o d A KN rt TIHA TRST, petek 27. aprila 1956 Let0 XII. - št. 101 (3339) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93*808, 37-338 UREDNIŠTVO: J-37-338 — pLj-V.«' GOBirA^n! n n? *ELEFON S3-*M IN 84-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA St. 28 — Tel. V Sirim , on’ , i° - — 9GLAS,: *-J2.30 jn od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ~ 1 ■ 1 nančno-upr a v ni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z-375 • Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst J!±GANiN IN HRUŠČ EV BOSTA ODPOTOVALA DANES DOPOLDNE IZ LONDONA Snodbndno noročilo o londonskih razgovorih ja okrenilei mednarodnega zaupanja in sožitja ^telno ■ a S° 30 8PorazumeH ° podpori OZN za ohranitev miru na Bližnjem vzhodu in n»k .' čimprejšnjega sporazuma za razorožitev - Konkretnejše možnosti pa so 0f**a'' giode^ trgovinskih odnosov, zlasti pa kulturnih in drugih stikov - Foreign c® poudarja posebej, da glede zedinjenja Nemčije ni moglo priti do soglasja iave '*?. aagleško-sovjetske iz-•a 'kr--- ^e. bRa objavljena *orov 26. — Uradno koncu londonskih razgo- fceri ilnJci sta ib podpisala Oj Bul6anin, se glasi: Nsedni, do . 27- aprila sta tisedn'1 ^ U ministrskega sve- f^idiia ®ulSabin ter član Puščev y.rhovnega sovjeta ‘ralie« obiskala Združeno J'HVn n - ___ itneo, na povabilo vlade • «. . " VPlipOnr*..« 4 trsvlTaia veRčanstva ter raz- ^ikom 2 Ministrskim pred- fin*. ^ Anthonyjem Ede- lWvr,- zunanjim ministrom 1 član-1® ” - ----- '5»stVa 1 vlade njenega veli] Hiio Polo: ?>i Lioydom in drugi- ■tv9 * - 0 angleško-sovjetskih ln o mednarodnem aiu v celoti. Obe stranki predloge, ki so jih sestavile fcu ti8taz.8ovore vodili v du- li i °2kr‘tO£. srčnosti in reali- htVečino ftislo i°V’ kl so sedaj važni, istne tUdi do izčrpne in zgovori so se nanaša- mednarodnih PtM’ 'zmenjave gledišč itn«, stf >Sa t niki ZssR in Zdru-M hu*iestva so priznali, 1°vjpi.,..1Ia utrditev angleško- ^tn. , h odnosov na politič-tej) kovinskem, znanstve-^ročiih nem 'n drugih dl v korist narodov *v°je -zav- Izrazili so tudi >«iLfprieanJe. da bi to l# !t>loil*0 k utrditvi miru ■osne >ili varnosti. !:h vf»j s° tudi voljo svo- ht. foi, °sti. delati za nadaljnje mednarodne na- !»žaj' Upoštevajoč sedanji Siiii' ko ni potrebnega za- i^oja n, - «----------r ;#iali .v ed državami. so pohabijo °-° odl°čenost, da u- i, °kw.Vse možne ukrepe JjjPanj. ev mednarodnega °V *er izboljšanje od- 5j°, d?ed državami. Priznali z:3.Je eden izmed važ- za okrepitev aNi mI688 zaupanja v o- trV/^kjh med odgovornimi - Mki; ti stiki so pri- 1 c “iki: a,?ktivlZitiVne rezultate, bu. Hps drŽ3vi bodo v nju-v nSeb°inih odnosih in ti držiUnib* odnosih z dru- 0>« drža,. odnosih z ara it- ■ ‘ vodila nacelj |ivlia -hftčani so, da pred-" lii- a6° za prijatelj- „i »ožitj °Vanje in miroljuben 116 pl med vsemi država-LS fde na njihove so-t. S. teme Nti ne 'kli . ter spoštovanje ..cu Jliv0jer teritorialne nedo- 9jlje *■ kakor tudi nevme- JSih rt.v. notranje zadeve % edve j - tbj ^.državi bosta nare- i.hdtvm°80ce. da se konca S “vnu *_i— -- —u > J.v?ta it> da. tekma na vseli °0c t,' tretl da se na ta na' dtU dlJo narodi sveta J,.. th,*8ali ain'ki obeh uržav so at«.,'1 Dnsoi .. . . novo vojno. f.,tlitevP°Sebno važnost VhepriAa,y ? rn°st i v Evropi, ». Iom . aaJu, da sta mir in Ev ropi bistvene vaz- v, dhranitev svetovnega '1 1 1 % *’l n mv-vz-i-vg,. o Prišlo do spora- tian-^fedstvih za dosegi 11 tiha ena. kCf P^hpa dru8e medna' W?6 Ev me, vključno pro-kT‘o ,°Pe >n Azije o ka- ob'drenjali Sled'®da V,?s‘s V1 Zg“-ea.Ve strani priza. . Utrdj, rešitev v ko-Ve splošnega miru. O/fejkl ZSSR in Zdru-tih , ij??tva so prišli do bij'hbea jučkov o nekate-». ■ kate-Posumeznili proble-so proučevali: K ur. kraljestvo ;n Žrti. IN -SREDNJI VZ f K«.!. V/Kurtu v- Ib tl .,.tar j b.1? Va°iSanje ohranitve mr t|, vse '?1° trden namen sto-hi h ol-;ar ie v njihovi mol % 0°sta aV2,hodu- ' l“ ““ jlhu 0rn ■ Potrebno pod- znjem in V ta na- izaciji združenih jJ11na Pa'cstinskem uj;" Za izvedbo pn- ViaafCpov Varnostnega obeh držav sma-v -fepi“‘.s* morali konkret- •'Mbi^-,.ta namen sprcje-iTli prihodnosti v tl(Ii'>rtZadet*n'ona'n'mi težnja- 'iik itotv-hnarodov in za te5&-da se °bvarui 'Ce,tt obvaruje vtsnost, ter v po- z načeli, iz- 'Vrzav listini OZN- v,ari '» .V#. Pozivata prizadete h. 8h>. >,a sr. — : ...----------- htuhPttčii spreimei° ukrepe IRLd-litMnr-e-ejinejo ui W* na hV. povečanja W, ^ru p,°drocju demarka N d s \-kl ie določena v S t0 brj^tojnim dogovo- L Ikr^rnipi,, .1_____;______ ithhtHpt^mtriu", sklenjenem hr^t. p"? in arabskimi dr-V - t>rj “dPirali bosta tudi lbtku'fnePr„ydi za zagotovi-Kr tftii Je?'tve spora med f.ržavami in Izrae- Jjg\ ■■■■ ev ihV?znost vprašanja bSt^kVa1 PodlaRt- ki bo KcN nrAn. hi« ni, osta zaradi teg . Sh *zj.V l? OZN za olajša- k bh^žav bekuncev. Vladi *'s -**j£ , -«*-niu svoje trd--jt, ttoiji- bodo druge dr-Ni - Vse, kar je mo-N tl0 p m.-igajo OZN. da jif k* JtS;1' ‘-m, je mo- tik-ittsk"tirne rešitve sporu iH’Zu tn varnosti na državami ill ,la ta način s. Iti 11 Srednjem vzhodu AtlVm. RAZOROŽITVE h Nl0 ,av° gledišč se je 5^^' Pregli. proble- 4 J’ 60 . zav so proučili Bb»to knega je prišl L Pri OZN, ter prizadete velesile. Zedinili so se, da bi rešitev tega problema imela kar največji pomen za ohranitev svetovnega miru. Vlada ZSSR in vlada Združenega kraljestva pripisujeta veliko važnost sklenitvi primer-nega mednarodnega dogovora o tem problemu. Tak dogovor bi pripomogel k zmanjšanju mednarodne napetosti, k povečanju zaupanja med državami in k olajšanju bremena voja ških stroškov. Obe vladi sta se zedinili o veliki važnosti, da se človeški rod reši pred grožnjo nuklearne vojne. Njun skupni cilj ostane dokončna odstranitev nuklearnega orožja ter izključna posvetitev nuklearne energije miroljubni uporabi. Nadaljevali bosta svoje napore za dosego tega cilja. Vladi ZSSR in Združenega kraljestva priznavata nujnost, da pride do dogovora, po katerem bi bilo treba brez odlašanja pričeti izvajanje praktičnih ukrepov za bistveno zmanjšanje — pod primerno mednarodno kontrolo — oboroženih sil držav (s primernimi zmanjšanji njihove oborožitve), tako da bi izvedlo zmanjšanje najprej pet velesil Vladi obeh držav bosta nadaljevali svoje napore za potrebno razumevanje glede tega problema med prizadetimi državami, v okviru OZN in pri podkomisiji za razorožitev. RAZVOJ ANGLEŠKO-SOVJETSKIH TRGOVINSKIH ODNOSOV. Razpravljalo se je tudi o problemih, ki so v zvezi z nadaljnjim razvojem trgovinskih odnosov med ZSSR in Združenim kraljestvom. Predstavniki obeh držav .-.o se zedinili, da bi razvoj trgovine med ZSSR in Združenim kraljestvom lahko znatno pripomogel k bolj tesnim od-nošajem med obema državama. To bi lahko dovedlo do bolj racionalne uporabe proizvodne kapacitete pri obeh in bi prav tako spodbudilo trgovanje med Vzhodom in Zahodom. Med razpravo so sovjetski predstavniki povedali, da je moskovska vlada pripravljena v znatni meri razviti trgovanje z Združenim kraljestvom. Tudi angleški predstavniki so pokazali svojo željo, da bi se trgovanje razvilo. Sovjetski predstavniki so zatrdili, da bi ZSSR v prihodnjih petih letih od 1956 do 1960 mogla povišati svoje nabave v Združenem kraljestvu (če ne bi bilo omejitev ali trgovinskih diskriminacij) do približne ravni 9 do 11 milijard rubljev ali 800 do 1000 milijonov šterlingov, v.števši naročila za razne opreme in za ladje (okrog 4 do 5 milijard rubljev) kakor tudi nabavo obsežne vrste industrijskih izdelkov ter surovin za vrednost 5 do 6 milijard rubljev. Predstavnikom Združenega kraljevstva je bil izročen obširen seznam strojev, oprem in ladij, ki bi jih lahko naročile sovjetske ustanove. Predstavniki Združenega kraljestva so pojasnili, da je del vodov in surovin v seznamu i ženega kraljestva v ZSSR. pa je prost omejitev in tako I Obe vladi bosta nudili vso obstaja zanje možnost za po-večanje trgovanja. Predstavniki sovjetske vlade so predoči-li, da bi povišanje sovjetskih naročil za stroje, opreme in ladje, kakor tudi povečanje nabav surovin in industrijskih proizvodov v Združenem kraljestvu povzročilo zanje potrebo, da bi povečali svoj zaslužek šterlingov z odgovarjajočim razvojem svojega izvoza, nakar so predstavniki Združenega kraljestva pojasnili, da je trg Združenega kraljestva odprt za obsežno vrsto sovjetskega izvoznega blaga. Predstavniki obeh vlad so se zedinili, da bi morali z angleške strani omenjeni seznam še nadalje proučevati ob pomoči sovjetskih tehniških strokovnjakov. Nadalje so se zedinili o potrebi, da še nadalje proučujejo problem izmenjave potrošnih dobrin in da omogočijo stike med nabavljalci in prodajalci. KULTURNI IN DRUGI STIKI. Predstavniki ZSSR in Združenega kraljestva so razpravljali tudi o vprašanju povečanja kulturnih in drugih stikov. Odobrili so skupno izjavo, ki je objavljena posebej v obliki priloge. Anthovij Eden N. A. Bulganin Skupna izjava o nadaljnjem razvoju stikov med 7,druže-nim kraljestvom in ZSSR: Predsednika vlad Združenega kraljestva in ZSSR sta ob obisku Bulganina in Hrušče-va v Združenem kraljestvu po izmenjavi gledišč izrazila svojo soglasnost o sledečem: 1. Z zadovoljstvom sta u-gotovila, da so bili doseženi določeni rezultati v odnosih med obema državama glede na kulturne, znanstvene in tehniške stike. P bšlo je do vladnih, občinsko!,,, znanstvenih in kulturniL,~s)biskov z obeh strani, kako,- tudi do obiskov gledaliških glasbenih in športnih skupin. 2. Smatrata za zaželeno, da vladi obeh držav pomagata državljanom vsake držaje, da si pridobe znanje o izkustvih in rezultatih druge države na področju literature, slikarstva, kiparstva, gledališča, glasbe, kinematografije, radijskih ;n televizijskih prenosov, kakor tudi znanosti, tehnologije, vzgoje in zdravstva. 3. Naklonjena sta povečanju vsakovrstnih izmenjav med umetniškimi, tehniškimi, znanstvenimi in športnimi organizacijami r.a recipročni podlagi, ki bi na najboljši način približale to, kar lahko vsaka država nudi, in izmenjav primerno kvalificiranih študentov za študij na univerzah vsake države. 4. 2elita pospeševati izmenjavo informacij med glavnimi akademskimi, profesionalnimi in znanstvenimi organizmi v Združenem kraljestvu in ZSSR in povečati izmenjavo publikacij med obema državama na področjih znanosti, tehnologije in kulture. 5. Pričakujeta s simpatijo povečanje individualnih in kolektivnih obiskov sovjetskih možno pomoč za učinkovitost tega ukrepa, zlasti z uvedbo ugodnejših ekonomskih pogojev, 6. Z izgledom na izboljšanje medsebojnega razumevanja, ki je predmet teh izmenjav, izjavljata soglasnost, da se nudi narodom Združenega kraljestva in ZSSR vsaka priložnost, da se poučijo o mišljenju in načinu življenja drugega naroda. V ta namen bosta napravila korake, da se zagotovi bolj svobodna izmenjava pismenih in ustnin informacij. Istočasno s skupnim angle-ško-sovjetskim poročilom je Foreign Office objavil ločeno poročilo, v katerem zatrjuje: Zedinjenje Nemčije v miru in svobodi ostane temeljno načelo zunanje politike britanske vlade. To je po našem mnenju najbolj važno sredstvo za zagotovitev evropske varnosti. Med razgovori ni bilo mogoče doseči nobenega soglasja za dosego tega namena, ker sta stranki ostali na svojih dobro znanih stališčih. Britanska vlada je mnenja, da zavzema zedinjenje Nemčije vodilno mesto med problemi, za katerih r'ešitev se moramo truditi. Britanska vlada se je namreč slovesno obvezala s pariškimi dogovori leta 1954, da bo delala za ta namen. tega seznama pod strateško r državljanov v Združenem kra-kontrolo. Bistveni del proiz-1 ljestvu in državljanov Zdru- Danes, predzadnji dan svojega obiska v Veliki Britaniji, sta Bulganin in Hruščev najprej obiskala grob Karla Marxa na pokopališču v Higlu gatu. Ko sta se vrnila v ho tel Claridge, sta sprejela delegacijo laburistične stranke, ki so jo sestavljali Gaitskell, vodja opozicije, Gooch, predsednik stranke, Morgan Phillips, generalni tajnik, ter Griffiths, podpredsednik stranke. Po tem sestanku je predstavnik laburistične stranke piečital poročilo, v katerem je rečeno, da je ta sestanek odstranil nekatere nesporazume in se je zaključil v povsem prijateljskem ozračju. Zaradi sestanka z laburisti sta sovjetska voditelja odletela z londonskega letališča v Edimburg, ne da bi si prej ogledala, kot je bilo določeno po sporedu, tudi letališke naprave. V Edimburgu je gosta na letališču sprejel državm tajnik za Škotsko James Stuart, v edimburški občinski palači pa ju je sprejel župan. Spotoma sta se Bulganin in Hruščev ustavila tudi v Ho-lyroodu, uradni rezidenci kraljice Elizabete med njenimi obiska na Škotskem; tu ju je sprejel vojvoda hamiltonski. Po paradi škotskih vojakov, po obisku spomenika padlim vojakom, škotskega kraljevskega zaklada in po večerji, ki jo je priredil Stuart, sta se sovjetska voditelja zopet z letalom vrnila v London, kamor sta prispela po deseti uri. Ob 23. uri je Bulganin prispel v Foreign Office, kjer sta z Edenom podpisala skupno izjavo v angleščini in ruščini. Pri tem sta poleg njiju sedela za mizo že Hru- ščev in Selwyn Lloyd, medtem ko so bili navzoči še številni člani obeh delegacij. Prizor so tudi filmali. Ni Pa bilo nikakih nagovorov. Eden bo jutri zvečer ob 19,15 govoril po televiziji o obisku Bulganina in Hruščeva v Angliji.. V dobro poučenih krogih mislijo, da je Eden načeloma sprejel vabilo za obisk v Moskvi. Mogoče bo to objavil jutri med tiskovno konferenco pred odhodom iz Londona. Za obisk že ni določen nikak datum. V prihodnjih mesecih bo Eden zadržan v Londonu zaradi konference ministrskih predsednikov Com-monvvealtha, ki bo bržkone v drugi polovici junija. tijoelM razBovori AMAN, 26. -— Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je imel danes nov razgovor s predsednikom jordanske vlade Ri-fajem. Popoldne pa je Hammarskjoeld odpotoval v Bei-rut skupno z generalom Burnsom. Moskovski radio je v svoji včerajšnji oddaji v arabskem jeziku poudarjal, da zahodni imperialistični krogi hujskajo Izrael, naj grozi s preventivno vojno, zato da bi pripravile arabske države, da pristopijo k bagdadskemu paktu. «Ti krogi, je nadaljeval radio, skušajo danes prepričati Izraelce, da če Izrael ne sproži danes vojne, ga bo Egipt napadel jutri«. ((Izraelski krogi, je dalje izjavil komentator, in za njimi zahodni krogi, se trudijo, da bi spremenili Izrael v orodje, ki naj bi vršilo pritisk na arabske države, ki ne želijo pristopiti k bagdadskemu paktu. Nekateri zahodni državniki, ki so povzročili to napetost, se želijo hkrati zakrinkati kot gasilci, ki so poklicani pogasiti plamene arab-sko-izraelskega spopada«. PARIZ, 26. — Francoska narodna skupščina je sinoči razveljavila mandat drugih dveh poujadističnih poslancev. Od 2. januarja dalje je skupščina razveljavila skupno že osem poujadističnih mandatov. Razorožitev in čl. 2 NATO v razgovorih (xronchi-Coty Pričakujejo, da bo rezultat razgovorov skupen načrt za ..reformo NATO", t.j. za razširitev delovanja NATO na nevojaška področja, ki pa bo vseboval le glavna načela PARIZ, 26. — Predsednik i-talijanske republike Gronchi je imel danes zjutraj razgovor s predsednikom Coty-jem, ki je trajal eno uro in 20 minut. Navzoči so bili tudi italijanski zunanji minister Martino in francoski zunanji minister Pineau ter francoski poslanik v Rimu in italijanski poslanik v Parizu. Gronchi je danes obiskal tudi Institut De France, kjer je imel priložnostni govor. Obiskal je tudi občinsko palačo. kjer ga je pozdravil predsednik pariškega občinskega sveta Feron, kateremu se je Gronchi v kratkem govoru zahvalil. Na večerji, ki jo je v Quay D’Orsayu priredil Pineau, pa je Gronchi v svojem govoru poudarjal potrebo enotnosti zlasti med Italijo in Francijo v okviru atlantskega pakta in drugih zahodnih organizacij. Po večerji je bil sprejem, na katerem sta oba pred- sednika imela v posebni sobi dolg razgovor. Med navzočimi na sprejemu je bil tudi Mendes France, ki ce je dolgo razgovarjal z Gronchijem. Francoski zunanji minister Pineau je po večerji imel krajši nagovor, v katerem je med drugim izjavil; ((Francoski vladi je mnogo na tem, da se določi skupno franco-sko-italijansko stališče pred ureditvijo velikih mednarodnih vprašanj, zlasti tistih, ki se tičejo Evrope in Srednjega vzhoda.