m. mm.
V Ljubljeni, i nedeljo 19. septembra I9Z0.
LIH. leto.
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike.
■■■•r"*| * Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m'm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'-^. Pri večjih naročilih popust
VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
(Jnravnlštvo »Slov. Naroda1' in „Narodna Tlakama« Enafloca
ulica št. 5, pritlično. — Telefon št 304.
„ Slo renski Narod1 velja v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan  .   K 1B0*—
polletno 90"—
3 mesečno. 45"—
1      - ........ 15—
v Ljubljani ln po posli s V Inozemstvo i
celoletno......K 240-—
pollemo......  .   „120 —
3 mesečno ....... 60*—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v crvi: naročnino  veJno  3f^T po nakaznici. Na samo nismena naročila bre3 poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda11 Snaflova nllca št 5, I« nadstropje*
Telefon štev« 34.
Dopisa sprejema le podpisane ln zadostno zrejLkovane. BST  Rokapiaov ne vrata, ^ptf
Posamezna Številka velja 1 krono«
Poštnina platana v gotovini.
Dr. Ivan Tavčar:
Kako listano potrebnih1
Narodno predstavništvo — prvi, pa tudi iiajklavrnejši jugoslovenski parlament — umira s tisto neslav-nostjo, s katero je živel in životaril. V groznih krčih se je zvija! parlamentarni ta pritlikovec, da je po preteku dveh let z ječanjem in stokanjem prišel od njega volilni zakon za konstituanto. Tako smo dospeli h" koncu prvega poglavja našega državnega obstanka, sedaj se prične drugo, ki naj ustvari ustavo naši državi.
Pod narodnim predstavništvom smo svetu dokazali, da so Jugoslo-veni šibak državotvorni element, zatorej se je bati, da se bo ta dokaz nadaljeval rudi v bodoči konstituan-ti, ki bo štela skoraj toliko poslancev, kot nekdanja dunajska zbornica slabega imena. Poslancev bo na kupe, ali glavo bi stavili, da bomo — če bo kvorum ostal podoben dosedanjemu — nekaj mesecev potrebovali, da doživimo prvo sklepčno sejo naše konstituante. In če pomislimo, da bodo vsi dosedanji poslanci kakor čebele v panj — to primero, ker je čebela silno delavna živalica na zemlji, naj nam Bog odpusti! — silili v konstituanto, potem je komaj upati, da bi v novi zbornici nastopila mogočna večina, ki se ne bo borila za moč posamnih političnih strank, ki bo delala za državo in njene fundamente, vse drugo pa prepustila poznejšim dobam, ko bomo imeli stalno državno streho in ko bo od Triglava do Vardarja med narodom vkoreninjena vera, da more Jugoslavija obstati le tedaj, če smo Srbi, Slovenci in Hrvati — kar se tiče državne ideje — eni in edini. Napačno smo živeli dosedaj. Zatorej bo imela konstituanta uvesti nekaj sprememb, in čim manj naj bo smela podobna biti j etičnemu narodnemu predstavništvu !
Gotovo je, da se delo bodoči konstituanti ne bo smelo preveč otežkočiti. Pri nas se mora vprašanje ustave gibati v mejah, ki odgovarjajo našemu položaju, in izključiti se morajo nepotrebne komplikacije. Bojimo se pa, da se prično sedaj obširne razprave na tem polju. Na vsakem grmičku bo sedela ptičica ter žvrgolela svojo pesmico o ustavi. Oglašali se bodo modrijani od vseh krajev in metali bodo na trg najpri-smojenejše ustavne načrte, tako da bomo imeli zmedenih in kričavih glav še mnogo več, nego jih imamo
danes! Vprašanje ustave se bo razblinilo in razvleklo na vse mogoče in nemogoče slučaje, mesto da bi nastopilo kolikor mogoče v priprosti in tudi zadnjemu Macedoncu umljivi obliki. Hotele se bodo rešiti naloge za sto let naprej in ne bomo se čudili, da bo konstituanta, če bo le količkaj podobna narodnemu predstavništvu, ki je rabilo dve leti za volilni zakon, rabila štiri leta za ustavni zakon. Iskalo se bo tisto, kar je najbolj oddaljeno in vsled tega najbolj nerab-lfivo, tisto pa, kar leži pred nosom, ki more državo ustvariti in utrditi, se bo pa dosledno in z zaničevanjem preziralo. Poznamo jugoslovanske »parlamentarce«, in težko se nam je ubraniti pesimizma! Da bi torej pri strani ostali vsi teoretiki s svojim sklicevanjem na Severno Ameriko, na Anglijo in Francijo, ali pa na Norveško in še celo na sovjetsko Rusijo! Iz ustavnega zakona naj izostanejo vse moderne pretiranosti, predvsem se bo izogibati napak, s katerim bi se naenkrat vse obstoječe razbilo in razteplo ter bi se s tem raztepla in razbila tudi državna misel.
Ni treba veliko pisariti, ni treba mnogo govoriti, glavna točka bodoče ustave bodi obsežena v pripro-stem stavku, da je Jugoslavija enotna, monarhistična država pod Kara-gjorgjevičevo dinastijo. S tem je najvažnejše povedano: monarhijo hočemo imeti, in imeti hočemo tudi sedanjo dinastijo! Če bi se odločili za republiko, bi pokopali državo, ker bi pri naših parlamentarnih razmerah za volitev prvega predsednika potrebovali vsaj deset let. Če bi nam pa politični norci vsiljevali kako drugo dinastijo, bi izbruhnila v hipu državljanska vojna! Kadar se bo volilo v konstituanto. naj volflci odklonijo vsakega kandidata, ki bi Hm godel o republiki, in v blaznico naj ea pošljejo, ne na v konstituanto. Koliko zla ie republikanska misel rodila pri naših bratih Hrvatih, kier ie to misel sprožil prismojen človek, kojega so oddali za dve leti v ječo, mesto da so ga za vse življenje nastanili v Stenievcu! Republikanskih šal ne uganjajmo. ker danes niti Rog ne v6. kaj naj bi počeli z republiko v Makedoniji, ali med hrvatskimi seljaki, ali med slovenskimi kmeti!
Pri tem pa smo za enotno državo. Nekdaj smo bili za enotno, centralistično državo, ker smo upali, da
bo centralizem kakor jeklena traver-za skupaj tiščal posamezne kose naše države, ki so takoj pri razpadu prejšnje države kazali voljo, da bi se razšli, kakor se raziđe gnezdo, ko so se mladiči izpeljali. Nekdaj sta pisala Šuklje in Hribar o tem predmetu, imela sta svoje misli, a mi smo jima očitali, da plešeta na vrvi. Sedaj .vidimo, da smo jima delali krivico in da smo sami na vrvi plesali, ko smo zagovarjali absolutni centralizem. Ta centralizem nima danes življen-ske moči v sebi, in tega so krivi nemalo Srbi sami, ki so nam pošiljali preveč Lukićev, štefanovičev in drugih, ki so se vsi odlikovali z izvanredno trmoglavostjo ter se ob-rašali tako, kakor bi se v Ljublj^d dalo administrirati čisto po istih načelih, kot se vodi uprava recimo v Prištini, kjer se z uradnim denarjem kvarta in pijančuje do noči.
Nemogoče je, da bi pri državni upravi stopali po lestvi navzdol ter imeli za vzor prave in fine administracije vse tisto, kar je v Prizrenu ali pa še nižje doli ob Ohridskem jezeru, — da ne pjšemo o Prekmuriu, kjer uganja Lukić svojo kepenijado! Centralizem, ki bi rodil Še več korupcije, nego je imamo, je mrtev, in ustava nam bo morala prisoditi veliko, veliko avtonomije.
Tukaj bo imela konstituanta nekaj mučnega dela, pa ga bo hitro dokončala, če bo vpoštevala enotnost države. Pokrajinam se ne bodo na čelo postavljali kaki kvazikraljiči ali vicekraliiči. ki bi vodili svojo trmoglavo politiko — kar smo že v Ljubljani doživeli —. dati se jim bo morala pametna avtonomija, kateri pa bo zadnja instanca pri važnih zadevah vendarle državno ministrstvo v Beogradu. Naravnost izključeno je, da bi v bodoče neznaten poverjenik v Ljubljani metal čez prag beograjske ministre in izdajal okrožnice, da mu državna vlada nima ničesar zapovedovati, da je On sam svoj gospod. Tudi bo ustava zabran je valu, da bi smel prihodniič poverjenik za notranje zadeve potovati v Beograd, ter oddajati ondi pri vladi »verbalne note«, v katerih se zastopa stališče, da je ljubljanska vlada popolnoma neodvisna od centralne vlade! Vse te gerolstainske burke ie menda uganjala Brejčeva ljubljanska vlada. Vsaj sedanii minister za konstituanto je pisal o teh Gosarievih in Rem-čevih predpustnih šalah, ali gospod Markovič je taval okrog njih z rokavicami na prstih in skoraj jih je odobraval Zahtevamo ustavo, da bo pri takih pripetljajih — ko bi se bu-
nila ljubljanska vlada — imel ministrski predsednik samo eno pot: b^-zojaviti generalu Dokiču, da vrže puntarja v Ljubljanski vladni palači v ječo in železje. Upore, mora nova
ustava onemogočiti tako spodaj, ka-1 kor zgoraj! Če bo konstituanta s svojo ustavo dosegla ta uspeh, bo dosegla najvažnejše za enotno, mo-< narhistično državo in za dinastijo!
