Št. 278.
V Ljubljani, torek dne 6. decembra 1910.
Leto I.
i Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 3. ari zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina zna8a: v Ljubljani v uprav-nlltvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; i poito celoletno K18*—, polletno K 9*—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1‘50. Za Inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
i Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredniitvo In upravntttvo je v Frančiškanski ulid St 8. Dopisi se poSUjajo uredništvu, naročnina upravniStvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Naš ponos!
Koncertni mojster Matej Hubad živi samo umetnosti. Vse njegovo mišljenje, vse njegovo delovanje je osredotočeno na po-vzdigo slovenske pesmi. Njegova zasluga je, da je uvedel med Slovence pravo tehniško dovršeno petje.
V	nedeljo popoldne je bil Matej Hubad lahko ponosen in vesel, ko je videl nastop »Zveze pevskih društev*, težko priborjen napredek dolgoletnega, sistematičnega glasbenega dela.
Pevska in glasbena društva, ki so nastopila v nedeljo, se ne bavijo s politiko. In vendar je bil nedeljski koncert za napredne Slovence tudi važnega političnega pomena.
Velika dvorana ljubljanskega Narodnega doma in obsežni postranski prostori so bili namreč polni do zadnjega kotička. Klerikalci, ki so ta koncert bojkotirali, ker je bil v Narodnem domu, so doživeli tak fiasko, da se ga lahko sramujejo. Še veliko važnejše je dejstvo, da je pri nedeljskem koncertu nastopilo čez 300 najboljših slovenskih pevcev, kojih zbori se lahko kosajo v koncertnih priredbah s pevskimi zbori drugih večjih narodov. Najbolj značilno pa je, da so nastopili v nedeljo pevci, od katerih skoro nikdo ni pristaš klerikalne stranke. Odkar so namreč klerikalci okupirali pevsko društvo »Ljubljano* in napravili iz nje katoliško glasbeno društvo, so se v ostalih pevskih društvih organizirali pevci, ki stoje na strogo glasbenem in umetniškem stališču ter pevci, ki so pristaši naprednih protiklerikalnih idej in stremljenj. S ponosom lahko torej trdimo, da so v nedeljo priredili umetniško uspeli koncert z malimi izjemami sami naprednjaki, kakor so se tudi priredbe udeležili kot poslušalci le naprednjaki.
Ponosni smo na to tem bolj, ker vemo s kako podlimi sredstvi so hoteli in hočejo klerikalci uničiti vse napredne elemente in organizacije.
Pevovodja »Ljubljane* mali Svetek je hotel uničiti velikega Hubada! Vsled izstopa boljših pevcev naravnost obskurno gnjezdo klerikalnih pevcev, katoliška »Ljubljana* je imela zamoriti idealno — vzorno glasbeno Matico*!
Razven cefkvenih pevcev nimajo danes klerikalci vzlic tolikemu naporu nobenih ljudi, ki bi bili zmožni proizvajati umetne pesni; kajšele, da bi bili zmožni vzdržati slovensko glasbeno umetnost na višku. Nedeljski koncert je pokazal, kje je kultura, kdo je nositelj glasbene umetnosti, nedeljski koncert pa je tudi eklatantno pokazal kake reve in ničle so na tem polju naši klerikalci.
Ii slovenskih krajev.
Iz Domžal. Dne 2. t. m. je prineslo .Jutro* dopis iz Mengša, v katerem se dopisnik pritožuje, čez »imenitno* razsvetljavo in .lepe* ceste v Mengšu. Pri nas smo v tem oziru precej na boljšem, kajti s takimi stvarmi smo Domžalčani dobro preskrbljeni. Za razsvetljavo nam služita jasno nebo in luna, kar nas popolnoma nič ne stane. Kar se pa tiče državne ceste, lahko z mirno vestjo izjavimo, da se v tako škandaloznem stanju ni še nahajala nikdar, kar je za tako obljuden kraj kakor so Domžale nekaj nezaslišanega. Ali slavna cestna uprava res več ni zmožna skrbeti za red. Po cesti stoje do 15 cm globoke luže in to ena zraven druge. Skrajen čas je že, da se ti nedostatki odpravijo.
Splošni pregled.
„Drang nach Osten* v Rusiji.
Znani profesor Pogodin, ki stoji v ostrem nasprotju z ruskimi nacijonalisti in zagovarja Poljake in druge narodnosti, ki jih hočejo nacijonalisti rusificirati, je priobčil v listu .Južnij kraj* na naslov ofici-jelnih ruskih krogov spis o prodiranju Nemcev v Rusiji. Pogodin dobro pozna Rusijo in nje razmere in tudi Evropa mu ni neznana, zato dobro razume, kaj pomenijo posamezne nemške kolonije v Rusiji, ki jih ruska vlada s tako vnemo podpira. Pogodin v svojem članku kaže na pretečo nemško nevarnost. Popisuje najprej germanizacijo na Poljskem in prodiranje Nemcev na severnem bregu ter naseljevanje ob avstrijski meji. Toda Nemci so zapazili posebno bogato južno Rusijo in so se vrgli tja s celo silo, ker gre tam tudi pot v Perzijo. Južna Rusija pa je bila od nekdaj prava zakladnica ruske zemlje. Prof. Pogodin opozarja na nevarnost, ki preti na jugu Rusije in poživlja oficijelne kroge, naj prenehajo s svojim bojem proti domačim slovanskim avtohthonim narodom, naj obrnejo svojo pozornost na Nemce in njihove špekulacije, ki so Rusjji bolj nevarni nego poljska autonomija. Članek prof. Pogodina je zelo aktualen in vzbuja občo pozornost, dasi ni razkril nič novega in bi v Rusiji že zdavnaj lahko spoznali nemške nakane. Glasilo petrograjskih Nemcev .Petersburger Zeitung* se je seveda zaletelo v prof. Pogodina, imenuje ga šovinista in prenape-teža, polonofila in hujskača, ki hoče obrniti boj proti prijateljskemu nemškemu narodu, da bi imeli proste roke — sovražniki Rusije.
Timirjazev o perzijski železnici.
Timirjazev, član ruskega drž. sovjeta, ki se nahaja sedaj v Petrogradu in je posvečen v vprašanje glede perzijske želez-
nice, je izjavil, da sedaj še ni čas, da bi se razpravljalo o posameznih, točkah celega projekta. Sedanji položaj v Perziji ne dopušča, da bi se o tem razpravljalo. Negotovo je, da bi angleško ministrstvo razpravljalo o tej zadevi pred koncem februarja. Treba bi bilo oficijalnega in pozitivnega dovoljenja angleške in ruske vlade, predno se stori zadnji korak v tem vprašanju. Najprej je treba sestaviti poseben odbor, ki naj reši posebne točke, finančno vprašanje, možnost dobička in naj dobi garancije vlad, posebno denarne podpore francoske in nemške vlade, kar bo šele omogočilo, da se osnuje velika internacijonalna družba, ki bo prevzela nadaljno akcijo.
