-jI in militaristlčne 'ij*4 italijanske meje in "kih naseljencev, »f hitro je prišel Musso-odgovor, v katerem je na-Ua je njegov cilj okupa-' • je konferenca P»- PojaHnjeno je bilo, da bo predstavnik Anglije, danes Uvala, da >< dogovorita ' nadaljnj«' akcije nakar se Undon. Raron Aloisi, Jj1* italijanska (i^b pracije, naznanil, da se bo daoss »trnov. Kalija. I!>. avg.—Dik-»uplini je v svojem go-JlJN 12.000 črnosrajčniki, odriniti proti A-i«' njegova am-Ju't'.arfti.v fašist ičnega ce- «V| ' "»Prej, doklsr ne M' rekel * .da boste storili 7 Hezno discipli-' ;,r ',r{,vU<-ni na žrtve v cilj,»v " Kongresnik Fish izžvižgan na shodu Razkačil je poslušalce z napadom na Sinclair jev program HoIlywOod, Cal., 19. avg.—Policijski oddelki in gasilci so bili pripravljeni, da potlačijo nemire, ko sta kongresnik Fish iz New Yorka in Upton Sinclair pojasnjevala vsak svojo ekonomsko filozofijo na shodu, katerega se je udeležilo 10,000 ljudi. Množica je pokazala, da se strinja s Sinclairjem. S kričanjem in žvižganjem je protestirala, ko je Fish napadel Sin-clairjev epični program in urgi-ral izvolitev republikanskega predsednika, ki edini po Fishe-vem mnenju lahko pokaže izhod iz depresije. Fish je dejal, da Sinclairjevo gibanje glede odprave bede, bazirano na načelu "produkcije za porabo", je stoodstotni sociali- Sinclair, ki je bil preteklo jesen poražen kot governerski kandidat demokratske stranke, je dejal, da "v deželi, v kateri je vsaka peta oseba na relifu, se mora izbirati med produkcijo za porabo in inflacijo in zadnji lahko sledi fašizem ali boljševizem." Novi protesti proti zaščitni mezdi 10,000 delavcev demonstriralo v New Yorku Chicagu in okolici dalj časa se n .k^n tare! lokalne plo- ki Ne iz- ' zdaj na oni k M* "lice. Zadnji kr- . pir, i, ' « ro izlilo v m ;; 1 in Claren- Sv 'o pOpoldiM' It ,, " /,,ri» a zapadno či- ikr ( '< r'»m in Ber- M*,- : r *e ulice ' v reke in l '' "o biU« U>lj Sbrj, ' '''k ' '' V n*f|e|jo k'* . kakor iz L ' m iužno- 1 ^ r, ^ ^^ 1 im je solnce I - '«44 r e j«- na New York. — Cez 10,000 delavcev*, članov unij Ameriške delavske federacije in raznih neodvisnih unij, je v soboto demonstriralo na velikem protestnem shodu na Union Sijuaru proti nizkim mezdam federalne u-prave WPA. Te mezde nosijo ironično ime "security vvages" ali zaščitne mezde. Pred shodom je bil velik pohod, ki ga je vodil David I^asser, predsednik organizacije brezposelnih delavcev. Delavske unije, ki so bile zastopane pri teh demonstracijah, so bile zidarska, elektrarska, oblačilne vseh vrst. knjigovodska, stenografska, pleteninarska itd. Govorniki na protestnem shodu so zahtevali, da morajo re-lifni delavci vztrajati, da se plače pri vseh federalnih relifnih delih zvišajo na stopnjo unij-skih lestvic za vse izučene delavce in na minimum 82 centov na uro za vse neizurjene delavce. Po shodu so delavci korakali pred urad generala Jobnsona, administratorja VVPA. katerega pa ni bilo v uradu. C i koške unije bodo tožile odbor za parke Chicago. — Cikaška delavska federacija je v n »-de I jo zaključi-la. da bo tožila mestni odbor za parke po zgledu detroitukega župnika Chas. K. Coughlina iz razloga, ker je odtn»r odrekel fe. deraciji stadion (Soldier Kield) v Grant parku sa njene slavno- imah, nik. Federacija bo zahtevala <*d-i skodiiino od odbora za parke. Domače vesti Nov grob v VVaukeganu Waukegan, IU. — Zanje dni je tu umrla Ana Kuhar, stara 54 let in doma od Kamnika na Gorenjskem. Tu zapušča moža in štiri sinove. Nagla smrt v uličnem v<>zu Cleveland. — V ulični kari v Garfield Heightsu je te dni naglo umrl James Trhlin, star 40 let. Zapustil je ženo in sina. Nagla smrt v Lorainu ■ Lorain, O.—Tu je nagla smrt zadela Ano Kosten, staro 56 let. Doma je bila iz Ravne pri Blokah na Notranjskem. Bila je vdova in zapušča več otrok. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Tu sta se poročila Ivan Matajurc iz Trnovega pri Kobaridu in Zofij ( Pontar iz Kobarida na Primorskem. Zaprti zločinci špekulirajo na borzi! Lepe razmere v državni kaziiilnici v Jolietu Joliet, III.—Frank W. VVhipp, glavni jetničar v tukajšnji državni kaznilnici, je zadnje dni priznal, da je llenry J. Ferne-kes, čikaški zločinec in dosmrtni jetnik, Jcf je 3. avgusta pobegnil, imel stalno zvezo z neko lx>r-zijansko tvrdko v Chicagu, ko je bil v zaporu v Jolietu. VVhipp je to priznal med preiskavo o razmerah v kaznilnici, ki so doved-le do Fernekesovega bega. Jetničar se je izgovarjal, da je ubežnikova aktivnost na borzi trajala le nekaj časa in zadnje čase je bila docela pretrgana. Preiskava je odkrila, da je Fernekes imel večje vsote denarja v čikaških bankah in redno je dajal pooblastila svojemu borznemu agerttti, da je lahko vodil borzne transakcije v njegovem imenu. Jetničar ni hotel izdati imena zapletene borzne tvrdke. Fernekes, ki je majhne postave, je bil zaradi več roparskih u- Predlaga drfavno TROŠENJE VLAD- nadzorstvo ploditve NEGA DENARJA KORISTI BIZNISU Nemčija naj sledi izkuš njam v živinoreji pri ploditvi oftrok i oftre Berlin, 19. avg. —JVValter Dar-re, poljedelski ministeivurgira v svoji pravkar izdani, knjigi "Novo plemstvo krvi in zemlje", naj bi vsak urad, ki izdaja poročna dovoljenja, imel s|>e v mar--uu-1. V.m na 50 v juliju istega leta in 55 v septembru, ko so industrijski pravilniki stopili v veljavo. Višek je bil dosežen v marcu in aprilu tega leta, ko je prišel na G5, kar pa 'jo bilo še vedno točk pod povprečnostjo dohodkih v letih med 1924 in Dmai). To se ne more smatrati za gospodarsko okrevanje dežele, zlasti če se upošteva, da je Se vedno deset milijonov delavctv brezposelnih, 4,500,000 družin na relifni listi in poleg teh nadalj VVnshington. — Kakor je raz- nJff| 880,000 saninkih oseb, če vidno iz poročil, katere jo zvez-(PrHV je vlada potrošila $4,400,- ni trgovinski department prejel od svojega zastopnika v Mehiki, 000,000 za oskrbo te armade in financiranje javnih del v fiskal se zadružno gibanje zelo naglo nem letu, ki je bilo zaključeno razvija v Mehiki. Protežira ga': 10. jun. 19JM in 054,200,000 v vlada. V prvi polovici tega leta1 fiskalnem letu, ki je bilo zaklju- Rim, 19. avg.