E&Siefa ^nuiiika' glede bđoEs Imcaikfli
zakonoo.
Odbor društva Pravnika je dobil pred nekaj meseci vest, da se v Belgradu resno razmišlja o načrtu, kako raztegniti veljavnost srbskega kazenskega zakonika, hkratu pa radi veljavnost hrvatskega kaz. pravnega reda na celo ozembe kraljevine SHS.
Odbor si je bil seveda v svesti, da gladko oktroiranje teh zakonov niti ni lahko mogoče, niti pravno dopustno. Ali po izkušnjah z uvedbo 9. in 10. glave srbijanskega kazenskega zakonika (o političnih zločinih) je moral priti do zaključka, da je najboljše, ako se slovenski pravniki oglasijo s svojim mnenjem, pred-no se pripeti morda še močnejše razočaranje.
Odbor stoji' načeloma na stališču, da je skorajšnje izenačenje zakonov za celo državo samoobsebt umevna zahteva. Toda ne more in ne sme nam biti enako, kakšni zakoni naj obveljajo za celo državo, in pa kako naj se to izvrši. Ker pa gre pri kazenskih zakonih za pravno snov, ki posega najodločnejše v naše pravne odnošaje, hotel je odbor iz lastne incijative poizvedeti in ugotoviti glede sedaj perečega vprašanja mnenje slovenskih pravnikov'. Zato je naprosil 40 slovenskih vešča-kov praktikov za pismeno izveš rje na stavljena vprašanja:
1. ) Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost srbijanskega kazenskega zakonika na celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev?
2. ) Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost hrvatskega kazenskega postopanja za celo ozemlje kraljevine SHS? V koliki meri naj se uvede porota?
Za slučaj potrditve prejšnjih vprašanj: Na kakšen način bi se mogla razširitev izvesti? katera doba bi bila primerna vacatio legis?
Doslej so oddali svoje mnenje: gg. Lovro BaŠ, dr. Janko Babnik, dr. France Goršič, dr. Mirko pl. Grasel-li, dr. Gjuro Hrašovec. Andraž Jeglič, Ivan Kavčnik. dr. Kotnik, Anton Nagode, dr. Anton Kremžar. Ivan Okre-tič. dr. Eduard Pajnič, dr. Oton Papež, dr. Juri Polenšek, dr. Anton Ro-
gina, dr. Fran Rosina, Janko Sernee. prof. dr. Skumovič, dr. Anton Stu-hec dr. Fran Tominšek, dr. Božidar Vodušek in Ivan Vrančič. Nekatera mnenja so globoko zasnovana, teoretski razpletena, druga drastično koncizna, skoro vsa se pa strinjajo soglasno v tem, da stvarno nikakor ni priporočati razširitve srbijanskega kazenskega zakonika na celo državno ozemlje. Razlogi se strinjajo povsem v eni točki, da bi bila taka razširitev reformatio in pejus, mnogi tudi menijo, da je nemožna skorajšnja izvedba sleherne dalekosežne reforme sploh zastran preobloženo-sti sodnikov, katerih Še izdaleka nI toliko, kolikor bi jfli bilo treba. Glavn na težkoča pri uveljavljenju srbijanskega kazenskega zakonika pa bi bil obstoj stranskih, specijalnih za-t konov: brez preuredbe tudi teh n{ misliti na nadomestitev sedaj veljam jočega kaz. zakonika s katerimkoli] novim. Nekaj gospodov zastopa1 mnenje, da bi bilo bolje razmišljati o tem, ali ne kaže razširiti na cela ozemlje naše kraljevine avstrijskega^ kaz. zakonika, s katerim bistvena soglaša hrvatski, ali pa zelo modern nega bosensko - herceg, kaz. zako^ nika.
Tudi drugo Vprašanje o razširiti vi hrvatskega kazenskega postopnih ka je zanikala pretežna večina odgovorov; le dva gospoda sta se Iz-i javila, da bi priporočala tako razre-? šitev, ako se vsaj novele avstr. k. pr, reda obdrže.
Glede porote so mnerrja — na-t ravno — različna: gibljejo se veči--ne v smeri odprave porote za tiskovne pregreške zoper razžaljenje časti in pa za imovinske zločine (tatvine, poneverjenje, goljufije).
Nekateri gospodje so se navzHd zanikanju prvih treh vprašanj dotaknili tudi vprašanja načina izpremem-be zakonov in podali vsega uvaže-vanja vredne nasvete. Med temi naj bo omenjen osobito ta, da naj se vsak novi zakon izda istočasno tudi v točnem slovenskem jeziku, da ga more tudi ljudstvo brez težkoč takoj ran zumeti in se mu prilagoditi.
Odbor pričakuje, da se tekom tega meseca še ostali naprošeni go-*
Fran Govekar:
102
Solfanie.
(Dalje.)
Vsa ženska bitja božjega stvarstva^ so pač enako koketna in vsa moška bitja so pač enake igrače ženske preračunljivosti! Zaradi lepega hipa se podajamo slepi in gluhi v sramoto in pogubo, zakaj ženska je moževa usoda od dni Adamovih in ostane do konca sveta...
In prav istega večera je hitel dr. Repič na vso moč za kapucinskim samostanom ter se togotil:
»Saj sem ju vendar pravkar videl: Kopitar je bil, studiosus premifer, in Kalanova Ma-rijanica! Kam. zlodja, sta izginila? — Najti jo moram, govoriti ž njo, povedati ji. da mislim na njo noč in dan ter da jo resnično ljubim! Moram!«
Bil je kakor blazen.
Vse minule dni jo je čakal, iskal, zahajal v Gradišče, oprezoval okoli njene hiše, a zagleda je ni niti enkrat. In slabovoljen se je vračal domov...
O čim dalje bolj se je zavedal, da je se ni bilo ženske, ki bi se mu tako globoko vtisnila v dušo in srce kot Marjanica.
Nobena ni bila lepša, nobena ponosneiša v svoji neomadeževani časti, nobena tako rezka, odrezava, a nobena prav zato tako privlačiva kot ona..-
Kakšne so bile vse tiste igralke, pevke, plesalke, šivilje in natakarice: afektirane. oo-madizirane. brezčutnice. zoprno glumeče strast, a vse le izžite špekulantke na njegovo denarnico ali nesramno sirove vlačuge vzlic svili. Čipkam in vonji lom!
In Nežika Verderberica. jtmonsko prekrasna podlica, je bila med naizoprnejšimi: doživljaji ž njo so ga navdaiali le še z gnusom in sramom. Nikdar več ne poide tja, je sklenil, zakaj par tednov ljubezni z Nežiko tvori v vsem njegovem življenju naibolj sramotno dobo, ki ie ne pozabi in ne izbriše nikoli več. Sam nad seboj se je zgražal, kadar se mu je vsilil spomin na prečute noči tam v Nežikini spalnici in strmel je, kako nizko more pasti ženska. In zahre-penel je po čisti, pošteni ženi, vredni spoštovanja in ljubezni.
»Konec bodi podlih avantur!« se je rotil »Potopim se končno v idealno razmerje z ženo. ki jo lahko spoštujem, umijem se vseh grehov ter se dvignem iz blata k soJncu čistosti m značajnosti!«
Takrat jo je zagledal, stoječo pred Igriščem, visoko, vso svežo m energično v vsaki kretnji, burnih kostanjevih las m kakor oehe temnih velikih oči. S Kopitarjem sta se razsro-vaiiala, pred hišo pa sta se pojala Kozlevčar-jeva dečka. Vzdrhtelo mu je srce in dih mu je zastal, kakor bi ga hotelo zadušiti. Toda prema-eal se ie. smelo koračil k njima ter pozdravil že od daleč.
Kopitar ga je zagledal prvi ter se odkril:
»Ponižen sluga, gospod doktor!«
»Ave, ave. amice! — Moj poklon, gospa Kalanova: vi ste se upali ostati v Ljubliani? Nevarni časi za mlado, lepo ženo!« ie deial dr. Repič. podal dijačku roko ter se sklonil k njegovemu ušesu. »Apage. mi fili. apage!« (Odidi, moj sin, odidi!)
In Kopitar, bistra kmečka glavica iz Re-nenj. se je okrenil ter zarohnel na razgrajajoča parva in principia:
Hajdita v hišo! Pozno je že. Večerjat pa spat! Alo! — pa kar precej!« — In ozrl se je po dr. Repiču, dejal: »Samo za trenotek . . vrnem se takoj . . .« in izginil v široki temni veži na levo.
Tako je postal trg prazen in dr. Repič je ostal sam s Kalanko. Hipoma jo je zgrabil za roko ter šepetal:
»Odpustite, odpustite! Nikoli vas nisem nisem hotel žaliti . . . slabo ste razumeli moje besede . . . neroden sem bil, zakaj verujte mi. da vas spoštujem!« .
