Leto IV., štev. 96 Poštnina pavšallrana. V Lfubljanl, torek dne 24. aprila 1923 Posamezna Stev. stane 1*50 Oin Iz» 4z|utr»J. Stane mesečno 12*50 Din za inozemstvo 25*— „ neobvezno Ogla« po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta át 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlčtvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet št 3S- Podružnice: Maribor, Barvarska uL t Tet št 22. Celfe, Aleksandrova e Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 23. aprila. V soboto je dobi! gosp. Pašid od krone mandat za sestavo koalicijske vlade. S tem je bila zaključena prva faza krize, katere razplet bo pomenil eno najvažnejših političnih odločitev v našem državnem življenju. Stojimo pred alternativo: ali naj razvoj države in naroda krene definitivno v smer plemenskih razračunavanj, ki vodijo v federalistično ustrojstvo in v po-flednji konsekvenci tudi v absurdnost amputacij, ali pa naj se izvrši nacijo-nalna koncentracija, ki bo v obrambo državnega edinstva pozvala narod še enkrat k usodepolni odločitvi. Mnenje enega ustavnega faktorja je jasno: krona je a svojimi čini tekom zadnjih dni ostentativno poudarila svojo odločno voljo, da brani tekovi-ne našega osvobojenja in ujedinjenja. Realna osnova za izvajanje take politike je današnja ustava. Ona je danes edino trdno izhodišče za vsako akcijo v tej smeri Samoposebi umevno je, da se je krona odločila dati mandat za sestavo ustavoverne vlade. Revizijonisti so odbiti. Mandat trosp. Pašiča se glasi za koalicijsko vlado. S tem je poudarjeno načelo nacijonalne koncentracije in ker se vé, da je s koalicijo namišljena pritegnitev demokratov, je v mandatu izraženo tudi prepričanje, da more akcija v obrambo državnega jedinstva uspeti edinole v smeri jugoslovanskega programa demokratske stranke. Krona se zaveda, da bi izročitev vlade eni sami stranki, radikalcem, ki predstavlja le večino srbskega dela naroda, nujno povzročila ojačenje ostalih plemenskih skupin in težko krizo še znatno poostrila. Kako pravilen je ta občutek, nam potrjujejo intrige separatistov. Radié ïn Korošec napenjata vse sile, da bi preprečila nacijonalno koncentracijo, in dr. Korošec javno nastopa kot pro-pagator samoradikal.-ke vlade, kateri obljublja svojo in svojih zaveznikov pomoč! Morda se ne zaveda dovolj, da postaja homogena radikalska vlada tem manj mogoča, čim bolj se zanjo ogrevajo Radici in Korošci. Stališče krone je jasno. In stališče dragega ustavnega faktorja parlamenta? Navzlic triumfom separatizma pri volitvah, je večina narodne skupščine morda trezna dovoli, da vidi, kam rodi Radiéeva pot. Predsednik HRSS grozi, da bo svojo agitacijo zanesel v Vojvodino, v Makedonijo, v Šumadijo. Teb pokrajin niti Radiéeva fantazija ne spravi v okvir mirotvorne republike in pod suverenost «hrvatskega državnega naroda». Navzlic temu je nesporno, da bi danes Radió tudi v Beogradu dobil glasove, kakor jih je njegov Stjepan Čižmešija dobil v Mar riboru. Pa ne kot reprezentant hrvatske republike, temveč kot reprezentant negacije naše državne in nacijonalne eksistence. Radió je danes v naši državi zastopnik protidržavnih elemetov, patron nereda, novo ime za one anarho-boljševiške stroje, ki so leta 1920. se uveljavljale pod imenom komunizma. Boj proti Radiéu in njegovim zaveznikom danes že ni več specifično plemensko vprašanje, on dobiva značaj ndpora proti razkroju našega mladega nacijonalnega življenja sploh. Organizacija vseh, ki hočejo to državo očuva-ti, je torej dolžnost, ki gre pred vsakim strankarskim interesom. Nepojmljivo je, da se radikalska stranka tega še ne zaveda v polni meri. V radikalsldh vrstah se neprestano še uveljavljajo tendence proti koaliciji in mnogim radikalom se zdi nemogoče, da bi izpustili moč iz svojih rok, zlasti, ko jim klerikalci in sam Radió obetajo biti «zvesta opozicija». Ko je prišlo do odločitve, si tega vendarle niso upali javno povedati in radikalski klub se je sinoči odločil za koalicijo. Gosp. Pašič pa je postavil koalicijsko idejo na napačno bazo. On hoče poslovno vlado, ki bi naj pričela Wsevatí obširen delovni program, Preračunjen za dobro leto dni ali pa še ta del j. Sedaj pa ne gre za to, da se obnovi Btari koalicijski režim, ki bi dal nezadovoljstvu tem več hrane, 5im_ večji bi bil v njem vpliv ojačene radikalske stranke. To bi se reklo politično le naprtiti demokratom odgovornosti za stvari, ki se ne dajo tako naglo urediti, na drogi strani pa dati separatistom pravi moratorij, da čim bolje zberejo in organizirajo svoje sile ca nove napade. In še več. Poslovna vlada brez garancij, da se bo v čim najkrajšem času izvršil apel na narod y znamenju obrambe za našo državo, braogočuje ponovitev igre, ki je povzročila 16. december, in pripušča fcožaost, da bi se nove volitve vodile toce t nroíi — jugoslovanski ideiL ka- Nova faza v politični sitiiacifi Zopeína ofvoriíev orieniske konference PAŠIČ VRNIL MANDAT. — KRALJ VRNITVE NI SPREJEL. - DEMO KRATI VZTRAJAJO NA SVOJEM STALIŠČU. Beograd, 23. aprila, r. Danes ob pol 5. popoldne se je sestal demokratski klub, kateremu je Davidovič referiral o svojem razgovoru s Pašičem. Pašič je naznanil Davidoviču, da se je radikalni klub izjavil za koalicijo, toda o zahtevi demokratov, da bi ta koalicija v kratkem izvedla volitve, radikali ne morejo dati nobenih garancij. Radikalni predlog se glasi: Daljša poslovna vlada brez garancije, da bo tudi volilna vlada. Davidovič je takoj izjavil Pašiču, da je taka propozicija nesprejemljiva, da pa bo o tem poročal kralju. Nato je Pašič prosil Davi-doviča, da mu odločitev demokratskega kluba priobči ob 7. zvečer. Splošno se je smatralo, da bo razprava v demokratskem klubu trajala zelo dolgo. Bila pa je povsem kratka. Po govoru Da vidovi ¿a je povzel besedo Pribiče-vič ter jc predlagal, da se predlog Pašiča brez debate soglasno in a limine od kloni. Na podlagi takih predlogov demokrati ne morejo vstopiti v nikaka nadaljnja pogajanja. Ta predlog je bil soglasno in ob splošnem pritrjevanju sprejet. Nato se je podal Davidovič k Pašiču, kateremu je sporočil sklep kluba. Ob pol 6. se je vrnil v klub, kjer je povedal, da je bil Pašiču odgovor demokratov neugoden. Pašič je zaprosil, da demokrati stvar še enkrat premislijo. Ko mu je Davidovič odgovoril, da tu ni več razmišljanja in da je ta odločitev soglasna in nepreklicna, je rekel Pašič: «Potem mi ne preostane drugega, nego da kroni vrnem mandat.» S tem sta se razšla. Nekoliko pred 6. uro se je nato g. Pašid podal na dvor in se prijavil v avdijenco. Bil je takoj sprejet. Avdi-jenca je bila nenavadno kratka ter je trajala komaj deset minut. Pašič je vrnil mandat za sestavo radikalno-demokratske poslovne vlade ter naznanil kralju sklep demokratskega kluba, da ne vstopi v poslovno vlado, ako ne bo obenem tudi volilna vlada. Kralj je izrazil željo, da se pogajanja nadaljujejo in ni sprejel vrnitve mandata. Takoj po Pašičevi avdijenci Je bil ob 6. zvečer pozvan v dvor gosp. Davidovič. Avdijenca je trajala zelo dolgo in je bila končana šele ob pol 8. zvečer. Demokratski klub je ostal zbran. Ko se je gosp. Davidovič vrnil, je poročal o razgovoru s kraljem. O njegovem poročilu se varuje najstrožja tajnost, videti pa je, da je poročilo bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Klub je soglasno odobril, da se jutri nadaljujejo pogajanja z gosp. Pašičem. Klub vztraja na tem. da mora biti dana garancija za volilno vlado. Demokratski klub se sestane jutri ob 10. dopoldne. Klub je v perma-nenci. Nedeljske konference In posvetovanja Beograd, 23. aprila, d. Včeraj je bilo ves dan v parlamentu živahno življenje. V vseh klubih so bili zbrani mnogobrojnl poslanci. Demokratski klub sicer ni imel formalne seje, vendar so se vršile živahne debate o položaju, k! je nastal z ozrrom na mandat g. Pašiča ter njegov informativni razgovor s predsednikom kluba, g. Da-vidovičem, ki se je vršil med 10. In 11. uro. Radikalski klub je imel ob 4. popoldne zelo burno sejo, na kateri je obrazložil g. Pašič svoje mnenje o nalogi, ki mu je bila poverjena od kralja z