Kokovcev in Stolipin.
Kakor poročajo listi, ni resnica, da je prišlo med Kokovcevim in Stolipinom do prepira, enako so neresnične vesti, da Kokovcev odstopi. Vesti so bile baje tendenciozno izmišljene.
Razlaščevalni zakon v nemškem ministrstvu.
Kakor poročajo nemški listi, se je prusko ministrstvo v dveh sejah bavilo z razlaščevalnim zakonom. Ministrstvo se je baje enoglasno izjavilo proti uporabi tega zakona.
Vprašanje državne vere v Italiji.
Italijanska vlada b^je namerava v prvih mesecih leta 1911. predložiti komori zakon, po katerem se odpravi katoliška vera kot državna vera in postane država interkonfesijonalna.
Govor italijanskega ministra zunanjih zadev
je napravil zelo ugoden utis. Njegovo zatrjevanje, da se nahaja trozveza v najboljšem položaju in da je posebno z Avstrijo razmerje prijateljsko pozdravljajo nemški listi in vidijo v tem, da se bodo vezi tro-zveze pomnožile in okrepile. Tudi irredenti se poslej ne bo posvečalo toliko pozornosti. Sploh San Giuliano je imel uspeh, kakor ga je imel pred kratkim Aehrenthal, ko je govoril o svoji mirovni politiki in o razmerju napram sosednim državam. Toda slava takih govorov je navadno kratka, ker jih le prehitro pokažejo dobro poučeni ljudje v drugi luči. Dozdaj je vera v tro-zvezo in v mir sicer še neomajana, ker se je od treh strani navdušeno govorilo o tem, vendar vse besede še ne izpremene dejstev, ki so silnejša od besed. Republikanski poslanec Chiesa se je o govoru di San Giuliano izjavil, da je nasprotnik trozveze in je naročal ministrstvu, naj ne obnovi trozveze, dokler se o tem ne izreče ljudstvo oziroma parlament. On in njegovi prijatelji da so proti stroškom za vojaštvo, ki se vzdržuje in množi, zaradi miru, katerega porok je trozveza. Porok, ki rabi orožja, je slab porok miru.
Črna gora in avstrijska trgovinska pogodba.
Na Dunaju so zelo presenečeni in razžaljeni nad nenadno izpremembo, ki se je pokazala pri sklepanju trgovinske pogodbe z Avstrijo. Črnogorski posredovalci se kažejo namreč zelo malo naklonjeni trgovinski zvezi z Avstrijo in odklanjajo vse ugodnosti, ki jih ponuja ,Avstrija glede Boke kotorske, kjer hoče Črni gori pustiti skrajno lahko carinsko zvezo. Kakor se zdi, ima tu Italija svoje roke, kar bi bilo baje obžalovati. Prebivalci Boke kotorske bi občutno čutili vsako izpremembo, ako se pogodba ne posreči. Nekateri pa so mnenja, da stari Nikola zopet dela svojo kupčijo, ker ni več angleškega Eduarda, je poskusil drugod. Upati je, da se kmalu spozna, kje tiči vzrok tej izpremembi.
Črnogorsko-turška meja.
O	bojih, ki so se izvršili v zadnjem času na črnogorsko-turški meji, se poroča, da jih niso povzročili Črnogorci, kakor je trdilo oficijelno poročilo, ampak da so turške mejne čete, ki v njih služijo mnogi Albanci, začele brez povoda streljati proti vasem Velika in Plimlja in je na ta način prišlo do boja. Prebivalci so sicer imeli zapoved, da ne smejo streljati, toda ker so bili napadeni, so se morali braniti.
Rusija.
.Times* in drugi listi vedo povedati, da se vrše v Rusiji na tihem aretacije in da je aretiranih nešteto ljudij, posebno iz delavskih vrst, ker se je baje prišlo na sled veliki revolucijonarski zvezi. Oficijelno se te aretacije taje, ker se policija boji posledic. Aretacije se vrše baje v vseh velikih mestih, ako se namreč »Times* ni zmotila.
Dnevne vesti.
Ljulike je dosti tudi v vrstah na-rodno-napredne stranke, kot povsod drugod. Ta ljulika se mora iztrebiti, ker vsak pristaš narodno-napredne stranke bi moral biti resnično naroden (naglašamo to posebej!) in napreden. Klerikalci gledajo samo na število svojih pristašev, ne brigajo se pa čisto nič za njihovo kvaliteto. Pri narodno-napredni stranki ne bi smelo biti tako in za to bo »Jutro* posvečalo posebno pozornost »narodnjakom*, ki so narodni samo takrat, kadar jim narodnjaštvo kaj — nese.
Nemška Kranjska šparkasa je podarila za zgradbo velike kapelice v Rožni dolini pri Viču 300 K- Gospodje pri Kranjski šparkasi in naši klerikalci so si vedno dobri prijatelji.
Ljudsko štetje in klerikalci. V Ljubljani pomnožujejo število Nemcev: nemškutarji, oficirji, uradniki, profesorji, trgovci, učitelji, med duhovščino pa — nemški je
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[177J
Nista še bila petdeset korakov odondot, ko se je mrtvaško oglasila nova razstrelba, še strašnejša od prejšnjih. Vsa masa skal se je majala nekaj sekund. Nato je sledilo lantastno rušenje, orjaške skale so se razsule v zrak, in med njimi je Ragastens za hip zagledal črno in ožgano cunjo človeškega telesa ... Nato je padlo vse to s strašnim treskanjem v sotesko.
Ko se je razpršil gosti oblak dima in prahu, je bila krčma izginila. Skala Glava je bila porušena, podita, zdrobljena ... In na njenem mestu se je videla samo še zijoča jama, odkoder je bežalo na tisoče preplašene golazni.
Dočim so se ostanki Cezarjeve armade napol mrtvi od groze spuščali v divji beg, se je Ragastens z višine neke skale sklonil nad sotesko. Med bežečimi je oddaleč zapazil Cezarja, katerega je poznal po njegovem črnem konju in po oklepu. Zasmejal se je z glasnim, rezkim, ne-odoljivim smehom. Vsa strahovita napetost živcev, katere je potreboval za svoje čudežno delo, se je razsula v tem krohotu . . .
V	tem trenotku je Cezar dvignil glavo, kakor da je slišal vzlic kričanju. Videl je Ragastensa. In njegova pest se je iztegnila proti vitezu v gesti obupne grožnje.