»Kaj vendar hočete? Omožena sem . * „ poštena!
»Ničesar, pri Bogu prisegam: ničesar! Samo da vas smem videti, da smem govoriti z vami! Nobene druge misli, nobene druge želje ne gojim; saj vem. da imate moža. dobrega. Pridnega, ki zdaj trepetate zanj in skrbite, kod hodi, kaj počne v tujini brez vas in brez vaše ljubezni! Vse vem in zato vas spoštujem, gospa, ter si mučim srce, ker sem vas nehote razžalil s svojimi nagovori!«
»Moški so tako grdi . . . bala sem se vas . . . Mislila sem, da ste tudi vi taki . . .« je dejala, kakor bi se opravičevala.
»Vem, a sam sem kriv! Vidite, veseliak, sem, dobra duša, z vsakim človekom prijazen. Pa ste me razumeli napak, kajpada.... In tega! mi je bilo strašno žal. Zaradi vas nepopisna žal. Človek se včasih zameri najhuje prav ondi, kjer išče srce najlepšega prijateljstva. Oh. strašno neumno je to življenje in jaz se maščujem nad njim. da počenjam čim večje netim* nosti!«
»Haha, vaše obleke n. pr. — o!«
»Nikar ne mislite, da so meni všeč! Ali iz dolgčasja se zabavam pač ž njimi, ker dela nI v pisarni že nekaj mesecev zaradi te proklete vojne! Od tistega dne. ko ste mi rekli na Žent-petrski cesti, da sem pravcata opica in za strašilo v koruzi, pa mi tudi francoska nova moda ne dela več zabave! O. poglejte —!«
»Res, tako ste mi vse bolj všeč!« se je nasmejala, ko je opazila, da je oblečen brez ekstravaganc.
»— ubogal sem vas in zdaj sem srečen.«'
»Ničesar vam nimam ukazovati: vi ste ste gospod, faz —«
»Moja kraljica ste! Jaz vaš suženj!«
»Ali. gospod doktor!« je vzkipela in glo^ boKo zardela. »Takoj odidem !«
»Prosim, nikar! Prelepa ste kakor boginja in kraljica moji duši! Ljubim vas. gospa, ljubim . . . !«
aai
2. stran. H-
fcpodje odzovejo z odgovori. Ko pri-!dejo vsi odgovori, sestavi se o celej ienketi obširnejša spomenica, ki se
bo priposlala ministrstvu pravde v Beogradu in natisnila v društvenem glasilu. Slovenskem Pravniku,
St S.:
Hpel iskrenim Jugoslouenom.
Na zadnjem kongresu dobrovolj-cev v Ljubljani se je govorilo tudi p stališču, ki naj ga zavzamejo dobrovoljci ob priliki volitev v konstituanta Sicer ni prišlo na zborovanju v tem ozira do nikakih definitivnih in obveznih sklepov, pokazala se je pa jasna odločnost, da dobrovoljci nikakor nočejo v volilnem boju nastopiti £ to ali ono sedanjo izrecno politično stranko. Obsojalo se je dosedanje postopanje vseh političnih strank in konstatiralo, da nobena ne deluje 2a dobrobit naše države v onem smislu, s katerim so šli dobrovoljci zanjo v boj in premnogi žrtvov*dl tudi svoje življenje.
Pred kratkem se je minister dr. Kukovec na nekem akademskem .'zborovanju med drugim prilično ta-ko-le izrazil: »Mi (voditelji političnih strank) vsi vemo, da so obsodbe « Vaših in drugih vrst nad delovanjem političnih strank deloma upravičene in je družabno življenje na •podlagi takih strank vsekakor nezadovoljivo, vemo pa tudi, da se temu zlu za sedaj ne da odpomoČi z razsu-lom teh strank — kajti razdirati je •lahko, a ustvarjati težko — ker bi s tem uničili še ono edino dobro, ki nam ga nudijo sedanje politična stranke.«
Nočem se tu spuščati v domnevanja, v koliko je g. minister o teh besedah prepričan ln v koliko bi bilo dobro ali slabo razsuti sedanje politične stranke, prepričan pa sem, da bi bilo z energičnim nastopom ene močne m solidarne izvenstrankarske skupine, ki bi ob volitvi v konstituanto nastopila z lastnimi istotakimi kandidati, katerim bi bil dobrobit Jugoslavije visoko nad vsemi osebnimi in strankarskimi interesi — storjeno že mnogo pozitivno dobrega; imeli bi predvsem največji izglede, da se bo naša država razvijala  v onem
pravcu, ki ga goji vsak iskren Jugo-sloven, namreč v pravcu enotne, močne, kulturne in v družbi narodov
enakopravne Jugoslavije.
V to skupino so poklicani v Dr A vrsti dobrovoljci in akademska omla dina — tesna duševna vez med nji mi mora biti vsakemu razumljiva, ki le količkaj pozna razmere pred- in medvojnih časov — dalie Sokolstvo. Primorci in drugi iz zasedenih ozemelj, Jugoslovenska Matica, vse kulturne in strokovne vsejugosloven-ske izvenstrankarske organizacije c sploh vsi, ki so pripravljeni na požrtvovalno sodelovanje.
Skrajni čas je, da politiko in sploh vsa vodstva v državnem aparatu iztržemo iz rok mazačev ter politično in strokovna ~~" *#v •« demagogov, ki ne morejo drugače delati kot z umazanimi kupčijami za svoja in strankarska korita. Treba ?e. da se poveri država v tem času, ko gre za biti in nebiti Jugoslavije, ljudem, ki bodo znali presojati vse socijalne, gospodarske in kulturne faktorje, dobro poznali mentallte'o in dušo jugoslovenskega naroda (oziroma njegovih plemen in slojev) in na podlagi znanstvene r a z -s o j e vseh teh in sličnih činiteljev dali naši državi tako ustavo in daidi take odredbe, ki bodo zadovoljevale vse dele in vse narodne s 1 o-j e : boriti se moramo, da se to ne izvrši na podlagi strankarskih interesov ali kakih reakcijonarnih, konservativnih ali dogmatičnih načel.
Tu je boj, ki se bori proti oni platformi, na kateri je vse ono vzklilo, nad čemer se iskreni Jugoslove-ni zgražajo in kar jih tira v vsakem oziru v negotovo in temno bodočnost.
Na trezno, vstrajno in sraotreno delo torej!
Politične uesfl.
— Odbiti predlogi ministra za konstituanto. Zagreb, 17. septembra. Današnja >Riječ SHS.< poroča: Po inicijativi in kategorični zahtevi radikalnejša voditelja Stojana Protica je njegov najožji pristaš, minister za konstituanto dr. Laza Markovič, izdelal zakonski nacrt, po katerem naj se dajo nekatere pravice, do katerih je upravičen le parlament, v samovoljno vporabo vladi. !To njegovo namero, ki precej sumljivo 'diši po zlogasnem avstrijskem § 14., je soglasno odklonil ne samo ves demo-Icratski klnb, marveč tudi del hrvatske zajednice. Kljub temu se sedaj zaletavajo hrvatski listi zajednice ne v radi-kalce, marveč v demokrate, kakor da bi ti izdelali ta zakonski predlog. — K temu poročajo iz Beograda: Kakor demokratski klub. tako tudi Jugoslovenski klub ni sprejel predloga ministra za konstituanto, marveč sta oba kluba zahtevala, da se natančno precizira, za katere pravice parlamenta zahteva minister za konstituanto, da preidejo v roke vlade. Tako minister dr. Laza Markovič in ž njim seveda tudi g. Sto-jan Protič ni imel sreče s svojim spre-minjevalnim predlogom, kakor ni imel sreče s predlagano spremembo § 15. in bo moral izdelati nov predlog, ki ga bo potem dal klubom v razmisljevanje, če ne bo g. Stojan Protič med tem časom porabil prilike in z zakulisno igro skušal izzvati novo vladino krizo.
— Odbor za izenačenje davkov. >Narodna Politika« javlja iz Beograda: Ka včerajšnji seji finančnega odbora je
v imenu Jugoslovenskega kluba predlagal poslanec Vesenjak, naj se osnuje poseben odbor za izenačenje vseh neposrednih davkov v vsej državi. Ta odbor bi tvorili strokovnjaki iz vseh krajev naše države. Odbor bi se pri svojem delu za informacijo obračal tudi na interesente. Predlog poslanca Vesenjak a je bil sprejet. — d
=r Radi davkov. >Novosti< javljajo iz Beograda: Poizkus ministra za konstituanto dr. Laze Marko vica v parlamentu glede davkov je izzval v vseh klubih živahno zanimanje in kritiziranje. Doznavajo, da je do sedaj edini radikalni klub pripravljen pristati na predlog dr. Markoviča. Demokrati zahtevajo pa nekatere izpremembe. Narodni in Jugoslovenski klub sta v ostri opoziciji. Član Narodnega kluba je izjavil, da ni izključeno, da pride vsled tega vprašanja še do krize vlade.