« Izrekel je tudi priznanje naporom Italije na industrijskem področju in dejal, da bo Francija lahko prispevala, da izpolni praznino pri proizvodnji surovin v Italiji. Pineau je nato dejal, da je treba preprečiti. «da bi se ošibila zahodna solidarnost, ki je bila zamišljena edino zaradi obrambe, želeti pa je, da bi dejanski in iskreni napori za razorožitev ter bolj iskre ni stiki med Vzhedom in Za- Ri/a predloga za rešitev spora natlumestilf/i prcdsBdnika republike n Zakonski načrt o območju tržaškega prizivnega sodišča v senatu - Cassiani o tržaškem pristanišču in o sporazumih s FLRJ Politični volilni zakon ne bo sprejet pred majskimi volitvami Franco nadaljnje represalije proti stavkajočim delavcem Do sedaj so zaprli 25 tovarn, zaradi česar je ostalo brez dela 30.000 delavcev MADRID, 26. — Oblasti v Bilbao so odredile, naj se zapre 25 tovarn zaradi stavke delavcev. Sodijo, da je okoli 30.000 delavcev ostalo brez dela, ker so zaprli tovarne v Bilbao in na bližnjih področjih. Gre skoraj za tretjino delavcev, ki delajo na industrijskem področju Bilbao. Ena zadnjih tovarn, ki so jih zaprli, je tovarna «Sefranito» ki izdeluje umetna gnojila Do danes zvečer ni bilo znakov, da bo spor kmalu rešen ker so Francove oblasti nepopustljive. Delavci zahtevajo poviške mezd za nad 20 odstotkov, kakor je določila vlada, in poudarjajo, da se teh 20 odstotkov nanaša samo na osnovne mezde in ne vsebuje draginjskih doklad, družinskih in izrednih dajatev. Razgovori o Vietnamu LONDON, 26. — Lord Rea-ding in Gromiko sta se danes ponovno sestala v Foreign Officeu in nadaljevala razgovore o Vietnamu. Njun prihodnji seitanek bo 30. aprila. asa. da Arabska liga v celoti podpira alžirski predlog za pogajanja s Francijo. Iz Kartuma javljajo, da je sudanski zunanji minister sporočil na tiskovni konferenci, da je sudanska vlada uradno protestirala proti francoskemu napadu v Alžiru. V Marseilleu se je danes vkrcalo drugih 2000 francoskih vojakov na tri parnike, ki so odpotovali v Alžir, Oran in Bono, V zadnjih 24 urah so francoski vojaki ubili 50 alžirskih upornikov med spopadi na različnih področjih. V dolini Summa je 5000 francoskih vojakov začelo večje akcije proti upornikom. Iz Rabata javljajo, da je sultan Ben Jusef danes imenoval pomočnika glavnega tajnika stranke lstiklal Ahmeda Balafreja za maroškega zunanjega ministra. Kakor zna- no, je maroška vlada včeraj sklenila ustanoviti zunanje ministrstvo. hodom omogočili zbližanje med vsemi narodi, kar mi od vsega srca želimo in iz česar se lahko porodi svetovni mir«. Pineau je dalje izjavil, da je «revščina činitelj vojne«, in dejal; «Mi bi lahko usmerili del naših skupnih naporov k pomoči, ki jo države, katerih gospodarski razvoj ni še dosegel razvoja naših evropskih držav, upravičeno pričakujejo od nas. Naše sodelovanje na vseh sedanjih področjih je način za okrepitev evropske skupnosti«. V krogih italijanske delegacije zatrjujejo, da sta Gronchi in Coty danes zjutraj govorila predvsem o razorožitvi, o izvajanju čl. 2 atlantskega pakta, o položaju na Srednjem vzhodu in o politiki v OZN. Jutri bosta oba predsednika imela nov razgovor. Zatrjujejo, da je že na današnjem razgovoru prišlo do obojestranske obveze, da bodo skupno proučili najbolj primerne oblike za rešitev vprašanja gospodarskega in socialnega delovanja NATO, da se potem ostalim državam članicam predloži baza za razgovore, ki naj bo sprejemljiva za vse člane. Genevieve Tabouiss piše danes v dnevniku ((Information«, da bodo te dni pripravili v Parizu francosko-italijanski načrt za reformo NATO in pravi; «V krogih NATO sodijo, da bo eden najvažnejših rezultatov francosko-italijanskih razgovorov priprava skupnega načrta za to, kar imenujejo «reforma NATO«, ali točneje «razširitev delovanja NATO na nevojaška področja, zlasti na gospodarsko in politično«. «Ne gre za že izdelan načrt, pravi dalje list, pač pa za določeno število načel in misli, ki jih bo treba proučiti skupno z Martinovimi predlogi, da se pripravi načrt, ki ga bosta obe državi predložili NATO na zasedanju, ki bo 4. in 5, maja«. List pripominja, da kar se tiče razširitve delovanja NATO na gospodarsko in socialno področje, sta italijansko in francosko stališče še narazen glede funkcije, ki naj ga NATO ima glede nerazvitih dežel in področij, ker bi te funkcije želeli v Franciji prepustiti Združenim narodom. Francosko in italijansko stališče pa se stikata glede potrebe gospodarske in finančne pomoči med državami članicami NATO Zarubin zavrnil ameriško noto V Parizu pa so se delegati francoske in maroške vlade sporazumeli o ustanovitvi maroške vojske. Prve maroške enote bodo formirane 12. maja. Vojska bo štela 15.000 ljudi, večinoma Maročanov, ki so prej služili v francoski vojski. Prejela bo francosko c-premo, v njenih vrstah pa bodo služili tudi francoski častniki in podčastniki V Franciji bodo tudi šolali Maročane. ki bodo kasneje kot častniki in podčastniki služili v novi vojski. Vendar še niso uredili vseh vprašanj, ki se tičejo ustanovitve maroške vojske. Tako je na primer ostalo odprte vprašanje, kakšen bo status francoskih častnikov in podčastnikov, ki bodo služili v maroški vojski Zato se bodo pogajanja še nadaljevala. Nixon bo kandidiral za podpredsednika ZDA VVASHINGTON, 26. — Ameriški podpredsednik Nixon je sporočil, na bo sprejel ponovno kandidaturo za podpredsedniško mesto ZDA pri prihodnjih volitvah. To je Nixon sporočil po razgovoru z Eisen-howerjem, WASHINGTON, 26. — Zvedelo se je, da je sovjetski poslanik v Washingtonu Zarubin zavrnil ameriško noto, ki se tiče dveh funkcionarjev sovjetske delegacije v OZN. Ameriški državni departma je namreč sinoči javil, da so ZDA sporočile sovjetski vladi, da sta dva funkcionarja sovjetske delegacije OZN ((nezaželena« v ZDA zaradi vloge, ki sta ga imela pri odhodu petih sovjetskih mornarjev, ki so dobili politično zatočišče v ZDA. Ameriška vlada je v posebni noti tudi protestirala proti delovanju voditelja sovjetske delegacije v OZN Soboljeva ter je zahtevala, naj sovjetska vlada njemu in njegovim sodelavcem da navodila, «naj se odslej držijo svojih njim priznanih funkcij«. Dva funkcionarja, ki ju o-menja ameriška nota, sta A-leksander Gurjanov, glede katerega zahteva ameriška vlada takojšnji odhod iz ZDA, ter Nikolaj Turkin, kateremu je ameriška vlada zavrnila vizum za njegov povratek v ZDA, ker je sedaj v Sovjetski zvezi. Mornarji, o katerih je govora. so bili člani posadke sovjetske petrolejske ladje ((Tuapse«, ki so jo leta 1954 zaplenile Cangkajškove vojne ladje, ko je plula v Šanghaj. Devet članov te posadke je prišlo v ZDA, kjer so dobili politično zatočiščg. Pet od teh pa je 7. aprila odpotovalo v Sovjetsko zvezo, kjer so ob prihodu izjavili, da jim niso dovolili povratka v domovino. Ameriški predstavnik je sporočil, da je ameriška delegacija v OZN obvestila glavno tajništvo te organizacije o noti, preden je bila ta izročena Zarubinu. Domnevajo, da bo Soboljev zahteval posredovanje glavnega tajništva OZN in da se bo Sovjetska zveza sklicevala na sporazum med ZDA in OZN, ki jamči ekstrateritorialnost tej organizaciji in diplomatsko imuniteto njenim delegatom. Mikojan bo obiskal Južno Ameriko? MOSKVA, 26. — V poučenih krogih zatrjujejo, da bi sovjetski ministrski p#dpredsed-nik Mikojan utegnil prihodnje poletje obiskati nekatere države Latinske Amerike. Obiskal naj hi med drugimi Argentino, Brazilijo in Urugvaj. Mikojanovo potovanje v Južno Ameriko naj bi bilo v skladu z obširnim sovjetskim načrtom za razvoj trgovinske izmenjave med SZ in raznimi latinsko-ameriškiimi državami. — J — 27. april* 18,9 VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16,5. najnižja 11,9, ob 17. uri 13,4 stopinj, zračni tlak 1005,5 pada. veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 90 odst., padavine 8,2 mm. nebo poblačeno, morje miirno. w> M Danes, PETEK 27. aprila Peregrin. duh. Računa Sonce vzide ob 4.59 in z*1011.1! n, 19.06. Dolžina dneva 14.07. vzide Ob 21.53 in zatone 00 Jutri, SOBOTA 2». aprria Vital, miuč., Slavica _ DANES OH 12. URI ZAPAHE ROK ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNIH LIST §edem kandidatnih list vloženih (lo včeraj na trž. županstvu Conski volilni urad odobril novi znak Neodvisne socialistične liste - Lista demokratične enotnosti v repentaborski občini V zvezi z včerajšnjo vestjo, da je conska volilna komisija odklonila volilni znak Neodvisne socialistične liste smo zvedeli, ds je nosilec liste dr. J. Dekleva včeraj vložil spremenjeni znak, ki ga na drugem mestu objavljamo in ki ga je volilna komisija na svoji sinočnji seji sprejela in odobrila. Iz urada volilne komisije so nam odgovorili, da novi znak povsem odgovarja zakonskim predpisom. Včeraj je bila vložena na repentaborskem županstvu »Lista demokratične enotnosti« za repentaborsko občino. Lista vsebuje imena naslednjih kandidatov: 1. BIZJAK Jože, 2. GUŠTIN Veljko, 3. GUŠTIN Alfonz, 4. GUŠTIN Ludvik, 5. LAZAH Jože, 6. PURIC Milan, 7. RA V BAR Viktor, 8. ŠKAMPERLE Jože, 9. ŠKABAR Alfonz, 10 ŠKABAR Silvester, 11. SKA BAR Franc. 12. ŠKABAR Ivan pital in «nacionalni socializem«, kar samo na sebi ka- rakterizira to listo. Danes ob 12, uri zapade rok za vlaganje kandidatnih list. Do sinoči so na občinskem tajništvu v Trstu vložili naslednje kandidatne li ste: Komunistična partija, PLJ, Neodvisna socialistična lista, PRI, PSI-UP, Radikalna stranka in Krščanska demokracija, Tudi za pokrajinske volitve so mnoge stranke že predložile svoje kandidate. V volilnem okrožju Devin-Na-brežina so do sinoči predložili svojega kandidata samo republikanci, v miljskem o-krožju republikanci in komunisti, v I. okrožju liberalci, monarhisti in komunisti, v II. okrožju demokristjani, liberalci ter socialisti in komunisti skupaj, v III. okrožju socialisti in komunisti skupaj, liberalci in monarhisti, v IV. okrožju monarhisti in demokristjani, v V. okrožju republikanci in monarhisti, v VI. okrožju republikanci, v VIII okrožju liberalci, demokristjani, monarhisti in komunisti, v IX. okrožju liberalci in demokristjani, v X. okrožju republikanci, monarhisti in demokristjani, v XI. okrožju republikanci in monarhisti, v XII. okrožju demokristjani, monarhisti in republikanci, v XIII. okrožju monarhisti in republikanci, v XIV. okrožju demokristjani in monarhisti. Pričakujejo, da bo danes vlqženih vseh 14 kandidatnih list za tržaško občino in seznam kandidatov za pokrajinski svet. Kot smo že omenili, je bilo za tržaško občino do sinoči vloženih samo 7 kandidatnih list. Včeraj so v Miljah predložili kandidatno listo tudi demokristjani. Conska volilna podkomisija pa je včeraj potrdila kandidatno listo za zgo-niško občino, ki so jo v sredo zavrnili zaradi anagrafske napake enega kandidata. Poleg tega je podkomisija potrdila tudi kandidatno listo PSDI za miljsko občino. Sinoči se je sestal odbor za volilno premirje Določili so volilna zborovanja do 1. maja in razpravljali o razdelitvi prostorov za lepljenje volilnih plakatov na oglasnih deskah. Odbor je končno sklenil, da bodo na jutrišnji seji razpravljali o volilni propagandi strank in gibanj, ki niso vložile svoje kandidatne liste in ki se nameravajo posredno ali neposredno udeležiti volilne kampanje. Tržaško županstvo pa obvešča vse omenjene stranke in skupine, da morajo vložiti prošnjo za lepljenje plakatov volilnega značaja na župana najkasneje do 12. ure danes. Prošnje, ki bodo vložene pozneje, ne bodo sprejete. Včeraj je bilo le malo volilnih zborovanj. Omenimo naj zborovanje PSI in UP pri Sv. Ivanu in v Trebčah, kjer je v glavnem govorila bivša občinska svetovalka Gruber-Bencova. V svojih govorih je poudarila odgovornost štiričlanske koalicije zaradi slabega gospodarskega položaja, v katerega je zašlo naše meeto pod demokrščan-sko upravo ter obrazložila program gibanja, kateremu pripada. Na zborovanju v Trebčah je poleg nje govoril tudi Berti, ki je med drugim poudaril. da bi bilo škodljivo glasovati za indiper.dentiste, ker bi bil vsak glas oddan zanje zavržen predvsem v škodo levice. Ugotovil je, da indipen-dentisti niso storili ničesar v zadnjih letih, kar bi koristilo prebivalstvu. Prav tako je poudaril škodljivost glasovanja za «gospodarsko listo«, ki je navezana predvsem na ka- Propagandistični bilten uprave velesejma letos ho na velesejmu soieiovaio 23 tujin crzav Uprava tržaškega velesejma je pričela izdajati poseben bilten za tisk, v katerem tiskov ni urad objavlja nekatere zanimive podatke o letošnjem 8. mednarodnem vzorčnem velesejmu, ki bo od 24. junija do 8. julija. Tudi letošnji velesejem bo usmerjen proti deželam Srednje Evrope na eni strani in prekomoiskim deželam na drugi. Zaradi tega bo na velesejmu poleg nekaterih največjih italijanskih podjetij kot Finmeccanic*. Finmare it>d„ pristojnih tudi 23 tujih držav. Osem držav bo udeleženih s kolektivnimi razstavami. Te države so: Zapadna Nemčija. Avstrija, Jugoslavija, Madžarska, Grčija, Sirija, Libanon in Jordanija. Velesejem bo razdeljen na sedem večjih oddelkov, ki bodo združevali slično blago ali posebne razstave: 1. Razstava strojne opreme in orodnih strojev Ta razstava bo vsebovala številno strojno opremo, vendar bomo na njej videli zlasti opremo potrebno za gradnjo ladij, ladijskih motorjev itd. 2. Peta mednarodna razstava lesa. Na njej bosta s kolektivnimi razstavami sodelovali Jugoslavija in Avstrija, poleg njih pa tudi tržaški proizvajalci s pohištvom :n z raznimi polizdelki potrebnimi za lesno industrijo. 