LETO XV. ST. 14 (689) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. APRILA 2010 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratuž Ob 25. aprilu Vsako leto se 25. aprila spominjamo osvoboditve severne Italije izpod fašističnega jarma. 25. april je danes državni praznik osvoboditve. V teh vrsticah ne bo toliko zgodovinskih podatkov, ampak raje razmišljanje o tem, kaj nam ta praznik danes pomeni. Zlasti pa, kaj pomeni 25. april Slovencem v Italiji. Za osvoboditev izpod fašizma je leta 1945 poskrbel Odbor za narodno osvoboditev (CLN). Čas je bil gotovo zelo kritičen in delikaten in tudi nacistična nevarnost je še grozila. Odporniško gibanje (resistenza) je torej plod poguma ljudi, ki so se dokončno uprli črni diktaturi. Na dlani je, da so vsemu temu gotovo botrovale velike vrednote, kot so svoboda, demokracija, splošne politične pravice državljanov, in gotovo še kaj drugega, kot npr. boj za parlamentarno republiko. Sam ljudski plebiscit je leto kasneje odpravil savojsko monarhijo, ki se je preveč kompromitirala s fašizmom. Za vse to so takrat že imeli velike zasluge voditelji raznih strank, ki so se nato pojavile oz. obnovile, od krščanskih demokratov mimo socialistov in komunistov. Njih voditelji, predvsem De Gasperi, Saragat, Nenni in Togliatti, so kasneje prevzeli veliko vlogo v prvih demokratičnih vladah. Veliko je bilo tudi politikov, ki so bili pod fašizmom v izseljenstvu. Ne bomo se tu zaustavljali o nastanku režima, ki se je kasneje tesno povezal z nemškim nacizmom. Vsekakor je zanimiva teza, ki jo je zagovarjal italijanski zgodovinar Nino Valeri, po kateri naj bi bil fašizem dedna bolezen italijanskega ljudstva. O tem smo tudi že kdaj pisali. Ali to odgovarja resnici oz. stvarnosti, seveda lahko o tem razpravljamo. Vsekakor pa je zdaj umesno, da pogledamo, kako je bilo s Slovenci v Italiji v mračni dobi črnega režima. Že od vsega začetka je Mussolinijev režim pokazal svoje zobe. Preganjanje slovenske narodne skupnosti se je začelo s postopno ukinitvijo slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem kot sad zloglasne Gentilijeve reforme. Nato so nastopile razpustitve oz. ukinitve slovenskih organizacij in tiska. Začele so fizične likvidacije Slovencev. Najprej bazoviške žrtve, usmrtitev Lojzeta Bratuža in vse to se je nato še nadaljevalo. Še prej je med samimi italijanskimi antifašisti padel G. Mat-teotti. Pa še zapori, mučenja, konfinacije in posebni bataljoni. Končno je 25. april 1945 prinesel težko pričakovano osvoboditev. Tedaj so se tudi izpraznila koncentracijska taborišča, katerih imena so tragično zapisana v našem spominu. To so bližnja Gonars in Visco, bolj oddaljena kot Rab ali na jugu Italije Fraschette in Alatri blizu Frosinoneja. Pa še zapori in mučilnice v Trstu, Gorici (še Kostanjevica) in v Zdravšči-nah. Iz vseh teh so se vrnili nedolžni slovenski ljudje, mnogi pa se tudi niso vrnili. "Svobode bi napil se kot medice", je lepo zapisal slovenski pesnik France Balantič, ki je pa v plamenih zgorel kot žrtev druge totalitarne ideologije. Ideali svobode, demokracije in slovenstva so bili in so splošne vrednote, ki so spremljale in spremljajo zgodovino slovenskega človeka včeraj in danes. Rii i‘ji a L c ZKJ I Foto IG Predavanje V Mladinskem domu v Gorici je komunikolog mag. Božo Rustja govoril mladim o prednostih in pasteh interneta Peta sezona cikla koncertov in glasbenih prireditev Snovanja ponuja tudi letos bogat spored Komentar Ob 20-letnici prvih povojnih demokratičnih volitev Pred kratkim smo obhajali dvajsetletnico prvih povojnih demokratičnih volitev, ki so pomenile - kakor pravi France Bučar - dejanski konec državljanske vojne. Pred dnevi sem imel priložnost sredi Kanade srečati rojaka, ki se je tja preselil kot begunec po 2. svetovni vojni. Z drugimi Slovenci so si v milijonskem mestu sredi angleškega okolja ustvarili majhen slovenski otoček, kjer se redno srečujejo ter gojijo svoj materni jezik in običaje. Kljub vsakdanjim težavam je zanje slovenstvo nekaj svetega. Prav ob omenjeni priložnosti je naš rojak prijatelju Ircu resno in goreče razlagal, da je slovenska osamosvojitev uresničenje tisočletnih sanj. Dogodek mi je dal misliti! Kako lahko nekdo, ki je moral po krivici zapustiti dom in si tako daleč ustvariti novega, danes tako vneto govori o slovenski neodvisnosti. Navdušenje so tu v Sloveniji že davno preplavile vsakdanje skrbi. Razumljivo je, da je treba najprej preživeti. Temu cilju človek podreja svoje skrbi. A tisto, kar je naš rojak povzel v skovanki "uresničenje tisočletnih sanj", kaže na še nekaj drugega. Rodovi naših prednikov niso imeli pred očmi samo biološkega preživetja, ampak tudi to, da bi "dostojno preživeli". Na prvih povojnih demokratičnih volitvah se je to dostojanstvo uresničilo; uresničile so se sanje o tem, da lahko državljani dostojno odločajo o načinu svojega življenja, o državni ureditvi, ne nazadnje tudi o tem, na kakšen način bo Slovenija nadaljevala svojo pot v prihodnost - samostojno ali v okviru kakšne širše politične skupnosti. V vrvežu vsakodnevnih skrbi je prav ta vrednota, ki so jo slovenski državljani lahko prvič po vojni spet uresničili leta 1990, šla v pozabo. Postala je nekaj samoumevnega. Ne zavedamo se dovolj, da mnogi rodovi pred nami te možnosti niso imeli in so zato po njej hrepeneli. Res je, da danes svobodo ščiti demokratična ustava in iz nje izpeljani zakoni. Problem pa je, da svobode in demokracije slovenski državljan danes ne doživlja več kot vrednoto. Zato, kar je zame samoumevno, mi slej ko prej postane tudi vseeno. In ko mi nekaj postane vseeno, sem že v nevarnosti, da to izgubim. Velja se spomniti nazaj, s kakšnimi upi in pričakovanji so slovenski državljani šli na prve demokratične volitve. Vsi so pričakovali, da bo prekinitev s komunističnim sistemom omogočila novo podobo Slovenije: svoje interese so v stranke povezali obrtniki, kmetje, zeleni, demokrati in socialdemokrati, kristjani; v stranke pa so se povezovali tudi nosilci starih idej in položajev: zveza socialistične mladine ali socialistična stranka. Kakorkoli že, vsi so izhajali iz občutka, da je sedaj usoda v njihovih rokah; da bodo lahko podobo slovenske družbe in države spreminjali sami, po svoji volji in željah. Če pa izmerimo občutje slovenskega državljana danes, se zdi, da sta ta optimizem in navdušenje uplahnila. Vsakdo se seveda bori za preživetje, a občutka, da lahko državljani svojo usodo tudi sami spreminjajo, je vedno manj. Svoboda in demokracija obstajata v zakonih, zapisanih na papirju, v srcu pa le malokdo verjame, da se uresničujeta v vsak- danjem življenju in da se je zanju vredno zavzemati. Slovenski državljan vedno bolj živi pod vtisom, da je politika podobna velikemu valjarju, ki ga upravlja peščica ljudi, ki se imenujejo politiki in se brezskrbno - daleč od ljudi - igrajo svoje igrice. V času, ko ljudem iz dneva v dan preti izguba delovnega mesta in zapiranje tovarn, ko ima kriza za posledico padec ekonomske zmogljivosti ljudi, ko skokovito narašča javni dolg in tako rekoč obstajajo vsi znaki za alarm, se vladne stranke borijo za ohranjanje svojega prestiža, si pošiljajo "ultimate", ovirajo delo drug dru- gega, ministri pa proti vsem pravilom niti ne prihajajo na seje vlade. Vlada, izvoljena, da služi in v času krize celo rešuje državljana, ne dela drugega, kakor da se ukvarja sama s seboj. Postala je sredstvo, ki ga posamezni ministri ali stranke uporabljajo sebi v korist. To je tisto, kar je pred našimi očmi; koliko pa je tega ukvarjanja s samim seboj, ki ostaja skrito za zakulisjem. Premier je podoben poveljniku, ki niti ne dobi več vojakov, da bi zapolnil prazna mesta, tistim, ki niso zreli za ravnanje z orožjem, pa orožja ne more izpuliti iz rok. Najprimernejši izraz za opis takšnega stanja je beseda "anarhija". Vsa Slovenija pa nemočno stoji ob strani, opazuje in upa, da se bo kaj spremenilo, spremeni pa se ne. Problem vladnih strank ni samo v tem, da se ukvarjajo same s seboj, s svojim prestižem in privilegiji, ampak v tem, da so se izneverile duhu prvih demokratičnih volitev. Na prvih demokratičnih volitvah je prišla do izraza volja ljudi. Dolžnost demokratične politike je, da upošteva in smotrno nadgrajuje voljo ljudi - tudi z upoštevanjem njihovih moralnih prepričanj. /str. 9 Robert Petkovšek V Trstu se je uspešno končal Sveti misijon, ki ga je priredilo Slovensko pastoralno središče Paritetni odbor o dvojezičnem šolskem središču v Špetru Ohraniti je treba enotni sedež šole! Odprta pot potrebnim reformam? Italija po deželnih volitvah Pod predsedovanjem Bojana Brezigarja se je 13. aprila v deželni palači v Trstu sestal paritetni odbor. Predsednik je poročal, da je nastopil pri videmskem prefektu glede slovenskega okenca v Čedadu in za ohranitev enotnega sedeža za dvojezično šolsko središče v Špetru. Videmski prefekt se je obvezal, da bo sklical sestanek vseh zainteresiranih za odprtje slo- lovenska narodna sku-pnost in njena organi-L-Jziranost sta danes v nekem labirintu, iz katerega je nujno čim prej poiskati ustrezen izhod, ki naj nas pripelje na bolj svež zrak in na tudi trdnejša tla za nadaljnje bivanje, obstoj in razvoj našega človeka", tako je povzel zaključke redne seje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij predsednik Drago Štoka, ki je bila 14. aprila letos v Trstu. Smo še vedno v ekonomski krizi, z veliko težavo nam je uspelo priti do manjkajočega milijona evrov, bojimo se prihodnjega leta, za katerega je predvideno po finančnem zakonu italijanske vlade krčenje kar 2 milijonov in 300 tisoč evrov, je še dejal predsednik SSO, zato moramo takoj primerno ukrepati in pripraviti naše interne projekte v smeri sanacije današnje težke finančne situacije. venskega okenca v Čedadu, kot je predvideno v zaščitnem zakonu. Paritetni odbor je namenil posebno pozornost poročilu o stanju slovenske manjšine, ki jo bo posredoval italijanski vladi. Na podlagi tega poročila in avdicij bo Svet Evrope preveril, ali Italija spoštuje konvencijo o manjšinah. V poročilu je poudarjenih več še nerešenih SSO je že začel s temeljito analizo obstoječega stanja, tako v samih članicah SSO kot v skupnih organizacijah in bo v doglednem času javnosti posredoval svoja konk- retna stališča in smernice za nadaljnje delo v zainteresiranih vprašanj slovenske narodne skupnosti. Videmska pokrajina je še vedno brez slovenskih televizijskih oddaj, slovenski časopisi dobivajo premajhna državna finančna sredstva, v letih 2011 in 2012 so predvidene drastične omejitve finančnih sredstev za slovenske kulturne in druge ustanove, toponomastika in cestni smerokazi niso še dvojezični, šola v Benečiji je v kritičnem stanju zaradi neustreznosti poslopij, še vedno ni rešeno vprašanje slovenske sekcije pri konservatoriju Tartini v Trstu, 21. člen zaščitnega zakona je neuresničen glede zaščite družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih značilnosti. Tudi vrnitev Trgovskega in Narodnega doma je še vedno na mrtvi točki. Paritetnemu odboru so nato predstavniki družbe