe zahtevati formalizacijo preiskave*.
Ostrejša sta bila odvetnika Marco Janni in Gaetano Pecorella, ki branita ranjenega delavca Roberta Piacentinija. Branilca sta poslala milanskemu generalnemu pravdni-štvu dokument, v katerem trdita, da odstavitev dr. Vaccarija predstavlja nezaslišano politično dejanje. «Ne poznava še — nadaljujeta branilca — vzroka za spor med dr. Vaccari jem in načelnikom državnega pravdništva. Znava le, da je dr. Micale rešil spor tako, da je odvzel sodniku sodni postopek, si ga prilastil ter zahteval formalizacijo preiskave, da bi zakonsko utemeljil svoje nezaslišano dejanje. V zvezi z najino pravico branilcev, vas prosiva, gospod generalni pravdnik, da se posiužite svoje oblasti in vrnete preiskovalni postopek dr. Vaccariju iz spoštovanja do tistega načela naravnega sodnika, ki je bilo že kršeno, ko je dr. Vaccari prevzel preiskavo, ki jo je začel dr. Pivotti. Zahtevava nadalje, naj višji sodni svet uvede preiskavo o ukrepu dr. Micaleja in naj izreče svojo obsodbo nad početjem načelnika milanskega državnega pravdništva*.
V Brescii se je medtem nadaljeval pred kazenskim sodiščem proces proti šestim pripadnikom skrajno-desničarske organizacije «Avanguar-dia nazionale», ki so obtoženi, da so 3. februarja letos postavili bombo na sedež pokrajinske federacije PSI. Kot je znano je eksplozivni naboj poškodoval enonadsfjopno poslopje, ki ie last občine. Nekaj minut pred eksplozijo, je neki stražnik opazil dva mladeniča, ki sta zapuščala sedež socialistične stranke. Ukazal jima je. naj se legitimirata, mladeniča nista ubogala in se hitro oddaljila z avtomobilom. Stražnik pa si je zabeležil številko evidenčne tablice, na podlagi katere so preiskovalci identificirali domnevne atentatorje.
Danes so sodniki zaslišali obtožence in razpravljali o procedur-nih zahtevah branilcev. Scdna razprava se bo nadaljevala jutri, nato pa jo bodo za nekaj dni prekinili, ker si bo sodišče ogledalo poškodovani sedež federacije PSI.
Včeraj sta se v Moskvi sestali sovjetska in zaliodnonemška komisija za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje, da bi razpravljali o okrepitvi stikov med obema državama
OBISK PODPREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKEGA IS V ZDA
Zunanji minister Rogers sprejel dr. Sirotkoviča
i	Medsebojni odnosi in mednarodni poli-
tični položaj glavne teme razgovora
WASHINGTON, 13. - Nadaljevanje splošnega razvoja jugoslovansko-ame-riškega sodelovanja in izmenjava misli o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih obojestranske koristi je bila glavna tema razgovora podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Jakova Sirotkoviča z državnim tajnikom ZDA Rogersom, s katerim se je danes pričel petdnevni uradni obisk Sirotkoviča v ZDA. V preučevanju vprašanj s področja dvostranskih odnosov sta Sirotkovič in Rogers posvetila posebno pozornost sodelovanju na gospodarskem področju. Medtem je bila z jugoslovanske strani izražena želja in pripravljenost za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja posebno za širše posluževanje ameriške tehnologije in kreditov za razvoj posameznih vej jugoslovanskega gospodarstva.
Sirotkovič in Rogers sta preučila
llillllliilliilliiililiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||i||||||||||||||||ii|T|||||l|||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||ii|||iii||iiiii||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
RIM, 13. — Rimski pretor Infelisi, ki vodi preiskavo o telefonskem prisluškovanju, je danes formalno obtožil detektiva Toma Ponzija, da je kršil določila členov 617 in 619 kazenskega zakonika (protizakonita prekinitev telefonskega pogovora). Sodnik je obtožil detektiva po formalnem zasliševanju.
Kot se je izvedelo danes zjutraj so bili Ponzi in trije njegovi sodelavci obsojeni na nekajmesečne zaporne kazni, ker so nezakonito upravljali neko rimsko detektivsko agencijo.
Aretirana ugrabitelja Antonia Carella
TURIN, 13. — Turinski karabinjerji so danes aretirali ugrabitelja 21-letnega Antonia Carella, sina enega od najpremožnejših piemontskih industrijcev. Gre za 22-letnega pleskarja Luciana Doriga in 21-letnega študenta Giorgia Pian-tamoreja, ki sta že priznala ugrabitev.
