Ameriška Domovina

AM6SUCAN IN SPIRIT fOReON IN lANOUAOe ONLY
NO. 123
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 24, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N€WSRAP€R
ŠTEV. LXIII — VOL. LX1H
Naser se ]e peboijkl!
Predsednik L. B. Johnson je odobri! Egiptu v okviru 3-ietne pogodbe c pomoči, ki s tem mesecem poteče, po-šiljatev odvisnih deželnih pridelkov za 37 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D. C. — Ko je prišlo v preteklem novembru do požiga Kennedyjeve knjižnice, dela Informacijskega središča ZDA v Kairu v zvezi z nastopom belgijskih padalcev v Kongu in do hude nejevolje zaradi tega v Združenih državah, je Naser v javnem govoru napadel Združene države in jim dejal, naj gredo s svojo pomočjo, kamor hočejo. Skupno s Sovjetsko zvezo, Alžirijo in Gano je nato organiziral obsežno pomoč levičarskim upornikom v Kongu. Kongres je ob taki očitno sovražni politiki Naserja proti Združenim državam izglasoval, naj bo vsaka pomoč Združeni arabski republiki ustavljena.
Na prizadevanje Johnsona je Kongres svoj sklep spremenil v toliko, da je prepustil predsedniku odločitev o morebitni obnovi pomoči Egiptu, če bi bilo to v korist varnosti Združenih držav.
Naser nekaj dostojnejši
Naser je iskal porhoč vsepovsod, pa jo ni mogel nikjer dobiti. Obrnil se je na Washington in predložil podaljšanje sedaj potekajoče triletne pogodbe o pomoči za nova tri leta in pri tem izrazil tudi upanje, da mu bodo Združene države poslale še ostanek že dogovorjene pomoči, ki je bila koncem lanskega leta ustavljena. Washingtonu se za razgovore o novi pogodbi ne mudi, predsednik Johnson pa je odločil v torek, naj Naser le dobi deželnih pridelkov za 37 milijonov dolarjev, kot je bilo že preje določeno. Svojo odločitev je utemeljeval s trditvijo, da je Naser postal umirjenejši v svoji politiki do Izraela, da je obljubil povrniti škodo za požgano knjižnico v Kairu in dal tej brezplačno na razpolago nove prostore, pa ustavil tudi podpiranje levičarskih upornikov v Kongu.
Vse to je do neke mere res, toda Naser svoje politike v bistvu ni spremenil. Javno je postal umirjenejši le, ker ameriško hrano nujno potrebuje in jo nikjer drugod na svetu za tako ceno ne more dobiti. V državnem tajništvu in v Beli hiši to dobro vedo, vendar so Naserju pomoč dali, ker upajo, da bo pomirjevalno vplivalo na nasprotnike politike Združenih držav na konferenci afriško-azij-skih držav, ki se naj bi prihodnji teden začela v Alžirju. Koliko je ta račun vreden, bomo lahko skoro videli.
Novi grobovi
Frances Vertosnik
Nepričakovano je umrla na svojem domu na 981 E. 77 St. 71 let stara, v Zagorici pri Pod-gori (Kočevje) rojena Frances Vertosnik, vdova po leta 1953 umrlem Louisu, mati Mrs. Louise Zakrajšek, Franka, Josepha, Mrs. Julie Swenar, Mrs. Frances Barlock, Louisa, Mrs. Mary De Valzo in pokojnega Louisa, 15-krat stara mati in 3-krat pramati, sestra Jožeta Germa (v starem kraju). Pokojna je bila članica Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 10, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Anthony Perusek Na svojem obisku v Evropi je umrl nenadno v Trstu Anthony Perusek s 3975 Erie St. v Willoughby. Truplo pokojnika bo
Armada in letalstvo sta si zopet v laseh
Armada organizira novo, — “zračno divizijo,” — ki bo svoje enote prevažala in oskrbovala samo z letali in helikopterji.
WASHINGTON, D. C. — Naše vojno letalstvo je primeroma mlada veja naše narodne obrambe. Kot samostojna operativna enota obstoja šele po 1. 1947. Ostale veje je ne gledajo lepo, ker vidijo v njej nadležnega tekmeca. Svojo nezadovoljnost kaže posebno armada, ki bi rada imela za vsako vrsto vojaških operacij svoje letalske sile, vojnemu letalstvu pa je voljna prepustiti samo strateške operacije. Trenja med obema vejama so zmeraj večja, posebno zadnje čase, ko prihajajo helikopterji
prepeljano v Cleveland, kjer bo do vedri0 ''-ečje veljave.
Kavno sedaj je armada zopet
pogreb iz Grdinovega pogrebnega zavoda.
Joseph Knezinek V Brown Memorial bolnišnici v Conneaut, Ohio, je umrl bivši Clevelandčan, 72 let stari Joseph Knezinek, rojen v Češkoslovaški republiki, od koder je prišel pred 63 leti, mož Marie, rojene Mlakar. Pokojni je bil član Češke kat. zveze št. 156 in Družbe sv. Petra št. 110. Pogreb bo iz Hopko pogreb, zavoda na E. 93 St. v soboto zjutraj pod vodstvom pogrebnega zavoda J. Fortuna.
De Gaulle bi se rad
sestal z Johnsonom
WASHINGTON, D. C. — Podpredsednik H. Humphrey, ki je Preteklo nedeljo govoril v Parizu z De Gaullom, je kongresnikom poročal, da je predsednik Ne Gaulle dejal, da bi se rad sestal s predsednikom Johnsonom.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in milo. Naj-
^išja temperatura 75,
iam sodbe m naerfi
VARŠAVA, Polj. — Kremelj je v zaupnih pismih obvestil vodnike komunističnih partij o razgovorih predsednika vlade ZSSR Kosygina z vodnikom rdeče Kitajske Maom v preteklem februarju, ko se je Rus ustavil v Pei-pingu na poti v Severni Vietnam in od tam domov.
Mao naj bi bil Kosygina zagotavljal, da se vojna v Vietnamu ne bo razširila v kak večji spopad, vsaj zaenkrat ne. Kitajec je trdil, da bo rdeča Kitajska v 15 letih imela že dovoljšnjo za-
“zmagala” nad vojnim letalstvom. Dobila je namreč pravico, da organizira svojo lastno “zračno divizijo,” zračno zato, ker bodo njena prevozna sredstva za moštvo, orožje in muni-cijo le letala in helikopterji. Divizija bo štela okoli 15,000 mož, zato pa imela 428 helikopterjev, torej štirikrat več kot sedanje tradicionalne divizije. Helikopterji ne bodo navadna transportna letala, bodo vsi oboroženi z bombami in strojnicami, pa tudi raket jim ne bo manjkalo. Ali se bo zračna divizija tudi obnesla, tega ne vei'jamejo vsi. Vietnamski boji so namreč pokazali, da partizani primeroma uspešno streljajo na helikopterje in da je zato zguba na helikopterjih po končanih vojnih operacijah večja, kot so pričakovali.
V krogih armade prevladuje optimizem, upajo, da bodo lahko še par navadnih divizij reorganizirali v zračne. So optimisti,
De Danilu prodajamo vojaške tankerje KG-135
WASHINGTON, D.C. — Kljub temu, da nas general De Gaulle samo kritizira, posebno v zadevah narodne obrambe, nismo skregani z njim do dna. Znani časnikar Drew Pearson je od nekod zvedel, da je naša administracija prodala francoski armadi pet vojaških transportnih tankerjev za prevoz goriva za francoske bombnike Mirage. — Ravno sedaj se pri nas vežbajo francoski pilotje, kako je treba upravljati ta letala.
Naša letala so za francosko vojno letalstvo življenjsko važna. Francija ima svoje lastne bombnike Mirage, ki lahko prenašajo atomske bombe. Letajo lahko na velike daljave, na primer do Moskve, toda samo pod pogojem, da med potjo dopolnijo potrošene zaloge goriva. Francija more primerne vojaške tankerje kupiti le pri nas, ker jih nihče drugi ne izdeluje. Brez pomoči teh tankerjev pa bombniki Mirage ne morejo leteti na primer od Pariza do Moskve in nazaj.
V Washingtonu niso vsi zadovoljni s to kupčijo. Johnsonova administracija se izgovarja, da je bila dobava dogovorjena še pod Kennedyjevim režimom. Ko je Johnson prevzel oblast, za ta posel ni niti vedel; sedaj hoče seveda dano besedo držati in vsa prodana transportna letala dobaviti.
logo atomskega orožja in tudi sredstva ža njegov prenos. Tedaj se bo mogla zvezati z Rusijo za skupno splošno vojno proti Zahodu.
V živilskih trgovinah
LOS ANGELES, Calif. — V živilskih trgovinah v naši deželi prodajo okoli eno tretjino vseh sladkorčkov in čokolade.
ki mislijo, da je treba spremeniti kar tretjino armadnih čet v zračne.
Vojno letalstvo se hudo jezi nad “privilegiji,” ki jih uživa armada, vendar se mu ni treba bati za obstoj. Federalni tajnik za narodno obrambo McNamara misli, da mora vojno letalstvo ostati neodvisna veja narodne obrambe, naj bo obramba reformirana tako ali tako.