mandatom za sestavo koalicijske poslovne viade. Proti koaliciji z demokrati so nastopili z veliko vehemenco zlasti nekateri novoizvoljeni poslanci. Po dolgi debati je bilo z veliko večino sklenjeno, da radikalski klub stopi v koalicijo z demokrati. Popoldne sa je Pašič sestal s predsednikom zemljoradnlškega kluba g. Lazi-čem. Ob pol 8. zvečer je bil sprejet od kralja, kateremu je poročal o sklepu radi-kalskega kluba ter o razgovorih, ki jih je imel z gg. Davidovi čem In Lazičem. Korošec na referait! pri Pašicu INTRIGE SEPARATISTIČNEGA BLOKA. Beograd, 23. aprila, r. Dr. Korošec }e bil preko nedelje v Zagrebu, kjer je kon-ferlral z Radičem ter se je danes vrnil v Beograd Se dopoldne se je sestal s predsednikom muslimanskega kluba Halilbeg Hrasnico ter mu poročal o svojem potovanju. Današnje «Novosti» doznavajo, da se je Korošec sporazumel z Radičem, da klerikalci in Spahovci takoi zapuste skupščino, ako bi došio do sestave radikalno-demokratske koalicije. Uredniku «Novega Lista» je izjavil dr. Korošec sledeče: «Ker je bilo slednje dni središče političnih dogodkov v Beogradu, sem Radičn podal izčrpen referat o politični situaciji, kakor se pojmi v tukajšnjih političnih krogih, in navedel, kako Je moje mnenje o izhodu iz krize. Še enkrat sva konsta-tirala, da je v političnih skupinah, ki so zbrane v federalističnem bloku, popolna soglasnost zlasti tudi v pogledu na politično situacijo. Svojo taktiko bodo določevali v smislu ravzoja dogodkov. Mi smatramo radikalno-demokratsko-zemljo-radniško koalicijo kot negacijo volje za sporazum. Koalicija pomeni za nas stvarno srbsko fronto in je naravno, da bo spremenila našo taktiko. Homogena radikalna vlada nam je mnogo simpatične}-ša. Ali bi mi tako vlado podpirali in v kateri meri, o tem bi se imelo še le sklepati Vse, kar bo moja stranka delala, bo delala v sporazumu in odkrito s svojimi zavezniki. VČERAJ V LAUSANNI. - Lausanne, 23. aprila. 1. Danes se je tu otvorila druga orientalska konferenca brez vseh ceremonij. V soboto popoldne so došli sem italijandski delegati z ministrom Montagno na čelu, zvečer je došla turška delegacija z Izmet pašo, Jugoslovani še pridejo, Angleži in Francozi pa so tu že od petka. Tajnik Izmet paše je izjavil novinarjem. da ima turška delegacija neomeje- BREZ CEREMONIJ. na pooblastila. Ker «e o Mosulu ne bo več razpravljalo, bo imela v glavnem nalogo zahtevati ugodno rešitev finančnih in gospodarskih spornih vprašanj in je v to svrho pripravljena dati zaveznikom celo koifcesije, če ne bodo preveč nepo pustijivi. Če pa bodo prisiljeni zapustit Lausanne, je rekel tajnik, tedaj to ne bo značilo samo konec konference, mar ve tudi začetek sovražnosti. Nemčifa ponufa nova pogafanfa NEMŠKA VLADA PRIPRAVLJA NOTO ZAVEZNIKOM. - USPEH CURZONOVEGA GOVORA V LONDONSKI ZBORNIC!. reparacijske predloge, ki bi upoštevali nemške in francoske interese. Berlin, 23. aprila, j. Poluradno se javlja, da so voditelji strokovnih organiza Berlin, 23. aprila, s. V dobro poučenih krogih se trdi, da bo nemška vlada še tekom tega tedna poslala zavezniškim vladam noto, v kateri bo ponudila nova pogajanja glede reparacijskega vprašanja. Nova nota nemške vlade, ki jo je najbrž povzročil zadnji govor lorda Cur-zona prejkone ne bo označila konkretne reparacijske vsote, temveč le splošno izražala pripravljenost Nemčije priznati vsoto, ki bi jo avtoritativni izvedenci določili v okvirju plačilne zmožnosti Nemčije. To vsoto bi Nemčija plačala po mo-dalitetah, ki bi se morale še določiti in pri katerih bi vprašanje mednarodnega posojila igralo veliko vlogo, V noti pa se bo izrecno poudarjalo, da je vsaka rešitev reparacijskega problema odvisna od takojšnje in popolne Izpraznitve ruhrske-ga ozemlja, ld bi se morala izvršiti takoj po podpisu tozadevnega protokola. PRIČAKOVANJE V LONDONU. Berlin, 23. aprila, s. «B. Z. am Mittag» javlja iz Londona: Vsi poročevalci londonskih listov se bavijo z vtisom, ki ga je govor lorda Curzona napravil na nemško vlado in posamezne politične stranke. Ugotavljajo, da ee bodo e tem govorom olajšala pogajanja med Nemčijo in Francijo, in napovedujejo, da bo prišla zadeva v najkrajšem času z mrtve točke. ITALIJANSKI LISTI ZA POGAJANJA. Rim, 23. aprila. V svojih komentarjih poudarjajo iltalijanski listi veliko važnost lord Curzonovega govora. «II Popolo» označuje Curzonov govor kot jasno ponudbo za intervencijo. «Epoca» piše, da vsebuje govor glavne smernice za prihodnjo bodočnost Evrope. Oba lista obsojata Poincarejev govor. DELAVSKI PRITISK NA NEMŠKO VLADO. Berlin, 23. aprila, j. Včeraj so pristaši devize «Nikoli več vojne» priredili v Berlinu velike manifestacije, pri katerih sta govorila poslanca Lemberg in prof. Quitr te. Odposlanstvo delavstva je odšlo k državnemu kancelarju dr. Cunu, da ga z ozirom na govora zunanjih ministrov dr. Rosenberga in lorda Curzona pozove, naj Nemčija predloži vsem zaveznikom svoje cij včeraj posetili državnega kancelarjs ter mu sporočili sklepe svojih pogajanj % antantnimi socialnimi demokrati. Po njihovem mnenju je prišel čas. da more iu mora Nemčija predložiti nove reparacijske predloge. POINCARE SE VEDNO NEDOSTOPEN. Pariz, 28. aprila. L Poincare je včeraj govoril v Voidu pri odkritju spomeniki-padlim vojakom. V govoru je repliciral na izvajanja nemškega zunanjega ministra Roseuberga glede nemškega načrta reparacij. Poincare je izjavil, da je obljubil Rosenberg 30 milijard zato, ker je hotel s tem dati nemškim socialistom zado šeenje. Noče in ne more pa verjeti v odkrito pripravljenost Nemčije, da pla&i odškodnino In da tozadevne jamščine, sa. je letos februarja hotela odbiti zaveznikom kar celo četrtino vsote, k: jo je obljubila plačati leta 1921. GARANCIJSKI NAČRT REPARACIJSKE KOMISIJE. Rim, 23. aprila, j. «Tribuna» objavlja vest iz Pariza o novih garancijskih načrtih reparacijske komisije napram Nemčiji. Ti načrti predvidevajo izročitev nemških železnic mednarodni družbi, ki bi čisti dobiček morala izročevati reparacijsk komisiji. Kot potrebno se smatra tudi da se urede nadzorstva nad nemškim rudniki in šumami. Nemčija je baje žc izjavila svojo pripravljenost sprejeti zad nji predlog, dočim se o prvem še ni izrazila. ANGLIJA SE NE MORE ODREČI REPARACIJAM. London, 23. aprila, s. Diplomatski poročevalec lista «Daily Telegraph» piše i ozirom na izjavo lorda Curzona, da se Anglija ne more odreči svojega reparacij skega deleža v višini 11 milijard zlatii mark. Ako bi se Anglija odrekla tej svoji pravici, bi to pomenilo, da se odreče tudi pravici, uveljaviti svoj glas pri ureditvi reparacijskega vprašanja. Velika volilna zmaga Siamfoolifskega PRI NEDELJSKIH VOLITVAH V SOBRANJE JE DOBILA VLADNA STRANKA ŠTIRI PETINE VSEH MANDATOV. Sofija, 23. aprila, s. Včeraj so se po vsej državi vršile nove volitve za sobranje. Po dosedanjih poročilih so prinesle vladi veliko zmago. Vladna stranka bo od vseh 246 mandatov dobila več kot 200, opozicijonalnl blok ter komunisti so celo v glavnem mestu izgubili mnogo glasov. Beograd, 23. aprila, r. Po poročilih lz Sofije Je pri včerajšnjih volitvah v so- branje vlada dosegla odločilno zmago, ker je dobila nad 200 poslancev od 245, kolikor jih šteje nova skupščina. Opozicijske stranke in komunisti so izgubili mnogo glasov tudi v prestolici. Veliki uspeh vlade Stambollj skega ima toliko večji pomen, ker so se agrarci borili proti vsem ostalim strankam. tere nositeljica je demokratska stranka. Razumljivo je, če demokratska stranka tako koalicijo odklanja, ker noče pomagati, da bi se ideja državotvorne koncentracije pod lastnim imenom — izigrala. Druga faza krize se je zato končala s formalnim neuspehom. Pašič je ponudil kralju vrnitev mandata, kar ni bilo sprejeto. Jutri se pogajanja nadaljujejo. Uspela bodo le. ako bodo radikali imeli dovolj moraličnega poguma, da premagajo v sebi občutek poraženih, ki se jim — razumljivo — vsiljuje pri misli na razpis novih volitev. iVemagali so odpor proti koaliei- vidi, da so zadnje volitve eden naj-eklatantnejših neuspehov radikalske politike. In če se sporazum ne posreči? Nikdo danes ne