Preiskovalci so aretirali ugrabitelja po enomesečni preiskavi. Na sled so jima prišli, ker sta mladeniča v zadnjih časih živela zelo razkošno. Namestnik državnega pravdnika dr. Zagrebelski, ki vodi preiskavo, je dal orožnikom dovoljenje za preiskavo v Dorigovem stanovanju, kjer so agenti našli 56 milijonov lir in najlonski vrečki, v kateri je družina Carello zavila denar za odkupnino. Kmalu nato se je v stanovanju javil tudi Pian-tamore. Orožniki so preiskali njegovo «fulvio» ip so v njej našli še drugih 38 milijonov.
Carella sta mladeniča ugrabila 3. januarja, osvobodila pa sta ga 24 ur pozneje po izplačilu 100 milijonov lir odkupnine. Mladeniča je zvabilo v past dekle, ki ga je telefonsko pozvalo na galantni sestanek. Namesto ženske pa sta se pojavila ugrabitelja.
Takoj po aretaciji, so se širile govorice, da sta Dorigo in Pianta-more pripadnika levičarske izven-parlamentarne organizacije «Lotta Continua», pozneje pa so preiskovalci in organizacija odločno demantirali vest.
HUDA POLITIČNA KRIZA V NAJVEČJI ULSTRSKI STRANKI
Brian Faulkner izključil Craiga iz vrst unionistične stranke
Voditelj severnoirskih protestantskih skrajnežev zagovarja tezo o ustanovitvi ulstrskega «dominiona»
OVIEDO, 13. - Več kot 2.000 avstrijskih rudarjev je danes stayka!o že drugi dan v znak protesta proti uvedbi novih dajatev na škodo delavcev.
...............................litin.mini,.........
PO ŠESTURNI RAZPRAVI V GORICI
KLJUB POMANJKANJU D0KAZ0 V OBSOJEN LADJEDELN1ŠKI TEHNIK
V omarici 27-letnega Daria Pellisa so karabinjerji 6. februarja našli vojaško pištolo Odvetnika Bonadonna in Battello: «Gre za provokacijo proti delavskemu razredu»
Devet mesecev in deset dni zapora ter 75.000 lir kazni, čeprav na videz omiljene, ker razsodbe ne bodo vpisali v kazenski list in s takojšnjo izpustitvijo na svobodo so goriški sodniki včeraj pozno zvečer, po 22. liri, prisodili 27-let-nemu tehničnemu mojstru Dariu Pellisu iz Tržiča, v čigar omarici v tržiški ladjedelnici so letošnjega 6. februarja zjutraj karabinjerji našli vojaško pištolo s 17 naboji.
Tistega dne zjutraj je nekdo telefonsko obvestil tržiške karabinjerje, da je v osebni omarici nekega tehničnega mojstra skrita vojaška pištola. Organi javne varnosti so takoj pohiteli v ladjedelnico, poklicali vse mojstre, jih postavili pred omarice in te pregledali. V Pelli-sovi so našli vojaško pištolo beret-ta kalibra 9 in 17 nabojev, vse lepo spravljene v ovojnem božičnem papirju. Pellisa so takoj aretirali in ga vklenjenega odpeljali iz ladjedelnice v goriške zapore. Pištola je bila namazana z oljem, zato ni bilo na njej prstnih odtisov. Agenti javne varnosti pa se niso pobrigali, da bi prstne odtise poiskali na ovojnem papirju.
Pellis je v goriškem zaporu sedel nekaj dni. Prejšnji petek je bil proti njemu proces, odložili so ga nato na včeraj popoldne. Branila sta ga odvetnika Bonadonna iz Tržiča in Battello iz Gorice. Pellis je mlad tehnični mojster, vpisan v komunistično partijo, izhaja iz delavske družine in je eden maloštevilnih levičarsko usmerjenih tehnikov, ki opravlja to funkcijo v tržiški ladjedelnici. Zaradi tega so ga skušali po vsej verjetnosti neznanci, vendar politično precej jasno opredeljeni krogi, oškodovati. To
sta trdila oba branilca. Iz dejstev izhaja tudi, da je bil Pellis v zadnjem času zaradi bolezni dvakrat odsoten, da se je na delovno mesto vrnil šele 6. februarja.