—Ameriški konzuli v severni Italiji so v zadnjih mesecih poslali stotine aplikacij v VVashington od v Ameriki rojenih Italijanov. V aplikacijah želijo ameriške potne liste, ki bi jim omogočili povratek v Združene države. Konzuli pravijo, da so te prošnje vložili možje vojaške starosti v upanju, da se bodo na ta način isognili vojaški službi v Afriki v slučaju izbruha italijansko-sbesinske vojne. Dočim so ameriški konzuli u-godili številnim prosilcem, noče italijanska vlada potrditi potnih4 listov. Ona pravi, da so ti prosilci še vedno italijanski podani-kb čeprav so bili rojeni v Ameriki, in zaradi tega podvrženi vojaški službi v italijanski armadi. V smislu ameriških zakonov je vsak, ki je rojen v Zdru ženlh državah, ameriški državljan, toda Italija jih kljub temu smatra za svoje podanike. Nacijska kampanja proti sovražnikom Spovednica je past za sovražne katolike VLADNO IZIGRAVANJE STAVKARJEV V CAMDENU Delavska tajnica postala orodje ladjegrad-niške družbe je bilo ustanovljenih v Mehiki »24 zadrug z 12,190 člani. Od teh je 186 konzumnih, 11K produkcijskih, KO je pa mešanih zadrug. - - morov obsojen na smrt, toda prizivho sodišče mu ie spremenilo smrtno kazen v dosmrtno ječo. Policija sodi, da se ubežnik sdaj skriva nekje v Chicagu. čeno JIO. junija t. I. Niti ne izgleda, da bo delavstvo doseglo normalne dohodke v tem fiskalnem letu, ko je kongres določil nadaljnjo vsoto $4,880,000,000 v iste svrhe. Na drugi strani pa kapital grmadi proflte. Ves vladni denar se končno steka v banke in v roke industrijskih magnatov, kl dlMlje rili 2. Himni.) 'T ^nHnTT- >o»a err« utrip*— hhw. (.««jmmi jefgr« Berlin, 19. avg. — Nacijska gonja proti katolikom, protestantom in žldom je bila včeraj zaznamovana 7. novimi dogodki. Iz mesteca l.ugniomna prt Op-|M'lnu na Gornjem ftlezkem je priSla vost, kako so naciji ujeli v past kutoliškega župnika liro-bo, ki mrzi nacljski režim. Ilro-ba je sedel v apovednlcl in spo-vedoval neko žensko, ki ga je vprašala za nasvet kot dobra katoličanka, če bi bil greh, ako pošlje svojega malega sina na deželo, kjer Ne mladina zbira v Hitlerjevi organizaciji, genska, ki ga je vprašala za nasvet, je bila žena nacljskega policista. Razpusti katoliških mladinskih organizacij so na dnevnem redu; najnovejši tak razpust je bir v Duosseldorfu, Protestanti so tudi deležni nacljskega srda. V Sl«»ziji Je bila ruzpuščena neka ^irotestantovska verska organizacija. Viljem Frlck, minister za notranje zadeve, Je objavil dekret amrtne obsodbe nad fra-mazonskimi organizacijami; vse framazonske lože, ki še eknlutl rajo v Nemčiji, morajo biti raz-puščene in njih premoženje za* plenjeno. Mi ti tem Ne nadaljuje hrupna kampanja proti žldom. NaciJski avtotruki z godlni in autl^mit-Nkimi napisi paradirajo i*i vseh večjih mestih in iz njih <»dme-vajo klici "Smrt Judom!" Zahtevajo preiskavo mesn* stavke Nova akcija mesnih stavkaric v Detroitu Detroil, Mirli. Mrs. .\lMry Zuk. vodite/jlra go«podinJ v Hamtramrku, ki »n organizirale | ou-nno *ttivk<» proti lokaloim me j»arj«-m za nižje n m*, Je od|>oto vala na čelu delegacij* ntavka lir v W m *b I n v ton Mar v Zuk (e izjavila, da bo dclcgurija zahle val« »slpravu procesm-g« davka i v oddelku farmske uprave AAA. Po njeru-m mnenju menarskl ba j runi izrabljalo ta davek /a navijanje cen mesu. Ha»hinKton. II. <'. K«»n t yr* •'Oik C(srenc<« fantKin.' demo krat i/ Miscourlja. je v notioto (ir«dloŽtl renolucljo ZM preiitka \'tt pie«me Mltvkt' V I h t f »rito. Njegovo mnenje je. da klavrd-«ke ilrJI''e financiralo lo stav ' nameotrfn, d greHiiik Vito Marcantonio iz New Vorka "TI |N>goji so v«e nekaj dniK< Ka kakor oglrinalni pogoji, katere Je vb^la (delav-»ka tajni'a J prvotno predložila delavcem in kalifi no dolivali priznanje unije in zagotovilo prot i ti inkriminacijam." Kongr« nik .Schneider iz Wls-consina je rekel, da Je sporazum (odklonjen po Nlavkarjlh) "zelo enostranski", V njem ni nireMur, km bi zagotovilo *' Im^Io lahko v«i vrnili na delo Čudno m• mu Je zd«'. lo, zakiij je d«la\ska tajnica pristala na otvoritev vrat za diskrimina« ije stoji na stališču, da repre/i-ntira v«^lne, fakliMio včlanjenih v nI i«tri mtmških delav-itoou lil Je Nta\ ka ves ij itifodntotna Pri io mi v Iti no (»Hlplrat« »ki in mornarični Se Ilfužlat unija ne čeprav Ji nji WV' la cev v Camd »a« Nkoraj teni ImiJII J' tudi ddavsl p« rt ment In (. prav na v Ao eri ia unija os včlseja ki delavski federalni I. llUMj PROSVETA THK EMLKiHTENMRNT OI.AHIIO IN I.ANTMNA HI.OVr.HHKK NAMOOHK KK>MKSi JI MHOTK OriM ml t<4 >a»i,.*.d to Mmttmmml BmmmfH Msrudalft*: im tirni*n* drla>a 0»»*t. ChUmgmi i* Kanado •« uit na M*. M C« aa pol Irta. M H * M*. «• CK»an«o ta IVar« CA* aa calo l^u,. |Ut u H I.U, u looimalva It # bJatri|>lMOi rabaa i for O« Ui>>lad »UIm laacavt Ihirago) and (ana.ta KM >*«/. fo»«i«ft UMbUn M 1*1 »••'■ (Vna --«lai— po d«a<'>oru H«.auptai in f^aa/o4 uatuinilH arii*'«* «•»'! not W r«t.rwd OtSar fipk», »urt. mt •u.n«» plaf* t"a stih • ItaU/ca : PKCMV I TA 1417-M Ha LenadaU A »a, I k<>«(*. Illiaat. MKMHKK Ot INK i l.l»KKATKI> 1'RKHM a^vV- 13S ISUai v <4Ut.alu na i>ri«i»r <4uly 11, lam mm aaaU«x »wiaai. da »am im a tmm MdaiM CvifiiM« to da aa >»■ IfcHi. poUrm »aAapa datumi |iia to a*- itat mm mmtmri. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Udarec za parazite Zadnje dni je.prišla vest iz New Yorka, da je John 1). Rockefeller mlajši, sin 96-letnega očeta ameriških kapitalistov, poklonil 25 mili-jonov dolarjev v delnicah v obliki "daril" raznim posameznikom in dobrodelnim ter znanstvenim zavodom. Imena teh obdarjenih posameznikov in zavodov niso objavljena. Mlajši Rockefeller je to storil krnalu potem, ko je predsednik Knoševelt predložil kongresu novo davčno lestvico z zvišanimi davki na bogate dediči ne in na baš takšna "darila" bogatinov. Znano je namreč, da ameriški bogatini prepišejo svoja premoženja na sorodnike in "dobre ustanove" — one, ki njim dobro služijo! — dokler so še živi z namenom, da se njih dediči na ta način izognejo dedščinskemu davku. Po novem /.akonu tudi ta trik ne bo več pomagal, kajti "darila" bodo obdavčena skoraj tako visoko kakor dediščine. Rockefeller je seveda prehitel ta zakon, a še mu je ostalo več sto milijonov dolarjev, katerih pa ne bo mogel skriti nikamor. Pravljica o dobrem Rockefellerjevem srcu je že stara. Milijone dolarjev je daroval "dobrim zavodom". Kakšni zavodi so to? Res je med njimi nekaj slovitih medicinskih šol z zelo konservativno kontrolo, več i no m^ pa so to privatne protestantovske univerze in miaijon-»ke organizacije. Ustanovil je tudi celo vrsto "fundacij". Vse U« fundacije in ostale ustanove pa so po svojem značaju reakcionarne — intelektualni žandarji kapitalistične ideologije in religiozne vzgoje. To so tisti "dobri zavodi", ki žive od Ročke-fellerjevih milijonov kakor tudi od milijonov drugih ameriških kapitalistov. Kajti Rockefeller ni edini "dobrotnik", ki radodarno meče milijone na desno in levo; tudi Morgani, Melloni, Schvvabi, Ryanl itd. delajo to in pred njimi so delali Harrimanl in Vandyrbildi. Vsi se dobro zavedajo, da "doiter hlapec je vreden plačila". Oni ne darujejo nič — oni plačujejo! Amerika kar mrgoli bogatih cerkva, katedral, samostanov, seminarjev, poboljševalnic, bolnišnic in šolskih zavodov privatnega, verskega značaja. Kdo je financiral vse to? "Dobrotniki" a la Rocktfelter! V časih, ko še ni bilo federalnega davka na dohodke in velike dedič i ne. je vsak kapitalist čutil za svojo dolžnost — na to je bil opozorjen po svojih "duhovnih svetovalcih" — da v svoji oporoki pokloni stotlsoč, |M»| milijona ali milijon dolarjev tej ali oni cerkvi, za to ali ono katoliško, protestantoVHko ali Judovsko šolo, za ta ali oni zavod. To so delali brez malega vsi. Celo magnat Carnegie, o katerem še danes trdijo, da je bil privatno ateist, je dajal cerkvam za oltarje, orgle in drugo navlako. Vse to je bilo "business propoaition". .. Denar je bil investiran in vračal ne je z dobrimi obrestmi! Vsi ti zavodi in organizacije uče In skrbe, da delavska masa ostane zabita, prasnovema. boječa. (NMsIušna in pokorna — sploh taksna, kakršno hočejo kapitalisti, da jo lažje izkoriščajo! Vse te organizacije največjih, trotov in parazitov, ki niso se nikdar v svojim življenju iivršili kakšnega koristnega dela, služijo kapitalizmu kot * kloroformom napojem« cunja, ki uspava delavko maso, da ka-pitali* m pi ti m na njej brez ovir ojterira in iztisne iz nje v »o etterkijo do zadnje mrvicc ta svoj drtliiček. Nov i federalni zakon bo jrm-j štreno ime* .-al t« m parazitskim organ i/.a« i jam, ki živi* od bogatih "daril" irrdedščin in ki stoje s klobukom v roki ob smrtni po*tv|jt vsakega kapita linta Prejemniki teh "dani" in ded sč i ti ImhIo motal« v Itodoce platati vi >* davek ih! prejetih Vsot \-a*a »ledAčina r šu denet milijonov dolarje kor \a>* kaže obdavčena pomeni, da tni vlaila v/, la dediščine ali "darila". »e bodo paraziti i drugtt tptaiatijc. dvorna; p "darilo", ki tna> li več, In> -— ka* 7't odstotki, kar i »» trt me takšne A« o toplicah v Arkansasu Hot Springs, Ark. — Na zadnjih par dopiaov v Prosveti sem dobila veliko piaem in vprašanj. Naj še nekoliko opišem, kako je tukaj, ker na pisma odgovarjati je precej težavno. Kljub temu sem pa zadnjič vsem odgovorila, ker sem bila tako obljubila. Tukaj je naturno vroča voda. polna radija. Ako ta vroča voda stoji štiri dni v stekleni posodi, lahko vidiš, kako plava radij v vodi — kakor tanke ledene sve-čice ali nitke. O tem sem se ie sama prepričala. Vlada je radi tega tukaj postavila bolnišnico in toplice za en milijon dolarjev samo za vojake. Je res lepa stavba. Ordinirajo najboljši zdravniki. Jaz sem tu že več tednov. Prišla sem semkaj » «vojo hčerko, ki se zdravi za revmatizem (neu-ritia). Počuti se že veliko bolje in mislimo v par tednih iti domov v Johnston City, 111. Semkaj se pridejo zdraviti ljudje iz vse Amerike in Še celo iz Evrope. Mesto je zgrajeno v dolini med dvema hriboma. Te hribe je vlada spremenila v parke, da se ljudje sprehajajo in sončijo, ker za revmatizem je treba dosti sonca. Klima je dobra in tudi voda. Kdor je hudo bolan in pride semkaj, je vsekakor potrebno, da se zdravi pod zdravnikovim nadzorstvom, ker drugače dosti ne zaleže. Zdravniškega nadzorstvs seveda ne potrebujejo tisti, ki pridejo semkaj na počitnice In o-krepčanje telesa. Ti se lahko o-kopljejo v toplicah brez zdravnika. Kopeli so jako okrepčilne. Cene za stanovanje (ena soba) so od tri do pet dolarjev na teden, za dve sobi pa od šest do devet dolarjev. Cene za ♦oplice ao 10 kopeli za $10, za 21 kopeli pa J19, kar ni preveč niti za delavca. Zdravniki so dobri, ker službo dobe le taki, ki ao že dobro izučeni. Cene za zdravnike so nekoliko višje ko doma, ampak ne preveč pretirane. Gredo namreč poslopjih. Ako je človek boji reven, mu računajo manj, bogatim pa bolj zasolijo. Je r?s treba vzeti tam, kjer je; tam, kjer nI, še drŽava ne more vzeti. In ta država ima veliko pisanih postav, nekatere dobre, druge ne. Tako imajo na primer postavo, |K) kateri se lahko dobi razporoka v dveh tednih. Imajo tudi velika konjska dirkališča in Igrajo kar se da. Tudi igralnico Imajo ko v Monte Carlu. Vse to je postavno In dobro obdavčeno. Država in tudi mesto dobita od tega mnogo denarja. V Arkansasu ao tudi velike bombažne plantaže, na katerih delajo večinoma črnci. HelokoŽ-ci so večinoma posestniki in bos-si. TI siromašni zamorski delavci živijo zelo revno — še slabše ko na severu. O kakšni organizaciji dosti ne vedo. O pač; ko so *e zadnjih skušali organizirati v Southern Tenant Farmers" uniji, so plantažniki organizacijo s silo zatrli. Vsekakor je revščine še več na jugu ko drugod. Kdaj se Imi prebudil delavski narod? Tukaj je že precej blizu države Louislane in Imamo priložnost |M»slušat, kaj ljudje mislijo 0 tistem velikem blufaču senatorju l.ongu. On jih zna tako blufat, da mu večina ljudi ver- i jame. Silno se jim rameriš, če praviš, da on ne drži z delavcem In o svojih močeh, kadar boste imeli kako pri- Theretta Koren-Jurečič Cleveland. — Se ni dolgo, ko »mo čitali v Prosveti in pozneje v Enakopravnosti, da je za vedno zaspala Theresa Koren. Njeno dekliško ime je bilo Jurečič, po domače pri Zlobetovih in njo ao imenovali Zlobetova Reza. Smrt jo je pobrala v bližini poslopja SNPJ v Chicagu, stanovala pa je na 3229 S. Ridgeway Ave. Da se oglašam, je prvič zato, ker njen rojstni kraj ni bil po-ročan pravilno. Ona je bila rojena v vasi Hrastje, hišna št. 10, občina in fara Cerklje ob Krki, okraj Krški. Kot so mi povedali, je bila pokopana izven Chicaga, in sicer po civilnem obredu. Članica je bila Slovenske svobodomiselne podporne zveze. Katerega društva, ne vem. Vendar ji je to društvo oskrbelo pogreb. Ona zapušča edino hčer Rosie. Soprog Jože Koren je umrl pred par leti. Doma je bil iz Primorskega. In Rose je uposlena v trgovini Neisner kot blagajničar-ka. Ko sem prišel v Chicago leta 1909, sem ae nastanil pri There-ziji Koren za nekaj mesecev. Takrat je stanovala v Cehovem poslopju na Center Ave. (se daj Racine) in East 17. st., kot tudi mrs. Frances