RUSK JE POSVARIL HANOJ
Državni tajnik Dean Rusk je pozval Severni Vietnam, naj se upre načrtom Kitajske in začne razgovore o končanju vojne v Vietnamu, ker dejansko ,z njenim nadaljevanjem hodi le po kostanj v žerjavico za Kitajce.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je v govoru pred American Foreign Service Association dejal, da je razširjenja vojne v Vietnamu kriva trdovratnost Severnega Vietnama in Kitajske, ki stremita k vojaški zmagi in ne k dosegi miru. Severni Vietnam je pozval, naj se upre kitajskim načrtom, ki gredo za nadvlado nad jugovzhodno Azijo in celo preko nje, ker to dejansko ni v njegovo korist. Severni Vietnam je težko razumeti, ker nosi glavno težo in stroške za načrte, ki morejo koristiti končno le Kitajski. Rusk je poudaril, da Združene države ne bodo odnehale, ampak bodo izpolnile svojo obljubo ter branile svobodo Južnega Vietnama, če treba tudi za ceno večjih žrtev.
Iz Clevelanda in okolice
Državni tajnik je v svojem govoru skušal ločiti Severni Vitnam od rdeče Kitajske. Hanoju je namignil na “svobodno odločitev ljudstev Severnega in Južnega Vietnama v pogledu združitve”, govoril znova o pomoči za gospodarsko obnovo in razvoj in pozval k sodelovanju pri teh načrtih tudi Sovjetsko zvezo. Rusk se je čudil, da so komunistične države pokazale tako malo zanimanja za ponudbo posredovanja britske Skupnosti narodov, ki zboruje t e dni v Londonu. Omenil je težke izgube, ki jih imata obe strani v vojni v Vietnamu ter Severni Vietnam svaril, da bodo njegove žrtve v nadaljevanju vojne večje, kot bi mogla biti kdaj korist od nje in zagotavljal Hanoj, da Združene države ne bodo popustile v svoji volji braniti neodvisnost Južnega Vietnama.
Robert Wagner bo imenovan za poslanika?
WASHINGTON, D. C. — Iz državnega tajništva prihajajo vesti, da utegne predsednik imenovati newyorškega župana Roberta Wagnerja, ko mu poteče njegov rok, za poslanika ZDA v Rimu ali v Tev Avivu.
Tita častijo in gostijo v Moskvi
CLEVELAND, O. — Ko je Tito sprejemal v maju častit-ka za svoj 73. rojstni dan, — godu ne obhaja — je svojim mladim oboževalcem med drugim pripovedoval, da bo v juniju moral veliko potovati, ker ga k temu silijo državni posli izredne važnosti, častiv-cem je tudi povedal, da njegova administracija pripravlja celo vrsto novih zakonov, ki bodo pomenili breme za vse in vsakogar, kajti dežela se mora boriti z velikimi težavami. Nekaj bremen je kar imenoma navedel.
Tito je držal besedo. Na hitro roko je šel v Prago in Berlin, potem se ravno tako hitro vrnil v Beograd za par dni, nakar je odletel na obisk v Moskvo, ki bo trajal, tako trdijo poročila, kar 12 dni. šele koncem meseca bo Tito zopet nazaj v Beogradu, torej takrat, ko bo njegov parlament že uzakonil vse nove gospodarske zakone, ki naj rešijo deželo potopa v inflaciji.
Da je Tito našel čas, da sredi krize v Jugoslaviji potuje po svetu, je gotovo najbolj značilna poteza njegove sedanje politike. Kadar gospodarske in politična krize grozijo deželi, državni poglavarji se-
Tito se tega pravila ne drži. Ali je tako zelo samozavesten, da je prepričan, da se mu ne mora ničesar zgoditi? Ali je sila tako velika, da mora iskati v tujini tolažbo, nasvet in pomoč? Ali pa morda vidi v mednarodnem političnem položaju take nevarnosti, ki lahko škodujejo tudi Jugoslaviji vkljub njeni “aktivni nevtralnosti” in želji po mirnem sožitju?
Počemu je šel Tito ravno sedaj na tako dolg obisk v Moskvo, o tem beograjski diplomatski krogi samo ugibajo. Soglašajo le v tem, da je nagibov za pot več, drugače pa debatirajo samo o posameznih pojavih, ki so zvezani s Titovo potjo.
Tito je bil na primer še lansko jesen slabo zapisan pri novem kolektivnem vodstvu v Kremlju. Je namreč preveč držal s Hruščevim in javno izrazil svojo nezadovoljnost nad načinom, kako je njegov prijatelj zgubil oblast v Kremlju. Slaba volja v Kremlju se še pred Božičem ni polegla. Moskva je na primer poslala na Titov komunističen kongres tako brezpomembno delegacijo, da je to vsem udeležencem takoj padlo v oči.
dijo doma in čakajo, kaj bo. Sedaj pa naenkrat taka spre- ske diplomate,, kar je Tito ta-
memba! Kremlj je pokazal Tita v spremstvu Brežnjeva in Mikojana, torej obeh najvišjih tovarišev v Moskvi, ki jih po rangu ne dosega niti ministrski predsednik Kosygin. Ali ni bil tako slovesen sprejem obenem tudi načrtno izziva-n j e kitajskih komunistov? Peipingu so Titovo pot v Moskvo razlagali tako in napovedali še ostrejšo kritiko “kapitulantske” politike Beograda in Moskve. Kako je mogoče spraviti v sklad to dejstvo z razlago, da je Tito šel v Moskvo, da svetuje Kremlju, naj ne podira vseh mostov, ki vodijo v Peiping?
V diplomatskih krogih se dalje zopet ponavlja g-ovorica, da se Tito boji, da bi se Moskva in Peiping utegnila pobotati ali vsaj skleniti začasno premirje na jugoslovanski račun. V Beogradu se že dolgo časa bojijo te nevarnosti in je titovsko časopisje tudi ne taji. Tito bi torej rad dosegel v Moskvi, da naj bi Kompromis med ruskimi in kitajskimi komunisti ne šli na njegov račun. Ali je taka želja realna. Politični opazovalci trdijo, da ima le malo podlage. Moskva je strmoglavila Hruščeva in ni o tej nameri pi’av nič obvestila najprej jugoslovan-
krat zelo zameril svoji moskovski tovarišiji. Ako so v Kremlju takrat pozabili na Tita, zakaj ne bi tekom pogajanj s Peipingom?
Vsi opazovalci se strinjajo v tem, da bosta prepir med Moskvo in Peipingom ter vietnamska vojna glavni predmet razgovorov. Kremlj in Tito bosta mogla ugotoviti samo eno: kitajski komunisti se bodo na želje, izražene v Moskvi ozirali ravno tako malo kot na želje Johnsonove administracije. Na levo usmerjeni di-plomateje so našli v tem svojo tolažbo. Upajo, da bo kitajsko stališče še bolj pognalo “zmerne” komuniste kot so ruski in jugoslavanski v smeri proti političnim ciljem svobodnega sveta. To je tolažba na kurjih nogah; če druge ni, mora biti tudi ta dobra.
Da Titu ne bo dolgčas, se bo lahko obiskoval z iranskim šahom, ki je tudi na obisku v Moskvi, šaha so tudi slovesno sprejeli, toda ne tako slovesno kot Tita. Tudi to so opazili moskovski diplomatski krogi. Morda bo to edina tolažba za Tita, ki ji bo lahko pripisal politično vrednost. Ako bodo v Kremlju primaknili še kaj gospodarske podpore, tem bolje za njegov režim, *
R. Wagner je nedavno objavil, da ne bo več kandidiral za župana, da bo imel več možnosti skrbeti za vzgojo svojih sinov. Opazovalci političnega položaja v New Yorku trdijo, da je imela s to odločitvijo zvezo tudi ugotovitev, da je bil v pred-volivni borbi republikanski kandidat Lindsay nekaj točk pred Wagner jem.
------o------
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Načelnik republikanske stranke Ray Bliss je odpustil svojega prijatelja in glavnega sodelavca Williama Codyja Kellyja, ker je vdrl v pisalno mizo strankinega finančnega direktorja Franka J. Kovača, zadnjega od vodnikov stranke iz časa B. Goldwaterja.
WASHINGTON, D. C. — Izgloda, da bo le uveljavljen načrt o začasnem vodstvu Dominikanske republike po tričlanskem odboru Organizacije a-meriških držav. Ta odbor naj bi imel ob strani domačo vlado, ki naj bi v doglednem času izvedla pod nadzorom OAD volitve in vrnila republiki zakonito vlado. Načrt je izdelan in bo predvidoma stopil prihodnji teden v veljavo. SAJGON, J. Viet. — Včeraj so ameriška letala znova napadla Son La vojaško oporišče severno od Hanoja in komaj 80 milj od meje Kitajske. Vojaški vodniki so se odločili, da za sedaj ne bodo skušali uničiti protiletal. raketnih oporišč, ki so jih postavili Rusi okoli Hanoja.
PHILADELPHIA, Pa. — Divji štrajk, ki traja že tretji dan, ovira redno oskrbo s hrano. Oblasti se trudijo, da bi vzpostavile redni promet s težkimi tovornimi avtomobili, ki ga je ustavila krajevna organizacija Teamsters unije, ko je prišlo med njo in prevoznimi družbami do spora. V uniji je okoli 12,000 članov. Sodišče je štrajk prepovedalo in sam glavni načelnik Unije J. Hoffa ga je označil za nezakonitega. --------------o------
Kip svobode v New Yorku praznoval 80-letnico
New York, N. Y. — Le redko se zgodi, da praznuje tudi kip svoj jubilej. To čast je dosegel znani kip Svobode v njujorškem pristanišču, ki ga dobro pomnijo vsi imigranti, ki so prišli v našo deželo skozi New York.