Državni pravdnik dr. 'Laudisio je za obtoženca zahteval skupno 14 mesecev zapora in 180.000 lir kazni.
Odvetnik Bonadonna je v svojem govoru jasno povedal, da gre za provokacijo, da so delavcu pištolo podtaknili, da niso karabinjerji vestno opravili svojega dela, saj niso poiskali prstnih odtisov. Omarice se lahko odprejo z navadnim žebljem. Pellisovo so si karabinjerji natančno ogledali in v njej našli pištolo, ostale pa so le bežno pregledali. Zaradi tega je zahteval o-prostitev.
Tudi odv. Battello se je uprl načinu, kako je državni pravdnik prikazal problem. Živimo v času množičnih protidelavskih provokacij, v času ko se obnavlja delovna pogodba kovinarjev. Zaradi tega določeni ljudje skušajo naprtiti delavcem krivde, ki jih ti nimajo. Vsa sredstva so zato dobra. Omenil je pri tem nedavne sabotaže v nekaterih tržaških tovarnah. Demokratično javno mnenje se mora varovati pred takimi provokacijami. V tem primeru je provokacija naperjena proti mlademu naprednemu tehniku, katerega krivda je le v tem, da ni bil oprezen pred takimi provokatorji, ker je premlad in nima izkušenj. Tožilec ni dokazal, da bi bila pištola Pellisova, je dejal Battello, vsakdo bi jo bil lahko skril v njegovo omarico. Zaradi tega je branilec zahteval, u-poštevajoč vse okoliščine, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Ob 21. uri so se sodniki (pred-
sednik sodišča dr. Cenisi, stranska sodnika dr. Succi in dr. Marinelli) umaknili v sejno sobo. Iz nje so prišli po 22. uri. Zanje je Pellis kriv in so ga zato obsodili.
Številno občinstvo, v glavnem Pel-lisovi delovni tovariši, je z negodovanjem in z medklici sprejelo odločitev sodišča. Dolgo časa so se delavci zadržali na stopnišču sodišča in pred njim, nato so šli pred zapor, kjer so Pellisa približno četrt ure kasneje izpustili na svobodo.
BELFAST, 13.( — Vse kaže, da je do rešitve severnoirske politične krize še precej daleč. V tem trenutku so sicer potisnjeni v ozadje bombni atentati, spopadi med gverilci in angleškimi oboroženimi silami, izstopa pa v ospredje politična kriza, ki pretresa strukture protestantskih organizacij. Morda pa so v Londonu računali prav na to krizo, ciia bi lahko izvedli do kraja sporazum med Heathom in južnoir-skim premierom Lynchom.
Kriza v protestantskem taboru je nastopila, to je toeba poudariti, prav zaradi sporazuma med londonsko vlado in vlado južno-irske republike (EIRE). Kaj sta tedaj Heath in Lvnch sklenila, se ne ve in morda se še dolgo časa ne bo točno vedelo, toda gotovo je, da je bilo sklenjeno nekaj glede bodoče politične ureditve v Ulst-u, če ne celo morda g/.ede državne pripadnosti te poki*'rine.
Protestantski krogi so verjetno žvedbli, za kaj gre, ter je tocej reakcija ekstremističnih krogov popolnoma razumljiva.
V tem trenutku izstopa v ospredje spor med predsednikom unionistične stranke (ki je največja protestantska politična formacija v Severni Irski) Brianom Faulknerjem in predsednikom izvenpa.’--lementarne skupine «Vanguard» Williamom Craigom. Faulkner je bil svoj čas predsednik severnoirske vlade, Craig pa notranji minister pod vlado prejšnjega predsednika Terenceja 0’Neila. Pred tremi leti so ga izključili iz vlade prav zaradi njegovih ekstremističnih teženj.
Do sedaj je bil Craig še vedno, vsaj formalno, član unionistične stranke. Sedaj pa so se dokončno skalili odnosi med njim in predsednikom stranke Faulknerjem. Povod za zaostritev spora so včerajšnje Craigove izjave na nekem govoru v Belfastu, ki ga je pa sredovala televizija. Ekstremistični predsednik «Vanguarda» (ta organizacija združuje v svoji sredi najhujše protestantske skrajneže, k; delujejo v vrstah organizacije UDA (Ulster volunters force in podobne) si takole zamišlja ureditev ulstrske krize:	po zgledu
Avstralije in Kanade naj bi Ulster postal nekakšen «diominiop», ki naj bi bil povezan na določen način z Londonom. Šlo bi torej za nekakšno zelo avtonomno državno formacijo, ki bi morala biti po.