Kržičnik, po domače Dornlkova iz Krške vasi, ravno iste občine ko mrs. Koren. Seveda mrs. Kržičnik pa je podedovala sedanje ime po soprogu v Mokronogu. In ker sem ae sedaj nahajal v Chicagu, sem bil opozorjen na napake v poročilih. Obiskal sem tudi mlado Rosie Koren, katero je materina smrt pretresla tako, da je ob obvestilu omedlela, in se sedaj Še ne počuti dobro. Upam pa, da bo s časom prestala to bol. Ona je jako nadarjeno dekle. Umrla Theresa Koren je ime la. ako se ne motim, dva brata. Kdon teh je bil v njeni mladosti ubit od vaških fantov. Ime mu je bilo Alojz. Anton je umrl naravne amrti. Imela je tudi menda tri sestre, najmlajša je bila Uršula; ako š« živi, ne vem. Bila je v domači vaai kot dekle bolj moške narave kot pa dekliške, ker je opravljala razna moška deliu Držala je za plug pri oranju, gonila vole, sekala drva. ko sila in več drugih opravil, ki jih izvriujejo možje. Sedaj pa naj v miru počiva fm*mtm4 Pteturm Quay C. Haller iz Yorka, Pa., loblst elektrarskih baronov, ki je bil zasliftan pred senatnim preiskovalnim odsekom. daleč od tam, kjer se je rodila— kot bomo tudi mi drugi, ki še živimo. In lahka naj ji bo ameriška gruda. (Mnogo naših slovenskih žena zamenjuje prvo ime Theresa ali Terezija za Rosie ali Rozalijo. Kar bi po pravilih in postavah ne smelo biti, ker lahko pride pozneje sorodna oseba v navzkrižje radi imena, če je potrebno, da se izkaže s krstnim listom iz stare domovine. Je mnogo teh ubelježenih kot Terezija, ne pa Rozalija. Da se vas na to opominja, je radi tega, ker slučaji tako naneaejo.) Frank Barbič. Unijski pleskarji za splošno stavko Proteat proti "z&ačit-nim mezdam" Kak< kon. j« proti razn, a a to« tirali, n< trikov, *«j imajo »< . V/.ltc Umu ne pojil kakor je «lo v piejšiijih eiat. t as je že, da >c rafbije ta ki služi samo izkoriščanju d< I 'ara/it *k< organizaci je, ki m gand« za velike tinatfc ik' biti asoplieli' ( lin ls*d ali in varali za Isnlo kričali in !ili ne bodo tudi regimente advo-v«-« tako lahko a t; nesveta alianca", ovtiKga ljudstva, le aparat propa-lite, InnIo kmalu i d .lirotmkov" ih velike motili je. »at.) Mislečim v preudiirrk Milwaukee. —- Kak r bomba je udarila meti tukaiAnie delavstvo novica, da Jih je njih ljubljenec in voditelj »enal lete pustil na cet|ilu in tega Ae prioolll krepko Ta zaušnica je prišla Je on predlagal, da si ski davek poveča tudi na rc sloje, tako da bi Istega moral pls čatl vsak. ki ima nad fKOO nih dohodkov. Z drugimi l«es mi povedano: da se ut>oiremu d« lavcu vtamejo zadnje hlače. Jat b| tega incidenta ne omc njal. če bi ne bilo meti nami š trt> pda ColumhuH, O., 19. avg. — Državni svet pleskarjev je pozval VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, naj okliče splošno stavko, ki naj bi preprečila uničenje načel strokovnega unionizma po federalni vladi. Ta akcija je bila podvzeta, ko je svet odobril odlok krajevne unije pleskarjev v Cincinnatiju, da vsi unijski pleskarji prenehajo z delom pri relifnih projektih, zaeno pa so bile pozvane vse delavske organizacije v Ohiu, naj slede zgledu unije v Cincinnatiju. Državni svet je poslal protest proti "zaščitnim mezdam" tudi predsedniku Rooseveltu. Konference v Columbusu se je udeležilo 65 delegatov in je bila sklicana pred otvoritvijo konvencije državne delavske federacije. Delegatje so naglašali, da mezdna lestvica, ki jo je določila federalna administracija relifnih del, ograža ameriški življenski standard. General Motor a ne zavaruje pred stavkami New York. — (FP) — General Motors korporacija, ki je bita zadnja leta prizadeta že po več stavkah, bo potrošila 50 milijonov za decentralizacijo produkcije in gradnjo novih tovarn. Kakor je razvidno iz načrta, katerega je objavil njen pn*dsednik Alfred Sloan, se je odločila za ta korak, da se za<-varuje pred stavkami. Njena produkcija je zdaj tako visoko centralizirana, da stavka v eni tovarni pokveči tudi produkcijo v drugih tovarnah. Novi načrt predvideva odpravo tega rizika, 1 čeprav bo to stalo 50 milijonov. Slika kale no«o skladišče srebra, ki je htln tran«fetirano li Philadelphi le v \\ a-hington. Izigravanje atavkarev v Camdenu doseglo višek (Nadaljevanj* » t. atranl.) kljub temu protistirsjo proti* zvtAonju dav kov in zohtovaj«, da ■ mora vlada prenehati a Lroše- , nji m denarja. Jasno j«, da vla- j da ne more ustvariti blagosta- I nja, če Ho rešev ala krito na do- j sedanji način. Podvz«ti bo mo-' ra'a druga« korake proti vele-bi/nisu. da ga prisili na *kraj-< šanje delov nika in zv išanje mezd. kar bo omogočilo, da bodo delavci !ahfco pokupili blago, ki ga producirajo. Hiša bodočnosti V Mansfieldu v državi Ohio ji sova družba zgradila stanovanjsko hi v pravem pomenu besede hiša bodoč,.o«! mogoče tehnične novote, ki delajo pr.J domu priMno rn odjemljejo gospodin del dela, so uporabili pri gradnji te hi« sedaj leto dni lajikom in strokovnjaku,' skušnjo na razpolago, da bi morda še tol izboljšali, preden bi začeli taksne hiše na veliko. Vodilna miael pri urejevanju hiše sti je bila ta, da se izognejo vsem neb nim potratam, a po drugi strani tudi nI dili s stvarmi, ki nam delajo življenje ^ posebno pa z električnim tokom. Dočj polaga povprečno ameriško gospodinj, pr. z 28 žarnicami, jih ima ta hiša z prostori 320, poraba elektrike pa je večja nego v današnjem povprečnem škern gospodinjstvu. Ta elektrika žene torjev, ki rabijo najrazličnejšim namer Luči se prižigajo in ugašajo večinoi. matično pri odpiranju in zapiranju! shramb, kletnih prostorov, omar, hladi itd. Svetloba ae da po intenziteti polju! gulirati, razen tega je mogoče iz vsakej štora prižgati luč v vsakem drugem pi Samo ob sebi umevno, da ao luči moi tako, da ne mečejo nobene sence, celo zrcaltti. Vlomilci bodo imeli v teh .stam kaj težko delo, kajti enostaven pritisk n^ zadostuje, da se razsveti vsa hiša in di zori tudi mimoidoče na cesti, da so v tovi. Po vseh prostorih je napeljan telefon, kem prostoru je mogoče telefonirati drug prostor in ven. Prav tako je mc vsakem prostoru poslušati radio, celo niči in kleti. Graditelji so posvetili skrb kuhinji. Odveč bi bilo omenjati,] ognjišče električno in celo takšno, aa mogoče nastaviti na vsako poljubno tel turo, električni sušil ni k i za brisače, elej pomivalniki, električne aervirne mize, k| nijo jedi poljubno tople ali mrzle in ki jj važajo v obednico, električni kavni kul ki pripravi v trenu do 24 skodelic kave samo