3. Razstava radio-televizije in električnih gospodinjskih a-paratov. 4. Razstava šivalnih strojev. 5. Razstava opreme za hotele, bare in druge javne lokale kot tudi opreme za pisarne. 6. Razstava obrtništva. 7. Razstava prehrambene industrije. Poleg tega obvešča uprava velesejma, da so številne železniške uprave odobrile popuste za obisk velesejma. Tako je odobren 25-odstotni popust za obiskovalce na železniških jirogah sledečih držav: Italija, Švica, Francija, Avstrija. Jugoslavija, Madžarska, CSR. Poljska. Grčija, Danska, Turčija, Finska in Bolgarija. Portugalska je odobrila 20-odstoten popust. Poleg tega so odobrile železniške uprave Španije, Luksemburga, Belgije in Nemčije poleg 25-odstotnega popusta za obiskovalce še različne popuste za prevoz blaga. «Tržaški Lloyd» in »Adriatica« pa sta odobrila 30-odsto. ten popust za razstavljavce. | ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE ===== LISTE =_ Neuuvisna socialistična lista priredi naslednja volilna zborovanja: danes 27. aprila ob 20. uri: ULICA SV. FRANČIŠKA 20 ULICA R. MANNA 29 OPČINE, Konkonelska ulica 1. sobota, 28. aprila ob 20. uri: PROSEK, v prosvetnem krožku BAZOVICA PADRICE, v društvenih prostorih nedelja, 29. aprila ob 10.30: SKEDENJ, v kino dvorani SV. KRIZ POJASNILO GENERALNEGA DIREKTORJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC Izredno počasna obnova tržaškega železniškega omrežja Za okrepitev Pontebske železnice, gradnjo nove postaje in predora med postajo in pristaniščem ni predvidenih finančnih sredstev Generalni direktor državnih i ga predlagajo zgraditev pre-železnic ing. Di Raimondo je dura, ki bi šel pod naseljeni- v pismu tržaškemu županu obrazložil položaj pri obnovi in razširitvi železniškega o-mrežja. Pojasnila generalnega direktorja se nanašajo na sledeča vprašanja; J. Železniška proga ob obali. Pristaniški promet se v Trstu razvija po «Spodn>i progi« ,ki gre ob pomolih in po «2eleznici Sv. Andreja«. Prva proga gre skozi mesto ip povzroča resne težave razvoju mesta in mestnemu prometu. Te težave bi postale še resnejše, če bi zgradili na progi drugi tir. Druga proga pa ima občutne strmine in zavoje, zaradi česar bi zgraditev drugega tira le malo pri pomogla k povečanju njene zmogljivosti. Tržaške ustanove zaradi te- GROZNi NESREČA PRI GRADHJI EZULSKEGA HftSELJA V SESLJANU Električni lok iiliil 4 delavce Delavci so porivali premični žerjav, ki je zadel oD žico z visoko napetostjo in tako pavzro-čil električni stik-V bolnišnico so oripeljali še 3 delavce, od katerih sta 2 hudo ooečena Grozna nesreča se je pripetila včeraj popoldne okoli 14. ure na gradbišču ezulskega naselja pri Sesljanu, kjer je gradnji 25 4-stanovanjskiti hiš. Gradnjo ima v režiji »Con-sorzio veneto lavoratori«. ki zaposluje 60 do 80 delavcev, od katerih je večina, razen nekaj izjem, iz Benečije in okoliških pokrajin. Podjetje .ie pravkar pokrilo dve hiši in ker je moralo nadaljevati delo pri tretji stavbi, je dalo ukaz, da se 15 metrov visok žerjav premesti k nedograjeni hiši. Žerjav, delo italijanske tovarne gradbenih strojev Carlo Ferro S.A. z nosilnostjo 4 ton. je pritrjen na voz na 4 dvojnih kolesih in je zelo primeren za hitro premestitev. Včeraj malo pred 14. uro NOV DOKAZ ENOTNOSTI DELAVSTVA ACEGAT Velika večina se je izrekla za takojšnji začetek pogajanj Z referendumom je nad 96 odstotkov delavcev in u-službencev pooblastilo sindikalne organizacije, da začnejo borbo za sklenitev kolektivne delovne pogodbe Delavci in uslužbenci pod jetja Acegat so pooblastili sindikalne organizacije, da e-notno odločijo glede agitacije in delnih ali popolnih stavk, ki bi bile potrebne, da se ravnateljstvo prisili k takojšnjemu začetku pogajanj za sklenitev kolektivne delovne pogodbe, kakor tudi da se s pogajanji doseže sprejem delavskih zahtev. Ta sklep je sprejelo osebje Acegat z referendumom, ki so ga organizirale' sindikalne organizacije stroke med vsemi uslužbenci. Referendum je dal rezultat, ki kaže, kako so delavci glede zahtev povsem enotni in kako so pripravljeni na borbo da se čimprej začnejo pogajanja za sklenitev nove aelovne pogodbe s sprejetjem mezdnih in normativnih zahtev. Štetje glasovnic je dalo naslednje rezultate; 1872 glasov v prid stavkovnemu gibanju, 72 glasov proti. Belih glasovnic je bilo samo 11, razveljavljenih pa 8. Tako :-e je torej 96.11 odstotna delavcev in uslužbencev izreklo za pooblastilo sindikalnim organizacijam, da napovedo v najbolj primernem trenutku stavkovno borbo. Izid referenduma so sporočili upravni komisiji Acegat, ki je izjavila, da bo predala razpravljanje o tem vprašanju vsedržavni zvezi občinskih podjetij, čemur pa sindikati nasprotujejo. Sindikalne organizacije, so sporočile, da bodo začele stavkovno gibanje, če se pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe ne pričnejo do 30. aprila. Sindikati so sporočili rezultate referenduma tudi uradu za delo. Sedaj se bo morala upravna komisija Acegat dobro premisliti, kajti drugače bi lahko prišlo tudi do splošne stavke, ki bi seveda imela hude posledice za mestno življenje Uslužbenci Acegat u-pravičeno zahtevajo krajevna pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe, kajti predložitev pogajanj v vsedržavni okvir bi pomenila tudi odložitev rešitve vprašanja v nedogled. Delegacija delavcev podjetja „Pashficio Irieshno" na prefekturi Delegacija delavcev podjetja Pastificio Triestino, ki so suspendirani od 1. aprila, ker je podjetje zaprto, je šla včeraj dopoldne na urad za delo, da bi se porazgovorila z odv. Levitusom. Ta pa ni hotel sprejeti delegacije, marveč j® sprejel samo sindikalnega predstavnika te stroke CGIL, ki mu je obrazložil položaj. Odv. Levitus je posredoval pri Zvezi industrijcev, od katere so sindikati zahtevali sklicanje sestanka že 21. aprila. Končno so določili, da bo t.a sestanek danes. Ce pa do tega ne pride, bo sklical obe stranki urad za delo. Nato je šla delegacija na prefekturo, kjer jo je sprejel dr. Capon. ki je obljubil, da bo posredoval. Dr. Caponu kakor tudi odv. Levitusu so izročili resolucijo, ki so jo v znak ‘olidarnosti z delavstvom tovarne Pastificio Triestino izglasovali delavci živilske stroke. Ofllasne deske za lepljenje volilnih plakatov so v glavnem ie postavljene Poqajanja petrolejske stroke 23. marca je sindikat petrolejskih delavcev nove DZ CGIL v Trstu predložil ravnateljstvu Aquile vrsto zahtev delavcev in zahteval v ta namen tudi sklicanje sestanka. Toda Zveza kemičnih industrijcev, kateri je Aquila predložila stvar v razpravljanje, je sklicala sestanek za danes v Milanu. Ker je sindikat petrolejskih delavcev CISL sprejel zahtevo delodajalcev, je sindikat CGIL pristal na ‘klicanje tega sestanka in bo poslal nanj svojega tajnika. Ta bo v Milanu zahteval, da se morajo pogajanja nadaljevati v Trstu, ker gre za zahteve, ki se tičejo izključno Aquile Opeka na glavo Med delom pri gradnji neke stavbe v Ul. Ananian je 4o-letnemu zidarju Josipu Fe-tčarju od Sv. M.M. Sp. včeraj i proti večeru priletela na glavo opeka, ki je padla iz višjega nadstropja. Zidar se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli s pridržano prognozo qa drugem kirurškem oddelku. so žerjav priklopili k tovorniku. ki ga je zapeljal kakih 10 metrov od hiše. Od tam naprej pa ga je 13 delavcev porivalo; med temi so štirje držali 'železno* krmilo, dva pa sta zavirala, pri čemer sta držala za verigo. V bližini hiše so žerjav premaknili nazaj in tedaj se je gornji del stroja premaknil ter zadel ob peto, pozitivno žico napeljave visoke napetosti (10.000 voltov), ki je speljana iz Tržiča in dovaja tok gornji tržaški okolici. Tok, ki je iz žice prešel na železo, ki je znano kot dober prevodnik elektrike, je dobesedno odbil vse delavce od žerjava in štirje od teh, ki so držali za krmilo, so obležali nepremično na tleh. Po prvem presenečenju so delavci takoj priskočili na pomoč svojim nezavestnim tovarišem. jih naložili na tovornik, ki po navadi vozi pesek za gradnjo ter jih z vso hitrostjo odpeljali, v tržiško bolnišnico, kjer pa je bila vsaka pomoč zaman, ker so bili že mrtvi. Tok jih je namreč na mestu ubil. Mrtve delavce so v bolnišnici identificirali za 29-letne-ga Gina Violo, 27-letnega Gio-vannija Ediminija, oba iz Ar-zegrande (Padova). 41-letne-ga Alessandra Trevisija iz Spresiana pri Trevisu in 34-letnega Angela Gobbija iz Schija pri Vicenzi. Vsi delavci so bili poročeni in so imeli otroke, toda najbolj žalosten je primer Viole, ki je bil le šest mesecev poročen ter je bil oče komaj, šestmesečnega otroka. Kmalu za mrtvimi delavci, katere so tovariši med prevozom skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju, so z zasebnim avtom pripeljali v tržiško bolnišnico še 23-letnega Luciana Pirca iz Medje vasi št. 3. 21-letnega Lina Re.senta iz Cervarese S. Croce pri Padovi in končno 30-letnega Adolfa Antoniazzi-ja iz Tržiča. Prva dva. katerih stanje je resno, čeprav zdravniki še niso obupali nad njima, sta v trenutku nesreče zavirala z verigo Največ sreče pa je imel Antoniazzi, ki bo po mnenju zdravnikov okreval že v 20 dneh. Takoj ko se je zvedelo o nesreči, je generalni vladni komisar dr. Palamara odšel v spremstvu dr. Capona na mesto in kasneje je vladni komisariat sporočil, da so vsaki družini mrtvih delavcev podarili po 50.000 lir podpore v znak solidarnosti. mi predeli in bi povezoval novo pristanišče z železniško progo proti Tržiču. Taka proga bi imela vse značilnosti, Ki so potrebne za razvoj pristaniškega prometa. Državne železnice podpirajo ta predlog in se z njegovo uresničitvijo strinja tudi ministrstvo za javna dela. Vendar pa bi zgraditev predora veljala 6 milijard lir, zaradi česar ne more priti do rešitve tega vprašanja, preden ne bo rešeno vprašanje finansiranja. J. Proga skozi Pontebo. V preteklih letih so se dogovorile zainteresirane železniške uprave, da bodo napravili na tej progi več izboljšav. V tej zvezi so bila predvidena sledeča dela: zgraditev tirov za premikanje v Ronkih, zgraditev novega odseka proge med Zagrajem in Sv. Ivanom ob Nadiži, zgraditev 5 križišč med Vidmom in Trbižem, zgraditev centralnih električnih naprav in podaljšanje tirov na postajah v Vidmu in Trbižu, poprava proge med Karnijo in Ponte del Muro. Za vsa ta dela je bilo predvidenih 15 milijard lir, od česar 1,7 milijard na račun državnih železnic ostalo pa na račun proračuna ministrstva za javna dela. Državne železnice so do sedaj izvršile dela v vrednosti 500 milijonov lir, medtem ko ministrstvo za javna dela sploh še ni pričelo z gradnjami. Državne železnice so sklenile, da se bo potniški promet še nadalje vršil skozi Gorico, medtem ko bodo tovorni promet preusmerili ko bo dokončana, po novi krajši progi. 3. Ukrepi, katere predvideva posebni zakon za Trst. zakonom zadostujejo za združitev obeh postaj na Opčinah, predstavljajo pa le prvo skromno kvoto potrebno za vsa ostala dela Za obnovo dvojnega tira na odsekih Vil-la Vieentina-pieris in Quarto d’Altino-Cervinjan ter za elektrifikacijo proge Mestre-Cer-vinjan bi namreč bilo potrebnih 11.500 milijonov lir. Za zgraditev nove centralne postaje pa bi v Trstu potrebovali g milijard lir. Iz teh razlogov se sedaj gradi samo postaja na Opčinah, medtem ko se ostala dela izvršujejo le deloma. Tako se gradi drugi tir na mostu čez Sočo, kar bo omogočilo zgraditev drugega tira na odseku med Trstom in Cer-vinjanom. Zgraditev drugega tira na odseku Cervinjan-Quarto d’Altino pa je odložena. Prav tako je odložena elektrifikacija proge Mestre-Cervinjan, odnosno so na tej progi zaenkrat predvidene samo nekatere izboljšave signalov itd. Na centralni tržaški postaji pa sedaj urejujejo električno delavnico, centralne električne aparate in nekatere druge naprave. V prihodnjih mesecih pa bodo pričeli graditi nova cestišča in strehe iz armiranega betona ter novo poslopje na Ul. Miramare. Pismo generalnega direktorja državnih železnic, katerega smo objavili skoro v celoti, predstavlja odgovor na vprašanja tržaškega župana, ki skuša na ta način izkoristiti predvidena javna dela za svojo predvolilno propagando. Vendar pa je tokrat kaj slabo zadel, saj je iz obsežnega odgovora jasno razvidno, da se predvidena javna dela zelo počasi izvršujejo in da za veliko večino sploh ni razpoložljivih sredstev. 