Craigovem mnenju «močna, sva bodna in enaka za vse in kjer bi bile verske zadeve posameznika samo vprašanje odnosov med njim, in bogom*. Craig je še poudaril, da obstaja možnost odkrite državljanske vojne, če ne bi prišlo do takega sporazuma. Prejšnjo sredo — je dejal — je res prišlo do bedastega in nesmiselnega nasilja, toda obstajala je resna nevarnost, da protestanti zanetijo krvavo državljansko voj-
ANGLE3KI ČUDAKI
Angleži so od 'nekdaj znani kot flegmatični ljuuje in vedlei čudaki. Kdo še ni zoijal šal na račun Britanca, ki je «brii» travo na vrtu pred hišo aii na račun ostalih njihovih konjičkov. ki jih je nič koliko. In prav Angleži (kdo pa če ne oni) so se spomnili, da je še vedno čas, aa izumijo dežnik. Kaj tistega velikega, ki ga upo-racljamo že par stoletij? Ne, vsekakor ne, saj mora biti britanski dežnik nekaj originalnega. Gre za majhen dežnik za... pipo. Izvedenci za marketing neke angleške družbe so se namreč vprašali: Kaj pa če naš državljan pozabi aežnik doma in zaradi nepričakovanega naliva ne more kaditi pipe na ulici? Problem so rešili tako kot smo že povedali: izumili so dežnik za pipo. Računali so verjetno tudi m to, da je v vsakem Angležu dovolj čudaka, da bi v primeru nepričakovanega naliva potegnil iz žepa r ^ niček in ga nataknil na Vi./o ter blaženo kadil, namesto da bi stekel pod prvo streho. Cena izuma bo seveda tudi primerna njegovi vrednosti: 425 tisoč lir.
LJUBEZEN
In spet imamo Angleže v zobeh. Neki britanski poslanec je poslal ministru za obrambo pismeno vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o prepogostih dopustih poročnika Marka Phi-lipsa, domnevnega skoraj1 tajnega zaročenca princese Ane. Pričakovati je, da bo minister odgovoril na vprašanje danes na dan svetega Valentina z vso resnostjo, ki jo - problem terja.
no ki bi trajala nekaj dni. Ta nevarnost krvavega obračuna zaradi posega neodgovornih ljudi, obstaja še vedno.
V svojem govoru ni Craig pojasnil, kako naj bi prišlo v sedanjih razmerah do ustanovitve takega «dominiona».
Faulkner, ki je poslušal posnetek Craigovih izjav po televiziji, se je močno razjezil. Takoj je javno izjavil, da ne smatra več Craiga za člana unionistične stranke, ker je načel vprašanje neke neodvisnosti Ulstra od Anglije. Nekaj takega je nesmiselno za unioniste, ker so pač privrženci tesne povezave med Ulstrom in Anglijo.
Spor med protestantskima voditeljema je brez dvoma zelo resen, toda upoštevati je treba tudi možnost, da so Craigove izjave uvod v ustanovitev stranke severnoirskih skrajnežev. Predsednik «Van-guarda* je namreč zelo vpliven politik v nekaterih protestantskih krogih, če bi zapustil unionistično stranko, bi verjetno povlekel za seboj precej ljudi, kar Faulknerju prav gotovo ni pogodu.
tudi možnost nadaljnjega napredka sodelovanja na področju turizma, znanstveno tehničnega sodelovanja in na področju kmetijstva in vprašanja vlaganja kapitalov v skupne projekte v Jugoslaviji. V tem razgovoru je bilo načeto tudi vprašanje delovanja jugoslovanske ekstremistične emigracije, o katerem sta obe vladi razpravljali še pred obiskom Sirotkoviča.