ANAS predstavili načrt dvojezične topono-mastike na avtocestnem omrežju. Družba ga bo začela izvajati v tržaški pokrajini ob upoštevanju predlogov zainteresiranih krajevnih uprav. Končno korak naprej! ustanovah. SSO še vedno zagovarja stališče, da morajo skupne organizacije temeljito preštudirati svoje stanje in pripraviti točne zaključke za naprej, da ne bo prišlo do trenutka, ko bomo ugotovili, da je vse skupaj že prepozno. Potrebno bo veliko dobre volje in tudi stiskanja pasu, da našo organizirano dejavnost ohranimo živo, dinamično, kompetitivno. V določenih primerih bo tudi nujno potrebno, da se v duhu konstruktivnega sodelovanja obe krovni organizaciji preventivno poslužita strokovnih analiz, ki bodo preverile posamezne krizne situacije in osvetlile možne izhode iz težav. Ne smemo si zatiskati oči pred nastalo situacijo, pred negotovo prihodnostjo naših ustanov, drugače bomo iz te krize izšli vsi kot poraženci. Svet slovenskih organizacij si kaj takega ne želi, nasprotno: napravil bo vse, kar je v njegovih močeh, da bomo iz te krize izšli ne samo ozdravljeni, ampak tudi prečiščeni, prenovljeni in povsem pripravljeni na nove izzive, ki nam jih prinaša sedanji čas. Deželnemu odborniku Robertu Molinaru in slovenskemu ministru Boštjanu Žekšu gre naša zahvala za ves trud, ki sta ga in ga še bosta vložila v to, da ne bo slovenska narodna skupnost v Italiji v ničemer oškodovana, ampak da bo polagoma šla iz krize, ki nam že nekaj časa ne dovoli, da bi z vsemi svojimi močmi in voljo do dela realizirali v celoti svoj potencial, zaključuje svoje poročilo Svet slovenskih organizacij. Pred začetkom seje se je predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva dr. Damjan Paulin sestal s člani Izvršnega odbora SSO in jih seznanil z globoko krizo, ki je zajela ustanovo. Zaprosil je svojo krovno organizacijo za pozitiven pristop k proglašenemu kriznemu stanju tako, da bo lahko ta stoletna ustanova še nadalje lahko delovala na svojem področju v korist celotne naše skupnosti. Minulega 28. in 29. marca so v trinajstih deželah (od skupno dvajsetih) volili nove predsednike in deželne svetnike, a volilna kampanja je bila takšna, kot da je šlo za parlamentarne volitve. Vse glavne stranke so namreč poudarjale, da imajo te volitve nujno tudi politični pomen za sedanje razmere v državi. To je v svojih volilnih nastopih poudarjal zlasti predsednik vlade Silvio Berlusconi in tako spremenil volitve v neke vrste referendum zase in svojo vlado. Proti temu je bila leva opozicija brez moči. Volilni izidi so tako potrdili prevladujoč položaj desnosredinskih koalicij pod simbolom Ljudstva svobode, katere nosilna stebra sta nekdanji stranki Naprej Italija in Nacionalno zavezništvo. Na drugi strani je Demokratska stranka kot glavna opozicijska sila v bistvu sicer ohranila raven volilnega konsenza na lanskih evropskih volitvah (tudi Di Pietrova Italija vrednot je obdržala odstotek glasov), a ji ni uspelo pridobiti glasove novih volivcev, kar v bistvu pomeni, da ni izpolnila pričakovanj tako svojega vodstva kot potencialnih lahno levo usmerjenih volivcev, ki se nostalgično spominjajo Prodijeve Oljke, kakor tudi "nezadovoljnežev" iz svojega tabora. Ob tem je treba poudariti, da nova Demokratska stranka ni še dovolj politično profilirana tako glede programa kot novih strankinih struktur, v katerih je premalo novih obrazov. Njeni voditelji so se pa izčrpavali z notranjimi, sicer legitimnimi spopadi, katerih cilj je bilo poudarjanje njihove javne vidljivosti, a so ovirali pritegnitev novih volivcev. Soustanovitelj Ljudstva svobode in predsednik poslanske zbornice Fini je na prvem povolilnem srečanju z Berlusconijem baje zagrozil z ustanovitvijo samostojnih skupin poslancev in senatorjev iz vrst nekdanjega Nacionalnega zavezništva, če se bo predsednik Berlusconi pustil politično pogojevati od vodje Severne lige Bossija. Fini ga namreč obtožuje, češ da se je povsem podredil Severni ligi. Če ne bo prišlo do poravnave spora, grozijo vladna kriza in nove volitve. Ne glede na to, pa stvarni volilni rezultati narekujejo, da mora DS postati zanimiva za tiste volivce, ki so se oddaljili morda zaradi neizrazite politične usmerjenosti in niso bili dovolj motivirani, da bi šli na volišča. Kot vemo, je bil osip volilne udeležbe na teh deželnih volitvah precejšen (okrog 7%) v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi volitvami, saj je dosegla le dobrih 64%. Zanimivo je, da se je po volitvah v medijih oglasil nekdanji predsednik vlade Romano Prodi in priporočil sedanjemu vodstvu DS, naj oblikuje širšo politično osnovo stranke od sedanje, ki se krije z združitvijo Levih demokratov in Marjetice. V mislih je verjetno imel oblikovanje nekakšne nove Oljke, ki bi pritegnila volivce iz tistih družbenih sredin, ki se ne morejo prepoznavati v desnosredinski opciji in so podvrženi skušnjavi volilnega vzdržanja. Leva sredina je zmagala v sedmih deželah od trinajstih, toda, čeprav za las, je izgubila v Laciju in Piemontu. Pravi zmagovalec volitev pa je Severna liga, ki je dobila več kot 12% veljavnih glasov. Velik uspeh je dosegla v Lombardiji in Piemontu, v Venetu pa je prehitela Berlusconijevo Stranko svobode. Liga je tako prva stranka v Ve- netu s 35% glasov, Ljudstvo svobode pa za njo zaostaja za kar 9%. Za novega predsednika dežele Veneta pa je bil izvoljen z 62% glasov desnosredinske koalicije kmetijski minister Luca Zaia iz vrst Severne lige. Tako soliden uspeh Severne lige je posledično znatno povečal njeno politično težo tudi v osrednji vladi. Njen zgodovinski voditelj Bossi je že najavil, da bo prednostna zahteva Severne lige čimprejšnje uresničenje federalizma v deželnih upravah, občinah in pokrajinah. Na osnovi volilnih glasov je desna sredina prevladala v severnem delu države, leva sredina z Demokratsko stranko pa v srednji Italiji, v južni Italiji pa Berlusconijevo Ljudstvo svobode. Ob robu volilnih izidov deželnih in upravnih volitev velja omeniti, da je v rojstnih Benetkah kot žu- panski kandidat pogorel minister za javne uprave Renato Brunetta. Volivci so namreč za novega župana izvolili kandidata levosredinske koalicije odvetnika Orso-neja, ki ga je predlagal dosedanji župan Massimo Cacciari. Brunetta krivi za poraz Severno ligo, ki ni podpirala njegove kandidature. Volivci, tako pravijo, so mu zamerili zaradi napovedi, da bi v primeru izvolitve za župana ohranil tudi mesto ministra. Podoben poraz je v rojstnem mestu Lecco (Lombardija) doživel vidni privrženec Severne lige in podtajnik na ministrstvu za prevoze Roberto Castelli. Izpodrinil ga je namreč kandidat leve sredine. Castelli je naredil isto napako kot Brunetta v Benetkah. Dejal je namreč, da bo v primeru izvolitve za župana obdržal tudi funkcijo podministra za prevoze in promet. Alojz Tul Na dnu... Povejmo na glas Slovenska demokracija Kljub temu da so v matični domovini vse bolj razočarani nad politiko in s tem tudi nad demokracijo kot takšno, pa zaradi tega ne bi smeli zmanjševati pomena prvih demokratičnih volitev točno pred dvema desetletjema. Isto velja za Slovence v zamejstvu in zdomstvu. Vsem trem prostorom, v katerih živimo Slovenci, je umestitev "domače" demokratične ureditve odprla povsem nova obzorja, zato ni pretirana trditev, da je bilo in ostaja leto 1990 v vseh smislih prelomno. In tega dejstva ne more zamegliti niti sedanje razočaranje nad vsem, kar se danes v naši matični državi dogaja, saj je osrednji razlog nezadovoljstva gotovo ekonomska in finančna kriza, ki noče pojenjati in se med drugim kaže v vztrajnem naraščanju brezposelnosti. Toda vse to ne more zasenčiti smisla in naboja demokratičnih volitev, ki so le pol leta po padcu Berlinskega zidu končale povojno obdobje enostrankarske oziroma enopartijske družbe in ga nadomestile z večstrankarskim demokratičnim sistemom. Šlo je za tako velik in pomenljiv prelom, da v bistvu do večjega sploh ni moglo priti, prelom, ki celovito spreminja naše življenje in mu odpira povsem nove in neprimerno plodnejše možnosti. Predvsem daje demokratična ureditev domovinsko pravico vsem nazorom, mišljenjem in opredelitvam in ukinja večvrednost ali celo edino vrednost zgolj ene med njimi. Šele demokratične volitve pred 20 leti so priznale vsa politična in življenjska izhodišča Slovencev v matični do- movini, v zamejstvu in v zdomstvu. Pred tem je bila vrednost priznana le enemu političnemu in življenjskemu izhodišču, vsa ostala so bila tako ali drugače potisnjena na rob. Ne glede na dokazano strpnost slovenskega človeka, ki je enopartijsko obdobje vsaj v njegovem zatonu preživel z večjo mero medsebojnega razumevanja, kot se je to dogajalo drugje, pa je bila ideološka delitev za narod škodljiva in nenaravna, z drugimi besedami, je narod predvsem delila in ga ni več kot toliko povezovala. Poleg tega je demokracija vrnila prostor tudi verskemu življenju, ki je bilo prej dosledno potisnjeno v zasebnost in je s tem dodatno delilo ljudi ter jih sililo, da so imeli en obraz za javnost in drugega obrnjenega vase. Demokratična ureditev matične države je posledično ukinila razdeljenost Slovencev v zamejstvu in zdomstvu ter vzpostavila enakovrednost vseh obstoječih prepričanj in izkušenj, kar je seveda enkratna pridobitev. Notranji delitveni zid je bil na ta način porušen in nastali so pogoji za celovito zamejsko in zdomsko življenje, razvoj ter upravljanje. Na povsem drugi, zagotovo dosti bolj sproščeni ravni so zaživeli novi odnosi z matično domovino, ki se je po demokratičnih volitvah vrh vsega zelo hitro osamosvojila. Demokracija nam je torej dala povsem drugačno in zatrdno srečnejšo podobo, zato bi bilo prav, da tega dejstva kljub sedanjim nemajhnim težavam ne bi v svojo škodo kar tako mimogrede pozabili. Janez Povše Seja Izvršnega odbora SSO Cim bolj učinkovito je treba prebroditi krizo! Poslopje konservatorija Tartini v Trstu (foto IG) PRESNETO, SE Ml JE PRAV ZDELO, DA SE 30 PREJ ALI SLEJ TAM DOLI NEKAJ ZASMODILO! /O 6. forum za dialog med vero in kulturo "Koliko človeka gre v sodobno šolo" V organizaciji Medškofov-skega odbora za kulturo pri Slovenski Škofovski konferenci je 26. in 27. marca v Lovranu potekal 6. forum za dialog med vero in kulturo. Letošnje srečanje je želelo ozavestiti problem kulturno-duhov-ne naravnanosti šole, ki ni le slovenski, ampak širše evropski. Srečanje je odprl tajnik MOK in organizator Foruma, g. Milan Knep, s poudarkom, da je Forum svobodna refleksija različno mislečih, kako v neoliberalizmu, ki se vzpostavlja kot novo planetarno enoumje, ohraniti avtonomijo šolstva, izhajajoč iz citata Emirika Bernarda, da je šolstvo najprej kulturno vprašanje. V imenu slovenskih škofov je srečanje pozdravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik z odprtjem teme, kako odkrivati darove mladih, da bi iz njih rasli v samostojne in ustvarjalne osebnosti, kar je v današnjem nihilistično naravnanem svetu, polnem skepse, gole faktografije, populizma, manipulativno-sti, storilnostne naravnanosti in krize vrednot, kar vodi v ponižanje