išev. 68. V Tintu, v pitak, 9. marca 1917 Letnik xlif. \/: a;a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. - i-vo: Ulic Sv. Frančiška Asiikega St 20 L nad str. — Vrt č v.-.] se pošiljajo uredništvu lisu. Neirankirana pisma «• ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, c in odgovorni r.rednik Šteian Godina. Lastnik konsorcij • J:nr-sT'° - • Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge« : • poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AtUkega it. 20. Teiefon uredništva in uprave Stev. 11-67. T,: :. : n f :i a znaša: Za celo leio...... • K 24.— '/.ti leta .....................■ 12.— li ifi r.re^ece........■ z« nedeljsko izdajo za celo leto • 5-20 za poi leta ...................m 2£0 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolere-Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov ...... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst K 21.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mau oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i n s e r a t n i od d e I c K .EdinostiNaročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkijučiio le upravi .Edinosti* — Plača in iuii se v Trstu. Uprava in inseratui oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Astfkega št. 20. — Poštnohranlluični račun št. 811.052 AvSlrllSKO uradno poročilo. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. marca 1917. Vzhodno bojišče. — V Gozdna-tisi Karpatih severozapadno Tatarskega preiaza *mo pregnali sovražnika z neke viSine. V Voliniji predstražne praske m oiačt.i topovski boj. Italijansko bojišče. — v splošnem le majhno bolno delovanje. Na-pii V. parruije houvedskega polka st. 32 so privedle iz italijanske postojanke za-pacno Kostanjevice 15 ujetnikov. jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. mM uradno poročilo. BEROLIN, 8. (Kot.) Veliki glavni sian, 8. marca 1917. . Zapadno bojišče. — Le v Sam-p;r!M živahen topovski ogenj. Na ostali fronti ie bilo vsled meglenega vremena in sneževja v splošnem mirno. Pri poiz-ve do valnih sunkih med Sommo tn Oiso w bilo ujetih 17 Angležev in Francozov in uplenjenih več strojnic. Vzhodno bojišče. — Nobenih važnih bojnih dejani. Med Vilejko in Mo-klenim je vsled metanja bomb skočii ruski viak s tira. M a c e d o n s k a fronta. — Južno Doiranskega jezera praske med pred-sftr&žami. BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. marca 1917, zvečer. Na zapadu in vzhodu vsled sneževja nič r>osebnega. BEROLIN, 8. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Nemška pomorska letala so dne 6. marca napadla z bombami pristaniške neprave in ruske postojanke pri Suiini in jih obrne tala s številnimi bombami. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Prvi generalni "Kvartirmojsters p!. Ludendorff. eoissrsKo uradno poročilo. SOFIJA, 6. (Kor.) Generalni štab javlja: Macedonska fronta: Slabotno topovsko delovanje na vsej fronti. Zapadno Bi to! ja praske med patruljami. Naše straže so ujele eno francosko patruljo. V ^r^srski dolini letalsko delovanje. V nižini Seresa živahno delovanje patrulj. Ena angleška stotnija s strojnimi puškami je prodirala proti vasi Koprii, a ie bila sprejeta od ognja naših straž in Je morala pobegniti proti vasi Kuntli. — Romunska fronta: Med Tulceo m morjem streljanje. Med stražnimi oddelki in pa-trnliinii na zamrzlem rokavu Sv. Jurija bojno delovanje._ Trrsko uradno poročilo. CARIGRAD. 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta cb Tigrisu: Angleži se približujejo obota\Iiaie našim posto-Jatikara. — Kavkaska fronta: Le spopadi med Izvidnimi patruljami na nekaterih toCfcah. — SiiUijska fronta: Napredoval-ne poizkuse Angležev proti našemu desnemu krUu so naše predstraže odbile. Sovražno letalsko orodovje je izvršilo napne z bombami proti posiaji Tel el Serija, ne tla bi se posrečilo, napraviti kako škodo. Naši obrambni topovi so sestrelili eno letaio in ujeli voditelja in opazovalca. — Macedoaska fronta: V okolici Dsikie-lanov so naše čete v boju z bombami od-bi?a n?pad ruskega bataljona, ki so mu prizadejale težke izgube. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. DOGODKI NA MORJU. PARIZ, 7. (Kor.) Mornariško ministrstvo po roča: Patruljni službi v Sredo-.n.