nekateri izmed domialekov, ki n ljajo, da goapodinja ni več sužnja ki Prav tako opravlja elektrika vsa dela niči, gospodinji ni treba drugega, nego tiska na gumbe. Posebna novost bodočega gospodinjit "klimatizacijska naprava" v kletnem i ru, ki čisti zrak, ga pošilja očiščenega, { no segretega ali ohlajenega po velikih a vse prostore in odnaša izrabljeni zrak. prava daje zraku v stanovanju tudi po vlažnost. V vsak prostor dobiš lahko i zrak, kakršnega si v njem želiš, pritisne gumb. Okenske šipe so iz posebnega d ga stekla, ki izvrstno izolira toploto, na pa je uta, ki ae da na željo tudi kuriti triko. V kopalnici so poleg vseh drugi! ri na razpolago električni masažni apan vsakem času pa ti je na razpolago po topla ali hladna tekoča voda. Garaža j jena tako, da se njena vrata odprejo "an ae jim približa avto. Jasno, da stane zidava in ureditev taki še težke denarje in da bi si jih mogla za omisliti le kakšna bogataška družina, družba namerava, čim bo končala po graditi hiše bodočnosti na veliko in ta bodo pocenile, da bo bivanje v njih omoj vsaki družini z današnjimi povprečnim hodki. Voda po aadju Do danes se je ohranilo naziranjr, .<• od samega začetka ni zadovolj na, da Ima v rokah samo ti dve; nekoč abesinski ozemlji, je razumljivo, da se ob meji Eritreje in Italijanske Somalije često zgodi kakšen incident, kakršen je bil tisti pri llal-IJalu na severu Somalije, ki je dal Italiji povrni za sedanje vojne priprave. SIcer je treba še omenili, da posebno meje proti Italijanski Somaliji še davno niso točno do ločene, saj se tukaj stikata dve deželi na ozemlju, ki meri v dolžino do 2000 km in ki je tako popolnoma puščava, da je nor- malni trnovski promet na to stran nemogoč iti da Italija /a primer oboroženega konflikta že v naprej ne računa na to, da bi vodi'> svoj napad od te strani. Z eritreiske strani, ki meri k u kih 1000 km, jf' spet ta nevidnost. da bi ovirale |>ohod visoko gorske verige, a vendar bi bilo podnebje za bele vojake tukaj znosljivejše Strokovnjaki pit računajo, da bi morala lm< ti I-talija pri napadu z eritri jske strani na razpolago |m»I mililo na mož, ne glede na tiste, ki bi jih potrebovala za obrambo so malftke strani. i Vojna v Ktiopiji ni tvegano podjetje sarrio zavoljo ogromnih razsežnosti njenih mejnih o*»-m«IJ, temveč pred vsem zavoljo njihove in -prehodnost i In ' boli zavoljo njihovega strašnega | podnebja, ki ga domačini pač i pn t / ejo, beloko/4*I pa ne I/ j F. 111 reje \ Addjs AbaU« bi mo j rali Italijani pr<*ko rele vr te | gorskih veri v ki se dvigajo do . 40<"i m visoko In preko katerih I ni no*»enih ee*t. |Jo pozne i ni pa bi sploh ne smHi zieeti j vojne, ker bi Jih v nasprotnem 'prirnefjj unii ilo p'sjlM bje Cin* Ji tvliksint, 'lit j'm ) < • jo Kvropci kvečjemu tri ure dela na dan, v opoldanskih urah pa se komaj gibajo. V deževni dobi, ki preneha v oktobru, a pusti potem še dolgo neprehodna močvirja za seboj, pa postane Kv-ropec skoraj gotovo žrtev malarije in podobnih bolezni. Sicer pa je treba omeniti, da Abasinija nikakor ni v vseh svojih ozemljih takti strašna kakor proti vzhodnim mejam. Nasprotno, notranji deli imajo podnebje, ki se ne razlikuje mnogo od sredozemskega. Zemlja je takti plo-dovita in ugodno postavljena, da gojijo zelenjavo, lan, tolmk, kavo, sladkorni trs, indigo, bombaž celo nn visoki planoti, kur je Abesinija v svoji notranjosti, ječmen in pšenica uspevata še v višini .1700 m. Seveda je nlui-sinsko poljedelstvo danes še precej zaostalo, a utegne imeti v doglednem času še vse drugačen pomen za svetovni trg, nego ga ima ta čas. Se večji pomen pa bti imela Aliosinija v doglednem čitsu kot dežela, ki je neizmerno bogata z rudami, železom, žveplom, zlatom, platino, srebrom in premogom. Nekaj posebnega so prebogata ležišča magnezija in kalijeve soli ob vznožju ognjenika Dnlola. Italija že dolgo koprni za tem, ai'lairien-tarne unije je pa vendar tak«« va/en. okazala znatno množino solne kisline v posodah, i/ katerih se je pri maši napolnil kelih. Baker! 1) ja '»r Majala Mlin. v f*i K< itn a onkfb '<; ti :i ain i jei 'I tttl \\ illium* tlelavrr rUiln« armadi- I i I , rrften umrli, ko ie padel / višine na ledeno sleme v Yrllo»*tone kanjonu. Zaroka na grobu POVEST Spisal Mihave Nim Komaj pa je AniU to i spregovorila, Je vsto-pila gospa Venturinijeva. Videti ie biU vznemirjena, a veaela. Medtem ko je odlagala plašč, se je opravičevala, da ni mogla prej priti, ker imajo obisk In obrnjena proti Adi je naglo nadaljevala: "Stric Alberto je priAel. Povedal mi je, da ste ga včeraj obiskali. Potem pa sta se s pa-panom zaprla v sobo in se prav do sedaj neksj razgovarjala. Niti obedovati nista utegnila, a pred pol ure me je papa poklical k sebi in me prosil, naj grem po tebe in Pavleta. Toda .. ae je prekinila in se ozirala po sobi, "kje je Pavle? Kaj se Ae vedno ni vrnil?" Toda nobena od prisotnih ji ni dala odgovora, temveč so se le z nekakim strahom spogledovale. "No, kaj je vendar?" je nestrpno spraševala Venturinijeva. "Pavle je na prefekturi, gospa. Danes so ga prijeli," ji je končno vendar pojasnila Ani-ta ter na kratko vse Ae enkrat povedala. - "In čisto odveč je, da te papa poAilja po naju, ko vendar sam dobro ve, kje je Pavle," je pikro pripomnila Ada, ko je AniU končalo. "Pavle je torej na varnem, jaz pa naj se lepo vrnem domov! Prozorna komedija, a nepotrebna, ker je vse ko na dlani!" "Ne razumem te popolnoma, Ada. Mar ne mislit, da papa kaj ve o tem T Je vsa zmedena in potrta besedovala Venturinijeva. "Kako bi ne vedel, ko~sta s Seal pijem vedno skupaj, ko le njega poslušs in se rsvna po njegovih nasvetih! To zvijačo sta si skupaj izmislila, zdaj pa te poAilja k meni in mi ponuja sprsvo, da bi vse Ae bolj prikril. Sicer pa je prav, da si priila. Tako mu boA lahko povedala, da nikoli več ne stopim v njegovo hišo," je te kričala Ada. "Toda pomiri se, otrok, saj ni tako! Papa prav nič ne ve, kaj je s Pavletom, kaj Ae. Tako nizko vendar ne smeA soditi svojega očeta in misliti, da bi sodeloval pri tako nepošteni stvari. To vse je napravil Scalpi sam; saj ga ie od včeraj ni nič blizu in venomer leta po nekih potih. Papa mi je naročil, naj grem po tebe in Pavleta, ker ga je k temu pregovoril stric Alberto. Ne vem, ksj sta govorila, le to ti lahko povem, da je zdaj papa ves drugačen in da se teH pomiriti s teboj in 'Pavletom. No, to je!" "Eh, kaklne komedije!" je vzdihnila Salva-dorijeva. "Vse