človeka, mlačnost, nemoč in izgubo etičnega horizonta, ključno vprašanje. Za vodilo razmišljanja, kako v šolo vnesti "več človeka", je postavil štiri temeljne iztočnice vzgoje in izobraževanja, ki jih je oblikoval Unesco leta 1996: učiti se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti v skupnosti in da bi znali z veseljem biti to, kar smo. Sooblikovalci okrogle mize Neoliberalizem na šolskem pragu, Dušan Merc, Mojca Škrinjar in dr. Alenka Šverc, so opozorili na pereče probleme šolstva. Merc je označil šolo kot netolerantno, administrativno in težko, ki v imenu človekovih pravic vceplja slabe navade. Škrinjar jeva je poudarila normiranje ciljev in vzgoje, kar kaže na nezaupanje do učiteljev in ovira ustvarjalnost, ki je veliko bolj živela, dokler je niso uzakonili, ob tem pa na osnovni problem, da odkar je šola predvsem storilnostno naravnana, učenec in učitelj nimata časa za procesnost. Šverčeva pa je opozorila na to, da danes mlade, ki so zvečine emotivno nepismeni, brez vizije in se brez refleksije odzivajo le na impulze, razume le potrošna industrija, katere cilj je, da življenje postane potrošništvo. Posledica tega pa je, da ob jeznem egoizmu in patološkem narcizmu mladi komunicirajo le z molkom ali s kričanjem, nesposobni ubesediti se in izraziti svoje občutke. Tudi Šverčeva je poudarila, da je namesto "pogodbenega sistema" šolstva potrebno na novo zgraditi zaupanje, če se želimo oddaljiti od tehnično-znanstvene paradigme, ki gradi le na rezultatih, in vzpostaviti vizijo ter novo družbenost, v kateri vrednost ocene ne bi zamenjevala vrednosti osebe. Predavanje dr. Robija Krofliča Pluralna šola in iskanje osebnega smisla je izhajalo iz hipoteze, da je smisel kategorija, ki je v jedru personalna in se rodi skupaj z otrokom. Šola je usmerjena v tri cilje: socializa- cijski, izobraževalni in vzgojni; slednji pa pomeni osmišljevanje spoznanega oziroma osmišljanje življenja. Kot ključno vprašanje je Kroflič postavil: Kako v šoli vzpostaviti odnose in dejavnosti, ki bi nas pripeljali k smislu? Svojo temeljno tezo pa vidi uresničljivo v optimalnem heterogenem okolju, ki v razvojnem smislu omogoča nastanek individualnosti. Prepričan je, da se pomen vzpostavi le v kontekstu specifičnih odnosov; sam odnos pa je sebstvo, kar je resničnejše od ljudi in stvari, ki jih združuje. Poslušanje kot temeljni fenomen vzgoje je etična in politična dimenzija, ki pomeni "slišati in biti slišan", kar je temelj medsebojnega spoštovanja, odnosa, dialoga, v katerem drugega ne vidimo kot svoj alter ego, temveč kot različnost. V odnosih pa vlada dihotomija, ki se na eni strani kaže kot težnja po svobodi, na drugi pa kot želja po pripadnosti, brez katere ne moremo vzpostaviti ne identitete ne smisla. Prof. dr. Bariča Marentič Požarnik je v svojem predavanju Ali je lahko šola hkrati človeška in uspešna? ozaveščala, kaj je kakovostno znanje in kakšno učenje do njega vodi. Poudarila je pomen notranje motivacije, ki je usmerjena v smisel in omogoča aktivno učenje, ob tem pa opozorila tudi na to, da ni ne uspešnega učenja ne kakovostnega znanja, torej tudi ne uspešne šole, če ne aktiviramo in razvijemo celotne učenčeve osebnosti. Epilog svojega predavanja je strnila v trditev, da, če šola ni "človeška", ne more biti res uspešna. Predavanje Meriti ali ne meriti, to je zdaj vprašanje dr. Tomaža Pisanskega je odprlo vprašanje, kako oblikovati sistem, ki bo po enakih standardih za posameznika sprejemljiv in obenem pošten. Odgovor Pisanskega je vsekakor meriti in s tem odpreti večje možnosti, ne z zviševanjem povprečja, temveč z ustanavljanjem elitnih šol, namenjenih nadpovprečnim gojencem, hkrati pa v šolo vrniti veščine, ki so edina dobra osnova za pridobitev "mojstrskega znanja", vključno z elementarnim, ki se začne z branjem, pisanjem, računanjem Dr. Tadej Vidmar je v svojem predavanju z naslovom Šola kot katalizator družbenih frustracij poudaril, da sta tako šola kot družba pod velikimi pritiski, kar ne omogoča ne postopnosti ne trajnosti. Ker posameznik znotraj družbe ne najde občutka stabilnosti, postaja šola 'krivec' za probleme, s katerimi se nismo sposobni soočiti in spopasti. Vrednote v praksi se zelo razlikujejo od deklarativnih, saj temeljijo na superiornosti, koristnosti, profitabilnosti in učinkovitosti, iz česar izhajajo anomalije in antagonizmi. Diskusija po predavanjih je odprla številne probleme današnjega šolstva: od tega, da otroke postavljamo pred različne izbire, ki jim niso kos (Vid Snoj); prek potrebe po postavljanju meja in vprašanja odgovornosti, o sprotnem vnašanju novih spoznanj v šolske učbenike, do pobude, da je potrebno eksterno preverjati tudi znanje učiteljev, ne le učencev (Štane Granda), obenem pa razmišljanja, da eksterno preverjanje znanje zavira, prek pomisleka glede bolonjskega sistema ter trditve, da nobena šola ni nevtralna, saj nevtralnost pomeni indiferentnost, šola pa mora oblikovati celostnega človeka, tudi njegovo duhovno dimenzijo. "Če izgubimo duhovno dimenzijo, izgubimo osnovo človekovega bistva", je poudarila Elzieta Osewska; do vprašanja, kaj je pravzaprav javna šola in kako po pol stoletja sistematičnega uničevanja duhovnosti in nacionalnosti vzpostaviti resnično svobodo in identiteto (Mile Pešorda), in ozavestitve, da moramo slediti razvoju, v katerem naj družbo znanja zamenja družba modrosti, utemeljena na izbiri ravnanja. Šola mora postati prostor eksaktnosti in obenem izkušnje, ki posameznika formira (zato tudi ni potrebno učenje o umetnosti, temveč učenje prek umetnosti), prostor intelektualne edukacije in edukacije duše -celostne vzgoje. Erika Prijatelj je spomnila tudi na osebnostni razvoj pedagogov in razvila mi- sel o procesu samoprečišče-vanja, v katerem lahko pedagogi pridobijo objektivno podobo o sebi, ki je jamstvo za objektivno podobo o drugem. Kot temelj življenjske moči pa je postavila vero, ki izhaja iz zaupanja v človeka in trascendent-nega odnosa, ter poudarila, da bolj kot je odnos do presežnega oseben, lažje vzpostavljamo odnos do ljudi. Ob slednjem poudarku pa se je razvilo pomembno razmišljanje, da humanistična vzgoja vedno vsebuje presežno, bodisi v religiozni bodisi v sekularni obliki, zato je razmišljanje o vzgoji brez presežnega nično. Ob taki paradigmi postane "družba znanja" le politična floskula, ki skrbi za dominantnost potrošniške družbe, v nasprotju s ciljem vzgoje, ki je večanje ego zavesti in zmanjševanje infantilnega stanja duha (Meta Kušar). Ker so humanisti morali pristati na manjvrednost, čeprav je humanistika tesno povezana z inkul-turiranjem človeka, nismo več sposobni razbirati realnosti. Iz tega izhaja zaskrbljuječe dejstvo, da slovenske fakultete 'sprodu-cirajo' skoraj 50 % menedžerjev in ekonomistov, kar je dvakrat več kot drugod v Evropi. Diskusijo je zaključil Peter Kovačič Peršin z apelom po prebuditvi etične zavesti in duhovne dimenzije, kar je bistvena podlaga za vzgojo in izobraževanje. 6. forum v Lovranu, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskega šolstva in RKC, intelektualci in umetniki, je tako odprl mnoga vprašanja in mnoge probleme sodobnega šolstva s ciljem osmisliti šolo, da bi postala temelj, ne le izobraževanja, temveč vzgoje celostnega človeka, vključno z njegovo duhovno dimenzijo, sposobnega etične naravnanosti in ustvarjalne kulture bivanja. Ob naslovnem vprašanju, Koliko človeka gre v sodobno šolo, se namreč odpira tudi recipročno vprašanje: Koliko šole gre v sodobnega človeka? Ines Cergol leto 2010 za evropsko leto boja proti revščini in družbeni odrinjenosti. Čudno se namreč zdi, da Evropa, gospodarska, finančna in industrijska sila, čuti potrebo, da vstavi v svojo politično agendo ravno te tematike. Ne smemo zamuditi tega izziva in postaviti kot središčno vprašanje ravno boj proti emarginaciji. Ob zori na osmi dan so Marija Magladena, Ivana in Jakobova Marija do groba stopile žalostne in razočarane, ker so dokončno izgubile svojega Učitelja. Prevzelo pa jih je izredno zadovoljstvo, ko so ob grobu našle odmaknjen kamen in lastnega Učitelja ponovno v svoji sredi. Podobno moramo mi pomagati svojim bratom in sestram, da odmaknejo kamen, ki jih duši. V kamnu se zrcali pomanjkanje delovnih mest, bolezen, prizadetost, trpljenje, odvisnost, zapor ali enostavno dejstvo, da so v naši deželi. S tem da jim pomagamo odvaliti kamen, ki jih teži, jim bomo povrnili izgubljeno dostojanstvo in jim omogočili, da bodo sami priomogli k izgradnji skupnega dobrega. Videm, 23. marca 2010: Diakon Paolo Zanet, ravnatelj Karitas iz Concordie-Pordenona, g. Luigi Gloazzo, ravnatelj Karitas iz Vidma, g. Paolo Zuttion, ravnatelj Karitas iz Gorice, Mario Ravalico, ravnatelj Karitas iz Trsta. Pismo ravnateljev pokrajinskih sedežev Karitas Pomagati moramo svojim bratom in sestram odmakniti kamen V javnem in kulturnem soočanju glede socialnih tematik se nemudoma poudarja pomanjkanje finančnih sredstev, ker družbeno politiko v vidiku javnih izdatkov samoumevno uvrščajo med nerentabilno dejavnost. Tako mišljenje je napačno, saj je obstoj družbenih politik pogoj za pravičnost, solidarnost in pravico: to so temeljne vrline naše krščanske identitete in italijanske ustave. Menimo namreč, da socialna politika še zdaleč ni nerentabilen izdatek, ampak lahko prepreči družbeno obrobnost ljudi in jih naposled ponovno vključi v družbeno tkivo. Parabola talentov nas uči, kako je vsak človek nosilec neke sposobnosti: če se družba poslužuje teh sposobnosti, lahko obrodijo izredne sadove. Učinkovita socialna politika ne dopušča, da ljudje postanejo socialni problem, temveč jih jemlje kot sredstvo za ustanovitev občestva. V zadnjem času je deželna vlada FJK sprejela deželni načrt za politike družbeno-zdravstvene narave. Ta načrt je bil zasnovan, ne da bi se nanašal na socialo. Menimo namreč, da je bilo snovanje družbeno-zdravstvenega načrta pred socialnim nenaključna poteza: bila je izraz ukoreninjenega prepričanja tako v Italiji kot v naši deželi, ki socialno politiko postavlja na zadnje mesto. Socialna politika ni namenjena le hudo emargini- projekt, v katerem bi združili vsa prizadevanja, ki težijo k zagotavljanju blagostanja ljudi in k polnemu razpolaganju z njihovimi pravicami, tako da lahko avtonomno živijo in pripomorejo z lastnim delom k izgradnji skupnega ranim osebam: postati mora načelo, ki združuje družbe-no-zdravstveno politiko z zahtevami prizadetih oseb, politike in promocije družine, izobraževalne in dejanske politike na področju dela in integracije priseljencev. Žal pa prisostvujemo frag-mentaciji teh politik, ker primanjkuje skupni strateški dobrega. Drugače rečeno, pričakovali bi deželo, v kateri bi naše skupno sobivanje temeljilo na pravičnosti, socialni pravici in solidarnosti. Za izgradnjo take družbe so javne inštitucije nezadostne, ker se tak načrt mora naslanjati tudi na odgovornost družinskih in skupnostnih omrežij, ki jih sestavljajo žu- pnije, društveno vključevanje, prostovoljno delo, družbena kooperacija. Takih solidarnostnih omrežij je na teritoriju nič koliko, ampak jih je treba podpirati in ovrednotiti: tvegamo drugače, da jih bomo izgubili in pridobili na njihovo mesto vrsto dejavnikov, ki jim je glavni smoter zasledovanje golega zaslužka, nikakor pa ne solidarnosti. Deželne družbeno-zdravstve-ne politike niso pozorne do teh solidarnostnih mrež, ki udejanjajo integriran sistem zagotavljanja blagostanja vseh. Ne gre sicer pozabiti nekaj pomembnih in pozitivnih inovacij na področju omenjenih družbeno-zdrav- stvenih politik: integriran prevzem krajevnih družbe-no-sanitarnih uslug, na podlagi katerih bo mogoče ustvariti primerne načrte za potrebe pozameznikov. Druž-beno-zdravstveno integracijo obenem krepi tudi koristenje podpore iz skupnega sklada. V tem vidiku je mogoča nevarnost, da bodo glavni akter socialnih politik namesto občine postale Krajevne zdravstvene službe. Javna prizadevanja glede podpore osebam in družinam bodo na tak način pomaknjena na neki drug nivo in razdalja do občanov se bo potemtakem večala: ta proces bo namreč vodil od občine do dežele, vlogo, ki jo je imel neposredni delegat ljudske volilne želje (župan), bo prevzel funkcionar (direktor ASS). Evropska unija je proglasila 22. aprila 2010 Kristjani in družba Predsednik dr. Danilo Turk je sprejel predstavnike Rdečega križa Slovenije, Slovenske karitas in Nacionalnega foruma Humanitarne organizacije pri predsedniku republike Slovenije Vedno več ljudi potrebuje pomoči Predsednik republike dr. Danilo Turk je 29. 