more zanesljivo vedeti v katero smer se bodo obrnili dogodki. Znaki kažejo, da Je etabllranje plemenskega režima Izključeno. Tudi homogena radikalska vlada bi bila le plemenski režim, vsled obnovitve še bolj pronor.siran !n označen z očitno tendenco slediti Radiču in Korošca ter postaviti geslo: Srbi na okup! V tem trenutku bi morali začeti pisati o državni krizi. Proti tej opasnosti pa gotovo tudi z definitivnim razbitjem do- ji in nič jim ne preostaja, nego prizna- j sedanjih pogajanj ne bi bila že vsa :red-ti. k.ir v ostalem .ves svet občuti in stva izčrpana. Bivši nadvojvoda Oton na Madžarskem? Beograd, 23. aprila, n. «Novosti» poročajo iz Budimpešte: Včeraj ob 9. zjutraj je dospel z aeroplanom Oton, sin pokojnega kralja Karla, v spremstvu grofa Apponylja. Prihod Otona se v političnih krogih spravlja v zvezo z novimi poskusi Habsburžanov na Madžarskem. Ako bo Oton nekoliko dni ostal na madžarskem ozemlju, bo prišla tja tud] Zita s ostalimi otroci (Potrdila te vesti doslej nismo prejeli od nobene strani, zato je treba dvomiti o njeni resničnosti. Ured.) Vladna kriza v Italiji še traja Rim. 23. aprila, j. Negotovo je še, ali se bo Mussolini zadovoljil z resolucijo, ki so jo klerikalci sprejeli v soboto. Za nocoj napovedana seja fašistovskega sveta je bila odgodena na jutri. Govori se, da Mussolini ne smatra sprejeto resolucijo za zadostno in bo zahteval več, ako hočejo popolari ostati v vladi. Položaj je prejkoslej kritičen. Del fašistov je odločno zato, da se klerikalci izločijo iz vlade. STRAHOVITA RODBINSKA DRAMA. Budimpešta, 23. aprila, s. V Maglodu je čevljarski mojster Josip Borbas umoril svojih pet otrok s tem. da jim je pre- rezal z britvijo vratove. Štirje otroci so bili takoi mrtvi, eden pa je smrtnonevar- i no ranien. Nato se ie v oodstrešiu obesil. ! Borza dne 23. apr Zagreb, devize: Dunaj 0.138 — 0.139. Berlin 0.37 — 0.38, Budimpešta 1.95 — 2.02, Milan 488 — 490.50, London 458 — 460, Newyork 98 — 98.75, Pariz 650 — 655, Praga 294.50 — 295, Švica 1790 -1800, valute: dolar 96.50 — 97.50, madž. krone 1.90, češke 286 — 288, lire 482 — 484, marke 0.37, efekti: Ljub. kreditna 240 — 245, Slavenska 111 — 112, Pra-štediona 1020 — 1022.50, Slov. eskompi-na 160, Trb. premogokopna 860 — SSr». Beograd, devize: Bukarešt 48, Berln 0.37 — 0.375, Dunaj 0.139 — 0.13925, Pe-šta 1.98 — 2, Solim 110, Sofija 73 — 75. Praga 294 — 295, Ženeva 1795 — 1800 Pariz 650 — 655, Milan 487 — 490, Ne* -york 98 — 98.50, London 458 — 459. Čarih: Berlin 0.0210, London 25.66. Newyork 551, Pariz 36.77, MSan 27-30. Praga 16.42, Budimpešta 0.11, Beograd 5.5250, Sofija 4.05, Varšava 0.0115, Dunaj 0.007750, avstr. krone 0.007750. Trst: Beograd 20.40 — 20.70. Pariz 134.25 — 135, London 93.95 — 94.1? Newyork 20.075 — 20.175, Curih 365 -368, Berlin 0.075 — 0.08, Praga 60 — 60.-. dinarji 20.75 — 21.25, dolarji 20.025 — 20.125. Praga: Dunaj 4.50, Berlin 12.75, Rim 168.25, Budimpešta 66, Pariz 228, London 158.50, Newyork 34.20, Curih 60S.75. Beograd 34.85, avstr. krone 4.50, lire 168.25. Newyork:, Beograd 101.25, Prasa 298.25. Berlin 0.345/s, Curih 1855. London 465 '¡„, Pariz 66425, Rim 495.5U, Dunai i).14'-L Budimpešta 2V,. Sitnarila na mariborskem magistratu Maribor, 23. aprila. Mariborski občinski svet bo v sredo rvečer nadaljeval svojo sejo. Na dnevnem redu je med drugim obračun mestne mesnice za leto 1922., M je voječasno vzbudil toliko prahu; dalje "rcšnja frančiškanskega samostana za '»dlog plačila naklade na vino; razprava o sanaciji in eventualni prodaji cestnega kopališča, kar je predlagal '.g umrli dr. Verstovšek; zavrnitev adobrenja številnih kupnih pogodb za mestna zemljišča. Socijalisti hočejo pod sedanjim žu-oanom Grčarjem rešiti še nekaj nujnih občinskih poslov in bo menda po sredini seji še ena. najbrž zadnja. Tudi prvi maj še hočejo proslaviti socijalisti ua rotovškem trgu kot gospodarji mesta, potem pa bodo Uaje svoje mandate odložili. Svojo demisijo utemeljujejo s tem, da ne morejo izvajati svojega komunalnega programa v občini. ker ne dobijo potrebnih kreditov, moči, da bi jih izposlovali, pa socialistična stranka nima. Zato tudi nočejo nositi sami odgovornosti. Nadalje so-oijalisti priznavajo, d? njihova formalna moč po občinah ne odgovarja de-•anski moči stranke, ker so jih baje pri občinskih volitvah volili tudi številni pristaši nemško - nacijonalne stranke, ki takrat še ni mogla kandidirati. Istefan Kfihar res prodal, ne more odgovoriti, ker se dotika to vprašanje njegovih osebnih Interesov. Pod vplivom teh Izpovedb le notaT Koder umaknil tožbo, na kar Je sodnik proglasil oprostilno sodbo. Mariborski «Tabor» ima prav, ko objavlja razne akte in Izpovedi iz te afere pod naslovom: «Dokumenti sramote...» Sramota za osebe, neposredno udeležene pri aferi, pa tudi za slovensko politično moralo... P©SštisRa moraSa \fera Štefana Kuharja pred sodiščem. Dne 10. aprila se je vršila pri okrajnem sodišču v Murski Soboti zanimiva politična pravda, katere predzgodovina sega v skupščinsko volilno borbo in nam razkriva, kako sramotnih sredstev so se posluževati razni v radikalni službi na iiajajoči se visoki politični dostojanstveniki, da bi priborili mandat finančnemu ministru Stojadinoviču, ki je bi nosilec radikalne kandidatne liste v mariborski oblasti. V smislu sklepa Ujedinjene prekmurske stranke je dne 5. Januarja Štefan Kfihar, posestnik v Markišovcih, podpisal izjavo, da kandidira kot srezki kandidat za volitve v narodno skupščino na demokratski listi dr. Kukovca. Kot uglednemu možu mu Je bilo med domačini zasigura-nih 2 do 4 tisoč glasov. Tega so se dobro zavedale vse ostale stranke in zato je bil Kuhar več nego dva meseca neprestano Dod pritiskom političnih uradnikov, da bi spremenil svojo kandidacijo. Zlasti radi-kalci so napeli vse sile, da bi stopil v njihovo stranko. Sam minister dr. Zupa-nič, veliki župan dr. PloJ in okrajni glavar v Murski Soboti Lipovšek so ga obiskali na njegovem domu. Minister dr. Zu-■janlč je Kuharja citiral celo v LJubljano, sedanji veliki župan dr. Lukan pa mu je iri nekem sestanku z radikalnim kandi-Jatom Josipom Benkom in okrajnim glavarjem Lipovškom v Murski Soboti slikal vse mogoče ugodnosti, ki bi jih lahko dosegel s kandidaturo na radikalni tisti. Stavil mu je celo rok, da se «premisli» in o tem obvesti ali radikalnega kandidata Benka ali pa — glavarja Li-povška. Toda Kuhar je takrat ostal trden. Radi tega nedopustnega volilnega pritiska je dr. Kukovec vložil tedaj na okrožno sodišče v Mariboru predlog, naj se uvede kazensko postopanje v smislu § 96 volilnega zakona, ki določa, da se politični uradnik, ki bi s svojim uradnim položajem uplival na Izpremembo že sestavljene kandidatske liste, najstrožje kaznuje. Pri zaslišanju je Štefan Kuhar izjavil, da so uplivali nanj dr. Zupanič, dr. Lukan in dr. Ravnihar z obljubami ugodnosti za Prekmurje in prekmursko ljudstvo, ako hi pristopil v radikalno stranko., dočim se politični uradniki v Murski Soboti v tem smislu niso udej-stvovali, ampak so bili samo navzoči pri Dogovorih. Dne 17. marca, torej dan pred volitvami v skupščino pa je ravnatelj mariborske podružnice Jadranske banke Vinko Plaskan z avtomobili razširil po Prek murju letak, da ie Kuhar pristopil k radikalcem in da poziva vse Prekmurce, naj volijo radikalca Benka. To Je povzročilo veliko zmešnjavo v škodo demokratske liste dr. Kukovca, koristilo pa ni popolnoma nič radikalcem, ampak samo Ra-ilčevi protidržavni listi. Spočetka se Je splošno smatralo da je bil dotični Kuharjev poziv falzificiran. Sam Kuhar ie pristal, da so drugi dan — prepozno — demokrati v njegovem imenu razširili demanti. Kmalu pa so se javili glasovi, da Kuhar na tej volilni goljufiji ni nedolžen. Stvar se Je sedaj dejanski ugotovila sodnim potom. Carinski uradnik Josip Rožič v Murski Soboti je namreč v neki družbi žalil notarja Kodra, predsednika krajevne organizacije IDS, češ, da laže, če pravi, da se Štefan Kuhar ni prodal radikalcem. Sledila Je tožba radi razžaljenja časti in je razprava dne 10. aprila v resnici dokazala, da se je visokim političnim dostojanstvenikom s spletkami posrečilo doseči, da je Štefan Kuhar podlegel skušnjavam in stopil v radikalno stranko. Tako radikalni kandidat Josip Benko, kakor tudi Štefan Kfihar sam sta potrdila trditev carinskega uradnika Josipa Rožiča. Glede očitka, ali Je imel Kuhar od vstopa v radikalno stranko materijalne koristi, pa Je Benko izjavil, «da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker bi bil tozadevni odgovor njemu samemu v sramoto», Štefan Kuhar pa ker bi odgovor utegnil odločilno uplivati na njegovo eksistenco». Tudi vouja Rndi-jevske agitacije, odvetniški uradnik ©tvssrite^ zagrebškega vs!!eselma Zagreb, 22. aprila. Danes ob 10. url je bil otvorjen ob številni udeležbi drugi zagrebški vzorčni sejem. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vlade in pokrajinske uprave, tako pokrajinski namestnik dr. Cimič v zastopstvu poljedelskega ministra dr. Supi-la, zastopnik ministra za trgovino in industrijo Bosanac in zastopnik ministra za vojsko in mornarico podpolkovnik Gju rič. Med ostalimi zastopniki trgovskih korporacij in organizacij je bil tudi gosp. Fran Bonač, predsednik Ljubljanskega velikega sejma. Otvoritvi je prisostvoval dalje konzularni zbor, v katerega imenu je pozdravil prireditev češkoslovaški konzul Oton Para. Otvoril je sejem predsednik Zagrebškega zbora g. Ratkovič s pozdravnim nagovorom. Dalje je govoril tudi zagrebški župan g. Heinzl, čegar govor je zašel na stranpoti, kar pač zagrebškemu sejmu ne more prinesti koristi. G. Heinzl je povdar jal, da vse ne prilike, s katerimi se mora boriti zagrebški vzorčni sejem, izvirajo iz tega, ker hrvatske finance niso v hrvatskih rokah. Končal je svoj govor s povzdignjenim glasom, da bo že prišel čas, ko bodo Hrvati uporabljali svoj denar za svoje potrebe. Udeležba na sejmu je bila radi ugodnega vremena že prvi dan velika. Sejmski prostor je letos precej večji nego je bil lani. Na sejmišču je razstavilo 720 firm proti 650 firmam lanskega leta. Med inozemskimi firmami imajo Francozi 100, Avstrijci 50, Cehoslovaki 26, Nemci 20, Angleži 5, Italijani 2, Švedi 2, Rumuni i in Američani 1 izložbo. Po prvem sejmskem dnevu sodeč bo letošnja prireditev dobro uspela. Odvisno pa je to v mnogem oziru od poseta iz Srbije. Srbijan cev bi zato s Heinzlovimi govori ne smeli odganjati. P? Iltlone hBležhe -j- Kristan pri kralju. V petek je kralj povabil v Beogradu se nahaja-jočega bivšega ministra g. Kristana na kosilo in na večerjo. Ta poziv je bil povsem privatnega značaja. Znana je naklonjenost kralja napram osebi gosp. Kristana in v tem je tudi razlaga njegovega povabila. — Klerikalci so hoteli naprtiti javnosti drugo mnenje in nedeljski «Slovenec» je predstavil gosp. Kristana kot demokratskega agenta, ki je bil poslan v dvor od gosp. Pribičeviča, da tam pokvari «imeniten vtis Koroščeve avdi-jence». Mi smo se obrnili v Beograd, kaj se govori o sprejemu gosp. Kristana v političnih krogih in dobili smo sledeče poročilo: «Slov?nčeva» vest je tu uprav iznenadila, Trdi se namreč ravno nasprotno. Gosp. Kristan se je v petek dopoldne pojavil v parlamentu, kjer je imel v klerikalnem klubu z drjem. Korošcem dolgo konferenco. Opoldne je bil nato dr. Korošec sprejet v avdijenci. V soboto se je gosp. Kristan znova sestal z voditeljem klerikalnega kluba. Konference so bile tako intimne, da so jih gospodje nadaljevali celo pri skupnem obedu, katerega se je udeležil tudi dr. Rybar. V soboto zvečer sta se nato dr. Korošec in Kristan skupno odpeljala v Zagreb. Iz vsega tega so je tukaj sklepalo, da je dr. Korošec naprosil gosp. Kristana za pomoč in mislilo se je, da je bil gosp. Kristan pri kralju v sporazumu in morda celo na prošnjo gosp. Korošca. Kaj se je zgodilo, da «Slovenec» sedaj tako besno napada Kristana, si nikdo ne zna razlagati. -j- Kaj vse strah rodi. Klerikalci so bili ves pretekli teden v strašnih t-trr-beh. Z vso gotovostjo so že računali, kako bodo zagospodovali v \ ladi. Imeli so že vse osebe priprav!; no, da zasedejo važna mesta. Gosp. Kamnik Nadrah je z vso naglico skliceval v Jugoslovansko tiskarno sestanke šolskega odseka, ki je izdeloval nove smernice in predloge za šolsko reformo v duhu klerikalizma. Vse je bilo že pripravljeno na skok. Pa je prišel v Beogradu preokret, katerega je «Slovenec» ves teden negiral ter vsak dan na novo lagal. Še v nedeljo je «Slovenec» objavil beograjske vesti, ki so bile ravno nasprotne «Jutrovim» ter z debelimi črkami naznanjal svojim lahkovernim bralcem, da je proti koaliciji z demokrati tako ministrski svet kot radikalni klub. Iz strahu, da bi prišli demokrati v vlado, si je «Slovenec» kar na debelo izmislil, kako strašno so demokrati poparjeni, ker da bo Pašid sestavil samoradikalsko vlado, ali pa vlado s klerikalci. Vse to ie pisal, kakor rečeno, «Slovonoc» še v nedeljo, ko je bilo po avdijenci na dvoru že absolutno jasno, da klerikalci — in naj se še tako ponujajo — no pridejo več v vlado. Koroščeva i'i dr. Brejčeva pot k Rr.uieu je bila za SLS nI smo, če bo «Slovenec» tudi Še jutri fantaziral iz strahu pred demokrati. + Pljusek po volitvah. «Riječ» poroča, da je okrajna oblast v Ogulinu na temelju c. kr. okrožnice ex anno 1873 (!) obsodila enajst oseb, med njimi tri dobrovoljce — «Riječ» navaja imena — na 14 dni zapora, ker so v pendeljek po volitvah na kolodvoru v Plaškem klicali znanemu radikalske mu kandidatu Milovanu Grbi v slovo: «Švicar, Radičev pomočnik!» Ob Gr-binem odhodu se je namreč na kolodvoru zbrala množica ljudi, ki so manifestirali za narodno edinstvo, a proti separatistom, ter so se pri tem oddolžili tudi radikalcu Grbi ki je na dan volitev dejal Plaščanom: «Bolje je, da zmaga Radič nego demoKra-ti!» ... In za vse to je ogulinski podžupan Jakšic, bivši avstrijakant, obsodil poštene narodnjake na 154 dni zapora, ki se notabene ne da izpreme-niti v denarno globo . . . 4- Demokratski klub poštnih nameščencev v Ljubljani bo imel danes ob 8. zvečer sejo širšega odbora v gostilni pri BonČarju na Sv. Petra cesti. -f Politično in gospodarsko društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj v Ljabljani je imelo 18. t. m. pri gosp. Bončarju svoj redni občni zbor, ki je bil številno obiskan. Predsednik gosp. Turk se je v nagovoru z lepimi besedami spomnil umrlih članov društva, kakor tudi bivšega predsednika društva dr. Ivana Tavčarja. V nadaljnem govoru se je dotaknil ostrih političnih bojev v preteklem letu, ki so pa imeli za posledico le, da se je stranka tem bolj razvila v najkrenkejšo oporo naše državne misli. Poročali so dalje podrobno tajnik gosp. Poljšak, blagajnik gosp. Urlep in v imenu preglednikov gosp. Martinšek. ki je predlagal, da se izreče odboru zahvala. Gosp. dr. Fettich je poročal o spremembi zastarelih pravil, ki naj slnž'jo v pogloblje-nje smotrenega političnega dela. Pri volitvah je bil vnovič izvoljen predsednikom društva stari borec za napredno Ljubljano gosp Josip Turk ter ostali pomnoženi odbor. K besedi se je oglasil tudi poslevodeči podpredsednik dr. Puc, ki je v krepkih besedah naslikal politično situacijo stranke in države ter poudarjal, da je le demokratska stranka garancija za mirni državni razvoj in da zastonj butajo valovi v državo, dokler stoji demokratska stranka in živi njena državna misel. Nadalje je bila na predlog gosp. Gregorka sprejeta resolucija, naj se pozove glavno načelstvo stranke v Beogradu, da stori vse, da se odpo-more radi neznosne draginje nastali bedi javnih nameščencev. Načelstvo stranke JDS za ljubljansko oblast naj opozori še enkrat v zadnji uri vse beograjske kroge na resnost sedanjega gibanja javnih nameščencev, ki more državi le škodovati, ako se nujno ne podvzamejo vsi koraki za zadostno izboljšanje socijalnega položaja javnih nameščencev. K resoluciji sta govorila še gg. dr. Fettich in Skalar. Predsednik je končno predlagal, da izreče občni zbor neomajno zaupanje strankinemu predsedniku gosp. dr. Žerjavu, poslancu prof. Reisnerju, kakor tudi ostalim demokratskim poslancem Sirom Jugoslavije, nakar je zaključil občni zbor. Usodna vožnfa tržaškega osebnega vlaka Nesreči pri Postojni In na Savi. Več ranjenih, veliko vagenov razbitih. Potniki, ki so se v noči od nedelje na pondeljek vozili s tržaškim osebnim vlakom št. 34 direktne črte Trst-Dunaj, menda še nikdar niso prestali toliko strahu, kakor na tej nesrečni vožnji. Isti vlak sta namreč na eni poti doleteli kar dve nesreči: težki ka-rambol v Postojni in lažji na postaji Savi pri Zagorju. Podrobnosti o nesreči, ki se je zgodila v Postojni, še niso znane. Vsekakor pa je bi! tam karambol jako močan, ker so bile posledice zelo občutne. Na postojnski postaji se je v usodnem trenotku, ko je imel zavoziti na kolodvor osebni vlak St. 34. ki prihaja ob pol 11. v Ljubljano, nahajal neki tovorni vlak, ki so ".i menda premikali. Nekaj nezapetili vozov je pri tem zdrčalo osebnemu vlaku nasproti, ki se je zaletel z vso silo v tovorni vlak. Več vagonov tovornega vlaka je bilo vsled močnega sunka popolnoma razbitih. Blago je ležalo raztreseno naokoli. Škodo je utrpel tudi osebni vlak. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je bilo tudi pet oseb ranjenih, vendar pa njihove poškodbe niso težkega značaja. Potniki, katerih se je polastila precejšnja panika, so prestopili po nesreči v druge vozove, nakar je vlak nadaljeval vožnjo proti Ljubljani in Mariboru. Nihče ni mislil, da se bliža druga, čeprav manjša nesreča. Mak je vozil strojevodja Črnovšek iz Maribora, eden naših najboljših strojevodij, ki je vozil tudi že dvorne vlake. Pred uvoznim znamenjem na postaji Savi pri Zagorju se je nahajal en tovorni vlak s prazrimi vozovi. Zad kolikor se je pač dalo, vendar pa nesreče ni mogel več preprečiti. Ostal j a je hladnokrven. Težki stroj potniškega vlaka je prazne vozove tovornega vlaka zmetal na kupe in jih razbil. Uničenih je bilo več vagonov. Dva razbita vagona sta ležala še včeraj ob progi. Škoda je velika, vendar pa k sreči karambol na Savi ni zahteval nobenih žrtev med potniki. Razven strahu se ni pripetilo nikomur nič hudega. Težke pa so bile vsekakor posledice za promet. Proga je bila namreč popolnoma zatrpana in vsak promet onemogočen. Ker so bili pretrgani tudi vsi brzojavni vodi, je mogla priti rešilna ekspedicija iz Ljubljane šele včeraj ob pol 6. zjutraj. Ob 11. je bila potem proga očiščena in promet vzpostavljen v vsem obsegu. Radi železniške nesreče na Savi so imeli seveda vsi dopoldanski vlaki večurne zamude, kar je povzročilo v Ljubljani veliko vznemirjenje in so se razširjale tudi močno pretirane govorice. Kdo je pravi krivec nesreče, to bo dognala preiskava. Po Ljubljani so se širile včeraj govorice, da je bil to nekak prvi resen opomin sestradanih in v službi onemoglih železničarjev — vsem merodajnim činiteljem. Javna tajnost je namreč, di med železničarji in sploh vsemi javnimi nameščenci močno vre. Parami protestni stavki, ki se bo vršila menda 5. maja, morejo slediti resnejši trenutki, ako se vlada v zadnjem trenotku ne zave svojih dolžnosti napram javnim nameščencem. Uverjeni pa smo, da nedeljski nesreči nista v zvezi s tem gibanjem, ker se nam zdi izključeno, da bi šla nji sklepni mož tega tovornega vlaka sabotaža, ako se bodo, kakor se go- je slišal prihajati osebni vlak, mu ste kel takoj nasproti in dajal znamenja. Strojevodja Cernovšek je zavrl vlak, vori, železničarji v obupu res odloČili za njo, tako daleč, da bi bilo ogrožano življenje potujočega občinstva. Obupen položaj tislih si*pensfšs?cv v Grasku Odprto pismo ministrstvu prosvete. I zopet dvigne ugled naše države. S tem | nam ne da podpore, temveč samo potre-! ben predujem na obvezno bodočo držav- t-, . .... .... n , ' u „ no službo, katero smo obvezani dvojno Državni štipendist! v Gradcu se obra- ; ^ ,ef'¡^^ kot fmo uživali čajo preko javnosti na ministrstvo pro- , ... svete s sledečo prošnjo. Padec dinarja, rastoča draginja v Nemški Avstriji in brezbrižnost kompe-tentnih faktorjev je dovedlo državne štipendiste v obupni položaj in to dijake, ki končajo svoj študij najkasneje v enem letu. Od ministrstva je določeno za po-edinca mesečnih 1000 dinarjev, to je krog 700.000 Ka, vsota, katero zasluži navad- Druge časopise prosimo za ponatis. Odbor državnih štipendistov v Gradcu. logaška Slatina Naj vas . . . vzame vse kolporterje z vašim neznosnim: Juuutro, Sluveee-nec, Naprej itd. Človek jih sovraži, posebno še državni uradnik, pa se ven- m delavec v 10 dneh m ne zrn pri tem ^ v tef) kr;t]-5nih &sih ne more vzdr. dobro. Da 1000 dinarjev ah kdaj m ta, da M ne k n vs0 razligne 5afi0. ko! Tu so visokošolci katen še do da- ^ ^ . ka- ge ^ v Beo?radu nes niso prejeli štipendije za februar, da jn y z ebu< ka1 pravi ova; pa5ič, m« ne omenimo onih. kateri še do danes nimajo oktobrske In novemberske štipen- | kaj se pripravlja Radič in s kom kon-ferira Pribičevič. Preteeena nedelja je -osveia ____________________usodepolna in porazna. Z njo so si po- Murski Soboti,' Ljudevit Cvetko, je pod | žgali za seboj vse mostove in ur.ičili prisezo izjavil, da na vDrašanie. ali se ie 1 vse uue klerikalnih volilcev. Radoved- Ljublianska drama. Torek, 24.: Zaprto. Sreda, 25.: «Crešnjev vrt». D. Četrtek, 26.: «Otok in Struga». E. Petek, 27.: «Crešnjev vrt». A. Liublianska ooera. Torek, 24.: «Rigoletto». E. Sreda, 25.: «Carostrelec» C. Mariborsko gledališče. Torek, 24.: Baletni divertissement, Vzv. Gostujeta Margareta in Makso Fro-mann, člana zagrebške opere. Celjsko gledališče. Torek, 24.: «Hasanaginica». Abonma. Sprememba opernega repertoarja v Ljubljani. Operni baritonist Bukšek je moral svoje gostovanje v naši operi preložiti zaradi izpremembe opernega repertoarja v osiješkem gledališču, kjer je angažiran. Zato se objavljeni repertoar za tekoči teden deloma spremeni. V četrtek 26. t. m. bo ob štirih popoldne dijaška predstava «Gorenjski slavček». V petek bo plesala v operi naša rojakinja gna Lidija Wisiakova, ki je dosegla s svojim lanskim plesnim nastopom popoln uspeh, naše države, posebno v tem obmejnem Vse leto se je izobraževala na slovitih mestu, mislimo, da bo ministrstvu goto-plesnih šolah, zlasti v Hellerau, na zna, ! vo jasno. Saj smo večma po cel mesec meniti ritmični šoli prof. Dalcrozeja. Ple- in več dolžni gospodinji za stanovanje, gostilničarju hrano, pericam penio itd., in vsi ti lahko debatirajo o uredovaniu našega ministrstva; da, da bi vedeli, da dlje. Danes 20. aprila Jo nine_ duha ne jbila m nas_ ki ?tu(iiramo politiko h časopisov (v žalost naših žen, ki bi si za ta denar lahko privoščile popoldansko kavo), najbolj kritična, zato sem so hotel ta dan izogniti vsemu tr-mu in jo popihati v samoto, da se par dni malo odpočijem. Bilo mi je torej zelo dobrohotno, ko sem dobil nenadoma nalocr. da odpotujem po službenih opravkih v Rogaško Slatino. Zgodaj dopoldne sem že bil tam. zglasil sem se v ravnateljstvu, ki mi je, najbrž zato, ker sem Ljubljančan, nakazalo stanovanje v «Ljubljanskem domu». Kljub temu da je bilo deževno, sem vendar zapazil več gostov, nekateri od teh so celo prezimili tu. Neki znamenit profesor, drag in prijatelj pokojnega češkoslovaškega mir:-stra Rašina, mi je pripovedoval, da je že videl mnogo sveta, mnogo letoviš da zahaja navadno v Švico in je šele letos prvikrat prišel v Rogaško Slatino, ki se mu je pa tnko priljubila.