-rjn pri deljeni rustiec torpedov k Ca^>:ni ie b i dne 28. februarja ob c i zjutraj torpe. Jiran od nekega predvodit Ua strinjala tako popolnoma. Moja duša se je zbtliiia v novo življenje ob tvoji bolniški postelji, vsa plitvost je izginila pred srečo tvosega okrevasnja.... res, schanel. Justični minister Viviani je iz-, javil imenom vlade, da je Francija v 30 mesecih vojne z nepremagljivo odločnostjo preprečila poraz in se tako približala zmagi. Kakor se drži v vojni, tako se bo dvignila tt*di v miru, ki prinese z odškodnino tudi Alzaško-Lotarinško, v miru na podlagi zmage, kajti le takega zamore sprejeti Francija na čaist svoji zgodovini kn imenu v boju proti pruskemu militarizmu, tki je povizročil sedanjo vojmo; v miru na podlagi zmage, ki bo omogočil njenim sinovom mirim- življenje pod svobodnim soincem. Francija bo vztrajala v boju za pravico v zvezi z aliiranci. Nato so govorih Deschanel, Barthou tn Barre, ki so poživljali Francijo, naj vztraja pri dosedanjih naporih, kajti nikdar ni bila ugodnejša prilika za izvojevanje popolne zmage in končno poražeroje .dednega sovražnika, ki je tekom stoletij že 29 krat planil na Francijo. Velike družbe Francije so slovesno obljubi:e, da hočejo podpirati naipore boriteljev. Zastopniki katoliškega, protestantskega in izraelitskega propagandnega odseka dvoru so bili navzoči: župan dr. Barczy, nadžupan dr. Boda in generalni ravnaitelj ogrskih državnih železnic pl. Tolnay. Točno ob V28 je zavozil vlak na kolodvor. Prvi je izstopil iz vlaika kra>j, pomagal nato kraljici in sprejel za tem sporočili službujočega linijskega poveljnika stotnika Zago-nyja in kolodvorskega poveljnika stotnika Segesvaryja. Vladar je govoril par minut z osebami, ki so došle k sprejemu in se podal naito z vladarico v voz. Veličanstvi ste se odfpeljali potem med viharnim odobravanjem občinstva v dvorni grad, kjer ju je sprejel dvorni maršal za Ogrsko, grof Szecscn. BUDIMPEŠTA, 8. (Uradno poročilo.) Njiju Veličanstvi ste ob M28 zjutraj prispeli v Budimpešta Vladarska dvojica je hvaležno odklonila uradni sprejem. Tekom dopoldne je sprejel cesar v avdijen-ci: bivšega trgovinskega ministra Beothy-ja, ministrskega predsednika grofa Tiszo in justičnega ministra Balogha. Ob V2IO je bil sprejet grof Tisza v posebni av-dijenci od kraljice, ki ji je razložil podrobnosti neke nove velike dobrodelne akcije. Ta akcija ima namen, vsem žrtvam vojne, ki so potrebne nasvetov ali kake pomoči, priskočiti tozadevno na pomoč, 11a drugi strani pa organizirati vse pri tem v poštev prihajajoče dobrodelne ustanove. Njeno Veličanstvo se je odpeljalo dopoldne še v atelje slikarja Ben-czurja. BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Tekom dneva ste sprejeli Njiju Veličanstvi več oseb in posetili razne bolnišnice. Ob 9'30 zvečer-ste se Veličanstvi vrnili na Dunaj. Pomožna akcija za olajšanje življenja bednejšim slojem. DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor že javljeno, se je dne 2. in 3. t. m. vršila pri ministrskem predsedniku grofu Clam Martinicu konferenca v zadevi nameravane vladne pomožne akcije za olajšanje življenja revnejšim slojem prebivalstva. Glavni in najnujnejši del te akcije tvori prizadevanje da se izboljša prehranjevanje po vojni najbolj prizadetih slojev prebivalstva. V svrho posvetovanja o tozadevnih predlogih se je vršila v uradu za ljudsko prehranjevanje pod predsedstvom ministra gm. Hoferja konferenca, ki so se je udeležili zastopniki vseh udeleženih ministrstev in vseh deželnih uradov kakor tudi predsednik prehranjevalnega ojfoora gm. Land-vvehr. Po natančni razpravi o položaju v vseh kronovLnah, o razpoložljivih denarnih sredstvih in nujnih zahtevah armade so bile določene smeri za bodočo pomožno akcijo. Namen akcije je, da se potreb-; ni m zasrgurajo obstoječa živila za nizke cene in se jim olajša dobava njihovih po-. trebščin. V prvi vrsti pride tu v poštev meso, gledalo pa se bo tudi na to, da se dobi tudi sočivje, sir, jajca iti. Ni izključeno, da bo treba v svrho ravnotežja omejiti premožnejšim slojem dobavo mesa. Za temeljno zahtevo je bilo določeno, da bo morala vsaka kronovina, ako mogoče, izhajati z obstoječimi živili. Vrh tega se bo pospeševala akcija v obsežni meri s privatno dobrodelnostjo. dragi moj, postalo je dobro.... ne toži....! — Sonja, to praviš, da bi me potolažila. Poznam tvoše plemenito srce popolnoma, Bog daj, da bi ti inogel dati vse pravice, ki ti gredo, ki si jih zaslužila, angel moj. — Upam. Toda ne zatemnjuj lepe sedanjosti z bodočnostjo, bodiva vesela. Neskončno se veselnn našega pojezda in svoje četverouprege. Henrik, pojdiva.... posmej se! Posmejal se je, m ona ga je poljubila na obe očesi, potem se je obrnila v stran, kajti njene lastne oči so se zastrle. Pri zajtrku so bile zopet čiste m jasne. Bila je tako živahna in vesela, Ida se je razvnel tudi Lesinski in postal vesel. Knez je bil tih, a vendar neizrecno srečen zaradi njene prisotnosti. — Ko popiieš kavo, draga Sonja, pa odrinemo. Tri je ura. Bodočnost Trsta. Sla je v njegovo delovno sobo, kjer je pustila klobuk. Sel je za njo in ji zavezal pajčolan. — Trdneje, Henrik.... prosim, še trdneje____čisto trdno. — Saj ne moreš pregibati ustnic, dragica! — Poizkusi! Smeje se jo je poljubil skozi pajčolan. Igrala se je še nekaj časa na tak poreden način 2 njim m rekla nato: — V moli razposajeni koketnosti vidiš, da sem nepoboljšljiva. — Res, kar groza me je! Ali si sedaj gotova, dragica? — Oprosti, Henrik, nimam svojega biča. — Sedaj se pravi: zvesti suženj, isci! Ali si ga imela* ko si prišla k meni? — Mislim, da. Toda videla sem samo tebe. »Slovenec« je priobčil sledeči članek, ki mu bo sledilo nekoliko naših pripomb: Bretzdvomno je bil Trst že pred vojno najvažnejše avstrijsko trgovsko pomorsko pristanišče. Vse trgovske žile monarhije so vodile v Trst, v katerega je prihajalo in odhajalo najrazličnejše blago ne samo v Avstrijo, temveč tudi v druge države. Import blaga je bil tako velik, ida je bilo potreba z naraščajočo trgovsko mornarico naslfcti vse po ino novih pomolov. da so ladje zamogle pristajati. Najdaljšo progo je vozil avstrijski Lloyd v Kobe na Japonsko. Poleg Lloyda je bila Austro - Američana najvažnejši faktor v svetovni trgovini- Avstro-Ogrske. — Skladišča v prosti luki v Trstu so postajala vedno bolj potrebna razššrjenja, dasi so dolga preko dva kilometra in široka od 200 do 600 metrov. Pri Sv. Marku ter na južnem delu Trsta so se množile stavbe novih ladij in splavi so postali že vsakdanjost. Po vojni pa se bo promet med nami in inozemstvom brezd vomno pot roj:!. Radi tega bi bilo umestno že sedaj resno misliti 11a razširjenje pristanišča, da nas naval trgovskega obrata ne najde nepripravljenih-. Furlanski Tržič (Monfalcone) ni pripravljen za ipodružnico Trsta, ker je tam morje preplitvo, izven enega kanala, ki so ga ustvarile pridne človeške roke. Istotako plitvo je morje proti Bar-kovljam in ' Miramaru. Ce bi se hoteli omejiti le na Trst, ne bi kazalo druzega, kot izboljšati mogočne valolome na milj-ski in koperski višini ter jih z novimi pomoli zvezati z obrežjem pri svetilniku rn državnem kolodvoru. V tem slučaju bi bilo potrebno, valolome izčatno razširiti, ker bi bifii dosedanji za voznike preozki. Nepregledno velikega pomena za blagostanje vseh evropskih držav je Sueški prekop. Sicer je ta prekop navidezno last po Lessepsu ustanovljene družbe s sedežem v Ismaili. Vendar pa se Angleži po okupaciji Egipta leta 18S2. delajo izključnim gospodarjem prekopa, dasiravno se je ta prekop leta 18S8. vsled dogovora med Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Španijo, Turčijo; Francosko, Rusko, Angleško. Turčijo in Nizozemsko proglasil za nevtralnega. Od izbruha sedanje vojne dalje pa se Angleži ne brigajo več za ta dogovor in si prekop laste kar po svoje. — Imajo namreč večino akcij v rokah. Morska pot iz Evrope v Indijo se skozi Sueški prekop skrajša za 27 -Jo 40 dni, to je, ladje bi potrebovale za tako pot, če bi vozile okrog rta Dobre Nade, toliko dni več. Angleška pomorska roparska politika pa se je vsedla na ta prekop z novo kramarijo. Poleg drugih pristojbin za električno luč, vlačenje parnikov itd. so nastavili angleški kramarji za prevoz skozi Sueški prekop tudi te-le takse: 8V2 frankov je plačati za vsako Iadjino tono netto-obsega; za ballast-ladje G frankov j dalje za vsako osebo od treh do 12 let 5 frankov in od 12 let dalje pa 10 frankov. Na ta način je moral odšteti srednje vrste parnik Angležem v zlatu okroglo K 18.000. Ako vzamemo, da se je pred vojno vozilo skozi Sueški prekop samo 30 ladij na dan, vidimo, da so se Angleži o-bogateli dnevno za najmanj en milijon K _čistega. Res je, da si je potnik iz srca želel to kratko pot, ki je pa strašno dolgočasna. Vsakdo, ki je prispel v Sueški zaliv in ziltčal v Rdeče morje, ni bil vesel sueških udobnosti. Sueški prekop je tedaj življenjskega pomena ,za vse evropske države, posebno pa za osrednji velesili, ki ste v dveh letih izoliranja gotovo precej izčrpali kolonijalno blago, domačim izdelkom pa bi grozila visoka konjunktura, ako se po vojni z vso silo ne vržete na delo, da doliiti-te, kar se jc vsled vojne zamud?lo. V ta namen pa je potrebna popolna nevtra!:-zacija Sueškega prekopa in upravo bi morale prevzeti vse .interesirane velo;ic. Le na ta način se bo skrajšana pot skozi Sueški prekop poznala tudi v — državni blagajni tn pri narodnem gospodarstvu osrednjih velesil. Na tem temelju bi se dalo stroške uprave prekopa nadzirati. In ako postane prekop definitivna last celokupnosti, tedaj odpade tudi vsaka dobičkaželjnost pri taksah za prevoz ladij. Za prostost morja bi bil isti način mu-tatis mutaiiiJis potreben tudi za Gibraltar. S tem bi bil tržaški luki prideljen velik plus in šele tedaj bi Trst kot pristanišče lahko pričel dihati s polnimi plačami. Naša trgovska mornarica ima še velike naloge v zvezali z južno in severuo-anieri-ško trgovino. V dosego vsega tega pa je predvsem potrebno: razširjenje pristaniških naprav v Trstu: povečanje trgovske mornarice ter popolna nevtralizacija Sueškega prekopa, skozi katerega pot naj bo izven upravnih stroškov docela prosta. Ko nam zopet zašije sohice miru, uranio, da bo sprava trajna, častna in plodonosna. Trstu se bodo in se morajo odpreti vrata na stežaj v svet m nazaj. Nihče naj ne stoji skrit za temi stežaii. Kajti, ko se vse to izvrši, tedaj šele bo dubil Trst pravo lice trgovskega studenca, iz katerega balo zajemali — vsi narodi sveta! Slovenski narodni gospodarji imajo vzroka in dolžnosti dovolj, da je Trst temelj njihovega mišljenja in delovanja. Iz slovenska $!ranRarsRe&! življenja. Graška »Tagespost« je v svoji