3. 2010 sprejel predstavnike Rdečega križa Slovenije, Slovenske karitas in Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, s katerimi se je pogovarjal o aktivnostih na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti. Za Slovensko karitas so se srečanja udeležili: generalni tajnik Imre Jerebic, predsednik strokovnega sveta SK Jožef Kociper, generalni tajnik Škofijske karitas Maribor Darko Bračun in namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper Jožica Ličen. V pogovoru so prisotni predsedniku dr. Turku predstavili delo humanitarnih organizacij v zadnjem času in opozorili, da je vedno več državljanov potrebnih humanitarne pomoči. Generalni tajnik SK je predstavil dobro organizirano mrežo Karitas, ki omogoča, da pride pomoč do vseh ljudi. Po zbra- preživeti, Stopimo skupaj), FIHO, Župnijskim karitas. Ob materialni pomoči je v večini primerov prisotna tudi psihosocialna pomoč, za kar gre zahvala strokovnim sodelavcem in prostovoljcem. Predsednik dr. Turk je prisluhnil povedanemu, spomnil je tudi na nekatere dogovore iz preteklih srečanj, ki so pripomogli k boljši pomoči socialno ogroženim državljanom (donacije podjetij, trebujejo denar za naložbe, nova delovna mesta itd. V nadaljevanju so imeli besedo še drugi predstavniki. Za karitas so se oglasili: - Darko Bračun je povedal, da se je pri njih zelo povečalo število prejemnikov materialne in finančne pomoči, poleg tega pa bodo v kratkem odprli javno kuhinjo za brezdomce in socialno ogrožene občane, ker je vse več tovrstnih prosilcev. humanitarnih organizacij Slovenije nih podatkih iz poročil vseh šestih Škofijskih karitas je vlanskem letu prejelo pomoč Karitas 136.000 oseb. Za materialno in finančno pomoč gre zahvala donatorjem, darovalcem ob različnih akcijah (Klic dobrote, Pomagajmo vlade RS, zgibanka Kako preživeti čase recesije itd...). Glede proračunskih sredstev za neposredno humanitarno pomoč pa je izrazil bojazen, da bi to šlo v breme javnih financ, ki v tem trenutku po- - Jožef Kociper je predstavil Prekmursko problematiko, kjer je stečaj Mure in Pomurke prinesel velike stiske. Letos so zaradi drugačnega razmerja delitve hrane EU dobili manj kot lansko leto, zato Po končani predstavitvi je predsednik dr. Turk obljubil podporo pri krepitvi mreže pomoči, iskanju donatorjev in sprejetju zakona o prostovoljstvu. Jožica Učen ga skrbi, ali bo dovolj za vse prosilce, poleg tega pa se povečuje števi- lo tistih, ki prosijo za pomoč pri plačilu položnic. -Jožica Ličen je predstavila dobro mrežno sodelovanja znotraj Karitas. Povedala je, da so prostovoljci, kljub obilici dela, še vedno z veseljem pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Samo na Primorskem so v lanskem letu po zbranih podatkih prostovoljci opravili preko 100.000 prostovoljnih ur. Je pa med prosilci pomoči čutiti veliko žalosti in jeze nad nastalo gospodarsko situacijo. Zato se je potrebno poleg humanitarne pomoči usmeriti v spremljanje in svetovanje. Kratke Tse življenje sem iskal \/ Jezusovo obličje, zdaj V sem srečen in miren, ker sem na tem, da bom kmalu zrl vanj". To so - po navedbi dnevnika L'Osservatore Romano - zadnje besede kardinala Tomaša Špidlika, teologa moravskega rodu, duhovnega učitelja in očeta ter žive ikone tega, kolikšno bogastvo lahko doprinese Evropi prenovljeno srečanje med krščanskim Vzhodom in Zahodom. Visoki cerkveni dostojanstvenik je v 90. letu starosti sklenil svojo zemeljsko pot 16. aprila v objemu članov Centra Aletti v Rimu. Njegove besede zgovorno pričajo o njegovem življenju. Rodil se je v revni družini 1. 1919 v Boskovicah na Češkem. Pod nemško okupacijo je stopil v jezuitski noviciat, njegove študije pa je - pod Nemci, nato Rusi in Romuni - prekinilo prisilno delo. Po vojni je študiral teologijo v nizo- zemskem Maastrichtu, kjer je bil 1. 1949 posvečen v duhovnika. Leto kasneje je bil poslan v Italijo, kjer je ostal do smrti. Okrog 50 let je sodeloval z Radiom Vatikan, 38 let je bil špiritual v češkem Papeškem kolegiju sv. Nepomuka. Ob vsem tem je poglabljal raziskovalno delo, ki ga je privedlo do tega, da je veljal za enega največjih poznavalcev duhovnosti krščanskega Vzhoda in obenem tvorca organske teološke vizije, ki je bila tako ljuba že Janezu Pavlu II. Na številnih univerzah je predaval patetično in vzhodno duhovno teologijo. Poznal je številne jezike in gojil posebno občutljivost za sodobno kulturo in umetnost. V biserih vzhodne teologije je odkrival vsebine, ki so tudi danes vir življenja in zanesljiv kažipot. Od 1.1991 dalje je živel in deloval v Študijsko-razisko-valnem centru Ezio Aletti v Rimu s svojim "duhovnim sinom", slovenskim jezuitom, teologom in umetnikom p. Markom Rupnikom, ter ekipo redovnic in redovnikov, ki so postavili na noge pomembno središče medkulturnih srečanj. L. 1995 je p. Špidlik imel postne duhovne vaje za papeža in kurijo, nekaj let kasneje se je njegova teološka vizija "utelesila" v mozaikih p. Rupnika in ateljeja Centra Aletti, ki prekrivajo kapelo Redemptoris Mater v Apostolski palači v Vatikanu in dihajo "z obema pljučnima kriloma" krščanstva. Pokojni kardinal, ki je v svoji skupnosti prej "oče" kot "profesor" ali "eminenca", je avtor skoraj 150 knjig; veliko jih je prevedenih tudi v slovenščino. Oktobra 2003 ga je papež Wojtyla imenoval za kardinala, 18. aprila 2005 pa je pridigal kardinalom v konklavu pred izvolitvijo kard. Ratzingerja za Petrovega naslednika. Ta mu je naredil veliko darilo, ko je 17. decembra lani maševal z njim v omenjeni kapeli ob devetdesetem, "najlepšem rojstnem dnevu". P. Špidlik je bil znan tudi po tem, da je imel rad šale, ki so po njegovem mnenju koristne v pristni krščanski izkušnji. Tudi Slovenci se ga bomo spominjali s hvaležnostjo, saj je v zadnjih 20 letih večkrat govoril ne le v Sloveniji, temveč tudi v zamejstvu. Maša zadušnica je bila v torek, 20. aprila, v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Daroval jo je dekan kardinalskega zbora kard. Sodano, ob koncu maše pa je sv. oče Benedikt XVI. v svojem nagovoru med drugim podčrtal prav zadnje pokojnikove besede, "čudovito misel, tako preprosto, skoraj otroško v svojem izrazu, in vendar tako globoko in resnično". P. Špidlik je bil "svežega in mladostnega duha. Kaj je to, če ne prijateljstvo z Vstalim Gospodom"? Pokopan bo v Metodovem mestu Velehrad na Moravskem. Naj počiva v miru! / DD In memoriam Kard. Tomas Špidlik Vabilo na dekanijski evharistični dan kot priprava na Slovenski evharistični kongres V nedeljo, 2. maja, bo ob 16. uri v Štandrežu pri Gorici dekanijski evharistični dan za Slovence na Goriškem v pripravo na Slovenski evharistični kongres. Nagovor bo imel škof msgr. Anton Jamnik. Leto 2010 bo za slovensko katoliško Cerkev izredno pomembno. Po tem, ko so škofje 1. januarja 2009 napovedali leto evharistične prenove, čaka slovenske vernike v nedeljo, 13. junija, v Celju Slovenski evharistični kongres z geslom Evharistija - Božji dar za življenje. S kongresom želi slovenska Cerkev poživiti versko življenje in s tem sveto mašo vnovič postaviti v sred išče krščanskega verovanja. S tem dogodkom naj bi vsaj delno prešli globoko duhovno krizo, v kateri živimo. Tudi slovenski verniki goriške nadškofije so vabljeni, da se celjskega srečanja udeležijo. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje je možno pri župnikih vse do 9. maja; za devinsko dekanijo je odgovoren dr. Jože Markuža. Cena še ni znana; zainteresirani naj ob vpisu dajo 10 evrov. Karitas: realizacija pomoči v letu 2009 Leto 2009 so zaznamovale posledice gospodarske krize, zaradi katere so na slovenskih škofijskih Karitas zabeležili strm porast števila prosilcev pomoči. Lani seje število družin in posameznikov povečalo za 41 %. Pomoč je Slovenska Karitas razdelila preko šestih škofijskih Karitas, v katere je vključenih 415 župnijskih Karitas, ki so z 8.158 tedensko aktivnimi prostovoljci srce 20-letnega delovanja Slovenske Karitas. Ljudem v stiski so razdelili več kot 3.000 ton hrane. Dodaten vir pomoči so predstavljali higienski pripomočki in plačila najnujnejših položnic. Škofijske in župnijske Karitas so glavnino pomoči razdelile 136.452 osebam po Sloveniji. Dodatno je pomoč prejelo 25.076 osnovnošolcev in dijakov v obliki šolskih potrebščin, učne pomoči, delavnic in letovanj. Več kot 50.000 starejših je bilo vključenih v družabna srečanja in obiske ob večjih praznikih. Poleg namenskih programov in programov pomoči je Karitas izvajala tudi specifične socialne programe pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem in migrantom. V te skupine je bilo lani vključenih več kot 6.000 oseb. Neprecenljivo vlogo predstavljajo prostovoljci, ki so v lanskem letu samo na področju razdeljevanja pomoči z naslova intervencijskih zalog Evropske unije opravili več kot 100.000 ur prostovoljnega dela. Sodelavci, prostovoljci in socialni delavci se zavzemajo za to, da bi pomoč dosegla najpotrebnejše in da bi z njo odgovorili na temeljne potrebe ljudi v stiski. V sklopu celotnih odhodkov škofijskih Karitas je bilo 1,9 % njenih odhodkov vezanih za pokrivanje stroškov dobrodelnih akcij in 7,7 % za njeno delovanje. Msgr. Vinko Bokalič Iglič je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu Papež Benedikt XVI. je sredi marca za novega pomožnega škofa v Buenos Airesu imenoval lazarista slovenskega rodu, 57-letnega Vinka Bokaliča Igliča. Ta seje rodil slovenskim staršem leta 1952 v Buenos Airesu. Osnovno šolo je obiskoval pri šolskih sestrah v Lanusu, srednjo pa pri lazaristih v Escobarju pri Buenos Airesu. K lazaristom je stopil I. 