Pri preučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj sta državnika posvetila posebno pozornost evropskim vprašanjem in pobudam za krepitev evropskega sodelovanja in varnosti. Med razgovori sta obe strani ugotovili, da prenehanje vojne v. Vietnamu odpira nove možnosti za nadaljnji razvoj mednarodnega konstruktivnega sodelovanja in s tem v okviru dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Sirotkovič se je danes sestal in razgovarjal tudi s tajnikom za finance Shultzom, predsednikom eksportne - importne banke Kaemsom in drugimi osebnostmi. Na razgovoru pri Rogersu so bili tudi jugoslovanski veleposlanik v Washing-tonu Toma Granfil ter člana jugoslovanske delegacije, pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Milovan Markovič in pomočnik zveznega tajnika za finance Gavra Popovič.
iiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiil
Po remiju z Mercatorjem
(Nadaljevanje s 5. strani)
V FILMSKIH KROŽKIH
La Cappella in Kinoforum predstavita
«Le italiane e l’amore»
Danes, v sredo 14. t.m. ob 19. uri bo La Uappeaa Unaergrouria predvajala italijanski ommous film iz leta 1961 «ne itadane e l’amore», ki ga je pripravil Cesare Zavattini. Film vsebuje vez epizod, ki so jih podpisali Marco Ferreri, Lorenza Mazzetti, Pietro Nelli, Gian Vittorio Baldi, Giulio Questi, Gianfranco Mingozzi, Florestano Vancini, Nelo Risi, Giulio Mačehi in Carlo Musso.
Jutri, v četrtek 15. t.m. ob 1945 bo Tržaški kinoforum v kinu Astra otvoril večer in obenem ciklus pa svečen režiserju Marcu Ferreriju z režiserjevo epizodo «lnfedelta coniu-gale» iz zgornjega filma «Le italiane
čajne, bi bil poraz verjetno nižji-Res je tudi, da sta v moštvu manjkala dva stebra: Jerončič in Cotič. Končno pa se je igralcem tak poraz dobro prilegel, da stopijo na realna tla po izjemnem uspehu z Mercatorjem.
Adria — Rudar II 5:4 (3:1)
STRELCI: v 8. min. Kolenc, v 25. min. Jerončič, v 37. min. Fornazarič, v 40. min. Jerončič, v 69. min. Peršolja, v 71. min. Radak, v 75. min. Ojstršek, v 84. min. Jerončič, v 86. min. Ojstršek.
ADRIA: R. Silič, Marvin, Uršič. (Petrovčič), Cotič, Ivčev, Benede-tič, (E. Silič), Fornazarič, (Peršolja), Jerončič, Klanjšček, Bagi, (Rebec), S. Frančeškin.
RUDAR II: Šeško, (Čamer), Kosec, Novak, Dornik, škofca, Čop. Ocvirk, Vodlan, Baš, (Radak), Kolenc, Ojstršek.
Nedeljska tekma Adrie z drugo ekipo Rudarja je bila prijetnejša od sobotne, tako za igralce kot za gledalce. Predvsem se je namesto dežja pokazalo sonce, čeprav je bilo igrišče še vedno dokaj slabo. Tekma pa je bila v nekem pogleda tudi bolj zanimiva, ker sta bil* ekipi enakovredni. Napadalci so bib bolj razpoloženi od obrambnih igralcev, kar kaže veliko številp golov. Domači napad je tokrat prišel do polnega izraza, potem ko j® bil v soboto brez moči. Najboljš* domačin pa je bil Dušan Jerončič, ki je slavil svoj prvi hat-trick. odkar igra pri Adrii.
B. P.
..........................................M,.Ml..........................................................................
UGOTOVITEV AMERIŠKE ZNANSTVENE KOMISIJE
Nadzvočna potniška letala so ekološko nevarna
Izpušni plini njihovih motorjev zmanjšujejo koncentracijo ozona, kar je lahko usodno za človeštvo
V PRIJATELJSKI TEKMI
Olimpija-Radnički 0:0 ZTE (Madž.)-Koper 5:1
Na slovenski obali smo domal® vsak dan priča pomembnemu nogometnemu dogodku. To je pač P®( sledica tega, da se na istrski oba® pripravljajo za spomladanski de* prvenstva številna jugoslovanska >° tuja nogometna moštva. V Kop*® sta se srečala v prijateljski tek*1® ljubljanska Olimpija in kragujevšk* Radnički. Izid 0:0 kaže, da je ***®' štvo Olimpije že nekoliko utrujen®-,,	-	. saj je v zadnjih tednih odigralo kaf
e lamore». To je prvo delo, ki ga pet tekem, ne računajoč na napor* je i-erreri podpisal v Italiji, medtem ne treninge.