1. MAJ 1956 NA STADIONU «1. MAJn - VRDELSKA C. - OB 15- uB1 [MUSKA VISIIICA Govorila bosta DR. JOŽE DEKLEVA in tov. BORTOLO pETR0^0' kandidata «NEODVISNE SOCIALISTIČNE LISTI* Živel 1. maj delavski praznik! Doseči hočemo sodelovanje in akcijsko med delavskimi strankami in sindikati ter vse demokratičnimi gibanji. Zahtevamo dejansko priznanje in P°PollL° iSa janje slovenskih narodnih pravic, kot doiov ustava in londonski sporazum. . -raina Zahtevamo, da se čimprej uresniči prosta cona, ki je nujen ukrep za dvig trza ga gospodarstva. Hočemo avtonomijo kot sredstvo za ljudsko sa upravljanje v duhu ustavnih načel. . ,„0ve Tržaškemu pristanišču se morajo vrniti nje’ve. tradicionalne pomorske in zaledne prometne , ze ter njegova trgovska mornarica. Tržaiske v jedelnice in pristanišče morajo biti zaposlen vsej svoji zmogljivosti. Slovenci, Italijani! Branimo z združenimi MU ideale in pridobitve antifašistične in osvoD ne borbe. IN Na sporedu so: GODBA, TAMBURASKI ZBORI, BALETI, lGH®, Es TEKME ZA OTROKE. — OD 17. DO 24. URE ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO- DELOVNI LJUDJE, UDELEŽITE SE! odboH Zakon št. 173 izdan 26.3.1955 n . TT ki predvideva finansirala FredCH/dllje prOI. Ht^eSd raznih javnih del ________________ Trsta, je odobril državnim že- ! leznicam sledeče prispevke: 1-300 milijonov lir za združitev in razširitev obeh postaj na Opčinah, 3.000 milijonov lir za obnovo drugega tira in za elektrifikacijo proge Benetke-Trst, 1.500 milijonov lir za izboljšanje naprav na centralni tržaški postaji. Prispevki predvideni s tem V prostorih USIS je imel včeraj prof. Bartlett H. Hayes nadvse zanimivo predavanje o ameriški umetnosti in njenih evropskih izvorih. Predavateljeva izvajanja so spremljale primerne skioptične slike, ki so dajale podkrepitev zanimivim zaključkom prof. Hagesa. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Skupščine DZ CGIL Drevi ob 17.30 bo v Ulici Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o spremembi pogodbe in o organizacijskih vprašanjih- Na skupščino so vabljeni vsi pekovski delavci. Sinoči je bila v Ul. Zonta skupščina kleiarjev, ki so zaposleni pri Selad. Na skupščini so sklenili, da bodo začeli mezdno gibanje za izboljšanje mezdnih razpredelnic. Ponovno se bodo sestali na skupščini v Ul. Zonta 2 prihodnji I četrtek ob 18. uri ter raz-1 „ x piavljali o načinu mezdnega HUDA PROMETNA NESREČA NA ŠENTJAKOBSKEM TRGU gibanja. '--------------------- Drevi ob 18.30 bo v Ulici T. Vecellio 4-6 sku/ščina u-službencev krajevnih ustanov, ki so zainteresirani na nadaljevanju prostovoljnega zavarovanja pri INPŠ. Voditelji ustanove INCA bodo poročali o pravici uslužbencev do nadaljevanja prostovoljnega zavarovanja in o akciji za priznanje te pravice, ker jo o-srednje vodstvo INPg uslužbencem neupravičeno odreka. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi 5. maja t. 1. • POMLADANSKI PLES \ mali Rossettijevi dvorani. Igral bo « V E SE LI T R Z I S K I KVINTFT» iz Tržiča na Gorenjskem fotografije s plesa Glasbene Matice in od nastopa gojencev SNG so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Fotografije z nastopa najmlajših PD «1. Cankar« so na ogled pri vra- | tarju v Ul. Montecchi 6. Ciganka z avtom hotela ukrasti zlatnino Včeraj je neka ciganka prišla v rojansko urarno in zlatarno, se začela razgovarjati z urarjem, med tem pa si je hotela prisvojiti nekaj zlatnine, kar pa se ji ni posrečilo. Proti večeru so jo zailiše-' vali v prostorih letečega oddelka na kvesturi, zunaj pa jo je čakal ciganski avto a-meriške znamke z evidenčno tablico 732 CM 80. Kateri državi pripada tablica, ni bilo mogoče ugotoviti, kakor tudi ni znana nobena podrobnost, ker policija ni izdala nobenega uradnega poročila. Z motorjem trčil v mlado ženo ki je kasneje podlegla poškodbam Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti mladega motorista, ki se je tudi nekoliko poškodoval IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Pogojno obsojen na 4 mesece zaradi nenamernega umora Ko je 30-letni Pietro Pau-si iz Gorice privozil 7. aprila 1954 i‘ praznim tovornikom s prikolico izza ovinka nedaleč od železnega mostu nad cesto med Nabrežino in Ses-ljanom, je opazil, da je z nasprotne smeri prihajal drug tovornik. Ker je bil preveč na levi strani ceste, se je premaknil proti desni. Zal pa je njegova prikolica zaradi spolzke ceste zdrsnila m silovito udarila ob tovornik, katerega je-šofiral 32-letni Va-lerio Metton iz Ul. Belpoggio, poleg katerega je sedel drugi šofer Silvio Vecchiet od Sv. Jakoba. Sunek je dobesedno zavrtel Mettonov tovornik, ki je nato zdrsnil na levo stran, zašel s ceste, podrl nizki zid in se nato prevrnil na desno stran, pri čemer pa se je prikolica, ki se je odtrgala od prednjega vozila, u-stavila poleg prevrnjenega tovornika. Vecchiet je v zadnjem trenutku skočil s tovornika, medtem ko je sunek vrgel Mettona iz šoferske kabine in ko je mož padel na tla se je zrušil nanj tudi tovornik, ki ga je stisnil ob zemljo. Medtem pa je Pausijev tovornik zaradi sunka zašel na levo. podrl obcestni kamen, trčil ob zid in se nato kakih 80 metrov od mesta nesreče končno ustavil. Pauri kakor tudi njegov kolega Natale Klanjšček iz Gorice sta se rešila brez poškodb- Na mesto je prišel tudi zdravnik Rdečega križa dr. Čisli in najprej izpral malenkostne praske Vecchietu ter nato, ko so gasilci dvignili prevrnjeno vozilo, ugotovil, da je Metton umrl zaradi prebitja lobanje, zloma kolkov ter obeh stegnenic. Truplo pokojnika so kasneje odpeljali v mrtvašnico, medtem ko so agenti prometne policije zasliševali razne očividce. Pausija so po končani preiskavi prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora, češ da je na ovinku vozil s preveliko hitrostjo in s tem zakrivil trčenje, ki se je končalo s smrtjo Mettona. Kljub njegovi obrambi, ki je hotela dokazati, da Pausi nima za to nobene odgovornosti, ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora, Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Urbani. obramba odv. Luzzatto iz Gorice. Znižali so mu kazen 38-letni Giorgio Pezza iz Ul. Corridoni, katerega je januarja letos sodišče obsodilo zaradi ilegalne prisvojitve nad milijon lir, last njegovih delovnih kolegov v tovarni Dreher, ki so ga izbrali za blagajnika notranje hranilnice. na leto dni in 1 mesec zapora teč 35.000 lir globe, je sedaj na prizivni razpravi dosegel znižanje kazni, in sicer na 5 mesecev zapora in 15.000 lir globe. Prizivno sodišče mu je kazen znižalo, ker mu je priznalo nekatere olajševalne okolnosti. Vsi žalostni in potrti so od včeraj v družini Cipriotto v Ul. della Guardia 37 zaradi tragične smrti njihove 23-let-ne hčerke Elde poročene Fuc-caro. Elda je bila šivilja in včeraj, preden jo je doletela nesreča. je bila namenjena k neki družini, da pomeri obleko. Stanovala je s starši in možem Renatom, uslužbencem «Gas compressi«. Cez mesec dni bi praznovala prvo obletnico poroke. Mlada žena je včeraj jla z doma in v trenutku, ko je prekoračila cesto na Šentjakobskem trgu, je o-pazila nekega motociklista, ki je z blazno brzino drvel naravnost proti njej. iz njenih ust se je izvil samo grozen krik, kajti motociklist, ki je v zadnjem trenutku hotel zavreti in zaviti v stran, je silovito trčil vanjo ter jo vrgel v zrak. Mlada Elda Fuccaro je nato priletela na tla, kjer je negibno obležala. Motorist je nadaljeval pot brez kontrole nad vozilom in nekaj metrov naprej se je tudi on zvrnil na cestni tlak. Oba so naložili na prvi avto, ki je prišel mimo in ju odpeljali v bolnišnico,, a tu so Si zdruvniki že po prvem pregledu pridržali prognozo ter ju sprejeli na II. kirurški oddelek: žensko zaradi močnega udarca na glavi z možganskim pretresom in drugimi poškodbami, motociklista, 18-letnega mesarja Gior-gia Vecchieta iz Ul. Valdiri-vo, pa zaradi krvavitve na glavi. Vecchietovo stanje se je proti večeru nekoliko izboljšalo, mlada žena pa je okoli 1630 podlegla poškodbam ob navzočnosti svojega moža in staršev. \ ecchiet je policijskim a-gentom, ki so ga po nesreči zaslišali, izjavil, da se je vračaj s svojim motorjem «Ru-mi» proti mestu, kjer je zaposlen v mesnici Tassinari v Ul. Cavana 10. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel iejo danes 27. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti Amalije J eter čič darujejo vnuki 1.000 na pomoč. Ker ni bilo druge I hr z* Dijaško Matioo. rešitve, so morali Marinija odpeljati v bolnišnico, kjer to ga zaradi zloma gležnja in drugih poškodb sprejeli na | ortopedskem oddelku. ( OLEPAtlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Na okulističnem oddelku pa I „ Yj!0b?,t0 n°b ViT so morali pridržati Giovanni I ncert- Trža‘ T- TTI O • • l Ske filharmonije pod vodstvom ja Todisca iz Ul. S. Maurizio, dirigenta M. Lorina Maazela. So-kateremu je med mešanjem delovala bo znana sopranistka živega apna brizgnilo v oko Gloria Day. n,ekai tekočine. Ce ne bo kom- Na sporedu: Hindemith. Brit-plikacij, bo po tednu dni po- ten in Schubert, civanja zopet lahko delal. Zastrupila se ie 1 Rossetti. 15.00: «Vojaško sodišče«, Močan zobobol bi kmalu G. Cooper, C. Bicktord. pravil 23-letno Romano Mon- Excelsior. 15.00: «Tetovirana vrt faggio iz Ul. Giulia v prera- nica«, A. Magnani, B. Lanca- ni grob. Dekle je namreč ho- i.ai6r' telo z zaužitjem precejšnjega *“Ilvo Pablito števila uspavalnih praškov Nazloaale. 15.00: «Tista. ki bi odpraviti bolečine, a namesto | jo moral poročiti«. B. Stan- tega se je pošteno zastrupila- 00 UČERflJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN FOHOKE wyck. F. Mac Murra.v Filodrammatico. 16.00: »Tolpa poštenjakov«, Toto, P. De Fi-lippo. Supercinema. 16.00: «Stavka žena«, J. Crain, G. Nader Arcobaleno. 15.30: «Deževje v Ranchipuru«. L. Turner. F. Mac Murray. «asran» PETEK, 27 april* 195 'ITtlST POSTAJ* *re. estri: l2-0°neired\vve gpit»iw. 21.15 Orkester P*1«, kv>"' 21.30 Moški vokaimjlct a 21.50 Bach: Brandenb^^ cert št. 3; 22.00 Iz.S' 22 j5 ževnosti i,n umetnost^ jdaV1«. lene: Koncert za in orkester; 22.35 RjjJJJ pevke; 23.00 Veseli t it m t *■ . !?■** 11.45 Simfonična 5 Reportaža S krožne ,v 1 ^ stične dirke po 1 tru; ‘A Koncert Italijanskeg*1 aja .r. Simfonični koncert ,irjg«ira orkester iz Torina, turo Basile. ii O K si , iubD^ii 5.00-6.00 Spored 12 7 „0.8.00 g 6.00 Jutranja glasba, ji; 11.00-12.00 Spored “ j je Qf 13.30 Uganj z nami, rsZv«) j. 14.30 Ustanovitev m pA>: na Primorskem; 1 *• t rje; ske pesmi- 14.50 Zah jju&U |t, 15.00-16.00 Spored 12 6 25 A ,j, 16.00 Plesni ritmi: Tri dueti in zbori; D-1® zanske pesmi: ■ •‘l* «0; .ji* okno: 17.55 Interm«* n<.: 1»|( 19.25 Spored iz I Melodije iz film*.n roma Kerna: 20.00- - j m p iz Ljubljane: 22.15 pevke- 22.45 Ceštt glasba: 23.18 Za pl*8- « i.o v ,J/i jf«5 11.00 R adi ,|sk i k®1 ^2.60,-^.i* Dopoldanski koncerj ^ venske narodne p zbor: ^id Mariborski komorni. e Georgee Bizet: Arlef3.35. & za orkester operni spored: H-? (5 j5 } “„e doma in po svetu, ^ iz na glasba: 15.40 0*Z. rature - Ciril Ko« o trobenti in obla j7.l5 ^a- poldanski koncert. ste - poslušajte!: I8. glofflt- Jjmo človeka: Hel«1]: Av’ narodne pesmi P0'1Loren*1.1? per' vel. s harmoniko gust [iČI* "SV® Nezgode na delu Precejšnjo smolo je imel včeraj med delom na cesti pri Sesljanu 37-letni Ferdinand Dodič iz Ul. Giuliani, kateremu je koleeje bagra odsekalo členek kazalca desne roke. V bolnišnici so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na drugem kirurškem oddelku. V jutranjih urah pa je po-1 stat žrtev nezgode na delu tudi 59-letni Giovanni Marini iz Ul. Vidall. kateremu se je veriga, ki jo je vlekel traktor v pristanišču, zavila okoli noge in ga .potegnila za eeboj. Na srečo je traktorist opazil nezgodo ter je vozilo ustavil in delavcu priskočil Dne 2!h in 26. aprila se Je v Astra Rojan. 16 00: «Don Juanov Trstu rodilo 11 otrok porok je učitelj«, E. Flynn, G. Lollo-bulo 6, umrlo pa je 21 oseb. brigida POROČILI BO SE: uradnik Caphol. 'l6.00: «Največja ljube- Eliseo Veneziani in uradnica zen na svetu«, A. Sheridan. S. Fulvia Luis, mehanik Santo Tof- Cochran. fanin in uradnica Silva Pussi, Cristallo, 16.00: «Neizprosn;i», C. prodajalec Nazario Clon in ve- Gable. J. Russell Zilja Elisabetta Vlezzoll, pek Ro- Grattacielo. 16.00: «Vražji g-ene-mano Acerbi in šivilja Marina ral«. C. Jurgens. M. Koch. Frank, težak Carlo Suber in gou Alabarda. 16.00: »Igralnica«. R. spodjinja Miranda Ferluga, me- Hudson. A Baxter. h arnik Romano Apollinari in ši- Arlslon. 16.00: «Rop stoletja«, vilja Marcella Ottaviani T. Curtis, J. Adams UMRLI SO: 27-1 et ni Viktor Armonla. 15.00: «Kajnova kri«, Lakota, 53-letna Roma Pavan J, Payne. M. Freeman. por. Marchi. 81-letn.i Mercanto- Aurora. 16.00: «Izprijena mladi-nio Šerpe, 71-letna Josiplna Ku- na«, j Dean. N Wood. mar vd, Kočevar. 71-letna Pao- Garibaldi. 15.30: «Toto in Caro-la Godina vd. Babuder, 75-letni hina«, Toto. A. M. Ferrero. Giovani Cherinl, 53—iekn-i Giu- Ideale. 16.00: «Zapuščena«, H. !* seppe Stulle. 66-letni Maroello Remv, J. Douglas. Ersettl, 28-lel.na Bruna Marcuzzi Impero. 16.00: ((Prijateljice«, E. por. Bon, 81-letna Ivanka Ton- Rossi-Drago. G. Ferzetti. Mia C'č vd. Teriente, 77-letni Anton doletnim prepov. Stegel, 69-letni Vittorio Sabadi- Ital1*. 1600: »Stekleni čeveljček« M, 53-letna Angela Cač por. Bo- _ L. Caron. M VVilding seglav, 67-letni Milan Durban!, s- Marco. 16.00: »Raziskovalci 87-letoa Petironilla Rakomarich I neskončnosti«, W. Lundigam, D vd. Morassl, 40-letnl Guerrino „ Addams. Ziivierl, 81-letn! Giuseppe Suoci, Kino ob mor|u. 16.00: »Satank, 81-letni Joseph Spacal, 56-letni nrorllna puščica«, J. Pa.yne. Mario Turina, 77-ietna Micheli- Moderno. 16.00: «Tragična sobo-na Di Carlo por. Triglla, 93- „ **»- V Mature, R. Egan letni Domenlco Sponza. | s*vona. 15.30: »Lord Brummell«, S Gramger, E. Tavlor. Vlale. 16.00: «Tarante!a», J. Agar. M. Cordav. Mladoletnim prepov. Vittorio Veneto. 16.00: «Lov na tatu«, G. Kell.v, C. Grant. Betvedere. 15.30: «Plymouthski pustolovci«, S. Tracy, G. Tier-nev. Marconi. 16,00: «Nad usodo« E Parker. G. Ford Massimo. )6.00: «Na Zahodu nič nove*»a». Novo cine. 1600: «Najlepša žen-ska r>a svetu», G. Lollobrigi-da, V. Gassnvan. Oaeon. 16.00: «Otrok drugega«, Lla Anranda. Hadio. 15.00: «Egipčan Slnuhe«, J. Simmons, K. Purdoin. yen‘?.ia. 15.30: «ZapuSčene» Skedenj. js.oO; «Naailje na ie-ze*u« s narmuiNh" CrW, ku.nl Stanko; 18.45 I* ^ ko Skoberne: . ' nov.skv AretusK« ^ aVav «Portret iz Brl\ Arlen. skladatel. melodij; 23.00-24.0 ^ (r tujino - na valu za8r-r..—'j; $ 17.30 Potovanja. »P« «- 21.00 Ezio D'Erricoi potovanje«. ižV*J?:,ja v metnostnega gledal'5 DRUGI PLANINSKI POHOD S P D T bo v nedeljo 29. t. m. s startom ob 10.30 v Glinščici pri Klunovem mlinu. Ekipe, ki so bile preteklo nedeljo na startu veljajo za vpisane. Pozivamo še druge planince in plaminarsko mladino, da se prijavijo do vključno v soboto 28. t. m. do 20. ure na sedežu SPDT v Ul. R. Manna št. 29. s O z A L J stayC» Umrl je p^8;ZV Marija Čoka. H tovaris^,re^\ mu delovnemu jjg U kajo iskreno s priih® Lk*1 štvo in uprav* ^ dnevnika in dem tiskarne ZTT. . ie u>1 Včeraj 26. t. m'našt boljše življenJe mati mariia vd. „a Žalostno vest . »j Br> # m Marij*. '< ^ in Vanda, tet hC rodniki. .