1970. Redovne zaobljube je izrekel junija 1976. Študij filozofije je opravil pri jezuitih, teologijo pa je dokončal na katoliški univerzi (UCA) v Buenos Airesu. V duhovnika je bil posvečen aprila 1978. Prva leta duhovništva je delal predvsem z mladimi. Med letoma 1991 in 1994 je bil župnik župnije Brezmadežne čudodelne svetinje, nato pa župnik v mestu Cordoba in na misijonski župniji v mestu Goya na severovzhodu Argentine. Med leti 1983-1990 in 1997-2000 je bil vzgojitelj bogoslovcev, od leta 2008 dalje pa je deloval kot ljudski misijonar. Znotraj družbe lazaristov je opravljal službo ravnatelja notranjega semenišča, provincialnega svetovalca ter vizitatorja-provinciala argentinske province. Bokalič Iglič bo škofovsko posvečenje prejel 29. maja v svetišču Brezmadežne čudodelne svetinje v Buenos Airesu. Poleg njega v Argentini delujeta še dva škofa slovenskega rodu: kapucin msgr. Andrej Stanovnik je nadškof v Corrientesu, msgr. Lojze Urbanč pa je škof v mestu Catamarca. PAVEL IN NJEGOVE PRISPODOBE Povzetek: Apostol Pavel velja za izjemno izobraženega in zato težje razumljivega pisca. Tako ga označuje tudi njegov vrstnik apostol Peter (2 Pt 3,15-16). Po drugi strani pa vemo, da se je Pavel učil pri nogah rabina Gamaliela (Apd 22,3). O rabinih pa je znano, da so zelo cenili otipljiv način izražanja in na najtežja vprašanja radi odgovarjali slikovito in nazorno. Sledovi takšnega načina izražanja so dobro vidni tudi v Pavlovih in pavlinskih štirinajstih pismih, saj se učitelj narodov z uporabo primerjav in metafor pogosto izraža slikovito in nazorno. Svetopisemskim piscem je v5e okrog njih govorilo o Bogu, v vsem so videli Božji prst in povsod so našli pot v presežno in onstransko, vsaka sled jih je vodila čez obzorje. Takšen je bil tudi apostol Pavel. Njegovo metaforiko je mogoče strniti na tale področja: bojna oprema; glasbila; gledališče; hišna oprema; kamenine; lov; obleka; obredi; obrtništvo; plovba; poljedelstvo; prehrana; prestolnica; službe; stanovi; šotor; telo in udje; živinoreja. Ključne besede: metafora, prispodoba; bojevati se, tekmovati; pas, resnica; oklep, pravičnost; obutev, pripravljenost; ščit, vera; čelada, rešitev; meč duha, Božja beseda. Apostol Pavel velja za izjemno izobraženega in zato težje razumljivega pisca. Tako ga označuje tudi njegovvrstnik apostol Peter: "In potrpljenje našega Gospoda imejte za zveličanje, kakor vam je z dano mu modrostjo pisal tudi naš preljubi brat Pavel, kakor tudi v vseh pismih, ko v njih o tem govori; v njih so težko umljive nekatere stvari, ki jih nevedni in neutrjeni prevračajo, kakor tudi druga pisma, v svojo lastno pogubo" (2 Pt 3,15-16). Po drugi strani pa vemo, da se je Pavel učil pri nogah rabina Gamaliela: "Jaz sem Jud, rojen v Tar-zu v Kilikiji. Bil sem pa v tem mestu vzgojen in pri nogah Gamalielovih v očetni postavi natančno poučen, za Boga vnet, kakor ste danes vi vsi" (Apd 22,3). O rabinih pa je znano, da so zelo cenili otipljiv način izražanja in na najtežja vprašanja radi odgovarjali slikovito in nazorno. Sledovi takšnega načina izražanja so dobro vidni tudi v Pavlovih pismih, saj se učitelj narodov z uporabo primerjav in metafor pogosto izraža slikovito in nazorno. Tako se tudi pri Pavlu včasih uresničuje Jezusova beseda: .. - • "Da gledajo, gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, poslušajo, pa ne doumejo, da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti" (Mr 4,12). Svetopisemskim piscem je vse okrog njih govorilo o Bogu, v vsem so videli Božji prst in povsod so našli pot v presežno in onstransko, vsaka sled jih je vodila čez obzorje. Takšen je bil tudi apostol Pavel. Glavna področja njegove metaforike so: bojna oprema; glasbila; gledališče; hišna oprema; kamenine; lov; obleka; obredi; obrtništvo; plovba; poljedelstvo; prehrana; prestolnica; službe; stanovi; šotor; telo in udje; živinoreja. Nekoliko podrobneje si bomo ogledali področje bojne opreme. BOJNA OPREMA (1. del) Apostol narodov je proti koncu svojih dni označil svojo življenjsko pot tudi s temi besedami: "Dober boj sem do-bojeval, tek dokončal, vero ohranil" (2 Tim 4,7). Tako poročila o njegovem življenju in delu (Apd) kakor tudi njegova lastna pričevanja (Pisma) jasno razodevajo, da si je svojo pot utiral v stalnem boju skozi brezštevilne prepreke in ovire. Zato je razumljivo, da se v njegovem besedišču nahajajo tudi besede, ki se nanašajo na različne vrste bojev in bojevanja. Med glagoli izstopata zlasti dva: 'strateuomai', ki se uporablja predvsem za bojevanje na bojnih poljih, in 'agonfdzomai', ki se uporablja predvsem za borjenje v gledališčih. Oba imamo v pismu Korinčanom. V prvem primeru Pavel brani pravico apostolov, da so za svoje delo poplačani, in navaja primerjavo z vojaško službo: "Kdo gre kdaj na vojsko (strateuetai) na lastne stroške"? (1 Kor 9,7; glej tudi 2 Kor 10,3; 1 Tim l,18;2Tim 2,4). V drugem primeru priporoča samovzgojo in navaja primerjavo s tekmovalci v gledališču: "Vsak pa, ki tekmuje (agonidzomenos), se vzdržuje vsega: oni, da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega" (1 Kor 9,25; glej tudi Kol 1,29; 4,12; 1 Tim 4,10; 6,12). V apostolovem besedišču je tudi beseda 'ho-plon', ki pomeni orodje, pa tudi orožje. Tako piše Rimljanom: "Odložimo torej dela teme in si nadenimo orožje (ta hopla) svetlobe"! (Rim 13,12; glej tudi 6,13; 2 Kor 6,7; 10,4). Še bolj izdatna pa je beseda 'panoplla', ki pomeni 'celotna bojna oprema1 in jo apostol uporablja dvakrat v pismu Efežanom (Ef 6,11.13), kjer opiše duhovnega bojevnika v opremi grškega hoplita, ki je imel na sebi šest reči: pas in oklep in obutev, ščit in čelado in meč. CHIESA CATTOLICA Italija, podpora duhovnikom Piancastagnaio (Siena), obnova cerkve Uganda, bolnišnica Svete Marije Rim, pomoč za brezdomce S tvojim obrazcem CUD lahko sodeluješ pri izbiri osmih tisočink tudi če ti ni potrebno predložiti davčne napovedi. Zadostuje dvakratni podpis kartice, ki je priložena CUD-u: v razdelku “Chiesa cattolica” ter spodaj, v prostor za “Firma”. Nato kartico oddajte na pošti v zaprti beli kuverti, na katero napišete priimek, ime, davčno številko ter besedilo: “Scelta per la destinazione delTotto e del cingue per mille deirirpef”. DESTINAZIONE DELL OTTO PER MILLE DELL IRPEF | Chiesa cattolica Za dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko 800.348.348. feddV^o s^mddeno^uD Z OSMIMI TISOČINKAMI KATOLIŠKI CERKVI STE NAREDILI VELIKO ZA MNOGE TUDI LETOS LAHKO POLEG OSMIH TISOČINK IZBERETE TUDI NAMEN PETIH TISOČINK. DAVKOPLAČEVALEC SE LAHKO S SVOJIM PODPISOM IZRAZI O NAMENU OSMIH IN PETIH TISOČINK, SAJ SE PODPISA NE IZKLJUČUJETA. OBA PODPISA NE POVZROČATA DAVKOPLAČEVALCU NOBENIH DODATNIH STROŠKOV. M ,y ZC *# 1 \ C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana www.8xmille.it Kratke Snovanja 2010: Peneča klasika in 12-letni violinist Aleš Lavrenčič Snovanja 2010 so v polnem teku. Že to soboto, 24. aprila, bo ob 20. uri v veliki dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici glasbena prireditev z naslovom Peneča klasika. Večer bosta oblikovala škofjeloški orkester Arseia in pianist Tilen Draksler iz Celja, sicer študent Akademije za glasbo v Ljubljani. Z orkestrom bo zaigral Bachov Koncert za klavir in godalni orkester v d-molu BWV 1052 in Mozartov Koncert za klavir in godalni orkester v A-duru KV 414. Orkester Arseia, ki ga vodi priznani violinist pedagog Armin Sešek, je priznana instrumentalna skupina, uveljavljena doma in v tujini. Z gosti bo zapel tudi goriški komorni zbor Arsatelier pod vodstvom Mirka Ferlana, mladega dirigenta, ki se vse bolj uveljavlja v slovenskem prostoru. Najavljamo tudi naslednji koncert, ki bo s spremenjenim datumom že v sredo, 28. aprila. V Bevkovi knjižnici v Novi Gorici bo ob 18. uri solistično zaigral ob spremljavi očeta Hilarija 12-letni Aleš Lavrenčič iz Doberdoba, obetaven učenec prof. Jurija Križniča na SCGV Emil Komel. Družinska pastorala o "odprti družini" Družinska pastorala goriške nadškofije vabi v soboto, 24. aprila, ob 16. uri v avditorij Fogar na Verdijevem korzu na predavanje goriške psihiatrinje dr. Silvane Radaelli Gradenigo z naslovom: Dobro družine ni samo sebi namen. Govorila bo o t. i. “odprti družini, o tem, kaj lahko naredi družina navzven, v okolju, v katerem živi”. Kulturni dom / Komigo / Cefurji raus! Prireditelja trijezičnega festivala komičnega gledališča, Komigo, Kulturni dom Gorica in kulturna zadruga Maja, ob sodelovanju drugih slovenskih in italijanskih kulturnih ustanov, sta v letošnji program uvrstila tudi izredno uspešno monodramo Čefurji raus!, kije nastala v gledališču Dejmo stisnt teater iz Ljubljane po istoimenskem romanu Gorana Vojnoviča (zanj je avtor prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Kresnik 2009) in v režiji Marka Bulca obredla že nešteto dvoran na Slovenskem ter vselej zabeležila raznolike vtise gledalcev. Njen protagonist je Marko Dordič, sin priseljencev iz Bosne, ki v več kot enournem monologu razkrije, kakšno je življenje čefurjev v naselju Fužine v Ljubljani, s kakšnimi občutki vstopajo kot otroci v šolo, kako doživljajo športno udejstvovanje, kako ob izkušnji mamil stopijo na stranpota, da okusijo še policijski pritisk, in sploh, kako se težko vključujejo v slovensko stvarnost, ker imajo pač svoje mišljenje, navade; zakoreninjeni so v svoj svet, ki je hočeš nočeš oddaljen od slovenskega. Tega čefurskega mladeniča na popolnoma praznem odru in brez rekvizitov barvito in prepričljivo v zelo razgibanem slogu orisuje igralec Aleksandar Rajkovič - Sale, ki je še sam zares “čefur” (njegovi starši so iz Vojvodine) in zato tem bolj učinkovito in slikovito interpretira tudi vse ostale like, kakor se izrisujejo iz protagonistove zgodbe, ki se spleta v “fužinski govorici”, mešanici pouličnega izražanja, seveda krepko začinjenega s kletvicami. Ob koncu pa se mladi protagonist, ko se pobliže sooča z bosansko realnostjo, sprašuje, ali je bolje biti čefur v Ljubljani ali slovenski Janez v Bosni. Grenka nota je tudi v tem, da se priseljenci, čeprav imajo nekako dve domovini, nikjer več ne počutijo povsem doma. Dobro in učinkovito igro Rajkoviča so gledalci, ki so ob vstopu v dvorano Kulturnega doma v Gorici, v ponedeljek, 29. marca, prejeli velikonočno čokoladno jajce, nagradili s toplim ploskanjem. / IK Utrinek iz verskega življenja v Gorici Veliki teden in vstajenje v stolni cerkvi V cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer ima sedež Slovensko pastoralno središče, so si tudi letos pred Veliko nočjo sledili obredi velikega tedna, ki se jih je udeležilo lepo število vernikov, pa tudi veliko otrok. Najstniki, pripravniki na prejem zakramenta svete birme, skavti ter drugi posamezni Slovenci so se pridružili križevemu potu, ki se je na veliki petek zvečer (2. aprila) ob soju sveč in bakel vil od Travnika, po Raštelu do goriškega gradu in ga je vodil goriški nadškof Dino De Antoni, ki je ob koncu, kot po navadi, imel kratek nagovor, v katerem se je dotaknil tudi žgočega problema pedofilije med katoliškimi