srednl večerni številki (7. t. m.) objavila naslednji nadaljni (četrti) članek ped1 gornj;m naslovom: Ljub lj a n a, marca. Kakor je biilo že omenjeno, vzbuja zlasti postopanje deželnega glavarja v gospodarskih in finančnih stvareh od tedna do tedna več nejevolje v njegovi stranki. Pred nekaj meseci je deželni odbor ustanovil centralo za krmila, ki naj bi z ctzi-rom na obstoječe težave nabavljala krepka krmila za poljedelce. Mislilo se je splošno, da bo ta, pod vodstvom deželnega odbornika dr. Lampeta, najožjega somišljenrka deželnega glavarja, se nahajajoči urad skušal neprigovorno vršiti svojo nalogo. Da se to ne dogaja vedno, je dokazal slučaj, ki se je dogodii pred kratkim. Sredi meseca januarja je namreč »deželni urad za nabavo krmil« razposlal vsem občinskim uradom okrožnico, v kateri je obetal, da se posreči dobiti večjo množino koruze, ki se bo oddajala na cele vagone. Kupna cena z vštetimi dovoznimi stroški da bo znašala okoli 201) kron za 100 kilogramov. Občinski uradi in aprovizacijski odseki so bili v okrožnici pozvani, da naj naroče koruzo pravočasno. Ker so poljedelci koruzo, ki so jo pridelali sami. morali oddati vojnemu žitnemu prometnemu zavalu po 28 K za 100 kilogramov, so bili untijivo začudeni zaradi ponudbe deželnega urada In razburjeni, da se je pričakovalo od njih, da bi plačali koruzo tako drago. Da bi jih pomirili, so jih zagotavljali, da bo deželni odboT pri vladi posredoval za zvišanje živinskih cen. Stroške operacije s koruzo naj bi torej trpela vojaška uprava, ki zlasti prihaja v poštev kot odjemalka klavne živine, in že itak težko prizadeto mestno prebivalstvo. Nameravana kupčija pa se je izjalovila, ker je vojni žitni prometni zavod, ki ima sedaj edin pravico za ,)o-kupovanje žita v tuzemstvu in dobavo iz inozemstva, poročal o stvari uradu za ljudsko prehrano, nakar je ta urad prepovedal deželnemu uradu za krmila izvedbo "nameravane kupčije in ga prisilil, da je umeknil občinskim uradom razposlano okrožnico. . ... Kakor se je izvedelo pozneje, je dezcl-1 ni urad za nabavo krmil nameraval dobiti iz Ogrske 100 vagonov koruze. Najel Ije v ta namen budimpeštanskega odvetnika dr. Rat za, ki naj bi bil nakupil koruzo po zakonitih najnižjih cenah m dr >il za vsak vagon več tisoč kron provizije. Tako je visoka cena 200 kron, ki jo je Ježelni urad za nabavo krmil zahteval od občin, deloma i>ojasniena. Dr. Rat z naj bi bil deželnemu uradu za nabavo krmil tudi pomagal pri nakupu 50 vagonov pšenice, toda tudi ta kupčija se je izjalovila, ker je posegel vmes urad za ljudsko prehrano. Za kaj naj bi se bila porabila ta pšenica, doslej še ni ugotovljeno. Financiranje po imenovanem deželnem uradu nameravane koruzne kupčije je bilo poverjeno »Ilirski banki«, katere predsednik je deželni glavar dr. Susteršič. N'tT o koruzni kupčiji deželnega urada za naiba-vo krmil, za katero ne bo dežela morala plačati »Ilirski banki« majhnih stroškov. Stran II. EDINOST" štev. 68. V Trstu, dne y. marca 1917 niti o že omenjeni nabavi slanine in okajene mesnine se ni razpravljalo v plenumti deželnega odbora. Razun deželnega glavarja in njegovih najbližjih zaupnikov ne ve nihče, Ceniu se je kupiia ogromna množina desetih vagonov slanine, masti in o-kajene mesnine. To postopanje je tem nevarnejše, ker j od mest ca oktobra sem v neprimernih prostorih ležeče blago izpostavljeno pokvari, tako da ne samo deželnem financam, temveč ob vladajočih razmerah tudi splošnosti grozi velika Škoda. Denarna sredstva za nakup tega blaga j so se nabavila pri kranjski deželni banki,, ne da bi se bili pri tem upošteva* obsto-] ječi predpisi. Po § 3. štatuta deželne banke sme banka dovoljeval posojila deželi le tedaj, če je deželni zbor dal za to dovoljenje s sklepom, ki ga je potnJil cesar. Takega sklepa seveda * sedaj ni mogoče I doseči, ker deželni zbor ni zhran. Toda, | ker gre za posojilo več stotisoč kron, bi j bilo treba vsaj dovoljenja vlade. Zakaj je kuratori; deželne bacike sam opustil ta potrebni korak, je težko pojmljivo. Sicer se pa tudi pri nabavi masti ni postopajo neprikorno. Decembra meseca Ianj>kega leta je bi na hrvatski obmejni postaji v Za. re-iču zaplenjen vagon masti, za čigar izvoz iz Ogrske ni bilo dovoljenja. Po neznanem odp >šiijalcu odposlana in na deželno bolnišnico v LjuMjani naslov-l l ;ia pošiljaiev se je prodaja na javni dražbi k 70.000 kron. Petna tega zneska pripade, kakor piše mtr Tagblatt«, kot nagrada železniškim uradnikom, ki so razkrili tihotapstvo. Javnost spravlja to skrivnostno po-šiljatev v zvezo z nabavo masti s strani deželnega odbora, in vprašuje z vso pravico, kdo trpi škodo, ki je nastala zaradi za s \w tnbe onega vagona v Zaprešiču v vrediK s ti 100.000 kron. Hizne politične vesti. Hrvatsko-slovenski klub in Češka zveza. Z Dunaja se poroča z datumom 7. t. m.: Predsedniško hrva>tsko-slo\'en>kega kluba se je danes posvetovalo o sedanjem P » žaju. Izrazilo se je prepričanje, da bi reševanje notranjepolitičnih vprašanj brez