-tc« ,ie oo*01' »|S Pogreb dr*ee j730 danes 27. t. rn. °6 jt. 91 žalosti v BolJU ^fji. 17 aPriI* Trst, dne 2h HUMORSKI dnevnik — 8 — 27, »pril« 1#S< 13. MAJA BODO V AVSTRIJI PARLAMENTARNE VOLITVE Napredni koroški Slovenci bodo glasovali za socialiste Usili dveh največjih aort strank, Ljudske »nke in Socialistične stran-ste’ n!3 V SV0R velikonočni tr . obiavil' volilne pro-j 'n s tem se je uradno e a predvolilna kampanja. j( ^8|r>ja je imela po vojni . tri*rat splošne parlamen-rne volitve. Prve volitve bile v novembru 1945, dru- i , v oktobru 1949, tretje pa ru>rja 1953, Nove parla-, Marne volitve bi morale biti *ele leta 1957, toda zara- spora med omenjenima •Pkama, ki sestavljata vlad-tu be prišlo še pred °® do razpustitve parla-v ,n 'n do razpisa novih ,, l*ev, ki so napovedane za ^maj ietos, toih SVOi*h volilnih progra- obe stranki po pravici B( r|U^eba’ da nove volitve niih odločale o vsakdi- ioč vl>raŠ8njih, ampak o bo-ltie® razvoju Avstrije. Po-Av,tJa. se vprašanje, ali naj ^riJa ostane pri gospodar- «u Stvu Iil *li k ■ ralneSa kapitalizma, a., “°lje rečeno, naj krepi 01°čeni n , -ne tendence v tej sme-ajti v Avstriji že zdav-ftla oi več čistega kapitaliz-*oc'i nai že nadalje krepi jtnt tiine 0'eniente v svo-Sp0t gospodarstvu. Osnovni je Med obema strankama 5j ®asta' v zvezi z vpraša-l ’ kako urediti v bodoče te . 0,eiskimi vrelci. Ali naj Vrei lzlforiščanje petrolejskih Zah-Cev Podržavi, kar namreč !e eva)o socialisti, ali naj bseK ^anie teh prepusti jjht n’m kapitalistom, kar eva Ljudska stranka. Zar a- : . adi ‘ega gre avstrijska s"a stranka na volitve Mud; Pod Vel; ®es'°m: »Za svobodo člo-t, 3’ Proti vsaki diktaturi!« !tJ i njenega volilnega pro-«je 8 pa predstavlja nadaljuj '2Vaianie ((dosedanje u-t, Pe gospodarske politike, ti0 lM®či svobodo in zaseb-v aslnino». cd 10 socialistična stranka tOr,Varia s svojim geslom: je treba humanizi-Viti ’ ne pa človeka podrža-'iudst zahtevajo, naj koj Vu ostane ono, kar mu hi ,Javna posest pripada in ,se Posebno omenjajo m* :t°>ejski vrelci in vodne drugem delu se pa \ bed programa obeh strank X *eb°j mnogo ne kosata. Poliji^Meljita na isti zunanji bod„ 1 'n se opirata na «svo. H, 0 Evropo«. Oba progra-riliju^ndarjata potrebo po , da ’e treba to Ja rsgotoviti pravično i Piogovo mleko, hkrati hrtt., 'biti tud' interese polo •'kov-Se e bolj jasno dokazuje, kili . .odoče volitve v svo- s bistvu '“Vno lahko skrčijo na !t8o vPrašanje, namreč na , ________________ 'tv, . države do gospodar it v s lodska stranka zatrju-jtli v v°iem volilnem programe, P°sebnem poglavju ta- »Ljudska stranka se je zaradi svoje državno-politične odgovornosti do zadnjega trenutka trudila, da bi v razgovorih s socialistično stranko našla dejansko rešitev. V vseh spornih vprašanjih pa se je pokazalo, da je sporazum mogoč edinole za celo opustitve svobodnega mišljenja, gi ga moramo braniti na vseh področjih gospodarske, socialne in kulturne politike«. «Naš politični cilj je lahko edinole svoboda in blagostanje, nikakor pa ne neko sumljivo blagostanje v državni kletki. Pravica vodstva stranke, da sklepa kompromise, ima tu svoje meje. Zaradi tega mora volivec sam odločati, ali bo dal prednost svobodi pred pritiskom ali ne, Zaradi tega je bilo pravilno, da smo šli na volitve pred časom« Ta del volilnega programa je zelo zanimiv, če se zavedamo, da računata obe stranki s tem, da bosta tudi po volitvah nadaljevali s svojo koalicijo v vladi, Y primeru, da bi socialisti izšli iz teh volitev kot najmočnejša stranka, kar po predvidevanjih določenih dunajskih krogov i,i izključeno, bo vodstvo ljudske stranke lahko zvrnilo krivdo in odgovornost za morebiten potreben kompromis s socialisti na volivce same. Teh volitev se bodo udeležili tudi koroški Slovenci, zato nas bo prav gotovo zanimalo, kako in za katero stran se bodo pri teh volitvah o-predelili. Mislimo pri tem seveda na tiste pripadnike slovenskega življa na Koroškem, ki so doslej svoje politične težnje izražali v naprednem smislu, bodisi v borbi za svoje posebne narodnostne, bodisi splošne družbene interese. Z ureditvijo odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo ter z ustrezno postopno (dasirav-no še ne povsem zadovoljivo) rešitvijo položaja slovenskega življa na Koroškem, se je, kot znano, pokazala potreba, da slovenske napredne organizacije na tem ozemlju opu-ste svojo, dotlej sicer potrebno politično dejavnost ter se zavestno vključijo v splošno-državno politično življenje. S tem so se slovenski volivci, avstrijski državljani, tudi močneje angažirali v borbi za pravilno, napredno reševanje He-vilnih važnih notranjih vprašanj, bodisi na gospodarskem socialnem, upravnem itd. področju. Brez dvoma obstaja še vrsta vprašanj, ki bi Jih bilo treba rešiti in ki so izrecno narodnostnega značaja, nanje se nikakor ne sme pozabiti, toda v pogojih in okoliščinah kakršne trenutno obstajajo, bi bilo napak, gledano z neke širše napredne perspektive, vztrajati še naprej v nekih ozkih manjšinsko-nacionalnih okvirih, marveč se je potrebno dvigniti nad nje ter se postaviti na raven širših, splet no-državnih interesov, katerih uveljavitev je treba doseči. Ker smo že prej omenili da je bistvena razlika med volilnim programom Ljudske stranke — avstrijskih demokristjanov — in programom Socialistične stranke vprašanje bodoče ureditve izkoriščanja petrolejskih vrelcev in da so avstrijski socialisti glede tega dosledno zavzeli pravilno stališče, ni potemtakem nobeno vprašanje, za katero teh dveh strank bodo napredni slovenski volivci na Koroškem oddali svoje glasove. Vsekakor za socialiste, ki se zavzemajo za pravilno rešitev petrolejskega vprašanja, in dosledno s tem za boljše materialne pogoje delovnega človeka, za pravično udeležbo vseh delovnih državljanov tako pri ustvarjanju kot pri delitvi materialnih dobrin ter za postopno uveljavljanje dejansko svobodnih odnosov v proizvodnji. Kajti samo z dosego resnične gospodarske svobode se lahko uveljavi tudi politična svoboda in v primeru koroških Slovencev tudi narodnostne pravice, ki doslej še niso bile v zadostni meri uveljavljene. Cim močnejši bodo socialisti, tem večja je možnost, d# se tudi te specifične zahteve slovenskega življa ng Koroškem uresničijo. it »4 .-v; mi ‘V, . si • ,/**> V VELIKI USPEHI NORVEŠKIH SOCIALISTOV NA VLADI Gospodarski dvig Norveške po zadnji svetovni vojni Norveška trgovska mornarica je tretja na svetu - Vsak tretji Norvežan je po vojni dobil novo stanovanje Danes se zaključuje obisk sovjetskih državnikov Angliji. V času svojega obiska sta Hru-ščev in BuJganin obiskala tudi angleško središče za atomska raziskavanja v Harwellu Norveška sodi med dežele, ki so se v desetletju po vojni zelo razvile. Med elemente, ki so to omogočili, je treba v prvi vrsti prišteti dejstvo, da je v svojih okoliščinah dosegla tudi visoko stopnjo političnega napredka in zrelosti. Norveška delavska stranka je v svojem programu napovedala izgraditev nove družbe in Norveška ima vse pogoje, da to uresniči. Rezultati, ki jih dan za dne-m do-seza, to potrjujejo. Pravtako pa je tudi pozitivna njena- vloga na področju mednarodno političnih odnosov. Sicer je članica atlantskega pakta, katerega značaj ni ravno najbolj miroljuben, toda v njegovem okviru je odigrala docela pozitivno vlogo- S popustitvijo mednarodne napetosti, se pravi z u-stvaritvijo pozitivnejših odnosov med posameznimi državami in skupinami držav, »■e je ves čas trudila, da bi se vloga in značaj atlantskega pakta razširila, se pravi, USODNA 22. ODDAJA RUBRIKE .ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ. Hcber/c llvsi preti zmage Od 7 prejšnjih in 2 novincev, jih 5 ni prestalo preizkušnje, med njimi tudi Gabriel-la Airaldi - Roberto Bosi je sin slovenskega očeta, ki je bil premeščen v Faenzo 22. oddaja televizijske rubrike vOdnehai ali nadaljuješ» je bila usodna več kot polovici tekmovalcev, kajti od sedmih prejšnjih in dveh novih tekmovalcev, jih kar pet ni prestalo preizkušnje. Od novincev se je rešil le Gian-franco Farina, trgovski pomočnik v knjigarni, iz Milana, ki je odgovarjal na vprašanja iz operne glasbe, medtem ko so od prejšnjih tekmovalcev vzdržali preizkušnjo le Luigi Scanagatta, Mario De Maria in etnolog Roberto Besi, ali bolje Božič, ker ie simpatični etnolog baje slovenskega porekla. Prvi je nastopil mladi Gian-franco Farina. Odgovoril je točno na vseh osem začetnih vprašanj. Povedal je, da sta po Shakespearovem Othelu napisala istoimenski operi Rossini in Verdi; pri dveh ploščah je točno vedel, da gre za Verdijevo Moč usode in za Puccinijevo Manon Lescaut, in da je bila premiera Verdijeve Traviate, ki je leta (853 doživela polom v Benetkah. Nato zopet plošča, to pot Verdijev Falslaff (ki ga je skoraj zamenjal z Othelom); vedel je tudi za libretista Bellinijeve opere Montecchi in Capuletti. Za njim je nastopila 64-let-na Genovežanka Teresita De BarBIeri, ki si je izbrala no- Pazite na svoja jetra i ^ ' termično • vremenskih sprememb trpijo spomladi žleze z no-y9r,!% izločanjem in živčni sistem, jetra pa občutijo protiudarec v aprilu in maju zmernost v mešani hrani in proč z alkoholom bogovi so jedli v*h pil* nektar, v nji* *°ktVi- ab Pa se je pretakala ia^in vendar se v ^tn * 0značuje s pridev- ki T °čd Solcri,'een smrad, > ajaj° rane, ki se no-jkilt, CeLti in gakajo na ki- 1N1 r!>LSee' ^ak° naI naJ- ^ etimološko sorod- 0 »atu Mrazi, ki imajo ta- b5l>lra(itt«en P°men? t^jen’ Ka oddaia)° ne' rane, je podoben s in U duhu surovih le-ftevea,, v latinščini so jetra izhaja k et*li z ■ t ,'€CUr*. ,k‘i. ’ Mii -**a icor, tekočine, ki Jhltil, !etakala v žilah olim-!h, egov, In prav na je-p se Prežeta s sokrvico, ?V>vi maščevali pri k1 0ja,nU’ ker jim je ukra M. L 'n Sa posredoval r'klenili so ga na tl. » Zr bc. v *žo j-*Ven Pa postavili za k jetraStleba> ki mu je klju-' to • A Prometejeva je-v šj|{0 * sproti obnavljala. r°metejevih jeter je Vi ‘Pesu polrdila’ le da 'e ,, 0 jastreba postavila n ' Ma vsak bolezenski p0 'h* c*l>ce jeter obnav- he °stem; izravnavajo j 0 išločanje, ki jim t. V^tlih ra7n>h žlez; iz nnd-'7 sPolnili, iz S4it- '4 ***iiklf h'P°,i7e i,d- M ^ 0 od nezadostnosti ** ne more takoj prilagoditi nenadnim spremembam v krvnem pritisku, se jetrna nezadostnost ne pokaže takoj. Celo v teku hujših obolenj, se najavlja milo, tako da jo je mogoče zauati-viti pravočasno. Prvi njen znak je slab dih. Aromatične tvarine, ki prihajajo iz črevesja, prehajajo zaradi utrujenosti jetrne ileze v kri in celo v pljuča, Ta slab dih mftre postati smrad, kar napoveduje hujše obolenje jetrne žleze. V primerih, da lažja nezadostnost te žleze ne preprečuje nevtralizacije aromatičnih tvarin, vendarle pa ni kos spreminjanju amonija v ureo. Amonij, ki se tako zbira v krvi, vpliva na živčni sistem; rdtod drget rok, ki je tipičen za starce. V drugih primerih se nezadostnost odraža na področju odnošajev med jetri in hormoni (spolnimi, nadledvičnimi in hormoni hipofize). Tako imamo primere, da nekaterim mala-ričnim moškim zrasejo dojke, drugim odpadejo dlake in las. je. ali se jim pojavijo vodenične otekline. Zaradi vseh teh in še mnogih drugih nevšečnih in nevarnih posledic, bi morali vsi upoštevati dejstvo, da pametna higiena jeter zahteva pametno dieto. Predvsem r.e smemo uživati preveč mesa. niti preveč zelenjave, omejiti pa moramo tudi količino maščob. Meso je koristno zaradi svojih dragocenih proteinov; toda če ga uživamo preveč, preobremenjujemo jetra in tako prispevamo posredno k obolenju tega tako važnega organa. Pravtako je zelenjava neobhodno potrebna zaradi svojih vitaminov; toda ie zauživana količina le-te ni v sorazmerju z ustreznimi količinami proteinov, zgreši svoj cilj. Zaradi termično-vremenskih sprememb trpijo spomladi žleze z notranjim izločanjem ',n živčni sistem. In jetra občutijo protiudarec. Zato je vprav na spomlad, in sicer v aprilu in maju, ko se moramo držati zmernosti v hrani, gomet- Povedala je, da je sle-diia tej športni veji od leta 1930 ir. pri tem doživela marsikatero grenko, zlasti v teh poslednjih časih, ko se Genoa nikakor ne more več uveljaviti tako, kot bi bila njena Srčna želja. Po prvih vprašanjih, ki jih je premagala še z nekako lahkoto, je pri vprašanju, kdaj je Italija prvič nastopila proti Nemčiji in s kakšnim rezultatom, takoj odgovorila, da ne ve in ne ve, in da sploh ne more ni£ odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo Nemčije. Prosila je za drugo vprašanje, na kar ji je Mike ugodil. Na, rezervno vprašanje je odgovorila točno, a že pri naslednjem se ji je zataknilo. Nikakor ni mogla pogoditi kolikokrat je Vec-cliietti- od Genoe nastopil v dr. žavni reprezentanci. Poskusila je z ugibanjem, a ni in m. .