bo Ae dobro," se je vmeAala Anita. "Pojdi domov, Ada. Zdi se mi, da očeta res po krivem dolžiA. Pomiri se z njim in povej mu vse. Tako bo znabiti tudi Pavle prej zunaj. Jaz pa bom skuAala pri Mlntelliju Ae kaj doseči, naj se jutri zopet sestaneva." Ada je vsemu prigovarjanju na kljub zrla mrko in razdraženo predse in nekaj premišljevala. Očividno se ji je upiralo, da bi kakor posluAen otrok sledila materi. Naposled je sunkoma vstala in odhitela v sosednjo sobo, ne da bi koga pogledala, čez dobro minuto pa •e je te vrnila oblečena in pripravljena za odhod. Naglo, kakor da se ji mudi, se je poslovila od tete, ji obljubila, da jo bo vsak dan obiskala, in odAla, ne da bi čakala svojo mater in Anito. X. Venturinija je res pregovoril njegov brat Alberto, naj »e poravna s svojo hčerko in sprijazni s dejstvom, da Ada hoče 'Pavleta. Poudarjal je, da je ta Urnik prav za prav razumen in pošten človek, ki bi m* z njim dalo kaj napraviti. Venturini se je temu dolgo upiral, nsposled pa, ko je izprevidel, da je tako vendar bolje, kakor da popolnoma izgubi hčerko, se je vdal bratovemu prigovarjanju. Da oi pomiril Ado in se v miru z njo pomenil, je poslal Scalpija v Neapeij po trgovskih poslih, Poleg tega je zasumii, da Scalpi v trgovskih manipulacijah, ki mu jih je poveril, ni ravnal docela polteno. Vendar je o tem Ae molčal in prosil Ado, naj natanko pregleda knjige in račune. Ada se je kar € naslado lotila tega opravila. Mrzlično je brskala po knjigah in računih ter molčala. Že drugi dan po njenem povratku na očetov dom jo je zopet obiskala Anita in ji povedala, da bodo Jkmolu, morda že jutri, vsi pozvani na prefekturo, kjer jih bo dr. Montelli zaslišal in soočil s (Pavletom, potem pa da ga bo izpustil. Povedala ji je tudi, da ji je uspelo poslati Pavletu nekaj priboljAka in sporočilo, da bo kmalu prost. Res so Ada in njeni starAi že naslednje jutro prejeli povabila. V njih je bilo rečeno, naj se ob uradih zglasijo na policijski prefekturi pri dr. Montelliju, kjer bodo zasliAani v neki zadevi. Vsi skupaj so se odpravili tja že popoldne, ker je Ada tako hotela. Najprej je vstopil Venturini, se predstavil in pokazal povabilo. Dr. Montelli je postal mahoma prijaznejši, mu ponudil stol in se jel opravičevati, češ, da je tudi njemu samemu ta zadeva neprijetna itd. Iz sosednje sobe je poklical Ae nekega uradnika za pričo, nato pa začel izpraševati Venturinija, odkod in kako pozna Pavleta, kakAnih nazorov da je Pavle po njegovem mnenju, zakaj je nasprotoval njegovemu prijateljstvu z Ado, če Ae nasprotuje itd. Venturini je izjavil, da je nasprotoval radi tega, ker Urnika tedaj Ae ni dovolj poznal, ker je tujec, povrhu pa reven itd., da pa zdaj nič več ne nasprotuje, ker se je prepričal, da je Urnik poAten, marljiv in inteligenten, ter da mu je povsem nepojmljivo, odkod se je vzela taka ovadba zoper njega. Montelli je pri izpraševanju kazal nenavadno natančnost in dajal taka vprašanja, da se jim je Venturini čudil. Ko je bil zapisnik gotov in podpisan, se je Montelli zahvalil Venturiniju in kakor mimogrede omenil, da "najbrže ne bo nič hudega". Zatem je prišla na vrsto Venturinijeva žena in nazadnje Ada. Ko je vstopila, ji je na pragu za trenutek zastala noga, kajti zastrmela se je bila v Pavleta, ki je sedel na stolu ob steni Montellijeve sobe. Potem pa je odločno in nekako trdo stopila naprej in se ustavila pred Montellijevo mizo. Niti pozdravila ni in molče je položila svoje povabilo na mizo. Dr. Montelli jo je pogledal z neprikritim zanimanjem in se pri tem komaj opazno nasmehnil, a se že naslednji hip skoro nenaravno zresnil. Tudi prisotni uradnik, stoječ ob steni, ter mlada tipkarica za pisalnim strojem nista odvrnila svojih motreči h pogledov od nje. Dr. Montelli je brskal po nekih papirjih, potem pa dvignil glavo in vprašal, ne da bi jo pogledal: "Vi ste Ada Venturinijeva?" "Da." "Rojena v . . "Da," je odsekano odgovarjala Ada. Ko so bile formalnosti opravljene, se je dr. Montelli obrnil na svojem stolu, pokazal na Pavleta, bledega in mirno sedečega ob steni, in vprašal: » "Poznate tega gospoda?" "Poznam ga." "Zakaj je priAel v 'Padovo?" "Povabila sem ga." (DaUs prihodnji*.) frank lltller: SIBIRSKI BRZOVLAK (NadslJevaaJ«.) — Ce ne boA ubogal, ne dobiš niti belič«. — Kaj ps naj storim? — je zastokal. — Kaj naj storim? — Pozvoni in vpraAaj, če ne stanuje tu stari gospod Jakob Isocki? Drhteč po vsem telesu se Je odplazil Jakob Isocki k vratom in pozvonil. Nihče se ni odzval. Zde-lo se je, da Je hiša res prazna Jakob Isocki si je globoko od-dahnil. Gerdt I.yman Je razmišljal. — Za vogalom je krčma, — Je dejal, — Krčma ni samo vir zdravja, temveč tudi studenec modrosti. Privoščiva si čaAtco grenkeifH in tako {milveva, če Je hiAa prazna ali ne. OdAla sla v krčmo. Gerdt l.y. man Je popil tr šesto čaAico grenkega tisti dan. (jlede hiAe za Vogalom na Itimmelfahrtskanalu je krčmar povedal, da Je last nekega Struermanna, sina edinca stare, zelo bogate trgovske rodbine Ima kaj sorodnikov? Da. toda noltenih otrok. IliAo je dal pretulati te davno pred vojno, pa ni skoraj nikoli stanoval v nji Ril Jr velik čudak, nikjer ni imel obstanka N'epre»tano je p"total, pa ni nihče vedel, k<«1 Toda od pomladi 11114 ga ni Htbče več videl. Od tlstiga časa je upravljal hišo mož po imenu Goldschmldt. O njem v krčmi niso vedeli nič drugega, nego da Je izredno močan in enako molčeč. Sprva se je mnogo govorilo o hiši na liimmelfahrtskanalu, zdaj so pa govorice utihnile. Ce je videl danes GoldschmidU? Ne, danes ga nI videl, pa tudi včeraj ne — točneje rečeno, videl ga nI že štiri ali pet dni. Sorodnika sta zapustila kr*> mo. Jtkobu I.Hoekemu Je bilo tega te dovolj. Spodnja ustnici »e mu je tresla. Malo Je manjkalo, da se ml Jeze nI zjokal. V kakšno podjetje Je bil izvsbljen? S kaktnimi ljudmi je imel opravi-! ti? Z ljudmi, ki so trdili, da ve-j do, kje je skrit milijon v zlatu., ki so vodili svojega zaupnega' družabnika k hiši, prazni že od leta 11114 in ki med tem razmetavajo družabnikov denar. S takimi ljudmi Jakob Isocki; ni hotel imeti več opravka, ln I vedel Je. da če bi policiji namignil, kaj nameravajo, Id bilo to e-1 t»čno prav in vse hvale vredno. I Gerdt I.v man je prijel svojega sozarotnika za ramo in ga stresel, da sm mu kar zobje zašklepe-tali C»čl Gerdta Lymana so tare-le tod« ne od Jeze, temveč »»d tmagiMtlav ja lt«,A drtal jezik za vohmi. capin? Kaj m raztinuA, da j« to' prava hiAa? Kaj ne razumeš, da ga Je imela rodbina zaprtega, da se izogne škandalu? Zato ga od leta 1914 nihče ni videl. Pred štirimi dnevi je zapustil hišo BoA videl, da je storil Goldsch-mldt isto proti svoji volji. Zara di malomarnosti so ga postavili pod kap. Hiša je prazna. Ce je blaznež skril tam kaj denarja, ga Je treba samo odnesti. Ali hočeš pri tem sodelovati ali ne? Jakob Isocki Je komaj zadrževal krik gneva. Spomin na suk-neno vrečico se je vrnil z mnogotero lepoto. Kakor v sanjah je vido! petsto sestrskih vrečic lepo v vrsti, videl je drznega pi-janca. pripravljenega ob vse, samega Sebe p«, kako pretresa in Šteje zlatnike. — Seveda la>m sodeloval! — je vzkliknil. — Lisjak si, — je dejal Gerdt Lyman, — pravi zvitorepec. Ce pa misliš, da me boA pretental, se temeljito motiš. Ti si mali mo-zek, jat *em veliki moaek. Na-prtj! Tako veleva najina usoda! Preakrt»eti si morava vitrih, toda najprej morava biti na jasnem. da je Goldschmirtt res odpuščen Pozvoni še enkrat in vprašal če stanuje v tej hiši Jakob Isocki. , Jakob Isocki Je ubogal. Otrl se Je okrog, toda ulica je bila prai na in na drugem bregu zelenega kanala Je bilo tovarniško pročelje hr.i oken Pa tudi »daj ni nihče odzval na plaho zvone-( nje Jakoba lsurkegs 2e se je h PlOflTITI tel hitro vrniti h Gerdtu Lymo-' nu, ko se je nekaj zgodilo. Ne da bi mislil na to, je pritisnil na kljuko, kakor stori človek, če zaman zvoni pri dragem prijatelju. Nepopisno je bilo njegovo začudenje, ko so se vrata odprla. Mar je bil pustil odpuščeni sluga hiAo nezaklenjeno? Ves iz sebe je pokimal Gerdtu Lymanu, naj stopi bliže. Gerdt Lyman se je približal. Jakob Isocki mu je jecljaje pokazal na odprta vrata. — Kaj? po po po kako morejo biti odprta? Gerdt Lyman se je presenečeno oziral na odprta vrata. Ta tajna mu ni šla v glavo. Naenkrat se je pa odločil. Sest čaAic grenkega je olajšalo to odločitev. Vstopil je skozi odprta vrata, kmalu za njim pa tudi Jakob I-socki. — Sva, sva poštenjaka, — je zamrmral. Vrata so bila odprta. Da, odprta 10 bila. Stala sta v zaprašeni predsod-bi z vrati tik pred seboj. V kotu je bil telefon. Toda edino, kar je obrnilo nase njuno pozornost, so bila vrata pred njima. Podobna niso bila ničemur na svetu, razen vratom železne blagajne v banki. Začudeno sta se ozirala okrog. Nihče se ni pojavil. Prisluhnila •ta, toda nobenega glasu ni bilo slišati. Jakob Isocki je zaprl za seboj vežna vrata. — Lahko bi kdo vstopil, — je zamrmral z drhtečim glasom. Poštenjaka sva. Vrata so bila odprta. Gerdt Lyman mu je namignil, naj molči. Po prstih, čeprav je kazalo, da je hiša prazna, se je plazil k težkim vratom. Jakob I-socki mu je sledil liki senca. Gerdt Lyman je pritisnil na kljuko težkih vrat. Seveda so bila vrata zaklenjena, toda ... Niso bila zaklenjena. Ko je pritisnil na kljuko, so se počasi premaknila na svojih tečajih. Ves iz sebe jih je Gerdt Ly-man odprl. Kaj bo zagledal? Zaklade Golkonde, razložene po policah? Zlato, lesketajoče se v čr-suknenih vrečicah? Poštenjaka sva, — je mrmral Jakob Isocki in šklepetal z zobmi. Vrata — oboja vrata so bila odprta. Prisegam! Vstopila sta. Gerdt Lyman je napravil dva koraka, Jakob Isocki pa pol koraka, zagledala pa nista niti bogastva Golkonde, ni-i;i zlata v vrečicah. Zagledala sta samo okroglo telo, ki je zastiralo ves drug razgled, ogromno oblo, pobarvano v rdečih^barvah, na iteleznem podstavku, stoječem v ostrem kotu na svoji osi, telo, kakršnega še svoj živ dan nista videla in ki nista vedela, kaj pomeni, pa tudi časa nista imela za razmišljanje. Naenkrat se je namreč spusti-o nekaj doli s stene, toda ne s stene, temveč s strmo nagnjene nelezne lestve, pritrjene na steni. Bil je kosmat, gorili podoben orjak srdito žarečih oči. Gerdt -yman se je obrnil, toda samo da je videt, kako so se težka vrata od zunaj zaprla. Ključa od no-nje strani nista imela. Ves iz seje se je oziral na vrata, toda ključa tam ni bilo, bila je samo uknjica v ključavnici. Slišal je nejasen zvok peta, ki so v smrtnem strahu hitele po tleh predsobe, peta svojega sozarotnika Jakoba Isockega. Ni pa imel časa prokleti roko, ki je bila zaloputnila vrata. Tudi ni imel časa. da bi spravil iz sebe krik, ki se mu je hotel izviti iz prsi, pre-dno bi planil orjak nanj. Orjak je kar sikal od jeze. Kosmato pest je vihtel po zraku in zlate iskre so mu pršile pred oJmi, ki so hotele videti nrlivo zlato. Veki mozek se Jfcpogr**nil v nezavest. ki je bila dvojno bolestna, ker se je ni udeležil mali mozek. Ko je Gerdt Lyman aonet odprl oči, je bilo mračno. V glavi mu je razbijalo kakor kovačevo kladivo. Kosmato bitje je stalo sklonjeno nad njim in mu zrlo nepremično v oči. Vse okr>g njega se je sukalo. Napel jo zadnje sile ln zastokal: - Milost, ne umorite mo! Kosmsto bitje je vpraAelo nepričakovano: - Ste tujec? - I>a. sem Sved, zdravnik sem psihopat — vrata so bila odprta. > Psihopat? Veseli me. da sem naletel na kolego Ja* »<>m profesor Oskar Freudenthal. Branislav Nu&ič: Bratranec Ali ste naročeni na dnevnik 'Prosveto*? Podpirajte srn j Ust! Navzlic veliki razliki v letih je bil zakon gospoda Mirka in gospe Nate kar srečen. Ona je bila pred poroko sirota, gola in bosa, brez kogarkoli, ld bi ji bil v rodu. Imela ni staršev, niti brsta, niti sestre, niti kakega drugega člana družine. Zaradi tega se je menda tudi tako vdano viivela v svoje novo gnezdo. Nihče ni prihajal k njej, k nikomur ni odhajala, a vsaka tretj« beseda Ji je bila: MoJ Mirko. "MoJ Mirko" je bil od svoje itrsni sils nežen in pozoren. Svoji mladi in lepi ženici je poklanjal največjo pozornost in ji napravil marsikatero veselje. In polni dve leti se ni nikdar izgubil smeh z njenih ustnic in nikdar ni njegovega čela zasenčil kak majhen oblaček. Toda življenje je življenje in ima svoje zakone, ki se ne strinjajo vedno z željami. Nekega dne, prav za prav nekega večera je prišla gospa Nota domov iz mesta, kjer je bila nekaj kupovala, vsa vznemirjena in razburjena. — Moj bog, moj bog! Življenje je res kakor roman, — je vzkliknila Ae med vrati. — Kakšen roman? — je hladno vprašal gospod Mirko kot človek, ki mu ni bilo mnogo za romane. — Pomisli, bog s teboj, kaj se mi je danes pripetilo! Gotovo ne boš verjel, kako zelo sem srečna! — Za vraga vendar, pripoveduj, kaj se ti je pripetilo? — je radoveden vprašal gospod Mirko. — Grem torej po ulici in mislim sama pri sebi: moj bog, ali je moj