^ da je ne namerava tako hitro zapustiti. Akoravno poznam Slatino iz lepših sluha o aprilski štipendiji, mi pa moramo živeti že 20 dni — na dolg. Podpisali smo reverze istotako, kot oni kolegi v Češkoslovaški, Franciji, Švici itd., dasi za iste pogoje dobivajo oni 3 do o krat-no vsoto. V največjih neprilikah smo se obrnili preko konzulata na ministrstvo, a ono nas ni našlo vrednih niti osornega odgovora. Večino štipendistov že preve-ja ideja, da se puste na državne stroške repatriiratL Imamo na Dunaju prosvetni inšpektorat, kateri nas gotovo bolj ovira, kot pa nam koristi. Pobotnice n. pr. niso nikdar prav pisane ter se nam jih vrača in s tem zavlačuje izplačevanje do neskončnosti; kdo pa obresti uživa, tega mi ne vemo. Ker smatramo to institucijo kot skrajno nepotrebno, gotovo vse prej kot koristno, prosimo, da se to izplačevanje prenese na tukajšnji konzulat, da se s tem vsaj malo razbremeni težak položaj dijakov in državno blagajno, nikakor pa, da bi se mogoče delovanje dunajskega inšpektorata zopet preneslo na praški, Evropi Vsota, katero stane državo in- j tufjj tu zapustila zima in deževje mar-spektorat, bi gotovo zadostovala za par «led. katero so pa že zabrisale štipendij. ! marljive roke. Na gostih še mrtva Sla- Zahteva se od nas, da polagamo izpi- , tina je -¿jva na delavcih, ki pripravljate, iz česa naj se učimo, uas pa nihče ne j0 vse potrebno, da najdejo tu gostje vpraša. Prejšnje leto smo dobili prispe- bodisi bolniki kakor letoviščarji kar vek za knjige, letoe pa je ministrstvo tu- ! najudobnejše zavetišče. Vse priprave di na to pozabilo. S čim naj se kdo ob- :s0'v polnem teku pod neumornim lači, tudi ni še rešeno. j vodstvom sedanjega ravnatelja, ki je sala bo razne modeme dramatične plese. V soboto ob 4. popoldne se uprizori kot mladinska predstava, namenjena našim malčkom, opera «Janko in Metka». V ne- ; je to samo njegova krivda — ne, oni deljo se poje «Tosca» z gdč. Zikovo, g. Šimencem, g. Balabanom in g. Betettom. — Pri današnji predstavi Rigoletta poje naslovno ulogo g. Balaban, ulogo Spara, fucila pa g. Betetto. Pri predstavi Caro-strelca v sredo, dne 25. t. m. poje ulogo Anke prvič gdč. Korenjakova. Ulogo pu-ščavnika g. Betetto in ulogo kneza g. Levar. Iz pisarne Šentjakobskega odra v Ljubljani. Danes, v torek, tretjič Finžgarjeva drama «Razvalina življenja». Pri sobotni predstavi ki je bila skoraj razprodana, je bilo Metki Hamovi izročeno več krasnih šopkov, načelnik g. Binter je pa v jedrnatem govoru poudarjal njeno izredno požrtvovalnost. Da vsled zad o'žen ja jako pada ugled vsiej vojne zanemarjeno zdravilišče v ' ' kratkem času s svojo spretnostjo in marljivostjo zopet povzdi^» do modernega svetovnega zdravilišča._ Kakor sem slišal, pričakujejo Slatmčani tudi letos dobro sezono m se je menda že mno?o gostov iz vseh delov sveta prijavilo, tako da se bo tud: letos občutDo veliko pomanjkanje sta n°In Vendar bo stalo eno najlepših po-«lopij v slatini — bivši Invalidski dom — prazno. Vsaj tako se govori. Kdo je teinu kriv? Ali tudi naša dobra upra-"' dohodkov tam, kjer Zato pa priporočam zvračajo to škandalozno postopanje na našo mlado državo in s tem trpi cel naš narod na ugledu. Prosimo torej ministrstvo: 1.) da nam poviša štipendijo na eksi- ;_____ sistenčni minimum, ki odgovarja vredno- j Va. ki ne vidi sti 1.200.000 Ka; leže na cesti? 2.) "da poslovanje inšpektorata preda vsem. ki so potrebni zdravljenja in od- konzulatu ▼ Gradcu; 8.) podporo za knjige in obleko; 4.) da se nam nakaže štipendija že prvega vsakega meseca; 5.) da se povišanje dovoli od 1. januarja 1923.. da lahko povrnemo opravičene dolgove. mora, da si preskrbe že pravočasno sobe. Ravnateljstvu pa priporočam, da si preskrbi zadostnih prevoznih sredstev v svrho izletov, katerih je baš v Slatini na izbiro: po mojem mnenju bi bila umestna in dobičkanosna nabava j vsaj enega avtomobila, katerega bi se To prosimo ministrstvo, da stem prav- , lahko posluževali gostje v to svrho. j»» izvrši ugovor, podpisani z nami in da i '■ Domače vesii LJUBLJANSKA SPOMLAD. Aprilsko vreme se je razvilo po stari svoji tradiciji: V znamenju dežnika, toplote in brstenja. Livade in loke so razmočene, po jarkih žubori, reke so narasle in grmeče vale svoje sive in žolte valove. Čevljev se oprijemlje blato. Kosi požvižgavajo, lastavke so se že zdavnaj vrnile, penice, ščinkov-ci in vsa druga takšna drobnjav gostoti in koncertira, kadar se nam za pol dneva posmeje top'o solnce. Vrbovje je že izgubilo svoje mačice, od črnega smrečja se blagodejno odbija solnčnozeleno mlado listje bukovja in še bolj svetle breze ter njih bela vitka debla. Kostanji so ozeleneli, breskve rdeče cveto, po vrtovih jim konkurirajo razni grmi rožasto, svetlo žolto in belo. V gozdu se beli glog in še cele vrste druzega, večini meščanov po imenu neznanega, močno dišečega cvetja. Na njivah vidiš poljedelca pri pomladnem opravilu. Naši penzijonisti se odločno sele iz Zvezde v Tivoli in pod Rožnik, otroci vrišče po ulicah že kmalu po šestih, iz odprtih oken prihaja opoldne cviljenje gosli ali pa obupno, pa brezuspešno klavirjenje. Pri nedeljski godbi v Zvezdi, pri komedijah v Tivoliju ali pa pri popoldanski tomboli na Kongresnem trgu, na Ježici in drugod povsodi ista slika. Mladina svetlo gleda, pomladne obleke, deloma nove, deloma popravljene in osvežene, so že izpodrinile strožjo zimsko nošo. Radovedneži se zbirajo pred Kettejevo izložbo ali Gorčevo, športni klubi trenirajo, veslajo in brcajo žogo, pred Zvezdo že vabijo stol-ci na Krapeževo turško kavo na prostem. Želodec hrepeni po motovilčku in berivki, pomaranče postajajo lesene, jajca cenejša, meso dražje, novi krompir po 7-50 Din in grah po 15-50 Din za 1 kg nam grenita pomladno razpoloženje. S trga jo zato mahnemo zopet v Tivoli, kjer naša ponižna prisotnost zelo «smeta» parčkom, ki imajo svoje sestanke pred bajerjem. S te izhodne točke jo potem podjetno mahnejo više gori na šance, kjer tički veselo gosto-ie. Iz stare izkušnje vedo, da jim zaljubljena mladina ne bo storila nič ža-lega. Zadnja aprilska nedelja je v polni meri izpolnila vsa pričakovanja slavnega občinstva in prinesla vsestranskega oddiha od sitnosti, ki so se nabrale med tednom. V pondeljek pa zopet dež . . * češkoslovaški poslanik ob grobu neznanega junaka. Kakor poročajo iz Beograda, se je češkoslovaški poslanik na beograjskem dvoru dr. I. Š e b a v spremstvu poslaniškega osobja v petek dopoldne podal na Avalo ter položil na grob neznanega junaka krasen venec z napisom: «Klanjamo se Tebi, ki si se boril tudi za nas.» * Košatov spomenik v Porečah. V Porečah ob Vrbskem jezeru so položili te dni temeljni kamen za spomenik znanemu skladatelju Tomažu Košatu. Onim, ki so praznovali ta dan, pa je gotovo kalilo veselje nepobitno dejstvo, da je bil Košat rodom Slovenec; njegove pesmi, s katerimi se koroški nemškutarji toliko postavljajo, pa so ukradene Slovencem. * Podržavljenje poštnih uradov. Ka ftor poročajo iz Beograda, se bo v bližnjih dneh v ministrstvu pošte in brzojava vršila konferenca, na kateri se bo razpravljalo o podržavljenju vseh poštnih uradov. * Radičevci umorili demokrata. V selu Ladimirovci so 18. aprila radičev ci iz političnih razlogov umorili selja-ka demokrata Ivana Tržiča. V neki gostilni je prišlo med Trzičem in petimi Radičevimi pristaši zaradi političnih nesoglasij do prepira, v katerem je vodja radičevcev Joža Maričič s puško ustrelil Tržiča, ki je kmalu nato umrl. Ko je Tržič umiral, so se mu njegovi nasprotniki rogali: «Pojdi sedaj k Ri-barjii in Pribičeviču. da ti pomagata!» Maričič je bil aretiran in izročen sodišču. * Kulturno delovanje v naši vojski. V 48 jugoslovanskih pešadijskih polkih je bilo leta 1921. skupaj 25.044 nepismenih vojakov, od katerih se jih j.-» tekom leta naučilo čitati in pisati 9031, to je 36 odstotkov. To je v resnici lep uspeh, zlasti ako se pomisli, da se je ta uspeh dosegel poleg strokovne vojaške izobrazbe s pomočjo poveljnikov, podčastnikov in vojakov. Razen pismenosti so si vojaki pridobili mnogo drugega splošnega znanja o poljedelstvu, narodni zgodovini, zdravstvu itd. * «Orjuna» v južni Srbiji. V Tetovu 3® prišlo povodom neke cerkvene proslavo do krvavega konflikta med «Or-juno» in turškim prebivalstvom. V Skoplju je imela «Orjuna» velik shod, na katerem je protestirala proti aretaciji sarajevskih «Orjunašev». * Akademsko pevsko društvo politehnike iz Lvova, ki priredi v soboto 28. t. m. prvi poljski koncert v Ljubljani, je prispelo preteklo soboto v Beograd. Beograjsko občinstvo je akademike bratske Poljske zelo simpatično sprejelo. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki bet grajskih pevskih diuštev, predstavniki mestne občine, narodnega gledališča, univerze, poljska kolonija s sekretarjem poljskega poslaništva in mnoarobroini akademiki. Nadejamo se, da bo tudi ljubljansko občinstvo z akademsko omladino priredilo severnim bratom primeren spre jem in kar najštcvilneje posetilo kon cert v Unionski dvorani. * Pomorska vojna akademija. Ka kor doznavamo, se ustanovi baje že letošnjo jesen pomorska vojna akademija, ki bo imela nalogo, da skrbi za pomladek častništva naše vojne mornarice. Akademija se bo nahajala v Gružu poleg Dubrovnika, kjer se je v ta namen adaptirala primerna zgrad ba. Dne 5. maja se vrši v ministrstvu vojne in mornarice ponovna ofertalna licitacija za dobavo pohištva ter kuhinjskega in namiznega orodja, ker prva licitacija ni imela povoljnega uspeha. Rok za dobavo poteče koncem avgusta. * Smrtna kosa. V Celju je umrl v soboto dne 21. t. m. Martin Janžek, gostilničar in mesar v 4. letu starosti. * Umrl je v Zagrebu bivši predsednik vrhovnega sodišča za Bosno in Hercegovino dr. Martin Kcndjelič. Pokojnik je bil dober Hrvat in naroden človek, pravičen do skrajnosti. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil z dušo in telesom za razpad Avstrije. Njegovo najvažnejše delo je novi kazenski postopek v Bosni in Hercegovini. Bodi mu časten spomin! * Sodna preiskava v našem uredništvu. Včeraj popoldne je bila v našem uredništvu na predlog dr. Natlačna radi notice o zavratnem napadu dveh Orlov na Sokola Cankarja na Igu, objavljene dne 19. t. m., sodna preiskava pod vodstvom okr. sodnika g. Merale. Preiskava je bila seveda brez uspeha, ker objavljene rokopise Bproti uničujemo, dopisnikov, ki nas namenoma ne mi stif ¡tirajo, pa ne izdajamo. * Z ljubljanske univerze. Kontraktual-ni redni profesor dr. Nikolaj Bubnov je imenovan za rednega profesorja na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. * Udruženje jugoslovanskih učiteljev. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo prosvete dovolilo potreben dopust vsem članom glavnega odbora Udruženja jugoslovanskih učiteljev v svrho, da se udeleže plenarne seje udruženja. ki se vrši dne 5. maja v Beogradu. * Kredit za kaznilnice v SlovenijL Ministrstvo financ je dovolilo kredit v znesku 430.000 dinarjev za vzdrževanje kaznilnic v SlovenijL * Zapostavljanje uradnikov. Prejeli smo: Sodnik dobiva po veljavnih predpisih za komisijo na licu mesta do 12 ur odsotnosti v civilnih spornih zadevah samo 10 Din. Ta odmera je naravnost smešna, ako se pomisli, da zahteva n. pr. post rešoek za najmanjši posel, če traja le pet minut, isto nagrado. Nastane anoma-lija, da odmeri isti sodnik priči dninarju za zamudo po 100 Din, v pravdi, v kateri dobi on le 10 Din. Jasnoi, da znašajo sodnikovi gotovi stroški v vsakem slučaju dosti več kot 10 Din. Ako se povrh še uvažuje, da bi sporne stranke z lahkoto plačale višje odmere in da v civilno-spor-nih zadevah ne gre za nobeno obremenitev državne blagajne, je ta anomalija naravnost gorostasna in je remedura nujno potrebna. Pričakujemo, da zavzame ministrstvo pravde, oddelek v Ljubljani, v tem pogledu primerno stališče. * Dom inženjerjev in arhitektov v Beogradu. Povodom natečaja za zgradbo doma inženjerjev in arhitektov v Beogradu, je došlo odboru do določenega roka 19 ponudb iz vseh krajev Jugoslavije. V novem domu bo nameščena pisarna udruženja, velika slavnostna dvorana, restavracija in pivnica, hotel, privatna stanovanja ter tiskarna za tehnična dela. Najboljši je projekt podjetja «Feniks», delo inženjerja Janka Šafaržika. * Nova telefonska centrala. Pri pošti Videm-Dobrepoije je bila te dni otvorje-na telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. * Slovenski dijaški orkester v Dalmaciji. V dalmatinskih listih čitamo inserat, v katerem ponuja skupina mariborskih srednješolcev angažman kot počitniški orkester v kakšnem zdravilišču ali hotelu v Dalmaciji. Originalna ideja. Morda bodo imeli podjetni študenti uspeh. * Junaštvo orožnika. Ko se je orožni-ški postajevodja na Črnučah Martin Ab-ram prošlo jesen nekega dne vračal iz Ljubljane proti Črnučam, pridrveli so mu nasproti splašeni konji, vpreženi v voz, na katerem je sedel neki starček z majhnim otrokom. Abram je zgrabil konja in posrečilo se mu je, da jih je ustavil. Pri tem pa je postajevodja padel pod voz in kolesa so mu ranila noge. Kljub temu ni izpustil uzde ter je tako rešil starca in dete iz velike nevarnosti. Za junaški čin * Odkrit mozaik na ofofcn Hvarn. V Starem gradu na otoku Hvaru so te dni odkrili mozaik iz rimske dobe. Mozaik, ki je prav dobro ohranjen, je zelo okusno izdelan iz petero vrst kamenja, kar je velika redkost. V Stari grad je došel msgr. Bulič, ki je izjavil, da je mozaik dragocena redkost in da je moral pripadati kaki bogati vili ali pa kopališču. * Uspešno beračenje pohabljenega otroka. V soboto je v Mariboru prijela policija nedoletnega pohabljenega otroka Martina Rosa iz Št. Uja, ki so ga fantje postavili na ulico, da za njo berači. Fant težko hodi po ulicah in je zelo slabo opravljen. Policija je našla pri njem pod klobukom in srajco drobiža za 173 Din, približno toliko pa je fant tekom dneva že oddal svoji botri, ki ga je medtem obiskala. Razen denarja pa je imel polno darovanih živil, ki sta mu jih pomagala odnesti dva druga fanta. Policija je izročila dečka državni zaščiti dece. * Ogenj v krojaški delavnici v Mariboru. V soboto zvečer je nastal v delavnici krojača Kelca v Stolni ulici iz neznanih vzrokov požar, ki je povzročil okoli 150 tisoč kron škode, ki je večinoma krita * zavarovalnino. * Ponesrečenje pri obešanju na avto-mobiL V nedeljo se je obesil na avtomobil mariborskega trgovca g. Oseta na državni cesti med St» Lovrencom in Breznom, ko je vozil avto počasi v hrib, ne-opaženo neki 20 leten mladenič. Blizu gostilne Lubej pri Breznu pa je hotel fant skočiti z avtomobila, pa je radi hitre vožnje tako nesrečno padei da si je pretresel možgane in se tudi sicer modno poškodoval. * Najdena utopljenka. V Ptujski okolici so našli na obrežju Drave mrtvo truplo neznane ženske, katero je reka naplavila. Pri neznanki so našli recept nekega zdravnika v Karlovcn. * Napadi na vodstvo ln uradništvo ljubljanske tobačne tovarne. Pod tem naslovom nam javlja finančna delegacija, da je vodstvo tobačne tovarne povodom notic «Orjune» z dne 8. in 22. aprila t. I. takoj samo zahtevalo, da se nvede disciplinarna preiskava, in je ie tudi pri kazenskem sodišču 6torilo potrebne korake v svojo obrambo. * Bomba eksplodirala v orožnikovem žepa! Kakor smo že poročali, j« te dni eksplodirala bomba v neposredni bližini narodne skupščine v Beogradu in so prileteli drobci tudi v prostore demokratskega kluba. Kakor je pokazala preiskava, se je izvršila nesreča tako-le: Nekje so otroci našli nekaj francoskih bomb in so jih odnesli v najbližji državni urad, od tam so jih pa poslali po nekem orožniku v skladišče mestne komande. Orožnik je dejal bombe v žep in ko je prišel v pisarno skladišča in povedal, kaj je prinesel, je hotel izročiti bombe administrativnemu poročniku. Pri tem se je pa ena bomba še v žepu odprla; ko je zaslišal poročnik znani šum, ki ga pri tem proizvaja vneta bomba, se je hitro vrgel na tla in rekel orožniku, naj bombo vrže skozi vrata. Pa bilo je prepozno, ker od vnetja do eksplozije potečejo samo štiri sekunde. Bomba je eksplodirala, orožnika zelo razmesarila in ranila nekega prisotnega konjeniškega podnarednika, samo poročnik, ki se je pravočasno vrgel na tla, je ostal nepoškodovan. Zakrivil je nesrečo dotični uradnik, ki je dal orožniku novincu bombe, ne da bi ga opozoril na nevarnost in mu dal eventualno kako posodo, v kateri bi lahko odnesel bombe, da bi mu jih ne bi bilo treba nositi v žepu. * Težak zločin je zagrešil te dni Tana-sko Lazarevič, seljak iz vasi Kučatice v ohridskem okraju. Pred štirimi meseci se je močno spri s svojo ženo Krstano, hčerjo Tana Nikoloviča, seljaka iz Lešanov. Radi tega prepira je žena Krstana odšla k svojim staršem in to je Tanaska tako ujezilo, da ji je sporočil, da jo ubije, ako se ne vrne k njemu. Da svoje žuganje uresniči, je odšel te dni s puško v Leša-ne in v momentu, ko je Krstana prišla s svojo materjo Veliko pred hišo, je Tana-sko izza nekega drevesa začel streljati Zadeti sta bili obe in mati ie po poteku ene ure