= Principe Borghese. >Piccolo< pravi, da slovensko časopisje pripisuje italijanskemu članu plebiscitne komisije na Koroškem, principe Borghese, vse mogoče intrige proti Slovencem v korist Nemcev, in dostavlja, da je obžalovati, da baš slovensko časopisje meša in zastruplja tako surovo javno mnenje z jednim namenom, da bi postavilo v slabo luč pri zaveznikih italijanski narod. Odgovarjamo, da je vse res, kar pišemo o princu Borghesu. Obžalovati je to, da je prišel na Koroško, prežet nasprotstva napram Jugoslovanom in da kaže to nasprotstvo ob vsaki priliki ter je vedno intenzivnejše   in hujše.
Metanje in laatrupljevanje javnosti, pa surovost ie doma pri italijanskem časopisju >Pioeolove« vrste.
z=t Kakšen namen ima madtanki pose* v Beograda. Kakor smo ia zabeležili, je v petek, dne 17. t m. prispelo v Beograd 13 madžarskih parlamentarcev pod vodstvom predsednika madžarskega parlamenta Rakovszkega. O namenu tega nenadnega poseta nada javnost ni bila poučena. Kakšne cilje pa zasleduje deputacija madžarskih politikov v Beogradu, je razvidno iz »Neue Freie Preste«, ki piše med drugim: >Vaš dopisnik je imel priliko izvedeti podrobnosti, kako so madžarski politiki utemeljevali svojo željo, da posetijo Beograd. Z merodaj-ne strani v Budimpešti se je predvsem zagotovilo jugoslovenekemu zastopniku, da se bodo previdno izbirali člani te delegacije in da se bodo v to delegacijo sprejemali samo takšni politiki, ki so izraziti nasprotniki vzpostavitve habsburškega gospodstva na Madžar-kem. Ti politiki se bodo v prvi vtsU vzeli iz vrst malih posestnikov. O namenu poseta se je izvedelo, da nameravajo madžarski politični krogi staviti predlog, da bi se Madžarska in Jugoslavija mirnim potom sporazumeli glede rešitve »odprtega vprašanja Banata in Bačke«. Madžari nameravajo predlagati, da bi se v Bački in Banata ustvaril madžarsko-ju pošlo venski kondominij, t. j. da bi se Baeki in Banatu priznala neke vrste avtonomija, za katero bi jamčili obed ve državi. — Tako poroča »Neue Freie Predse c, katere stiki z madžarskimi politiki so notorič-no znani. Samo obsebi se razume, da 60 madžarske želje po kondominiju v Bački in Banatu zgolj pobožne želje, ki se ne bodo nikdar izpolnile. Da bi Jugoslavija kdaj dovolila v to, da bi Madžari zopet prišli do veljave in besede v Banatu in v Bački, je izključeno. In ako mislijo madžarski parlamentarci, da bodo s svojim posetom v Beogradu za to idejo pridobiU, ne govorimo tu o vladi, samo onega resnega politika, kažejo b tem poizkusom samo svojo nehotično naivnost. Bačka in Banat je naša last, ki je nam bila priso-jena v trianonski mirovni pogodbi. Na stvari se ne da ničesar več spremeniti in Madžari morajo hočeš nočeš s tem dejstvom računati.
Karel Habsburški o katoličanstvu in germanizaciji. Znani nemški politik Erzberger, ki je leta 1917/18 igral v nemški javnosti veliko vlogo, je nedavno tega izdal svoje memoare, v katerih so nanizani zanimivi podatki tako o bivšem nemškem, kakor tudi o bivšem avstrijskem cesarju. V teh svojih spominih pripoveduje Erzberger med drugim: >Dne 22. aprila 1917 sem prišel na Dunaj in sem imel razgovor z grofom Czerninom. Le-1 a mi je razložil, zakaj ni dovolil avstrijskim socialnim demokratom da bi odpotovali v Stockholm; naglašal je, da ne veruje v uspeh te akcije. Temu nasproti pa je potrebno, tako je povdarjal Czernin, da nastopi katoliška internacionala, ki bo imela gotovo mnogo več uspeha. Drugega dne me je sprejel v avdijen-ci cesar Karel. Cesar mi je z vso gotovostjo izjavil, da bodo centralne države v treh do štirih mesecih primorane pričeti odločilno mirovno akcijo, zakaj na jesen mora biti vojne konec. Na mir, ki bi ga izvojevale podmornice, Karel ni veroval, dasi je odkrito priznaval njih junaštvo in sposobnost Bil je vedno nasprotnik neomejene podmorske vojne, zato si je rudi prepovedal, da bi ga" še kdaj obiskaU takšni agitatorji, kakor je bil admiral Hol-tzendorff. Karel je bil prepričan, da bo skupna fronta lahko uspešno kljubovala zadnjim sovražnikovim napadom. Kar se tiče notranje politike, je Karel priznaval, da postajajo notranje politične razmere vedno bolj težavne. Vkljub temu pa je popolnoma izključeno, da bi prišlo v Avstrije do revolucije. Avstro-ogrska država ne more prenesti republike, ker bi to pomenjalo razpad celokupne države. Dinastija in katoličanstvo sta tista vez, ki »drži skupaj« Avstro-Ogrsko. V Nemčiji te-
Dr. R. Zaletel:
0 francoski kirurgiji.
Že francoski cesar Napoleon se Je-trudil, ko se je mudil leta 1809, po naših deželah, da bi ohranil naš narod v dobrem vojaškem, kakor tudi znanstvenem stiku s svojo državo. 2alibog, da se ni že takrat uresničila njegova ideja in so morali Germani preplaviti naše dežele ter nas prisiliti živeti po njihovi kuturi več kot 100 let
Prišel je pa čas, ko vdihavamo 'Jugosloveni svoboden in čist vzduh. In od nas je odvisno, kam se odločimo v bodoče!
Poglejmo na zapad! Ze veliki nemški pesnik Goethe je napisal svojemu narodu, da je bila kultura že od pamtiveka na zapadu doma, jaz pa upam, da bo tudi v bodoče na jzapa-'du studenec iz katerega bo naš prosti in svobodni jugoslovenski narod črpal svojo kulturo.
Za časa svojega bivanja v Parizu sem imel priliko obiskovati razne klinike, kjer se je gojila le kirurgija.
Tu omenjam v prvi vrsti kirur-gično kliniko »L* Hotel Dieu«, kjer je predstojnik prof. dr. Hartmann, znani učenjak in svetovnoznani kirurg. Da ne omenjam vseh njegovih del, se omejim le na njegova zadnja deta, namreč o kirurgiji uro-genitalne-
ga aparata, katero je povzdignil na najvišjo stopnjo.
Na tej kirurgični kliniki se ne operira kakor pri Nemcih ali pri nas samo izrecno kirurgičnlh slučajev, ampak sploh vse, kar je abdominalne kirurgije. V Parizu se lahko vidi na primer na kirurgični kliniki poleg trepanacij,1 gastro-enterostomij* skoro vsak dan tudi salpingostomije,1 ovariotomije,4 totalne exstirpacijei utera per laparatomiam ali per vaginam, več ginekoloških operacij skoro kakor izrecno kirurgičnih.
In v Avstriji? Ko sem bil leta 1914 in 1919 še pomožni zdravnik na graški ginekološki kn-;1-; nrj nrof. dr. E. Knauerju, sva imela veliko težkoč z docentom dr. R. Franzom, takratnim prvim asistentom omenjene klinike, ker sva operirala poleg ginekoloških operacij tudi izrecno kirurgične slučaje, kakor na primer amputacije mamae, stnmektomije, nephrectomije itd.
Da bi bil ginekolog obenem tuđ
1 Trepanacija, to Je navrtanje.
8 Oastro - enterostomija, to Je zveza med želodcem ln črevesom.
• Salplngostomlja, to je umetna zveza med jajčnikom in jajcevodom.
4 Ovariotomija, to Je odrez jajčnika.
5 Totalna exstirpacija utera, lo je popolno odstranjenje maternice,
kirurg, to je bilo pri Nemcih nekaj nemogočega, pri pariških kirurgih je pa to samoobsebi umevno.
Bfl sem vedno mnenja, da bi moral biti vsak kirurg, če že ne obenem ginekolog, vsaj tudi zmožen, da obvlada tudi gotovo kirurgično tehniko v mali medenici pri zelo nujnih ginekoloških operacijah.
Vzemimo za vzgled samo ta-le slučaj: zdravnik diagnosticira pri težko oboleli ženski akutno vnetje slepiča, v resnici pa je trebušna nosečnost (graviditas extra uterina) in jo da prepeljati z rešilnim vozom na kirurgični oddelek. Operater lapa-ratomlra in naenkrat opazi, da je abdomen poln krvi. Kaj bo? Treba je ginekologa, ki naj bi nadaljeval. Kako neprijetno je to operaterju, ki je samo kirurg in ne obvlada kirurgične tehnike nujnih ginekoloških operacij, ko gleda bolnico, izpostavljeno smrtni izkrvavitvi, to veste, gospodje kolegi, itak. Zato upam. da me boste vbod oče podpirali v tem, če delam na to. da bi se tudi pri nas vbo-doče zahtevalo od kirurgov gotove nadaljne abdominamo - kirurgije Izobrazbe male medenice vsaj v najnujnejših slučajih, kakor je bilo to do-sedaj ravno v Francih* AmrHff. Ameriki in zadnje čase rudi že v Italiji.