Mirko že prišel domov. Grem tako in mislim na tebe in tedajci se ustavi pred menoj mladenič. Ustavi se in prične govoriti. Nata ali si ti to? — Kdo je bil to? — se je nekam živahne je vznemiril gospod Mirko. Nikdar ga nisem videla, pa sem ga gledala in se čudila njegovi predrznosti. — In zakaj mu tega nisi dejala . . .? — Rekla sem mu. In sicer takole: Pardon, gospod, zmotili ste se L — In on? — Dejal je: nisem se, Nata. povej mi samo, ali si ti hčerka tete Mace? Seveda, sem mu dejala. Pa, Nata, moja sestra, je odvrnil, jaz sem Savkin sin. Tete Savke! Mika? sem ga vprašala. Da, jaz sem Mika. — je odvrnil. — Toda počakaj malo, prosim te, — se je uprl gospod Mirko, — kakšen Mika vendar, kakšna Savka? Ti vendar nisi imela nobenega sorodnika? — Seveda nisem. Tete Savke namreč sploh nisem računala, ker je že zdavnaj umrla. — A Mika? — Vedela sem, da je imela teta Savka sina, toda ga nisem nikdar srečala. Danes prvič. — A kako te je vendar, vraga, spoznal, če se še nikdar v življenju nista srečala? — Baje se je zanimal za mene, povpraševal dolge mesece. — Hm! Hm! — je premišlje-val gospod Mirko, ki mu je doslej zakon baš zaradi tega tako ugajal, ker ni imela Nata nobenega sorodnika. — Videti je. da ti nekaj ni vAeč, — je sila bridko zajokala gospa Nata. — Jaz pa sem mislila, da se boš razveselil. Pomisli vendar, za božjo voljo, kako se človeku milo stori pri srcu, če se mu zgodi kaj takega, a je bil prej največja sirota v življenju, brez kogarkoli, ki bi nanj mislil in zanj skrbel. Moj bog, jas sem pa mislila, da se boA tudi ti z menoj veselil, ko ti bom to povedala. — Seveda me veseli, ne pravim, da me ne veseli! — je suhoparno odgovoril gospod Mirko. Kmslu je priAel bratranec na obisk. O, kako se je vendar ta mlsdenič razveselil, ko je ugledal gospoda Mirka. Trikrat gs je objel in se mu venomer do-brikal: "Zet, moj slatki set p — Pomislite, kako mi je bilo. Vrdel sem, da imam sestrično Nato, toda je nisem mogel najti. Koprnel sem seveda, da jo spoznam. Saj veste, kako j« Mev človeku samemu na svetu. Povpraševal sem tako, povpraševal in doznal: Nata je poročena z nekim krasnim človekom in živi z njim sila srečno. Veselil sem se seveda, toda se zdajci, kakopak, veselim še bolj, ko sem vas tudi osebno spoznal, dragi zet! Nata nikakor ni mogla najti boljše partije. Ves čas obiska je bratranec tako čebljal, a čez dva, tri dni je spet prišel, potem pa vedno pogostejše in gostejše. Zakon med gospodom Mirkom in Nato je še nadalje potekal v sreči in miru, ali pa si je vsaj tako mislil vsak opazovalec. Navznotraj ga je pa vendar pričelo nekaj izpodjedati. Gospodu Mirku se je vsaj tako dozdevalo, da se je njegova Nata nekaj spremenila. Prej na primer Nata ni nikdar opazila, da gospod Mirko v spanju smrči, a zdaj mu je dejala: — Ne vem, kaj mi je storiti. Zaradi tvojega smrčanja vso noč ne zatisnem očesa. — Kako vendar to, da zdaj ne moreš spati, prej pa te ni smrčanje motilo? — je vprašal gospod Mirko. — Zdaj smrčiš glasneje, kakor prej! Očitek zastran smrčanja še ni bil višek. Neko jutro mu je prinesla kavo in dejala: — Nocoj sem preživela nekaj strašansko hudega. Naj bi tega nikdar več omenila, niti se spomnila. Prav malo je manjkalo, pa bi me zadela kap. —- Zakaj vendar? — je hitel vpraševati skrben soprog. • — Pomisli! Sanjajoča sem stegnila roko in otipala tvojo plešasto glavo. Lahko si misliš, kakor sem zakričala. „ Strašno! Se zdaj se mi sprehajajo mravlje vzdolž križa, če se le spomnim. Gospodu Mirku je legel o-blak na čelo. Gospod Mirko je pogoltnil obilen požirek kave. — Pa, — je scedil skozi zobe, — najboljše je, če me ne tipaš. — Saj tega vendar nisem hotela. Zgodilo se je slučajno. Toda tudi razen tega slučaja sem se že neštetokrat ustrašila tvoje pleše. Zbudim se marsikateri-krat v spanju in tako v temi zagledam na blazini tvojo počiva-jočo plešasto glavo. Dozdeva se mi, da je razbeljen planet z neba padel v posteljo. Žile se mi kar zledene. Gospej Nati niti to ni bilo dovolj. Zapazila je, da so strašansko grde one kocine, ki mu lezejo iz ušes. Pozneje mu je zamerila, ker, bogu bodi po toženo, da vzdihuje, kadar obuva čevlje. Bratranec je Ae vedno prihajal prav pogosto in se dobrikal gospodu Mirku: "Moj sladki zet"; gospa Nata pa je kljub temu, da se ni čutila več sirota v življenju, postajala vedno bolj sentimentalna in zamišljena, dočim so Mirkove skrbi postajale vsak dan kočljivejše. TOREK. 20. AVpt-*, Dogajalo se je, * enkn * bogU I)otožen0( ^ Mirko ves večer p0goa, spregovoril besede, niU varjal na vprašanja gosoe marveč ji odvračal z^l Pogosto je bil ponoči ves ren in ni mogel zaspati Nekega dne je slednjič domov nasmejanega obraz, cela jasno je bila na tem zu napisana odločitev ki bil gotovo še minilo noč a m jo po^em ves dan pog dokler se ni izoblikovala pil je pred gospo Nato in gledal naravnost v oči. — Nata, —ji je dejal, -belo me je, ker ponoči sr in ker se bojiš moje plfcj sem šel in poiskal zdravik — Prav si storil! — n pritrdila. — Od zdravnika do zdi ka sem hodil, ki so mi . razna zdravila, užival m prikrivajoč to pred teboj, koristile mi niso nič. — Seveda, kakopak, nii magala! — je dodala gosp — Naposled so mi p0i Ae neko narodno zdravi zdaj sem prepričan, da bo pomagalo. — Kakšno? —- Cuj ga: Povedala bol mu svojemu bratrancu, ni zahaja več v mojo hišo. mu bom polomil, če se še e približa, a tebi bom polom ge tudi tedaj, če zvem, da sestaješ z njim! — Za svete rane! — je relo v gospej Nati. " — A če ti je žal, ker boi ostala sirota brez kakršn: sorodnikov, poveži svoje v culo, pa hajdi k svojemu trancu. Gospa Nata je skoraj ul v solza/h, toda, glej vraga rodno zdravilo je le pomi Bratranec ni nikdar več | v Jiišo in spet se je v zako nil stari mir. — Pri moji veri, — je neko jutro gospa Nata, 1 prinesla kavo, — kar v&< je, da ponoči smrčiš. Poooi dopisan «« *soto liste Prosvote. Ako tega m ster«. tedaj mor« upr«««*"« •Istem ta te vsot« naro4ntko. sli LavndsU A««-. Chlrof« 1» v««te f....... Cl dm4»*s SI.-. PROSVETA. SNPJ, tSIT S« PrlUteno polillani aaritnlno sa D ........................... Naslov ...................................................... Pcfnvtt« tednik In m pripiUte k »«JI ssnrfstal «d sMe/i* drnftte*: ... čl dm*** * ....n dn*'» *...... D ..........................................G dro*'» *...... ti ir**------ 1) .................................... 4) .................................... Mrote Orli'«