Kip je delo francoskega kiparja Bartholdi, poklonili so ga pa naši deželi Francozi. To je vtisnilo jubilejnim slovesnostim tudi svoj pečat. Pri njih so sodelovale ameriške in francoske kulturne organizacije, slovesnosti se je udeležilo kakih 200 njihovih zastopnikov, na otok sam pa je prišlo okoli 4,000 turistov.
Pogreb—
Pogreb pok. Josepha Škerla bo jutri popoldne ob enih iz Že-letovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Družina prosi namesto vencev darove za Dom ostarelih na Neff Road.
Louis Oblak Furniture posluje—
Po nesrečnem požaru pri Louis Oblak Furniture na 66125 St. Clair Ave. zadnjo soboto so sedaj stvari že zopet toliko v redu, da more Oblakova trgovina s pohištvom poslovati. Pisarna je začasno na 1085 East 66th St., kar čisto blizu sedanje trgovine na 66. cesti. V vseh poslovnih stvareh je treba klicati HE 1-2978 ali pa HE 1-8950 in se po potrebi dogovoriti za oseben razgovor in sestanek z g. Oblakom. Odplačila in vse drugo naj bo vse naslovljeno na ta naslov. —• Daši je zaloga zgorela, je že urejeno, da podjetje lahko nadaljuje s prodajami pohištva, kuhinjskih in drugih gospodinjskih strojev (appliances), tepihov in drugih predmetov notranje o-preme, ki jih je trgovina vedno imela v svoji odlični zalogi. V vsem tem bo mogel g. Oblak tudi tekom poslovanja v začasnih razmerah zadovoljiti željam odjemalcev in se jim lepo priporoča.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Klemenčič s 18307 E. Park Drive, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Seja—
Pod št. 3 SMZ ima svojo redno sejo v nedeljo ob dveh pop. v Slov. domu na Holmes Ave. Pol ure pred sejo je pregled računov.
“Veseli Slovenci” na TV—
V nedeljo ob enih bodo nastopili na programu Polka Varieties “Veseli Slovenci.” Peli bosta ga. Blanka Tonkli in ga. Helenca Gaser.
Asesment—
Jutri, v petek, je 25., ko društva običajno pobirajo asesment.
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ bo pobiralo asesment jutri od 6. do 8. ure zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue.
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sveta maša za pok. Margie Kamber ob 25. obletnici smrti.
Pet bilijonov za oživitev središča mesta?—
Predsednik ustanove Cleveland Development Upshur Evans je včeraj udeležencem izleta na S.S. South American, na katerega je Clevelandska trgovinska zbornica povabila člane mestnega sveta in preko 300 drugih vodnikov mesta in okraja, razlagal, da bi bilo potrebno po zamisli, ki jo je obdelala njegova ustanova, vložiti v poživitev mestnega središča Clevelanda preko 5 bilijonov dolarjev. Pet bilijonov naj bi dejansko vložile privatne ustanove, 100 milijonov pa mesto samo.
J. F. Lincoln umrl—
Umrl je 82 let stari James F. Lincoln, načelnik Lincoln Electric Co., početnik znanega plačilnega sistema, ki naj bi povečal storilnost delavstva. Delavci dobe v tem podjetju poleg redne plače še ob koncu leta posebne nagrade v višini svoje storilnosti. Te nagrade so včasih enake rednemu letnemu zaslužku ali pa ga celo presežejo.


.ujaasjm
6117 Bt. Čiair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.90 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
čaju zataknilo, s tem pa tudi proizvodnja in zastoj bi bil pred vrati.
To je po našem mnenju edina nevarnost za novo gospodarsko krizo. Ni pa prevelika, kajti zdravila proti njej so znana. Treba je samo povečati ob1(ok denarja in s tem tudi obseg kreditov, treba je staviti lažje pogoje za zadolževanje, skratka začeti je treba z živahnejšo inflacijo, pa se gospodarsko življenje zopet zavrti.
Ne vidimo torej nobene nevarnosti za gospodarsko krizo. Govor o njej se nam pa zdi potreben. Vse preveč smo se navadili na misel, da človek lahko živi preko svojih dohodkov. Ako to dela federacija, ako delajo to države, občine itd., ^kaj ne bi smel delati tega tudi zasebni potrošnik? Ta miselnost se je vse preveč začepila v naše glave, ni pa zaradi tega postala pravilna. Postavlja nam inflacijo v privlačno luč. Pozabljamo, da je inflacija le injekcija, ki omamlja, ne pa zdravilo samo. Kaznujejo nas pa za tako miselnost desetletja. Kdor začne pri 30 letih misliti na starost 60 let in se brigati, kako bo takrat živel, mora že danes računati s tem, da bodo takrat njegovi prihranki v dolarjih v povprečju polovico manj vredni kot pa danes. S tem bo plačal sedanje pogrešne nazore o inflaciji in njenih posledicah.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 123 Thurs., June 24, 1965
Gospodarska kriza?
Glavni ameriški bančnik Martin, ki vodi naše federalne rezervne banke, je zadnje čase opozoril našo javnost, da naša dežela nima prav nobenega jamstva ali zdravila proti gospodarski krizi in da je že nekaj znakov, ki kažejo na to bolezen. Seveda so mu takoj oporekali vsi tisti, ki imajo od sedanje konjunkture velike koristi, dočim jih je precej ostalo ob strani. Borza je na Martinovo opozorilo začela z gibanjem tečajev za delnice navzdol. Tekom par tednov so delnice padle za skoraj 50-60 točk, kar se zadnja leta še ni zgodilo. To naj bi bil eden med znaki, ki naj bi napovedovali vsaj zastoj gospodarskega napredka, ako ne že prave krize.
Najprvo moramo pripomniti, da borza ni več zanesljiv barometer za naš gospodarski razvoj. Kadar imamo dobre čase, se cene za delnice hitro dvigajo, veliko hitrejše, kot se dviga gospodarski napredek. Ako na primer napreduje naše gospodarstvo za par odstotkov na leto, rastejo borzni papirji tudi za 10 do 30%. Zato je samo prirodno, da na drugi strani delnice hitrejše padajo, kot zastaja gospodarsko življenje. Še druga okoliščina jemlje borzi značaj merila za gospodarsko življenje. Danes kupujejo delnice tisti, ki imajo denar. Le redki so taki, ki si izposojajo denar za borzne posle, kolikor to predpisi sploh dovoljujejo. Borze so pa tudi danes ostale kraj za špekulacije, ni delnice, ki bi njena cena ne nihala. Bili so časi, kot n. pr. pred 30 leti, ko si je vsak vajenec izposojal denar in špekuliral na borzah. Take začetnike na borzah je seveda podrl prvi padec borznih cen; čim bolj so padale cene, tem več je bilo borznega prometa in borznih mrličev. Danes tega ni. So dnevi, ko cene padejo za 1 do 3%, pa borzni promet zaradi tega ne raste, navadno še celo omejuje obseg poslovanja v dnevih velikih padcev. Delnice so pač v rokah ljudi, ki lahko pre-neso zgube, ker imajo vse svoje papirje plačane in niso bankam ničesar dolžni. Sklicevanje, da padec borznih papirjev napoveduje krizo, je danes postalo jalovo.
Če pa pogledamo na druga znamenja, ki naj bi napovedovala spremembo smeri v našem gospodarskem razvoju, Vidimo večinoma samo dobra.
Federalni dolgovi rastejo. Ravno sedaj je Kongres pooblastil federacijo, da se po potrebi lahko zadolži do zneska $328 bilijonov. Ako bi v našem gospodarstvu manjkalo kapitala, bi Kongres tega dovoljenja ne dal. Tekom debate o tem predmetu ni nikomur prišlo niti na misel, da naj bi to pooblastilo pomenilo sredstvo proti krizi.
Pred Kongresom je ravno sedaj zakonski predlog, ki jemlje našemu drobižu kovinsko vrednost. V našem drobižu se nahaja dosti srebra. Cene srebru na svobodnem trgu pa stalno rastejo. Sedaj stane unča čistega srebra $1.28; ako bi se dvignila za deset centov, bi ljudje začeli nabirati kovani denar, ga topiti in prodajati tako pridobljeno srebro za dobiček. Deželi bi hitro zmanjkalo drobiža, kolikor ga je potrebno za promet. Take stvari so se v preteklem stoletju večkrat dogodile. Ako bi se morali resno bati krize, bi gotovo začela padati tudi cena srebru in ne bi bilo nobene potrebe, da se količina srebra v kovanem denarju zmanjša.
Splošno dviganje cen se tudi ni zaustavilo. V primeri s povprečjem cen v letih 1957-1959 bodo vse cene za deželne pridelke in industrijske izdelke narastle za okroglo 10%, kar gladko pomeni, da je vrednost našega denarja padla v dobrih 7-8 letih za celih 10%. Gospodarsko življenje se torej opira bolj na inflacijo kot na strah pred krizo.
Samo nekaj opozarja na možnost gospodarske krize, ne pa na njeno verjetnost. Naša dežela se strašno hitro zadolžuje. Javnih in zasebnih dolgov imamo že nad 1,000 bilijonov dolarjev. Tretjina odpade ne federacijo, države, okraje, mesta, javne ustanove itd.; kar ostane, so dolžna podjetja in zasebni potrošniki. Dočim zadolženost podjetij ne raste nad splošnim povprečjem, se zasebni potrošniki zadolžujejo hitreje, kot rastejo njihovi dohodki. Statistika nam na tem področju ne daje prave slike. Ugotavlja sicer, kako hitro rastejo dobički podjetij in zaslužki delavcev in uradnikov, toda te številke ne dajejo prave slike. Je namreč tudi veliko podjetij, ki ne delajo tako velikih dobičkov, še več pa malih uradnikov in nekvalificiranih delavcev, ki še zmeraj ne morejo shajati, ker-so si postavili visok življenjski standard. Tem so v trgovinah nakupi na kredit kar naravnost vsiljeni. Se dajo zapeljati in se z nakupi zadolžujejo. Dokler so zaposleni, še nekako zmagujejo bremena, zvezana z odplačevanjem obrokov; ka zmanjka dobre službe in pride na vrsto slabša, pa omagajo.
Naraščanje takoimenovanih potrošniških dolgov je večje od naraščanja zaslužkov. Lahko bi se pripetilo, da ne bo dosti kapitala na razpolago za take kredite. To ni verjetno, večja je nevarnost, da velik del ameriških potrošnikov ne bo več vreden novih kreditov, ne bo več mogel nastopati kot kupec. Povpraševanje po blagu bi se v tem slu-

i
BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. — Koncem maja smo imeli Slovenci v Jolietu važne slavnosti. V nedeljo 23. maja je daroval v cerkvi sv. Jožefa novo mašo novomašnik č.
g. Edward A. Stefanich, ki je bil dan preje posvečen v mašni-ka v škofijski katedrali St. Raymond Nonnatus, po prevzv. g. škofu Martinu McNamara.
Glavni asistent novomašniku je bil veleč. g. župnik fare sv. Jožefa, Msgr. M. J. Butala. Kot diakon je bil č. g. Raymond Gar-bin in kot subdiakon je asistiral pomožni č. g. župnik fare sv. Jožefa Roman Malovasič. Č. g. semeniški profesor William Irwin iz Monnence, lil., pa je bil slavnostni pridigar. Povorka iz šolske dvorane v cerkev je bila nekaj lepega in slavnostna opravila v cerkvi so se lepo vršila in naj lepše izpadla.
Novomašnik je sin znane družine Mr. in Mrs. Anton Stefa-aich, ki bivajo na 511 No. Raynor Avenue. Rojen v Jolietu in po osnovni šoli fare sv. Jožefa je graduiral v Joliet Catholic High School. Modroslovne študije je dovršil v Mt. Carmel kolegiju sv. Križa v La Crosse, Wisconsin, bogoslovne študije pa
v	semenišču sv. Marije v Baltimore, Maryland.
Poleg staršev in drugih soi’od-nikov ima tu v Jolietu še 86 let starega “starega očeta” Johna Vidmarja.
Novomašniku čestitke in vse najboljše ter Bog ga naj spremlja in podpira, da bo dober pastir v Njegovem vinogradu!
— V nedeljo 30. maja pa je daroval v cerkvi sv. Jožefa zlato mašo znani č. g. John Plaznik. Pred 50 leti je zlatomašnik č. g. Plaznik nekaj let kaplanoval pri nas v Jolietu pri Sv. Jožefu, kaljo že bilo obširnejše poročano v “Ameriški Domovini” 28. maja. Cerkvena slavnost in vse se je
vi	šilo v najlepšem redu. Čestitkam mnogoterih naj se pridružim tudi jaz in želim zlatomaš-niku č. g. Plazniku še panogo zdravih in zadovoljnih let življenja in Bog ga živi!
— V maju sta slavila v naši naselbini zlato poroko ali 50-let-
nico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Andrej Stariha, ki bivata na 1106 North Broadway cesti. Mr. Stariha je zdaj v pokoju. Leta 1962 je bil upokojen po 58 letih službovanja pri Phoenix Manufacturing Company tu v Jolietu. Tudi njima čestitke in še mnogo zdravih let življenja!
— Poleg veselih dogodkov pridejo vmes tudi žalostne vesti. Pred kratkim je preminul po daljši bolezni znani rojak Anton (Tony) J. Markelc, star 66 let, ki je bival na 1123 Bryan Ave. Več časa se je zdravil v bolnici sv. Jožefa. Pred kratkim je bil premeščen v Americana Nursing Home. Pokojni je bil rojen v Jolietu, sin znane pionirske družine Johna in Neže Markelc. Doli v mestu je vodil kot predsednik trgovino s knjigami in pisarniškimi potrebščinami. Preje se je energično udejstvoval v javnem življenju. Bil je član dr. sv. Jožefa št. 2 KSKJ. Zapušča žalujočo vdovo, sina dr. Roberta Markelz, ki ordinira kot zdravnik v Jolietu, in eno hčer ter več vnukov. V Jolietu tudi brata Johna. Žalujoči družini sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru božjem!
— DRUGE RAZNE VESTI. — Okrajni urad našega okraja je pred kratkim objavil, da bodo za skoro vse občine našega okraja zvišane davčne lestvice. Ocenitve in pregledi zemljišč, stavb in posestev so zvišali vrednost istih in to pomeni višje davke. Nove davčne lestvice, ki jih sestavljajo po novih ocenitvah, kažejo, da bodo prihodnji davki višji od 2% in po nekaterih kraljih celo do 16%, kakor pa so bili doslej. To pomeni, da se bomo radi davkov vsi praskali po naših glavah. Vse gre gor, vse stane več. A tega, kje naj davkoplačevalci jemljemo, oziroma žanjemo denar za davke, tega pa nam noben frakar, in noben zlomek ne pove!
— V bližnjem mestecu Braid-wood, nekaj milj južno od nas, so pred kratkim poročali o odkritju primanjkljaja na tamkajšnji banki. Ravnateljski odbor banke je baje zahteval resignacijo bančnega blagajnika zaradi poslovnih nerednosti. Banka v Braidwcodu je bila organizirana leta 1948 s $50,000 kapitala. Sedanje vloge baje znašajo okrog $2,800,000. Vloge so baje zavarovane po zveznem zavarovanju. Odbor ravnateljev je nastavil novega blagajnika v osebi H. J. Sass, iz Arlington Heights.
Taki dogodki povzroče tu in tam, kjer se dogode, dvomljivost v zanesljivost. Kake nevarnosti pa ni, ker so vloge zavarovane po zveznem zavarovalninskem sistemu. Le to; je, vlagatelji morajo biti previdni, da pazijo do kake višine so hranilne vloge zavarovane ih da nimajo vseh svojih “jajc” v enem gnezdu. Najbolje je, da jih je nekaj v vsakem gnezdu, da če pridejo kake sitnosti v enem, da lahko posežejo v drugo gnezdo v slučaju potreb.
— KAKO GLEDAMO pri nas na razne druge zadeve po svetu?
Gledamo po svoje, z našimi očmi. Pred kratkim smo o tem nekaj govorili pri našem znancu Juretu. Bila sva tam z Nickom in slednjega je posebno zanimalo, zakaj se tolčemo in izpostavljamo tam v daljnem Vietnamu, v južnovzhodni Aziji. ‘Naj se sami brigajo za svoje zadeve,' je povdarjal Nick. Če bi bili v normalnih razmerah, brez kakih ideoloških nevarnosti, bi bilo to v redu, kakor meni Nick. Ampak Jure mu je dokazoval, da ni tako. Nicku je takole dokazoval:
“Kjerkoli se umakne s svojega mesta ali sedeža zdaj naš dobri Stric Sam, se tja vsedejo komunisti. In ti so kakor sršeni in ose, ki se potem ne dajo prepoditi kar tako, ampak jih je treba pregnati s posebnim “purflom,” pa še to včasih nič ne zaleže. Vidiš, kitajski komunisti, ki jim baje doma zmanjkuje prostora, bi radi razširili svoje meje, tja preko južnega kitajskega morja in hainonskih zalivov vse tja do Lidije in še dalje, kadar bi kazalo. Sploh izriniti hočejo vse sile “belcev” iz Azije. Naš Stric Sam se pa ne pusti kar tako, da bi ga vsak Mongolec suval v hlače, pa udarja nazaj s svojo palico in daje razumevati, da on ni samo zato na tem puklastem svetu, da bi razne dežele in narode podpiral, dokler so lačni in potrebni, potem pa, da bi nazaj nanj zaničljivo pljuvali. Predvsem pa, da mu je precej na tem, kako se bližajo mejam njegovih domen in interesov komunisti, ki ne znajo drugega kakor ustvarjati sitnosti in težave na svetu. Zato, vidita fanta, se naš Stric Sam izpostavlja kakor se in daje duhati azijskim in drugim komunistom, kako naš a-meriški “purfel” diši, kadar se istega komu servira.”
Tako nekam pikro je nama obelodanil svoje mišljenje in prepričanje o vsem tem najin dober prijatelj Jure.
Po mojem je imel kar prav in ima prav v njegovi pripombi, še vse premalo je robat napram komunistom. Slednji vsako dobrotljivost in prijaznost v svoj prid izrabljajo. Komunisti so taki tiči, katere je treba najprvo po glavi “Česniti/’ potem jih šele vprašati, kaj so njihova imena in odkod so! Hrvatje imajo rek, ki pravi: “Z lopovi je treba občevati lopovsko!” Jaz bi rekel, da če tudi se naši bratje PIrvatje radi domišljajo in zaletijo včasih, v tem imajo pa kar prav.