duhovniki. Pri tem pa je srčno poudaril, naj ne spregledamo dejstva, da je poleg teh izgubljenih pastirjev ogromno takih, ki za svoje ovce zgledno in velikodušno skrbijo. Pri posameznih postajah se je poleg nemščine, francoščine, angleščine in španščine takoj za italijanščino oglašala slovenščina. V našem jeziku sta katehistinji Mirjam Bratina in Katerina Ferletič z mladimi prav lepo in občuteno v celoti izoblikovali četrto postajo. Višek je velikonočno slavje, kot vselej, doživelo v nedeljo, 4. aprila, ko se je v goriški stolnici zaslišala trikratna radostna aleluja pri vstajenjski sv. maši ob 6.30. Doživeto mašno daritev je vodil g. Marijan Markežič ob velikem številu "starejših” in mlajših strežnikov ter somaševanju stolnega župnika Sinuhe Marotta. Berili sta prebrala prof. Adrijan Pahor in Franko Žerjal, prošnje pa Mirjam Bratina. Med spodbudnimi mislimi pridige je g. Markežič poudaril tudi to, naj bo vsak vernik dejaven kristjan, oz- nanjevalec luči in Kristusovega vstajenja. Po lepi ustaljeni navadi je ob koncu vstajenjske maše prišel v stolnico še nadškof De Antoni, ki je spregovoril tudi v slovenščini, izrekel voščila, blagoslovil jedi in podelil vsem vernikom Božji blagoslov. S kora so se pod cerkvene oboke zlivale prelepe slovenske velikonočne pesmi; pod vodstvom Franke Žgavec so jih izvajali pevci, ki sodelujejo pri nedeljskih mašah v raznih goriških cerkvah. Pri orglah je petje brezhibno spremljala Sandra Lombardi. V stolnici je bilo kar precej vernikov, čeprav že nekaj let ni več tiste množice ljudi, ki je označevala to jutranje slovensko vstajenje v goriškem mestu. IK GORIŠKI VRTILJAK ] Abonma Veliki in Mali polžek Ko je gledališka govorica nevsiljivo poučna... Goriški vrtiljak, v skrbni organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž, kateremu strokovno stoji ob strani SNG Nova Gorica - konkretneje režiser Emil Aberšek, ki je bil pred skoro tridesetimi leti pobudnik abonmajskega programa za otroke v Novi Gorici - in ob sodelovanju goriškega in doberdobskega ter špetrskega ravnateljstva, je s svojimi predstavami Velikega in Malega polžka že trinajsto leto pestril jesensko-zimske dni in na igriv način uvaj al malčke iz vrtcev in osnovnošolce v čudežni gledališki svet, kjer se dogaja marsikaj zanimivega, včasih povsem nena- vadnega. Kot v pravljicah se v odrski fikciji uresničujejo prav čudne stvari. Zadnji dve predstavi, ki sta 1. in 2. marca sklenili letošnji abonmajski program štirih predstav, sta imeli prav takšni presenetljivi vsebini in z njima povsem zadovoljili več kot osemsto malih gledalcev, učiteljice in bolj redke učitelje, ki spremljajo učence na predstave v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž. Za slovo je Veliki polžek - kot vselej z dvema ponovitvama - svojim abonentom, šolar- jem od drugega do petega razreda, ponudil v vpogled duhovito predstavo Kako je Nejc prevzgojil babico, ki jo je spisala Maja Gal Štromar, izvajal pa T. I. P. Teater v režiji Toma Tomšiča in Irene Prosen, ki je tudi odigrala vlogo povsem hipijevske babice; ona rogovili s kitaro v rokah, igra in poje na ves glas, posluša heavy metal, "baše" se s čipsom in si naliva kokakolo, pre-čepi ure in ure pred televizijo in nadvse poželjivo stika za vnukovim hranilnikom, da bi iz njega ukradla denarček za neumnosti; ob tem se seveda vse prej kot zgledno obnaša. Njen vnuk Nejc, ki ga je po otroško prisrčno in sproščeno poosebil Klemen Janežič, pa ji preudarno dopoveduje, kako se je treba lepo vesti, katera je dobra hrana za otroke, koliko časa je sprejemljivo gledati risanke... Ali je to narobe svet? Ne! Te igre se gresta gibčna babica in priden vnuk, da otrokom v smešnem slogu povesta, kako se je treba obnašati, biti spoštljivi do vseh, predvsem do starejših, pa še kopico drobnih vzgojno-poučnih drobcev natrosita v razigranem in privlačnem dialogu. Solarji so se ob njiju tudi pošteno pozabavali in seveda ob koncu s ploskanjem izrazili svoje zadovoljstvo s predstavo. V torek, 2. marca, se je Goriški vrtiljak poslovil od najmlajših gledalcev, abonentov Malega polžka, otrok iz vrtcev in prvošolčkov. S predstavo Vsi otroci sveta v izvedbi Gledališča Ku Kuc jim je dal okusiti čar neizmernega vesoljstva, od koder čisto slučajno pristane na naši zemlji vesoljček s svojo vesoljsko raketo. V njej ima računalnik, ki ga vodi v odkrivanje neznanega sveta. Ves je presenečen nad raznolikostjo prebivalcev na zemlji: tu so otro- ci svetlopolti, temnopolti, s povešenimi očmi... vsi pojejo pesmice v svojem jeziku, vsi želijo biti prijatelji med seboj. Vesoljček se ne more načuditi temu, kar vidijo njegove zvedave vesoljske očke. Toplo je vnjegovem srčku ob tako lepi izkušnji, pa tudi malim gledalcem seveda, ki ob vesoljčku še sami spoznajo, kako čudovit in raznolik je ta naš širni svet. Predstavo, ki vzbuja lepe, tople občutke, sta preprosto in otrokom povsem dovzetno odigrali igralki Urška Raščan in Miša Gerič v lastni režiji. Tako se je ob skorajšnjem prihodu pomladi Goriški vrtiljak tudi za letošnje šolsko leto ustavil, a drugo leto se bo prav gotovo še z večjim zagonom spet zavrtel za naše vedoželjne učence, ki se ob njegovih predstavah mimogrede vselej naučijo kaj lepega in koristnega. IK S-rifiji r",r,ir i'.t ^ NOVI Gonska glas SCGV KOMEL IN ARSATELIER Prisrčen // Prvi koncert iz cikla Snovanja 2010 Mi smo pomlad Cikel Snovanja je minuli konec tedna, 17. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž že razveselil s koncertom Mi smo pomlad. Prvi koncert tega cikla j e bil vsekakor prisrčen, poln otroškega smeha in veselja. V skorajda dve uri trajajoči prireditvi so se predstavili v pestrem programu najmlajši otroci iz predšolske dobe in tisti kakšno leto, dve ali tri starejši. Poslušali smo veliko prikupnih otroških pesmic in glasbeno pravljico. Ze prva točka večera je zbudila v poslušalcih občudovanje do profesoric in profesorjev tečajev Do Mi Sol, male šole in nauka o glasbi SCGV Emil Komel, centra Edgar VVillems iz Ljubljane in Hiše Montessori iz Bilj. Na odru je bilo nekaj več kot 80 otrok, starih od treh do osmih let. Pridno in s polno mero pomladnega žara je poleg pesmic zazvenela ob spremljavi šolskega orkestra SCGV Emil Komel pod vodstvom Luigija Pis-toreja tudi glasbena pravljica Življenje neke rože F. Bertolija Cividi- na (prevod M. Tomac Calligaris). Nato se je zvrstil niz drobnih skladbic v izvedbi učencev Centra Edgar VVillems. Edgar VVillems je belgijski glasbeni pedagog, ki je ustanovil mednarodno uveljavljeno glasbeno šolo s posebnim poudarkom na predšolski glasbeni vzgoji. Njegova metoda je postala priljubljena in priznana po številnih državah. Tudi profesorice Centra Emil Komel se z veseljem poslužujejo teh uspešnih metod poučevanja. Tisto, kar najverjetneje ponudi takšna metoda poučevanja, po sobotnem nastopu sodeč, je sproščen, radosten odnos do glasbe, ki znanje gradi predvsem z vzgajanjem ljubezni do te muze. Sledil je nastop otroškega zbora SCGV Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in ob klavirski spremljavi Dalie Vodice. Sodelovali so tudi violinist Frančišek Tavčar, na zvon in flavto je zaigrala Lucija Tavčar, Nada Tavčar in Ivana Paljk pa še na klavir. Za zaključek koncerta pa je poskrbel Otroški pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane pod taktirko Branke Rotar Pance, ob spremljavi pianistke Tine Bohak. Oba zborčka sta lepo zapela. Celoten nastop pa je pokazal, kako poteka glasbeni razvoj. Od enoglasja, na dvoglasje in potem večglasje. Postopoma z veliko potrpljenja ti mladi nadobudni glasbeniki iz ure v uro pod budnimi očmi profesoric in profesorjev ter ob podpori staršev postajajo iz leta v leto bolj in bolj zreli glasbeniki. Nekateri, potem ko odrastejo, ne krenejo na glasbeno pot profesionalno, vendar pa jih zagotovo to pridobljeno glasbeno znanje bogati celo življenje. In ravno tako so ti mali pevci in glasbeniki z glasbo in spontanostjo obogatili popoldan vsem poslušalcem, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž. Metka Sulič Z večerjo v solkanski gostilni se je lepa skupina nekdanjih dijakov 3. A razreda v soboto, 17. aprila, spomnila 25. obletnice male mature na srednji šoli Ivan Trinko. Tokrat so povabili tudi nekatere profesorje; prijetnega večera so se tako udeležili Kazimira Paulin, Fedia Bednarich, Emil Devetak in Vladimir Klanjšček, ki so jih nekdanji dijaki tudi obdarili s cvetnim darom. MLADINSKI DOM Mag. Božo Rustja mladim o medijih Vi ste klik-generacija"! Da bi se mladi seznanili z razvojem medijev, ki močno vplivajo na vse nas, ter zlasti s prednostmi in pastmi interneta, je društvo Mladinski dom v torek, 13. aprila, priredilo v Domu Franc Močnik srečanje z odgovornim urednikom revije Ognjišče, diplomiranim komunikologom mag. Božom Rustjo na temo: Kaj imajo mediji od knjige do interneta dobrega in kaj slabega? Po uvodnem pozdravu Maura Lebana, ravnatelja MD, je g. Rustja začel svoj poseg s preprosto in jasno ugotovitvijo, da pred sto leti ni bilo ne radia ne televizije ne interneta ne mobija, večina ljudi ni imela niti električnega toka, "in vendar so preživeli". Ob petrolejki so starejši ljudje, modri in izkušeni, pripovedovali zgodbe mlajšim, ki so jih poslušali. V našem času je v dnevni sobi naših bivališč drug "modrec", ekran, televizijski ali računalniški, ki ljudem razlaga, kaj se dogaja v družbi. Tako so vlogo nekdanjega modreca prevzeli mediji. Tudi ti pripovedujejo zgodbe, "a niso vedno modri". Ljudje so torej najprej govorili, potem pa zapisovali. Pred dvajsetimi leti so bili učitelji, psihologi in pedagogi zaskrbljeni, ker mlajše generacije ne pišejo več. "Vi pa spet pišete", se je obrnil na mlade, saj je znano, da je zlasti mobilna telefonija s kratkimi sporočili spodbudila pravi zasuk v to smer. Pri tem pisanju je sicer zanimivo, da mladi pišejo šifrirano, brez slovnic in pravil. Vsak medij nagovarja enega izmed naših čutov, je nadaljeval predavatelj. Tisk zaposluje vid, radio sluh, televizija hkrati sluh in vid, zato ima toliko večjo moč. Prednost tiskanih medijev je ta, da zapisano ostane; bralec se k tiskani besedi lahko vedno vrne, pri elektronskih medijih pa besede in slik bežijo, gredo mimo. "Internet je odlična iznajdba", saj je uničil razdaljo časa in prostora. V nekaj sekundah lahko komuniciramo z osebo na drugem koncu sveta. Na forumih lahko vsakdo pove, kar želi, "tudi neumnosti". Internet sicer vsebuje ogromno podatkov; ko kaj posebnega iščemo, "pa je veliko neuporabnih in nekoristnih". Banke, vreme, borza, muzeji, knjižnice itd.: vse lahko dosežemo z enim klikom. "Vi ste klik-generacija"! Nevarnost pa je v tem, ker mladi razmišljajo računalniško tudi v življenju. "Ni dovolj klik, da imaš kosilo na mizi ali da te ima punca rada"... In postajajo nestrpni, ker mešajo realno življenje z virtualnim. "To je da- nes problem"! Pri računalniku postajamo čedalje bolj egoisti, več nam pomeni odnos s PC-jem kot s človekom. Naši stiki postajajo vse bolj virtualni in medčloveški odnosi trpijo. "Na družbeno omrežje Facebook greš, kadar ti prija; prijatelja sprejmeš, če ti "paše", lahko tudi ne". Ustvarjajo se kratkotrajne skupnosti, kar postane nevarno, ko to prenesemo na družinske in druge odnose. "Internet sam na sebi ni ne slab ne dober". Problem je le, ko njegove vzorce prenesemo na ljudi okrog sebe. Mediji ustvarjajo vzorce obnašanja, t. i. "dominantni mit". Reklama namreč vsiljuje in usmerja naše drže, ne da bi se tega zavedali. V krajši razpravi, pravzaprav pogovoru med mladimi in g. Rustjo, je še prišlo na dan, da ni vse zlato, kar se sveti. Informacije na internetu so po večini nepreverjene, saj ni "avtoritete", ki bi jih rešetala; niso vsi podatki resnični, veliko jih je tudi škodljivih, saj vsakdo lahko vnese najrazličnejša sporočila, tudi nestrpna in hujskaška. Zato je potrebno imeti primeren "filter v možganih, pa tudi v srcu". / DD V torek, 30. marca 2010, se je na osnovni šoli Alojza Gradnika v Števerjanu uspešno zaključil tečaj šaha za začetnike. Tečaj je vodil domačin profesor Slavko Bednarich. Tečaja so se udeležili učenci vseh razredov, ki so z zanimanjem spremljali lekdje. Tečaj je potekal ob torkih in je trajal dva meseca. Vsi učenci so bili nad igro šaha zelo navdušeni. Topla zahvala gre profesorju Bednarichu in predstavnikom staršev, ki so podprli pobudo in poskrbeli, da smo na šoli dobili nove velike šahovnice, na katerih se bodo učenci lahko igrali. Obvestila SPDGvabi na redni letni občni zbor v petek, 23. t. m., ob 20. uri v drugem sklicu. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Mladinski dom išče vzgojitelja/ico za vodenje popoldanskega pouka dijakov nižje srednje šole za prihodnje šolsko leto. Prošnje in curriculum vitae sprejemajo v pisarni MD v Gorici, ul. Don Bosco 60, do vključno 22. aprila 2010, do 12. ure. Informacije na tel. 0481 546549 ali 328 3155040, e-mail mladinskidom@libero. it. Prijavljence na potovanje z Novim glasom v Romunijo od 18. do 25. maja 2010 naprošamo, da bi poravnali stroške potovanja do četrtka 29. aprila 2010. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Kdor bi se nam želel pridružiti, naj se javi najkasneje do ponedeljka 26. aprila. Do 30. aprila poteka predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 pri Mladinskem domu z znižano vpisnino. Informacije na sedežu v Gorici - ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549 in 328-3155040. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da je za avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija, kakor tudi za izlet z letalom na Sicilijo, ki bo potekal od 11. do 18. oktobra 2010, še nekaj prostih mest. Vpisovanje na tel. št. 0481 390688 ali 349 6708562 do zasedbe zazpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov za vsak izlet. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s KRUT-om sklop ustvarjalnih srečanj za dobro počutje Po sledovih notranjih barv, ki so namenjena članom in prijateljem. Prva tri srečanja so že bila, eno v marcu, dve v aprilu. Naslednja srečanja pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bodo na sedežu DSU v KBcentru na korzu Verdi 51/int. 27. aprila ter 4. in 11. maja od 16. do 17.30. Vse dodatne informacije in prijave na tržaškem sedežu v ul. Cicerone 8/b, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, tel. 040 360072. V Celju bo v nedeljo, 13. junija, Slovenski evharistični kongres, na katerega bosta odpeljala tudi avtobusa z Goriškega in Tržaškega. Kdor se iz Goriške želi udeležiti pomembnega srečanja, naj se najkasneje do 9. maja prijavi za vpis pri domačih župnikih; v devinski dekaniji je za vpisovanje zadolžen dr. g. Jože Markuža. Gradbeno parcelo za kombinirano industrijsko in stanovanjsko gradnjo na področju Vipavske doline (izvoz Selo) prodam. 6000 kv. metrov po 50 evrov meter. Tel. št. 00386 41625393. Čestitke Prof. Lojzki Bratuž ob prejetju nagrade Vstajenje iskreno čestitajo pevke in pevci mešanega zbora Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem. Na 21. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru je mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba prejel srebrno plaketo v kategoriji mešanih zborov. Za uspešen dosežek čestita zboru Zveza slovenske katoliške prosvete. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 23.4.2010 do 29.4.2010) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20.00 do 21.00, na soboto ob 15. uri. Spored: Petek, 23. aprila (v studiu Andrej Baucon): Domače viže in popevke -Zborovski kotiček-lz krščanskega sveta - Zanimivosti v naši okolici -Humor in obvestila. Sobota, 24. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 26. aprila (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - 'Za znoret' in vroči šport-Zanimivosti in obvestila. Torek, 27. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 28. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Spomini starega Slovenca - Izbor gielodij. Četrtek, 29. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2. Slikarska razstava v Doberdobu Števerjan Razstava Fotokluba Skupina75 PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja v Rupi PRAZNIK FRTAUE 2010 25. aprila ob 16.30 - Nastop otroških zborov - Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje - Ples z ansamblom HRAM 1. maia ob 16.30 - Častni govornik: Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk - Nastop dramske skupine - Ples z ansamblom HAPPY DAY 2. maja ob 16.30 - Nastop plesne skupine Jelke Bogateč - Nagrajevanje ex-tempora - TOMBOLA z bogatimi nagradami - Ples z ansamblom SOUVENIR V petek, 30. aprila, v popoldanskih urah bo dviganje otroškega in velikega mlaja. Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. Toplo vabljeni! POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KROŽEK ANTON GREGORČIČ SLOVENSKA SKUPNOST KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ( ff« ) Zbirna stranka Slovencev v Italiji vabijo na razstavo VOLILNI LEPAKI 35-LETNEGA SAMOSTOJNEGA POLITIČNEGA NASTOPANJA 35-letnica SSk na Goriškem petek, 23. aprila 2010, ob 19. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica rij 175 na Bukovju v Števerjanu, kjer se bodo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri, predstavili s svojimi deli štirje člani Fotokluba Skupina75. Sergio Culot, Igor Pahor, Loredana Prinčič in En-zo Tedeschi bodo predstavili črno-bele fotografije, posnete v tradicionalni in digitalni tehniki. Večer bo uvedel predsednik kluba Silvan Pittoli, umetnike ter njihova dela in tehniko bo kritično predstavila umetnostna zgodovinarka Deborah Vidonis. Ogled razstave je možen do 2. maja ob prvomajskih praznovanjih in po dogovoru (0481-884226 / info@skupina75. it). Gorica se je do nedelje, 25. aprila, pridružila državni umetnostni manifestaciji "Teden kulture", ki ga prireja ministrstvo za Foto Loredana Prinčič kulturo republike Italije. Pobudi, katere nosilec v Gorici je Kulturno združenje Graphi-ti (www. graphiti. org), se tudi letos pridružuje Fotoklub Skupina75 (www. skupina75. it) z drugo izvedbo fotografske razstave SkupinArt v Gale- Agriturizem pri Cirili v Doberdobu bo nocoj, v četrtek, 22. aprila, ob 20.00 gostil odprtje razstave gabrske slikarke Karmele Rusjan. Pobuda je nastala vskupni organizaciji doberdobskega agriturizma in SKD Hrast, ki jima promoviranje kulture in krajevnih ustvarjalcev ni tuje. Tokratno prireditev bo popestril tudi bogat kulturni program. Slikarko bosta predstavila slikarkin sovaščan Robert Juren in, v italijanščini, slikar Amerigo Visintin, kije v agriturizmu Pri Cirili tudi sam že razstavljal. Večer bo obogatila še glasba: v pozdrav vaščanki bo zapel gabrski moški pevski zbor Skala pod vodstvom Zulejke Devetak, prijetno glasbeno kuliso pa bo poustvaril tudi mladi violinist Aleš Lavrenčič ob klavirski spremljavi očeta Hilarija. / AČ Božidar Tabaj in Mojca Dolinšek v predstavi Vsega so krivi zvonovi (foto atelje Pavšič-Zavadlav) . I W T W VVVIII|V VVI I IV ■ I II IIWI «IIXV I V^I|N Slovesna podelitev nagrad Linhartovo srečanje Severne Primorske regije talenta in znanja, predvsem pa visoko govorno kulturo. Vlogo moža, ki si naloži breme gospodinjskih opravil namesto svoje žene, je odigral zanesljivo in s pravo mero duhovitosti. V njegovi interpretaciji ni bilo čutiti nihanj, znal je prisluhniti soigralcem, na odru se je počutil kot doma, skratka svojo nalogo je opravil, lahko bi rekli, z de-setko. Dobra popotnica za nadaljnje delo". Priznanje za najboljšo žensko stransko vlogo je prejela Zarja Pavlin kot Silvija Humar v igri Razglašeni zbor v izvedbi KD Grgar, dramske skupine Grgar v režiji Radoša Bolčine. Med drugim je zapisano, da je " vlogo odigrala brez napake in s precejšnjo mero samozavesti". Priznanja za najboljšo glavno žensko vlogo pa je bila deležna Mojca Dolinšek kot Katica v igri Vsega so krivi zvonovi v režiji Božidarja Tabaja. Predstava je nastala kot koprodukcija KD Stanko Vuk Miren-Orehovlje in dramskega odseka Na oljčno nedeljo, 28. marca, popoldan je bil v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica slavnostni sklepni del Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske, ki spada v Linhartovo srečanje 2010; na sporedu sta bi- li podelitev nagrad in predstava, ki so jo organizatorji izbrali med enajstimi sodelujočimi uprizorit- vedal, da v primerjavi z lanskim letom ni bilo vidnih premikov v delovanju ljubiteljskih skupin. Večinoma so se odločile za lahkotnejše komedijske tekste, kakih zahtevnejših izbir ni bilo. Vse so se seveda potrudile, da bi njihov nastop bil čim bolj uspešen. Tudi letos je nekaj priznanj pristalo v dramskem odseku Prosvetnega društva Štandrež, ki vami. Te si je ogledal selektor regijskega srečanja, igralec in nosi-telj Borštnikovega prstana Bine Matoh, član SNG Nova Gorica. Pred slavnostno podelitvijo nagrad je spregovoril direktor novogoriškega gledališča Jožko Čuk, ki je poudaril pomen ljubiteljskega odrskega ustvarjanja in izrazil veselje, da se regijski del Linhartovega srečanja zaključuje prav v SNG Nova Gorica, v katerem je posluha za ljubiteljsko snovanje ze- lo veliko. Tu namreč deluje Amaterski mladinski oder in tu se odvijajo ljubiteljske predstave Nedeljskih gledaliških srečanj, za katere vzorno in z veliko predanostjo ter ljubeznijo do ljubiteljskega gledališkega dela skrbi režiser Emil Aberšek; njegovo pomembno vlogo je direktor Čuk še posebej podčrtal. Za njim je vodja območne izpostave Nova Gorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Maja Jerman Bratec k sebi na oder povabila selektorja regijskega Linhartovega srečanja Bineta Matoha, ki je po- je na srečanju sodeloval z najnovejšo odrsko postavitvijo, komedijo Novaka Novaka Gugalnik v režiji Jožeta Hrovata. Posebno priznanje selektorja so letos preje- li "tisti prizadevni člani igralskih skupin, ki so večkrat, a nenamerno po krivici prezrti"; prejela sta ga Joško in Franko Kogoj, oba člana dramskega odseka PD Štandrež, ki "že leta neutrudno in nesebično skrbita za sceno, rekvizite in vse tiste prepotrebne tehnične podrobnosti, brez katerih gledališke predstave ni in