šlo. Sele ko ji je Mike povedal. da je nastopil več kot 40-krat, je dejala 43-krat, kar je bilo sicer točno, a... pie-pozno. Sebastiano Rossi, ki je odgovarjal na vprašanja iz italijanske zgodovine in bi bil morali odgovoriti na vprašanje za «4(1.000 lir, je dobil nasledpje vprašanje: Dva iz družine De Medici, oče in sin, sta vzela za Ženo dve sorodnici z istim imenom; kdo sta bila in 'kako sta se imenovali njuni ženi? Poskusil je z Lorenzom De Medici in njegovim sinom Pie-rom ter z Alfonzino in Cla-rice Orsini, a se je zamislil in v mislih ponavljal še neka druga imena, a ni šlo. Mike mu je priskočil na pomoč in mu povedal da, gre za Eleono-ro di Toledo. Tako je moral dati za vedno slovo vsem dosedanjim ambicijam, da bi mu italijanska zgodovina mogla pomagati do milijonov. Luigi Scanagatta, ki je nastopil v isti kategoriji, a iz drugega področja, pa je sreč-: no prestal preizkušnjo ir. toč. no odgovoril na vprašanje koliko pasov zelo iive rumene barve ima neki polž, ttcepeas ali «tncltea muralisv, v svoji tipični in popolni obliki? Pet je po premišljanju odgovoril in dosegel kvoto 640.000 lir. Za kvoto 1.280.000 je kot prvi nastopil učitelj Damaso | Ko je nastopila Gabriella Malagoli, ki odgovarja na Airaldi, je Mike napovedal, da vprašanje iz upodabljajoče u- ji bo kuverto z vprašanjem metnosti. Mike ga je vprašal kateremu arhitektu dolgujemo načrt za cerkev sv. Marije Loretske v Rimu, ki stoji na Trajanovem forumu? Takoj ;e odgovoril; Lorenzu Berniniju, a nastal je mučen molk. Mike mu je po preteku 90 sekund pojasnil, da to ni bil Rer-nini, ampak Antonio da San-gallo. Spričo dejstva, da se je Mike predolgo zadržal s prejšnjimi tekmovalci je naslednjega tekmovalca Maria De Mario takoj povabil v kabino in mu zastavil naslednje vprašanje: Štirje italijanski kolesarji so zmagali v kolesarski dirki Okrog Katalonije: kdo so bili’ Sledil je takojšnji odgovor: Bovet, Rogora, Volpi in Se-iena. Zadnji, ki je nastopil za kvoto 1,280.000 je zdravnik Marco Marzollo, ki odgovarja na vprašanja iz simfonične glasbe, zlasti' iz Wagnerjeve. Preden se je podal v kabino, je pžinesel obljubljeno ploščo, na kateri je bila posneta'arija iz VVagnerjevega Lohengri-na, in ki jo je pel prvi interpret IVagnerjeve glasbe v Italiji, Borgattt. Tako smo poslušali tudi tega, a priznati moramo, da nam ni pustil kdo ve kako močnega vtisa? Vprašanje — ln to prav iz Wagnerja — se je glasilo: S kakšnim leitmotivom se začne in s kakšnim se zaključi W agnerjeva opera ((Rensko zlato«? Za prvega ni imel dvomov, in je takoj dejal, da :e to praelement vode, za drugega, zaključnega, pa je bil sicer pravtako gotov, a se ni skladal s tem, kar je imel Mike napisano v odgovoru. In ko mu je Mike dejal, da je to leitmotiv mavrice, se Marzollo nikakor ni mogel s tera pomiriti in je razlagal, da 'o pravzaprav ni zaključni motiv, ampak da je to leitmotiv meča. ki odpira pot bogovom v Walhallo. O tej nejasnosti bodo končno odločili strokovnjaki, tako da se še ne ve, ali bo mogel Marzollo nadaljevati ali ne izbral princ De Curtis - Totč. In res se je na odru pojavil popularni Toto in s svojo mimiko vnesel nekaj veselega razpoloženja v zaključno fazo včerajšnje oddaje, ki je bila pogubna tolikim tekmovalcem. A tudi to ni pomagalo simpatični Gabrielli, ki je prišla na oder precej preplašena. Mike jo je vprašal: leta 1954 je. RAI razpisala referendum na temo: «10 pesmi, ki naj jih lansiramo»; tri o i le-teh so bile. od enega in istega avtorja; kdo je ta avtor in kakšen jc naslov teh pesmi? Se preden je Mike končal vprašanje, je Gabriella I najvišjim ciljem petih mili-zmajala z glavo in dejala, daljonov. ne ve in da ne more odgovoriti, kljub temu, da ji je Mike skušal pomagati. Zadovoljiti se je pač morala z malim avtom «Fiat 600», o katerem je itak sanjala. Kot zadnji je za 2,560,000 lir nastopil naš simpatični stari znanec Roberto Bosi, za katerega smo zvedeli celo, da ie baje slovenskega porekla. Go. spodična Campagnoli mu je izbrala kuverto, ki je vsebovala ploščo. Smola, ker se Bosi plošč boji. Povedati je moral, ce je neki instrument, z imenom m arinih a . tipičen za prebivalce Bantli, ali za Pig-meice. Odgovoril je Bantu in to s precejšnjo odločnostjo. Zmagal je, in tako stoji pred da bi se sodelovanje držav-članic razširilo v prvi vrsti na ekonomsko in kulturno področje, kot je to nakazano v čl. 2- NATO. Hkrati se je trudila, da bi izboljšala svoje odnose z vzhodnoevropskimi deželami in še posebej s SZ. N' tem cilju je predsednik norveške vlade, Einar Garhardsen, lansko leto obiskal tudi Moskvo. Norveška zunanja politika je veren izraz razpoloženja norveškega javnega mnenja in se v desetih letih po vojni ni mnogo spreminjala, dasiravno ni moč trditi, da bi v tem pogledu ne obstajala določena nasprotujoča si stališča. So ljudje, ki menijo, da bi se bilo treba bolj opreti na Zahod, drugi spet, da je treba izstopiti iz atlantskega pakta in voditi politiko najsttožje nevtralnosti. Močnejše so divergence na področju notranjih vprašanj. Meščanska opozicija se trudi, da bi ohranila svoje pozicije ter zavrla postopni napredek, češ da se je' z določenimi socialnimi reformami šlo že predaleč. Po drugi strani pa se, trdi. da bi se z radikalnejšimi ukiepi (nacionalizacija, okrejjitev 'demokratizacije v javnem in gospodarskem življenju itd.) ustvarili pogoji za hitrejši napredek. V splošnem pa so rezultati, ki so se bili doslej dosegli, zelo veliki, bodisi na tem ali onem področju, a v prvi vrsti na področju povečanja indu strijske proizvodnje. Norvežani so razumeli, da je treba za povišanje življenjske ravni v prvi vrsti dvigniti raven industrijske proizvodnje. Vložili so velike napore in mnogo samoodpovedi, da bi *o dosegli. Vrsto let so skoraj tretjino narodnega dohodka porabili za investicije. Taka so za skoraj štirikrat povečali proizvodnjo aluminija, potrojili proizvodnjo v kemični industriji, si ustvarili lastno industrijo železa in jekla itd. Znatno so dvignili tudi proizvodnjo električne energije. Po načrtu, ki ga imajo, bo ta leta 1960 znašala 30 miii-iard kW. Njena trgovinska mornarica, ki je v vojni izgu bila okrog 2 milijona ton bro-dovja, zavzema danes s svojimi 7,5 milijona ton tretje mesto na svetu. Ribolov je za Norveško od nekdaj predstavljal zelo važ- no gospodarsko panogo. Po vojni so bila vložena velika materialna sredstva za obnovo starega ter zgraditev novega ribiškega brodovja, za postavitev tvornic ribiškega materiala in pribora, kakor tudi tvornic za izdelavo ribjega olja in predelavo rib. Danes je Norveška v pogledu ribiškega gospodarstva na prvem mestu na svetu. Poljedelstvo se skuša i u-streznimi ukrepi dvigniti na stopnjo, ki bi omogočila kritje lastnih potreb, v gozdnem gospodarstvu pa se izvajajo ukrepi za čim racionalnejšo uporabo obstoječega gozdnega bogastva. Leta 1945 je bilo na Norveškem vsega okrog 4000 traktorjev, lansko leto »o iih našteli osemkrat več. Proizvodnja poljedelskih proizvodov se je tako od vojne sem dvignila za 75 odstotkov. Kar zadeva les in lesne izdelke, so ti od nekdaj predstavljali zelo važen izvozni artikel. Četrtino, večkrat celo tretjino celotnega izvoza sestavljajo prav les in lesni izdelki. Zato se vlagajo precejšnja sred. stva za zgraditev gozdnih poti, žag in tvornic celuloze ter papirja. Tudi izboljšanju prometa in prometnih sredstev se posveča potrebna skrb. Po vojni je bilo zgrajenih 2830 km novih cest, 60 km železniške proge, obnovljeni so bili 1 in na novo zgrajeni številni mostovi itd. Za izboljšanje prometa je bilo od leta 1945 vloženih okrog 6 milijard norveških kron. Hkrati s tem pa se je dvigala tudi življenjska raven ljudstva. Po številu novo zgrajenih stanovanjskih poslopij zavzema danes Norveška prvo mesto na svetu. Od leta 1945 se je v 240 tisof novih stanovanj vselilo okrog v milijon Norvežanov, se pravi tretjina vsega prebivalstva. Da- -'L-! S V Od gornjih tekmovalcev rubrike »Odnehaš ali nadaljuješa, so včeraj prestali preizkušnjo le trije: G1ANFHANCO FAKINA (prvi spodaj), MARIO DE MARIA (prvi zgoraj) m LUIGI SCANAGATTA (zadnji spodaj); oslali trije: DAMASO MALAGOLI (drugi zgoraj), MARCO MARZOLLA (tretji zgoraj) in SEBAST1ANO ROSSI (spodaj v sredi) pa niso uspeli. PElMTAliOM MKNI, DA GROZI AMERIKI «NEUARN0ST» S SEVERA Sistem radarskih naprav ki stane 250 milijard lir Strokovnjaki pa zatrjujejo, da je radar že zastarel, ker da so baje že izdelali naprave, ki motijo radarske sprejeme Predvčerajšnjim je predsednik ZDA Eisenhower izjavil, da ZDA pe bodo uporabile jedrskega orožja, razen v primeru, če bo šlo za obrambo načel Združenih narodov. To je prav gotovo pozitivna izjava in pomeni, da je javno mnenje — ki je odločno proti vojni — imelo vendarle določen vpliv tudi na ameriške voditelje. Kljub takim izjavam pa hkrati vemo, da mečejo ZDA v «obrambne namene« neverjetno velika sredstva. Vprav te dni se je razširila v svetu senzacionalna vest o izredno hitrem ameriškem vojaškem letalu, ki doseže brzino več kot 2,500 km na uro. Nič manj začudenja ni vzbubila vest o tako imenovanem »načrtu 572», o katerem se je doslej sicer nekaj šušljalo, nič se pa ni vedelo pozitivnega. Te dni pa so kljub strogi tajnosti prišle na dan nekatere vesti, ki ponovno dokazujejo, da ZDA «ne spijo«, ampak da kljub pomirjevalnemu valu v svetu mečejo v vojaške namene izredno veliKa sredstva. Spregovorili bomo nekaj več o tem načrtu in navedli nekaj strokovnih mnenj v zvezi z njim. «Načrt 572» nosi tudi naslov ((električnega o-broča ZDA«. Ta načrt predvideva velikansko radarsko mrežo, ki naj bi omogočila, da bi slednje naselje ZDA najmanj šest ur pred morebitnim tujim napadom, bilo o napadu obveščeno. Radarsko omrežje na mejah ZDA, razen ob kanadski meji, ie bilo že zgrajeno, toda za ZDA prihaja ((nevarnost« s severa, iz Sovjetske zveze, pravijo v Washingtonu, zato je najvažnejši oni predel, najvažnejša je Alaska in pa severna kanadska meja. Zato se na samih vrhovih, ki gredo od Alaske v razdalji kakih 2500 km do severnih obal Atlantskega oceana, že leto dni na številnih točkah z mrzlično naglico gradijo radarske po- ki jih je dala človeštvu zna-1 prišlo v poštev v času zad-nost in tehnika. Tu so na le-1 nje vojne in tudi v času du zgrajena letališča, na ka- hladne vojne, tako so si sedaj terih se lahko spuščajo tudi težka tovorna letala z nosilnostjo 80 ton. Tod grade Američani ((največje čudo sveta«, kot ga sami imenujejo in prav gotovo bi bilo nesmiselno podcenjevati tak podvig tudi s tehničnega vidika. Toda zato ta podvig tudi mnogo stane. Izvedba tega načrta bo stala nekaj več kot 400 milijonov dolarjev ali v našem denarju okoli 259 milijard lir. Kaj pa pravijo o tem strokovnjaki, predvsem vojaški strategi? Odveč bi bilo navajati mnenja ameriškega Pentagona, saj je načrt njihova zamisel in ga sami torej ne bodo kritizirali. Toda mnenja drugih strokovnjakov niso preveč povoljna in temeljijo izključno na dejstvih. Načrt se je začel izvajati lani in že lani so bile zgrajene prve radarske postaje, listale postaje tc velikanske mreže bi ,>a morale biti dograjene že letos. Glavne postaje bodo opremljene s tako imenovanimi rotacijskimi radarji. Nihče od strokovnjakov ne osporava, da je načrt iz tehničnega zorišča popoln, toda marsikdo se sprašuje, ali bo ta varnostna mreža z vojaškega stališča zares učinkovita. V svetu se namreč novosti na vseh področjih tehnike tako naglo menjujejo ’n druga za drugo vrstijo, da Je današnji najpopolnejši izsledek na področju tehnike lahko že jutri zastarel in zato praktično neučinkovit, kajti na njegovo mesto je prišel nov izum, ki je mnogo učinkovitejši od njega. Kar se samega radarja tiče. je že mnogim znano, da je bil do pred kratkim nekaj tako popolnega, da je predstavljal nezmotljivo varnostno službo, ki je ni mogla ovirati nobena atmosferska niti tehnična ovira. Toda to je veljalo le do pred kiatkim. Sedaj pa to že ne velja več. Kakor so si telv stojanke, za katere se uporab-] niki umislili sredstvo za mo-ljajo najmodernejša sredstva, j tenje radijskih oddaj, kar je umislili tudi take elektronske naprave, ki »zmešajo« tu di najpopolnejšo radarsko napravo. In s tem je radar v grobem pomenu besede baje že izgubil svojo vlogo in važnost. Gornje mnenje je mnenje radarskih strokovnjakov. O-glejmo si sedaj še, kaj mislijo o tem vojaški strokovnjaki Ti ljudje sicer priznavajo veličino tega podviga, sprašujejo se pa. kaj naj bi vsa ta mreža zalegla v primeru a-tomske vojne. Ti ljudje zatrjujejo — čudež med čudeži — da do take vojne nikakor ne sme priti in da si tako vojno lahko žele le ljudje, ki so tako slepi, da ne vedo, da bodo v tem primeru tudi sami poginili. V kolikor pa hi do nje •— na nesrečo vsega človeštva — vendarle prišlo, bi vse radarske naprave ne zalegle in, postavlja se sploh vjprašer^Je,; ali obstaja proti atomskemu napadu kako orožje razen istočasnega atomskega protinapada. Najbplj preprost, a hkrati pa tudi hajbolj zgovoren odgovor je v zvezi s tem dal kanadski generalmajor Mac Lean, ki je rekel, da so se številni narodi v zgodovini že na lastni koži prepričali, da je gradnja obrambnih črt bila brez haska. Kitajci so si zgradili svoj velikanski o-brambni zid, ki ga lahko še danes vidimo, toda razna azijska barbarska plemena so ,a neprehodni zid preskočila in napadla Kitajsko. Tudi Francozi so si s težkimi žrtvami zgradili svojo Maginotovo linijo, toda nacistične čete so jih kljub temu takorekoč za šalo premagale in jih zasužnjile za ves čas vojne, z vsemi ustreznimi posledicami. Ne gre torej za to. da se grade obrambne naprave, pa naj gre tudi za tako popolne, za rešitev človeštva so torej potrebna povsem druga sredstva in ne ((radarski obroči«, pa čeprav stanejo 25Q milijard lir. TRŽAŠKA KNJIGARNA i Je ob izidu novega romana 'mn v Minyr povabila njegovega avtorja Bor Nag Bohorja da bi ljubiteljem lepe knjige dal avtograme na svoje novo delo. Pisatelj je povabilo sprejel in bo V SOBOTO, 28. APRILA od 18. do 19. ure v Tržaški knjigarni dajal interesentom avtograme. Tržaška knjigarna začenja s tem kulturno posebnost, ki je drugod že dolgo priljubljena navada, in je prepričana, da jo bo tudi slovensko občinstvo z veseljem sprejelo '■ Tržaška knjigarna j T It 1» 't : llliea Sv. Frančlika SO : telefon »7-SSH lje so se življenjske okoliščine Norvežanov izboljšale z raznimi socialnimi ukrepi in napredkom v delavski zakonodaji. Slehernemu delovnemu človeku pripada tritedenski letni dopust, a znatno »o se dvignile tudi vse vrste pokojnin. Skupni izdatki za socialne svrhe so se od 140 milijonov v letu 1945 dvignili na 540 milijonov kron v tekočem proračunskem letu. Zdaj se posveča velika pozornost temu, da se delovni čas zniža na 40 ur tedensko, kakor tudi. da se ie naprej razvije sistem socialne zakonodaje, zdravstvene službe itd. Treba je priznati, da so norveški socialisti, odkar so na vladi, napravili mnogo, z« vnaprej pa menijo dvigniti svojo deželo še na višjo stopnjo tako materialnega kot duhovnega blagostanja. Zagreb se pogaja z Bavarci Zagrebško podjetje »Zagreb film« se pogaja z nemškim filmskim proizvodnim podjetjem «Bavaria Filmkunst« /a koprodukcijsko snemanje filma «Kruh in sol«,- ki je zanj napisal scenarij zagrebški novinar Vjekoslav Dobrinčič, režiral pa ga bo František Cap. Snemati bodo začeli v solinah istrskega letoviškega kraja Portorož sredi julija. » * * Po poročilih koelnske radijske postaje je dvajset dežel že prijavilo sodelovanje na filmskem festivalu, ki bo v Berlinu od 22. junija do I. julija letos. :• i: ■' SOGLASNI SKLEP TREH SINDIKALNIH STROK TEKSTILCEV V soboto v podgorski predilnici 24-urna stavka vseh uslužbencev Nesramno pismo ravnateljstva, Ki si ne more »privo-ščiti luKsusa», da bi izplačalo proizvodno nagrado V soboto 28. aprila bo v podgorski tekstilni tovarni 24-urna stavka, katera bo trajala od 6. ure v nedeljo. Veljala bo za vse delavke in delavce, razen za tiste, ki skrbijo za ogenj, ker bo zanje uveden poseben državni sporazum za kategorijo zaposlenih pri umetnih tkaninah. Stavka je bila soglasno proglašena na skupnem sestanku predstavnikov vseh treh sindikalnih organizacij, ker ravnateljstvo še vedno ni odgovorilo na pismo, v katerem notranja komisija zahteva izplačilo '>5.000 lir proizvodne nagrade t-r stalni mesečni povišek, ki se mora uveljaviti ne glede na poviške, ki bodo stopili v veljavo z obnovitvijo delovne pogodbe. Nesramnost ravnateljstva nima primere na Goriškem. Do-si so še vsa ravnateljstva vsaj odgovorila na zahtevo de. lavcev, samo ravnateljstvo v Podgori je smatralo za nepotrebno odgovoriti. Sele včeraj, ko je ravnateljstvo že izvedelo, da so sindikalne organizacije proglasile stavko, je razobesilo na oglasnih deskah »sporočilo osebju v podjetju«, v katerem še enkrat kaže svoj nesocialni obraz ter nerazumevanje za zahteve delavstva. V proglasu je takoj v začetku rečeno, da je bilo »sporočilo« napisano v zvezi s sindikalnimi zahtevami ter nada. ljuje; #Podjetje ne bo upoštevalo nobene tovrstne zahteve. To pojasnilo velja od samega začetka, kajti ni izključno, da morate stopiti v spor s podjetjem zato. da boste dobili tisto, kar vsakdo izmed vas v svoji zavesti ve, da ne more zahtevati; prav tako je o tem prepričati tudi vaše ravnateljstvo. Vaš državni sporazum bo obnovljen; če je obnova sporazuma v težavah, je to prav zaradi težav, ki jih tekstilna podjetja imajo pri prodaji svojega blaga na tržišču«. »Podgorska predilnica, nada. ljuje sporočilo ravnateljstva, je s stroji in raznimi poslopji v veliki meri povečala proizvodnjo. V tem dejanju morate videti jamstvo za zaposlitev in priznanje zaupanja, čeprav mezde niso večje kot pri drugih kategorijah in čeprav vam niso bile obljubljene nagrade Take nagrade se zahtevajo v podjetjih, ki imajo lahko pasivne obračune, ne da bi to vplivalo na njihovo nadaljnje delovanje. Predilnica si teh luksusov ne more privoščiti (!) Zapomnite si, da je uspeh podjetja odvisen od resnosti tistega, ki je uslužben«. Za začetek je «trojna zveza delodajalcev» takoi dvignila svoj greben in pokazala, kaj pome ni za delavce, če si bodo še nadalje upali zahtevati zboljšanje plač. Kratko in malo, izplačevanje proizvodnih nagrad, kot so zahtevale vse sindikalne organizacije, je za podjetje luksus, ki si ga ne more privoščiti. Ali je potem- DRUSTVO SI.OVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri na stadionu »Prvi maj« ŠPORTNO SREČANJE MED DIJAKI IZ KOPRA, GORICE IN TRSTA Tekmovali bodo v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in sahu. Ljubitelji naše mladine in športa vljudno vabljeni. takem tudi majhna plača delavcev, njihovo nečloveško izkoriščanje v nezdravih in nehigieničnih razmerah, luksus, ki si ga delavci ne morejo privoščiti? Delodajalci iz Podgore lahko izvajajo pritisk na delavce in delavke, vendar naj si zapomnijo, da je bila volja zaposlenih po prejemu proizvodne nagrade veliko večja od morebitnega neugodja, ki bi *e morda pojavilo v nekaterih ob čitanju nesramnega pisma, ki teži za tem, da manj trdni ljudje popustijo v svojih zahtevah pred grožnjo. Pismo ravnateljstva naj bo še en dokaz, kakšna svoboščina vlada v tovarnah. Ravnateljstvo naj si posledi. ce stavke delavcev in delavk pripiše sebi. S svojim nerazumljivim stališčem je povzročilo med zaposlenimi še večjo odločnost, da je samo z enot- no stavko mogoče doseči priznanje svojih pravic. FlOT je poslal tudi ravnateljstvu predilnice v Ronkah pismo v katerem zahteva za tekstilce tamkajšnje Toniello-ve tovarne izplačilo nagrade kajti koristi, ki jih je imel tovarnar z goriško prosto cono, so prav gotovo pripomogle k povečanju dobičkov tudi v ronšlči tekstilni tovarni. KINO CORSO. 17.00: »Vsi na krov«, cinemascope. J. Powell in W. Pidgeon. VERDI. 16.00: »Nori nečak«, B. Martin. VITTOR1A. 17.15: #Lassijev pogum«, v barvah, E. Tay-,lor. CENTRALE. 16.00: »Najdenka iz Milana«. V. Serato. MODERNO. 17.00: «Stolp čudežev«, G. Rollin. IZPRED GORIŠKE PRETURE Ugnala je svojo mater ki se je zatekla k orožnikom Oprostitev odvetnika, ki ga je tožila goriška odvetniška zbornica Proti večeru 24. januarja le. tos je prišla na orožniško postajo v Podgori vsa zasopla Valerija Markočič iz Grojne, ki je orožniškemu brigadirju povedala svojo zaskrbljenost zaradi ravnanja svoje hčere 23-letne Avguste, rojene v Rejskem ter sedaj stanujoče v Grojni. Podbrigadir se je skupno z dvema orožnikoma m Mar-kočičevo brž odpravil na njen dom, kjer je našel Avgusto precej nataknjeno- Ko jo je vprašal, naj mu pove, kaj 3e je vendar zgodilo, da je z materjo grdo ravnala, je pokazala vso svojo nejevoljo, ker ji je bilo s strani organa varnosti bila postavljeno tako vprašanje. Tudi osebne legitimacije ni hotela izročiti, da bi lahko ugotovili njene podatke. Zaradi tega so jo enostavno odpeljali na orožniško postajo, kjer je kmalu spo. znala, da nima srtrisia nadaljevati s takim obnašanjem. Včeraj je bila na preturi razprava, na kateri je Avgusta povedala, da se je z orožniki slabo obnašala zaradi tega, ker so prišli k njej ravno v trenutku, ko je bila izredno slabo razpoložena. Njeni izgovori niso pomagali. Pretor jo je včeraj obsodil na 2.000 lir globe s pomilostitvijo in brez vpisa v kazenski list. Druga razprava pa je bila na podlagi ovadbe odvetniške zbornice v Gorici proti 53-let-nemu Giacomu Cigolettiju z Vidmu, sedaj stanujočem v Ul. Mazzini št. 5 v Gorici, kateremu sta dve goriški podjetji dali pooblastilo, da lahko v njunem imenu izterja neke kredite. Odvetniška zbornica v Gorici ga je prijavila sodnim oblastem, ker je menila, da je izkoriščal svoj položaj za opravljanje poslov, za katere ni imel dovoljenja. Na včerajšnji razpravi se ;e pretor prepričal, da ima Cigo-letti pravilno izdano dovoljenje in da ne izkorišča svojega poklica. Oprostili so ga, ker dejanje ni kaznivo. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 14. do 21. aprila 15 rojstev, 11 primerov smrti, 9 oklicev in 7 porok. Rojstva,- Rossanna Rossi, Roberto Daris, Rosetta Culot, Francesco Del Zotto, Renzo Cocetta, Lilijana Klanjšček, Marco Marcolini, Michela Mar-colini, Nadia Visintin, Laura Marengon, Claudia Mocchiut, Aurora Ceschia, Giuseppina Cantisani, Tiziano Marega, Lu. cianj Pasian. Smrti: 60-letni kmetovalec Agostino Uomasin, 71-letni u-pokojenec Carlo Giaccarini, 89-letna gospodinja Eva Ster-pin 71-letni invalid Samo Bernardini, 65-letni Giuseppe Devetag, 77-letni upokojenec Anton Smet, 66-letna gospodinja Maria Stocco, 75-letna gospodinja Veneranda Nussi, vd. Paruzza, 36-letni invalid Ro-dolfo Brumat, 79-letni tiskar Valeriano Belli, 83-letna gospodinja Gisella Rovis. Oklici: agent javne varno-sti .Salvatore Marasco in u-radnica Angela Mileti, pleskar Gottfried Baumgartner Heinz in Ernesta Collini, zidar Ugo Manfreda in tkalka Ada Soprani, orožnik Giuseppe Ben-venuto in tkalka Silvana Ga-liussi. policijski stražnik Angelo Sorrentino in šivilja Silvia Alessio, inženir Giuliano Franzotti in učiteljica Mihaela Grauner, zdravnik Gianfranco Pistolesi in gospodinja Gio-vanna Beviglia, trgovec Enri-co Seculin in gospodinja Jolanda Pertovt, Giuseppe Bas-so in šivilja Mafalda Mene-gutti. Poroke; delavec Izidor Do-ljak in tkalka Ema Vogrič, poročnik it. vojske Giuseppe Vignola in učiteljica Vanda Granata, financar Gino Grel-loni in Anna Lorusso, železničar Felice Podbersig in gospodinja Mafalda Drusetta, mehanik Bruno Vetrich in tkalka Maria Mosetti, optik Rolando Holtl in telefonistka Bruna Sentieri, Fausto Ra. stello in Nerina Chiussi. Požar v dimniku Včeraj ob 15. uri so goriški gasilci odšli v Drevored Vir-gilio štev. 10, kjer so se v stanovanju Marije Masso vnele saje v dimniku. Skoda je znatna. PO TEKMI ITALIJA BRAZILIJA Kaj pravi Julinlio in kaj poraženi? Bivši član brazilske nogometne reprezentance in sedaj desna zveza Fioren-tine, Julinho, je po tekmi I-talija-Brazilija dal izjavo o tem, kaj misli o vrednosti sedanje brazilske reprezentance. Dejal je: Se nikoli nisem videl Brazilije igrati tako slabo. Dejstvo je, da so tokrat moji brazilski prijatelji grešili v vsem; in ne samo pri najlažjih ustavljanjih žoge in podajanju, temveč predvsem v koncepciji igre. Proti takemu moštvu kot je italijansko, ni mogoče manevrirati na tak kompliciran način. Minili so časi nogometnega teatra: sedaj je doba hitre in racionalne igre brez obotavljanj. Dejal bi, doba moderne igre. Naravno je zato, da moram reči, da je rezultat pravičen. Italijansko moštvo je še enkrat dokazalo, da zna igrati; preprosta igra, nagnjena k praktičnosti, kakor mora biti. In ne čudite se, če sem tudi jaz tega mnenja. Tudi zame ima nogomet smisel le, če je igran z edinim ciljem, da se dosežejo goli. V nasprotnem primeru postane nekoristna fantazija. Po mojem mišljenju si lahko neko moštvo privošči akademiziranje samo takrat, kadar je že doseglo zadovoljiv * rezultat. Prej ne! To je seveda moje mnenje, s katerim se naravno lahko drugi ne strinja jo. Ne smete pa mislili, da je ta, ki so jo videli italijanski športniki na stadionu San Siro, resnična, prava Brazilija. Je nekaj bolj zanimivega v ozadju; ljudje, ki znajo igrati spelotos hitreje, brez oklevanj in nekoristnih virtuezizmov. In s temi ljudmi lahko Brazilija vedno ustvari najmočnejše moštvo, kot se je v ostalem to vedno dogajalo. Ne silite me k podrobnejšemu razčlenjevanju igre posameznih Braziljancev. Nisem kritik, sem samo prijatelj. In kot prijatelj o-cenjuj em njihovo igro kot pomanjkljivo in nič več. V ostalem se lahko zgodi vsa- komur, da pokaže manj kot je sposoben. In še nekaj izjav poraženih; Trener in tehnični komisar FLAVIO COSTA: Moji niso igrali na višini svojih sposobnosti, toda ni važno. Od reprezentanc, s katerimi smo se doslej srečali na naši turneji, je italijanska najmočnejša. Prva za njo je češkoslovaška- Naš Didi je bil nerazpoložen in De Sor-di izven forme. Enkrat se zmaga, drugič se izgubi. GINO: Skoda, da nisem mogel igrati do kraja. Italijani so zaslužili zmago, ker so igrali bolje oziroma bolj odločno in bolj praktično. Virgili igra z vsem telesom. Pri nas bi bila skoraj vsaka njegova intervencija prekršek. WALTER: Italija je znala izkoristiti priložnosti in je zmagala zasluženo. Ni mogoče delati izjem, vsi so i-grali dobro, harmonično. O-bramba je »armada«. Mislim, da je Morttuori najboljši tehničar. DIDI: Nisem se počutil dobro. Igral sem slabo in mi je žal. Italija je lepo moštvo. Chiappela je velik, korekten in neutrudljiv krilec. ZD7.1MO: Bili so boljši in so zmagali. Najboljši Mon-tuori, pa tud/ najbolj hudoben. ESCURINIIO: Italijanska obramba dobra, naša slaba. V tem je tajnost zmage. Pri planih najboljši Mon-tuori, jiotem Viola. GILMAR: Zelo nevarna Virgili in Montuori, toda če je drugi odličen v resnici, potem dela prvi predvsem s komolci. Toda gorje, če tudi strelja! NILTON SANTOS: Prak- tično moštvo, ni kaj reči. Rezultat je mogoče prestrog za nas, toda zmago so zaslužili. DIALMA SANTOS: Naj- boljši Montuori, Carapelle-se, Virgili po vrstnem redu, seveda po obrambi. LARRY: Rezultat je prestrog gldee na našo in njihovo realno vrednost. Toda pravično je, da so zmagali. DIRKA PO ŠPANIJI Van Steenbergen zmagal v prvi etapi SANTANDER, 26. — Danes se je začela velika kolesarska krožna dirka po Španiji, imenovana «Vuelta», ki obsega 17 etap v skupni dolžini 3568 km. Dirkači bodo imeli en sam dan počitka in bo dirka spričo številnih vzponov prve in druge kategorije, zelo naporna. V prvi etapi Bilbao - San-tander, dolgi 203 km, je zmagal Belgijec Rik Van Steenbergen v času 5.47’26”. Sledili so mu Poblet, Bover in Iturat (vsi Španija) ter nato skupina 49 dirkačev, vsi s časom zmagovalca med katerimi je bil Bobet. Spanci Massip, Lo-rono in Ruiz, Italijani Defi-lippis, Astrua, Co-nterno, Co-lelto, Padovan, ter Švicar Ko-blet. Klasifikacija po prvi etapi za veliko gorsko nagrado je nasldenja: 1. Morales (Sp.) 3 točke, 2. Pachec (Sp.) 2 t., 3. Iturat (Sp.) t. 1. DRUGA ETAPA KOLESARSKO-MOTOR1ST1ČNE DjRKg V IS Aquili prvi Messin^ v vodstvu še vedno Ockejj V prvem delu včerajšnje etape zmagal Magni - Gaul vodj za gorsko nagrado - Zaradi dežja odpadla dirka za motor) L’AQUILA. 26. Danes je bil tu cilj druge etape »kolesar-sko-motoristične dirke narodov«. ki se je začela včeraj v Rimu s prvo dvodelno etapo Rim - Perugia. Posebnost te dirke je v tem, da na določenih sektorjih v skupni dolžini 145 km (od celotne dolžine proge 1160 km) dirkači vozijo za motorji. Dirka, katere se udeležuje 39 najboljših evropskih kolesarjev, obsega 5 dvodelnih etap. V včerajšnji prvi etapi je zmagal Belgijec Ockers v času 5.20’38”, vrstni red ostalih je bil naslednji: 2. Derycke 1’40” zaostanka. 3. Gaul 2'21", 4. Monti 2'35”, 5. Maule 2’52”. SESTAVLJENI REPREZENTANCI ZA SREČANJE Z MADŽARI Krstič in Veselinovič namesto Mitiča in Bobeka Včeraj ie jugoslovanska A reprezentanca odpotovala v Budimpešto - Vprašanje levega krila še odprto Vukas in Tasič (avto- BEOGRAD. 26. — Jugoslovanski zvezni kapetan Tirna-nič je danes določil A in B reprezentanci Jugoslavije, ki bosta v inedeljo nastopili proti A in B reprezentanci Madžarske. A reprezentanco bodo sestavljali: Beara; Belin. Crnkovič; Krstič II., Horvat, Boškov, Ognjanov, Milutinovič, Vukas. Veselinovič, Zebec (Herceg'. B reprezentanca pa je na slednja: Radenkovič; Stipič, Sijakovič; Santek, Spajič, Pa-jevič; Lipošinovič, Rajkov, Toplak, Antič, Pašič. ,Člani A reprezentance so danes popoldne skupno z rezervami m vodstvom odpotovali v Budimpešto. V zadnji trening tekmi v Novem Sadu so premagali domačo Vojvodino s 5:0. Igrali so dvakrat po 30' iin enkrat 45’. Prvi gol so dosegli v drugem polčasu po Ognjanovu, v tretjem delu pa so bili strelci Mujič, Veseli- Vesti s črno-belih polj DAROVI N. N. iz Sovodenj je daroval za Dijaško Matico 1.000 lir ter 3,5 kg pšenične moke. Najlepša hvala! SMISLOV Dr. Beli in Karaklajič zmagala v Smederevski Palanki Končni plasma na mednarodnem šahovskem turnirju, na katerem so sodelovali poleg jugoslovanskih še romunski, nemški in avstrijski šahi-sti, je r.aslednji: dr. Beli in Karaklajič 10.5, dr. Trifunovič 8.5, Dietman in Robatsch 8. Tomovič 7.5, Cokaltea 7, Puc 6.5, Radulescu 5.5, Vukovič 5, Djordjevič 4, Srbu in Vladi-slavljevič 3.5, Sier 3. Smislov in Keres vodila -na turnirju kandidatov LEOUWARDEN. 