»Do svidenja, Svetlosti* je kriknil Ragastens z vso silo svojih pljuč.
Toda Cezar, ki ga razbrzdana povodenj bežečih odnašala s soboj, je že izginjal za nekim ovinkom Peklenske soteske. Ragastens se je obrnil k Spadacappi.
»Hvala ti!* je dejal in mu pomolil roko.
»Ah, gospod, kakšna strašna zverina je bil ta menih!* »Da . . . brez tvoje pomoči bi bil jaz namesto njega frčal v zrak! Ali si ga videl, da si prišel na pomoč?*
.Čisto slučajno. Ker ste mi bili povedali, da hočete zapaliti mine, ki sva jih pripravila, sem se bil postavil nekoliko v stran od krčme na prežo, da bi videl učinek . . . Kar naenkrat pa vidim dvajset korakov pred seboj brcati nekaj črnega. Razstrelbe se začno in učinkujejo čudovito,.. Jaz gledam in vidim zverino . .. hotel sem reči, meniha . .. Vidim ga, kako plane kvišku kakor norec . . . sledim mu z očesom ... In glej! On teče proti krčmi . . . Jaz planem za njim ... in dospem baš o pravem času, da slišim njegov krohot ... V kuhinji krčme sem pograbil kladivo, stekel po stopnicah v klet . . . ostalo pa veste sami . . .*
»Hvala ti, vrli moj tovariš... Že dvakrat ti dolgujem življenje ..."
»Oh, kaj bi tisto! Jaz vam dolgujem še vse druge reči! Se vedno sem vaš dolžnik . . .*
.Toda — kje je kapitan?*
.Privezal sem ga k javoru, ki ga vidite tam doli.* »Dobro. Odvedi ga v Monteforte nazaj.*
»Pa vi, gospod?*
»Jaz se vrnem po soteski.*
In res se je Ragastens naglo obrnil proti robu planote, v bližini prve mine, ki jo je bil spustil v zrak, ter je nastopil pot navzdol.
Spodaj se je bila armada zaveznikov ustavila in ni
nadaljevala svojega bega. Izprva ni nihče razumel tega trčskanja, ki je sledilo kar po vrsti. Ko pa so videli padati ta dež ogromnih skal, ko so videli, kako se cepijo in rušijo cele stene strmih bregov ter mečkajo njihove preganjalce, se je izvil vsem prsim isti krik navdušenja .. . Vsa armada je razumela, da je Monteforte rešen in da so čete Cezarja zdrobljene.
To je bilo brezmejno veselje! Poveličevali so neznanca, ki je bil otel armado in mesto. Kar je bilo še poveljnikov pri življenju, so se bili zbrali ter so zrli na sovražnikov poraz. In tudi oni so se vpraševali, kdo je tako v poslednjem hipu segel vmes ter udaril z bliskom in gromom, kakor bog, ki jim hoče pomagati. Ta trenotek pa so zapazili moškega, ki je plezal z vrha v dolino.
.To je Ragastens!* je kriknil Giulio Orsini. .Moral bi si bil misliti! . . .*
Ime Ragastensovo je šlo od ust do ust. In ko je vitez naposled dospel v sotesko, ni imel časa, da bi skočil dobro na tla; tisoč rok se je iztegnilo proti njemu, čutil se je pograbljenega, objemanega, poljubljanega, napol zadušenega
—	tako da bi bil kmalu poginil od lastnih prijateljev, ko je šele jedva ušel smrti . . .
Ko se je ta burna radost nekoliko polegla, so odrinili proti Montefortu. Ragastens, ki je bil skočil na konja, je korakal na čelu, kakor poveljnik armade, ki se zmagoslaven vrača domov; tako so hoteli vsi častniki in poveljniki, kar jih je bilo še živih.
Ragastens se je z utripajočim srcem napotil proti palači grofa Alma.
»Zdaj ni več grofa Alma, niti Manfredi ja, da bi bil soprog kneginje I* si je dejal kakor v sanjah.
______________________________ (Dalje.)
zuiti, ki imajo svoje taborišče ob Elizabetni cesti. Nemški gospodarji in gospodinje pa vpisujejo celo slovenske dijake in dekleta med nemške ljudi, t. j. „z nemškim občevalnim jezikom*! Tako se naše število striže na vseh koncih in krajih.
Za ljudsko štetje, ki je važen moment za naš narodni obstanek, se pri nas na Kranjskem nič ne stori. Med tem, ko se ■drugod vse giblje, ljudstvo podučuje in o stvari javno predava, drži pri nas inteligenca roke navskriž in čaka — kaj bo. Nemci in Lahi se brigajo vse drugače za narodno politiko.
Klerikalci so v zadregi in ne vedo kaj bi začeli. Živahno gibanje v vrstah na-rodno-napredne stranke v najnovejšem času jih spravlja v slabo voljo in za to — psujejo, kar se da. Kadar klerikalci psujejo pomeni, da se jim ne godi dobro in za to nas njihova slaba volja resnično veseli.
Nobel detektiv je bivši policijski stražnik Martin Gerlovič. Ko je bil pred-sinočnjem v službi, si je v Selenburgovi ulici mogočno zapalil smodko ter puhal proti Zvezdi in delal veter kot kak ameri-kanski Sherlok-Holmes. Ko bi znal ta Martin Gerlovič svojo službo tako pogoditi, kakor smodko kaditi, bi bil še na mestu, žal da je stvar ravno narobe.
Vrazova Akademija »Matice Slovenske" bo v nedeljo dne 11. decembra 1910. v polu 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Že v soboto pridejo v Ljubljano zastopniki raznih jugoslovanskih kulturnih društev, kakor zastopniki: »Matice Hrvatske", »Društva hrv. književnika”, »Hrv. Ped. knj. zbora", »Brače hrv. Zmaja", »Saveza hrv. pjevačkih društava", »Matice Srbske" v Novem Sadu, »Srbske književne zadruge" itd.
V soboto zvečer bo gostom na čast v gledališču »Tannhauser", v nedeljo po Akademiji pa banket v hotelu »Tivoli".
Družba sv. Cirila In Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala za miklav-ževo Gojmir in Dušan Pipenbacher vsak po 5 K, skupaj 10 K. Ta mlada rodoljuba bodeta prijetno miklavževala v družbi ljubljenih roditeljev, privoščita pa mladim slovenskim bratcem in sestricam ob mejah tudi nekaj tega veselja. — G. Fr. Stele je pripeljal iz Kamnika celo vrečo — več kot en mernik — rabljenih poštnih znamk in stanjola. Pri nabiranju so mu pomagale razne gospice in gospodje — in seveda odlikovali so se zopet naši malčki. — Iz Severne Amerike — Winter Quarters — je poslal g. Anton Terbovc rabljenih poštnih znamk in prav ljubeznjivo pismo, ki sve-doči o izglednem rodoljubju pošiljalčevem.
V Winter Quarters imajo naši rojaki podružnico sv. Cirila in Metoda št. 9, ki šteje že 71 članov in članic, nekaj jih še pristopi. Na glavno podružnico v New Yorku št. 1 odposlali so letnine 35 50 dol. Gosp. Terbovc obeta, da hoče tudi v bodoče pri vsaki priliki delovati za našo miljeno šolsko družbo in nam pošilja prav lepih pozdravov. Mi g. Terbovcu hvaležno odzdravljamo, g. Steletu in njegovim sotrudnikom ter vrlima Gojmiru in Dušanu Pipenbacherju se prav iskreno zahvaljujemo. Živio I — Družba sv. Cirila in Metoda ima še dokaj božičnih razglednic v zalogi. Cena je nizka.
Tretji zabavni In plesni večer »Narodne čitalnice" v Ljubljani, ki se je vršil v soboto zvečer v Narodnem domu je izpadel v vsakem oziru izvrstno. Vse čital-niške prostore je napolnilo odlično občinstvo. V plesni dvorani se je pričel ob 9. uri ples, v damski, obeh igralnih in v bralni sobi pa se je razvila animirana zabava. Ob plesnem odmoru se je vršil v mali dvorani lep domač koncert, v katerem smo poleg krasnega bariton-samospeva čuli dve lepo izvajani vijolinski točki s spremljevanjem glasovirja in končno dva mešana čvetero-speva, od katerih je dr. Schwabov koncertni
Mali listek.
Književnost, gledališče in umetnost.
MOHORJEVE KNJIGE.
V	»Narodnem Dnevniku" je priobčil
A.	Novačan tri temeljite članke o Mohorjevi družbi pod naslovom »Mohorjeve", kjer prihaja do zaključka, da je treba z narodnega in naprednega stališča družbo bojkotirati. Tudi mi smo poročali o knjigah, povedali smo svoje pomisleke, grajali smo, kar je bilo slabega, pohvalili, kar je bilo dobrega, a nismo se postavili na bojkotno stališče, ker smo hoteli, da o tem izpregovore obmejni listi, da bi se potem nam ne očitalo hujskanje in narodnega izdajalstva. Nismo se izrekli niti za niti proti in smo celo pohvalili program družbe za prihodnje leto, namreč v celoti,ker ne vemo, s čim nas zopet koledar iznenadi. Vprašanje bojkota se namreč ne da na kratko odbiti in se da o tem premišljati. Družba namreč razpolaga s takim kapitalom, ki ga nekaj tisoč goldinarjev niti ne poveča, niti ne pomanjša, ukoreninjena je tako, da je nobena druga družba ne izruje in ko stojimo pred vprašanjem: ali je boljše to, ali nič, ne moremo reči: nič. Zato se nismo odločili za bojkot vkljub temu, da smo v celoti istih
valček »Dobro jutro" poslušalstvo naravnost očaral. Do pol 3. ure je trajalo nato v plesni dvorani najživahnejše vrvenje, pa tudi zabava med ostalimi gosti je dosegla višek prijetnosti in neprisiljenosti, katero je vesel pevski zbor s svojimi narodnimi pesmicami le še pomnožil.
Vedno enak je praporščak 27. pešpolka neki J., ki brez izzivanja mirnih ljudi menda živeti ne more, ker sicer ne bi v nedeljo po noči zopet pretil mirnim pa-santom na Šentpetrski cesti s svojo bridko sabljico, ki jo je celo iz nožnice potegnil, samo da bi se pred dekletom, ki se je nahajalo v njegovi družbi, pokazal »hrabrega". Bilo bi dobro, ko bi take in slične reči ponehale, ker vojaštvu ne delajo nobene časti.
Blato v Ljubljani je tako, kot v kaki vasi. Po glavnih ulicah moramo dobro paziti, da ne zagazimo v blato do kolen, po stranskih in bolj oddaljenih ulicah je pa prava tortura peš hoditi. Vemo, da snaže-nje ulic stane denar, ali poboljšati se morajo te razmere vseeno, ker drugače bo Ljubljana kmalu razvpita kot najbolj blatno glavno mesto v Avstriji. Drugod so mala, provincijalna mesta bolj čista kot naša »prestolnica".
Glasbena Matica. Pevski zbor Glasbene Matice priredi s sodelovanjem popolnega orkestra »Slovenske Filharmonije" jutri zvečer v sredo 7. t. m. v veliki dvorani »Narodnega Doma" koncertni večer za svoje člane, njih rodbine, podporne člane »Glasbene Matice" in sploh prijatelje Ma-tičinega zbora. Vstop je prost.
Koncert Stella Kruger. Slovenska Filharmonija je pričetkom te koncertne dobe poudarjala, da namerava zaradi zanimivosti in raznoličnosti svojih koncertov vabiti tudi zunanje odličnejše soliste. Za koncert v nedeljo 11. t. m., ki se vršji v čast udeležencem Vrazove akademije, v Unionovi dvorani se je Filharmoniji posrečilo pridobiti znamenito virtuozinjo na goslih gdč. Stello Krliger iz Dunaja. Gdč. KrUgerjeva je bivša gojenka konservatorija v Pragi in učenka slovitega profesorja Sevčika. Zaključno izobrazbo ji je podal slavni belgijski virtuoz na goslih prof. E. Jsaije. Le ta ji je za njeno potovanje za umetnostjo dal spričevalo, ki mej drugim slove: Priporočam toplo vsem koncertnim društvom talent gdč. Stelle Krtigerjeve. Mlada umetnica je nekaj let študirala pod mojim vodstvom in v teku najinih študij sem videl, da se naravni darovi njene osebnosti razvijajo čim najsrečnejše. Gdč. Krtigerjeva ima sigurno tehniko, čisto tonovo svojstvo in prav globoko plemenito čustvovanje. Čaka jo lepa karijera. To spričevalo jim dajem iz svojega srca." V nedeljo, ko gdč. KrUgerjeva nastopi skupno z našim orkestrom, smemo torej pričakovati najlepšega užitka.
Lovsko razstavo je do nedelje 4. t. m. zvečer obiskalo 1200 oseb.
Politična in prosvetna društva naj bi posnemala šentjakobsko politično društvo ter nakupila in razdelila med člane po 1 izvod »Volilnega katekizma".
Rešilni oddelek prostovoljnega gasilnega društva preskrbel je v času od 26. novembra do 3. decembra 11 voženj in sicer je prepeljal 1 bolnika na Studenec, 3 bolnike iz kolodvorov, 6 pa iz mesta v bolnico, 1 bolnika pa je prepeljal iz bolnice v hiralnico.
Rok za vložitev hišnih In stano-valnlh Imenikov je že koncem novembra potekel, na kar se hišni gospodarji mesta Ljubljane opozarjajo.
Mestna zastavljalnica opozarja lastnike efektov (t. j. obleke, perila, koles, šivalnih in pisalnih strojev, slik itd.), da se bodo tekom meseca decembra lanskega leta zastavljeni predmeti prodali
mislij, kakor »Nar. Dnevnik" in se z A. Novačanom in njegovimi mislimi popolnoma strinjamo. Vprašanje je zelo važno, zato smo premišljali o njem, predno pa rešimo vprašanje bojkota, smo mislili o nadomestilu, ki ga moremo dati narodu namesto Mohorjevih knjig. Resnica je, da ne moremo ustanoviti družbo, ki bi bila tako bogata in popularna in to je, kar drži Mohorjevo družbo. Zato smo mislili, napredna javnost naj družbo podpira in naj skuša doseči, da družba ohrani nestrankarski značaj, ker pa se družba sama postavlja na ultraklerikalno stališče, je treba misliti, kako bi se podalo lepega in pametnega berila onim našim naprednim družinam, ki se ne strinjajo s pisanjem Mohorjeve družbe. Mislili smo in smo prišli na Slovensko Matico. Zakaj ? »Matica" je bila ustanovljena prav zato, kakor Mohorjeva družba, le da se je tam zahtevalo katoliških knjig tu pa ne. Bili so časi, ko si je Slovenec štel v dolžnost, da je pri Matici, vkljub temu, da ni nudila kaj posebnega. Ti časi so minuli in treba bi bilo s časom računati. Mislim si tako: 4 K marsikdo nerad da za »Matico", ker mnogo njenih knjig, posebno znanstvenih ne potrebuje, pač pa bi marsikdo rad dal 2 K, da bi prejel njene leposlovne knjige, ki so tega denarja pošteno vredne. Naredilo bi
na javni dražbi, če se ne rešijo vsaj do 14. decembra t. 1. V skrajnem slučaju je rešitev tudi še mogoča na dražbi sami pred tretjim klicem. Dan dražbe se bo pravočasno naznanil.
19 aretacij. Ljubljanska mestna policija je zadnja dva dni aretirala 19 oseb in sicer večinoma razne sumljive ponočnjake, dalje več tatvin osumljenih ljudij, hazardnih igralcev in beračev in jih izročila pristojnim sodiščem.
Dva nevarna pijanca. V soboto zvečer sta popivala v neki* gostilni v Kolodvorski ulici 24 letni brezposelni hlapec Anton Kovačič iz Male Račne in neki nepoznani hlapec iz Spodnje Šiške. Mesto, da bi plačala, sta se poskrila in hotela pobegniti, kar se jima pa ni posrečilo. Gostilničar je namreč takoj zapazil njiju skrivališče in ju odpeljal nazaj v gostilno ter prisilil, da sta plačala pijačo, nakar sta med raznimi grožnjami zapustila gostilno in odšla na dvorišče. Tu je eden izmed njiju z nožem v roki nadlegoval iz gostilne idoče goste in trdil, da bo po deseti uri hiša gorela. O polnoči se je Kovačič vrnil nazaj v gostilno, kjer ga je stražnik aretiral in oddal sodišču.
Silovit stanovalec. Ko je v soboto popoldne neki v bivši sladkorni tovarni stanujoči 55 letni hrvaški delavec iskal britev, je. vsled tega, ker je ni našel, pričel strahovito razsajati. Pograbil je svoje bodalo in ž njim razrezal dve podzglavji. Ko ga je nato prišel gospodar mirit, mu je nastavil bodalo na prsa in mu grozil, da ga bo zabodel. Ker je ta siloviti delavec neprestano grozil tudi pisarniškemu osobju tvrdke Czeczowiczka, je bil aretiran in odpeljan na deželno sodišče.
V	dobi sedanje neznosne draginje je važno za vsako, posebno delavsko družino, da ne izdaja po nepotrebnem denarja za kurjavo. Zato je zelo priporočljiv šent-janški premog, ki je izvrstne kvalitete in pri 100 kg za 60 vinarjev cenejši od vsakega drugega premoga, ker stane 50 kg postavljen v hišo, K 1’20. Naročila za šentjanški premog sprejema Prodajalna pisarna v Šelenburgovi ulici štev. 7., I. nadstropje.
Raj je komu prinesel sv. Miklavž.
Razni otroci so dobili preteklo noč od sv. Miklavža darove in nihče ne pričakuje od mene, da bi vse te silne darove naštel, ker mi niti od daleč ne bi dostajalo prostora, pa tudi za to, ker še nisem dobil poročil iz celega sveta in iz vsake hiše.
Omejim se torej samo na poročanje o tem, kaj je prinesel Miklavž nekaterim bolj znanim ljubljanskim otrokom in začnem z znanim otrokom na Bleiweisovi cesti, baronom Schwarzom, ki je — kot deželni predsednik — gotovo najimenitnejši otrok ne samo v Ljubljani, nego na Kranjskem sploh.
Ko je šel sinoči baron Schwarz spat, si je »odšraufal" glavo in jo položil na mizo z željo, da bi mu Miklavž vlil v glavo malo možganov. Sv. Miklavž je res prišel in dolgo je ogledoval Schwarzovo prazno glavo, potem pa je vzel košček papirja, napisal je na njega besede: »blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo," vtaknil ta listek v prazno glavo in izginil.
Pri škofu Jegliču je našel Miklavž nastavljeno rdečo brošuro. Svetnik je nametal na mizo vse polno raznih pornografskih knjig, a spečemu škofu je vtisnil v roko listek z napisom: »ne piši več, ker vse to,
o	čemur si pisal v rdeči brošuri, je bilo že stokrat napisano."
Tudi dr. Šušteršič je upal, da mu Mi-
še torej lahko tako kakor je danes v vseh društvih, ki hočejo vsestransko ustrezati, namreč: Matica naj bi imela člane po 4 K, ki dobe vse publikacije in po 2 K, ki dobe samo leposlovne publikacije. Ta leposlovni del naj bi se primerno spopolnil s poučnimi popularnimi spisi, s prevodi in z brošurami, da bi n. pr. prišel književni dar lahko tudi na 6 knjig. Pri Matici so člani, ki jih zanimajo samo učene publikacije in so člani, ki jih zanimajo samo leposlovne in zabavne publikacije. Zakaj bi se ne ustreglo vsem in bi se dalo onim učenosti, tem zabave in pouka. Zdi se mi, da bi na tak način lahko rešili to vprašanje in bi imeli društvo, ki bi nudilo za 2 K, lahko mnogo lepega čtiva za zabavo in pouk naroda brez postranskih klerikalnih namenov. Matica bi imela od tega le vdobiček in bi lahko nam postala to, kar je Cehom »Matice 'lidu" ali Poljakom »Macierz Školna". Ni izrečena morda s tem še zadnja beseda, da pa se o tem premišljati. Že Moh. družba je prišla do tega, da si nje člani lahko volijo publikacije, isto je na drug način pri »Matici Hrvatski". Zakaj bi se tudi pri Slov. Matici ne dalo kaj izpremeniti, kar bi bilo v prid nji in ljudstvu. Za enkrat se mi zdi razširjenje Slov. Matice v tem smislu najboljša rešitev enega naših najvažnejših vprašanj.
klavž kaj prinese in ta mu je prinesel res
— pismo grofa Aehrenthala naslednje vsebine : »Hvala na nastopu v delegaciji! Obljubljam vam, da ne pozabim uslug, ki ste mi jih storili."
Celo ljubljanski policijski šef Lauter si je zaželel darila od sv. Miklavža v obliki —‘kakega odlikovanja in je zato nastavil sinoči, predno je šel spat — svoj frak. Sv. Miklavž je prišel in ko je zagledal nastavljeni frak, je pripel nanj — red popolne nezmožnosti . . .
Schwarzov intimus Fink je dobil — zajca s pismom: »Prosite me, da bi vam podelil malo poguma; zajec je tudi strahopeten in vendar živi — dokler ga lovec ne vstreli. — Sv. Miklavž."
In jaz? K^j sem jaz dobil?
Šibo!
Da, dobil sem šibo in naslednje pismo: »Dragi Bav-bav! V nebesih čitamo vsak dan »Jutro" in ako vidimo, da si ti kaj napisal, smo vsi veseli.. Prinesel sem ti novo šibo, da boš ložje pretepal one, ki to zaslužijo.
— Pozdravlja te v imenu vseh nebeških prebivalcev — Sv. Miklavž.
To pismo sem dobro shranil in kadar mi poreče še kdo, da sem hudoben, mu pokažem pismo sv. Miklavža . . .
Bav-bav.
Razne vesti.
* Društvo bolgarskih časnikarjev je
imelo svoj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Abrašev, za tajnika Wepenkov, za blagajnika Kristov.
* Pangermanizem in njegovi cilji‘“, je naslov knjigi, ki je izšla v zalogi belo-grajskega dnevnika »Novo Vreme".
* Karlu Mayu, znanemu nemškemu pisatelju se je dokazalo, da je ponaredil doktorsko diplomo.
* Društvo „Medulič", ki ima sedaj v Zagrebu svojo razstavo se je obrnilo na dalmatinski dež. odbor za podporo in je dobilo subvencije 1000 K.
* Bosanski deželni zbor je dal hrv. kralj, gledališču v Zagrebu 9000 K podpore v ta namen, da priredi prihodnje leto v Sarajevu nekoliko predstav.
* Srbska gimnazija v Skoplji v Ma-cedoniji se je začela staviti pretekli teden.
* Morilec bankirja Kiša. Praška, -policija je dobila poročilo, da je ubegli morilec bankirja Kiša iz Prage bival pred kratkim kakih deset dni v Gradcu, kjer je stanoval v hotelu. Hotelir ga je spoznal po fotografiji. Nadaljna poizvedovanja po morilcu so ostala brezuspešna.
* Kolera v Bolgariji. Sanitetne oblasti so objavile oglas, da se po vsej Bolgariji že dolgo ni pripetil noben slučaj kolere in je torej Bolgarska izven vsake nevarnosti.
* Strahovita eksplozija na Turškem.
V	mestu Kumanovo je bilo vsled eksplozije tamkajšnje železniško [skladišče popolnoma razrušeno. Na kolodvoru so popokale vse šipe. Preiskava je dognala, da je eksplozijo povzročila neka poštna pošiljatev, obstoječa iz več kg dinamita, ki naj bi pri prihodu v Skoplje eksplodiral. Odpošiljatelja, nekega bolgarskega hotelirja so aretirali in izročili sodišču.	*
* Petkratna morilca. V mestu Har-kovu na Ruskem sta dva prisilna kaznjenca ubila z železnim drogom dva paznika, jima vzela samokrese in ključ in zbežala na dvorišče, kjer sta ustrelila tri paznika, tri pa smrtno nevarno ranila. Ko sta nato hotela preplezati zid, so ju zadele kroglje in sta se mrtva zgrudila na tla. Drugi kaznjenci so se vedli popolnoma mirno in se niso hoteli pridružiti uporu.
* Tolstoj in Čertkov. Najstarejši sin Tolstega, Lev Levič Tolstoj, ki je tudi znan po svojem spisu »Chopinov preludij", je priobčil v nekem ruskem listu izjavo, da je znani tajnik pokojnega Tolstega, Čertkov, kriv prezgodnji smrti Tolstega, ker je slabo uplival na Tolstega, da ni bil njegov prija-jatelj ampak pravi sovražnik in da ga je imel popolnoma pod svojo oblastjo, lija Tolstoj, četrti sin pisatelja, dementira te vesti in izjavlja, da se dela Čertkovu krivico, ako se ga sodi tako, kakor piše Lev Levič Tolstoj, in da je imel Čertkov blagodejen uplivvna Tolstega. Odhod Tolstega ni zakrivil Čertkov, ampak si je izbral Tolstoj sam to pot, da se odtegne svetu, kakor je to povedal v pismu, ki ga je zapustil pri odhodu.
* Dr. Dušan Mokovlcky, znani zdravnik Leva Tolstega, izda v najkrajši dobi svoj spis o Tolstem, v podobi dnevnika, kjer bo mnogo zanimivosti iz življenja velikega ruskega pisatelja. Dr. Mokovicky je rodom Čeh in je bil pri Tolstem 6 let. Vrnil se je v zadnji dobi domov na Slovaško, kjer bo baje postal okrožni zdravnik. Drugi trdijo, da se vrne v Rusijo. Njegova knjiga budi že zdaj mnogo zanimanja.
* Časnikarska šola v Varšavi. Društvo poljskih pisateljev in časnikarjev je sklenilo, da se osnuje v Varšavi časnikarska šola in se je izvolil poseben odbor, ki naj izdela celoten načrt.
* Poljaki v Braziliji so ustanovili svoj »Zwiazek narodovvi polski", ki ima
skrbeti za izobrazbo in prosveto med poljskimi kolonisti v Braziliji, ter podpirati poljsko obrt in poljska podjetja.
*	Otroško truplo v zaboju. Iz Krakova poročajo: Poštni urad v Okoczynu je prišel pred kratkim na sled strahovitemu grozodejstvu. Na pošto je došel namreč neki zaboj za neko kmečko rodbino. Ker so iz zaboja neprestano padale zelo čudne kaplje, se je uradniku zdela stvar zelo sumljiva, zlasti, ker so bili navedeni za vsebino »čevlji*. Ko je v navzočnosti ravnatelja odprl zaboj, je razkril strahovito grozodejstvo. V zaboju je namreč ležalo kakih 14 dni staro dete, ki je imelo obe nogi zvezani, v ustih pa bato. Popolnoma jasno je, da je bilo dete skrito v zaboju živo, a se je zadušilo. Morilcu še niso prišli na sled. Vendar je pa gotovo, da kmečka rodbina, na katero je bil zaboj odposlan, z umorom ni v nikaki zvezi.
Nkjnovejša telefonska la brzojavna porabila.
Bienerth v avdljencl pri cesarju.
Dunaj, 5. decembra. Včerajšnja av-dijenca avstrijskega ministrskega predsednika barona Bienertha pri cesarju je trajala skoro poldrugo uro. Bienerth je poročal cesarju o parlamentaričnem položaju. Kakor se poroča, se je cesar jako povoljno izrazil
o	zadnjem govoru ministrskega predsednika v državnem zboru in izjavil, da bo njegov govor gotovo dobro vplival na stranke.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 5. decembra. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala debata o indemnitetni predlogi. Honvedski minister Hazay je predložil zbornici dve zakonski osnovi o votiranju re-krutnega kontingenta za 1. 1911. Nato seje oglasil k besedi srbski poslanec, član koalicije Aleksander Popovič, ki je v ogrskem govoru zagovarjal pravico, da smejo hr-vatski delegati v ogrskem državnem zboru govoriti v hrvatskem jeziku. Izjavil je, da je postopanje ogrskih poslancev v tem oziru napravilo na hrvatske delegate jako mučen utis. Vsled tega se je le še poostrila situacija, ki je sedaj še bolj kritična, ko za časa glede vprašanja železniške pragmattke.
Stališče hrvatskega bana omajano.
Zagreb, 5. decembra. Kakor se trdi iz zelo zanesljivih virov, je stališče hrvatskega bana dr. Tomašiča jako omajano. Gotovo je, da Tomašič ne bo več funkcijo-nira kot ban. Najbrže bo postal komisar, ali bo pa moral položiti svojo demisijo.
Zborovanje nemškega »Volksrata" za Koroško.
Celovec. 5. decembra. Danes je zboroval tukaj nemški „Volksrat“ za Koroško. Zborovanja se je udeležil tudi dr. Plautz iz Ljubljane, ki je v imenu kranjskih Nemcev poživljal koroške Nemce, naj priskočijo svojim »zatiranim* bratom na Kranjskem na pomoč in se upro vedno bolj naraščajočemu jugoslovanskemu gibanju.
Aiera Vaslč.
Belgrad, 5. decembia. Belgrajsko sodišče je falzifikatorja Vasiča izročila nazaj policiji, ker dokumenti, katere je ista izročila sodišču, ne dokazujejo vohunstva, ampak samo goljufijo. Obenem je sodišče odredilo, da se morajo vsa nemška pisma, katera je policija zaplenila v Vasičevem stanovanju, prevesti v srbski jezik, nakar bodo imenovani zvedenci, da povedo svoje mnenje.
Grof Forgach sekcijski šef.
DunajJ 5. decembra. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, bo sedanji avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach imenovan sekcijskim šefom v zunanjem ministrstvu.
Dve obravnavi proti italijanskim ireden* tom.
Dunaj, 5. decembra. Danes se je pričela pred dunajsko poroto obravnava proti vohunu Colpiju in sodrugom. Sodišče je sklenilo, da se vrši obravnava tajno. Istočasno se je začela pred graško poroto obravnava proti 13 italijanskim iredentov-cem, ki je istotako proglašena za tajno.
Italijanski nacijonalisti proti Avstriji.
Florenca, 5. decembra. Tukaj se je vršil danes v prvič shod italijanskih naci-jonalistov. Razpravljalo se je največ o notranji italijanski politiki. Govorniki so napadali Avstrijo in poživljali vlado, da skrbi za dobro oborožitev armade, ker je konflikt z Avstrijo neizogiben. Ko je neki govornik izjavil, da ima Avstrija danes najboljšo armado v Evropi, je državni poslanec Fo-scari temu ugovarjal in zatrjeval, da je silna orožna moč Avstrije samo pravljica.
Italija je veliko bolj pripravljena za boj in tudi bolje preskrbljena z orožjem.
Umazano perilo Franca Kossutha.
Budimpešta, 5. decembra. Današnji novi budimpeštanski večerni list prinaša senzacijonalna razkritja, ki so za Franca Kossutha jako komprimitjuoča. List trdi, da so se približno pred 60 leti, ko je umrl znani Lajos Kossuth, izdali po vsem Ogrskem oglasi, v katerih se je poživljal narod, naj zbira prispevke za pogreb Lajosa Kossutha, najslavnejšega Ogra. In v resnici se je nabrala tekom treh dni svota približno 164.000 K. Ta denar je bil potem izročen posebnemu ogrskemu odposlaniku, ki jefod-potoval v Turin na Laško, da uredi vse potrebno za prenos Lajosa Kossutha na Ogrsko. Pozneje je ogrski državni poslanec Otvčs pozval odposlanika, naj položi račun. Tega pa ta ni storil, ampak je izjavil, da je ves denar porabil za poplačanje dolgov Kossutovih obeh sinov, kajti drugače bi prevoz Kossuthovega trupla sploh ne bil dovoljen. Sedanji ogrski državni poslanec, bivši trgovinski minister Franc Kossuth, sin Lajosa Kossutha, je obljubil, da bo pozneje vrnil ves denar. A Franc Kossuth tega še dosedaj ni storil in ni povrnil niti onih 12.000 kron, s katerim je odposlanik poplačal njegove dolgove. Ta članek je vzbudil po vsem Ogrskem velikansko senzacijo.
Volitve na Angleškem.
London, 5. decembra. Listi trdijo, da so vse vesti, da misli angleška vlada vsled sedanjih volilnih rezultatov de-misijonirati, popolnoma neresnične. Vlada hoče počakati, da bo znan končen rezultat in bo šele potem izvajala posledice. Dosedaj je izvoljenih 58 liberalcev, 80 unijoni-stov, 8 pristašev delavske stranke inJS Redmondistov.'