Kar pa je največjega pomena na pariških klinikah, to je hitrost s katero operater izvrši operacijo na eni
5a na uvazujejo, ker premalo poznajo tVstro-Ofrrsko. To velja tudi za cesarja Viljema, ki ga on — Karel — smatra »za enega svojih najboljših prijateljev«. Nekoč mu je cesar Viljem izjavil, »da mora Avstrija bol) germa-nizirati*. On — cesar Karel — bi moral bi moral sa to skrbeti. Toda tej Vilje-movi želji ni mogel ustreči, ker tvorijo veČino med avstrijskimi narodi (Slovani in on noče tem narodom delati sile. Cesarju Viljemu je ▼ tej zadevi tudi odgovoril, da mu v tem pogledu ne morejo dati poguma uspehi ruske germa-nizacijske politike na vzhodu. Karel je odkrito priznaval, da gladujejo vsi avstrijski narodi. Za enkrat se on — Karel — ne boji zlih posledic. Boji pa se, da bi par mesecev po sklepu mira prišlo do nemirov in razpada. Kar se tiče njegove vladarske pozicije, mora naglašati, da se čuti skoz in skoz kot katolika in da bo temu prepričanju ostal zvest vse svoje življenje. Zato tudi popolnoma razume težaven položaj svetega očeta papeža . . .« Zdi se, da je slika, ki jo podaja Erzberger o Karlu Habsburianu, precej točna. Priznati je treba, da Karel v resnici ni bil sovražnik Slovanov, vendar pa je bil preslab, da M mogel preprečiti Slovanom sovražno politiko dunajske vlade. Prav tako gotovo je tudi, da je bil Karel navdušen katolik, manj iz notranjega prepričanja, kakor pa iz fiksne ideje, da bo edino katoličanstvo, kakor on sam pravi, idržalo skupaj« avstro-ogrske dežele. Ta fiksna ideja ga je sicer varala, ker, kakor se je izkazalo, tudi katoličanstvo ni rešilo Avstrije pred razpadom, vkljub temu pa smo prepričani, da je g. Karel še tudi danes dober katolik, a tudi to pot manj iz srčnega nagnjenja, kakor v hladnem kalkilu, da mu bo morda prav katoliška ideja pomagala, da bo zopet splezal na kakšen preetolček, ako ne na Dunaju, pa morda v Pesti ali kje drugod.
=s O jadranskem vprašanja prinaša »Journal des Debats« intereeanten članek Gauvina, ki se v prvi vrsti spominja dogovora med dr. Trumbičem in Bertolinijem glede razdelitve bivšega avstro-ogrskega trgov, brodovja, ki ga smatra za realen pričetek skorajšnjega popolnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v jadranskem vprašanju. Jugoslovanska vlada želi iskreno, da pride v Jadranskem vprašanja do sporazuma.. Ona se naravno briga za to, da obvaruje pravice svojega naroda, ali istočasno je iskreno razpoložena, da da Italiji vse prirodne garancije za njeno varstvo. Neki italijanski državnik je nedavno izjaviL, da njegova vlada želi zavzeti kar najmanj teritorija, na katerem prebivajo Jugoslovani. To stališče je prav in odgovarja popolnoma interesentom Italije. Ako je Giolitti istega mišljenja, potem se bo to vprašuje lahko rešilo. Garancije Zveze narodov ali držav, ki so podpirale nedavno velike mirovne dogovore o nevtralizaclji izvestnih delov, bodo dale Italiji več pravega varstva nego aneksija prebivalstva, katero bi morala Italija neprestano s pomočjo znatnih Eil držati v svojih rokah. V tem nesrečnem jadranskem vprašanju delajo največje zmešnjave italijanski pomorski in vojaški krogi. Eni zahtevajo pomorske baze, drugi zaledje. S temi zahtevami baz in zaledja bi prišlo do absor-biranja znatnega nedvomno slovanskega teritorija, čegar prebivalstvo pod nobeno ceno ne želi pripasti Italiji. Ako se že ne preneha s sistemom zaledja in baz, se bo nadaljevalo vojno. Narodi in vlade morajo končno pojmiti, da aneksija ni edino sredstvo, s katerim se garantira varnost kake države.
= Proti »mali ententi«. V >Jouma-
lu des Debata« se bavi Auguste Gau-vain z >malo entento«, njenim pomenom in njenimi nasprotniki. Izvaja: Zdelo bi se, da bi bila na Francoskem defenzivna formacija izmed držav, dedičev avsrro-oprrske monarhije, morala biti sprejeta naravnost srčno s strani prvoboriteljev za podonavsko konfederacijo. Kaka prevara!     Začetniki te
strani in narkoza na drugi strani. Vsi vemo, da je treba za bolnike tem manj kloroforma, čim preje se operacija konča, in da je manj verjetno, da bi se po operaciji pojavile komplikacije v pljučih ali v ledvicah.
In vsi gospodje kolegi, ki so po-setili enkrat francoske klinike, pa bodisi v Montpellieru ali Lyonu ali pa v Parizu, bodo pritrdili, če zahtevamo od kirurgov rudi gotove abdo-mlnalno - kirurgične izobrazbe, ki bi prišla v poštev ravno pri nujnih ginekoloških slučajih.
Da se pa naši kolegi znanstveniki morajo nadalje izobraževati, je potrebno, da naš guvernement javno pove, kaj je s tistlrni takozvanim! ^fondi«, namenjenimi kolegom v svrho njihove nadaljne specijalne Izobrazbe, kdo ima pravico do njih in kdo razpolaga z njimi.
Kar se tiče zdravniške službe, je dotična v francoskih, posebno pa Še v pariških bolnišnicah, povsem v rokah raznih intemov, to Je medicin-cev, ki so absolvirali že svoje študije in katere bi uvrstil med »Operations-zoglinge« in pa »Assistentec nemških klinik.
Omenjam o bitemu samo toliko, da je vsak »interne« desna roka profesorja dotične klinike, čeravno le še medicinec. In pri nas? Vsi vemo, kako se je delalo med vojno z medicine!; govorilo se jim je, če je hotel
krasne  kombinacije so ae pospeli do
opozoritve javnosti na opreznost proti maU ententi. Sporazum treh držav centralne Evrope, prijateljskih ln zavezniških Franciji, za ohranitev miru Izzval je konsternacijo pri graditeljih te famozne konfederacije. Po njihovih nazorih je naloga podonavske konfederacije, da povrne Avstriji in Madžarski preteije nad balkanskimi, ali kakor ee oni izražajo, balkaniziranim! narodi, in da pripravi vs p ostavo Habsburgov na čelu nove in povečane monarhije, TI veliki politiki bi radi priklonili bivšima državama habsburškima Bavarsko, ?lezko in še neke druge (!) zemlje. Da bi napravili, kakor menijo, protitežo proti pruski moči, zamišljajo državo na federativni osnovi, v kateri bi germanski element imel nadmočje. Ta kombinacija odgovarja točno kombinaciji pangermanov. To bi bila realizacija onega, česar ni mogel izvršiti niti Bis-marek, niti Viljem II. Zato je naravno, da Slovani in Romani odbijajo z največjo energijo projekt podonavske konfederacije kot embrio bodoče Panger-manije. Članek skončuje: Te zavezniške države imenujemo na šaljiv način mala en ten t a. V skupnosti sveta pa more malim državam pripasti vrlo velika vloga. Poskušajmo se postaviti v mislih na njihovo mesto, ako Želimo, da nam bodo pomagale v kritičnih trenot-kih — začnimo sami, pomagati njim!
m Ustanovitev samostojne evan-geijske cerkve v Jugoslaviji. 14. in 15. septembra se je vršilo v evangeljski kolonijalni občini Novoeelo pri Vin-kovcih v Slavoniji cerkveno zborovanje za vse seniorate v Jugoslaviji. Zborovanja se je udeležilo 52 delegatov in gostov, med njimi zastopnik iz Prek-murja, 6 iz Slovenije, 2 iz Beograda b profesorjem Lillerjem, predsednikom srbskega literarnega udruženja, in 6 zastopnikov iz osmih evangeljskih občin v Makedoniji. Mini3tra za verstvo je zastopal načelnik dr. Lanovi6. Zborovanje se je vršilo v svrho priprav za ustanovitev samostojne ovangeljske cerkve v naši državi. Glede te je prevladalo mnenje, da jo je treba razdeliti v večjo nemško in manjšo slovansko polovico. V ta namen je bik> izvoljenih pet delovnih odborov, ki imajo nalog, da pripravijo ustavotvorno sinodo. Izvolil se je tudi začasni upravni odbor iz župnikov in vodilnih lajikov, posebno juristov. Še v tem letu ae ustanovi obsežno župnijsko in učiteljsko društvo,
nouinskl pregled.
— »Epoha« v Beogradu pravi k obnovljenju srbskepatrijarhije, da je izvršen veliki čin. V Sremskih Karlov* cih, kjer je srbska cerkev skozi stoletja verno čuvala ostanke svojega starega sijaja, se je na svečan način obnovila srbska patrijarhija Srbska cerkev je skozi težka leta razcepljenosti in suženjstva bila čuvarica narodnih idealov in obljub. Zbirajoč okoU sebe zasužnjeni narod, mu je pričala o sijajnih časih narodne zgodovine in vzdrževala slabi plamen nade na boljše dneve. Srbska cerkev ni samo Ščitila pravoslavne vere od tujega vpliva, marveč je branila narodno ime in ideale proti političnim nasprotnikom in gospodarjem. Danes, ko je srbski narod ujedinjen ves in ujedinjen s svojimi nerazdvojnimi brati Hrvati in Slo-evnei, je logična zahteva, da mora biti tudi srbska cerkev ena, ona ista iz starih časov svobode in jedinstva. Odločitev o jedinstvu so podali jednodušno vsi srbski pravoslavni arhijereji v naši kraljevini in potrdil jo je z najvišjim ukazom prestolonaslednik-regent
— »Život,« Ust dalmatinskih demokratov, piše glede na volitve za konstituanto: Dne 28. novembra se imajo izvršiti volitve v ustavotvorno skupščino. Ako si predstavimo, da bo delo konstituante prvi, veliki in svečani čin, s katerim ujedinjeni nas narod stopa v svetovno zgodovino, potem je jasno, da tudi priprave za te volitve morajo biti resne in vestne. Celokupni narod reši s temi volitvami najelemen-
kdo popraviti napako svojega pro-moviranega kolege, da naj molči ker je še medicinec. Toda nadarjenost in spretnost se ne dasta promovirati.
Ako se pokaže medicincem v vseh ozirih dober vzgled, se vidi, koliko zmorejo tudi še ne oficijalno priznani kolegi-medicinci.
Za vzgled splošne kirurgične Izobrazbe omenjam dalje tudi bolnišnico »Baudelocque«, kjer se nahaja porodniška klinika s svojim predstojnikom prof. dr. Couvelaireom. Kakor njegov kolega Hartmann, . je tudi on poleg znanstvenika slaven kirurg, ginekolog in porodničar obenem. Kot šef porodniškega oddelka Couve-laire ne operira samo materoseka (sectio eaesarea), basiotrlpsije. svm-phvseotomije, forcepsa itd., ampak operira tudi uteromyome, raka na maternici itd., torej povsem ginekološke operaclie.
Pri nas je to v toliko lažje, namreč da ie ginekolosr tudi porodn^ar obenem, ker je večina gospodov kolegov študirala na nemških univerzah ali klinikah, kier sta stroki ginekologija ln porodništvo v eni hiši.
To sem omenil le zaradi tega, ker je v Franciji, Angliji in Ameriki ginekološka klinika oonnlnoma ločena od porodniške. Zato se operirajo kirurgični slučaii na obeh klinikah.
214 štev.
.SLOVENSKITNAROp^dne 19. septembra 1920,
w^»^ww^^- 1 —--"————— - 1 ■
o-■ Stran.
tarnejše vprašanje vse svoje državne
bodočnosti, namreč ali hoče živeti, delati in se razvijati v jedinstveni, centralistični strogo ustavni demokratski državi pod žezlom narodne nase dinastijo Karagjordjevičev ali pa se odloči za nekako federacijo nedoločene dr* žavne oblike in še nedoločenejše ustavne podlage, ki bi značila podaljšanje sedanjega dveletnega kaotičnega stanja, v katerem je ljudstvo doživelo mnogo zla. pa tudi dragoceno preizkušnjo, da taka država, kakoršno imamo danes, nima nakakega naslova, ne obstanka, ne napredka in ne more se govoriti o nikakem državnem jedinstvu, dokler traja to stanje. Pa kakor bodo te volitve važne in osodepolne, tako bodo tudi mnene in težke. ^Inogobrojni Sovražniki v mejah in izven mej nase države prežijo na ugoden trenutek, da nas naskočijo, razdele in oslabe, za to pa ni nikdar bolje prilike od bližnjih volitev. Razne so parole in gesla, pod katerimi ti dušmani narodnega jedinstva delajo, ali ti dve leti smo imeli dosti prilike, da jih spoznamo, ne po njihovih geslih in parolah, ki niso nič drugega nego krinka, marveč po njihovih delih, katerim je svrha, da preko plemenskega separatizma pridejo do ciljev rdeče, a še bolj črne interna-cijonale. Za nas bi bil neodpustljiv greh, ako bi ne opozorili na veliko nevarnost, ki preti našemu narodu prav pri teh volitvah, in na možnost težkega usodepolnega iznenađenja. Prvi pogoj za uspeh je ta, da se opredele lastne sile in da je vsak na svojem mestu.
— »Narodni Politika« izvaja glede na sedanji položaj češkoslovaške republike: Vsak odkritosrčen Čeh je tega prepričanja, da je v tem trenotku največje važnosti, da bi se pred vsem uredile skrajno nepovoljne razmere v češkem taboru, da bi postalo znosnejše medsebojno razmerje čeških strank in da bi se najprej omogočila vsečeška, vsenarodna koalicija, katera je za ozdravljenje češkega javnega življenja neobhodno potrebna. Ali se zakulisno razgovarjanje z Nemci vrši samo za to, da bi ne prišli do vsečeške koalicije? To bi bilo nadaljevanje v onem trdovratnem postopanju, ki že doslej iz strankarskih in osebnih vzrokov zavlačuje in slabša vso notranjo situacijo. K sporazumu z Nemci more privesti pred vsem sporazum v narodu češkem samem, da bi stal napram češki manjšini kot trdna celota, ki noče nikogar tlačiti in ima zmisla za pravico druge narodnosti, pa se seveda zaveda tudi sema svojega pomena za državo. — Kakor za Čehoslovasko istotako ali pa še bolj je potreba za Jugoslavijo znosnih medsebojnih razmer med strankami.
— »Novosti« priobčujejo članek iz peresa g. M. Marjanoviča, ki vzklika: >To nisu poslovi za našu djecu !< Nanaša se na konec govora predsednika narodnega predstavništva, da bodo ostalo izvršili naši otroci. To bi bilo tako, kakor da mi rečemo: dosti smo mi naredili! Mislimo, da one besede niso bile izgovorjene z določenim namenom, ne sumničimo predsednika, marveč msatramo one besede za navadno frazo. Ali danes se rešuje jadransko vprašanje, katerega Italijani nočejo prepustiti svoji deci, marveč ga hočejo oni sedaj rešiti. Pa rudi mi se ne smemo zadovoljiti s tem, da bi prepustili to vprašanje potomstvu in ne smemo dati nikdar nikake take izjave, zlasti ne z mesta, s katerega se govri samo v imenu naroda. Jadransko vprašanje ni za nas rešeno, meje z Italijo niso ratificirane, mi smo v polnem boju za nje, boj je na višku, stojimo pred odločitvijo in ne po odločitvi in v teh momentih se ne prenese takega vprašanja na potomstvo, nego se rešava moško in energično, deci pa se zapušča samo sodba o tem, ali je bila v resnici izvršena naša dolžnost.
— »Pravo Udu« prinaša članek poslanca Stivina, ki se obrača proti pogojem in stališčem tretje internacijona-le, ki dela iz posameznih komunističnih strank sekcije, dele moskovskega središča, V naši republiki, ako bi vsa
Kot tretjo kliniko še omen'm svetovnoznanega ginekologa Jean Louis Faurea. Imel sem priliko delati na njegovi kliniki nad pol leta. Kirurg ni samo mesar, ampak mora biti tudi umetnik. In vse te zmožnosti ima prof. J. L. Faure. Njegove operacije so polne globokih idej. j. L. Faure ni končno samo kirurg, ki ga pozna vsa Evropa in Amerika, ampak je v resnici cel genij.
Ne kakor se vidi po raznih nemških klinikah večkrat, da se pri lapa-ratomiji vsled težke pathologrje operacija konča kot laparatomr ria. Tega Faure ne pozna, saj ni le velik kirurg, ampak še večji patho-loški anatom.
Da mora biti kirurg obenem tudi patholog, je samoobsebi umevno, sicer bi morali govoriti o »mesariji« in ne o kirurgiji.
Da bi se mogle spremeniti v tem oziru tudi bolnišnice naše mlade Jugoslavije, in to v vsem njihovem dosedanjem in sedanjem sistemu, ie potrebno, da se iz fondov dajejo, mlajšim, še ukaželjnim kolegom zadostne podpore. Na ta način bi jim omogočili nadaljno specijalno izobrazbo.
Združimo se tudi mi Slovenci s svojimi kolegi na zapadu, posebno pa s kolegi v Parizu, in to ne samo v svrho medicinske znanosti, ampak tudi vse kulture! In vse v korist i Jugoslaviji in bratski Franciji 1
Češkoslovaška in nemška socijalna demokracija pristopila k 3. internati jo-nali, bi pomenilo to pri moči delavskega gibanja pri nas tako ogromen vpliv ruskega vodstva internacijonale in s tem ruske države na našo notranjo politiko, da bi značilo konec naše državne samostojnosti. Internacijonala bo trdna in zmožna delovanja še le tedaj, ko bodo v njej vsi narodi jednaki gospodarji in ne bo izročena zastopnikom proletarijata jednega naroda diktatorska moč nad delavskim gibanjem v drugih narodih.
— »Pravda« se bavi, kakor tudi drugi srbski listi, obširneje s spomini na solunsko fronto. Dne 15. septembra pred dvema letoma se je bila začela osvobodilna ofenziva na solunski fronti s strani srbske in zavezniške vojske.
To so spomini na svete trenotke za-nosnega srbskega navdušenja, ki je z
jedinstvenim poletom izvršilo prelom v veliki vojni. Vesti so naznanjale zmago na zmago nad sovražniki^ Bitolj, Prilep, Kavalar, Veles, Skopi je itd., osvoboditev Beograda. V zanosu je ju-ril naš vojak preko Save, Drine in Dunava. Glavni pričetni sunek se je izvršil na Vetrenik, pri katerem se je posebno odlikovala šumadijska divizija. List vprašuje, zakaj ni država proglasila tega slavnega dne za narodni praznik? — Vojno je končala Srbija, ki jo je bila tudi pričela. Takrat se je še ši-rokoustil nemški cesar, da bo on zmagal, in Tisza se je arogantno obnašal v Sarajevu, toda bili so to zadnji pojavi nemško - madžarske surovosti. Sledil je udarec s solunske fronte in sledilo je njemu splošno razsulo na nemški in avstrijski fronti. Slava našim junakom-osvoboditeljem!
Telefonska in irzoSaotfa psrafiila.
DEMISIJA NI BILA VZEJA NA ZNANJE.
— d Zagreb, 17. septembra. Riječ javlja iz Beograda, da se ostavka ljubljanske vlade ni vzela na znanje.
HRVATSKI BAN IN KMETSKI NEMIRI.
— d Zagreb, 17. septembra. Kmetski nemiri, ki so izbruhnili zadnje čase v nekaterih občinah belo-varske in zagrebške županije ter v okrožju Zlatar varaždinske županije, so popolnoma prenehali in ljudstvo se je vrnilo na sveje delo. Da se prepreči nadaljnje vznemirjanje liudstva po lažnjivih vesteh glede odvzemanja živine itd. je izdal ban nastopni razglas ljudstvu: Narod, jamčim ti s svojo besedo, da so vse re vesti zlagane. Državna oblast, tako vojaška kakor civilna, katere predstavnik sem jaz. jamči, da se ne bo brezplačno odvzemala živina, žito, vino in druga lastnina. Narod, ne nasedaj onim. ki ti prinašajo take laži. Od tega početja imajo korist samo eni. ki so lakomni naših najčisteših hrvatskih krajev v Primorju in Medji-murju. Narod, v kratkem se bodo pričele volitve v ustavotvorno skupščino, prvikrat v zgodovini. Vsak kmet in meščan bo po principu enakosti lahko izrazil svojo voljo glede na izvolitev poslanca. Poslanci pa bode dali novo ustavo ter bodo popolnoma odgovorni ljudstvu. Vrnite se na svoje domove vsi, ki so vas zvodili in prestrašili, vrnite se ter mirno poberite jesenske plodove po poMu in izročite orožje, ki ga še imate.
ko bo došlo dobro, zoper katero so se nekateri pregrešili, sicer ublažena sodba ni mogoča. Opustite nasilie. da se vam bo mogla zopet dovoPti svoboda zbiranja, zborovanja in dogovorov za volitve v kostituanto, ki se bodo vršile pa zakonu 28. novembra t. L Priprave za volitve se bodo takoj pričele. Zagreb, dne 15. sen-tembra 1920. Ban dr. Matko La^i-nja, 1. r.
SOCIJALIZACIJA V PRAGL — d Praga, 16. septembra. Češki tiskovni urad javlja: Uredniško, upravniško, odpravniško in tiskarni-ško osobje lista »Pravo Lidu« je ustanovilo danes dopoldne obratni svet; sodelujejo tudi zastopniki praških tovarniških delavcev. Obratni svet je vzel v svoje varstvo vse podjetje lista »Pravo Lidu«, dokler ne izvoli kongres novega izvrševalnega odbora. List bo nastopal nevtralno za vse socialno - demokratske smeri in bo deloval za pomirjenje sporov
in enotnost v stranki. V ta namen jse uvede uredniška cenzura. Za cenzorja je imenovan pisatelj Zeman, ki se je povrnil iz Rusije. Izdajatelj »Prava Lidu« poslanec Nemec in glavni urednik Stivin sta odstopila.
GRŠKA ZAHTEVA IZROČITEV BOLGARSKIH ČASTNIKOV.
— d Sofija, 16. septembra. DKU. Grška vlada zahteva izročitev 170 v listi imenoma navedenih bolgarskih častnikov, ki so obdolženi, da so zavratno umorili Grke. Med temi sta tudi imenovana ministra Popov in Tončev ter generalisim Žekov.
MILLERAND — PREDSEDNIK REPUBLIKE.
— d Pariz, 17. septembra. Listi vseh struj izjavljajo soglasno, da bi bil Millerand izvoljen za predsednika francoske republike, ako bi soglašal s kandidaturo za predsedstvo.
KOLIKO MORA DATI ŽIVINE NEMČIJA.
— d Berlin, 17. septembra. Kakor javlja »Deutsche Allgm. Z.«, je reparacijska komisija naznanila nemški vladi skupno število živine, ki jo mora Nemčija izročiti. Nemčija mora oddati 800.000 goveje živine ter 150.000 konj.
VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM.
— d London, 17. septembra. Iz Varšave javljajo. Poljska vlada je končnoveljavno določila poljske pogoje za mir s sovjetsko Rusijo. Ako je ruska vlada resno pripravljena, skleniti mir, se more prihodnje dni podpisati predhodni mir. Poljska vlada je vpoštevala vse utemeljene zahteve Rusije in je pripravljena, dati Rusiji vsa zahtevana jamstva na podlagi popolne medsebojnostf.
— d Varšava, 17. septembra. Frontno poročilo z dne 16. t. m.: Severno od Dnjestra so paše čete in ukrajinske čete pri zasledovanju umikajočega sovražnika dosegle črto Zyrawka - Urinkowce - Zloti Potok - Korosčiatvn - Monasterzyanka ter zasedle Cholojew in Radzichow. Južno - vzhodno od Kowla sp naše čete prekoračile Stochcd.
Ad odstop Deschanela.
— d Berlin, 17. sept. (DKU). »Berliner Tageblatt« javlja iz Baz-Ia: Kakor poroča »Petit Journal«, ie ministrski predsednik Millerand dobil natančno zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju predsednika Deschanela. V tem spričevalu se izjavlja, da trpi Deschanel vsled prevelikega napora v zadnjih letih na neozdravljivi slabosti možgan.
Iz naSe hraljeuine.
— Sprememba v vodstvu vojne mornarice. Dosedanji šef vojne mornarice v vojnem ministrstvu, admiral Metod K o c h, je odpoklican s svojega službenega mesta in se mudi v svojem rodnem mestu Ljubljani. Znano je, koliko se je ta domoljubni častnik žrtvoval za ustvarjenje naše mlade mornarice in za to obžalujemo, da zapušča v tem, za našo mornarico tako važnem trenotkn svoje mesto.
— Visoka šola za trgovino in promet se otvarja letos v Zagrebu. Izmed živih jezikov se poleg francoščine, italijanščine in angleščine poučujejo tudi češČina, poljščina in ruščina; te slovanske jezike poučujejo prof. St. Mu-sulin. Julij Benešič in dr. M. Petanjek.
neodreiena domo-olna.
»Abbasfto T Italia!« Pred vojaško sodnijo so bili pozvani Jakob, Josip in Ivan Dražič ter Jakob Cerovac od Sv. Ivana pri Buzetu, ker baje niso hoteli pustiti karabinjerjem, da bi aretirali Silvestra Dražica, ki jim je za-klical v obraz >Abbasso 1' Italia!«, ko so se vmešali v neki prepir. Obdolženi so, da so kričali: Postite ga, sicer boste imeli opraviti z nami! To je prestopek razglasa (bando) z dne 39. novembra 1918. Obtoženi Silvester Dražid pravi, da ni nič kričal in ne ve, čemu je bil aretiran. Vsi drugi trde, da si niso prav nič prizadevali, da bi karabi-njerji ne aretirali Silvestra. Odvetnik dr. Nikoletić je v svojem govora ožigosal persekucije napram Jugoslovanom na nittimmo ozemlju, aH predsednik
ga je prekinil, češ, naj si za drugo mesto prihrani razpravljanje o političnem problemu. Znani dr. Robba je na to z vneto besedo zagovarjal svobodo, ki jo daje Italija Jugoslovanom, za kar so mu koncem razprave čestitali navzoči častniki in italijanski advokatje. Laž in preobraćanje dejstev je ljuba tem ljudem T Izmed obtožencev sta bila obsojena Ivan Dražič na 3 in Josip Dra-£ič na 6 mesecev ječe, drugi so bili oproščeni. Abbasso V Italia!