Pri vsem pa zgleda, da med komunističnim in svobodnim svetom, kolikor ga je še, bo prelito še mnogo krvi, predno bodo vsi problemi med njimi rešeni. V Aziji jo zdaj že kar na debelo prelivajo. Okrog 425 ameriških vojakov, mladih mož in fantov, je že padlo. Azijatov bogve koliko. Ker je Azijatov veliko, jih menda niti ne štejejo, koliko jih pade tu in tam. Pade pa jih veliko. So to že zdaj strašne številke, ki bodo pa še bolj strašne, če se bo tako nadaljevalo. Zgleda pa, da se bo še bolj strašno in krvavo nadaljevalo.
Naj zadostuje o vsem tem za danes, pa še drugič kaj o tem in drugem.
Vsem čitateljem iskren slovenski pozdrav, čez hribe in doline!	Tone s hriba.
■...—o ■—
Taping Društva sv. iaršje isgtfgta št.
lil K8§y sperma
Cleveland, O. —- članstvu sporočam, da bom pobirala asesment jutri, v petek v spodnjih prostorih šole sv. Vida od 5.30 popoldne do 8. zvečer. Vse prosim, da poravnate svoje obveznosti do društva, predno odidete na počitnice.
Letos je bilo poklicanih že 7' naših sester v večnost: februarja sta umrli Josephine Leksan in Mary Oster, marca Mary Brodnik in Ana Klančar, maja Julija Makše, Ana Zupančič in Louise Piks. Zadnja je bila ena izmed naših
—pgggcm———b—a—a— iii iiBiwaBannwnwiiiijg«)—
ZIgfa poroka ¥ ictrara
LORAIN, O. — Preteklo nedeljo sta obhajala zlato poroko Mr. in Mrs. Frank Sok-lich s 1729 E. 32 St. Zaradi slabega zdravja Mrs. F. Sok-iich je bilo slavje omejeno na zahvalno sv. mašo, ki jo je privatno daroval po njunem namenu njun sin rev. Sebastijan Soklich, kaplan na letalskem oporišču Wright-Patter-son v Daytonu, O. Med sv. mašo je sin podelil staršem papeški blagoslov.
Zlatoporočenca sta se poročila 21. junija 1915 v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, lil. Frank Soklich je doma v Kranju na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913, njegova žena pa v Rogaški Slatini. V Ameriko je prišla tudi 1. 1913. Mr. in Mrs. Soklich sta farana sv. Cirila in, Metoda vse od 1. 1917, ko je postal tam župnik
rev. Anton Berk, brat zlato-poročenke.
Frank je član Društva najsv. Imena in Društva sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ. Zaposlen je bil do svoje ukopojitve 37 let pri U.S. Steel Corp. v Lorainu. Ima sestro Mrs. Mary Barton v Cicero, 111. Njegova žena je znana kuharica. Te umetnosti se je naučila v Mariboru, že predno je prišla v to deželo. Je članica Oltarnega društva, KSKJ in SŽZ. Poleg omenjenega sina duhovnika imata zlatoporočenca tudi dve hčerki, Mrs. Mary Sesek in Mrs. Jean Yelenc ter 6 vnukov in vnukinj.
Zlatoporočencema čestitamo in jima želimo, da bi v trdnem zdravju dočakala še mnogo let med svojimi otroci, vnuki in vnukinjami, obdana od š evilnih prijateljev! AD
ustanoviteljic. Vsem naj sveti večna luč in naj uživajo večni mir, njihovim sorodnikom pa še iskreno sožalje.
Ker bo prvi ponedeljek v juliju praznik, ne bo ta dan seje. Asesment bom pobirala v sredo 7. jhlija od 5.30 popoldne do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
V nedeljo, 27. junija imamo OHIJSKI JEDNOTIN DAN. Opoldne bo sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue, nato pa pojdemo v park sv. Jožefa na White Rd., kjer bo velik piknik. Vse članstvo KSKJ je vljudo vabljeno. Pridite in pripeljite s seboj tudi svoje otroke!
Na svidenje!
Maria Hochevar, ta j.
-----Q—..-
la pristav©!
■ CLEVELAND, O. — Sedaj je čas, da se pošteno naužije-mo toplega sonca in svežega zraka, mladi in stari. V tem je velik del našega telesnega zdravja in tudi duhovne moči. Za premnoge izmed nas v Clevelandu je Slovenska Pristava edini kraj, ki nam nudil vse to.
Pretekli teden se je sončno leto že prevesilo in že gremo jeseni naproti. Vsak dan smo bliže, ko se bo spet začela šola in ko pojdejo naši otroci spet v šolo. čeprav smo še v počitnicah, je Odbor staršev vidovske Slovenske šole že ves v skrbeh, kako bi vse lepo pripravil, da bo začetek novega šolskega leta dober, da bodo imeli naši otroci kar se da veliko od njega.
Rajni škof Rožman so nas vedno spet in spet opominjali na dve stvari: ostanite zvesti Bogu in svojemu narodu! Vsega tega pa učita naše otroke v naj višji meri: domača zdrava družinska skupnost in pa lastno slovensko šolstvo. K temu pa jim lahko veliko pomagajo - moralno in gmotno - vse slovenske organizacije in ustanove, pa tudi prav vsak izmed nas, če ga le preveva živ čut
in prava odgovornost za slovensko narodno skupnost. Rojaki in rojakinje od Sv. Vida Ih iz vsega Clevelanda, prihodnjo nedeljo izpričajmo s svojo veliko udeležbo na slovenski šolski prireditvi na Pristavi, da je vsega tega še veliko ali vsaj dovolj med nami! Odbor staršev vabi vse in vsakega, najbolj pa starše vseh otrok, ki hodijo v slovenske šole.	J.S.
------o-----
Ppoloisiid gred© m piknile
Cleveland, O. — Prišel je željno pričakovani letni čas, ko bratska društva prirejajo svoje izlete in piknike v naravi. Letos bo prvič priredila svoj piknik tudi Federacija klubov slov. upokojencev. V sredo, 7. julija, se bomo popeljali na izletniške protore SNPJ na Chardon Rd. Predsednik Krist Stokel je naročil avtobus, da se bodo mogli udeležiti piknika tudi oni, ki nimajo svojega lastnega prevoznega sredstva. Vožnja tja in nazaj stane le 50 e. Avtobus se bo ustavil najprej pred SND na St. Clair Avenue, od koder bo odpeljal ob enajstih, ob 11.30 bo pred Slov. domom na Holmes Avenue, ob 12 pa pred SDD na Recher Avenue v Euclidu.
Na pikniku bo preskrbljenih dovolj vsakovrstnih dobrot in okrepčil, da ne bo mogel nihče tožiti zaradi praznega želodca ali žeje. Tudi godbo bomo imeli. Vse člane Klubov slov. upokojencev, pa tudi vse one rojake in rojakinje, ki še niso člani, vabimo na ta piknik. Vabljeni so tudi vsi drugi slovenski rojaki in rojakinje, prav posebno še trgovci, ki imajo ob sredah svoje trgovine zaprte.
Na svidenje v sredo, 7. julija na pikniku Zveze klubov slovenskih upokojencev!
John Tavčar, ta j.
M ilivauški zapiski
Milwaukee, Wis. — DR.
Franc jaklič, s.t.d., zla-
!TOMšNIK. — Naš zlatomaš-nik ima pisano pot. Bog ga je Vodil po svojih potih tako, da lahko reče: Naša pota niso božja pota. Rodil se je 14. avgusta 1892 v Andolu pri Velikih Laščah. Njegovemu očetu je bilo ime Frank in njegovi ftiateri Ana, roj Debevc. V družini je bilo šest otrok in Haš Frank je bil prvorojenec. Oče je bil že prej poročen. Priženil se je na precej veliko kmetijo. Toda nista imela nobenih otrok. Ker je bila žena Zelo pobožna, je želela, da bi Umrla in da bi se potem mož Zopet oženil in imel otroke. In tako se je zgodilo. Našega Franka je krstil takratni žup-Uik Janez Brence. Vas Andol ie spadala pod sv. Gregorija Dri Velikih Laščah. Ko je naš slavljenec izrazil željo, da bi Pad šel študirat za gospoda, sta mu oče in mati ustregla. To [sta lahko storila zaradi posestma, ki ga je oče priženil s prvo boroko, kar bi drugače bilo Zelo težko. Ljudsko šolo je naš slavljenec obiskoval pri Sv. Gregoriju pri Velikih Laščah, ^ato je odšel v Ljubljano in ie tam eno leto obiskoval Mar-ianišče in to zaradi nemščine, ki jo je nujno rabil za vstop jv gimnazijo. Obiskoval je dru-l^o realno gimnazijo na Poljanah, ki je v tistih časih še ime-Pa značaj humanistične gimnazije. Po osmi šoli je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Za 'asa svojih gimnazijskih študij je stanoval pri Franku ^umpestarju, ki mu je postal lakorekoč drugi oče.
V duhovnika je bil posvetu dne 22. junija 1915. Novo ^ašo pa je pel dne 27'. junija 1915. Tako bo na isti dan imel sVojo zlato mašo. Prvo sv. ma-je imel pri sv. Gregoriju pri Melikih Laščah. Ravno takrat je začela prva svetovna voj-5>a. Slišali so kanone z italijanske fronte. Po novi maši je k'l najprej nastavljen za karana v Sostrem, kjer je deloval dve leti. Nato ga je tedanji škof dr. Anton Bonaven-Va Jeglič poslal v Innsbruck ^a nadaljne študije z namenom, da bi pisal za ljudi. Tu le napravil tudi doktorat. Po sVoji vrnitvi iz Innsbrucka je nostal prefekt na klasični gimnaziji sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Kmalu nato je kil imenovah za profesorja na višji gimnaziji. Poučeval je filozofijo in verouk. Poučeval na več gimnazijah, tako je kčil na drugi državni gimnaziji na Poljanah v Ljubljani, V Celju, Kranju in nazadnje Ja klasični gimnaziji v Ljubljani, Tu je dočakal konec ^’Uge svetovne vojne. Zaradi ^zmer se je podal v begunovo. Najprej je živel nekaj tasa v Avstriji v Lienzu, kjer je pa takoj zopet posvetil Mojemu poklicu. Učil je filo-“^fijo in verouk na begunski gimnaziji. Ko se mu je ponu-, ila priložnost, da se lahko Zseli preko morja se je odlogi za Argentino. Tam je delo-JH1 v dušnem pastirttvu osem Po posredovanju škofa Noa ! Marqdettu, Mich, je prišel v '^'Užene države, kjer je dobil So polje dela v Marquettu ‘Uch. Tu se je posvetil nove-Jb11 delu z vso vemo, dokler ga * sladkorna bolezen prisilila, ^ se je podal v zatišje. Sedaj >S pri bratih sv. Kamila na 'Smound Rd., 10100 W. Semound Rd. St. Camillus h °spital. Wauwatosa, Wis.
S3226.
Kot duhovnik in kadar mu jJegova služba ni preprečeva-'l’ Je vedno rad pomagal dru-
gim duhovnikom pri dušnem pastirstvu. Rad je spovedoval in seveda tudi pridigal. Posebno rad je pomagal na znanem romarskem kraju na Dolenjskem pri Novi Štifti. Njegovo duhovniško življenje je bilo zgledno in je vzbujalo spoštovanje.
Kot profesor je vedno rad imel svoj predmet. Vršil je svojo službo zelo vestno. Pri njem so se morali študentje učiti. Ko je razlagal, je rad videl, da so poslušali in ne pisali, kakor je bila to navada pri drugih profesorjih. To je bila njegova metoda. Rekel, je, če človek posluša pazljivo,; se lahko že v šoli nauči, kar je potrebno, študentje so ga seveda zaradi tega imeli za zelo strogega. A vse, kar je hotel je bilo lo, da bi se nekaj naučili.
Kot človek ni bil brezčuten. Rad je imel študente, kar pa ni rad pokazal, ker bi takoj napačno tolmačili in tako zlorabili njegovo dobroto. Posebno rad je imel naravo. V prostem času je veliko hodil po hribih, da si je tako krepil svoje moči in se pripravljal za šolo, ki je zahtevala celega človeka in seveda črpala njegove moči.
Namen, s katerim ga je poslal nadškof Jeglič študirat v Insbruck, ni ostal neizpolnjen. Pisal naj bi in to za ljudi. Temu delu se je posvetil z vso dušo. Kar mu je ostajalo prostega časa, ga je porabil za pisanje. Poleg raznih člankov v časopisju in revijah je napisal več knjig. Med njimi so znane: Liturgdka; Knoblehar, življenjepis slovenskega misijonarja v Afriki, Baraga, življenjepis slovenskega misijonarja Friderika Baraga in poznejšega škofa, ki je deloval v Zgornjem Michiganu. Po svetlih potih, nasveti za duhovniško žviljenje. Ta knjiga je izšla v štirih izdajah.
Posebno ljubezen je vedno gojil do prvega marquetskega škofa Friderika Baraga. Skoraj vse svoje življenje raziskuje življenje tega velikega Slovenca in indijanskega misi-jonarja. še sedaj, čeprav je v zatišju neumorno dela na življenjepisu Friderika Barage. Svoje delo sedaj posveča posebno čednostim Friderika Barage. Zbral je že veliko Snovi. Le to mu nagaja, da ne more delati kot bi rad. Njegova bolezen mu to ne dopušča. Kadar se le malo bolje počuti, pa je že ves zatopljen v svoje delo. To je bil tudi vzrok, da ga je marquetski škof poklical v Združene dr-) žave, da bi bil bliže virov, ki bi mu pomagali dokončati njegovo delo. Friderik Baraga je na tem, da ga postavijo na oltar. Predno pride do tega, je treba popolnoma in točno raziskati njegovo delo. To pa vzame časa in ogromno dela. Tako vidite naš slavljenec vrši veliko kulturno delo, ki pa ni vidno in še ni rodilo uspehov. Upamo, pa, da bo bodočnost pokazala, koliko je naš slavljenec pripomogel k dosegu svetništva škofa Friderika Barage.
Naš slavljenec ima enega brata tukaj v Združenih državah. Živi na West Allis. Spada k slovenski cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov, kjer bo naš slavljenec opravil svojo zlato mašo. En brat in dve sestri živijo v starem kraju. Ena sestra je pa umrla za jetiko.
Naš slavljenec dr. Franc Jaklič S.T.D. se bo zahvalil Bogu za vse prejete dobrote to nedeljo, dne 27. junija ob pol enajstih dopoldne v cerkvi
Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu. Mi se mu pridružujemo in mu še želimo veliko plodovitih let v delu za božjo čast in rešitev duš in skorajšnjo uresničitev njegovih življenjskih načrtov.
*
Pri Svetem Janezu so imeli izredno slovesnost v ponedeljek dne 21 junija. John & Francess Pleško sta praznovala 40-letnico svoje poroke. Prišla sta v cerkev Bogu se zahvalit za vse prejete dobrote. Pri sv. maši ob devetih zjutraj sta obenem obnovila svoje obljube. Njihovo slavnost so pomagali praznovati
F blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE
Frances
Hegler
ki nas je za vedno zapustila 24. junija 1953.
Kako smo radi skup’ prišli, pri naši dobri mamici.
Zdaj pa žalostni smo vsi, ker mamice več med nami ni.
Počivaj mirno, mamica, in Bog plačilo naj Ti da.
Saj bomo zopet se sešli, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
LOUIS, soprog LOUIS, JOSEPH, JOHN in TONY, sinovi
FAYE por. POLLOCK, MARY in GENEVIEVE DRENIK, hčerke
Cleveland, O., 24. junija 1965.
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ DOBRI SOPROG
Daniel Murn
Dne 24. junija 1964 je nenadoma prenehalo biti njegovo plemenito srce in je odšel v večno življenje.
Leto dni je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, ko se spominjamo na Te.
V raju prosi zdaj Boga, da raj nebeški nam da, kjer bomo zopet združeni, veselje večno uživali.
Počivaj v miru božjem, večna luč Ti sveti naj.
,,
Žalujoča
soproga ANTONIA in SORODSTVO.
Cleveland, O., 24. junija 1965.
njihovi prijatelji in znanci.
John Pleško je bil rojen leta 1893 v Blatni Brezovici pri Vrhniki. V Združene držav.e je prišel leta 1909. Tu je ostal pet let in se vrnil v domovino ravno za časa prve svetovne vojne. Poklicali so ga v vojsko in je bil v vojski štiri leta. Leta 1920 je zopet prišel v Združene države in se je nastanil v Clevelandu. Sem je prišel s svojo sestro. V družini je bilo devet otrok. En brat in tri sestre še živijo v Sloveniji.
Frances Pleško, rojena Lu-zan, se je rodila v Stražišču pri Kranju leta 1904, v Združene države je prišla leta 1921.
John in Frances sta se poročila dne 20. junija 1925,' leta pri Mariji Pomočnici kristjanov, ker so pri svetem Janezu ravno takrat belili cerkev. Poročil jih je Fr. Marko Pakiž. Za priče sta bila Jack Pleškoj, njegov brat in Rozie Sedmak. V zakonu sta se rodila dva otroka, Ervin in June. Sedaj sta že oba poročena.
Naša" slavljenca bosta kmalu postala stara oče in stara mati. Vedno sta bila znana kot dobro delavca. Vsa leta sta spadala k cerkvi sv. Janeza. Vedno sta rada pomagala, kjer sta le mogla. Take zglede potrebujemo in zaradi takih delavcev delo napreduje in prinese zaželjene sadove. Obema želimo vse najboljše in še veliko dobrih in plodovitih let!
Slovensko društvo Triglav bo imelo svoj piknik to nedeljo, dne 27. junija v svojem parku. Vse je že v teku. Vabijo vse prijatelje in znance.
*
Letos je končalo šolo več naših slovenskih deklet in fantov. Za vse niti ne vemo.
Končanje gimnazijskih let pomeni vstop v življenje. Pri nas so rekli, da je takrat nezrelosti konec in da se začne resnost. Na South Division so končali svojo šolo:	Joseph
Muršec, Ljudmila Muršec, Joe Žagar, Joan Gorenc, ki je končala med odličnjaki in je dobila več nagrad, šla bo študirat na Alverno College. Ljudmila Muršec bo pa odšla s celo skupino na izlet v Washington D. C. Na Marquette je končal svoje študije Rudi Pu-gel. Vsem čestitamo in jim želimo srečno pot v življenje! -------------o------
Vlomilska ljubezen
V predmestju Ria de Janeira je 27-letni fant zlezel skozi okno v vilo, da bi pobrskal za denarjem in nakitom. Naletel je na mlado damo, ki je ob pogledu nanj prestrašeno zavpila.