ne more biti". Priznanje za najboljšo moško stransko vlogo je prejel Ivan Jedrlinič kot Tabajakovec v igri Gugalnik v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež, ki se je spet izkazal"kot duhovit epizodi-st". V utemeljitvi je med drugim zapisano, da je "njegov lik vsekakor duhovita miniatura". Priznanje za najboljšo moško vlogo je šlo Nejcu Cijanu Garlattiju za vlogo Rada v prej omenjeni štandreški predstavi: "kljub svoji mladosti je pokazal veliko mero Nejc Cijan Garlatti (foto DP) PD Štandrež. Priznanje je takole utemeljeno: "Mojca Dolinšek je hkrati avtorica te duhovite igre, ki temelji na resničnih dogodkih, ob spretni režijski Tabajevi roki je kot piko na i dodala zrelo interpretacijo glavne vloge. V njeni upodobitvi lika Katice ni nič zlaganega, odigrala jo je, lahko bi rekli, na profesionalnem nivoju. V tandemu z izkušenim Božidarjem Tabaj em sta bila neponovljiva, predvsem v medsebojnih dialogih. Mojca Dolinšek je pravo odkritje letošnjih srečanj". Da je vse res, kar je zapisal selektor Matoh, so gledalci, ki so popolnoma napolnili dvorano SNG Nova Gorica - predstava je namreč sklepala abonmajski program posrečenega niza ljubiteljskih odrov Nedeljska gledališka srečanja -, lahko sami preverili, saj se je po podelitvi priznanj zastor odstrl prav nad to predstavo, ki so jo s skupnimi močmi pripravili gledališki zanesenjaki iz mirensko - orehoveljskega ter štan-dreškega društva. Mojca Dolinšek jo je prisrčno in prijetno stkala po ustnem izročilu Slavka Siliča, po knjigi Orehovlje v spominu in po časopisnem prispevku v Novem listu, 4.7.1929. Tako je pred gledalci živo stopil iz spomina avgustovski dan iz daljnega leta 1929 pred farnim zavetnikom sv. Avguštinom, katerega so vaščani iz Orehovelj vedno lepo počastili s praznikom. V duhovitem slogu se v predstavi spletajo dialogi med malce otročjim in nerodnim možem Tonijem, ki se ne more braniti klicu gostilne, a oblikuje s sovaščani tudi čudovito pritrko-vanje domačih zvonov, in njegovo preudarno, skrbno ženo Katico, katere se Toni boji, pa tudi s sosedo Sonjo ter ostalimi vaščani in nastopajočimi otroki. Tekst nas popelje v nekdanje bolj revno in preprosto, a pristno življenje na vasi, kjer so trdno zasidrane vrednote, čeprav vaščani nasedejo tudi slabostim, kot je pač človeško, a tudi zaradi tega vzbudijo v gledalcu simpatijo. Glavna protagonista Katico in Tonija sta v duhoviti zlitosti natančno, a vendar povsem naravno izoblikovala avtorica besedila Mojca Dolinšek in naš dobri "stari" znanec gledaliških desk Božidar Tabaj, ki je kot vselej suvereno in z obilico komičnosti orisal svoj lik, predvsem pa zaokroženo, spretno in igrivo zrežiral predstavo ter se tako odlično izkazal tudi kot režiser. Vsi oblikovalci predstave, med katerimi so bili tudi Joško in Franko Kogoj ter Marko Brajnik, so dokazali, da se s skupnimi močmi, s tesnim sodelovanjem tudi med društvi, ki jih je do nedavnega ločevala meja, lahko zgradi marsikaj lepega in zanimivega, kar ima mimogrede tudi precejšen etnografski pomen. Odveč je, če zapišemo, da se je po predstavi usul topel in dolgotrajen aplavz v zahvalo za lep popoldan v družbi zagnanih ljubiteljskih igralcev. Iva Koršič Kratki Zlato zrno v tretji izvedbi zbiranje predlogov za mlade ustvarjalce iz naše dežele se izteka Do ponedeljka, 26. aprila, poteka na zbirnih mestih v Trstu, Gorici in Čedadu zbiranje predlogov za nagrado Zlato zrno, ki jo prejmejo mladi ustvarjalci do 35. leta starosti kot priznanje in spodbudo za svoje umetniške dosežke v minulih dveh letih. Pobudnik, Sklad Sergij Tončič, želi tako domačo in širšo slovensko javnost opozarjati na nove generacije, ki ne samo v domačem okolju, pač pa tudi v kulturnih centrih na tujem soustvarjajo podobo našega časa na literarnem, glasbenem, likovnem, filmskem, gledališkem področju in kar je še sodobnih izraznih pojavov umetnosti. Žirija bo do konca maja odbrala ožji izbor nominirancev, ki bodo ob priznanju prejeli 500 evrov spodbujevalne nagrade. Izmed njih pa bo Zlatega zrna - umetniške plastike in nagrade v znesku 2000 evrov-deležen letošnji nagrajenec, ki ga bo Sklad razglasil na slovesnosti v Narodnem domu v Trstu 18. junija. Dosedanja “pozlačenca” sta filmski ustvarjalec Martin Turk in likovni umetnik Ivan Žerjal, ki po pravilniku letos še ne moreta ponovno kandidirati, za nominirance iz prejšnjih let pa je ponoven predlog ne samo možen, ampak tudi zaželen. Kot bodo zelo dobrodošli novi predlogi, ki bodo opozorili, kako se doma in po svetu izkazujejo z delom nove osebnosti v vse bolj raznoterih in kompleksnih izrazih sodobne umetnosti - tudi z ustvarjalnimi postopki, ki so marsikdaj deležni nekakšne diskriminacije: npr. leposlovno prevajanje, oblikovanje in ilustracija, glasbena interpretacija in oprema, arhitekturne, okoljske, medijske aplikacije in inovacije in kar je še takega. Razpis s pravilnikom je objavljen na spletni strani www. skladtoncic. org. Tam so navedeni naslovi, kamor naj stanovska društva, kulturne organizacije in posamezniki dostavijo predloge z utemeljitvenim gradivom. Zlato zrno ni priznanje le ustvarjalcem, je setev v samozavest in ponos Slovencev v Italiji, je delnica, s katero smo udeleženi pri sproščenem potrjevanju mnogoterih obrazov evropske identitete. Alpe Adria Art Pod tem imenom so v Bruslju 13. aprila odprli razstavo, ki sojo v Pilonovi galeriji Ajdovščina pripravili ob 30-letnici med regionalnega kulturnega dialoga pred časom. Med leti 1988 in 1999 je Pilonova galerija organizirala deset poletnih likovnih kolonij, ki so potekale v prijetnem, prvinskem okolju nekdanjega najmanjšega mesta na Slovenskem, Vipavskega Križa. Ideja o koloniji seje, značilno za takratni čas odpiranja kulturnih meja v Evropi, izoblikovala kot srečevanje domačih in tujih umetnikov, njihov izbor pa je bil praviloma opravljen med ustvarjalci, ki so delovali znotraj dežel skupnosti Alpe-Jadran. Med umetniki, ki so sodelovali pri tem projektu, je več takih, ki so sami - življenjsko ali umetniško - prekoračili deželne in državne meje znotraj prostora Alpe-Jadrana: nekateri so študirali v znamenitih šolah v tujini, drugi so se po končanem študiju preselili v druge dežele, nekateri pa so že kot otroci odšli v druge kraje, kjer so odraščali. Med udeleženci kolonije so bili tudi umetniki, ki pripadajo slovenski manjšini v sosednjih državah in ki so s svojim delovanjem med deželo rojstva in matično kulturo dobesedno tkali osebne in poklicne vezi znotraj celostnega skupnega prostora. Poleg omenjenih in slovenskih avtorjev so se kolonij udeležili številni Italijani (iz Furlanije in Veneta) in Avstrijci (iz Koroške, Štajerske in Zgornje Avstrije), na tej postavitvi so dodali dela Hrvata in Madžara. Za razstavo so v Pilonovi galeriji izbrali dela 32 avtorjev, umetniško in estetsko pripadajo razstavljalci različnim smerem od visokega modernizma do odmevov v duhu pop-arta, novega krajinarstva in prostorskih kompozicij. Ob prevladujočem slikarstvu je nekaj kiparskih kompozicij, pa tudi precej fotografskih spominkov za doživete trenutke srečevanja in ustvarjanja. Razstavo so odprli visoki predstavniki Slovenije, EU in Furlanije Julijske krajine, saj je pobuda za to prišla iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, k sodelovanju pa so takoj pristopili tudi sosednja dežela Furlanija Julijska krajina, ki je tudi v vlogi trenutno predsedujoča Delovni skupnosti Alpe Jadran Panonija. V imenu Slovenije je razstavo odprl minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ob tej postavitvi so prireditelji dodali dvojno majhno, a povedno razstavo fotografski h portretov nekaterih avtorjev, ki bo dalj časa na ogled v prostorih obeh predstavništev Slovenije in Furlanije. Izdali so tudi zloženko, ob glavni razstavi pa so uporabili obstoječ katalog. Kustosinja razstave je dr. Irene Mislej, avtor fotografskih portretov pa Primož Brecelj. Prejeli smo V nekaterih medijih in tudi v Vašem cenjenem tedniku sem v poročilih o podelitvi nagrade Vstajenje zasledil trditev, da je to “nagrada Mladike in Društva slovenskih izobražencev”, kar pa ne odgovarja resnici. Resje, da smo nekateri člani odbora nagrade Vstajenje tudi člani uredništva Mladike ali Društva slovenskih izobražencev, toda odbor nagrade Vstajenje je popolnoma samostojna in neodvisna ustanova, ki deluje neodvisno od obeh omenjenih institucij. Foto: www.jskd.si, Janez Eržen Naša pesem 2010 v Mariboru Med "srebrnimi" MePZ Hrast iz Doberdoba Prejšnji konec tedna je bilo v Mariboru na sporedu dvodnevno tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2010. Šlo je za 21. izvedbo tovrstne revije, ki se je je udeležil tudi MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Do-berdobski pevci so za svoj nastop prejeli srebrno plaketo mesta Maribor in zbrali skupno 88,7 točk. Letošnja udeležba na mariborskem natečaju je bila za Doberdobce že sedma zapored. V tem obdobju je zbor Hrast osvojil štiri zlata in tri srebrna priznanja. Program, ki ga je predstavil doberdobski pevski zbor, je segal v različna zgodovinska glasbena obdobja s posebnim poudarkom seveda na slovenski zborovski glasbi. Do-berdobci so nastop začeli z renesančnim motetom Jubilate Deo italijanskega skladatelja Giovan- so, a jo predstavi v modernejšem ključu. Med slovenskimi skladatelji je MePZ Hrast predstavil Tomaža Bajželja in njegovo Zasuta usta, ki je nastala po predlogi poezije Franceta Balantiča. Tudi v tem primeru govorimo o modernejši stvaritvi in sodobnem avtorju. Doberdobci so svoj nastop sklenili z ljudsko Gora Kaninova, rezijanskim napevom, ki ga je za zbor priredil nija Gabrielija iz 16. stoletja. Spored se je nadaljeval s skladbo sodobnega ameriškega skladatelja Randalla Stroopa Ubi caritas, ki se prav tako sklicuje na renesan- Ambrož Čopi. Zbor Hrast je bil tokrat edini zamejski predstavnik na slovenskem zborovskem natečaju v Mariboru. Omeniti pa je treba, da se prisotnost zamejstva na reviji Naša pesem s tem ni sklenila. V štajerski prestolnici je namreč kot dirigent MePZ Postojna nastopil Mirko Ferlan, mladi dirigent iz Nabrežine. Za svoj nastop so Postojnčani prejeli 82,7 točk in srebrno plaketo mesta Maribor. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je žirija Ferlanu za nastop podelila še posebno priznanje za perspektivnega zborovodjo. Tekmovanja, ki ga prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti, se je udeležilo 23 pevskih sestavov in približno 800 pevcev. Prve zmagovalke tekmovanja so bile članice dekliškega sestava Čarnice iz Ljubljane pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, ki so za nastop prejele 96,7 točk in celo vrsto posebnih priznanj. Na drugo mesto se je uvrstil Komorni zbor Krog iz Ljubljane pod vodstvom Žive Ploj Peršuh (93,7), na tretje pa Komorni zbor Orfej - Ljutomer pod vodstvom Romane Rek (93). AČ Trnovr 1 Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. S prispevkom »petih lahko pomagaš slovenski ustanovi... Sklad I Fondazione onlus DORČE SARDOČ Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč.