Posamezna številka 10 vinarjev.
Šiev. 87.	v umim v souoio, is. oprim isti
Leto M
== Velja po pošti: —
Za celo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2 —
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: s
za celo leto........ T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnat.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enosiolpna nelitvrsta po 2 J vin.
:	Poslano:	'
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
Dar Uredništvo ]e v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =ac
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telalona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Na napačnem poln.
Zadnjič smo razmotrivali jugoslovansko nacionalistično gibanje, ki teži za ustvarjenjem enega samega jugoslovanskega naroda od Drave do Soluna. Poleg tega imamo smer, ki zagovarja misel, naj bi Slovenci ostali samo Slovenci in svoj jezik ter kulturno samobitnost slejkoprej ohranili. To je mnenje dr. Rostoharjevo. Med Hrvati pa živi poleg tega v mladini, ki se politično oklepa starčevičanstva. samohrvatska. ideja, S slednjo, ki izdaja »mladinsko glasilo Pravaš , sc hočemo tu nekoliko pečati.
Radikalno - pravaška mladina, ki stoji sicer v popolnem nasprotju z jugoslovansko nacionalistično, se v bistvenem vprašanju dejansko z njo strinja. Razlikuje se od nje v tem, da se nasproti enemu samemu jugoslovanskemu narodu, ki naj bi nastal iz spoja slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, zavzema edinole za narodno kulturno osamosvojenje na temelju čistohrvalske narodno bitnosti, veže jo na z jugoslovanskimi nacionalisti to, da verstvo kot odločilni činitelj pri iem popolnoma izločuje in postavlja namesto nje »absolutno narodnost«, Ta misel veže Voš-njaka z Rostobarjem in oba s starčevi-čansko omladino.
Omenjeno glasilo »Pravafct si je to teorijo čisto programatično prikrojilo. Kar piše o »velikem pomenu narodne ideje za kulturno in (ast not leasi za politično osamosvojitev naroda, ima veliko na sebi. Narodna zavest in narodna ljubezen sta mogočna nravna moč. Kulturna povzdiga naroda je sploh samo na podlagi naravnih narodovih sposobnosti mogoča. Umetnost, znanost, gospodarska kultura, vse mora na kakšen način v narodovih posebnostih temeljiti; celo religija se jim, kjer ni prizadeto njeno univerzalno bistvo, primerno prilagoduje, da se v vsakem narodu bolj vkorenini. V iem pogledu je gojitev narodnostnega čustvovanja ne samo koristna, ampak v določenih nravnih mejah tudi dolžnost.
Velika zmota pa je narodnostno načelo postaviti nad versko, oziroma slednje v prilog prvemu popolnoma ignorirati. V tem oziru piše »Pravaš« skoro dobesedno tako kakor jugoslovanska nacionalistična »Nova Riječ«: > Mi težimo za izpopolnitvijo narodne morale«, to jc vere v absolutno moralnost narodne ideje*. Naša religija je nacionalizem!« Te besede jasno kažejo, da sloni tudi radikalno pravaška ideja, kolikor se tiče okoli »Prava-
ša*- zbrane mladine, na temeljnjo zmotni podlagi.
Narodnostna misel in čustvo jc lahko nravna moč, ni pa ne pravec nravnosti, ni njen cilj in merilo in tudi ne sankcionira morale. Morala je nekaj univerzalnega, za vse posameznike in vse narode obveznega, nam z absolutno obveznostjo kaže pot in način, kako doseči najvišje dobro, ureja v s a naša razmerja, izvira iz teineljnje resnice o pravem smotru našega življenja, kar pa je vse odvisno od religije, tudi če od krščanstva kot takega abstrahiramo. Dejansko pa je krščanstvo edino prava, najpopolnejša religija, iz tega krščanstva je vsklila v vseh narodih Evrope tista visoka kultura, s katero se vsi ponašajo, in v tem krščanstvu temelji tudi najvišja nravnost. To je že proti Rostoharju poudarjal Aleš Ušeničnik, pišoč: »Narodno čustvo, ljubezen do naroda je brezdvoma j tudi lahko nravna moč kakor materinska | ljubezen, kakor ljubezen do samega sebe, ! nravna moč, ki je zmožna heroizma. A ni to vprašanje, vprašanje je marveč le, ali j ima ljubezen do samega sebe, ali materinska ljubezen, ali v našem slučaju narodno čuvstvo vse v sebi, kar treba, da pred pametjo obrazloži vsa iz tega čuvstva izvirajoča dejanja kot nravna. In tega nima ne ljubezen do samega sebe [ki je lahko egoizem), ne ljubezen do naroda {ki je lahko narodni egoizem). Naš argument je kratko ta: Če naj je narodno euvstvo prvo počelo nravnosti, mora dajati narodnost nravnosti moč in mora biti obenem merilo za dobro in slabo, za pravo in nepravo. To sta namreč nravnosti bitna znaka: iz nje ukaza je dolžnost in nje razsodba je pravec za nravno življenje. A narodnost sama nc more utemeljiti ne enega, ne drugega, Sama narodnost mi ne more biti kriterij za dobro in slabo. Z narodnostjo se na primer dobro strinja ekspanzivnost, težnja, da se narod kolikor mogoče bolj razraste in si asimilira tudi tuje elemente, toda je li zato že vsaka ekspanzivnost v soglasju z nravnostjo? Vsi obsojamo neke vrste ekspanzivnost nemštva, italijanstva, mažarstva. To je dokaz, da imamo kriterij nravnosti od drugod in ne iz narodnosti. Ta argument je tem močnejši nasproti modernim, ki za postanek naroda mnogo bolj poudarjajo asimilacijo kakor pa enotni rod. Pruski pomorci n. pr. so bili Slovani, a tuja sila jih je ponemčila: po rodu so Slovani, po narodnosti Nemci. A. iz narodnosti tudi ni mogoče zajemati nravne moči za vsa dejanja, ki jih pamet terja. Ljubezen do naroda me nagiblje, da mu branim pravice, a me ne odvrača, da bi inorodcem ne delal krivice, (Čas; 1913, 2. zv.)
Radikalna pravaška mladina se s svo-
jo teorijo sama odpoveduje vsemu orožju proti jugoslovanskim nacionalistom. Kaj pa more proti njim odločilnega navajati? Vsi skupaj so vendar enega mnenja, da je narodnostna ideja istovetna z moralno, da je to vsa religija. Tako nima ne eden ne drugi merila, s katerim bi presojal, katera narodnostna ideja je prava! Po tej narodni > religiji« imajo tudi nemški, laški in madiarski nacionalisti prav; sploh vsi. Med radikalnimi pravaškimi nacionalisti in jugoslovanskimi omladinci je vendar samo ta razlika, da eni trdijo, da je samohrvat-stvo« tista »absolutna narodna religija , drugi pa da jugoslovanstvov. Dokazati se pa seveda teoretično ne da ne eno ne drugo, neglede na io, da je oboje nekaj tako nedoločenega in meglenega, da samo na tem n i mogoče zgraditi prav niče-sar.
To smer je treba zelo obžalovati. Nemci so se narodno okrepili po krščanski romantiki, Ruse žene vsaj pravoslavno krščanstvo, preporod Italije temelji idealno v krščanskem umotvoru Danteja. Poganski absolutni nacionalizem brez višjih vidikov in univerzalnega stališča pa mora roditi le egoizem, omejenost in goli utilita-rizem. Ta mladina, ki je danes še idealna, bo izgubila vso idealnost, če se nc povspne do višjega, do vse obsegajočega religioznega ideala. In če bodo prišla narodna razočaranja, bodo postali najhujši skeptiki.
Kakor poroča »Slovenec« z dne 8. t, m., je razpravljal ljubljanski občinski svet v svoji seji dne 7. t. m, o samostalnem predlogu občinskega svetnika Štefeta o j zapostavljanju slovenskega jezika na glavnem kolodvoru v Celovcu. Veseli nas Korošce i o dejstvo tembolj, ker je bil sprejet la predlog z vsemi glasovi slovenskih obč. svetnikov slovenske prestoiice. Zahvaljujemo se vsem tem gospodom za njihov možati, odločni in potrebni nastop.
Škandalozne jezikovne razmere na glavnem kolodvoru v Celovcu kričijo do neba, kakor sploh vsa državna in avtonomna uprava na Koroškem v tem oziru, zato pa so tudi prava koroška specialiteta. Te razmere, katere delajo do danes Slovencem sploh toliko sramote, neprilik in tudi gmotno škodo in ki niso samo jezikovni škandal, ampak tudi prometna ovira, so znane vsem železniškim oblastem in uradom od postajenačelnika do Eksce-1 e n c e in temu še prav dobro. A kdo je. na Koroškem ministrstvo? Mari od cesarja imenovane Ekscejence? Kaj še! N e m -š k i V o 1 k s r a l« je ministrstvo na Koroškem in Ekscelenca je izvršilni organ te korporacije. In kaj je na Koroškem pra-
vica? Mari spoštovanje in izvrševanje postav? Kaj še! Smrt Slovencem! To je edina in najvišja postava na Koroškem.
Učinke tc postave okušamo koroški Slovenci v kipeči meri; a začela se jc prakticirati tudi /c na izvenkoroških Slovencih in ni nobenega dvoma, da bo padla germanska pest v prvi vrsti na k r a n j s k e Slovence, kateri so s Koroško tudi iz gospodarskih odnošajev v najtesnejši zvezi ne le po geografični legi Kranjske dežele, ampak tudi vsled dovažanja dobršnega dela aprovizacije mestoma Beljak in Celovec; posebno iz Gorenjske. Odkar je prevrtana Rožčica, nc obstajajo za nas več geografične meje posameznih slovenskih dežel; za nas je edino veljavna samo jezikovna meja. In ta meja seže ne samo do Celovca, ampak še mimo njega. Kljub tem dejstvom, katere so železničnemu ministru dobro znane, so jezikovni škandali na glavnem kolodvoru v Celovcu clo danes še na dnevnem redu in ni se še ojačil noben minister, ki bi reklamiral dostojnost za svojo vzvišeno uradno osebo. Nasprotno! Ekscelence so prišle in šle, gospodična na celovškem kolodvoru pa je ostala. Celovški kolodvor jc znan pod imenom: Koroška menažerija«. Tako daleč je pustila dozoreli železnična uprava prometne razmere v glavnem mestu koroške dežele, da ustreže strastni želji >Nemškcga Volks-rata«. In na podlagi § 14. se le žalostne razmere gotovo nc: bodo izboljšale. Avstrija potrebuje vojsko, in sicer vojsko — preti sebi; proti nemškemu samovladstvu.
Vočigled teh dejstev ne bo noben človek, ki ima zdrave možgane niti za treno-tek pomišljal in dvomil: je li občinski svet ljubljanski upravičen se potegovali za pravice Slovencev na Koroškem? Občinski svet ljubljanski nima sicer pravice, ampak celo dolžnost, potegovali se za pravic« Slovencev na Koroškem, tako iz narodnega in še bolj iz gospodarskega vidika, kajti železnične razmere na Koroškem sploh in ne samo v Celovcu ne zadenejo samo nas Korošce, ampak tudi kranjske Slovence in morda celo Ljubljančane, ki imajo korajžo biti to, kar so tudi izven meje kranjske dežele, namreč Slovenci. In vendar so se našli trije gospodje občinski svetniki, kateri so vložili proti predlogu svoj -veto«. Prvi se je oglasil dr. Ambro-sitseh. Ko bi predmet občinskošvetniške razprave ne imel tako žalostno lice za vse Slovence, bi človek dejal: »Je za poč't«. Po izvajanjih dr. Ambrositscha so jezikovni škandali na glavnem kolodvoru v Celovcu interna zadeva celovške občine. Do-sihmol smo koroški Slovenci vedeli samo to, da so mestni policaji, ki naše ljudi zapirajo, interna zadeva« celovške občine in šele g. dr. Ambrositsch nam je razodel,
LISTEK.
El-Rab:
v Ameriko.
Velika vrata so se odprla in ljudje so se vsuli iz cerkve. Kakor sc roj čebel v gostih trumah vsiplje iz panja in sc potem razprši na vse strani, tako so se vsipali ljudje iz cerkve in sc v dolgih curkih spuščali proti domu.
Zadovoljnost je bila na vseh obrazih in krasno jutro «e je zrcalilo v njih, kakor se žarki jutranjega solnca zrcalijo na rosnih kapljicah.
Tudi kmet Gregor je zadovoljno korakal proti domu. Ozrl se jc po rosnih travnikih, pomežiknil proti jutranjemu solnc.u in rekel: »Lepo bo!«
Počasi pa se je na vzhodu pokazal oblak, spočetka bel in majhen, potem pa vedno večji in temnejši.
Gregorjovo čelo se je zresnilo.
»Grdo bo!« je prevdaril.
Tedaj ga je došel glas:
»Bog daj dobro!«
Gregor je poznal ta glas in i;e je prestrašil.
»Bog — Gaber!«
Gaber je pospešil korak, da sta šla vštric. V zadregi je bil in ni vedel, kako bi začel.
»Hhm,« jc zakašljal, »lepo vreme
je!«
»Lepo — pa ne bo dolgo,« je odgovoril Gregor in s strahom pričakoval Gabrove besede.
»Hm — živina se ti lepo redi, Gregor?«
Gregor se je prestrašil tega vprašanja. S težavo je odvrnil;
»Ne morem se pritožiti —- čast Bogu!«
»Boš kaj prodajal?«
»Ej, kako se izogiblje!« si jc mislil Gregor in odvrnil: »Ne vem!«
Oba sta umolknila. Gregor je pospešil korak, da bi prišla brž do razpotja, Gaber pa tudi ni vedel, kako bi.
»Hm — saj veš,« je začel naposled, »saj veš — tisto sem mislil — nekaj imava skupaj — nekaj malega! — Sem hotel reči, če boš prodajal, na tisto nikar ne pozabi! Človek rabi denar — saj veš, kako je!«
Gregorju se je obraz nabiral v mračne gube. Roki je potisnil globoko v žep, kakor bi ga zeblo, in v tla je pogledal.
»Počakal bi!«
»Nc morem, Gregor, verjetni mi — ne morem! Vsaka stvar stane — denarja pa ni.«
Vesel je bil Gaber, da sla prišla do razpotja, kajti prav sitno mu je bilo.
»No, srečno, Gregor! Se no mudi ravno — pa vendar-lc nikar nc pozabi! Srečno!«
»Ne bom! — Tudi ti srečno!«
»Ne pozabi — ne pozabi!« se je na-tiliom hud oval Gregor in grdo pogledal za njim. — »Kajpa — 011 lahko tako govori, ker ne ve, kaj jc dolg! — Moj Bog! Na dolg da bi pozabil - na dolg!
—	Dolg! Kakor ubijavca slaba vest, tako mene preganja ta misel. Ivo zvečer truden ležem spat, zadnja misel: dolg
—	ko zjutraj vstanein, prva: dolg. Bog preloži, čo ne, ne vem, kako bo!«
Mislil jc in mislil in prevdarjal na vse strani, pa ni se mu pokazala rešilna pol.
Skrb, ki se je skrivala v gubah njegovega obraza, sc je povečala in na čelo je legel oblak.
Žena se je prestrašila, ko ga je zagledala vsega mračnega, in otroci, ki so z glasnimi »Ata, ata!« pritekli naproti, so osupnili.
Ali ko je mož zapazil ta srčkani drobiž pred seboj, sc mu je lice zjasnilo. I11 kakor se zjutraj umakne, megla, ko posije solnce, tako se jc njemu umaknil mrak s čela, ko jc zagledal otroke svoje.
»No, malčki — ali ste bili kaj | pridni?«	'
»Smo, ata — smo!« so zacvrčali vsi štirje.
»Kdo je bil najbolj?«
»Jaz — jaz — jaz — jaz!«
»Vsi štirje ste bili najbolj pridni'i — Lepo! Prihodnjič vam prinesem cu-krčka.«
»Oj. ata — cukrčka, cukrčka!«
Kriče so sc razkadili po veži.
Mož je bil vesel, ko je videl lo kipeče zdravje, in žena je bila vesela, ko je videla moža veselega.
V tistem trenotku pa se jc v Gregorju vzdramila črna pošast in krik-niJa: »Dolg!«
Veselje je nama h izginilo z njegovega obraza in skrb prešerno naselila na njem.
Najmlajši izmed otrok pa jc pritekel k materi, se stisnil k nji in zaše-petal:	•
»Mama ata so hudi!«
Žena se je ozrla na moža in tudi njej je skrb planila na lice.
»Nič niso hudi, Mikecl Nič sc jih nc boj!«
\liker je vtaknil prst v usta, se stisnil v kot in mislil: »Tudi mama so hudi.«
Zajtrk je bil gotov — posedli so molili in molčali.
Ko so tako secleli okrog mize, se je mož spomnil, da jc kot pastir vedel za
da spadajo tudi jezikovni škandali na »Koroški menažeriji« v interne zadeve te občine. Celovški župan dr. Metnitz bo djal: »Höher geht's nimmer. Dos is mir zu stark.« In, ali menite, gospod doktor, bi izročil ljubljanski občinski svet sestavo odgovora kakemu odvetniku, ako bi celovški občinski svet zahteval v Ljubljani dvojezične napise? Kaj še! Ta-le pogoj bi stavil: »Ako napravite v Celovcu nemško-slovenske napise, Vam ustrežemo.« In pokoj bo imel pred celovškim občinskim svetom na vse večne čase. Sicer govori pa na Koroškem vsak nemčur ravno tako kot je dr. Ambrositsch v tej zbornici govoril. Kot drugi se je oglasil občinski svetnik Pammer. On je Nemec in že zaradi tega mora biti ošaben. Dal pa je slovenskim občinskim delegatom zlat nauk: Da ni pametno, pustiti ježa v lisičji brlog; dasi Nemcem na Kranjskem ne manjka drugega kot ptičjega mleka. Tretji kralj v mednarodnih barvah in z rdečim plaščem je »dobri Slovene Kristan. Iz same slovenske »dobrote« se je odtegnil glasovanju v tako važni zadevi. A saj se poznamo. Vojak, ki ne ljubi svoje domovine, beži pred sovražnikom. In kralj take armade je Kristan.
Občinski odborniki slovenski pa so storili svojo dolžnost in to je njim v čast. Želimo le, da bi se pogosteje bavili s koroškimi razmerami.
Graienauer, državni poslanec.
XXX
KOROŠKO SLOV. ŠOLSKO DRUŠTVO
je zborovalo na velikonočni ponedeljek v Narodnem domu v Pliberku. Govorili so gg. Ražun, Grafenauer, Ilornböck i. dr. Shocl je bil dobro obiskan.
X X X
Nesramnost železniškega uradnika.
Rikarja vas pri Tin ja h: V torek, dne 14. t. m. sem prišel ob 6. uri zvečer iz Tinj na postajo Rikarja vas ter zahteval vozni listek v slovenskem jeziku v Celovec. Službujoči uradnik mi odgovori: »Ich verstehe nicht, was sie mir i da vorschwefeln.« (Ne razumem, kar ' mi tu naprej žvepljate!) Na mojo ponovno zahtevo mi je ponovno rekel: »Ich verstehe nich, was sie mir da vorschwefeln.« Nato ga vprašam v slov. in nemškem jeziku, če ve kaj je rekel. On je odgovoril v žaljivem, zasmehlji-vem tonu, da ve in da še ponovi to, če je treba. — Tako žali uslužbenec javno južne železnice potnike in slovensko občinstvo ter jih izpostavlja javnemu zasmehovanju. Takemu železniškemu uradniku je torej slovenski jezik »Vorschwefeln«. To je žaljenje Slovencev in to tembolj, ker je Rikarja vas čisto slovenska občina in v slovenski posesti. Ponovno prosimo našo delegacijo, da stori svojo dolžnost ter nas varuje pred takimi eksponenti nemškega »Volks-rata«!	Dr. Rožič
XXX
Kako se postopa pri Imenovanju notarjev na Koroškem.
Da je pri nas že skoraj vsak uradnik eksponent nemškega »Volksrata« in agrezivne nemške nacijonalne politike je znano. V tem smislu se vršijo pred vsakim imenovanjem poizvedbe celo pri nižjih uradnikih. To postopanje se
jc sedaj raztegnil tudi na notarska mesta.
Dosedaj so bili v slovenskih in je sedaj raztegnilo tudi na notarska dvojezičnih krajih starejši notarji, ki so bili sicer razvčn v Pliberku več. Nemci, toda političnega boja se navadno aktivno niso nikdar udeležili. Pač pa so bili člani nemških vojnih društev in odklanjali tudi slovenske pogodbe. Bili so tudi slovenskega jezika večinoma še precej zmožni. — Sedaj naj postane tudi to drugače.
V R o ž e k u na primer jo bil že zadnji notar Baumgartner politični vodja nemških nacijonalcev, ki ni samo aktivno posegel v volilni boj in dosegel tudi razdelitev rožeške občine na kvar Slovencev, ampak tudi v navadnem življenju proti nam skrajno sovražno nastopal. Prirejal je »Siidmarki-ne veselice« v velikem štilu in zbobnal pri takih prilikah Nemce iz vseli okrajev, tako da se je nemški pritisk in vpliv v rožeški okolici znatno povečal. Sedaj pa je bil imenovan v Rogatec in ga pri tej priliki štajerskim Slovencem prav toplo priporočamo.
Po vrsti, po letih in po kvalifikaciji je prišel v poštev za mesto v Rožeku sin celovškega notarja barona Martineza, ki je bil dosedaj večinoma v pisarni svojega očeta v Celovcu.
Ne vemo sicer, če je prosil za to mesto tudi kak slovenski kandidat, jasno pa je, da pri sedanjih škandaloznih razmerah sploh ne pride v poštev in če bi Nemci 10 let morali čakati, da se oglasi kak nemški prosilec.
Prej imenovani gospod baron Martinez ml. je nemški nacijonalec, član »Siid marko« in nemškega »Schulverei-na« in še drugih nemških društev, tako da je bilo njegovo imenovanje precej sigurno.
Slučaj pa je hotel, da je prišla njegova1 tašča baje Hrvatica, v Rožek, da si ogleda stanovanje, ki bi prišlo za zeta v poštev. Ker bržkone ui hotela, da, bi njen pogovor pri pregledovanju stanovanj razumele stranke, govorila je z baronico Martinez hrvaško, kar je slučajno čul tudi neki davkarski uradnik Ferdinand Nagi, zaupnik nemškega »Volksrata«, ki ima tudi med najnižjimi uradniki svoje zaupnike.
Kmalu nato pa je zvedel g. baron Martinez, da nima upanja dobiti to mesto, dasiravno je bil priporočen od celovškega župana Metnitza in drugih. Pri svojih poizvedovanjih je zvedel, da je proti njemu poročilo tega uradnika, češ da je njegova obitelj hrvaška in drugič tudi okolnost. da se kot rezervni častnik ne bo tako brigal za radikalno nemško nacijonalno politiko.
Vsled tega je moral g. kandidat baron Martinez letati od Poncija do Pilatusa, da razprši te pomisleke. Interveniralo se je za njega pri Doberni-gu, pri Purgerju in pri justičnem ministru, pri katerem je bil tudi sam. "
Povsod se je govorilo o prej imenovanih pomislekih. Baje se je g. kandidatu posrečilo razpršiti vse pomisleke, češ da tašče navadno ni tukaj, da je njegova rodbina strogo nemška, da je Član vseh nemških nacijonalnih društev in da se dosedaj samo radi tega ni udeleževal politike, ker ni imel prilike in da tudi oficirska čast ni v kvar nje-
govemu nemškemu nacijonalncmu mišljenju.
Vsled teh poizvedb in teh opravič-bah se je imenovanje zavleklo, tako da tudi g. baron Martinez do sedaj Še ni imenovan.
To je značilni način, kako se pri nas vršijo imenovanja, in sicer se vse to govori popolnoma javno, kakor bi bilo vse to samo ob sebi razumljivo. Proti taki brezpravnosti Slovencev ni drugega pomočka, kakor da se tudi slovenska delegacija zanima za vsako notarsko mesto na slovenskem zemljišču že vnaprej in da se taki slučaji spravijo v javnost. Treba bo tudi na shodih primerno povdarjati, da Nemcem ne zadostuje več nemški prosilec, ampak da mora svojo sovražnost proti Slovencem javno pokazati. Zalibog se tudi v tem slučaju vlada zopet krije z nemškim »Volksratom«. Rožeškim Slovencem pa priporočamo, da odgovorijo na to sovraštvo tako, da pri notarju govorijo vedno slovensko in zahtevajo tudi vedno samo slovensko pogodbe, ker nemških navadno itak ne razumejo ali pa jih napačno tolmačijo.
Bilančno poročilo „L?uflske posojilnice" zo upravno lelo 1913.
Dne 6. aprila 1.1. se je vršil občni zbor Ljudske posojilnice.
Iz tiskanega poročila načelstva povzamemo nastopno:
Odkar deluje naša »Ljudska posojilnica«, na svetovnem in zlasti na avstrijskem denarnem trgu še ni vladala tolika stiska, kot v minulem letu, ki je že osemnajsto od njene ustanovitve.
A vkljub neugodnim časom se jc zaupanje do našega zavoda pri našem ljudstvu le še bolj utrdilo, in to tudi vkljub temu, da so naši domači nepri-jatelji vse poizkusili, da bi to zaupanje omajali.
Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je v preteklem upravnem letu stanje h v a n i 1 n i h v l o g, ki jc znašalo koncem leta 1912. ... K 20,284.819-43 koncem leta 1913. naraslo na.....» 21,175.264-20
K
890.444-77
ter kaže napredek za
Negotovi in nejasni politični položaj jc tudi lansko loto sila slabo vplival na kurz državnih vrednostnih papirjev, ki je padel tako nizko, kakor ne že trideset let nazaj.
Posledica temu je bila, da se je tudi naš »rezervni zaklad za kurzne izgube«, ki smo ga lani dotirali z
vsoto.........K 72^16-11
znižal za.......» 64.400 30
ter se tako skrčil na . . . » 8.115.81
Gojimo pa utemeljeno upanje, da bo ugodni razvoj borznega kurza, ki se od novega, leta sem polagoma izboljšuje, sčasoma sam po sebi zacelil globoke rane, ki jih je zadal kakor drugim, tako tudi našemu »rezervnemu zakladu za kurzne izgube«.
Jasen dokaz zdravega razvoja našega zavoda je, da je pri sila težavnih lanskih razmerah »Ljudska posojilnica« dosegla najvišji dosedanji čisti dobiček, ki iznaša K 134.098-82.
V lanskem poročilu smo omenjali, da smo sklenili z deželo Kranjsko pogodbo, po kateri je prevzela vojvodma Kranjska jamstvo za vse hranilne vloge v tekočem računu pri »Ljudski posojilnici« ter da je to garancijo deželni odbor Kranjski javno razglasil v 282. št. »Slovenca« z dne 7. decembra 1912.
Opravičeno smo ob tej priliki zapisali besede:
»Denar, naložen pri »Ljudski posojilnici«, je shranjen tako varno, da bolj sigurno sploh nikjer biti ne more, ker jc vrhu lepega rezervnega zaklada in vrhu neomejenega jamstva članov tudi dežela Kranjska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo porok za vse pri njej naložene vloge.«
Ta prednost našega zavoda pa našim zavidljivcem ni dala miru. Begali so ljudi z raznimi obrekovanji in zlasti s trditvijo, da poroštvo dežele Kranjske nima veljave. Zaradi tega je naš načelnik, državni in deželni poslanec Franc Povše, porabil priliko, ko se je dne 24. septembra 1913 sešel v Ljubljani deželni zbor vojvodine Kranjske, da je vprašal v javni seji deželnega glavarja, kaj misli ukreniti, da se tem govoricam in sumničen^em pride v okonr?
Na to vprašanje je deželni glavar dr. Ivan Šusteršič še isti dan obširno odgovoril ter izustil med drugimi tudi te-le jasne in pomenljive besede:
»Deželna garancija za vse vloge pri ljubljanski »Ljudski posojilnici« Je pravnomočna in enkrat za vselej prav-noveljavna in vložnik ni s svojo vlogo nikjer bolj varen, kakor pri tem zavodu.«
Za deželnim glavarjem se oglasi deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz, ki kot vladni zastopnik izjavlja, da za sklepe deželnega zbora, oziroma odbora, s katerimi je prevzela dežela Kranjska jamstvo za »Ljudsko posojilnico«, cesarjevo potrdilo ni potrebno.
Iz teh izjav dveh prvih mož naše dežele in v tej -stvari edino kompetent-nih faktorjev izprevidi vsakdo, kako varno shranijo svoje prihranke tisti rojaki. ki imajo naložen svoj denar pri našem zavodu, ker vsakdo sme bit.3, prepričan, da ga vsled jamstva deželo Kranl&ke na Slovenskem ni zavoda, kjer bi mogel svoj denar bolj varno naložiti, kakor pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani.
Denarni promet v letu 1913 je znašal.......K 75,211.597'U
Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem leta 1913. . . K 21,175.264*20
Lastno imetje znašalo je dne 31. decembra 1913 .... K 719.203*00
Čisti dobiček je dosegel višino vseh do sedaj izkazanih dobičkov ter znaša isti, kakor že omenjeno K 134.098*82
Opomniti nam je še, da smo iz lastnega imetja pred dobrim letom dali deželi Kranjski za »deželni zadružni garancijski zaklad« vsoto K 100.000, ter da bi skupaj s to vsoto presegalo naša lastno imetje vsoto K 300.060. - . .. , , >irii!Hiiii!isiiiiiii!iu:ii]i!iMii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiöiiiiiiiiiiiiiiii!(iiiiiiiiiii(a
Pristopa te k „Jugoslovanski
Strokovni Zvezi"!
nillft>llim:i!mil!lllilllllllllllIIIIIIIII!IIIIHIIIIMIIIIIIilIIIII!llllll!ll!iillllllllk
seničje gnezdo, v katerem so bili štirje mladički. Vedno so odpirali lačne kljunčke in stara sta jim donašala hrane. Lepo so rastli, ko jih zaloti nekega dne srakoper in pomeče iz gnezda, da so žalostno poginili.
Ob tej misli se je možu čelo še bolj zmračilo.
Žena jc opazila to, njena skrb je rastla, a ni se upala z vprašanjem na dan.
Ni bilo šc polovico sklede prazne, ko je Gregor odložil žlico.
»Pa bi Še!« je prigovarjala žena.
»Terjal me je. da veš — Gaber!« je odvrnil Gregor.
»Terjal? Za dolg? Bog nas varuj!«
Žena je vzdihnila in odložila žlico. Mož je molčal.
Skrb je zagospodarila v hiši in žalost je razprostrla nad njo svoja temna krila.
Vsi so molčali. Kar sc oglasi Mi-kec, najmlajši:
»Ata, kaj pa je to — dolg?« t Mož in žena sta se spogledala in se grenko nasmehnila; nato so njej zaigrale solze v očeh, njemu pa se je na-gubančilo čelo.
»Dolg — veš, Mikec — dolg je pošast, huda, črna pošast, ki žre hiše in zemljo; cele grunte požre in živino iz hlevov.«
»Ali tudi ljudi žre?«
»Tudi ljudi žre!«
Ženi so se udrle solze, mož pa je pograbil klobuk in zbežal iz hiše. Zunaj sc je za trenotek ustavil, kakor bi nc
vedel dobro, kaj se z njim godi, nato pa je tjavendan krenil na polje: ven, ven iz hiše, kjer gospodari skrb, in nad katero plove žalost.
Oblaki so bili že zakrili solncc in skoraj prepregli nebo. In Gregor je bil vesel, da je tako.
Na poti ga je ustavil sosed.
»Hoj, Gregor, si že slišal?«
»Kaj praviš?«
»Ali si že ¿lišal, da pride . s Rakar domov?«
»Rakar? Iz Amerike?«
»Pisal je — danes pride! Silno bogat je. Žena in otroci so v malih nebesih.«
»Blagor jim! — In bogat je — praviš?«
»Zelo bogat.«
Gregor se je naglo okrenil.
»Zdrav, sosed!«
»Kam se ti tako mudi? Počakaj, Gregor — hoj, Gregor!«
Gregor ga ni več poslušal; hitel, skoro tekel je dalje svojo pot. Sosed je začudeno gledal za njim.
Gregor je hitel ven iz vasi. Nenadoma mu je bila prišla neka misel — nova in nepričakovano. Hotel je biti sam s svojo mislijo.
Prvi hip se je te misli razveselil, potem pa se je je prestrašil.
»V Ameriko!«
Pred očmi so mu zamigali ameriški dolarji in razveselil se je te misli. — Nato pa si je v duhu predstavil tuje kraje, tuje ljudi, neizmerno morje, velikanske tovarne z ropotajočimi stroji
in visokimi dimniki, ter globoke premogovnike, kjer dan za dnem zdihu-jejo tisoči in tisoči ubogih delavcev — in postalo mu je tesno pri srcu.
»Ali bi šel?« je preudarilo srce.
»Pojdem,« se je odločil, »v Ameriko pojdem, ostanem tam par let. zaslužim denarja, vrnem se domov, plačam dolg, popravim kočo. — Pojdem!«
»Pojdeš?« mu je dejal neki glas. »Pojdeš in pustiš to krasno polje, ki si ga leto za letom tako marljivo obdeloval? In vinograd, ki si ga tako skrbno gojil — pustiš?«
»Žena bo oskrbovala — moram — pojdem.«
»Pojdeš in pustiš hišo, ženo, otro-čiče svoje, da jih ne boš videl leta in leta?«
»Težko je —. srce mi trga — toda dolg, dolg! -- Pojdem!«
»Pojdeš — kdo ti je porok, da se
vrneš?«
»Ne zase — za ženo, za otroke — pojdem! Bog me bo varoval.«
»Pojdeš in zapustiš ta krasni domači kraj, kjer sta ti živela oče in mati — kjer ti je tekla zibelka — kjer si preživel svoja mlada leta?«
Solncc je tedaj predrlo oblake in vsa pokrajina, kar je je zaseglo oko, se je zabliščala v jutranji rosi. Kakor kraljica se je zdela Gregorju, oblečena v srebrno obleko, posuto z biseri.
»Ta kraj hočeš zapustiti?«
Gregorju je bilo, kakor bi ga mrzla roka zgrabila za srce — in ni si upal
odgovoriti. Molče se je napotil proti domu.
Ko je zagledal domačo hišo, revno in razkopano, je sklenil iznova:
»Pojdem!«
Stisnil je zobe in pesti in odločno pogledal predse, kakor bi hotel streti vse, kar mu stavi ovire.
Ko je prišel domov in šo mu pritekli naproti otroci — vsi štirje; od največjega do najmlajšega, se je stajal njegov neomajni sklep, kakor se staja sneg pred pomladnim solncem.
»Ne pojdem!«
Tako je odločno sklenil, pa vkijub temu odločnemu sklepu je cel dan premišljeval, kaj in kako bi, končno pa ni vedel, ne kaj ne kako.----
Popoldne — proti večeru — je naenkrat završalo na vasi: Rakar se pelje — Rakar se pelje!
Gregor jc planil k oknu. * Na. lepem koleselju jc Rakar drčal skozi vas. Samozavestno je sedel na vozu, v levici jc držal svoj rjavi klobuk in mahal znancem. Njegova obleka je bila narejena po amerikanski modi, brke, je imel na angleški način za-strižene.
»In bogat je,« je pomislil Gregor.
Napravil je tri velike korake po sobi ter se ustavil pred ženo.
»Ti,« je rekel in ni se upal odkriti ženi svoje misli.
Žena je vprašujoče vprla vanj svoj pogled.
»Ti,« je ponovil in počasi pristavil: »jaz pojdem v Ameriko.«
nemci in čehi.
Z Dunaja se poroča: Zadnji čas se je večkrat poročalo, da namerava vlada ob zasedanju delegacij uvesti nova nemško-češka spravna pogajanja. Nemški vodilni parlamentarci so min. predsednika grofa Stiirgkha vprašali, če je to res. Grof Stürgkh je odgovoril, da vlada v Budimpešti ne zamudi prilike stopiti v stik z voditelji strank, da se pojasni, če še obstojajo tiste notranje politične težave, ki so meseca marca povzročile, da se je državni zbor odgodil. Formelno se pa za odstranitev češke obstrukcije ne namerava pogajati, ker sodi, da se mora obstrukcija brezpogojno ustaviti in se obstrukciji ne sme nobena koncesija podeliti. Stranke same naj ustvarijo predpogoje za uspešno zasedanje. Kadar se bo vladi zdel trenutek ugoden, prične zopet s pogajanji, a v Budimpešti ne, ker ne bodo vse merodajne osebe iz obeh taborov navzoče in ker ob velevaž-nih političnih razpravah tudi časa ne bo za to. Uvedla se bodo zato nova spravna pogajanja šele po zasedanju delegacij v prvi polovici meseca junija. — »Nar. Pol.« poroča, da bodo Mladočehi v delegaciji glasovali za skupen proračun in da bodo ob razpravi o notranji politiki Stürgkhovo vlado pardonirali in napadali le češke Nemce. Agrarci in nacionalci pa nameravajo Stiirgkha napasti in glasovati proti izdatkom, ki so v zvezi s povišanjem števila rekrutov. Masarykovo glasilo pa priporoča, da naj Čehi tudi v delegacijah ob-struirajo, da se tako poostri notranja kriza.
za mandat dr. švihe
kandidirajo Mladočehi tajnika praške trgovske zbornice dr. Sameka.
OPATIJSKI SESTANEK.
Komunike o sestanku Berehtolda in di Sari Giuliana se objavi danes dop. f- »Corriere d' Italija« opozarja, da se primorski namestnik knez Holien-lohe ni udeležil sestanka, dasi je bil ob sestanku Goluchowskega in Tittonija ves čas v Opatiji.
OGRSKO - HRVAŠKI DRŽAVNI ZBOR
zboruje dne 21. t. m. ob desetih dopoldne.
RADI IZSELJENIŠKEGA ŠKANDALA
1050 OSEB PRED SODIŠČEM.
Iz Lvova se poroča: Kazenska preiskava radi izseljevalnega škandala proti reprezentantom in agentom Ca-nadiana, Austro-Amerikane in drugih popotnih pisarn je končana. Pred lvov-skim kazenskim senatom se bo okoli 1050 oseb sredi majnika radi izseljeni-škili škandalov moralo zagovarjati.
NAMERAVAN POLET OGRSKE OPOZICIJE V PETERBURG.
»Pesti Naplo« objavlja izjavo nekega voditelja Neodvisne stranke, ki potrjuje, da namerava ogrska opozicija obiskati Peterburg. »Mi vemo,« izjavlja, da nas tam radi vidijo in da lahko ogrskemu narodu zopet pridobimo nazaj Rakoczyjeve zastave, ki jih v peter-burškem vojnem muzeju shranjujejo. Kossuthovo glasilo »Budapest« pa objavlja izjavo nekega drugega voditelja opozicije, da namerava grofa Karo-lyja ob njegovem obisku v Peterburg veliko opozicijonalnih politikov spremljati in sicer tudi takih, ki niso pristaši programa iz leta 1848.
POMLADANSKE OROŽNE VAJE PRI C. KR. DEŽELNEM DOMOBRANSTVU.
K pomladanskim orožnim vajam c. kr. deželnega domobranstva se obve-zanci vpokličejo: Pri domobranskem poveljstvu v Dubrovniku za domobran-
ske polke št. 23 in 27 dne 20. majnika; pri deželno brambnem poveljstvu v Gradcu za deželno brambne polke št. 3 in 26 dne 1. majnika, za polk št. 4 dne 13. majnika, za polk št. 5 med 1. maj-nikom in 15. junijem.'
NAŠI GOSPODARSKI SMOTRI V MALI AZIJI.
V	Mali Aziji zasleduje, naša država gospodarske koristi v A d a 1 i j i v zahodni Ciliciji, kjer se je nedavno ustanovil avstro - ogrski konzulat. Avstro-ogrski podjetniki se tu potegujejo za koncesije rudnikov. Tudi za druga gospodarska in železniška podjetja namerava naša monarhija konkurirati. Slučajno se pa za Adalijo. potegujejo tudi Italijani.
UPOR HOTIJEV IN GRUDIJEV PROTI ČRNOGORCEM KONČAN.
Iz Cetinj se poroča, da je general Martinovič 16. t. m. povabil glavarje Hotijev in Grudijev v Tuzi, kjer jih je pozval, naj spoštujejo postave in se novemu redu uklonijo. Glavarji so izrazili svojo lojalnost, Nekaj Hotijev in Grudijev se še upira Črnogorcem. Vojakom je bilo ukazano, naj zasedejo Derič in druge točke, ki so jih zasedli Malisori, dasi pripadajo Črnigori, kar se je brez resnega odpora izvedlo.
POINCARE POTUJE V ITALIJO.
Pariški politični krogi trde, da potuje poleti Poincare v Italijo in da bo nekaj časa bival v Vjj Reggiu.
ZOPET ZLOČIN SUFRAGETK,
London. Dne 16. t. m. zjutraj so zažgale sufragetke paviljon v Gredt Yar-mouthu, Škode je 400.000 mark. V Lon-donderryju, Ulster, so zažgale sufragetke neko hišo.
POLITIČEN NAPAD V PETERBURGU.
Peterburg. Tu je nekdo s sekiro napadel in smrtnonevarno na glavi ranil predsednika Zveze ruskega ljudstva Du-bliča, ker je ovadil napadalčevega brata radi političnega zločina, ki jc bil potem obglavljen.
V	ULSTRU BOJ NEIZOGIBEN?
Voditelj ulstrskili vstašev Carson je v Derryju govoril 5000 prostovoljcem. Rekel je, da morajo vlado prisiliti, da poklekne in tla je boj neizogiben!
MESALIANCA RUSKEGA VELIKEGA KNEZA.
»Crie de Paris« poroča iz Peterbur-ga, da se je zaročil veliki knez Dimitrijev, 221etni sin velikega kneza Pavla, z neko mlado lepo Američanko in da se hoče vsem svojim predpravicam odpovedati.
EPIROTSKO IN VPRAŠANJE EGEJ-SKIH OTOKOV.
»Wiener Allg. Ztg.« poroča, da poslaniki trozveznih držav danes odgovore na noto trajnega sporazuma glede na manjšinske pravice Grkov v Epiru in glede na Egejske otoke. Nota bistveno popolnoma odgovarja željam, ki jih je v svoji noti izrazil trojen sporazum.
Dnevne novice,
-r Za pravice koroških Slovencev.
»Mir« priobčujc: Protestni s h o d Katol. in političnega društva za Slovence na Koroškem zoper tlačenje koroških Slovencev se vrši v sredo, 22. apr.
Žena je za trenotek ostrmela, nato pa so jo polile obilne solze. Hotela je nekaj reči, pa beseda ji ni mogla iz grla. Na njen jok so pritekli otroci, stisnili se k materi in vprašujoče pogledovali očeta.
On je bil v veliki zadregi. Trikrat je šel po sobi gori in doli, pa se zopet ustavil pred ženo.
»Poglej Rakarja — nekdaj in sedaj!«
»Nikar ne hodi — ne zapusti nas!v< je prosila žena jokajo in tudi otrokom je šlo na jok.
Gregor se je obrnil v stran, kajti v očesu je čutil nekaj kakor solzo.
»Ali naj nas dolg požene iz hiše'?«
»Ne bo nas! Delala bova, trudila se za žive in mrtve, varčevala, polagala vinar na vinar — Bog bo dal svoj blagoslov — plačala bova!«
Gregor je hotel ugovarjati, a iz vasi se je zaslišal jok, tako presunljiv in pretresljiv, da so vsi obstali.
Gregor je hitel ven.
Vsa vas je bila zbrana pred Rakar-jevo hišo in od tam jc prihajal jok.
Gregor je pospešil korak in bil kmalu na mestu.
Vaščanje so stali v velikem polkrogu pred hišo. Žene so si brisale z robci oči, pa tudi marsikateri izmed trdili možakov je izvlekel veliko rdečo ruto in potegnil ž njo preko oči.
Sredi zbrane množice jc stal Rakar, bled kakor smrt. Ob vratih je slonela Rakarica; njeno telo se jo sunkoma stresalo od onemoglega ihtenja. Okrog nje so se tiščali otroci in jokali, da bi se kamen smilil. Na klopi pred hišo je sedel Rakarjev stari oče, Cest it starček, z lasmi belimi kakor sneg; solz njegovo izsušeno oči niso imele; držal ^o jc z obema rokama za glavo in stokal: »Jezus, Jezus, Jezus!«
»Kaj pomeni to?« je vprašal Gregor prvega soseda. Ta jo pokazal z roko Rakar ju.
Gregor je prebledel. Dobro je čutil, kako so ga spreleteli mravljinci in ga je polil mraz po vsem životu.
Rakar ni imel desne roke. A* Ameriki mu jo je bila odtrgala t.ransmisija velikanskega stroja. — — —
Prva beseda, ki jo je Gregor spregovoril, ko je prišel domov, ie bila: »Ne poj dom
Razveselila se je. žena, razveselili so se otroci in veliko je bilo njihovo veselje.
Gregor pa je nadaljeval: »Ne pojdem! — delala bova. varčevala bova, Bog bo blagoslovil — plačala bova . .
1914, v Velikovcu, v »Narodnem domu« ob 1. uri popoldne. Korošci, odgovorimo nemškonacionalnini hujskačem, ki hočejo vzeti slovenskemu kmetu zadnje pravice pri sodiščih in možnost zagovarjati se in braniti tam uspešno svoje premoženje, svojo čast, in svoje življenje! Vsi na shod!
Občni zbor Kmečke zveze za ljubljansko okolico bo v nedeljo, dne 26. t. mes., ob 10. uri dopoldne v dvorani »Ljudskega doma ; v Ljubljani, Streli-ška ulica 12.
- Notranjcem v prevdarek je »Slovenski Narod« objavil včeraj članek, v katerem jih poživlja, naj no. volijo dr. Pogačnika, ampak Jožefa Lavrenčiča. Pravi, da so Notranjei od nekdaj in še danes naprednega, praktičnega in treznega mišljenja. »Klerikalni« da so postali le zato, ker jim jo naša siranka preskrbela posojila »brez varnosti«. Potemtakem bi bili Notranjei kaj malo treznega mišljenja in bi morali danes že vsi biti na kantu. V resnici so si pa Notranjei ravno s pomočjo S. L. S. opomogli s tem, cla so se rešili oderuhov, ki so po veliki večini v liberalnem taboru. »Slovenski Narod« potem toži, da,
5.	L. S. zdaj za Notranjsko naenkrat ničesar več ne stori — »samo par kronic«. Notranjei pač boljše vedo, koliko gospodarskih naprav jim je preskrbela S. L. S. in kako se je prav z njo začelo šele krepko in mnogostransko gospodarsko delo in povzdiga tudi na Notranjskem. Zato bodo Notranjei prihodnji mesec tako »umnega gospodarja«, kakor je Jožef Lavrenčič, odklonili, ker bi za gospodarsko korist notranjskega ljudstva niti, če bi znal in hotel, ne mogel nič storiti, ker je pristaš kmetskim koristim načelno nasprotnega kranjskega liberalizma in bi v državnem zboru ne imel nobene besede in vpliva. »Narod« se čisto zastonj prizadeva res napredno misleče Notranjce pridobiti za svojo nazadnjaško stranko.
-f Razpust občinskega odbora v Slavini, C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 11. aprila 1914, št. 10.401, sporazumno z deželnim odborom razpustila občinski odbor v Slavini pri Postojni, ker so je uprl prepovedi deželnega odbora v zadevi izplačevanja dijet občinskim odbornikom za udeležbo pri občinskih sejah, ker so take dijetc po postavi nedopustne. (Porabile so se namreč za pijačo pri občinskem tajniku Kanalcu.) Gerentom je imenovan posestnik Štefan F i č u r v Slavini št. 2S.
+ Deputacija slovenskih abstinentov se odpelje v ponedeljek z brzovlakom ob
6,	uri 3 minute zjutraj iz Ljubljane v Rim, da se udeleži avdijence pri sv. očetu, ki jo bo imela mednarodna katoliška absti-nentska liga enkrat v dneh od 24. do 26. aprila. Iz Nemčije in Švice pridejo posebni vlaki. Slovensko zastopstvo bo skromno, obstoječe iz petih oseb; a vsekako treba pokazati, da smo Slovenci tudi zraven. — Potovanje ne bo drago, ker je voznina zaradi konjske dirke, ki jc slučajno te dni v Rimu, znižana za celih 60 procentov; tako da bo vožnja v III. razredu od Kormina do Rima za tja in nazaj stala samo 42 K, v drugem pa 62 K. Škoda, da se je za to tako pozno izvedelo, sicer bi se bil te izredno ugodne prilike najbrž šc marsikdo po-služil. Sicer je pa to še vedno mogoče storiti, Časih je nagel sklep boljši kakor dolgo premišljevanje. Kdor bi se hotel še pridružiti, naj pride v ponedeljek zjutraj ob 6. uri na južni kolodvor, vse drugo se bo že oskrbelo.
Nemško časopisje polni predale o Slovencih. -Grazer Tagblalt; z dne 8. t. m. piše članek »Politische Agitation als Hauptbeschäftigung der slovenischen Geistlichkeit.« Članek je sestavljen na podlagi člankov v - Vzajemnosti«. — v Grazer Tagblatt , z dne 11. aprila se nahaja članek Slowenische Anschläge gegen die Gotscheer Sprachinsel.« Tudi v njem je denunciacija Slovencev, da niso dovolj zanesljivi za državo. — -Grazer Tagblalt« z dne 12. aprila iina pa kar dva članka o Jugoslovanih. Prvi je od celjskega poslanca Marckhla, naslovljen »Reminiszenzen«. V njem se trudi posebno s citati iz ¿Slovenca« dokazati, da naši nazori o zunanji I politiki ne odgovarjajo oficielnim, kar ; smatra brihtni mož za nasprotno avstrij-I skim interesom. Drugi članek »Die Landtagswahlen in Istrien hujska pmnorsko ; uradništvo v Pulju, da nastopi pri volitvah proti Hrvatom in zagovarja skupen nastop Nemcev in laške iredente pri volitvah v ! Istri. — Grazer Tagblalt' /. dne 16. aprila priobčuje strupen članek Die Südbahn im Dienste der Slawisierunsbestrebungen.« Nemškim petelinom šc južna žclcznica ni dovolj nemška! — Marburger Zeitung z dne 9. aprila priobčujc članek »Innere, deutsche Dieiistsprache*, v katerem 'dokazuje«, da so naše narodne zahteve glede uradov neopravičene. — Marburger Zeitung z dne 14. aprila ima članek -'Die Geiahren im Süden. Jc sicer bolj piitva hujskanja, a hujskarija je vendarle. — Deutsche Wacht z eine 8. aprila ima dva član-
ka Deutsche Volksgenossen!« in Slowenische Vorstöße!« V prvem se kliče v boj proti Slovencem na gospodarskem polju, v drugem se huduje listič nad slavljenjem ustoličenja koroških vojvod. — »Deutsche Wacht < z dne 11. aprila prinaša članek Der Panslawismus in slowenischer Beleuchtung';, v katerem sc bavi s člankom »Slov. Naroda« o panslavizmu. — »Deutsche Wacht« z dne 15. aprila ponatiskuje Marckhlov članek Remeniszenzen« iz Grazer Tagblalta 1er prinaša članek Krankhafter Größenwahn«, v katerem zasmehuje letak jugoslovanskega dijaštva proti nemirom na Revoltelli. — To je res izredna skrb za nas Slovence. Poskrbimo, da bo nemškega časopisja še bolj strah pred našimi pravicami.
Mladeniški tabor. Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Obsavsko okrožje Orla sklicuje na dan 24. majnika na Sveto goro mladeniški tabor s sledečim vzpo-redom: 1. Ob 11. uri dopoldne sveta maša s pridigo (g. duhovni svetnik Janez Ka-lan). 2. Zborovanje pred cerkvijo. (Pozdrav in govora: dr. Adlešič, dr. Pogačnik in br. J. Gale, okrožni predsednik Orla). 3. Li-tanijc s posvetitvijo Brezmadežni. Lvo vam, fantje, programa na svetogorskem taboru. Kratek je, pa pomemben. Iz njega odseva geslo naših očetov: »Vse za vero, dom, cesarja!< za njim se skriva vodilna misel zadnjega katoliškega shoda: »Poglobite versko in narodno zavest«, i/, njega odmeva želja našega prevzvišenega nad-pastirja: Po Mariji k Jezusu!«. Na božji poli svetogorske Matere bažje hočemo priseči novo zvestobo Bogu in domu. Ta naša čustva naj se premene potem v plo-donosno delovanje na verskem, izobraževalnem in gospodarskem polju. Zato pa rrladeniči od fara, zlasti vi, ki ste organizirani pod zastavo Marijino in zastavo Orlov, in vi, ki ste probujeni potom knjig in časnikov, vzemite nameravani tabor na znanje, razvijte agitacijo od vasi do vasi in od ust do ust naj gre v teh tednih en sani glas: Vsak pošten fant pohiti dne 24. majnika k svelogorski Kraljici! Tabor sc vrši samo za mladeniče, in siccr za mladeniče iz. vseh župnij, ki so v obližju Svde gore. Kdor se misli tabora udeležili, naj s c zanesljivo z g I g s i do 4. majnika pri dom a č e m f. u p n e m urad u, da je mogoče vse potrebno preskrbeti. Tabor sc vrši v vsakem vremenu. Ns¡boljša pot je s postaje Sava, kamor pride vlak i z Ljubljane ob četrt na devet, od Zidanega mostu ob devetih. (Orli v kroju! Fantje Marijinih družb z znaki!) Za obsavsko okrožje Orla J. Gale, I. č. predsednik. M. Perme, t. č. načelnik.
-f- Občinske volitve so se vršile v Dragi pri Višnji gori dne 5. aprila, prve na Kranjskem že za drugo 3 letno dobo po novem zakonu, /a. Župana jc bil izvoljen soglasno vnovič Jožef Erjavec, fotograf in cestni načelnik. Za svetovalce pa: Anton Mehle iz Zatiško Drage, Anton Zupančič, Anton Lokar in Ivan Potokar, vsi iz Polja ter vsi pristaši S. L. S.
- Akcija Slepana Radiia. Stepah Radič piše v •/.•■Domu«, da se v Sarajevu ni posvetoval samo z nadškofom Stad-lerjem, ampak tudi s škofom Šaricem, tajnikom Cankarjem, dr. Mandicom, dr. Frangešom, dr. Sunaričem in skoro vso duhovščino, ki jo je nadškof ob tej priliki v Sarajevo poklical. Dogovorili so se za skupno akcijo s Seljačko stranko, da se na temelju krščanskega in kmet-skega programa ves hrvatski narod u j edini. Meseca maja se vrši v to svrho v Sarajevu kmetski tečaj, nadaljnji tečaji se bodo vršili potom v Dubrovniku, Splitu in na Trsatu. Akcija je vsekakor važna in si je postavila velike cilje; treba pa bo tudi sitno vztrajnosti, edinosti in predvsem konsekv entnosti, da se izvede. Neobhodni predpogoj pa je, da so prej vsi pravaši združijo, ker kar je zdaj, je največji kaos.
Oboroževanje bre«c kraja in konca. Dunajska Reichspost prinaša iz vojaških krogov članek, v katerem sc našteva, kaj bodo -vse morale delegacije dovoliti. Najprej sc »mora zboljšati artilerija. Treba je novih poljskih havbic, kar je menda neizogibno. Ker bi bilo treba 1000 novih havbic z municijo vred, bi bilo treba tudi zato novih kreditov od 80 do 100 milijonov K. Ravno tako nujno jc ojačenje težke arti-ljerijc, težkih havbičnih divizij. S tem pa artiljerijsko vprašanje šc ni rešeno; izpopolniti je treba tudi trdnjavsko in zlasti oblegovalno arliljerijo. Nadalje, jc treba izpopolniti prometne, kakor tudi tehnične čete. Brezdvomno se bodo zahtevali v delegacijah tudi večji zneski za izpopolnitev ziukoplovstva. Nadalje je neobhodno potrebno, da sc pomnože oddelki strojnih pušk pri kavaleriji. Zahteva se tudi boljši avanzma za častnike. Vojna mornarica bo topot zahtevala, naj se manjvredne ladje Monarchovega« razreda nadomeste z divizijo š tir Iii dreadnoughtov, kar bi veljalo le 420 milijonov kron. Mednarodni položaj nalaga narodom res ogromne žrtve.
Canadian-Pacific-škandal na Hrvatskem. Z ozirom na podrobno motivirano
uradno izjavo, da disciplinarna komisija ni dognala ničesar, s čimer bi se bil šef izseljenskega oddelka pri hrvatski vladi dr. Gustav Frank v aferi Canadian-Pacific« pregrešil, iziavlja poslanec Zagorac, da komisija popolnoma molči o njegovih očitkih, da je dr. Gustav Frank bil od AJtmanna podkupljen, da je dobival od agencije »Put-nik« 5 K od vsakega izseljenca, da je vedel za goljufivo izrabljanje tisoč in tisočev vojni obveznosti podvrženih mladeničev v Ameriko ootorn švicarskih družb, da je dovoljeval v sto in sto slučaji^ odpremljanje v Ameriko brez potnih listin. — Javnost tudi bolj veruje Zagorcu nego vladi in zahteva nadaljnjih pojasnil.
-f- Laški iredentovci se zopet gibljejo. Dejstvo, da je župan v Voloski pozdravil italijanskega zunanjega ministra San Giulianija v hrvatskem jeziku, smatrajo v Rimu kot politično namero in so zato zelo ogorčeni. Rimska sekcija društva »T r e n t o - T r i e s t o« je takoj sklenila neko protiresolucijo. Kakor vidimo, ta veleiredentovska organizacija še živi in deluje, dasi se ofi-ciozno vsako iredentovstvo odločno taji.
i Zopet mistifikacija v »Narodu«? Dopis iz Idrije, ki je omenjen v idrijskih novicah, nekaterim naprednja-kom ni bil všeč. Zopetna mistifikacija, pravijo. Kdor je pa bral dopis v »Narodu«, ugane lahko, da je potekel izpod peresa pristnega naprednjaka idrijske sorte. Seveda ne trdimo, da je moral biti ravno navadni dopisnik »Narodov«, o tem naj se med seboj razgovore.
— Dvadnevni šolsko - vrtnarski tečaj v Radovljici. Iz Radovljice se nam piše: Dne 15. in 16. aprila se je vršil v Radovljici dvadnevni šolsko - vrtnarski tečaj za učiteljstvo radovljiškega in kranjskega okraja, katerega je priredil deželni odbor. Udeležencev je bilo iz obeh okrajev 20. Tečaj je vodil deželni sadjarski nadzornik Martin Humek. Tečaj je dobro uspel in vsi udeleženci so hvaležni deželnemu odboru za to koristno prireditev. Teoretična predavanja so se vršila v šoli in so bila obenem združena s praktičnimi vajami na šolskem vrtu. Predavanja sama o pomolo-giji in splošno o šolskem vrtnarstvu so bila tako zanimiva in metodično sestavljena, da je bil za vse pravi užitek poslušati izvajanja gospoda predavatelja, ki je brez dvoma v modernem vrtnarstvu in v pomo-Iogiji strokovnjak prve vrste. Prepričani smo, da sadovi tega tečaja ne izostanejo in se bodo kmalu vidno pokazali na šolskih vrtovih udeležencev. To bo najlepša zahvala g. predavatelju, posebno pa deželnemu odboru, ki prireja te tečaje, ki so pre-važni za narodno gospodarstvo. Naj bi tudi krajevni šolski sveti sledili zgledu deželnega odbora in podpirali učiteljstvo pri napravi vzornih šolskih vrtov. Saj od tega bodo v prvi vrsti imeli korist šoloobisku-joči učenci, ki bodo gledali te vzorne vrtove, na njih se praktično uvajali v umno kmetijsko gospodarstvo in to, kar bodo tukaj sami videli in se sami praktično naučili, to jim bo ostalo za življenje in to bodo potem zanesli tudi na domače vrtove.
—	Slovensko katoliško akadem. tehn. društvo »Danica« na Dunaiu, dosedaj v okraju VIII., Schonborngasse 9, se preseli dne 21. aprila 1914 v novo društveno stanovanje v okraju IX., LiechtensteLnstraBe 95-8, kamor naj se blagovolijo nasloviti od dne 21. aprila 1914 vse pošiljatve.
—	Ribniški pododbor S. D. Z. ima v ponedeljek, 20. aprila, izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: ob pol 11. uri slovesna sveta maša zadušnica za pokojnega predsednika pododbora J. Lesarja, Pri maši se bo pel Foersterjev »Requiem", Po sveti maši se vrši v društveni dvorani občni zbor s točkama 1, volitev novega predsednika, 2. slučajnosti. Pridite gotovo vsi tovariši! — Ivan Prijatelj, predsednik S. D. Z.
—	Romarski vlak na Sv. Goro.
Udeleženci naj si nemudoma vsaj do 1. maja preskrbe vozne listke, ki se dobijo na Dobrovi pri celec. g. Mirni Rant (na pošti) v Zgornji Šiški št. 32 (pri Smodinu) in v frančiškanskem samostanu v Ljubljani pri vratarju). Udeleženci iz dežele (Gorenjsko) naj se pa prijavijo pri P. Mariofilu Holeček, frančiškanski samostan, Ljubljana., vsaj do 5. maja. Natančni spored in cene se razvidijo iz »Domoljuba« št. 14 od 2. aprila 1914.
—	Iz Senožeč. V »Slovencu« od 10. t. m. je čitati, da so mesarji v Mokronogu podražili goveje meso za 24 h pri kilogramu in da ga sedaj prodajajo po 1 K 44 h kg. No, smo si mislili Senožečam, ti mesarji so še pravi poštenjaki, ker po 1 K 44 h bi ga tudi mi prav radi plačevali in zadovoljno plačevali, ker senožeški mesar prodaja govejo meso po 1 K 92 h do 3 K kg. Ni dvoma, da naš mesar zasluži čez 100 odstotkov. Ali ni to oderuštvo, ki vpije do neba? Pametno bi bilo od naših tržnih očetov, da bi napravili občinsko mesnico, kjer bi meso lahko po 1 K 12 h prodajali. Zadnji čas bi bilo! Govedina v primeri s prejšnjo dobo nima nobene cenc več, meso
pa vedno dražje! — Avtomobilno zvezo dobimo v Senožečah. Avtomobil bo vozil dvakrat na dan — Postojna—Senožeče—Trst in obratno, pričenši s 1. junijem t. 1. Tega se vsi veselimo in ni dvoma, da bo promet zelo velik. Naš župan se tega seveda ne veseli ter bi rad nasprotoval, ako bi ga kdo še kaj slišal in uvaževal. Zupan Garzarolli ima vozno pošto, pa se boji, da bi mu tega avtomobil ne prevzel, in kjer se gre za to, tam pri našem županu neha vsa naprednost.
—	Prof. Anton Bezenšek v Sofiji je dne 15. aprila praznoval svojo šestdeset-letnico. Rodil se je na Frankolovem dne 15. aprila 1854. leta. Že kot mlad dijak se je z ljubeznijo in vnemo posvetil narodnemu delu. Ne samo, da je podaril svojemu narodu prvo stenografijo in lani bolgarsko slovnico, je tako kot profesor v Zagrebu kakor v Sofiji vedno marljivo in vztrajno delal za medsebojno spoznavanje in zbližanje Jugoslovanov in ob svoji šest-desetletnici lahko s ponosom pogleda na sadove svojega delovanja. Spoštovanemu jubilarju: na mnoga leta!
—	f P. Franc pl. Hummelauer S. J., znameniti ekseget, soizdajatelj dela »Cursus Scrikturae sacrae«, je umrl na velikonočno nedeljo, v 72. letu.
—	Odšel je neznano kam znan so-licitator notarja dr. Poznika v Novem mestu Medvešček. Neposredni vzroki nam še nišo znani.
—	Vreme v aprilu. Po teoriji meteorologa prof. K. V. Zengerja je razvidno, da bo letošnji april zlasti v drugi polovici ja-ko hladen. Posebno mrzli dnevi bodo baje v drugi polovici meseca aprila od 21. do 24. aprila. Po hribih bo slana. Sever bo zjasnil nebo, a ne za dolgo. Po 25. se bo nebo zopet z oblaki zastrlo in bomo imeli rasen par solnčnih dni do kanca meseca aprila bolj oblačno in deževno vreme.
—	Državni poslanec dr. Zahradnik je, kakor poroča češki »Venkov«, težko obolel.
—	Dunajsko novo »Mestno gledališče« otvorijo 1. maja. Ravnatelj je Jar-no. V gledališču bodo predstave celo leto, tudi poleti. Prostora je v gledališču za 1380 oseb.
—- Smrtna kosa. Na Trebelnu pri Mokronogu je umrl dne 13. aprila Jožef Cvetan iz Vrha. Star je bil 90 let., 1 mesec in 3 dni. Bil je 32 let za ključarja župne cerkve. Bil je dober gospodar. Naj počiva v miru!
—	V prid »Doma na Vršiču« se uprizori v Kranjski gori v hotelu »Razor« v nedeljo, dne 19. t. m., ob 3. uri popoldne Ksaver Meškova domorodna drama »Mati«. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor kranjskogorske podružnice S. P. D.
—	Kamniški pododbor gorenjske podr. S. D, Z. ima v torek, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne na Brdu pri Lukovici prijateljski sestanek. Tovariši pozdravljeni!
—	Nevaren vlomilec na begu. Med petimi kaznjenci, ki so te dni ušli iz gar-nizijskega zapora v Zagrebu, se nahaja tudi neki Mile Vujnovič, ki je jeseni vlomil v divizijsko blagajno, iz katere je ukradel 5000 K. Od teh so takrat 3000 K prin jem našli, ostale je najbrže kje zakopal. Ko je te dni ušel, je najbrž najprej šel ta zakrat dvignit. Detektivi so cernirali celo okolico, da ga zajamejo.
—	Smrt Smailage čengiča« je prevel kanonik in Makarski don Vladimir Bako-tič na laški jezik v stihu in metru,
—	Škrlatinka se je pojavila v vasi Podbukovje, župnija Vače, kjer je posestniku Francetu Lovše že umrl en otrok na Veliko nedeljo, nakar je mrtvogled Janko Prašnikar konštatiral škrlatinko,
—	Prememba posesti, G. Jos, Bevc, po&estnik in gostilničar v Lukovici, je prodal svoje posestvo v Lukovici g. Peregrinu Capuder, dozdaj gostilničarju v Zlatempo-lju Kupec je vulgo Kmetlčev« iz Praproč in brat gospoda profesorja dr, Karla Capudra v Kranju.
—	Sprejem aspirantov v c, kr. vojaško višjo realko in voj. akademijo na Dunaju. Začetkom šolskega leta 191445 (1., ozir. 21. septembra) se bodo sprejemali aspi-ranti v I., II. in III. letnik vojaške višje realke in pa v I. letnik vojaške akademije in sicer deloma brezplačno, deloma proti plačilu z namembo za c. kr. domobranstvo. V II. in III. letnik voj. višje realke se bo sprejelo samo malo prosilcev. Splošni pogoji vseh aspirantov so: 1. avstrijsko državljanstvo; 2. telesna sposobnost; 3. zadovoljiva nravstvenost; 4. dosežena najmanjša in neprekoračena maksimalna starost; 5, primerna predizobrazba. Starost za voj. višjo realko je določena, in sicer za I. letnik 14 do 16; za II. 15 do 17 in za III. letnik 16 do 18 let. Za vstop v voj. akademijo, in sicer za I, letnik 17. in ne-prekoračeno 20. leto. Starost se računa od 1. septembra. Vsak aspirant mora napraviti vzprejemni izpit. Natančnejši pogoji so razvidni iz posebnega razpisa »Konkurs-ausschreibung« nazvonega, ki se dobiva v dvorni in državni tiskarni ter pri tvrdki: L. W. Seidel & Sohn na Dunaju.
—	Hotel ubii.1 brata župnika. V Raslinah v šibeniškem okraju je brat
župnika barona Viderker, ki je bil v Ameriki in hotel od ždpnika vedno denarja, župnika napadel, ko je ta bral časnike. Zadal mu je osem nevarnih ran. Orožniki so brata zaprli.
— »Seljačka tiskarna«. »Narodne Novine« pišejo, da, bo »Seljačka tiskarna« morala baje v konkurs. Prinašamo zaradi informacije.
Darovi.
»Slovenski Straži« so darovali: Ja-nez Vidergar, župnik, Št. Vid pri Zati-čini, 20 K. — Darovali mariborski bo-goslovci dobitke pri velikonočnem streljanju 45 K. — Gregor Pauschitz, Grab-štanj, 2 K. — Občina Žvabek 3 I\ 60 h. — Kati Pregel, Gaberje, 1 K. — Kati Koman, Rekarja vas, 1 K. — G. Valuš-nik, krojač, Malošče, 80 h. — P. Šve-gelj, župnik, Moravž, Istra, 5 K. — Po g. Mariji Šumah, posostnici, Sinčavas, dar »Mirovih« naročnikov, 1 K. — Peter Urbane, dijak v Celovcu, 1 K. — Ant. Pelnaf, župnik, St. Štefan na Žili, 4 K. — Po g. Rud. Stane, Črna, nabrano v veseli družbi na velikonočni ponedeljek pri Božiču v Črni pri Preva-ljah, 6 K 40 h.' — Štefan Ferfolja, Kozina, Istra, 2 K. — Iv. Nep. Sirnik, Celovec, 10 K 6 h. — Nekaj fantov v Do-brlivasi, Kor., 2 K 40 h. — Nabrala pri znancih g. Fr. Kete in g. Alb. Slokar v Gorici 3 K 80 h. — Češnik Jurij, Dol. Otlica, 2 K. — Po podružnici v Brežicah darovala slov.-hrv. družba v Novih dvorih za »Dattelbaum« 8 K 40 h. — Podružnica v Železni Kapli, nabrano na občnem zboru izobraževalnega društva dne 13. aprila 1914 7 K. — Iz vseh krajev domovine se združimo Slovenci v delu za »Slovensko Stražo«. — Vsakemu bodi narodna dolžnost, nekaj žrtvovati »Slovenski Straži«, da ji bo mogoče beležiti uspehe za brate ob meji!
Darovi za dr. Žitnikov spomenik.
VIII. izkaz (zaklj. 15. aprila 1914.). Josip Biščak, poslovodja, Šmihel na Krasu 10 K. — Ivana Valenčič, prodajalka, Šmihel na, Krasu 1 K. — Marija Lenarčič, prodajalka, Šmihel na Krasu 1 K. Kristina Bitenc, prodajalka, Šmihel na Krasu 1 K. — Miha Morel, poštni sel, Šmihel na Krasu 1 K. — Anton Simočič, revid. dež. naklado, Ljubljana 2 K. — Neimenovan prijatelj, Ljubljana 5 K. — Fran Ferjančič, semen. nam. vodja, Ljubljana 10 K. — Fran Indof, župnik, Javorje 10 K. — Fran Knaflič, tovarnar, Šmartno pri Litiji 20 K. — Dekl. Marijina družba, Št. Jernej, Dolenjsko 10 K. — Jan. Flis, generalni vikarij, Ljubljana 5 K. — Josip Erker, stolni kanonik, Ljubljana 5 K. — Županstvo občine Lože pri Vipavi 20 K. — Odborniki občine Lože pri Vi avi 10 K. — Dr. Fr. Grivee, bogosl. profesor, Ljubljana 5 K. — Vin. Premk, c. kr. davčni uprav., Vrhnika kot zahvala za nekoč storjeno dobroto o K. — Skupaj 121 K.
K 12-1*—
K temu izkazu I.—VII. » 204248 Skupaj K 2163-18
Primorske vesli.
p Nevarno obolela duhovna. Otaležki gospod kurat Vinko Buda je nevarno obolel in se nahaja v ljubljanskem »Leonišču«. Želimo mu, da kmalu okreva. — Kapucinski pater Gotfrid Novak v Križu je nevarno obolel. Priporoča se v molitev,
p Na vnetju slepiča je obolel profesor na nemški gimnaziji dr. Rostacher.
p Smrt starega moža. V Logih na Kanalskem je umrl Lovrenc Bajt, star 97 let in 8 mesecev. Bil je skoro do zadnjega zdrav.
p Neutemeljen napad na poslanca Fo-
na. V Gorici živi zadnje čase nekdo, ki spravlja v ljubljanski --Dan« najabolnejše stvari. Uredništvo »Dneva« pa s tim večjo vnemo priobčuje, čimbolj prazne oni mož spušča v svet. Splošna sodba pa je ta, da »Dan in njegov goriški zaupnik niti ene prav no pogodita. Liberalci sami se že jeze nad obema, da jih je veselje slišati. Te dni je priobčil »Dan« zopet članek pod naslovom »Goriški državni poslanec«." V tem članku napada v prvi vrsti poslanca Fona, ki mu očita, da ne prihaja med ljudi, da v kavarni tarokira, da nič ne da za Ciril -Metodovo družbo itd. Fon pa prireja shode po celi deželi in je vedno — kakor noben drugi državnih poslancev — v najožjem stiku z volilci. To ljudstvo soglasno priznava. Nobena pot mu ni pretežka in predolga, če je treba storiti kaj za volilce. Sicer pa je prav tržaška »Edinost« dopisnika »Dneva« v daljšem članku okrtačila sledeče: »Nismo sicer pristaši poslanca Fona in v prvem volilnem boju mu bomo najbrže tudi nasprotniki, radi tega pa šc ne moremo zavzeti tako enostransko stališče, kakor je to storil dopisnik v »Dnevu«, da je namreč vse dobro, »amo da se udarja po nasprotniku. Poslanec Fon zavzema pač svoje družabno stališče ne samo kot
poslanec, temveč tudi kot sodni svetnik, in le njegova stvar je, kako porablja svoj svobodni čas. Naravnost politična glupost pa je, zahtevati od poslanca S. L.S., da prispeva za Ciril - Metodovo družbo, ko je vendar stranka odločno proti temu. Naj bo sicer to žalostno, kolikor hoče, ali kakor ne da noben naprednjak Slovenski Straži ničesar, tako tudi klerikalni poslanec ne sme podpirati Ciril Metodovo družbo. — Pozdravljamo vsako kritiko, ki se naslanja na resnico; odklanjamo pa z vso odločnostjo »kritike <, ki samo "udrihajo br ez premisleka. Samo udrihanje na vse strani ne kaže še — politike!
, P Zaupnica poslancem S. L. S. Shod v Kobaridu na velikonočni ponedeljek jo sklenil zaupnico iu zahvalo poslancem S. L. S, za njih delovanje v državnem in deželnem zboru.
p Briški Orli ob italijanski meji. I2 Mimika ob italijanski meji nam poročajo: Na velikonočni ponedeljek so prihiteli k nam briški Orli. Mirničani jim moramo biti za n'ih obisk na našo mejo od srca hvaležni. Pri Devici Mariji na Jezeru, kjer so Orli imeli sveto mašo, se je ljudstva kar trlo. Prišli so ljudje iz celih zapadnih Brd, pa tudi iz sosedne Italije jih je bilo mnogo, Popoldne je bila javna telovadba na vrtu krčmaria Ferighina. Tudi tu je bilo ljudstva zelo mnogo. Jurist Jožef Biležnik iz Gorice je s svojim govorom zelo povzdignil našo narodno zavest. Mladi, a dobri pevski zbor iz Gonjač je žel zasluženo pohvalo. Orli so s svojim plemenitim nastopom in lepim obnašanjem zapustili pri nas samo prijetne spomine. Prav želeti je, da nas obiščejo vsako leto. Pa tudi za Slovence onstran državne meje bi bilo to velikega pomena. Pri slavnosti je bilo namreč mnogo ljudi iz sosedne, povečini slovenske duhovnije Prapotno, ki spada že pod Ita. Iijo.
p Ptsmonošo Poljanca napadel sin?
Kakor se govori, je orožništvo aretiralo sina napadenega pismonoše Poljanca in še nekoga drugega, ki sta osumljena, da sta napadla in oropala pismonošo.
p Za Trstom in Gorico pride Pulj, Ta parola tržaških Nemcev je bila zadnjič čitati v »Slovencu«. No, ta parola Nemcev ni nova, le tako izrazito še niso nikdar nastopili z njo. Že pri zadnjih državnozborskih volitvah so tukajšnji Nemci spletkarili v tem smislu in strastno agitirali za takratnega kandidata laškoliberalne stranke dr. Rizzija, za katerega so šli takrat v volilni boj pod vodstvom Wagnerja in renegata Jor-gota. Tem nemškim gospodom, kateri imajo vedno na jeziku svoj patrijoti-zem in neomajno ljubezen do vojne mornarice, takrat ni zadostovalo, da je takratni hrvaški kandidat dr. Laginja na javnem shodu obljubil, da bo v slučaju izvolitve v mestu Pulj kot državni poslanec posvečal svojo pozornost tudi napravam voj. mornarice. Laško-liberalni kandidat, pa za tako izjavo ni imel poguma in je s tem več ali manj javno pokazal, da ni posebni prijatelj vojne mornarice, kar je za pristnega laškega liberalca popolnoma umevno. Pristni laški liberalec vendar ne more in ne sme biti za ojačenje naše vojne mornarice, ker vsako ojačenje naše vojne mornarice otežuje načrte italijanske iredente, v katerih stremi za združitvijo avstrijskih pokrajin, v katerih prebivajo Lahi, z laškim kraljestvom. Ker je pa laško-Iiberalna stranka glavna opora italijanske iredente, je umevno, da se kandidat te stranke takrat ni mogel in ni smel postaviti na 0110 pa-trijotično stališče, kakor se je dr. Laginja. Ta slučaj navedemo, da bo slovenska javnost vedela, da imajo Nemci svoj patrijotizem vedno le na jeziku, kakor jim služi v dosego njihovih ciljev, medtem ko se sicer zvežejo ma-gari z največjim sovražnikom Avstrije.
p Osebne stvari. Za svetnika v Tržiču je imenovan dr. Battigi. Svetnik dr. Gradnik je prestavljen v Gorico.
p Ljubljanski igralci v Trstu, Dne 22. in 23. aerila priredijo ljubljanski igralci pod vodstvom g. Skrbinška v Narodnem domu v Trstu dramo »Ljubimkanje« ter burko »Tretii eskadron«,
p Vsled burje pogrešajo v Trstu 6 ladij. V Trstu je minule dni razsajala huda burja. Pri Sv. Križu je v sredo lovilo več ribiških ladij sardele, a vihar jih je na visoko morje zagnal. 6 jih šo zdaj pogrešajo, 7. ladjo so pa 15. t- m. zvečer uašli pri Gradežu in so moštvo rešili. Usoda ostalih šestih ladij s 24. možmi ni znano.
p Ponesrečen mornar. V sredo je v Pulju, ko je vladal velik morski vihar, padel raz nekega Čolna nek mornar vojne ladje »Adria« v morje in utonil. Trupla ponesrečenega še niso našli.
P Smrtna nesreča. V nekem kame-nolomu blizu Pulja so našli z razbilo glavo mrtvega na tleh ležečega delavca Krvaviča po imenu. Domneva se. da je po nesreči padci z nekega vejeta kraja in si pri tem razbil glavo. Ponesrečenec je bil Dalmatinec.
p Aretacija žepnega tatu, ki je na ulici ukradel 48.C00 kron? Kakor so spominjajo Citatelji, jc dne 1. t. m. v ulici Nuova v Trstu, blizu slovenske rnanu-fakturne tvrdke Križmančič in Bre-ščak, nepoznan žepni tat ukradel gosp. Ruggeru Rodrignezu iz žepa 48.000 K v bankovcih. Kakor se poroča, je tržaška policija dobila zadnjo noč brzojavko od kr. italijanske kvesture v Rimu, v kateri se naša policija obvešča, da je bil v Rimu aretiran neki človek, ki po . svoji zunanjosti popolnoma odgovarja osebnemu popisu, ki ga je policija z okrožnico podala o onem drznem žepnem tatu, ki je okradel gospoda Rodri-gneza.
p Vlom v menjalnico. Bančna tvrd-Ka Cusin in Co. ima svojo menjalnico na koncu Borznega trga, na takozva-nem »Capo di piazza«, tik prodajalne juvelirja Janosicha. Ko so včeraj zjutraj uslužbenci in uradniki tvrdke Cusin in Co. odprli menjalnico, so takoj opazili, da so bile zatvornice ponoči odprte s ponarejenimi ključi in da so menjalnico obiskali tatovi. Vendar pa niso tatovi odnesli iz menjalnice nič drugega nego en revolver. Najbrž so se tatovi med delom ustrašili kakega sumljivega ropota ali pa samo koraka in so vsled tega popustili delo. Dogodek je bil prijavljen policijskemu komisarija-tu v ulici della Muda vecchia.
p Miramarski park je občinstvu ¿opet odprt. Poset gradu pa ni dovoljen. V poletju bo kot vsako leto bivala v gradu nadvojvodinja Marija Jožefa.
jeseniške novice.
j Slovo. G. župnik Skubic nas je zapustil in odšel na svoje novo mesto kot dekan v Ribnico. Na velikonočni ponedeljek mu je naša krščanska organizacija priredila lep poslovilni večer v »Domu« na Savi. Zastopani so bili Kat. del. društvo s svojimi odseki, delavsko strokovno društvo, Jugoslovanska zveza, veteransko društvo itd. Vsi govorniki so se g. župniku zahvaljevali za njegovo veliko skrb, za njegovo versko in socialno delo na vseh poljih. Omenjena društva so tudi g. župniku podarila lepe spominke. Naj trajnejši spominek si je pa g. župnik Skubic postavil z novo slovensko šolo, tpm branikom proti prodirajočemu tujčevemu navalu. Najlepši spomin naj pa bo g. župniku zavest, da ga je jeseniško ljudstvo ljubilo in spoštovalo in da ga bo vedno ohranilo v hvaležnem spominu. Bog mu bodi plačnik! — Preselil se je g. novoimenovani dekan v Ribnico minuli četrtek. Spremilo ga je v Ribnico poleg zastopnikov učiteljstva, in delavstva z Jesenic 11 duhovnih tovarišev-sosedov z radovljiškim g. dekanom na čelu.
j Brezmerna nadutost. Velikonočna procesija se je pri nas nad vse lepo izvršila. Povdariti je posebno dejstvo, da se je letošnje procesije udeležilo tudi veliko večje število mož kot lansko leto. Vse drugo bi bilo lepo v redu, le iz Humrovega shajališča je neki nera-čurski fantalin grdo izzival udeležence in ni prenehal niti takrat, ko je šla mimo duhovščina z Najsvetejšim! Vsi ljudje so se nad tem zgledovali. Gg. orožniki, ki so se oficijelno udeležili procesije, so sami na. svoje oči videli ta škandal, menda že preiskujejo to stvar. Prav tako. Ta bi bila lepa, da bi že vsak nemčurski privandrovec smel nemo4eno žaliti naša najsvetejša čustva. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da si drzne ta človek — Lilpop po imenu — izzivati ljudi, od katerih njegova mati kot tovarniška kantinerka in seveda tudi on sam živi.
j Nagloma je umrl tovarniški hlapec Matija Korošec. Mislil je iti ravno na kolodvor, da bi se za praznike peljal domov v Bohinj. Na stopnjicah pa je padel tako nesrečno, da je na mestu mrtev obležal. Tovarniški zdravnik je konstatiral srčno kap, ljudje pa splošno govore, da je vsled pomanjkljivih in premalo zavarovanih stopnjic padel in se ubil.
p Obsodba SpodnjeStaierca v Rovinju. Rudolf Celinšek, doma v Laškem na Sp. Štajerskem, b'víi vratar hotela »Adriático« v Rovinju, je bil od tukrjšnje porote zaradi nezvestobe (gre za 20 K) obsojen na šest tednov zapora.
LjuDlJansKe novice.
lj Seja S. K. S. Z. se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
lj Podružnica S, D. Z. za Ljubljano in okolico priredi jutri, na Belo nedeljo v »Ljudskem domu« ob pol 8. uri zvečer novo, izvirno slovensko igro »V i t a«. Sodeluje salonski orkester šentpet. prosvetnega društva, čisti dobiček je namenjen
»Leonovemu Starešinstvu«. _
Vstopnice se dobe do danes zvečer v K a t.
Bukvami in pri I. Podboju ter na dan predstave pri blagajni.
lj Hrvatski tečaj S. K. S. Z. se vrši danes, v soboto, točno ob 8. uri zvečer v prostorih slovenske trgovske šole. — Prosi se polnoštevilne udeležbe!
lj Slov. gosp. izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo priredi prihodnji četrtek ob 8, uri zvečer javno predavanje. Predava g. profesor Sušni k. Ker bo snov predavanja izredno zanimiva, vabi k obilri udeležbi — odbor.
lj Iz nove Ljubljane. V Šiški začenja stavbena sezona. Zidarski podjetnik Černe bo zidal troje hiš raznim podjetnikom. Posestnik Voda namerava sezidati veliko dvonadstropno hišo, istotako g. Verhovc. Tudi več manjših hiš nameravajo zidati podjetni posestniki.
lj Osebna novica s poŠte. Josip Mo-golič, c. kr. poštni oficial v Novem mestu, je premeščen k c. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu Ljubljana 1.
lj Časopisje v službi demoraliza-cije. V »Dnevu« in »Narodu« — zlasti v prvoimenovanem listu — se vedno češče pojavljajo oglasi, v katerih mladi ljudje žele korespondence z drugim spolom — navadno kar po dva in dve. To so žalostni pojavi velikomestne de-moralizacije med nami. Kateri oče in katera mati — najsi sta še tako huda Danovca ali Narodovca — bi ostala rav-nodušna, ako bi vedela, da so s tistimi oglasi v zvezi njuni otroci — hči ali sin? Pa če tudi ne lasten sin ali lastna hči —- komur je res za narodnost (da se ne sklicujemo na višja nravna načela), temu ne more biti vseeno, ali je naša mladina kakor telesno tako tudi nravno zdrava in krepka, vneta za svojo izobrazbo in resne cilje. Kaj hočete doseči z lahkomiselno in razbrzdano mladino? Ako vam je torej res za narodnost, ne dajajte potuhe mladini v njenih zgodnjih blodnjah. Drugod gredo tako daleč, da prepovedujejo poštno-ležeče dopisovanje za mladino, pri nas pa radikalnonarodno časopisje opravlja rufijanske posle med mladino. Iste posle vrše ti listi tudi za zrele in pre-zrele izkušence, kar pričajo tu in tam prav velikomestno se glaseči oglasi. Ali res ne morete izhajati brez tistih umazanih grošev?
Koncerti »Glasbene Matice« dne 22., 23. in 26. t. m. bodo za slovensko glasbo velepomembni in zgodovinsko važni, ker smo Slovenci lahko ponosni na izvajanje te izvirne, epohalne zgodovinske slovenske skladbe. Še celo pri velikih narodih so premiere v operah in koncertnih delih zelo redke, včasih se komaj v desetletjih rodi delo, ki je trajne svetovne vrednosti. Pri nas pa slovenska moderna glasba stopa s hiti'imi koraki na plan, v prvi vrsti pa mogočno nastopa kot skladatelj P. H. Sattner, ki nam je v zadnjih treh letih podal dve najvažnejši in najvspešnejši slovenski koncertni skladbi: oratorij »Marijino Vnebovzetje« in sedaj našega ljubljenca — dičnega Gregorčiča prelepo delo »Oljki«. Kar zamoremo Slovenci v sedanji dobi, vse bo storila »Glasbena Matica« s svojimi 230 z navdušenjem sodelujočimi močmi, da dostojno in vspešno izvede najboljše koncertno - izvirno delo. Dolžnost vsakega Slovenca je, da prisostvuje tem najlepšim domačim resno vzvišenim kulturnim pojavom.
lj Romanje na Trsat se na poznejši čas preloži, — Vodstvo.
lj Župljani frančiškanske župnije, kakor tudi drugih ljubljanskih župnij se s tem opozore na mesečno izhajajoče »Glasilo frančiškanske župnije«. To »glasilo« je strogo cerkven list, kojega naloga je, obveščati vernike o službi božji, jih seznanjati z obredi pri raznih cerkvenih opravilih, prinašati statistične podatke o ljudskem gibanju in obravnavati v kratkih člankih pereča verska vprašanja. Naročnina znaša za letos samo 60 h. Naročnino sprejema vratar frančiškanskega samostana.
lj Vojaška godba igra jutri v »Zvezdi« od pol 12. do pol 1. ure pop.
lj Nekaj ocen o uspehih opernega pevca Ivana Levarja. O poslovilnem koncertu Levarjevem v Ost rovi piše kritik dr. Wustner med drugim sledeče; »Program je obsegal bisere nemške pevske umetnosti. Navaja: Schuberta, Brahmsa, Wolfa, Straufia. »Levarjev nastop,«• nadaljuje, »ni imel namena doseči ob poslovilu uspeha, saj bi bil ta po izrednih uspehih operne sezije z bolestjo občuten; bil je to globoko občuten poslovilen dar resnega umetnika. Karkoli je ob tehniško zadnji pili še nedostajalo, je neizrečeno malo nasproti popolnemu pojmovanju in ne-odoljivemu prednašanju vsake posamezne točke, nasproti popolni glasbeni in pevsko-tehnični razčlcnbi. Doživeli smo redko srečo, v teh pesmih najti popolno duševno in glasbeno zrelost, združeno z mladim, toplim glasom, čigar blagoglasnost se mora še in še po-
vdarjati. Tudi kot dramatičen pevec se je hotel Ivan Levar posloviti in je podal prolog k »Bajazzu«, ki ga jo popolnejše in boljšim čutom nemogoče peti. Vsi, ki ljubijo plemenito umetnost, so prišli k slavnostnemu večeru tega pevca po božji volji. — O Levar-j u kot »T o n i o« v »Bajazzo« pravi kritika: »Levar je daleč prekašal druge. Njegova izrazovita igra in sijajni glasovni materij al ga uspbsablja-ta za največje vloge. Mlademu pevcu prorokujemo sijajno bodočnost. Pred-našanje njegovega »Prologa« ga stavi ob stran najboljšim uspehom velikih umetnikov.« — »T r u b a d u r« v glavnih vlogah dvornega pevca M i 11 e r j a in opernega pevca Levarja. Kritika: »Millerje-vemu Mauriku je stal nasproti Levarjev »Luna«: samozavestnemu, izkušenemu poznavatelju odra, že davno slavljenemu umetniku — stroga koncentracija in skrajna skrbnost umetnika začetnika; zmagujočemu, bleščečemu tenoru — topel, z neizrekljivim blagoglasjem prepojeni, lirično-veliki bariton, blestečemu virtuoznemu daru — enakovreden uspeh častivrednega umetnika. Levarju s polno pravico čestitamo k temu uspehu. Slednjič mu je bilo dano meriti svojo moč.«
lj Rdeči križ. Redni občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko bo 22. aprila 1914 ob 6. uri oopoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (II. nadstropje), Blehveisova cesta. — Ako ne bi bil občni zbor ob 6. uri sklepčen, vršil se bo drugi občni zbor ob pol 7. uri ne glede na število navzočih udov.
lj 5 redni občni zbor društva c. kr. sodno - pisarniških in zemljeknjižnih uradnikov na Kranjskem v Ljubljani se vrši dne 3. m a j n i k a 1914 o b 3. popoldne v prostorih hotela »Štrukelj« v Ljubljani, Dalmatinova ulica z običajnim dnevnim redom. Mnogobroj-ne udeležbe se prosijo društveni člani.
lj Mestna posredovalnica za kurivo bode od sedaj dalje prodajala revnejšim slojem premog samo ob sobotah ob dolo-ločenem času. Kadar proda tega, ki ga ima še v zalogi, bode s prodajanjem do jeseni sploh prenehala.
lj Amater-fotograti! Ustrezajoč željam fotografov - amaterjev se je društvo »Klub slovenskih amater-fotogra-fov« v Ljubljani odločilo, cla priredi za svoje člane in prijatelje društva brezplačen strokovni tečaj (predavanje z praktičnimi poizkusi) za bromni olje-tisk (Bromöldruck) dne 20., 21. in 22. aprila t. 1. (ponedeljek, torek in sreda), vsakokrat ob 8. uri zvečer v posebni (Prešernovi) sobi restavracije pri »Novem svetu« (Marije Terezije cesta). Predavanja bodo obsegala: namen in cilj moderne fotografije, kratek pregled raznih fotografičnih procesov s posebnim ozirom na bromni oljetisk, bistvo bromnega oljetiska, retuša, praktična izvedba, razgovor, pojasnila, nasveti itd. Ker bodo predavanja za vsakega fotografa-amaterja gotovo vsestransko zanimiva, uljudno vabimo vse p. n. i'o-tografe-amaterje, da se predavanj gotovo in točno udeležite! — Odbor društva K. S. A. F.
lj Umrl je v deželni bolnišnici poštni poduradnik Jožef Zanet, star 50 let.
lj Prevzetje trgovine. Znano trgovino Iv. Podlesnik v Ljubljani na Starem trgu je prevzel v last gosp. Ivan K u n o v a r. Opozarjamo na današnji oglas, ter novo trgovino Ivan Podlesnik nasl. najtopleje priporočamo.
lj Ubegla prisiljenca. Od dela v gramozni jami pri prisilni delavnici sta pobegnila dva prisiljenca 30 letni Rihard Ma-jer, pristojen v Beljak in 20 letni Henrik Spielauer, pristojen v Wels na Zgornjem Avstrijskem. Oba begunca sta velike in močne postave.
SPORED POSTOJNSKEGA KONCERTA,
ki se vrši v nedeljo, dne 19. t, m. ob 8. uri zvečer v »Narodnem hotelu«. 1. Ondriček: Balada (igra na violino Ivan Trost]. — 2. Dr. B. Ipavic: a) Čez noč; b) Ciganka Marija; c) dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca; č) Janko Ravnik: Vasovalec; d) Ravnik: Hrepenenje (poje Josip Rijavec.)
—	3. H. Wieniawski: Andante non troppo
—	Allegro con fuoco — Allegro moderato, iz II. koncerta (igra Ivan Trost.] — 4. Tone Lajovic: a) Jaz pa vem; b) Mesec v izbi; c) O da deklic; č) Serenada (poje Rijavec.)
—	5. a) Chopin-Wilhelny: Nokturno Des-dur op. 27, št. 2; b) Pablo de Sarasate: Ciganske melodije (igra Trost.) — 6. Puccini: Arija Rudolfa iz opere »Bohême« (poje Rijavec). — Vse točke spremlja na klavirju Niko Štritof. — Cene: I. red (sofe) 2 K 40 vin., II. red 1 K 50 vin., III. red 1 K; stojišče 60 vin. — Vstopnice so v pred-prodaji pri gosp. F. Kutinu, trgovcu v Postojni,
Po svelo.
Dobrodelna oporoka. Dne 13. t. m. je
umrla v praškem Novem mestu gospa Ka-rolina Slamova, vdova po uradniku severo-zapadne železnice, ki je skoraj vse svoje premoženje volila dobrodelnim namenom. V svoji oporoki je napravila za glavnega dediča svojega imetja Narodno Jednoto Sleško v Pragi, ki ima plačati Hlavhovim zavodom v Pragi 10.000 K kakor ustanovo za češkega slušatelja medicin, Osrcdni Matici 2000 K, Komenskemu na Dunaju 2000 kron, Deylovemu zavodu slepcev v Pragi 1000 K in več drugi legatov sorodnikom in siromakom. — Slovenci, spominjajte se v svoji zadnji volji prepotrebne »Slov. Straže«.
Visoko šolo za dramatično umetnost so otvorili pretekle dni v Jeni na slovesen način v tamošnji univerzi.
Posl. Kloiač kot tožitelj. Poslanec Klo-fač je vložil pri okr. sodišču v Upricah proti nekemu tamošnjemu meščanu, ki ga je obdolžil, da si je puštil izplačati od vlade 600.000 K, tožbo zaradi razžaljenja časti. Razprava se bo vršila v bližnjem času.
61 hiš je zgorelo v vasi Akiha na Ogrskem dne 16. t. m. Velik vihar je netil požar. Dve osebi sta zgoreli. Škode je tri sto tisoč kron. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
25.090 kron je poneveril blagajnik Fialla okrajne bolniške blagajne v Bistrici na Moravskem. Fiallo so zaprli.
En vojak ubit, šest jih je nevarno ranjenih. Pri Glacu so se radi neke dekline stepli v gostilni vojaki. En vojak je bil ubit, šest jih je pa nevarno ranjenih. Od alkohola razburjeni vojaki so razbili vso hišno opravo in tudi telefon, ko je hotel gostilničar po pomoč telefonirati. Pretepače so zaprli.
Originalna beračija. V Palermu so za« prli nekega moža, ki je delil oklice, češ da se mora italijanski kralj odstraniti, a ker nima sredstev, da potuje v Rim, prosi za podporo. Pri policiji je mož rekel, da je anarhist, a policija sodi, da ni niti anarhist niti nor, marveč da je le na ta originalen način beračil.
Stavka šoferjev v Berolinu. V Be« rolinu stavka 12.000 šoferjev. Le malo avtomobilov še vozi po mestu.
Nemci zapirajo irancoske turiste. Zaprli so tri francoske turiste, ki so v Neubreisachu fotografirali utrdbe.
Pet oseb je usmrtil, kakor se iz Varšave poroča, bandit Dahnel v Petriko-vu, ker so svoj čas ob sodni razpravi, kjer so mu triletno ječo prisodili, proti njemu pričale.
14 oseb je ponesrečilo smrtno pri požaru v New Yorku, veliko jih je pa ranjenih. Požar je izbruhnil v neki šest-nadstropni hiši ob osmi avenui. Ljudje so v strašni paniki skozi okna na cesto skakali.
OBJAVA.
V svrho izvršila v § 17. zakona z dne
2. februarja 1914, drž. zak. št. 40 o davku na peneča vina odrejenega naknadnega obdavčenja penečega vina je c. kr. finančno ministrstvo v sporazumu s c. kr. trgovinskim ministrstvom in z železniškim ministrstvom izdalo z razpisom z dne 24. marca 1914, drž. zak, št. 72 določbe, ki se v naslednjem objavljajo v izvlečku:
A. Naknadni davek.
Peneče vino, ki se nahaja dne 1. maja 1914 v ozemlju, kjer velja ta zakon, izven tvornic za peneča vina ali pa izven carinskih skladišč, je podvrženo naknadnemu davku.
Med naknadnemu davku podvržena vina se prištevajo vsa vina (grozdna vina), sadna vina (vina iz sadja in jagod), vino in sadno vino vsebujoče pijače z več kakor enim volunskim procentom alkoholnosti, iz katerih, ko se steklenica odpre, ogljikova kislina med šumenjem uhaja.
Oproščeno naknadnega davka je pe« neče vino v posesti načelnikov gospodarstva, ki ne prodajajo penečih vin in jih tudi ne točijo, če ne presega vsa zaloga v celih steklenicah ali pa na cele steklenice pre-računjeno 10 komadov; pri večjih zalogah je pa podvreči vso množino naknadnemu davku.
Naknadni davek znaša:
Od vsake steklenice, ki ima prostornine od več kakor 425 kubičnih centimetrov do 850 kubičnih centimetrov (cela steklenica) 80 vin., če je pa napravljeno peneče vino iz sadnega vina in se da to dokazati, 20 vin.;
od vsake steklenice, ki ima prostornine od več kakor 230 do 425 kubičnih centimetrov (polovičnasteklenica) polovico, od manjših steklenic četrtino davčne postavke za celo steklenico.
Pri steklenicah, ki imajo večjo prostornino kakor 850 kubičnih centimetrov, se računa za vsakih nadaljnjih, četudi samo pričetih 230 kubičnih centimetrov prostornine r>o eno četrtino davčne postavke za celo steklenico.
Vse peneče vino vsebujoče posode se smatrajo za steklenice v zmislu zakona o davku od penečih vin.
B. Prijava.
Kdor poseduje zalogo naknadnemu davku podvrženega penečega vina, je zavezan prijaviti najkasneje do 4. maja 1914 število steklenic, vrsto penečega vina (grozdno ali sadno peneče vino), na-» dalje kraj in prostore, kjer ga hrani, pismeno v dveh izvodih po spodaj prideja-nem vzorcu pri onem oddelku finančne straže (ekspozituri), v čegar okolišu se nahaja prijavi podvržena zaloga. Tiskovine za te prijave se dobivajo brezplačno pri vsakem oddelku finančne straže in pri vsakej ekspozituri finančne straže, iz-vzemši ekspoziture finančne straže na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Ako bi bila naknadnemu davku podvržena peneča vina tekom prvih štirih dni meseca maja 1914 na potu, zavezan je podati prijavo in plačati naknadni davek prejemnik blaga, ki ima podati prijavo najkasneje 48 ur potem, ko je dospela pošiljatev.
Ako se opusti predpisana prijava za naknadno obdavčenje ali ako je uradno ugotovljeno število steklenic za več kakor 5 odstotkov večje, kakor naznanjeno, kaznuje se to s štiri- do osemkratnim zneskom prikrajšanju izpostavljenega naknadnega davka.
Druge nepravilnosti pri prijavi se kaznujejo z redovnimi kaznimi od 4 do 100 K.
Železniška in parobrodna podjetja (iz-vzemši pomorska, v kolikor ne gre za lu-zemske parobrode, ki uživajo olajšave pri prometu), kakor tudi c. kr. poštni zavod so zavezani vsako pošiljatev penečega vina, ki so jo prevzeli pred 1. majem 1914 v prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer velja ta zakon, pa je do tega dne še niso izročili stranki, takoj ko dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku finančne straže, v čegar okolišu je ta postaja.
V tej prijavi (poštnine prosti) mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pošiljatve.
C. Uradno obravnavanje.
Naloga finančnih organov, pri katerih so bile podane prijave zalog, je, prepričati se najprvo o popolnosti prijave, even-tuelno odrediti izpopolnitev in na to brez odloga ugotoviti zalogo.
Osebe, ki peneča vina prodajajo ali točijo, morajo najkasneje do 4. maja 1914, vsekako pa predno oddajo ali odmaše steklenice, prilepiti davčne znake in se torej pravočasno preskrbeti z davčnimi znaki.
Kot davčni znaki se uporabljajo bar-Veno tiskani, na zadnji strani z lepljivim sredstvom opremljeni papirnati trakovi. Prirejeni so davčni znaki za cele, polovične in četrtinske steklenice, različno za peneča vina iz grozdja in za peneča vina iz sadja. Za peneča vina iz grozdja je porabljati te-le davčne znake:
a)	za cele steklenice, davek 80 vin., rdeč natisek;
b)	za polovične steklenice, davek 40 vin., moder natisek;
c)	za četrtinske steklenice, davek 20 vin., črn natisek.
Za peneča vina iz sadja:
a)	za cele steklenice, davek 20 vin., Zelen natisek;
b)	za polovične steklenice, davek 10 vin., oranžen natisek.
c)	za četrtinske steklenice, davek 5 v., r u j a v.
Davčni znaki se previdno prilepijo čez zgornji del etikete okrog steklenice; pri tem mora ležati najmanj polovična dolgost traka neposredno na steklu.
Za plačitev davka od penečega vina se sme za steklenice omenjenih velikosti porabljati samo en davčni znak; za večje steklenice je uporabljati več davčnih znakov. Davčni znaki morajo ostati na steklenicah tako dolgo, da se te odpro.
Potrebni davčni znaki se dobivajo pri C. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani. Ako se ti davčni znaki ne plačajo in prevzamejo iz roke v roko pri tej finančni blagajni, vplačati je pripadajoči znesek v poštno hranilničnem prometu. V ta namen se je posluževati zelenih poštnih položnic c. kr. finančne deželne blagajne v Ljubljani, ki se oddajajo strankam brezplačno pri oddelkih (ekspoziturah) c. kr. finačne straže na Kranjskem. Ti oddelki (ekspoziture) finančne straže bodo šle strankam primerno na roko tudi pri izpolnjevanju poštnih položnic, na katerih mora biti označen namen položitve ter vrsta in število zahtevanih davčnih znakov. C. kr. finančna deželna blagajna v Ljubljani bo strankam doposlala naročene davčne znake, čim jej dospe poročilo poštno-hranil-ničnega urada, da se je položitev izvršila.
Pri osebah, ki ne prodajajo in tudi ne ločijo penečih vin, ima finančni organ na podlagi ugotovljene zaloge določiti davčne znake za peneča vina in davčni znesek, ako niso bile zaloge že primerno opremljene z davčnimi znaki. Izvid, pripadajoči znesek naknadnega davka in c. kr. finančna deželna blagajna, pri kateri je vplačati naknadni davek, se vpiše v oba izvoda prijave; en izvod s poštno položnico prevzame stranka in je zavezana naknadni davek takoj plačati neposredno ali pa po-
tom poštno - hranilničnega prometa pri c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani, ki jej po vplačitvi izroči ali pa dopošlje pripadajoče davčne znake. Stranka je. zavezana davčne znake na steklenice prilepiti; za med tem že porabljene steklenice se morajo davčni znaki uničiti.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
ZBOR ŠTAJERSKIH NEMŠKIH KATOLIŠKIH KMETOV V GRADCU.
Štajersko katol. konservativno društvo, ki šteje 49.200 članov, je zborovalo 14. t. m. v Gradcu. Pred zborovanjem je daroval za zborovalce v stolnici sv. mašo sekovski knezoškof dr. Schuster. Sv. maši je sledilo zborovanje v »Steirerhofu«, ki ga je vodil načelnik poslanec Hagenhofer. v svojem nagovoru je naglašal, da ostane društvo katoliško konservativno in da hoče, ko nastopa za koristi kmetov tako zasebno kakor politično slediti zvezdi vodnici, katoliški veri.
Iz ostalih poročil je zanimivo, da je društvo dalo svojim članom 12.429 brezplačnih posojil; shodov je priredilo društvo lani 55. Društvo vzdržuje tajništvo v Gradcu in v Ljubnu. Poleg tega obstoja v okviru društva kmetska društvena blagajna, ki je imela leta 1912. 31,863.555 kron, leta 1913. pa 32,554.603 krone denarnega prometa, ki je napravila 1. 1913. 98-885 K čistega dobička, 267.725 kron pa je znašal rezervni zaklad. V okviru društva deluje tudi društvo za zavarovanje proti požarnim škodam, ki je imelo koncem leta 1913 zavarovanih 16 536 poslopij v vrednosti 70,188.841 kron in 7403 mobiliarna zavarovanja v vrednosti 19,673.189 K.
Poslanec Hagenhofer je govoril nato o delovanju državnega in štajerskega deželnega zbora. Pozival je vlado, da naj za državni zbor s § 14. ustvari začasen poslovnik, ki bi zagotovil delozmožnost drž. zbora. Na njegov predlog se je sklenila resolucija, ki obsoja vsako obstrukcijo v pestavodajalnih zastopih in poziva vlado, naj varuje red in delozmožnost v zbornici in v odsekih. Vsi poklicani činitelji se po-zovejo, naj prej ko mogoče obnove popolno delozmožnost štajerskega deželnega zbora.
Schoiswohl (drž in dež. poslanec) je v svojem govoru izjavil, da bodo najbrže začetkom leta 1915 razpisane nove državno-zborske volitve in štajerske deželnozborske volitve in da naj bodo nanje volilci pripravljeni. Sklenila se je končno resolucija, ki zahteva, da naj se ohrani carina, ki ščiti kmeta in naj se strogo gleda na to, da se ne vtihotapijo živinske kužne bolezni. Protestira se, ker se ogrska država ni držala zadnje pogodbe in ni odpravila diferenčne igre na ogrski žitni borzi.
Zadnie vesli.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Dunaj. Vesti čeških listov, da je pričakovati jeseni razpusta državnega zbora, niso utemeljene. Bolj verjetno ie, da se bo jeseni, če se izkaže zopet delnnezmožnost parlamenta, zasedanje zaključilo. Zelo verjetno pa je, da se razmere do jeseni tako ublažijo, da bo parlament delazmožen. Doslej ostane državni zbor odgoden, razen čc bi se že preje pokazala delazmožnost, kar pa ni posebno verjetno.
KOMUNIKE O SESTANKU V OPATIJI.
Opatija. O sestanku v Opatiji sta Berchtold in Di San Giuliano izdala komunike, v katerem pravita, da sta na sestanku imela priliko se p o d r o b-no pečati z vprašanji, ki se p os obli o tičejo medsebojnih odnošajev Av-stro-Ogrske do Italije. — Pri razgovorih da se je pojavilo v nazorih obeh ministrov popolno soglasje, ki vedno pospešuje interese obeh prijateljskih velevlasti in ki je pripomoglo pri zadnji balkanski krizi k mirni rešitvi nastalih problemov. V spoznanju zadob-ljenih uspehov te politike in v popolnem medsebojnem zaupanju sta ministra odločena pri sedanji svoji smeri vztrajati in skupno z Nemčijo delovati na to, da bodo vedno živahnejše, simpatije, ki jih donaša javno mnenje intimnim odnošajem obeh vlad. — Prvi stavek tega komunikeja vzbuja domnevo, da sta se ministra domenila tudi glede notranjepolitičnih vprašanj, sicer pa, kakor se vidi, komunike noče izdati nič podrobnega.
Opatija. Di San Giuliano in grof Berchtold sta uspeh svojih konferenc sporočila telegrafično nemškemu kanclerju Bethmann - Holhvegu. Vse časopisje naglaša, da sta se Avstrija in Italija glede Balkana, Albanije, Adrije in gospodarskih potov do nje popolnoma zedinila. Di San Giuliano je danes odpotoval.
DI SAN GIULIANO FOZBRAVLJEN NA SLOVENSKIH TLEH S SLOVENSKIMI ZASTAVAMI.
Trst. Ko sta se Di San Giuliano in grof Berchtold včeraj peljala v avtomo-
bilu s spremstvom dveh drugih avtomobilov iz Opatije v Lipico, so visoke goste po vsej poti pozdravljale hrvatske in slovenske trobojnice In celo tamkaj, kjer se mu je odprl pogled na Trst, v Bazovici, na samem tržaškem ozemlju, so mu vihrale v pozdrav slovenske zastave, opominjajoč ga, da je tudi tu slovenska, jugoslovanska zemlja. — »Piccolo« je vsled tega ves iz sebe. — »Piccolo« poroča tudi, da se je grof Berchtold razgovarjal z nekom o narodnostnih razmerah v Trstu. Neka visoka gospa ministrovega spremstva je vprašala navzoče, je li to slovansko ozemlje. Odgovorili so ji, da.
ALI TO KAJ POMENI ALI NIČ?
Dunaj. Listi danes naenkrat pišejo, da sta se grof Berchtold in Di San Giuliano, kakor se zatrjuje, neoficielno in le prijateljski razgovarjala tudi o notranjih avstrijskih stvareh. Di San Giuliano jc razložil grofu Berchtoldu — seveda neoficielno in samo prijateljski — velike težkoče, ki se mu stavijo v Italiji na pot v njegovi avstrofilski politiki in to zaradi šikan, katerim so izpostavljeni Italijani v Avstriji in zaradi neizpolnitve raznih italijanskih kulturnih zahtev. Kakor se zatrjuje, je tudi glede teli delikatnih vprašanj prišlo do popolnega soglasja med obema državnikoma in grof Berchtold je celo izjavil, da bi videl iz srca rad, da bi končno vendarle že dobili enkrat Italijani svojo fakulteto v Trstu.
PREMESTITEV JUGOSLOVANSKIH POLKOV.
Dunaj. Kakor se govori v vojaških krogih, je pričakovati, da se v področju XIII., zagrebškega, armadnega zbora v kratkem res izvrše večje izpremembe. Vojna uprava, ki je že pred leti pri izmenjavi garnizij poslala v okrožje XIII. zbora nekaj madžarskih polkov, hoče polagoma premestiti vse jugoslovanske polke v gar-nizije drugih armadnih zborov ter jih nadomestiti z madžarskimi, rusinskimi in nemškimi polki. V vojaških krogih vzbuja ta namena vojne uprave živahne komentarje.
ZDRUŽENJE ČEŠKIH KATOLIČANOV.
Praga. V kratkem se bodo združili češki katoličani v eni sami stranki. Združenje manjših frakcij češke krščansko-so-cialne stranke je že gotova stvar in bo češki krščansko - socialni kongres, ki se bo .vršil 16. in 17. maja t. 1., tozadevne dogovore le odobril in proklamiral združenje. Stranka pričakuje od te okrepitve velik napredek.
II. AVSTRIJSKI KATOLIŠKI ŽENSKI
KONGRES NA DUNAJU.
Dunaj. Včeraj popoldne jc referi-rala ga. Hanny Brentano (Dunaj) o socialnih poklicih žene. Izmed vseh ženskih poklicev, ki so nastali zadnja desetletja, se bodo pač najbolje obnesli oni, v katerih more ženska vse svoje ženske in materinske lastnosti in nagnjenosti uveljaviti. Žena je poklicana, da pri domačem gospodarstvu stoji ob strani moža, a tudi, da kot pomočnica, svetovalka in sotrudnica moža deluje v občini za blagor splošnosti. Iz kari-tativnega dela so nastali posamezni poklici kot bolniških in sirotinskih strežnic, uradnic za oskrbo mater in dojen-cev, stanovanjskih nadzornic itd. Na Dunaju so s sprejetjem žensk v občinsko stanovanjsko komisijo storili prvi korak za ustanovitev stanovanjskih nadzornic. Zelo potrebne pa so tvorni-ške in delavniške nadzornice, ženske tvorniške zdravnice in pomočnice pri mladinskih sodiščih. Tudi poklic policijske asistentinjc in jetniške uradnice se je odprl ženski. Poleg drugih poklicev, kakor uradnic v posredovalnicah za službe, v pravnovarstvenih uradih in drugod, je gotov eden najbolj važnih poklic tajnic pri raznih društvih. Važen predpogoj za vsak tak poklic je značaj, nastop in celotna osebnost ženske, ki se hoče posvetiti kakemu socialnemu poklicu. Dolžnost katoliškega ženskega gibanja je, da t (T poklice ne zanemarja in jih ne prepušča samo ženskam drugega svetovnega nazira-nja, kajti ravno v teh poklicih se lahko veliko dobrega in velikega naredi. — Danes dopoldne je referirala baronica Roza pl. Wasse (Dunaj) o ženski pomoči pri verski vzgoji in p. Sinthern S. J. (Dunaj) o pospeševanju duhovnih vaj.
BURNI PRIZORI V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
Dunaj. V včerajšnji seji dunajskega občinskega sveta so bili burni prizori, ker je liberalna opozicija očitala krščansko-socialni večini sleparije pri zadnjih volitvah. Po seji so obiskovalci galerije napadli liberalna obč. svetnika Moisla in Hohen-sinerja ter ju osuvali v hrbet. Šele ognje-gasci in magistralne sluge so napravili red. Na cesti so se proti liberalnim občinskim svetnikom ponavljale demonstracije.
VELIKI PATRIOTI.
Inomost. Tukajšnje nemškonacio-nalno telovadno društvo je sklenilo postaviti spomenik Bismarcku.
INTERESNA SFERA AVSTRIJE V MALI AZIJI.
Dunaj. Gospodarska interesna sfe* ra Avstrije v Mali Aziji sta provinciji Cilicija (domovina sv. Pavla) in Pizi-tlija, italijanska pa Licija, Karija in Panfilija.
VSEUČILIŠKI REKTOR ZAPRT.
Sofija. Tu so zaprli vseučiliškega rektorja Juriliča, ki je na sumu,, da je pomagal pri aferi neke mlade vzgoji-tljice, katero so te dni našli ob morski obali pri Burgasu mrtvo.
ATENTAT NA NEWYORSKEGA ŽU» PANA.
New York. Neki David Rode jc streljal na newyorskega župana Mitzliella, a ga ni zadel. Neki občinski uradnik, ki je stal poleg župana, je nevarno ranjen v braclo.
HUERTA SE POGAJA Z VSTAši.
Mehiko. Huerta se pogaja z vstaši. Poizkuša jih s koncesijami pridobiti, da bi ž njim skupno nastopili proti ameriškim Zveznim državam.
iz slovanskega sveto.
Za treznost slovenskega ljudstva, -j. Kako je bilo pred 500 leti. Ko je pred 500 leti slovenski kmet izvrševal na Gospo-svetskem polju na Koroškem vstoličenje nad vojvodo Ernstom Železnim, mu je ponudil tudi domače pijače. Svojo kučmo je napolnil s svežo studenčno vodo in mu je izročil v požirek »na zdravje«. Ne vina, ne piva ni vzel v svoje roke — še manj pa žganje —, da bi je ponudil novemu deželnemu knezu v zdravico, ampak domače studenčne vode mu je dal! Z znamenjem treznosti je stopil pred njega, da bi mu povedal, da je treznost ena prvih čednosti slovenskega ljudstva in da to ljudstvo pričakuje tudi od svojega kneza trezne, pravične vlade!
Jožef Nešvera umrl. Na velikonočni ponedeljek je zatisnil oči v Olonuicu Jožef Nešvera, ravnatelj stolnega zbora olomuškega. Z njim so izgubili Čehi plemenitega moža in velikega umetnika. Zaspal je v Gospodu ravno v dobi, ko se je javnost začela bolj interesirati za njegovo skladbe. Ni še dolgo tega, ko se je proizvajal v Pragi njegov veliki orato-rij »Job«. Čimbolj so strokovnjaki njegove skladbe študirali in ocenjevali, tejnbolj je rastel ugled prave veliko mojstrove godbe. Za »Orla« jc uglasbil »Orlovsko himno«, junaško pesem čeških »Orlov«, ki se po svoji umetniški vrednosti prišteva k najboljšin skladbam te stroke. Potem je uglasbil za »Orla« tudi pesem »Hej, Orli, na močnih perutih ...« besede Dostala - Lutiuova in brez števila drugih skladb odlične umetniške cene. Rajni se je rodil leta 1842. v Praskolesih. V godbi ga jc poučeval prof. Ivrejči. Ravnatelj stolnega zbora olomuškega je bil od leta 1880. Slava velikemu umetniku in plemenitemu možu!
Iz poljskega časopisja v Galiciji. »No« wa Reforma« (v Krakovu) javlja, da od 1. aprila naprej izhaja v izpremenjenem redu: Zjutraj izhaja velika izdaja, popoldne ob pol dveh pa. mala izdaja.
Šlezijski Poljaki nameravajo ustanoviti v Skočovi privatno gimnazijo; to b? bila tretja poljska gimnazija v Šleziji.
Ribič z veliko trsko na hrbtu je znak prave Scottove emulzije, ribjega olja
in samo ta je prirejena po izvrstnem Scottovem načinu. Ker je pa mnogo več ali manj vrednih ponaredb, katerih zavitki so pravi Scottovi emulziji podobno ponarejeni, pazite pri nakupovanju na našo varstveno znamko z ribičem in odklonite vse druge ponaredbe
Cena originalni steklenici K 2-50. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott <fc Bowne, G. ni. b. H., Dunaj VII. in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ona pošiljatev potom lekarne za poskušnjo. '2777
PoskuSnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle. Duna)I.,Blbers»rasse. 5 K
g Gospodinjska šola na Vrhniki
konča poletni zimski tečaj koncem meseca aprila. Tečaj je obiskovalo 20 go-jenk. Nove gojenke za poletni letni tečaj se sprejemajo do 20. aprila. Prošnjam, katere je vlagati na vodstvo Šole, naj bodo priložena: a) krstni list in b) zadnje šolsko izpričevalo. Šola za imenovane gojenke se prične 1. maja in traja do 23. oktobra. Gojenke tega tečaja stanujejo v zavodu in plačajo za hrano ter stanovanje in perilo 30 kron mesečno. Uče se v tej šoli vsega, kar je potreba dandanes znati vsaki dobri gospodinji. Poletni letni tečaj ima to prednost, cla imajo gojenke poleg teoretičnega pouka tudi praktični pouk v gotovih predmetih, kar pa v zimskem tečaju ni mogoče. Stroški za ta tečaj so tako majhni, da lahko vsak pameten gospodar svojo hčer z majhnimi stroški izobrazi, kar ji je bolj koristno, kakor velika dota, katere morda ne zna rabiti. Prednost za sprejem imajo one gojenke, ki so se morale lansko leto vsled pomanjkanja prostora odkloniti. Zavod pod nobenim pogojem ne bo sprejel več kot 20 gojenk, vsled tega naj se tiste, ki nameravajo obiskovati šolo, kar najhitreje priglasijo. Naj nikar ne čakajo zadnjega trenutka, da bi jih moralo potem vodstvo odkloniti, kar mu je seveda zelo neljubo. Nadaljna pojasnila claje vodstvo deželne kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki.
POSLANO.
Na neosnovane napade v »SI. Narodu«, »Danu« in »Zarji« na osebo tukajšnjega g. župnika Fr. Koširja kot pregledovalca. občinskih računov, podpisano županstvo odgovarja sledeče: Županstvo je izročilo g. župniku za or-ganistovo stanovanje, katero se je občina vsled konkurenčne obravnave zavezala plačevati, 200 K, kar je bilo pri računskem zaključku za leto 1913. in proračunu za leto 1914. v seji soglasno odobreno. Preostanek od te vsote je vložil g. župnik v cerkveno blagajno, kakor je razvidno iz cerkv. računske knjige za mesec december lanskega leta. Kake nekorektnosti ali slabe namene g. župniku pri pregledovanju obe. računov podtikati, je zlobnost.
Županstvo Koroška Bela na Gorenjskem, dne 15. aprila 1914.
Jos. Mulej, župan. Ant. Žuraer, podžupan in pregledovalec obč. računov.
Izvrstna
1147
S":,»! J» i'-®sffi «i Süü
I
SANATORIUM -EMONA j
ZA-NOTRA^^^CNE -BOLEZM. /
LÜUÜLUÄNA • KOMENSKEGAULICA- 4 T SEP-ZDRWNK:FRiHARIJ-DR FR. DERGANC
Mučen glavobol in pomanjkanje spanja, utrujenost in nastala večja razdražc-nost so čestokrat posledice nerednega odvajanja. Iz strokovnih poročil povzemamo, da na c. kr. dunajski kliniki za živčne bolezni vsled tega najrajše uporabljajo naravno '-Franc Jožefovo« grenčico, ker ista že v malih količinah zaužita lagodno od-stranja vzroke mnogim bolezenskim pojavom. Franc Jožefova voda je tako poceni, da se jo more tudi manj premožnim priporočati v uporabo. Na prodaj je v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda.	38.
Tržne ccne.
Cene veljajo za 50 Ug.
Budimpešta, 17. aprila 1914.
Pšenica za april 1914.....12 66
Pšenica za maj 1914.....12'56
Pšenica za oktober 1914 . . .	U'48
Rž april 1914 .........10-47
Rž za oktober........8-84
Oves april 1914.......8*02
Oves za oktober..............787
Koruza za maj 1914.....681
Koruza za julij 1914.....697
Sroniel'sloMO
Iz vinogradov g. majorja	• 1913 je
naprodaj. Natančneje si jive pri g. Fr. 3 metu
v tivolskem gradu in pi .......... „ i'ram-
šeku v Sromljah, Štajersko.	1307
Proda se Se dobro ohranjen skoraj nič rabljen
pletilni stroj
Več sc noizve pri Aoolonljl Serše na Ježlci hiš štev. 57	1315
Hranilnica in posojilnica v Gorjah
daje v najem
za poletno sezono. — Resni ponndnikl nai so zglase pri hranilnioi. Ob nem nasanja vodstvo hranilnice, da je pripravljeno prodati vse Žumrovo
POSESTVO
obstoječe iz zemljišča, iudustrielnega podjetja, mi-zurstva na stroje z vodno močjo, obi t z mlinom in opekarno. — Pojasnil« daje vodstvo hranilnice. — Za podjetnike, ki imajo veselje in sredstva, gotov vir dohodkov.	1310
Izurjenega zastopnika
vpeljanega v manufakturnih trgovinah, sprejme mehanična tkalnica volnenega in bombažastega blaga 1320
Jan Stahala*
Rumburk, Češko.
Najcenejši nakup
pri tvrdki J. Pogačnik, L ubl|ana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega biaga.	767
;rnt!w:inr::i.iR.innmnmminmi!rn!ir
^nmtrmtnmT.-c' :tr^nnni<MHi.i;nniirinniim»iitninanmftii»n»nwwimiitnmi(WHnt>titinitinTtinntni
[ittmnnniiKimmiira^mninimmr- •
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem

ninWninrr,::;;:m:;nn»nfmr
i;mmtn»iminBit.nriiiwri!Bair.m:mi::nr.iiBan3trrntM-»!ni
jajca za valenje
od Črnih peking-rac, komad po 30 vin. oddaja Andrej Žankar, trgovec, Stob št. 6, p. Domžale.
A VIII 630/13
V Ljubljani, dne 15. aprila 1914.
Ivan 1 iti i ¡1 0. kr. notar kot sodni komisar.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nud 30.000 hI radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in mo6v me kopeli. Elektroteraplja, masaža, s komfortom ; opremljene sobe, izvrši ne restavracije. — Indikacije: revmafizem, protln, nevralglja (lshias), nevrastenija, hlster.a, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. Sezona od i 1. maja do 1. oktobra.	1288
del za klavnico v Tržiču na Gorenjskem.
Za zgradbo klavnice v Tržiču se bodo oddala dela potom pismene ponudbene obravnave.
1.	Zidarska dela;
2.	Tesarska dela;	583
3.	Krovska dela;
4.	Kleparska dela;
5.	Mizarska, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela;
6.	Pečarska dela;
7.	S ikarska dela.
Pismene posamezna dela obsegajoče ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih podlagi proračunjene skupne zneske v številkah in besedah, je vložiti postavno kolekovane v zapečatenih zavitkih županstvu v Tržiču, Gorenjsko,
do 30. aprila 1914 do 12. ure dopoldne.
Ponudnik mora vložiti 5% vadij. Izrečno se določa, da je staviti ponudbe na podlagi razpisanih določb In predpisov. V pogodbi treba je izjaviti, da so ponudniku znani predpisi in zakonite določbe. Načrti, proračun in splošni in stavbeni pogoji so na razpolago pri podpisanem županstvu.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenim predpisom, ali katere bi se pogojno glasile, in na take, ki bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bode oziralo. Županstvo v Tržiču si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene; ravno tako Ima županstvo pravico, oddajo del vnovič razpisati.
Tržno županstvo Tržič, Gorenjsko, dne 17. aprila 1914.
^ «
1311 <	Župan:
1'ranc A.hačič.
ŽENITNR PONUDBRI
Dekle nad 30 lat «topa. Iz boljl« hišo, sedaj v mestu gospodinja pri' boljši rodbini, z nad 3.000 K dote, se želi poročiti z gospodom pofitenega znaSaje, v mestu ali na deželi. Lie rasne ponudbe se prosi na upravo Slovenea pod
šifro ,Zvestoba1316'.
Krepak in zdrav deček s primerno šolsko naobruzbo se sprejme takoj za

W iS j Ü H


1303
Razglas prostovoljne Javne dražbe.
V zapuščinski zadevi po dne 7. septembra 1913 v Mostah št. 20 umrli
M_ariji Okušlar
vršila se bode na prošnjo dedičev dovoljena prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih premičnin, nekaj pohištva in obleke ter nepremičnine vi. št. 15 k. o. Moste, to jo hiše št. 20 v Mostah in nekaj zemljišča,
v torek dne 21. aprila 1.1. od 9. ure
naprej na licu mesta v Mostah št. 20.
Navedeno posestvo izklicalo se bode po cenilni vrednosti posameznih parcel in koncem dražbe še skupno.
Ponudniki morajo deseti del izklicne cene kot vadij položiti pred dražbo v
roke sodnega komisarja.
Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani kot sodnega komisarja.
pri tvrdki A. Sušnlk Ljubljana, Zaloška cesta, trgovina s Speccrijo in železnino.	1284
Odda se takoi na Valvazorjevem trgu št. 6
prostoren, solnčen in cenen
LOKAL
s stranskimi prostori, pripraven za trgovoe s pohištvom, modistinje, krojače, brivce, pisarne i. t. d. Več se izve istotam pri hišniku.	1279
Dobro ohranjen
se po nizki ceni proda Fied Prulaml štev. 23./1 Zwolinskl.	1318
V Gorici se proda nova enonadslropna
blizu drž. kolodvora, obsegajoča: 2 stanovanji po 2 sobi in 1 kuhinjo, v pritličju ja prostor za prodajalno ali delavnico, v podstrešju je napravljeuo sta.no\anje s 4 sobami in kuhinjo, je prostorna klet, velik vrt, dvorišče, drvarnica in pralnica. Velika ugodnost za kupca, ker ostane lahko polovica kupnine vknjižene pri bipotečni banki le po 4Vi0,'o. Naslov pove uprava pod št. 1321. (Znamka.)
16 za
1.	Stanovanje na solnčni legi s 4 sobami, poselsko
in kopalno sobo in vsemi pritiklinami, z vsem konfortom opremljeno.
2.	Stanovanje v podpritličju na solnčni legi z 2 so-
bama in drugimi pritiklinami.
Naslov pove upravništvo tega lista. 1265
mešano in manufakturne stroke, vešča slovenskega nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti službo. Kje pove upravništvo „Slovenca" pod številko 1319. (Znamka.)
Takoj sprejmem
1313
pomočnika in učenca
Jožef Odar, mizar v Srednji vasi (Bohinj). ———————--------»>
Sprejme se takoj
učenec
v kovaško obrt. Jožef Gašperln, kovač, Stara-fužina (Bohinj).	1314
Redni občni zbor
okrajne Delniške blagajne v Postojni
bo dne 27. aprila 1914 ob pol 7. uri popoldne v občinski pisarni v Postojni.
Dnevni red:
1.	Poročilo blagajnika o rnč 1	a za leto 1913;
2.	volitve:
a)	načelstva,
b)	nadzorovalnega odbora (za c	),
c)	razsodišča (za eno leto);
3.	raznoterosti.
Opomba: V slučaju, da občni zbor ul> .i ..o-čeni uri ne bi bil sklep, en, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal.
V Postojni, dne 14. apriia 1914. 1277	Načelstvo.
Nove Šmarnice za leto 1S14. ne bodo izšle. Radi tiskarske stavke, ki je izredno dolgo trajala, ni bilo mogoče pravočasno prirediti novih Šmarnic. Na razpolago so pa še lansko leto izšle
»Dr. Jeršelove Šmarnice, Mati čudovita«. Cena 2 K za vezan izvod, zlata obreza 3 K. — V tc Šmarnice jo povil dr. Jerše najlepše cvetove, kar jih jo našel po vrteli Marijinih častilcev. Z govorniško silo, živahno, pestro in brez pretiranja nam kaže dr. Jerše Mater čudovito, njene prelepe prednosti in čednosti. Ze naslovi šmarnic so kakor lepi cvetovi v vencu Marijinem: Lilija libanonska, Mati dobrega sveta, Mati lepe ljubezni, Mati veselja, Žena obdana s solncem, Dolorosa itd Največja prednost teh šmarnic pa je, da so govori o Mariji povzeti iz dogme. Najlepše, kar vemo o Materi božji, jo povedano v dogmi in te šmarnice takorekoč poganjajo iz Marijine dogmo, kakor poganjajo bele majniške šmarnice iz plodne zemlje. Šmarnice imajo izredno priročno obliko ter so jim pridejane tudi lepe maš-ne in druge molitve.
Dalje so na razpolago tudi še »Šmarnice arskega župnika«. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika J. Vianeja. Cena za vezan izvod 2 K. V Šmarnicah so zbrane v krasen venec vse prošnje lavretanskih litanij in v izgledih opisano sveto življenje gorečega Marijinega častilca arskega župnika.
V zalogi so tudi še: »Godec, Šmarnice, Devica verna«. Cena 2 K za vezan izvod. — »P. Ladislav, Šmarnic?. Marijine čednosti in dobrote«. Cena 2 K za vezan izvod. — »Vole, Šmarnice, Marija v predpodobah In podobah«. Cena 2 K za vezan izvod. »Kerčon, Šmarnice, Marija podoba pravice«. Cena 2 K za vezan izvod. »Salve Regina«, šmarnice romarja Jeruzalemskega. Cena 2 K za vezan izvod.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4 1/jkg vsebine razpošilja po K 8>50.
Čebelama 3944 Ilirska Bistrica.
Na prodaj sta dve docela prenovljeni
blizu Ljubljane in železnice. Vsaka ima po 3 sohei klet In vodovod. Lepa lca-a, kraj miren in zdrav. Vpraša se pri Fr. Jerko, črnače, p. Jsžica. 1218
Slovenski zavod.
1124
pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh
40 let star, lieoženjen, zmožen v trgovini in v gostilniškem obriu, govori slovensko, nemško, italijansko, nastopi lahko 15. aprila ali 1. maja. Naslov pove upravništvo ..Slovenca" pod št. 1259.
agar
event. z več sinovi, se sprejme za vodstvo dobre žage na vodno moč Giovanni S. Weiler & Co., Roka.	1258
r
Prva čisto slogan, koua iščs n Jadranu
M

Mm
jj
(lastnik A. Tudor)
na otoku Ivrku (Veglia) v Istri. Izvrstna kuhinja. Nikakc zdraviliške takse. Hotel ima krasno lego, oddaljen je samo 20 korakov od morja nasproti kopališča. Nova, moderna zgradba, preskrbljena z izborno pitno vodo. Pred hotelom krasna terasa. Z Reko vsakodnevna parobrodna zveza.
Vsa pojasnila daje zastonj in brezplačno lastnik hotela.	1105
PESEK
planinski, kop:in, čist. ovstrozriijit, za zidarska in betonska delu, dobavlja po ugodni ceni Domicelj & iielle, Rakek. Na Notranjsko iu Primorsko so železniške voznine nizne in ugodne.	1184
Pri J. Modic-u v Novi vasi pri Rakeku se
sprejme
učenec
za trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri zgornjem.	1268
Uermuth-
vino najboljše kakovosti pro-	180
daja po najnižji ceni tvrdka:
Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani.
• •

Kantina Corazza : Kavarna Austria
L.vade (Isto)	601 |	sp„,m.
VINO učenca-
V XI 1	Vstop takoj.	1280
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Zahtevajte
različne vzorce za žensko in moške obleke iz
Prve gorenjske razpošiljalnice
Ivan Savnlk, Kranj, Gorenjsko št. 152.
za notranje kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
Razglas.
Hiša št 2 na Tržaški cesti z dvoriščem, vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom za 6 do 8 glav, magacinom itd. se da z majem celoletno ali po posameznih oddelkih v najem.
V hiši je že 12 let izvrstno vspevajoča mesnica in se more najeti ta prostor tudi posebej.
Pojasnila daje dr. M. Pire, odvetnik v Liub-Ijani, Sodna ulica št. 7.	1266
Bencin-mofor
za 4 konjske sile, rabljen toda dobro ohranjen, dalje transmisije in jermena se po vgodni ceni proda v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica štev. 181 pri Ljubljani.	10U4
Odda se mirni stranki lepo
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majsv-termin. — Več se izve v Židovski ulici št. 1, L n.	1118
V najem se išče za maj ali avgust
lo^eil
z «ne izložbo
na Starem trgu, Sv. Potra cesti, Prešernovi ulici ali na Vodnikov m trgu. Obširneje ponudbe z navedbo cene pod »Stalna stranka 1285« na upravništvo
„Slovenca".	1258
»i* j;*».:».-«-» •
Edina primorska tovarna dvokolea
„Tribuna"
Gorica, Tržaika ul. 20, prej pivovarna Gorjnp.
Velika eksportna za-loga dvokolos, Šivalnih in kmetijskih et.rojov, gramofonov. orkestrljouov itd. itH. uoo
F. BHTJEL
Gorloa, Stolna uUca itev. 2-4,
Prodaja na obrobo.	Caniki iranko.
.»» * »• •.... ...
pripravno tudi za eno žensko, v zelo prometnem kraju Savinjske doline, se da z vrtom iu njivo pod zelo ugodnimi pogoji, .takoj v najem. Vprašanje jo nasloviti pod «Bodočnost« ua upravništvo „Slovenca".	1312
Zdravnik išče
1317
Vprašati je Ljubljana, Mestni trg 3, I. nadstr.
I

• r »-»-.• * .»rtarji
k M »TKMJirw+m. jr» J; jk.» nt.*"»**.»


P. n.
Telefon štev. 283.
Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni materija!. Posebno opozarjam, da imam večjo zalogo
cevi Iz kamenine
iz najboljšo tvornice Hruschauer, kakor tudi cementne cevi v različnih dimenzijah, cemeutno in šainolae plošče, štor.e ter razne vrste Izolacijskih tvarin.
Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij, oziroma hiše, pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrov stene za tlak obris prostora itd.
Vsa strokovna navodila in proračuni za naročnike brezplačno.
060
Velespoštovanjeru
Stavbna tvrdka Ivan Ogi-in, Ljuhlfana
Gruberjevo nabrežje štev. 8.
zdravijo protin revmatizem ischlas
(Hrvatsko)
Pojasnila in prospekte daje direkcija zastonj.
oooooooo Dobro blago se samo hvalil
□□□□□□□o
G. F. JURASEK
vglaševalec glasovir-jev in trgovec glasbil ===== Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. =====
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, kitar, tamburle, citer, harmonik ttd. Najboljše struna „VVEICHOLD" in druga, ter »se potrebščine g.asbit. Jamčim pismeno 10 let. Zavod za vglašavanje ter popravila glasovirjev In vaega glasbenega orodja
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v «Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokov-njaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. — Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. jURASEK.
Vile, stanovanjske hiše, stavbene parcele v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi •	pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo
Valentin Aecefto,
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14. h-,
['roda se radi odpotovanja
O V/
MÜicll
z vodnjakom in 2 oraloma zemlje, ob državni cesti, primerna za vsako obrt ali kakega vpokojenca. Cena nizka. — Več pove Ant, Krašovec, Št. Vid pri Zatičini, Dolenjsko.	1263
Priporoča se dobro urejena trgovina
Ljubljana, Stari trg št. 10
slav. občinstvu in preč. duhovščini za nakup raznovrstnih klobukov, slamnikov, čepic, čevljev, kravat, perila itd. za gospode. Posebna zaloga klobukov za gosp. duhovnike. Edina zaloga vseh orlovskih potrebščin. — Najnižje cene. -t- Točna in solidna postrežba. — Naročila po pošti se točno in hitro izvrše. 1287
VILA z VRTOM
ob državni cesti se proda. Pripravno za letoviščarj«. ker se nahaja v bližini Ljubljane iu železniške postaje. Naslov pri upravi „Slovenca" pod štev. 1305
pietilni stroj
dobro ohranjen, malo rabljen, se takoj proda p« ugodni ceni. Več poizve se Poljanska cesta št. ( pri G. Murmayr.	I26i
Posestvo, gostilna naprodaj!
Na Gorenjskem, v lepem m»stu (zdravilišče) je naprodaj hiša, v kuteri je že mnogo let dobroidoča gostilna. Zraven pripadajo tudi gospodarska po> slopja, velik travnik, nekaj njiv iu gozdne parcele Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1304 (Znamka za odgovor.)
Sprejme sc poštena, samostojna
prodajalca
dobro izurjena v trgovini s klobuki in modnim blagom. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1308,
Razpisuje se služba
organista in cerkvenih
pri župni cerkvi v Ambrusu. Služba se nastopi lahko takoj. Natančneje podatke daje Župni urad v Am-brusu, pošta Zagradec-Fužine.	1201
(bukova in hrastova)
v veliki množini, dalje 20 do 30 hI dobrega namiznega
rdečega in belega (lanski letnik) s posodo vred se ceno odda	1298
graščina Silberau
pri Novem mestu.
Osebno se iahko govori prihodnji ponedeljek in torek popoldne.
L- «1
Idrijske novice.
i Občinska seja dne 2. aprila je potrdila občinske račune za leto 1913. Rednih dohodkov je imela občina 149.987 K 97 h, prehajalnih 99.009 K 88 h, skupno z začetnim blagajničnim prebitkom vred 249,963 kron 47 h. Stroškov pa je bilo: rednih 104.300 K 76 h, izrednih 51.613 K 18 h, prehajalnih 92.985 K 20 h, skupno torej 248.899 K 14 h. Končni blagajnični prebitek je ostal v znesku 1064 K 32 h. — Dolga ima občina še 344.446 K 93 h, in sicer dolguje Mestni hranilnici ljubljanski 254,462 K 42 h, idrijski 39.302 K 23 h, v Kranju 50.682 K 28 h. Od leta 1904.. ko so se začeli delati ti dolgovi, se je odplačalo na dolg 90.553 K 7 h. — G rab-1 j e« so po vsaki povodnji na dnevnem redu občinske seje. Število sklepov, naj se dela na odpravo grabelj, je že precejšnje. Od leta 1909. leži tudi obširna spomenica pri ministrstvu za poljedelstvo še nerešena. Ko je županstvo nekoliko podreg-nilo, so odgovorili, da se zadeva nahaja v stadiju študija. Sedaj so bili sprejeti predlogi župana Štravsa, izpopolnjeni nekoliko po predlogih odbornikov Kavčiča in Pe-gana: 1. Občina naj se posluži vseh zakonitih sredstev za prestavo grabelj za 3 km ven iz mesta. 2. Občinski odbor izbere iz svoje srede deputacijo treh mož, ki se v spremstvu deželnega poslanca poda v tej zadevj k ministroma za poljedelstvo in javna dela. 3. Stroške odmeri občinski odbor in se poravnajo iz občinskih sredstev. V deputaciji bodo župan Štravs ter odbornika Šepetavec in Troha. — Ceneje meso vsi želimo. Zanimiv je boj za ppcenjenje. Konkurenca z argentinskim mesom se pri nas ni obnesla, ampak je občina morala pošteti nekaj stotakov, da je pokrila izgubo. Županstvo bi rado sedaj vplivalo naravnost na mesarje, da bi ceneje sekali. Dognalo je, kakšne sO cene v okolici ter izvedelo, da se seka goveje meso na Vrhniki povprečno po 1 K 40 h, v Cerknem 1 K 36 h, v Žireh 1 K 28 h, medtem ko je v Idriji cena mesa povprečno 1 K 44 li, Župan je povabil vse idrijske mesarje v svojo pisarno, da bi se dosegel sporazum glede cen govejega mesa, a ni bilo nobenega. Ko pa so pričeli zunanji mesarji privažati goveje meso ob tržnih dneh v Idrijo ter ga 4 do 8 h ceneje prodajati, so prišli domači mesarji k županu protestirat, da se seka goveje meso na trgu po zunanjih mesarjih. Pri občini niso dosegli svojega namena, pač pa je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu razsodilo, da bi se goveje meso moglo sekati le v oblastveno odobrenih obratnih prostorih na trgu, ne pa na navadnih stojnicah, ter je kaznovalo z denarno globo mesarje, ki prodajajo meso ob tržnih dneh na trgu v Idriji. Župan je bij mnenja, da ni druge pomoči, nego da občina ustanovi lastno mesnico, in sicer tako, da postavi občina v tržni lopi manjše predelke, za koje se prosi oblastnega odobrenja za sekanje in prodajanje govejega mesa. Občina tedaj ne bo imela mesnice v pravem pomenu besede, ne nakupovala živine, ne imela obrata v lastni režiji, ampak bo dala mesarjem le oblastveno dovoljene prostore na razpolago. Ohčina torej nič ne reskira. Sprejet je bil torej predlog: Občina zgradi v obstoječi tržni lopi predelke za sekanje in prodajanje mesa mesarjem, ki se zavežejo prodajati meso za najmanj 4 h ceneje, kakor so cene v mesnicah. — S t r a š i še vedno v hiši št. 509. Vse je bilo lepo v redu in hišo imamo že pod streho. Seveda tudi ob grajenju ni bila ta hiša brez zgodovine. Letos bi imeli slovesno otvoriti ta slavni dom, ki je znan širnemu svetu, a smo za gotovo pričakovali, da bo še kdo prej malo pogibal, da bo hiša štev. 509 še kaj doživela. In res! Dne 2. aprila je pričel neki napredni odbornik opozarjati občinstvo pri občinski seji, da ie občinsko poslopje štev. 509 v surovem stanju že dogotovljeno, ni pa še definitivno rešeno vprašanje, ali se napravi v novem poslopju shramba za gasilno orodje. Mnenja strokovnjakov da so proti gasilarni, ker je izvoz in dovoz gasilnega orodja z ozirom na ozko in strmo ulico skrajno ne-prikladen. Če bi se tedaj ne nameraval prirediti prostor za gasilarno, se bi stena mogla graditi iz temelja ven, sicer se jo mora postaviti v prvem nadstropju na močno železno traverzo. Končno je predlagal, da stopi županstvo s prostovoljnim gasilnim društvom v dogovor in končno reši sporazumno to vprašanje. Ta predlog, ki je bil seveda z večino glasov sprejet, nam je posebno zato dopadel, ker je prišel prav od iste strani, ki je pred časom gnala zgradbo te hiše pred upravno sodišče, sedaj se zateka pa od upravnega sodišča k našemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. — Veronauk je sklenil vpeljati s pričetkom prihodnjega šolskega leta šolski odbor na naši obrtno nadaljevalni šoli, kar je res potrebno po splošni sodbi. Tudi je le pravično, da se to zvrši, kar je bilo sklenjeno v občinskem odboru, preden se je začelo s šolo. »Narod« poroča o tem sledečo zanimivo zgodbico, ki je vredna, da se ohrani: »Oswald je odjenjal! Na naši obrtni šoli je učiteljstvo dobro od
ure plačano; ker je pa v proračunu še nekaj ostalo, so prosili, naj se jim še to porazdeli, a Osvvald je grozil, da se pritoži. Njegovi hudomušni kolegi so namero spoznali; nalašč so glasovali za veronauk in Osvvald je bil zadovoljen. Ni mu bilo za pouk in ne za denar, temveč za lastno bisago.« V zapisniku občinske seje dne 2. aprila čitamo pa o tem zanimivem »prebitku« dobesedno tako-le: »Župan Ivan Štravs poroča, da je učiteljstvo obrtne nadaljevalne šole vložilo prošnjo na občinski odbor, naj občina pokrije primanjkljaj, ki nastane vsled zvišanih učiteljskih remuneracij. C. kr. deželna vlada je namreč izjavila, da le v tem slučaju more dovoliti višje remuneracije uči-teljstvu, če se občina zaveže pokriti eventualni primanjkljaj. Župan predlaga, da se prošnji učiteljstva ugodi. Predlog župana Ivana Štravsa obvelja z večino glasov.« Kaj se nimamo še zmeraj dobro v Idriji? Zapisnike občinskih sej piše občinski tajnik, »Narod« pa tudi pridno zalaga. Tisti »prebitek« pri obrtni nadaljevalni šoli bo znan tudi vladi in deželnemu odboru, menda znaša par tisoč — dolga. — Deželni odbor je z odlokom dne 7. aprila 1914., št. 3223, rešil pritožbe proti proračunu za leto 1914. Črtal je nekaj nad 30.000 K med stroški ter zato tudi znižal doklade na 64 odstot. Odbor je pri občinski seji skleni! 74 odstot., torej bodo posestniki in obrtniki 10 odstot. manj plačali vsled razsodbe deželnega odbora.
i Osebna vest. Na lastno prošnjo je vpokojen jam. kontrolor in hišni posestnik . g. J. Tušar.
i Slepar z urami, V idrijski okolici je prodajal kmetom neki 30- do 35letni mož, ki govori nemško in slovensko, ure in verižice iz pozlačene medi po 17 do 20 K, češ da so ure zlate in vredne najmanj 60 kron. Kot dokaz za pristnost svojega blaga je ponujal kupcem tudi ponarejene garancijske listke. V Konicah je prodal nekemu Berku slepar zlato uro in mu jo zavil v papir, ko je prejel denar. Ko pa si je hotel kmet ogledati uro, je našel v papirju košček mila namesto zlate ure. Seveda jo je medtem slepar že bogvekam popihal. Kot osumljenca, da je sleparil na ta način z urami, so pripeljali te dni k okrajnemu sodišču nekega Izraela Horschow-skega iz Galicije.
Ovratnike
priporoča Josipina PodkrajSek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 r — Naročila po pošti se izvrše točno. -— i
in modno blago za gospodo m gospo dobo zasebniki najbolje i/. prvo-\rstue izvozno hišo 34
UKNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
RtíMP0L€C
' Velika izbura. — Vzorcu uu, zuhtovo irauko. Na 2eljo httem dati takoj Izgotovlil gotgoske obleke.
X
to ni bilo iu ue bodo. Itesulea pa je, uko bobovi kavi mojo Izvrstno žitno kavo prltnesite, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3-50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrtin tega dobito v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri
KTiČloi> SchonSeld pri Bcčovu • J. I.S3C1 (Češko).	1180
—M
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
krila, kostume, domače oh-1 leke, mooerci, perilo in vsako modno blapo.
Zel° TviSa M. MMil- Bučar
Ljubljana, Stari rg štev. 9. — Lastna li.ša. I
Neprokosliiva v	3730 |
otroških oblekcah In krstni opravi.
S
amtimtiit aannimiiKBvr
anatorij Gutenbrunn In mestno zdravilišče
BADEN pri Dunaju. Vsi pripomočki, šolnine in zračne kopel , močno solnce, zdravljenje z radijem, kardiografija — Zdrav-nika-vodje: dr. Otto pl. Aufschnaiter in ces. i svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj, i
rmrtmnrnmnmtimrtirtfmimfti
mnnnmmtimmtimtT
Manulaklurna Imovina
„pri Valvazonju"
SM III Šl. 4 Lilians Stili II! SI. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pm Valvazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
HoVosti modemih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in palice.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Najnižje eene.
s sadnim drevjem in vinogradom se ceno proda. Vpraša se Cigaletova ulični, podpritličje. 1116
za pomladansko in poletno sezono 1914.
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron I kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
najbogatejši alkalični (natron litijov) kislec na Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
Kopon. 310 niBtr. doiy. za kompletno niošKo obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
Kupon za orno salonsko obleko K 20* —, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleko, svileni kkmgarn m blago za damske obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tooarniSkega sukna
Siegel-Imhof Brno, Morava.
Vzorci zaBtonj ln franlio.
Vsled dire&tneija uarocila blaga pri tvrdki yiegel-Tmboi ls tovarno imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno naiveeja izbira povsem svežega Blaga. Stalne, najnižje oene. Tudi najmanjša naročila so izvrše naiskruneje, natančno po vzorcu.	453 A
na obrazu in ua rokah odstranjuje v pctili minutah
odstranit
zajame, neškodljiv, gotov uspoh. >katlja za K 4 — zadostuje .Razpošilja ua vso atraui
■:s.ilr. A.Bix, kaboratarli Dimal IX. Beraaasse t? H.
Zaloge v Ljubljani: Lekarna «pri zlatem Jelenu*» par-lumerija A. Kauoio in arožerija „Adrija".
BJZ0RCE FRHITCKQ
modnega blaga kakor
ŽefjEiB-
batista, platna platnenega in bombažastega blaga razpošilja V. J. Havliček & brat Lažne Podebrady, Češko. _ Pišite tnkoj.
1076
II. ces. kr. avstrijska razredna loterija.
Velika ugodnost za dobitek.	80*000 dobitkov.
1.	glavni dobitek............K 300.000
2.	glavni dobitek............K 200.000
2 glavna dobitka 2 glavna dobitka 2 glavna dobitka 2 glavna dobitka
1	glavni dobitek
2	glavna dobitka
a K 100*000 „ „ 90.000 „ „ 80.000 „ „ 70.000	2 dobitka
„ „ 60.000	16 dobitkov
„ „ 50.000	40 dobitkov
in še mnogo drugih dobitkov.
1 dobitek.............
3	dobitki............. a
4	dobitki ...............
K 45.000 „ 40.000 „ 30.000 „ 25.000 „ 20.000 » 10000
Poleg tega premija 700 000 K. Skupna vrednost dobitkov 2^^68.000 K.
1162
NaroČite takoj pri poslovalnici c. kr. razredne loterije
Cena srečkam K 40—
20--
10-
J/e_ 5 —
Leopold Strauss,
Dunaj I., Hclferstorferstrasse 7.
Lastnikom
t vodno gonilno močjo, ki si žele na- , baviti trpežne kiošče za nateg ene ali 5 ve6 kllnj, se priporoča	3
A. Tomšič, kovač
Verd, p. Vrhnika.
Nizke cene. — Trpežen izdelek Cenik je na razpolago. 1220
»-'•»- acvxae*. jcvas*
Več mizarsKiti pomoetii-ftov in dva Bčenca
r poduk sprejmo mizarski mojster Andrej Kregar v št. Vida n. Ljubljano.	1241
.............................................................................nun
Toni Joger

x a malo denarja fiupife €tfašemu dečfiu | lično oßleFxo	y
flcfri Sßo**'"
f £ju6ijana, <3red škofijo šf, 2.
@eni/t na zaRlevo Brezplačno.
■ =
Ljumiano,
Židovska nlica št. 5.
Predtiskarija najnovejših vzorcev za vezene obleke in bluze.
1223 =
Kdo rabi dobre ln prlstnobarvne
Mi Mi, močne in za sralce in'
po modi, zimsko blago za dame in gospode, la-nene in bombažaste kanafase, celile, platno, ln-lat, brisača, rjuhe, žepne robce, kotentne in druge tkanine, naj s© obrne na znano krŠČ. tvrdko
Jaroslao marek, ročna tkalnica št. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko)
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov rimskega barbenla, tlanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, finejše vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K tianko po povzeiju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce iz fla-nele ali cefirja 1 komad E 2 do K 4.
Pri naročilih zadošča navedba širine vratu, na ramenih in dolgost rokavov. Dopisuje se slovensko. Vsaki pošiljatvi se zastonj doda stenski koledar.
MilMIHIMilliai
in fllazure za tla, izborne spedalitete, ki se naglo suše in lih vsak lahko rabi
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
pri Mi 6111EBERL, MUHI.
se iščejo za prodajo poljedelskik strojev in motorjev. Ponudbe pod »Maschine« odpremlja anončna pisarna Eduard Braun, Dnnaj L Rotenturmstrasse 9.	1069
Zdravniki einatmeio kol namilit irsduvo zoper
hrijavosi katar ii zaslizonio.
krini in
oslovski kaSeij, miliicni rabijo slastne
s „tremi
ielkai"
filOO notarsko j *.\ i,enili 'Izpričeval od zdravnikov in za-sebnikov zrn mčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in ■lastni bonboni.
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajalo Jih v T ,iit>ljaal lekarne: U. nI. Trnkoczy, R, Snš-mk, Dr. O. l'icrot , Deže|pa lekarn?, Mr..I'h. Bqliine, Mr. I h j. Cižmar, Ant. Ks.it, drogerija; drogerljn „Adrija". — Na deželi: D. Pire, Idrija j, liergmar.n, Novomuto. C. Andrijančič, Novo mesto. Jur h:,, Vipava. M. Wacha, Metlika. A. Uoblek, Radovljica. H. Bril, , Utija. K. Savni«, Kranj. l'r. Baccareith, 1 ostojna. Jos. Močni] Kamnik. E. Buidych. Škof a t.oka. l'li. Mr. C. Kocelj, lese- te. t'h. M. B. Lavuka, Tižle. (. Antlk, Hibmca. Hočevar, Vrhnika In mestm> !ek;,rna v Ormožu ter trgovine: V.Arko, Senožeče, Joj. Ru.,olf, Litija. J. Kandtisar, Mengeš. ZVH4
Velikanska prodaja.
Na novo došli najmodernejši in najfinejši kostimi; iz listra in svileni letni plašči, damski športni sako v poljubnih barvah. —■
Ogromna izbira konfekcije za dame, gospode, dečke in deklice. — Berlinski in pariški modeli. — Obleke za gospode, /aglani in moderni klobuki, slamniki panama od kron 6~— naprej. —
Vse po čudovito nizki ceni. — Oglejte si velikanske, krasno vrejene izložbe. —
Angleško skladišče oblek O. Bernaiovič
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
P. n.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel staroznano	1151
katero bodem vodil pod imenom: Josip Poka nasl. Jamnik.
Prosim, da slavno občinstvo mojemu predniku izkazano zaupanje ohrani tudi meni.
Se prijazno priporočam z vsem spoštovanjom
Andrej Jamnfk.
H»m n «tnale sploinili sespadarsKlh Židi«
J. Rozman, Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-varno nalaganje. — Ranžiranje insol-vene. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev.
II.	Informacijske zadev«: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vso blagovne stroke.
III.	Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
264
IV. Promet z nepremičninami in podje'ji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercljelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. - Oprema celih delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
...................iiiiiiiMiiimiiimiiiiiiimiiiimiiiiimimimimiiiii.....mm................... mihi immun.........n..........................minimumi
niltel.1 Glasbene	=
Matico ln edini za-	£
pri», strokovnjak	S
o. kr. dež. sodiiča.	=
MUDliana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunsko cerkve.)	i
ALFONZ BREZNIK
Največja In najsposobnejša tvrdka in fzposofcuainfca
KLAVIRJEV IN IMRIKIONIJEV
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega
glasbenega orodja, stran in muzikalij. ED1I11 ZHLD2I11K dvornih in komornih tvornic: BH-| senderfer, HSIil 8 Heitimasin, FHrsicr, Ehrbar, 6e-
§ briider Slingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss, |	Holmann in Hofberg (amerik. harmoniji).	1033
= Obrobi ofl K 16. naprej. Najbogatejša izbira v vseli modernih Blogih in lesnih
=	barvab. Oglejte si klavirje zangloško ponavljajočo mehaniko. 10 letna pu-
=	stavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Cg-la-
£	sevanje ter popravUa strokovno in cono. Kor imam zgoraj navedene prve ta-
s	brikatci Izključno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzlfl-
=	katov in navi.ioznega „pofelna" pri krliacih, ki se rlrznaio govoriti o „dobrem
=	blagu", da»i nimajo ni jodnega pomembnega labrikata v zalogi.
uintmiuiusimtn.miiiiuBiiuimiiRitMKiiHMHiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiniii!tiuiiiiiiiiniiiiiiMiiiiii:iiniitniii'.i .........iiinmmiiimuiimii
•^«tiiSi^^«^ •:?',, "-¿¿i. i-
zanesljiva moč, vajpn tudi orna-mentike se takoj sprejme. Sta-rost, in dosedanje delovanje je navesti. Prilika dela v kamnu. Plača po zmožnosti. Jožef Fav-lint podobarstvo in kanmoseSI vo Radovljica na Vuruik - ovini.

izurjeni zastopniki
za razpošiljainico sukna, ki obiskujejo zasebnike, se sprejmo proti visoki proviziji. Ponudbe na naslov: Mnichovo Hradlštč, Češko, poitnl predal 11.	1157
hvalnih in priznalnih pisem.
500 kroni
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZILO" ne odpravi Vaših kurjih očes bra-dav.c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom Ki-—, 3lončki K 2-50. Na stotine po-
3642
Kernen;, Kastiian (Kassa) 1.
Poštni prodal 12/160, Ogrsko.
iora iilNa!
v Ljubljani blizu Trnovske cerkve se radi preselitve ceno proda, kje pove upravništvo „Slovenca".	1087
Telefon 145.
679
Tosiarif% za kmimskD
islago m zuDBiolivnlca
J.HILZER&KO., Bunojsko Novoinesio,
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materiial. Stojala la zvonov» iz kovanega železa ali lesa. Lahkol-
»i.-v si
pu

no zvone n|e, najboljši način teka. Nagi»
izvršitev nainižje cene. Ugod i pisalni |>ogo|i. :tan nerabni zvonovi se sprejmo v preline, ravnotako se izdeuiCio žilczna sto a m naiboliše kon-štriikciie ' dolgoletnim jamstvom. I ro-racuni in prospekti vsak č s zas onj in {ranko na razp lago, enako tudi pripoio-£i|a kakor udi pri--znaliia pisma.
Zunanja naročila 1127	obratno
mm
«V -.r TTJtk
1MT«
-1 wi JLi.
v -
5; ■•>
jk V- -1
Priporočamo domačo solidno tvrdko

CGL
V ^

rs

r>
W/S
'T;'' ^¿r H,
} liiit^te §
Zaliti klobuki vedno v zaiofjl
cene Brez konkurence Velika zaloga damskžh in oiroSklh slamnikov v najnoire&fa oMiksh vseh vrst icr mm čepic PopravBa se sprejemajo
GlflSUfl.
VODILNE MISLI P. H. SATTNERJE-VE KANTATE »OLJKI«.
(Konec.)
II.
Drugi del se prične s prazničnim orkestralnim uvodom, ki nas polagoma dovede v cerkveno ozračje, in sicer na cvetno nedeljo, ko se blagoslavljajo oljke in cvet. Mešani zbor prevzame nalogo pripovedovalca. Iz bližnje cerkve se pa čuje liturgični spev: »Hosanna ii-lio David«, in človeku se zdi, da prisostvuje liturgiji cvetne nedelje. Sopransolo nam v vznesenem spevu opisuje podobo cerkve, ki sc na cvetno nedeljo izpremeni v zelen gaj. Otroci ga oživljajo, solnce sreče jim sije z lic in iz očes. »Pueri Hebraeorum« zadoni izpred altarja v cerkvi; kmalu za tem pa povzdigne sivolas starček svoj glas, in blagoslavlja oljke (bas-solo). Še ni končal, a že se zopet oglasi cerkveni zbor in poje; »Sanctus, Sanctus! češčen, ki pride v imenu Gospodovem!« — Vse to je tako plastično in jasno, tako umevno, da se človek nehote popolnoma vmisli v obrede cvetne nedelje.
Vijolinski kvartet, ki mu v ljubez-njivosti težko najdeš para, pripravlja trospev (sopran, alt, bas), opisujoč dobrine, ki jih bodo oljke rodile, ko bodo kropile hiše in vrtč. Živ spev, ki preseneti s hipnim prevratom v edur.' V največji ekstazi blagruje spev kmeta in njegovo vas; človek pričakuje za tem mirnega sklepa v trizvoku; ta pride — a je alteriran! Vmes se čujejo ne-obični in pomembni udarci, grozepolni glasovi. Kmalu se zmotajo motivi in glasovi v fugiran stavek, slikajoč zbes-nelost prirodnih sil; čuje se grom, strele vdarjajo. Basisti opisujejo strahoto naravine prikazni:
»...... se megle temnosive
Vale čez vrte, trate, njive, Gromeč grozno, preteč strašno.«
Zona obhaja poslušalca, da ga nehote prešine misel: Kaj bo, kaj bo?
Vcsdar pa ta temna slika ni na široko razpredena, ampak samo v velikih potezah obrisana. Glasovno valovanje se umiri in v veličastnih akordih opeva skladatelj božjo vsemogočnost, ki se pojavlja v prirodnih silah. Veličje se umakne rahločutju; z ihtečim glasom opisuje alt-solo, kako
»pred selsko kočico kleče otroci, starčki in ženč, z boječim, solznatim očesom
glasno ihteč k Bogu moleč.«
Nebo se mora dati preprositi, ko čuje pretresljive te vzdihe. Hišni gospodar sežiga blagoslovljeno oljko, in sveti dim sc k nebu dviga in ž njim tudi glas v oktavo:
»In glej, preteči prej oblak na polje vlije dež krotak.«
Pevec onomatopoetično posnema šum dežja, vijoline pa jamejo drobiti, kakor cla rahel, gost dež, pada na zemljo —, ena kaplja podi drugo, vse hite navzdol, kakor za stavo. Kmalu pa po-jenjuje dež, kapljice padajo vedno redkeje in redkeje, nazadnje le semtertje še katera. Bas v pretresljivem spevu prosi:
»O, da bi ti, mladika mila nevihto tudi vtolažila, ki burno hruje med ljudmi,
da meni vsaj bi jo vmirila!«
V tem spevu je izraženo hrepenenje po onem miru, ki ga svet ne more dati; da bi nam umirila dušo vsaj večnost!
»Srce mi pravi, da jo boš, če prej ne, ko me boš kropila!«
Akordi padajo v četertinkali, kakor da oljčna vejica siplje blagoslovljeno vodo na mrliča. Pretresljiv jc sklop drugega dela, ki se v alteriranili, globokih akordih bliža koncu in izzveni v najnežnejši pianissimo.
III.
Končana jc pot; pesnik leži na mrtvaškem odru in orkester mu svira resnobno žalostno koračnico (marcia tu-liebre). Ta del skladbe je dovršen, zajet iz najglobočejih predalov pesniško navdahnjenega in čutečega srca. V srednjem delu tolažljiv, v tretjem se zopet povrača v trpko resnobo, in solist poje s presledki:
»Pred duhom — vidim — nizko sobo, a v sobi — bledo sveč. svitlobo: mej svečami pa spava mož —
bled mož------
strudila ga je težka hoja.«
Žalostinki sledi mešan zbor, želc.č možu večnega pokoja, nazadnje celo z liturgičnim besedilom: »Lux aeterna«.
— Grobna tišina nastane, vijoline se dele, pavka votlo vdarja, fagota se gib-ljeta v grozepolnih vzporednih kvintah, odjek mučene duše, vtopljene v bridkost in žalost. — Fuga pa poneha, položaj se zjasni; smrt z one trani ni tako trašna kakor z naše:
O, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja, in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsikdar srca mi in sveta vihar.«
Glavno vlogo ima tu bas-solo, vmes posega zbor, in tako se dalje čredi ta; ob sklepu sc popolnoma zedinita v prepričanju, da smrt naredi konec zemeljskim težavam in bojem in tedaj napoči novo življenje, življenje miru — pri Bogu. Glasba se otrese vsake žalosti, novo življenje kipi iz vseh src in naznanja konec vsem dvomom, razprtijam — za vsakogar in za vsekclar — za vsek-dar! —
Gregorčič je dobil v skladatelju p. H u g o 1 i n u Sattner-ju sebe vrednega iti vseskozi usposobljenega inter-preta in završevalca. Pesnitev Simonova je šele sedaj polnovredna, ko jo je
glasbeno poglobil in muzikalno završil naš skladatelj.
Slovenski narod ima svoj nov, obširni glasbotvor. A ne samo to.
V tej skladbi je p. H u g o 1 i n pokazal, da je v svoji duši in v svojem čustvovanju mladenič, ki gre s časom v pametni in dopustni meri brez pomisleka naprej. V njegovi kompoziciji »Oljki« ni vporabil samo novih tonov-skib skladov in akordovih zvez, ampak tudi njegove melodije so ustrojene po modernih načelih. Zasnova, perikopi-ranje, modulacija, agogika, dinamika, in osobito instrumentacija se je neverjetno modernizirala. Ne modernosti na ljubo, ampak zaradi podviga estetične-mu učinku.
Ni bila lahka naloga, ki jo je rešil skladatelj; a ne samo rešil, temveč izborilo rešil. Razdelitev teksta v tri dele, kakor se cla logično in brez nasilja raz-predeliti, že to zahteva naravnost pesniško poglobljenje v snov. Še mnogo vzvišenejša je bila naloga, vdihniti vsakemu razpredelu značilno muzikalno dušo, a vendar varovati celotnost. In vse to je pogodil skladatelj v vsakem obziru.
Pri nakupu različnega manufak turnega blaga, se blagovolile obrnili r.a lvrd\o
S. Skvbeme,
Mestni trg 10.
Aa debelo in drobno/ obstoji od leta 1863.	J redno nhke cene/
Spedaliteta K 20—
vV

F. L. Popper čev
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
\ JULIJI STOR, Ljubljana
V
Prešernova ulica Štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
V
Cena: 1250
bbb®
2938 (52)
Cena; 16-50
, , .,..1 , «". « ». , . ■.«	.-J I « ... ..« .T. ... » T
t.....r:, ,, ... .
A a j trpežne j še kritja sedanjosti je in ostane
?ozcrf
preizkušen je nad 60 let. Jfdor hoče imeti di bro in trpežno streho, naj se obrne na tvrdko l(rbon Weber naši, Zalilo g, pošta ¿Lele^m/y'. H79
Zahtevajte vzorce!
»'» Vl » Vi	» f »
Zaliloski skrdj
2ahlevajte vzorce.
f*» ».».•».liAlA»	».i.f III »M-»» C*-»- »..»..» «„•-••* r*. lil «íiXL» tJL t.»j»;n K»

niGiGia
<9©©©©©©©©©©©©©©©©=
Izboljšajte promet
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim
- plzenskim pivom -
iz Češke delniške pi/ovarne v Čeških Budeievicah. Največja čisto slovanska pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru i. t. d.
=©©©©©©©©©©©©©©
Okusite
;©©©© ©
tisto pivo v slovanskem 0 Grandhotelu „Balkan" Trst, © via della Caserma in v slo- ©
iM
vanskem hotelu Lacroma 0 na Gradu.
IPsm
----- """" alkalična kislina
najboljša dijetična In Dsuežiijoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ka-tarih. oblstnlh in mehurn h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpirali» sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišk<h zdrav-lenlih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
Izvirek: fiiesshnfiil Sauerbrnfin,
zelezniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh
Prospekti zasloni In franko.
V Llubllani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajaluicah iti trgovinah /. jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Pefer Lass« niku In Andrel Šarabonu, Ljubljana. 11
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti
na/bol/. Aosm. zobo-
čistil sredstvo
IzdelovBtelJ
Ljohljana, Stritarjeva alta' i
POZOR! POZOR?
Kadi opustitve trgovine se prodaja
pod. tovarniško ceno
obleka za gospode in dečke, kratki kožuhi, pelerine, površniki, sukno, daniske jopice, zastori, preproge itd.
Za obilen obisk se priporoča
RW — C S - _ _ Sodna ulica I.
. ROlimann, HI. nadstropje.
eieic
©
©
kurat v Plezzo (pošta Greto, Tirolsko) je bil po tinkturi za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, ozdravljen trdovratnega črevesnega katara; to sredstvo je po-moglo mnogim njegovim znancem do zopet dobljenega zdravja.
Steklenica 20 vinarjev.
3
Naročila sprejema lekarna
G.Piccoli, Ljubljana.
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga £ uspehom uporabljajo
N
O L
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč. in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakib omara-ljivib snovi.
M.......... <M(I
L
Edino pristen se dobi pri <•. kr. dvor. in nadvojvod, kamomem založniku
l"kjimnr, 860 KEICHESAU, H. A
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3'—. Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite «a proti vposlatvi K 3-— franku po pošti.
JULIJ BITTHER é
" wk%
r: no « v 1 ~
gumijevi pcdpetniKi
Nedosežm po elasticiteti lahkosti
trpežno«!!
Glavna zaloga: ANT. KRISPER, Ljubljana

šivalni stroji so neprenosljivi v trajnosti in za
uporabo
šivalno stroje dobite !e v naših prodajalnah z „S" izveskom
delniška družba = šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta U. Kranj, Glavni trg št. 119. --Novomesto, Glavni trg št. 45. Kočevje, Glavni trg št. 79.
11089219
a m arm * at •>-»» •.«•-» a .-ajm %.
pri Reki ob Jadranskem morjn. Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 300 metrov » morje štrtečo obale z najfinejšim peskom po tleh,
Natančni prospekti ln pojasnila pri zdraviliški komisiji.
klimatično zdravilišče in morsko kopališče
l'/2 nre parniške vožnje z Reke.	925
EldoracLo za slabotne otroke!
ma.rn.wwxa-
m ma: m. m «r*»:* maajm m m atmm
KManrnMata.1* J
iE-----..rv^ftajii »"^'" iß —
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča avoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni, vse od avstrij skega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorne tr dote daleč nadkriljujočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
«	Priporočila in izpričevala
I	raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago,
j Centralni urad: Dunaj L, Falckestrasse
a 1
i.l
!Mnogo denarja prihranijo kolesarji!
10 °/rt nonljsta dam na Dizke cena molega cenika, nko nnmSIte pri meni svole polreb-■ vr j o pvpuaia Sijne koles, pnevmatike in pritiklin pred 15. aprilom. Naručite torej takoj, kar rabite za svoje kolo! Pošljite takoj vse v popravilo, emajliranje in ponlklauie. Zahtevajte veliki cenik 1914 zastonj in franko!
Največja in najstarejša razpošlljalnlca za kolesa ln Šivalne stroje.
U. Weissbern,
tovarniška zaloga, Dana] II. Un'ere Donaustrasse 23/S. — Dopisuje se slovensko.
nniKRiiuMiuninitiiiiiatnnuunHiiiiiHiiuiuuuiuHituiiiiuiuuiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiii .........................................................................
Pozor stavbeniki!
Pozor občlnstvol 1
IzsotooUene štcdllniKe
solidno, domače delo prodaja po Jako nizkih cenah i
s	5
| Rudolf Greyer, Ljubljana I
|	ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico lO.
|	Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne ln balkonske I
1 ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila.	1133 =
s i .........................................................................................................................................................................
na kontingentu od nas prvi izumljeni izdelek. — Patent v vseh državah. — Moderni izdelek. — Lahka težina. — V treh velikostih.
Pet različnih izdelnih načinov za vse krajevne razmere.
Konrad F^osenbauer ^ l^neitschel, Line ob Donavi.
Dalje tvrdka Konrad EOSENBAUKR priporoča svoje najboljše izdelke dvo- in štirikolesnih voznih brizgalnic. Patentirano „Koebe-'-brizgalnico - snemalko, katero eden gasilec naloži in razloži (izključljivi patent tvrdke). Dalje vse ostale gasilske predmete, opreme in rekvizite. Lestve, vozičke za cevi in moštvo, izvrstne nepremočljive cevi. Vse vrste znamenj, čepice, čelade, krasne sekirice in elegantne pasove najnovejših izdelkov. Priporočilne liste posedujemo od vseh strani. Do sedaj nad 45 bencinmotornih brizgalnic v delu in prometu. Sigurno delovanje brez vsake posebne izkušnje. Vozne brizgalnice najboljše vrste, lahke za vožnjo in delo. Pohvalna in zahvalna pisma na razpolago. — Plačilni pogoji po dogovoru na odprte račune; menic in dolžnih pisem ne zahtevamo. Obračajte se za nasvete in
naročila samo na Vašega rojaka in domačina, kateri zastopa vrlo solidno reelno, kulantno in v vsakem oziru postrežljivo tvrdkoi - Priporoča se vsem znancem in prijateljem večletni strokovnjak in zastopnik
Fran Samsa
Zagreb
Gunduličeva ulica št. 21.
3422
Razglas.
S tem se daie na splošno znanje, da se bo
lov krajevne občine Dol. Logatec
dne 28. aprila 1914 z začetkom ob pol 11. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okr. glavarstva v Logatcu » zakup oddal za dobo petih let, to je za čas od 1. julija IQ14 do 30. junija 1919. Zakupni m dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu ob navadnih uradnih urah.
Županstvo krajevne občine Dol. Logatec,
dne 11. aprila 1914.
1202
Sin vc
župan.
r
¿2
W
1
Za pomlad!
v

kravate in vse druge potrebščine za gospode in dečke kupite ugodno v special. modni trgovini
j.
t
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3,
najboljša prevleka za mehek pod.
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parkete 90 vinarjev.
Keilov zlat lak za okvirje 40 vinarjev.---
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.---
Keilova pasta za čevlje 30 vin. se dobi vedno pri
Leskovec & Meden, Ljubljana.
Škofja Loka: Matej Ž!s:on. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj i Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Kamnik: I. Petek. Črnomelj: Anton Zurc. Brežice ob Savi: Uršič & Lipej. Zagorje: R. E. Mihelčič.
Zaini klobuki. Mpdni salon
$tuchiy-jY[aschke
JLjubljana, židovska ulica štev. 3. Priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst damsk'h in otroških klobukov po znano ni3k'h cenah. Cene brez ..........kunkurence.	.
1272 3
Za
zgradbo undoooda stari trg in ckolica
politični okraj Črnomelj, na 178.387 90 K proračunjena dela in dobave brez naprav za dobavljanje in črpanje vode se ponovno javno razpisujejo.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe enotnih cen in na podlagi teh izračunanega skupnega zneska naj se predlože do 27. aprila 1914 ob 11. url do« poldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda Stari trg in okolica.«
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Navesti je tudi do-bavišča cevi, armatur in cementa. Glede cevi je staviti ponudbo za Mannes-mannove cevi in kot alternativo tudi za druge jeklene cevi z mufarni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ah pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika.ne glede na višino ponudbene cene oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, kjer se tudi dobe proti plačilu 8 K.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. aprila 1914.
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
Ljobljana, Miklošičevo cesla
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake H za žgalno in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska deia
Igriška ulica 6, Gradišče.