Njen strah očitno ni trajal posebno dolgo, kajti mladi mož je prisegel še isto noč, da ne bo več skušal krasti: pri obeh se je vnela ljubezen na prvi pogled.
MALI OGLASI SO
TUDI NA 4. STRANI
MAU OGLASI
Hiša naprodaj
na 6223 Glass Ave. Za informacije kličite EX 1-0564.
(126)
Stanovanje v najem
Spodaj v 2-družinski hiši na 1538 E. 55 St., pri Superior Ave. 61/2 sob in kopalnica, porč, na novo dekorirano, novi plinski f u r n e z, garaža po želji. Odraslim. Vprašajte na 1542 E. 55 St. ali kličite HE 1-0145,	(123)
V najem
Pet sob oddamo na 1235 Addison Rd. spodaj. Prednost imajo slovenci ali hrvatje.
— (22,24 jun)
MAU OGLASI
V	najem
4	sobe, kopalnica, zgoraj, se odda mirnim ljudem. Poizve se na 1093 E. 64 St.
— (124)
Zidan apartment naprodaj
Štiri stanovanja in trgovski prostor na E. 156 St., vedno zasedeno, dober dohodek. Majhno naplačilo. Ugodna priložnost za naložitev denarja. Kličite KE 1-3636.	(124)
V	najem
5	sob in kopalnico oddamo.
Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Starejši mož
sprejme žensko ali dvojico na stanovanje, da bi skrbela za njega. Cleveland Heights okolica. Mora imeti priporočila. Plača in hrana. Tudi sprejme žensko z otrokom. Pišite na: Box 287, Cleveland, Ohio 44139. Ali kličite 248-4480.
(124)
Hiša naprodaj
Na 18705 Kildeer Ave., je naprodaj enodružinska hiša, 5 sob, v dobrem stanju, nič popravljanja, plinski furnez. KE 1-8349.	—(124)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5 in 5 in 3 sobe na podstrešju, avtomatično plinsko gretje, avtomatični vodni tanki. Dobička-nosna. Za pojasnila kličite 531-6300.	(123)
Naprodaj
Malo rabljen bolniški voziček in hodilec. Kličite 391-6094 po 6. uri pop. (123)
Dvodružinska naprodaj
5 - 5 na E. 149 in Lake Shore Blvd. v izvrstnem stanju. V nizkih 20’h. Kličite po 6. uri pop. 481-8003.	(125)
Kupite od lastnika in
prihranite
Dvodružinska hiša 4-4, kopalnica, polna klet, soba na tretjem, garaža, globok lot, 21/2 bloka od cerkve, Holmes Ave., pri E. 152 St. Kličite MU 1-1925.	—(125)
V	najem
Oddamo 4 sobe, neopremljene, kopalnica ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zv.
(125)
Naprodaj
Krasna, moderna mlekarska farma, novo molzno poslopje z dvignjeno molzno teraso, krave so spuščene (ne privezane), odlična zemlja, stroji in 85 registriranih, prvovrstnih ‘‘Holstein” krav. Pišite na: Harold Bradley, RD #3, Linesville, Pa. 16424.
(124)
Naprodaj
Shelli Custard and Lunch Counter na 6106 St. Clair Ave. Kličite HE 1-1126.
— (126)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 5 sob, polna klet, garaža, na 1118 E. 77 St. Kličite 391-6760.
— (124)
V	najem
Oddam 5 sob zgoraj, zaprt porč, zelo čisto, odraslim. Oglasite se na 1188 E. 175 St.
V	najem
E. 58 in St. Clair Ave.,, opremljeno 4-sobno stanovanj e, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-7138.	(127)
V	najem
4 sobe se odda, 2 sobi zgoraj, 2 sobi spodaj, za 2 človeka. 7417 Lockyear Ave. UT 1-6375.	—(124)
ODPRTO OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH, V MESTU OD 9:30 D OP. DO 9. ZV., V PODRUŽNICAH OD 9:30 DOP. DO 9:30 ZVEČER
------------------------
II
. i
J
i ABASEMENTS
L,Ki S M« J
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR
V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
3-DNEVNA PRODAJA!
Hladne, z dakronom polnjene “Calvert” blazine
Regularno 3.99 vsaka
$
0.33
vsaka
2 u S,Si
Prihranite $2 pri paru ... pri teh debelih, 21x27 vel. blazinah ... v May kletni trgovini. Te blazine so polnjene z nealergičnim dakron poliestrom, so popolnoma pralne, neplesnjive, nerogozaste. Močno bombažno črtasto blago. Kupite jih sedaj, za hladno poletno spanje.
USTAVITE UMAZANIJO ŽE PII VAŠIM VRATIH 1 fepHe preprogo, ki odstrani umazanijo čarodejno! Kemični postopek deluje na umazanijo kot magnet!
Urezana velikost 21 x 27 erno-beli škropljeni vzorec
$
2
vsaka
Je fantastično.-..! Položite to kemično predelano, nedrsečo preprogo na notranjo stran vrat. Ko greste preko nje, očisti kemični proces vaše čevlje, odstrani umazanijo, vlago, blato, pesek. Preprogo nato operete v pralnem stroju, jo znova obdelate z Magic Dust in pripravljena je za ponovno odstranitev umazanije iz vašega doma!
Škatlja Magic Dusta stane .................... $1.00
Sprejemamo pismena in telefonična naročila .. Kličite CH 1-3070
KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK V MESTU, NA HEIGHTSU,
V PARMI, SOUTHGATE IN GREAT LAKES MALL
o<z>oo<=r>oo<cr>oo<c^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<c^ož===^()<c~>oo<rr>oo<r>oo<=>o
“Zadovoljna s sedanjostjo!” je vreščala besno. “Poglej, kaj mi je sedanjost dala — usta polna ki’vi in zob. Lepa sem bila in sem sedaj skažena za vse večne čase; postala sem stara coprnica. Faraon je z roko razbil kroglo in je vrgel kose vame. Videla sem, kako je to storil, in ti si ga postavil v kristal. Ničvrednež, plačala ti bom to hudobno ukano,” in je skočila k njemu, mu strgala z glave zvezdo-slovsko kapo in lasuljo ter ga toliko časa tolkla z njo, da je zapi-osil milosti.
Ta trenotek so se odprla ,vrata in v njih se je pojavil zasopel, bled od groze, le napol oblečen sam princ Abi.
“Kaj se godi tukaj?” je hropel in se zavalil v stol. “Ali na ta način vršiš svoja nočna opazovanja, Kaku?”
“Gotovo ne, najvišji gospod,” je odgovoril zvezdoz-nanec in si obrisal čelo, a je še vedno škilil k Meritri, ki je stala ob njem in držala lasuljo v roki, dvignjeni k udarcu. “Gotovo ne, vzvišeni princ.
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
ST. JOE, MICHIGAN—BY OWNER New 8 rm. home in town on 17,424 sq. ft. of beach, Lake Mich. 28’ parlor steel cone. bsmt. Furn., eqpt, boats inch Priced for immed. sale, asking $75,000. Write R. Welborn, 810 Lake Lane, St. Joe, Mich., or phone 616-983-6888.	(123)
INC. PROP. FOR SALE
" summit — INC. PROP. — BY~ OWNER
3 bdxm., downstairs, 3% rm. apt. upstairs. Private entrance. Pnld. Rec. rm. 2 car gar., 2 blks. from everything. Many extras. For apt. PH. GL-8-2909.	(123)
FEMALE HELP
NURSES
Positions now available for registered nurses, general duty, all shifts. Modern air conditioned, nonprofit general hospital. Accredited by J. C. A. H. We offer you: lovely surroundings, a friendly atmosphere, stimulating work and personal appreciation. Full time and Part time. Contact Director of Nurses. Edward Hospital, Naperville, 111. Tel. 355-0450.	(124)
HOUSEKEEPER — 25 yrs to 45 as a member of the family, who enjoys children and wants to keep and live like her own should be. Pleasant cond. Good Sal. N. W. suburban home. Call 456-8667.	(124)
MALE HELP
RELIABLE MEN
Steady Employment for Shipping Receiving Order Filling Experience not necessary
RAY-O-VAC DIVISION ELECTRIC STORAGE BATTERY COMPANY
1985 Janice — Melrose Park
(An Equal Opportunity Employer)
(123)
U	WE NEED
1 DRYWALL TAPERS
f	EXPERIENCED ONLY
l STEADY JOBS, GOOD PAY l	APPLY
HOLLENBECK DRYWALL, INC.
23386 Telegraph Road, Southfield, Michigan — Tel.: (313) 353-5032 ! (126)
Majhno hišn(\ nesporazumlje-nje, to je vse. Ta ženska, ki sem jo poročil, ko sem jo slučajno srečal, je kakor divja mačka in ravnokar znaša nad menoj svojo vražjo slabo voljo.”
“še enkrat reci to,” je vzkliknila Meritra, “in te vržem skozi okno, da vidim, ali boš mogel s svojim čarodejstvom spremeniti kamenje na tlaku, da bo mehko kakor zrak. Poglej, gospod, kaj mi je storil s svojo prokleto čarovnijo,” in mu je pokazala na trepetajoči roki svoja dva sprednja zoba. ‘‘Faraona, ki me je zvijačno pregovoril, da sem ga umorila, je priklical v kristal, videla sem ga tamkaj v mumijskih povojih, zagovoril ga je, da je razbil kroglo in mi vrgel drobce v obraz.”
“Tiho, žena,” je zakričal Abi, “če nočeš, da te dam pretepsti s šibami, dokler te ne bodo noge bolj bolele, nego te bolijo usta. Kaj, je s faraonovim duhom. Kaku? Ali je mar povsod, zakaj vedi, . da sem prišel zaradi faraona, ki prebiva v Osirisu, govoriti s teboj.”
“Prevzvišeni vladar Severa, sin kraljevske krvi, dedni grof, ki bo postal kralj------.”
“Pusti svoje naslove, lopov,” je vzkliknil Abi, “in me poslušaj, ker potrebujem sveta, in če mi ga ne moreš dati, si poiščem drugega, ki mi ga bo dal. Ravnokar sem ležal v svoji postelji in spal, ko je prišla strašna prikazen k meni. Sanjalo se mi je, da sem se zbudil, in ker sem čutil težo na eni strani, sem se obrnil, da pogledam kaj je, in sem videl truplo svojega brata faraona v mrtvaških povojih-------.”
“Kakor sem ga videla jaz v krogli,” ga je prekinila Meritra. “Ali je tudi tebi vrgel kaj v glavo, o Abi?”
“Ne, ženska, huje je ravnal

V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, PREDOBRI OČE, SIN, BRAT IN STRIC
Vinko Ferkul
Odšel je v večno življenje dne 17. julija 1962.
Ko bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Hvala Ti!
za vso ljubezen, vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bo Tvoja v večnosti.
žalujoči:
žena LEOPOLDA; mati MARIJA; otroci: VINKO, MARTIN, VILI in ERIKA;
bratje: JOHN, CIRIL in STANKO z družinami;
sestra MRS, JUSTINA GORIČAN z družino;
NEČAKI, NEČAKINJE in OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, O., Biwabik, Minn.,
24. junija 1965.

Družba

sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY /
Ustanovljena 23. novembra 1M4
v Zedinjenih Državah	folia!- III Dskorp. v drž. IMnoia
Severne Amerike aJCULZ. JULCi, iil. 14. maja 1815
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., flo. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.	,
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Rsub St., Joliet, UL MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IB.
JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIDS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena L 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, III. 60434


z menoj, govoril mi je. Dejal je: ‘‘ “Ti, moj brat, ki sem ti odpustil vse grehe, ti in ona ženska, ona kača, ki sem jo grel na svojih prsih, in tvoj
CLEVELAND, O, Moški dobijo dalo
STROJNIK
Tovarniško delo na orodje, natančna mera, srednje težko delo. Stalno čezurna plača, plačane počitnice in prazniki.
LIBUDA MACHINE AND TOOL CO.
30925 Aurora Rd.
(124)
služabnik, oni čarovnik s črno dušo, njen pomočnik, ste me bednega usmrtili in zaprli kraljico obeh dežel,
(Dalje prihodnjič)
Moški dobijo delo
SLOVENSKI DOM na 15810 Holmes Ave.
Išče eskrlsmka
Za informacije kličite
upravnika Victor Derling 681-9675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955.
(x)
Dodatno Stroll’s za dodatni razdelek.
Deseti razdelek — ali dvajseti, vi ste pripravljeni, če ste se preje dobro založili z večimi kartoni Major League Stroh’s piva. 8 hitro ohlajenih, priročnih steklenic tako posebnega okusa z ognjem varjenega piva. Stroh’s je edino ameriško pivo, varjeno po načinu starega piva, ki iz-
ewery Company, Detroit 26, Michigan !
vleče najboljši okus iz primesi in jih daje pivu. Za športne igre, za družabne prireditve — ali za katerokoli drugo priliko •— poskusite Stroh’s v prikladnem Major League 8 kartonu.
Glejte Major League Championship Baseball vsako soboto na kanalu 5, katero vam prinaša Strok’s pivo.
^ _________________________<■ . _________________________________________________________________________________________________________________/
:
Vloge k Vafamu hranilnemu kontu, sprejele do 10. julija, se obrestujejo od 1. julija
Vprašajte nas,
kako odpreti nov račun. Dober dobiček je zagotovljen in Vaša vloga je zavarovana.
Cleveland Crust
Največja ohijska banka
Član Federal Deposit Insurance Corporation
auiiimiuiiiiiimmmiiiimmimuiiiiimimiiimimimmimiiiiiimiimiiiiimmmn
I JOS. ŽELE IN SINOVI |
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: ENdicott 1-0583 =
COLLINWOODSKI URAD	=
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 =
S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = S	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
mm	M
TluiiiiniiiiiiiuiiiiiuiinmmiiiiiiiiimiiiiiiiiinpuMimimiiiiiiiiimiiiiiiiHiuiiiiiHiB
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberite I
HOWARD
549 EAST 185 STREET, EUCLID
BAKER
K15 1-8187
I9(i5
aznanilo in JZ/ahnJala
Z veliko žalostjo v srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi bolezni izročil Bogu svojo blago dušo naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
JERNEJ PAPEŽ
Vdan v voljo božjo je zapustil nas in se preselil v nebeški dom dne 23. maja 1985. Dušo smo priporočili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 26. maja na Kalvarija pokopališču.
Blagi soprog in oče je bil doma iz vasi V išnje, fara Ambrus na Dolenjskem. V Ameriki je živel 63 let.
Srčno se zahvalimo Father Slapšaku, ki so ga obiskovali v času bolezni in Father Za-nutiču za večkratno prineseno sv. obhajilo na clom v času bolezni. Hvala duhovniku v Community bolnišnici za podeljeno sv. poslednje olje malo pred smrtjo in podeljeno sv. obhajilo.
Hvala prijateljem, ki so očeta obiskovali v času dolge bolezni na domu in v bolnišnici.
Hvala Father Baragu za opravljeno sv. mašo zadušnico, za molitve ob krsti v cerkvi in spremstvo do groba. Hvala Father Slapšaku in Father Zanutiču za asistenco pri pogrebni sv. maši.
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili, molili za njegovo dušo in ga priporočali bežji milosti.
Posebna hvala članom dr. sv. Imena, ki so za pokojnega očeta molili sv. rožni venec v cerkvi in ob krsti.
Najlepša hvala vsem, ki so ob pogrebni sv. maši darovali sv. obhajilo za pokojnega očeta.
Hvala dr. sv. Jožefa št. 146 KSKJ, dr. Mir št. 10 SDZ in dr. sv. Katarine ZSZ za molitve in slovo od očeta. Hvala dr. Knights
of Columbus za molitve in slovo od očeta. Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili do groba.
Hvala številnim, ki so darovali za svete maše, ki se darujejo za dušo pokojnega očeta. Hvala vsem, ki so ob krsti položili vence in šopke ter tako krasno okinčali njegovo zadnje počivališče na zemlji.
Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali avtomobile brezplačno na razpolago in pripomogli, da se je toliko ljudi udeležilo pogreba.
Hvala Hopko pogrebnemu zavodu za vso postrežbo.
Hvala vnuku, pogrebniku Joseph Skrl, za spoštljivo vodstvo pogreba in vso naklonjenost. Hvala Joseph Fortuna za vso pomoč. Hvala organistu Ralph Godec za zapete žalo-st/nke.
Hvala dobrim ženam, ki so po pogrebu pripravili postrežbo. Vsem, ki so ob času velike žalosti nam bili v pomoč, nas tolažili, naj bo Bog plačnik.
Poslali smo zahvalne karte, ako je kdo ni dobil, naj oprosti. Izrekamo vsem najlepšo zahvalo.
Ti, moj ljubi soprog, naš dobri oče! Nad 59 let sva živela v pravi zakonski ljubezni. Kako si želel dočakati biserno poroko. Pa božja volja je bila, da si 10 mesecev pred biserno poroko zapustil nas žalujoče. Gledamo po sobi, v kateri si zadnje čase rad sedel z rožnim vencem v roki, ki si tako rad molil sv. rožni venec. Res, mi smo žalostni, ker Tebe več med nami ni. Ti si pa srečen pri Bogu v nebesih. Le eno Te še prosimo: Prosi Boga za zapuščeno ženo, za sinove, hčerke, vnuke in pravnuke, da bi vsi tako živeli, da kadar se od zemlje ločimo, se pri Tebi v nebesih snidemo. Počivaj mirno v zemljici, na svidenje nad zvezdami.
Jezus Ti premili, očeta našega se usmili, sveti raj mu odpri, v nebesih se bomo sešli.
Žalujoči ostali:
MARY PAPEŽ — soproga JERRY, TONY, JOHN, LOUIS, FRANK, CHARLES in ALEXANDER — sinovi JOSEPHINE, por. SKRL in FRANCES ROMANO — hčeri
Cleveland, Ohio, 24. junija 1965.


34 vnukov in 25 pravnukov ZETJE in SNAHE OSTALI SORODNIKI V stari domovini brat JANEZ (Pred leti je umri brat duhovnik ANTON)