V soboto pa sta se pomerila ® Kopru madžarski prvoligaš ZTE *® domači Koper. Zmagali so gostje s 5:1 (2:0). Edini zadetek za do; mače je dosegel Ivetac. Madžarsk* trener je izjavil našemu sodelavca-da so ga domačini presenetili z dobro in borbeno igro. Nadvse P®” hvalno pa se je izrazil o tukajšnjih krajih in o gostoljubju prebivalce®-
L. O.
ko je prej že režiral tri filme v Španiji. Za episodo bo jutri kina forum predvajal še Ferrerijeva filma «L’harem» in «11 seme del-l’uomo».
G. S.
NEW YORK. 13. — Velikim težavam, ki jih imajo Francozi in Britanci s svojim «concordom», so se pridružile še nove ekološkega značaja. Komisija ameriške državne akademije znanosti je namreč ugotovila, da bi veliko število nadzvočnih potniških in trgovskih letal tako onesnažilo atmosfero, da bi človeški rod to plačal z velikim številom smrtnih žrtev.
Za kaj gre in kakšna bi bila škoda, ki bi jo povzročila nadzvočna letala? Naš planet je obdan s plastjo ezona, plina, ki ima lastnost, da vpija ultravijolične žarke. Ta plast stratosferskega ozona, vpija največji del visokoenergetskih kozmičnih žarčenj in jim onemogoča prihod do zemlje. Motorji nadzvoe-
nikih potniških letal pa bi izpustili v atmosfero toliko vode in drugih kemičnih snovi, ki bi precej zmanjšale to obrambno plast. Ameriški znanstveniki so preračunali, da bi le 5 odstotna redukcija koncentracije ozona povzročila 26 odstotni povišek količine ultravijoličnih žarčenj, ki bi zadela zemeljsko skorjo. Samo v ZDA bi ta količina žarčenja povzročila vsaj 8 tisoč primerov raka na koži več in terjala 300 smrtnih žrtev.
Poleg tega vpliva na človeka, bi žarčenja tudi zrušila ekološko ravnovesje. Otežkočena bi bila reprodukcija planktona v oceanih in rast rastlinja, spremenjen pa bi bil tudi življenjski ciklus žuželk. «Vsaka
sprememba, ki terja spremembo življenjskega ciklusa žuželk -- trdijo znanstveniki — je ekološko zelo pa membna. In ultravijolično žarčenje bi zelo verjetno povzročilo tako spremembo, da o vpbvu na genetski kodeks sploh ne govorimo*.
Ni naključje, da je ameriška znanstvena komisija objavila rezultate svojega raziskovanja (do podobnih ugotovitev so že prišli tudi nekateri evropski znanstveniki) pred začetkom razprave v ameriškem kongresu o načrtu za izpopolnjeno nadzvočno potniško letalo. Nixon je pred kratkim zahteval od parlamenta naj odobri' povišek sklada za raziskovanje od 11 na 28 milijonov dolarjev letno, da bi finansiral na črt za nadzvočno letalo. Kongres pa
je ze leta 1971 preprečil -iresničitev tega načrta pod pritiskom ekologov.
Ge k tem težavam dodamo še dejstvo, da se je ameriška družba ^American Airlines* po odločitvi družb 1WA in Pan Am odpovedala predpravicam za nakup šestih «con-cordov* in da tudi japonska letalska družba ne namerava kupiti francosko - britanskega nadzvočnega letala, potem so jasne težave, s katerimi se spoprijemata Pariz in London. To še ne pomeni, da je «con-cord* obsojen na smrt, dokazuje pa, da je njegovo «zdravstveno stanje* zelo kritično. Ljudje se namreč začenjajo zavedati, da je naš planet že dovolj onesnažen in da drugih onesnažujočih sredstev res ne potrebujemo.
TENIS
Za teniški pokal De Galea se h® letos potegovalo 30 držav. Med njih® bodo prvič tudi Tunizija, Indija *.n Avstralija. Na tem tekmovanj lahko nastopajo le moški tekmoval1® pod 21. letom starosti. Finale bo Vichyju od 2. do 7. avgusta.
* * *
Na mednarodnem teniškem tu£ nirju v Torontu je Jugoslovan F1' lič odpravil Avstralca Phillips-ftl°<>’ rea s 6:4 in 6:2.
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija bo da*16* predvajala v okviru oddaje «Špori®, sreda* dva športna dogodka (PF, bližno ob 22. uri): najprej polčas košarkaške tekme !£I®Sia CDKA. veljavne za polfinale pok®
prvakov, nato pa del mednarod®
šestdnevne kolesarske dirke V h®
• lanu.