v velikih mukah umrla, Krstana je pa bila tudi težko ranjena in so jo izročili bolnici Tanasko je odšel v gozd in se tam izgubil, za njim je šlo več «poter» na vse strani, ali ga še niso našli * Ljubosumni brivec. Brivski pomočnik Todor Pejič, stanujoč v Nemanii ulici v Beogradu, je v popolni pijanosti zabodel svoji mladi ženi Desanki nož v hrbet in jo tako nevarno ranil, da ni upanja, da bi ostala pri življenju. Pred policijo se zagovarja Pejič, da je to storil iz ljubosumnosti, ker je bil videl svojo ženo, da z nekom «koketira». Zanimivo je, da se ubijalec odločno brani očitanja pijanosti, češ da je bil popolnoma trezen. Videli so Gradbeno gibanje v Uubliani Kakor vse kaže, gradbeno gibanje v Ljubljani letos ne bo posebno živahno. Doslej je magistratni gremij podelil naslednja gradbena dovoljenja: «Jadranski zavarovalni družbi», ki bo na nekdanjem Souvanovem vrtu v podaljšani Beethovenovi ulici zgradila trinadstropno hišo z lepo fasado. V novi hiši, ki bo že letos dograjena, bodo v prvem nadstropju uradni prostori. sicer pa bo v hiši šest večjih in dve manjši stanovanji. Nove vile bodo gradili: Milan Hri-bernik ob Poljanski cesti 15, Neža Beučan ob vogalu Marmontove ulice in Lepe poti in Anton Srebotnjak ob Cesti na Gorenjsko železnico; Ljubljanski kreditni banki je izdano dovoljenje za gradbo avtogaraže; Antonu Kristanu, ki je kupil vilo od lekarnarja Bakarčida, pa gradba ograje. Univerzitetni profesor Josip Plečnik bo prezidal svojo enonadstropno hišo v Korunovi ulici. Uporabno dovoljenje za novozgrajene stavbe se je izdalo: trgovcu Francu Pogačniku za enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem in skladiščem ob Dunajski cesti: Alojziju Mauserju za vilo ob Zeleni poti, ter I. Kovačiču za novo vilo ob Cesti v Rožno dolino. To vprašanje se zasOŠ! dt poi o3fce6u kajti podjetnost i« velika pri nas. Sokol II. pa more biti najbolj zadovoljen, največjo tombolo Je zadet on sam v tirni t-vene namene, in tako je tudi prav. Mnogo zavidanl tombolski doblčkarli. ki jih je zbrala usoda menda na obče zadovoljstvo, pa so to pot: 1.) Kompletna spalna soba: g. Bohinjec Marijan. 14!etnl dijak III. a realke v Ljubljani: 2.) šivalni stroj: gdč. Angela Ogrinec, za-sebnica na Rimski cesti; 3.) moško kolo: g. Ivan Cirman, strojevodja državne železnice; 4.) kuhinjska oprava: g. Alojzij Sajovec, kovač v topničarski delavnici. Za nadaljnje tri dobitke je bilo priglašenih kakšnih 12 ali 15 polnih tablic, me poroča sledeče zanimivosti o nenormai nosti bivšega nemškega cesarja Viljema: Njegova mati, bivša cesarica Friderika, je že prerokovala njegov nečastni konec. Iz njenih pisem sledi, da je bil Viljem že od mladega nezdravo gizdalin krhkega značaja. Bil je vse kaj dru-zega, kakor mož. ko je zasedel prestol. Poleg drugih lastnosti, ki so mu škodovale, je bil še posebno trdoglav. Onn se je tresla ob misli da bo nekdaj vodi! usodo nemške države. Dobesedno piše: «O Bog! Kako se bodo razvile razmere, kajti njegova domišljavost raste bolj in bolj, njegova uvidevnost pa ne. Kako neznatni so možje okoli njega, kako mak resnice pride do njega! Tresemo se. & pomislimo na nevarnosti, v katerih s' nahajamo.» Leta 1891. piše: «Kot mati bi morala bita ponosna in vesela zaradi obiska na Angleškem, kjer so ga triumfalno spre VW iva. vu cv * ------ ---o------1 — *— -- o- j . , ke, ki je sovražna Vašemu Veličan- jelL Globoka žalost pa me navaaja, aer stvu.> j moram v sebi bojevati boj^ * ostrejšimi Kari ni poslušal. Odšel je na Mad- žarsko poln upov, vrnil se je pa v spremstvu medzavezniške straže. Vferkmann misli, da se je poizkus ponesrečil zato, ker so preveč dragocenega časa izgubili v šopreniu in niso šli naravnost v Budimpešto, da bi tako ne dali nasprotnikom prilike in časa, da pripravijo obrambo. Seveda je to napačno stališče, ker restavracija Habsburgovcev bi gotovo izzvala intervencijo držav Male antan-te, ki je že bila pripravljena s svojimi ' . • tt__t„ ___•____i« fait naivnosti med velikomestne pustolovce ; armadami in Karlu priznanje fait Krečinskega in Raspljujeva. Vedno bolj accomnli-a ne bi nič pomagalo, ^ in bolj se pogreza v velikomestni gnoj, ; Mala antanta je odločno nastopila • * c .i .. _ i__A fwn-ATmili riArrn.1 n iz katerega se končno srečno izkoplje, obrambo mirovnih pogodb. Werkmann zaključuje svojo kn.uio: Smrt na Madeiri v revščini in izrrnan- In dasl je ideja Gregorčičeva, napisana da se vrne zopet k svojemu gnoju na de- j pa v Jenkovem žanru, vendar je v njej želi, kamor spada, bogatejši na eni iz- | |W V jenROvein ¿.ainu, ranui ic v ujtj ■--■> ——-• -i----- --o---« ------„ . „„_.;x_n _Qs;n toliko resnice in brezupa. Toda njegov ,kušnji. Nauk celega je pregovor: Če seistvu zakliucuie na romantičen na.m in grenkobnimi čustvi — Koliko dobrega za srčno kulturo je treba ukreniti, s vedno onemogoča njegova samogolt-nost vsa taka stremljenja na korist abnormalnega nazirania o sijaju na zunaj' Notranja konsolidacija m razvoj sta mu postranska stvar. Veliko strupenega plevela, zlasti plemenski šovinizem, komično mešanico zavidnosti, nezaupljivosti, strahu in omalovaženja drugih spravlja v klasje!» Turobno je njegova mati tožila o tem, kako grdo je ravnal ta «vladar» z njo in lastnim očetom! Ob priliki pa je vzkliknila: «Konec žaloigre se ne vidi! Tudi od sreče ožarjena glava ni imunna'. Ni posebnega Boga za otroke in ljudi brez možgani Ta sin bo poplačal z Taz-dirajočo izkušnjo! Meni se zdi da bo država podvržena trpkim preizkušnjam. treeem m, ie mislim. kako se more maščevati usoda.!» Ali je imela prav mati? Gotovo! Zgodovina je to dokazala. — Danes so pa najdejo ljudje, ki bi radi v naši s tolikimi krvnimi žrtvami ujedinieni in nacionalno osvobojeni državi igrali «male Viljeme», eden tu, eden tam, in kmalu še v vsaki večji vasi... 'spušča stalno toploto. Zadnje čudo je «Buda, ki vse požge». Buda stoji na • vrhu velikega stolpa in čudo obstoji v tem, da v bližini njegovega hrama ne more uspevati nobena rastlina Sedem korejskih čudes Sedem korejskih čudes je dika in ponos žoltega plemena Evo, v čem obstoje: prvo čudo je izvirek Kin Sjankia, ki ima to lastno«st, da ozdravi vse bolezni. Drugo čudo sta dva studenca koncem korejskega polotoka. Čudo obstoji v tem, da se med tem, ko se en studenec prazni, drugi polni; v enem studencu izvira gorka voda, v drugem pa popolnoma sladka. Tretje čudo je ledena pečina. iz katere brije tako mrzel in močan veter, da niti najmočnejši človek ne more na tej pečini stati na nogah. Neki borov gozd bi bilo četrto čude. Gozd je enamenit zlasti zaradi tega, ker ga ni mogoče uničiti. Čim se poseka eno drevo in prehaja k drugemu, že pričenja iz štora rasti drugo. Peto je tudi za fiziko nepojmljivo čudo. To je neki kamen, ki visi večno v zraku in ne pade nikdar na zemljo. Šesto čudo je neki žareči kamen, ki leži na vrhu nekega brda. Kamen leži tamkaj že iz pradavnine in Kralj in muha Angleški kralj Edvard V. ima rad svoje vnuke in vnukinje. Jemlje jih na skupne obede, četudi so povabljeni gostje. Kralj pa zahteva, da otroci za mizo le jedo. poslušajo in molče. Angleški listi poročajo sedaj, ko se je narodil kralju zopet vnuk, sledečo zabavno anekdoto: Vršil se je obed. Prisotni so bili tudi odlični gostje. Za mizo pa so sedeli tudi kraljevski vnuki. Pravkar je zajemal kralj iz sklede salato. Tedaj ie vzkliknil prinček: «Ah. dedek —!» Toda kralj ga je naglo prekinil: «Ljubček. rekel sem vendar, da pridni otroci pri obedu vedno molče, zlasti kadar imamo goste!» — Prinček je povesil glavo in molčal potem tekom vsega obeda. Po obedu pa je stopil kralj k prinčku in je vprašal z.v mišljenga dečka: «No, kaj si mi hotel prej povedati?» — v Ljubljani je darovala tržaška rodoljubkinja A. S. 30 lir. Iskrena hvala! ' Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od ženske podružnice v Trbovljah 1520 Din, katere je nabrala podružnica v počaščenje pokojnega g. dr. Ivana Tavčarja za «dr. Ivana Tavčarja sklad». Vrli podružnici in vsem darovalcem iskreno zahvalo in priznanje. «Uns)o z drilvnlm davkom n lnt*r«te vred da 20 bts»