26. — Rezultati prekinjenih partij iz X. in XI. kola turnirja kandidatov so naslednji: Bron- stein - Keres 0:1, Spaski - dr. Filip remi, Pilnik - Panno remi, Pilnik - dr. Filip 0:1, Pe-trosjan - Geller 1:0. V XII. kolu sta bili končani samo 2 partiji. V srečanju med Petrosjanom in Smislo-vom je bil že v 10. potezi remi, Geller pa je v spanski igri premagal Panna. V XIII. kolu je Bronstein premagal Pilnika v 30 potezah, Geiet pa kot črni Filipa po 33 potezah Z remiji sta se končali partiji Spaski - Pe-trosjan (33) in Panno - Smislov (25). Keres in Szabo sta svojo paitijo prekinila. V XIV. kolu je Smislov premagal Filipa in Spaski Pilnika. Remi so se končale partije Geller - Keres, Szabo -Bronstein in Petrosjan - Panno. GELLER V XV. kolu je bila končana samo ena partija Keres - Smislov remi. Partije Pilnik - Petrosjan, Spaski - Szabo, Bronstein - Geller in Filip - Panno so bile prekinjene. Po tem kolu in po večjem številu nedokončanih partij sta v vodstvu Smislov in Keres z 9 točkami, Geller 8,5 (1), itd. novic, gol). Glede A reprezentance se je Tirnanič odločil torej le za dve spremembi. Izključil je oba «veterana» Mitiča in Bobeka (zaradi poškodbe) in namesto njiju vključil v enajsto-rico Krstiča kot desnega hal-fa ter Veselinoviča kot levo zvezo, medtem ko je mesto levega krila še odprto med Zeb-cem in Hercegom. Jugoslovanska moštva Špar-tak, Budučnost in Radnički gostujejo v Angliji. Franciji in Danski. Spartak je v nočni tekmi podlegel članu II. angleške lige Lincoln Cityju z 1:2, Budučnost je izgubila v nočni tekmi s članom I. francoske lige Toulosom z 0:3, Radnički iz Beograda pa je premagal v Osbjergu mestno reprezentanco s 3:2. Izključitve, globe MILANO, 26. — Svet italijanske nogometne zveze je sprejel naslednje disciplinske ukrepe proti posameznikom in enajstoncam: Globe za moštva: Genoa 100 tisoč lir, Messina 80.000 lir. Bari 70.000 lir, Como 40.000 lir Lecco 25.000 lir. Verona 20.000 lir, Siracusa 15.000 lir, Sam-benedettese 8.000 lir. Izključitve: za dva dneva Motta (Lanerossi); za en dan Giaroli (Lanerossi), Gandini (Como), Malacari (Taranto), Favalli (Livorno). Zaradi protestov proti sodniku za en dan Sanna (Cagliari). Globe za posameznike: 18.000 lir Morin (Spal), Zonch (Messina), 12.000 lir David (Lanerossi), 9.000 lir Dal Pos (Spal), 8.000 lir Freschi (Pralo), 6.000 lir Motta (Lanerossi), Berga-maschi iti Schiaffino (Milan), Lucchi (Spal), Villa (Cagliari), itd. Zadnji opomin: Repetti (Messina). Asti (Piacenza), Rizzato (Siracusa), Monari (Mestrina) itd. TEN lS ’ FIRENZE, 26. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja so bili danes dopoldne doseženi naslednji rezultati: Gsminka finala: Mer-lo - Buschausen 6:1, 6:1, Ste-ward - Argon 6:3, 6:0. Moške dvojice: Garrido in Reyes . Forbes in Vermaak 7:5, 3:6, 6:1. Popoldanskih tekmovanj zaradi dežja ni bilo. 6. Dupon' 3'09”, 7. Cainero 3’40”, 8. Moser 3’48”, 9. Ranuc-ci 4'14”, 10. Magni 4’25”, 11. Zucconelii 4’34", 12. De Santi 4’51”. V prvem delu današnje etape Perugia - Terni, dolgem 96 km, je zmagal Magni v času 2.32'42'' s povprečno hitrostjo 37.718 km. Na ostala prva mesta so se zvrstili: 2. Derycke, 3. Messina, 4. Ockers, 5. Monti, 6. Albani itd. Vrstni red na cilju drugega dela druge etape Terni-L’Aqui-la, dolgem 97,6 km pa je bil naslednji: 1. Mesšina v času 3.5T6” s povprečno hitrostjo 31.602 km, 2. Ockers, 3. Albani, 4. Fantini, 5. Maule, 6. De-rycke, 7. Cainero, 8. Moser, 9. Magni, 10. Ranucci, 11. Na-scimbene, 12. Gaul, 13. Rosseel, 14. Messina, 15. DelTAgata, 16. Graf, 17. Nencini, 18. Fabbri, 19. Caput, 20. Monti, 21. Be-nedetti, 22. Playen, 23. Clerici vsi s časom zmagovalca. Po obeh etapah je v splošni klasifikaciji še vedno na prvem mestu Ockers s časom 10.5S'36”, za njim pa: 2. De-rycke z zaostankom 1’23”, 3. Gaul 1’5I”, 4. Monti 2’22”, 5. Maule 2’4*”, 6. Dupont 3’19”, 7. Cainero 3’40”, *. Moser 3’40" 9. Magni 3'55”, 10. Ranucci 4T4". Na koncu današnje etape bi morala biti tudi prva dirki za motorji, imenovana «Au-straliana«, ki se je tudi že začela, a je bila zaradi dežja najprej prekinjena ;n nato dokončno suspendirana. V ostalem današnja etapa ni nudila posebnih zanimivosti. Splošna klasifikacija -je ostala na vodilnih mestih nespremenjena in za nekaj živahnosti je poskrbel edino mladi Luksemburžan Gaul, ki je tudi danes potrdil, da ie med vsemi nastopajočimi prav gotovo najboljši gorski vozač. Vzpetine obvlada z gotovostjo in najljubše so mu kratke, na katerih cbdrži isti ritem kot na ravnem. Kot včeraj je tud: danes osvojil prvo mesto za veliko gorsko nagrado na vrhu vzpetine Todi, kjer je prehitel Montija za 10”, ter Ocker-sa in Ranuccija za 20’. Opaziti je, da vsi najboljši dirkači budno pazijo na tega mladega Luksemburžana, ker jim je nevaren za končno klasifikacijo. Poleg Gaula zaslužijo pohvalo še ostali že omenjani trije vozači: Monti. O-ckers in Ranucci. Na cesti pred Terni je glavnina dohitela vodečo četvorico in v zaključnem šprintu je Magni z lahkoto zmagal na cilju prvega dela etape. Drugi del etape se je začel v dokaj počasnem tempu in le ma vrhu vzpetine Sella di Corno so se kolesarji nekoliko razživeli. Najprej je poskušal uiti Gaul. pa se je kmalu premislil in ni več forsi-ral. V ospredje so zato prišli Martini, Nencini, Clerici in Rosseel, ki so si kmalu pridobili 1’40” prednosti, in skoraj j^so vzpetino prevozili sami razen Martinija, ki je zaostal. Glavnina kakih 20 dirkačev, med katerimi vsi najboljši, jih je dohitela šele prav na vrhu in nato skupno vozila vse do Aquile, kjer je bil na dirkališču stadiona zaključni sprint, v katerem j® M ^ privozil prvi skozi cilj Ockersom, AlbanijeM in gimi. Jutri je na vrsti tre je pa L'Aquila - Frosinotne, ^ ga 154.5 km, na koncu re bo dirka za motorji- ^ BOKS SANTA MONICA. Bivši svetovni prvak sr 01s°n' kategorije Carl «Bobo» ki se pripravlja na P° ^ srečanje za naslov • ^ proti Rsyu »Sugarju« sonu, je izjavil, da je P' g čan da bo zmagal. sem prvenstvo, ker n‘^,neW v dobri formi in v i duševnem razpoloženju. ^ se počutim dobro in bom zmagal.« jme- CLEVELAND, 26. -T u ričan Gene Fullmer Je v , j0 run« Jone* gal po točkah v rojaka Raipha <<^'^er*u0 r>-sa. Ni izključeno, da radi te zmage *'u^I!l!erp nco* sto Jonesa nasprotnik za Humeza 25. maja V son Square GardenU. SALISBURY. 26. " ^ evropski prvak sr^ . e ejel gorije Tiberio Mitri je pr. dvoboj z južnoafrikansk . vakom Mikom Holtom. junija v Salisburyju v Rodeziji. __________sabljanje_____—- Mangiarotti zmag0] v floretu v Budimpes Ed o*r BUDIMPEŠTA, 26. — , v do Mangiarotti j« f” floretu v okviru me . v guga sabliaškega turnirja ^ dimpešti, ki bo trajal s 1 j| V floretu je nastop ^ Madžarov in 18 tujccj-giarottiia je premaS3 . gg-Madžar Foldi s 5:2. Dr ^ , lijan Bellini je bil četrtfinalu. , 1- Rezultati prvega ^ jaJ’ Mangiarotti 7 zrna^j, , 5, t (Angl.) 6. 3. Tilly (j|.) Simor (M.) 4, 5. Maro ^ ^ 4. 6. Verhalle (Belg ) p £r di 3, 8. tjrai (Rom.) z' * ^ saban (Fr.) 1. jahanje______ -----------— r STOCKHOLM. z6- ljrnpii' , na oil‘ d. od 10 junija v Stockholmu. halno tekmovanje na skih igrah, ki bo od ^ - . AvstfO*' priglasilo 30 dežel. pe]pr' Argentina, Avstralijo. j^arnbO' Brazilija. Bolgarija- ggip|, dža. Kanada. Dans *• j(i- Anglija. Finska. Fra ^ zozemska. Irska ItamI ■ parska. Mehika. Noryes gvica- tugalska, Romunija- ^ur- Spanija, Švedska, ' čija. Nemčija, ZDA in Venezuela. ^ .00" Ortgovornl “r'gNKO r,i! STANISLAV Tiska Tiskarski zavo« * KI IVO šKKn]^ - t. predvaja danes J -rKO na f IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV JE DANES KINO ZAPRT, OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOX>COOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOO Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 6k. = Tretje poglavje* Trst sredi vojna - Prva ljubezen - Zgodba o Šakalu Takrat je Mašenka že obiskovala gimnazijo in eden njenih najbolj vztrajnih in vnetih častilcev je bil vprav Mirko, s katerim sta imela skupno pot v šolo in jo je navadno spremljal tja in nazaj. Kajpada nismo Mašenki njeni bratje, v prvi vrsti jaz, prizanašali in smo jo z Mirkom pošteno dražili. In punto di mezzanotte Mašenka passava, e Mirko la chiamava: Mašenka vien su! E prendi questo foglio, e leggilo dal cuore, che pensa 1’amore, io monrO per te! Brez kake hude misli — saj nisem vedel, kaj se z Ivanom dogaja — sem gotovo dražil Mašenko tudi pred Ivanom ki je molčal in trpel na tihem kakor Indijanec. Mirko je bil starejši od Ivana v gimnaziji že kako leto pred Mašenko in razumljivo je, da je deklici očitno dvorjenje zrelejšega dečka bolj prijalo in imponiralo kot pa tiho oboževanje, ki ga je morda komaj slutila, še nerazvitega fantiča. Po tej Zinini zaupljivosti mi je naenkrat postalo Jasno, zakaj je bil Ivan tisti čas do mene nekako piker in zbadljiy in zakaj se je postopoma zmerom bolj oddaljeval od mene, od nas in od naše hiše. Da je morala biti Ivanova tiha zaljubljenost globoka, mi priča še neka druga Zinina opomba. Ivan se je pozneje kot zrel mladenič zaljubil v neko Italijanko in sicer, kot Je Zini izjavil, zato, ker Je imela Masenkini podobno pisavo. Takrat je že mogel odkrito govoriti, kajti nase družine tedaj ni bilo več v Trstu. Kakor Ivan in jaz, tako je gotovo še mnogo drugih takrat doživljalo svojo prvo ljubezen, kot mi je ljubeznivo izjavilo več mojih vrstnikov, ki citajo te spomine. Doba, ki je sledila prvi svetovni vojni, je bila v tem pogledu, kot sem bil deloma že prikazal, precej drugačna. Vojna je bila v temeljih zamajala vse dotakratne vrednote in doba po njej si je ustvarila svoj posebni, rekel bi; nekako prehodni življenjski slog. Ta prehodni slog je segal tudi v samo-občutje in pojmovanje ljubezni. Ne samo raziskovalec dobe in njene tipologije marveč tudi (primerjalni) slovstveni zgodovinar bi moral poleg drugih družbenih pojavov pri svojem raziskovanju spoznavati ln upoštevati ljubezenski stil določenega obdobja. Resnično je, da velik pesnik in velik pisatelj, izpovedujeta svoja najintimnejša čustva in najosebnejša doživetja. Toda nič manj resnično ni, da prav velik pesnik In velik pisatelj najgloblje občutita strujanje svojega časa in da v svojih delih pa čeprav nehote in nevede — dasta atipičnosti« takratnega življenjskega stila najadekvatnejši umetniški izraz. Zajeti v vrvež trenutka s sodobniki se navadno ne zavedo niti izraza niti »tipičnosti« življenja, ki ga živijo Nič ni torej čudnega, če gre velik pesnik ai pisatelj neopazen mimo njih. Toda v naslednji dobi ali v eni izmed sledečih se ljudje naenkrat zavedo »tiplke« minulega časa in tedaj vstanejo prejšnjim generacijam neopažene stvaritve kot živ dokument iz pozabe. Nemogoče si je z drugačnimi sredstvi na primer raztolmačiti usodo Prešernovih poezij. Nihče ni do danes na Slovenskem ustvaril nekaj vsaj približno tako »tipičnega« za svojo dobo kakor vprav Prešeren. Njegove poezije so udarile med letoma 1830 do 1836 z nezaslišano silo med tenko plast slovenskih izobražencev in zbudile prav zato ker so zadele tako v živo pravcati škandal. Spomnim naj samo na Kopitarjeve pripombe v recenzijskih izvodih »Cbelice« (»kloaka«, »ostudno« ln podobno) in na družabni škandal, ki ga je povzročil izid sonetnega venca v »Ilirskem listu« 124. 2. 1834). Vsi Prešernovi sršeni in zabavljivi soneti in napisi so zadeli v črno. Toda minilo je komaj deset let, ko je Prešeren mogel napisati Stanku Vrazu, da’ je njegovo ime med Slovenci zatonilo. Sele v naslednjih dobah je spet zažarela umetniška moč »Poezij« in z njo vred Je tudi zaživela postopno se prebujajoča zavest, da je Prešeren pravzaprav izrazil v drobni knjižici svojih poezij doslej najade-kvatnejšo »tipiko« svoje dobe in neke dobe na Slovenskem sploh. Najgloblje pa je Prešeren s svojimi poezijami izrazil obenem s svojo osebno ljubeznijo tudi »ljubezenski stil« svoje dobe. In prav zato čutimo njegovo liriko še danes tako živo, ker je v njej izpel s svojo osebno ljubeznijo in ljubezensko bolečino tudi ljubezen in njeno bolečino stotine svojih sodobnikov. Prešeren je ljubezen doživljal kakor večina njegovih sodobnikov, vendar s podeseterjeno intenzivnostjo. Kar so drugi mogoče preboleli v svojih mladeniških letih, Je on z nezaslišano silovitostjo doživljal kot zrel mož. Vsedlina njegovega doživetja, njegove poezije niso zato samo se nedosežena umetnina, marveč tudi doslej najmonumentalnejsi dokument o neki dobi slovenskega življenja. V njih sta izražena najgloblje čustvo in najvišja misel njega samega, pa tudi najobčutljivejših ljudi njegovega časa na Slovenskem. Povedali so mi, da je pred nedavnim napisal velik m v!nc£Skl pisatelJ 0 Prešernovi liriki, da je tipičen ye venskega malomeščanskega biedermeieria. Dotične niog' aoslej nisem mogel dobiti v roko, zato tudi nisei* č, d» preveriti, če sem bil prav točno poučen. (Sumim. naL,ostr>7, so mi utegnili moji informatorji malce površno in . flteri SKO posredovati omenjeno izjavo). Stil dobe, v «b'(e Prešeren živel in pesnil, resnično označujemo z izra,ljk dermeier«. In Prešeren kot tipični izraz in predstav . dobe gotovo ni mogel iti mimo njegove tipike. Pesm _re(jvse,. p”mer *Pod oknom«, so gotovo čustveni, a P p ‘1 izraz takratnega «biedermeierskega» opc^ ml Preseren je bil obenem vse preglobok človek, da bl t0»L slepo zapadel stilu svoje dobe. Kajti doba naseg f m meščanskega »biedermeierja« se je mogočno križala ^go »Preporoda« (»renesanse«) malega in zamudniškega gfiU *i se je prav takrat prebujal in ob Prešernu 1 oDenem z romantiko, tudi našo visoko klasično P0^ seren je bil vse preveč mnogoglasno ubran, da D' gv^-jco . samo »biedermeierski« človek, v njem 0 e tjjti glasovi ln gesla francoske revolucije, v njem se kn^^jo „„3 klasika in romantika. Vsi ti glasovi skupaj P9 .ai t' enkratni pesniški pojav, ki Je kot Prešeren P°' gtvSp tast, vseh Slovencev in Jih kot vrhunska umetni®*1 Slovencev prešel tudi v svetovno poezijo. 15. Ce hočemo razumeti »ljubezenski stil« neke . H.______________ ramo najprej ozreti po ženskem tipu ali idealu. ni0® predstavlja, ali ki vsaj v najvišji meri odgovarj (in ne v zadnji meri tudi zenskemu) okusu dot I Nadaljeval6