sodelovanja narodov. katerih življenske koristi zahtevajo mogočno stališče monarhije v zvezi srednjeevropskih držav m ivotranjo okrepitev \-sevkupne monarhije, imelo za posledico na o«be strani naravnat nasprotujoči si učinek. Zato je nujno potrebno, da se skliče državni zbor "m se ugodno rešijo i notranjepolitična in tudi vsa vprašanja, ki omogočajo vztrajanje narodov, tako vprašanje prebrane in po vladi v razpravo podana vprašanja 0 preskrbi, obenem z vprašanjem vojne odškodnine in preskrbe beguncev. Tudi za pripravo prehoda v nrrovno gospodarstvo je sklicanje državnega zbora neobhodno potrebno. — Predsedništvo Češke zveze je ugotovrlo v današnji seji, da mora politika Zveze dejanski računati z dejstvom, da se neprestano pojavljajo stremljenja, da bi se sedanji težki čas .z-rabil za enostransko rešitev nekaterih vprašanj notranjepolitičnega značaja. — Proti temu je sklenilo predsedništvo Zveze enoglasno, da je nujna državna potreba na zunaj in znotraj, da se čim preje skliče parlament in da torej sedanj; trenutek nikakor ni primeren, da bi se sporna narodna vprašanja reševala enostransko in se motilo politično premirje v narodnostnih vprašanjih, čigar nedotaknjena ohranitev bi morala biti dolžnost za vse činitelje naše države. Izven-parlamentarno rešitev teh vprašanj ni pot co deluzmožnusti poslanske zbornice. — Predpogoj za stvarno in nemoteno de-lovanje parlamenta tvori poleg dobre volje vseh činiteljev edino le poslovnik. Zastopniki češkega naroda izjavljajo, da so pripravljeni za pogajanja in dogovore o spornih narodnostnih stvareh. One stvari, ki jih Zveza smatra sedaj za resnične državne potrebe, so b:Ie pravilno združene v oskrbno hi ^ocijahiopolitični programni izjavi ministrskega predsednika v zaJnjih konferencaJi 3. in 4. marca. Zveza izreka svoj sklep, da hoče v parlamentu v korist države in dinastije dejaraski sodelovati pri reševanju vseh vprašanj te vrste, ki so v zvezi z obrambo države m blaginjo prebivalstva. , »Sokfatenzeitung« o nemškonaciional-niii »Richtlinijah*. »SoUatenzeitung« prav 1 adi citirajo nemškoiraciionakii listi; zato naj navedemo, kako sodi »Soldatenzei-tung o znanih »vodilih« nemških nacijo-nalce/ in nemških krščanskih soeijaleev. List piše: >10. februarja ste nemški veliki stranki, »Nationalverband« in krščanski sticijalci, izdali skupen program, kateremu se more že naprej obljubiti — mesto v veinem muzeju. Rabil bo v neovržen do'-.az, Ja je bilo leta 1917. še veliko število pametnih mož, ki so popolnoma prespali svetovno vojno. Program je na-tn :l:io tako sestavljen, kot bi še bili v letu 1913. pred nedolžnimi novimi volitvami v danes že pravljično a vendar še ne pokopano iju-i^ko zbornico. Je sicer nekaj govora o vojni v posameznih stavki, toda ti stavki zvene tako malo po vojni, da se mora človek vprašati, ali ni n. jrda beseda po zmoti zašla v te stavke. O onem, kar s« na bojišču misli o bodočnosti Avstrije, kar se tu želi od n|e in upa, ni niti sluha niti duha čutiti v tej izjavi. Pač se pa v najklavrneiši obliki jav-lia staro tarnanje, staro beračenje In Kra\ ja kupčija, stara razoranost. stara potepenost, ki išče zaščite, namesto da bi vladala in vodila. Spravili so zopet na dan vse ono, kar je Avstrija ob izbruhu vojne kar najhitreje morala vreči v staro želez je, da je mogla rešiti svoje življenje, vse ovire vojaške enotnosti države so zopet spravili na Jan. Izkratka: pro- gram fe že nagrobni govor za ono, kar bi bilo moralo priti. Ali pa nagrobni govor za tiste, ki so ga sestavili.« Še enkrat: Acta Caesaris. Svojemu prvemu članku pod tem naslovom, kjer je govoril o grofa Stiirgkha političnem testamentu v — obljubah in ki smo v tem listu že parkrat razpravljali o njem, pridodaje profesor in član gospodske zbornice dr. Jaroslav Goli še drugega pod istim naslovom in posvečenega istotako grofu Stiirgkhu in njegovi pretvezni zapuščini. Prof. Goli pa naglasa sam, da v tem drugem članku ne podaje nič novega, marveč ostaja pri tem, kar je rekel v prvem članku: nekdanjemu naučnemu ministru grofu Stiirgkhu ohranjajo njegovi bivši podvrženci hvaležen spomin; o ministrskem predsedniku, grofu Stiirgkhu pa zaključna sodba danes še ni možna!! Podčrtujemo to sentenco profesorja Golla* ker moremo izvajati iz nje, da se je v ministrovanju pok. grofa Stiirgkha zlasti v zadnjih časih moralo zgoditi kaj, kar potrebuje še pojasnila, ali pa — ne sme na luč! In to je važno za naslednje. — Prof. Goli nam pojasnjuje glede svoje izjave o obljubah grota Stiirgkha na dve strani, da je le hotel vprašati, ali je možno (in ni rekel, da je možno), da bi bil grof Stiirgkh dajal obljube na dve strani, ki so si nasprotovale. To razlikovanje med otbliko vprašanja im trditve pa ne odjemlje — po našem mnenju — navedbam prof. Golla prav nič al njihove zanimivosti in — rekli bi — pikanterije. Prof. Goli ni trdil ničesar, kar hi bilo — kakor smo bili pripomnili mi k oni aluziji o dvojnih obljubah — kazalo metode grofa Stiirgkha v precej čudni luči. ampak vprašuje le: ali je možno? Kaj pomenja to? Da se kaj takega res govori, ker sicer ne bi bilo moglo nastati tako vprašanje! In če kdo vprašuje, ali je' možno, je logični zaključek ta: da sicer ne potrja, ali da tudi ne izključuje možnosti! Zatrdilu gospoda prof. Golla, da si ni hotel dajati videza »kaj vedočega«, verujemo brezpogojno. Zagrešili bi hudo in neodpustljivo nelojalnost že z mislijo, da bi se mož tolikega ugleda in avtoritete ter vreden neomejenega spoštovanja, kakršen je prof. Goli, hotel teatraJfčno inscenirati! Zelo intere-santen ie zadnji odstavek drugega kratkega članka g. prof. Golla. Glasi se: »V zadnjem odstavku mojega kratkega članka od 15. februarja je govora o testamentih. resničnih ali namišljenih, ki se spravljajo v zvezo z imeni, katerih obdanih od pijetete in spoštovanja, ni smeti imenovati po nemarnem; in je govora tui'i o tem. da se iščejo izvrševalci za te testamente. Tu pa nisem mislil mrtvega ministrskega predsednika kot zapustnika.« — Zopet moramo sklepati logično, da se je vsaj kje govorilo o političnih testamentih, s katerimi da so v zvezi hnena. ki ne smejo v javnost. Vsa teža te izjave gospoda prof. Golla je pa v zatrdilu, da ni mislil pok. grofa Stiirgkha kot zapustnika! Torej — koga drugega. Koga? Tu je zagrajena pot nadaljnjemu -zasledovanju. Ustaviti se moramo. — da-si se odpira široko polje za ugibanja — ker bi bil vsak naialjni korak predelrkatne naravi. Prepuščamo čitateljem naj razpravljajo sami, je-li bil pokojni ministrski predsednik akter lastne inicijative in volje — torej o možnosti, da bi bil zapustnik kakega svojega političnega testamenta, — ali da je bil le izvrševalec volje drugih in torej mož brez lastne politične ostaline?! Aerovszaciiske stvari. SVINJINA. Jutri, v soboto, 10. t. m., se prične prodajati svinjina proti izročitvi sivih izkaznic (3. hzdaja), ki se nahajajo že v posesti strank. Svinjina se bo dobivala pri vseh slantiiarjih (salumerie). Na izkaznice s štev. 1. do 10.000 A, B, C, D, E se bo dobivala svinjina jutri. 10. t. m., na izkaznice s štev. 10.001 do 20.000 A, B, C, D, E v torek, 13. t. m., na izkaznice s štev. 20.001 do 30.000 A, B, C, D, E pa v četrtek, 15. t. m. Oni, ki si irz tehtnega razloga ne bi mogli nakupiti svinjine na dan, ki je določen zanje, jo bodo mogli izjemoma dobiti v soboto, 17. t. m. Vsaka oseba ima pravico do 10 dkg svinjine toda dano ji je na itzbiro, da vzame : ali 10 dskg salam inov po K 9, 10 dkg sveže svinjine po K 8'60 ali pa 10 dkg glavine,rkrače ali kože po K 5 kg. Domate vesti. Maša - zadušnica za pok. velikega admirala Hausa. Za izveličanje duše velikega admirala, ekscelence Antona Hausa je škof poreško-puljski dr. Pederzolli ob azrstenci kapitlja daroval v poreški baziliki svečano službo božjo, ki so se je u-eležili vojaška posadka, vsi deželni in državni uradniki in veliko število vernikov. Novi zapovednik vojnega pristanišča v Puli. Povelje pristaniščnega admiralata v Puli javlja, da je novim pristaniščnim poveljnikom imenovan ekscelenca pod-admiral Pavel Fiedler. Izpiti vsposobljenja za učitelje pred c. kr. komisijo za ljudske in meščanske šole v Kastvu začno Jne 23. aprila 1917. Prošnje s predpisanimi prilogami je pravočasno ijioposlati dotičnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Nekaj resnice o zistemu na našem srednjem šolstvu. Mariborska »Straža« prinaša članek o srednjem šolstvu na slovenskem Štajerskem in o — nedostatkih na njem. V uvodu in na zaključku pa piše nekaj resnic, splošno veljavnih.,.. »Ste-viJke govorijo. Te razprše na hip vsa ugibanja in prazna sklepanja. Vedno slišiš v zadnjem času", da preveč slovenskih fantov študira. To ni res. Znano je pa« da se lih mnogo premalo posveča realnim študijam. Ni treba dokazovati, da je skrajni čas, da se slovenski naraščaj poprime zlasti višje trgovske in obrtne izobrazbe«. — Nato nagdaša člainkar, da je tudi na gimnazijah primeroma mak) število slovenskega dijaštva in da je izobrazba v kmetijstvu potom Šolstva na Štajerskem popolnoma nezadostna. Sledi nekoliko statistike o slovenskem m nemškem di-jaštvu na slovenskem Štajerskem. Na eno srednjo Šolo prihaja 400.000 prebivalcev slovenske narodnosti m Ie 17.000 nemške narodnosti. Na 10.000 prebivalcev slovenske narodnosti prihaja 17*5 slovenskih, na isto število nemške narodnosti pa 130*5 nemških srednješolcev! — 2alrrstno dejstvo pa ie, da od tega itak malega števila slovenskega dijaštva poprečno nad 50 odstotkov ne dosega svojega cilja, a včasih prihaja le itekaj odstotkov do mature. Krivdo na tem žalost*' nem dejstvu pripisuje čla^kar staršem, njih namestnikom in tudi profesorjem in učiteljem. Na naslov teh poslednjih piše: »Nekateri preveč učijo s — petkami, namesto z razlago. Znaš, ali ne znaš — to je glavno načelo. Prizadevanja in truda, da bi se večina učencev uglobila v obširno snov, ne poznajo 'nekateri gospodje! Ta metoda -učenja je dovedla do teh neuspehov, ki jih poprej nismo poznali. — Časi so minili, ko so se profesorji z veliko vnemo brigali za slovenske dijake: kako da stanujejo, kako se hranijo, pod kakim nadzorstvom da so izven šole. To delo sicer ne spada v delokrog državnega uradnika, toda je jako idealno in narodno, ki ga narodni mteres zahteva od vsakogar.« Zvišanje odmerkov sladkorja za orož-ništvo, redarstvo in finančno stražo. — Naredba urada za ljudsko prehrano določa zvišanje enomesečnega odmerka sladkorja za uradnflke in druge organe orož-ništva, redarstva in finančne straže, ki opravljajo zunanjo in v turnusih nočno službo, na \l/z kilograma na mesec. Zvišanje se je dovolilo, ker naporna služba teh kategorij državnih nameščencev neobhodno zahteva boljše hrane. K mirnosti in pameti pozrvjja glavno glasite češke socijalne demokracije v znamenitem članku. Ce kdaj — pravi — vetja danes rek: da ni bilo še tako hudo, da ne bi moglo biti še slabše. Ni »pozabiti tudi, da trpljenje — in nag traja še tako dolgo — enkrat pride k svojemu koncu m da je bomo mogli morda šteti le še po mesecih. Bila bi ncodpustljiva nepremišljenost, ako bi le trenotnemu razpoloženju čutstva dajali besedo, mesto da bi jo danes pre-puščaLi edinole pameti, ki nam pravi, da izprememba razmer tam, kjer stoji v boju milijarda ljudi, gre nad moči nas samih, ter da bi bil tudi zločin, ako bi morda še večali trpljenja ljudi na kateTi-koli način, ali, ako bi ženske pehali v nesrečo — ženske, ki se ne morejo z ivedati, da njihove slabe roke ne morejo iriti za trenotek zaustaviti trdega koraka kolosalnih dogodkov, ki pretresajo danes ves svet v njega podlagah. Končno izraža članek nado, da tudi v tej najtrši šoli vojne ostane češkemu narodu kot edini kompas — pamet, ki kategorično in brezpogojno veleva: potrpljenje in mir! — Očividno je hotelo socijalno demokratično glasilo resoio svariti pred nepremišljenimi koraki kakega slepega radikalizma — pred kakimi izjavami in nastopi, ki bi bili nesmiselni, ker pritlikavi v razmeću z veličino dogodkov, in ki bi mogli le klicati nesrečo nad večje število poedincev in tudi nad narodno skupnost. Tako govori glas — pameti. Vse kar ie prav. Prejeli smo: Zadnjič ste objavili notico o razdeljevanju tobaka. Ker sem jo jaz napisal in sem torej poznal vsebino, sem kar 9trmel nad belo črto, ki jo je bil dTŽavni pravdnik potegnil preko zadnjega dela moje notice. Ker se stvar ponavlja in postavlja celo nevarna nam navadnim smrtnikom, prosim vas in obenem tudi gospoda cenzorja, naj te vrstice zagledajo beli dam. Zadnjič sem omenil način razdeJjevanja in sem izrazil željo, naj bi se to preuredilo. Danes ne bom ponavljal, ker vem, da bi pisal zastonj, a eno menda sinem prositi, in to je, da bi se na liste, s katerimi se naroča tobak, ne sprejemali ljudje, ki ali niso kadilci, ali pa so celo že dalje časa odsotni iz Trsta. Saino to prosim, ker ni prav, da nepoklicani dobe večje množine tobaka, ko ga drugi sploh ne dobe. — Isti. Frontni koncert C. in kr. vrhovno ar-madno povelj niš t v o, vojni tiskovni Stan, pnreja danes, 9. t. m., v dvoTami Schiller-jevega društva (vhod Fran Josipov trg št. 6, II. nadstropje) frontni koncert, pri katerem sodelujejo: Alberdingkov kvartet, koncertna .pevka Orete Schuorser, soloplesafka Grete QoeHewski in virtuoz na klavirju dr. Pavel WeiIch hab'in Penna eiaien Liebsten wohnen*, J. Strauss: »Dorfschwalbesn aus Oesterreich«; 4. A. Dvorak: kvintet za klavir, dve vijolim, vijolo in ceJlo, a-d ur, o«p. 81 (aliegro ma non tanto, andante con moto, scherzo mol-to vivace, finale - aliegro); 5. Karajcterni plesi. Začetek ob 8 zvečer. Cene: 1. do 8. vnste K 4'—, 9. do 15. vrste K 3'—, sedež na galeriji K 2'— (z vstopnino vred), stojišče 1 K. Vstopnine se dobivajo v knjigotržnici F. H. Schimpf, Lloydo-va palača, in zvečer pri blagajni. Del dohodkov gre v korist soškemu zakladu. Vojaftkl pogreb. V tnkatfnji pomožni in kontinnačnf bolnišnici Rdečega križa je umrl pešec pp. št. 2, Demeter Pasca. — Pogreb se bo vršil danes ob 3 popoldne iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče. Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vlnaste predmete. Anagrafični urajl v ulici Sanita št. 25., III. nadstr., vrata 58. bo danes, 9. t. m., od 3 pop. do 7 zvečer nadaljeval izplačevanje že likvidiranih, ali dosedaj še nedvignjenih zneskov za ko-vinaste predmete, oddane komisijam št. 1, 3, 4, 5, 6 m 7. Za komisijo št. 2 v ulici Marije Terezije se izplačujejo odškodnine sarno še proti izročitvenim potrdilom št. 1 do 910. Iz Skednja. Tukajšnja ljuiska šola priredi jutri, 10. t. m., šolsko .slavnost, pri kateri vsadijo »spominsko lipo« v spomin na dobo katero doživlja naša domovina in v spomin na naše padle junake. Slav-nost se prične ob 10 dopoldne z maso v domači cerkvi. Takoj po maši se bo vršilo pred šolskim poslopjem blagosJovIge-nje in nato vsaddtev tega sponirnskega drevesa potem slavnostni govor, deklamacije m petje. Pri slavnosti se bodo prodajah tudi patrijotilčni zmaki v korist podpornemu skladu za vojniške vdove in sirote. V slučaju zelo neugodnega vremena se prenese prireditev na prihodnji teden. Domače učiteljstvo se nadeda, da bodo sovaščani prisostvovali redki slavnosti v obilnem številu. Cenzura. »Arbeiter Zeitung« se je bavila te dni na uvodnem mestu z našimi cenzurnimi odnošaji in je pisala med drugim: »Stanje cen-zure, s katero si hočejo pomagati preko javnega mnenja, preko mišljenja, želja in hotenja državljanov, ima gotovo svojo Čarobnost. Ali pa bo vedno trajalo to stanje? Gospodje ministri, ki so vsi tako marljivi v prepove-dovanju, bi dobro storili, če bi kdaj razmišljali tudi o tem! Cenzura živi od tega, da pred njenimi deli in zloJeli stoji cenzor, da nikdo ne doznava o tem, kar dela, da nje zaseganje ne more pričati proti njej. Ali to ne bo vedno tako: vse, kar je zatrla, vstane kdaj in bo v obtožbo proti njej in proti vladam! Ne mislimo tu morda na čas, ko se povrne norma in ko z vojno izgime tudi izjemno stanje. Vlada pa naj pomisli na to, da v dtžavnem zboru vendar ne iz/oegne in da s parlamentom samo po sebi preneha udobno stanje, ob katerem vlada kritiko enostavno prepoveduje in imajo državljani Ie molčati. In ko se enkrat odtegne koprena z delovanja cenzure, ne bo noben človek več verjel njenim zagotovilom, s katerimi se hoče sedaj opravičevati, da so zatiranja izhajala le iz potreb vojne! Varijetetna predstava »Čitalnice« pri Sv. Jakobu, se torej v nedeljo ponovi. Kakor je bilo že včeraj javljeno v »Edinosti«, se za to predstavo nedostatki prve predstave po možnosti odstranili o. To posebno glede dolgih, odmorov, kakor tudi radi cen, ki bodo v nedeljo znatno nižje. Opozarjamo naše gledališko občinstvo, naj tudi to predstavo poseti v velikem številu, ,ia s tem pomore »Čitalnici«, ki je prav gotovo vredna podpore radi tega, lahko rečemo, drznega čina, da je pričela s predstavami v našem gledališču. Ako^ nam pojde občinstvo na roko, upamo na trajno prirejanje predstav. Glavno ge narejeno; led je prebit. Predstava prične ob 5. pop. Cene: Sedeži v pritličju z vstopnino vred: od I.—V. vrste K 2\50, o J VI.—X. vrste K 2—, od X.—XV. vrste K 1'50, sedeži na galeriji z vstopnino vred K 1'60, stojišča v pritličju 80 vin., stojišča na galeriji 50 vin., lože K 8'—, vstopnina v lože 50 vin. Sedeži in vstopnice so v predprodaji pri ge-. Razbornik-Bičkovi v Nar. domu. Dete v plamenu. V Rovinjskem selu na Pulščini se je dogodila dne 4. t. m. strašna nesreča. Štiriletna hčerka Marije Braj-novičeve se je v odsotnosti matere približala ognju in je bila takoj povita v plamen. Dete je umrlo že naslednjo noč ob strašnih mukah. Na lice-mesta ie došel seveda preiskovalni sodnik, da ugotovi, koga zadevlje krivda na tej smrtni nesreči. Tako bo imela nesrečna mati poleg neopisne boli. po otroku, ki ga je izgubila na tako tragičen način, še sitnosti z oblastmi in jo everrtuvelno zadene tudi kazen, določena po zakonu. Starši — pazite na svoje otroke. Ne puščajmo jih samih, kjer je blizu nevarnost, izlasti pa po ognju! Otrok nima razuma in si'li često sam v nesrečo. Vemo, da je to težko danes, ko so možki večinoma odsotni in mora vse težko breme skrbi ne le za varnost, ampaik tudi za prehrano otrok nositi le mati sama. In v to pa je potrebno, da zapušča domače ognjišče. Ste pač v navskrižju dve veliki dolžnosti: pažnje in prehrane. Vemo to, ali vemo tudi, da zakon ie zakon. In ta obremenja starše z odgovornostjo za varnost otrok. Ne preostaja torej drugega, nego da mati (ali pa tudi oče, če je slučajno doma), tako ali tako poskrbi za varnost otroka, predno odhaja od doma. Iz Kolonje. V nedeljo 11. t. m. ob 4 pop. priredi podružnica CMD v KoJonji Štoko-vo enoJejanko »Mutasti muzikant«. Mlada je še kolonjska podružnica in vsak, kdor se zanima za slovensko narodno stvar, bo prišel vesel pogledat kolonjske igralce, ki nastopijo v nedeljo prvikrat na odru. Po igri bo prosta zabava in gostje bodo postrežem na najboljši način, saj so Kolonrjčanke pridno na delu. Torej pridite v nedeljo v Kol on jo! Nemško operetno gledališče f»t:den<). Danes, v petek, se ponovi veiezabavna banka »Španska muha«, jutri, v sobo'o, pa opereta »Visokost pleše valček««. — Začetek ob ^ zvečer. Iz ruskega ujetništva nam piše Jostp PaŠkulin, tiskar, doma iz Št. And reža pri Gorici". Sprejmite moje najprisrčnejše pozdrave iz daljnje Rusije. ĆESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASU:: □□ se računajo po 4 atot. besedo. >!aatDO tiakana ba»eda an računajo («n k tat — Nai'nanjša : priatojbina tnala 40 atotinlc. . Živino •'01 TI k°nj" volov, prašičev, koz, ovc in iCjll perutnine naročajte krmila v skli-ai-«ču stkotti v Trstu ulica Chioz/.a štev 33. Pošiljatve na deželo. 975 IlufnffVfi dobite seme vsake vrste v ulici B od 11 12 in p<1 4 5 pop 30 4 FOtO^raf ^ "t0n Jerkič posluj« '/.opat v irojem Ste*. 10. it*ljaju r Trsta, Via delle Posta 4«-7 izgu ilo se je 19 sto-ukov od ulice (_'oro- V torek, 6. t m., n'-o d Velinega trga -- Denar se je nah