Portugalska narodna skupščina.]
Lizbona, 5. decembra. Splošno se domneva, da se snide portugalska narodna skupščina v prvi polovici meseca aprila prihodnjega leta, ker se bodo volitve vršile še pred prvim marcem.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 6 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Hoška obleka in perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro .Jutra*.	409	10—4
Kupujte ,JUTROM
Izvod samo 4 vinarje.
Zahvala.
Vsakomur, ki je kakorkoli lajšal trpljenje naši pokojni, blagi materi, izrekamo presrčno zahvalo. Hvala vsem, ki nas niso pozabili v teh dneh žalosti. Hvala vsem, ki so rajnico spremili k zadnjemu počitku. Hvala bratom »Sokolom*, slavnemu gasilnemu društvu in mestni godbi, ki so tej vrli ženi izkazali poslednjo čast. Naša najiskrenejša zahvala bodi vsakemu posamezniku in vsem skupaj skromno plačilo za dokaze so-čuvstvovanja in prijateljske naklonjenosti!
V	Metliki, 2. decembra 1910. Rodbina Ganglova-Predaličeva.
ljučavničarski mojster ■
isce
kompanjona
za večje zelo ugodno podjetje, ki bi bilo brez konkurence edino te vrste pri nas.
Uspeh zagotovljen.
Zahteva se najmanj 10.000 K kapitala in smisel za obrt in kupčijo.
Ponudbe pod „10.000“ na inseratni biro »Jutra*.
Nova, moderno zidana enonadstropna h|CQ
z vrtom se proda za K 15.000; plačati je takoj *K 5000.
Spodnja Šiška, Planinska cesta štev. 268.
na prodaj!
Še nekaj krasnih stavbenih’ parceTv sredini mesta na vogalu Kuhnove in dr. Val. Zarnikove ulice. *
Opozarja se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. — Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta št. 5.
en Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek zaumivagje glave.
Najbolj še učinku joči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Elchter, Dunaj IX. Sobieskygasses.
Zalogo Ima A. MOLL, lekarnar, Dnnaj L, Tuchlauben št. 9.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo	17	Oafin	Lepo
darilo! ,	“■	®	darilo!
CPHI TNnFD tehnična pisarna Dunaj XIII., JUair* 01jI1U1\UC,K HOtteldorlerstrasse 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl Izjemne cene.
Model lOlO.
Edino zastopstvo znamke
rcxi'
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - - -
Vsaka
slovenska rodbina naj rabi s amo
T0ALFTN0 M! LG, STEARINOVE m PAriNCV' SVEČE v KORiST
»DPU/BIsv. URILA im METODA«
- * V LJUBLJANI.* —
'Izoeiii%'in razpečava edino
MJPilnAČEK, tovarnar
Mm Kralove, češko.
Cene zmerne, vrsta vzorna!
Božična darila!
Predno st nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene 1 Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, Jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner*. Cenik zastonj in poštnine prosto!
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti Leopold Weiss, Dunaj LL Hofenedergasse 1. Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam,	izpadanju	in	osi-
velosti las. Cepiča	pomiri	živce in prozroči
dobro spanje in spočito glavo.
1	čepica z dvojno	ventilacijo . .	K	6*—
1	.	,	trojno ,	. .	,	8‘—
Balzam pospešujoči rast lasjn brade z uporabnim navodilom
I	1 stekleničica ... K 2.—
1 M ...» 4’----------------
1 » ...» 6'— Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročita čepice naj se navede obseg glave.
P. FRČTSCHER, Dunaj III.,
Barlchgasse 17.
Klobuki, cilindri,
čepice, kravate, perilo, samo zadnje novosti, v modni in športni i^.	trgovini	za gospode
■ P. MAMIC, Ljubljana,
' i-	 ■
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1
Primerna Miklav2eva In božična darila. aasmmmBssgssaBssaaKasmmmmmmmmmammaBTtmamBm
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Lep
bernardinec
7 mesecev star, čist in priučljiv se proda po nizki ceni v Slomškovi ulici 21 I. nadstr., desno.
Po lastni ceni zaradi pomanjkania prostora
za Miklavža in Božič
prodajam narejene obleke, zimske suknje, pelerine za gospode in dečke ::	kakor	tudi najnovejšo	::
konfekcijo za dame in deklice.
A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19
Izdelovanje ig-rač
ERNEST H0FFARTH jun., Dunaj VIII.,
mm PfeilgaSSe 34.
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura Huzarska	„
Planin, lovcev „
Dragonska	„
Ulanska	,,
Telesne straže ,,
Prekupovalci specljalni cenik.
obstoječa iz Čake, prsnega oklepa, sablje, patronske taške, puške v najfinejši izdeljavi
K 4-— „ 5‘— » 51— „ 5*-5-— 11 6-—
Razpošiijatev po povzetju.
Zapravljivec je
kdor svojim ljudem dopušča, da kurijo z drugim premogom, kot šentjanškim.
Šentjanški premog
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi za 60 vin. pri 100 kg cenejši, kot vsak drug premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo dostavljen irl t<3 sariio v mestnem okrožju
50 kg po K 1*20.
Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici 7., I. nadstropje sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babič, Dolenjska cesta, E. Kavčič, Prešernova ulica, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, I. Mencinger, Sv. Petra cesta,
B.	Sevar, Sv. Jakoba trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, Fr. Trdina, Stari trg, Ivana Tonih, Tržaška cesta, Uradniško gosp. društvo, Kongresni trg.
Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. Lud. Kotnik, trgovec v Sp. Šiški.
Učenec
poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem.
Ponudbe na inseratni biro ,Jutra “ pod *štev. 100“.
Lepa in koristna v
po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18.
K3 KS
Največja božična GS3 GSS
okasion prodaja
v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
'CTstaoa.ovljez.a lS-4'7.
TTsta-no-vljena, lS4t'7’.
J. J.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
Naj več ja zaloga pohištva
v
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Naj’nižje cene.	Najsolidnejše	blago.
Čudež a.merI3sa,nsl^e izid-TS-strije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim“)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i -prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti ' nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanes Jjvost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnem navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. lq.
Prvi
venski
v
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
za slu£ai potrebe Se v^dno priporodajo	TURK	lil BRATA ROJINA.
Nsgnižje cene!
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
kreditna bani
Stritarjeva, ulica štev. a.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
...	.	g	•	i	i	«
Rezervni fond: K 450.000.
 ___________________ A	\/VaA	U.CJUIAV/W	v	 V-----	J
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|o.