— Iz Dalmacije. Na otoku Visu so razglasili Italijani, d\ se ne sme ničesar govoriti proti okupacijski oblasti. Neke žene so se med seboj razgovarja-le, kako je sedaj življenje težko. To je zadoščalo, da so jih zaprli.    Hrane ne delijo, ako pa kdo kaj prinese, mu zaplenijo. Dokler je še kaj poljskih pridelkov in sadja, se še nekako životari, ali kaj bo, kadar poide to? Govori se, da hoče admiral ifillo posnemati A'An-nunzia, Dalmacija naj bi se proglasila za neodvisno pod Mihovo vlado. Na Korčuli so Italijana*! Milla grdo nalagali. Ob prihodu so karabjnjerji zaprli vse poti. Ko je prišel bližje, so bile ulice otvorjene. da se. je nekoliko Italija-našev poklonilo ekscelenci. Nalagali so ga, da je >rjudstvo< prebilo kordon, samo da vidi ljubega admirala Milla. '— Iz občine Kistanje so se šli pritožit v Zader, kako da vojaki kradejo po njivah, vrtin in vinogradih, pa da ne pomaga nobena prošnja. V Zadru pa so te uboge seljake zaprli. Med tem pa so karabinjerji udrli v hišo selškega poglavarja in tam vse premetali in pokradli, kar jim je prijalo. Taka je italijanska pravica na zasedenem oiemljul Koliko 6a*a bf še to trajalo?
\
— »Strahopetci, nočemo videti vas
več taka/j!« Tako sta baje vzkliknila proti karabinjerjem v Lindaru pri Pazinu na praznik sv. Cirila in Metoda 171etna Ludovik in Alojzij Stiković. Vsaj karabinjerji so tako trdili pred sodnijo v Trstu, izjavljajoč obenem, da so v Lindaru sami Jugosloveni in vsi proti Italijanom. Fanta sta rekla, da niti tam nista bila, kjer se je kričalo proti karabinjerjem, ali pri vojni sodniji v Trstu ne verjamejo Jugoslovanom ni-
česar. Obsojena sta vsak na pet mesecev ječe. Nove žrtve karabinjerskih izmišljotin.
— V Idriji prične Šolsko leto na višji realki in nižji gimnaziji oktobra t. L Vpisovanje od 2. do 5. oktobra za I. razred, dne 6. oktobra za II. do VII. razred. Pouk prične 7. oktobra. Pri sprejemnih izpitih se izprašuje v slovenščini in računstvu. Sprejemajo se na oba zavoda tudi deklice.
Sefa narodnega predstaiifEiStoa.
—d Beograd, 16. septembra. 126. redni sestanek narodnega predstavništva. Prečita se interpelacija poel. Buksega in tov. na ministrskega predsednika o žigosanju živine in upora seijakov na Hrvatskem. Posl. R i b-nikar interpelira ministra za kon-tituanto in finančneda ministra o ustanovitvi upravnega sodišča. PosL Knežević (socijalist) govori o glasovih za časa zadnje krize, da kriza ni nastala radi či. 15. volilnega zakona, temveč radi tega, ker je Francija zahtevala, da pošljemo 100.000 mož Poljski v pomoč proti boljševikom. Za to vpraša, ali je res, da je na banketu, ki ga je priredil predsednik vlade na čast francoskemu poslaniku, le-ta zahteval pomoč 100.000 naših vojakov proti boljševiški Rusiji. Ako je to res, je-li vlada odgovorila, kakšno je razpoloženje našo vlade napram tej zahtevi. Predsednik vlade dr. V e s n i ć odgovarja, da se zahteva, o kateri govori g. poslanec in o kateri jo naše časopisje pisalo tako malo taktno, ni stavila vladi po nikomur in v nikaki obliki. — Posl. dr. P e 8 t o t n i k vpraša ministra prosvete radi vrnitve poslopja ženskega liceja v Ljubljani. Minister prosvete Pribičevič odgovori: Odkar sem minister prosvete, se niso v tej stvari storili nikaki koraki. Storiti hočem vse, da se poslopje vrne svoji svrhi.
Zbornica preide nato na dnevni red: Nadaljevanje razprave o odboro-vem poročilu glede mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi državami ter Avstrijo in glede protokola ter deklaracije, podpisane v St. Ger-mainu dne 10. septembra 1919.
Posl. R a d o v i 6 (Črnogorec) : St. gerraainska pogodba 1 določa usodo srednje Evrope. Nesporno je, da določitev mej v tej pogodbi proti našim bratom Slovencem ni pravična. Iz vsega tega se lahko trdi, da so zavezniki varovali Avstrijo, in sicer teritorijalno in finančno. Po govorih v inozemskih parlamentih se lahko trdi, da mnogo Francozov zelo želi, da se vstvari donavska federacija in da se v drugi obliki obnovi Avstrija. Pozdravljam našo zunanjo politiko, našo zvezo s Češkoslovaško. V nobenem primeru ne bi bilo treba, da bi bila mala ententa naperjena proti Rusiji, in sicer proti oni Rusiji, ki bo v resnici izražala voljo ruskega naroda, oziroma ruske demokracije. Bolgarski, ako se pofce-sa, prožimo roko, kakor je to storil knez Mihajlo. Italijani trdijo, da vedo, da so najboljše strategiene meje naše in njihove države one, ki se določijo v vzajemnem prijateljstvu. To pa v nobenem primeru niso one, ki jih pred pisnje londonska pogodba. (Odobravanje in ploskanje.)
Posl. Zrmanja (demokrat): Iskreno moram obžalovati, kako je mogla naša vlada, ko je dajala članom naše delegacije instrukcije, dovoliti, da se tako slabo sklene ta pogodba, ki je rnapam nam sestavljena tako nepravično. Glede Celovca opozarjam parlament na kritične trenotke, ki jih naš narod tam preživlja. To vprašanje ni samo slovensko, temveč vse^ra našega naroda: to je vprašanje tako Srhov, kakor Hrvatov in Slovencev. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Posl. Vasiljević: Mi nismo vpoetevani pri naših zaveznikih tako, kakor smo mislili in zaslužili. Nismo našli razumevanja našega narodnega edinstva v oni meri, kakor smo pričakovali. Z Balkanom se postopa, kakor z navadno kolonijo. Svojo zemljo smo odkupili s svojo krvjo. Ako se bojite za Koroško, vodite, da se svoboda ne pridobiva z rokavicami, marveč s krvjo. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Dr. Ivan Marija Čok govori o koroškem plebiscitu, da je celo po nemški statistiki od 1. 1857 štel Celovec tedaj nad 6000 Slovencev in 3000 Nemcev, 1. 1910. pa je bilo od 30.000 prebivalcev 29.400 Nemcev in samo 600 Slovencev. To je posledica avstrijske germanizacije. Glasoval bo za predlog iz hvaležnosti napram onim srbskim bratom, ki so doprinesli toliko žrtev na oltar domovine, da rešijo nas, ki smo toliko robovali. (Burno ploskanje.)
Posl. Kurtovič pravi, da so se Muslimani neprestano borili proti Avstriji, od dneva, ko so prišle avstrijske čete v Bosno, pa do zloma Avstrije. Muslimani ne potrebujejo variha. temveč bodo z enakopravnimi brati Srbi, Hrvati in Slovenci vedno delali v skladu za dobrobit države.
Posl. Knežević (socialist): Vsak narod mora biti nasprotnik im-r^erijatizma, ker noben narod ne želi vojne in mora biti protivnik kapitalističnega sistema in kapitalističnega načina proizvajanja. Samo z izpremeno tega sistema se more izpremeniti poli-tična situacija in more nastati mir med narodi.
PosL Manojlović: Nismo zadovoljni s to pogodbo, niti z bolgarsko, niti ne bomo zadovoljni z madžarsko pogodbo, k° bo prišla na vrsto. Zado-
voljni nismo, ker smo prikrajšani posebno tam, kjer čutimo, da iiaamo vitalne pravice. Vemo, da to ni mir med nami in drugimi državami, marveč da je to del velike svetovne celote in da je to delo velikih sil, ki so po tako krvavih letih hotele pomiriti svet.
Seja so jo zaključila ob polu ene ponoči. Pred zaključkom sejo jo naznanil predsednik, da odpotuje Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander v soboto, dno IS. t. m. ob pol 9. v Sarajevo. Prihodnja seja bo jutri, v petek ob devetih.
Koroško vprašanje pred parlamentom. — d Beograd, 17. septembra. Današnjo sejo začasnega Narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Vukčevič ob 9. Po formalnostih je interpeliral posl. S m o-dej ministrskega predscdalka ur. Vesni:j o vzrokih demisije pokrajinske vlade za Slovenijo. Naglašal je, da je naše orožni-štvo moralo oditi iz cone A. Komisija je sestavljena tz samih častnikov, ki pomagajo avstrijski agitaciji, našo pa zabranjujejo. Navedel ie konkretne primere, v katerib se izraža pristranost plebiscitne komisijo □a našo škodo. Nas član komisij«* nima pravice glasovanja, dasi mu to mirovna pogodba jamči. Ljubljanska vlada nc more nositi odgovornosti za dogodke na Koroškem in je zato podala ostavko. — Ministrski predsednik dr. Vcsnlč razlaga, kako je bilo treba, da je komisija sestavljena Iz araerikega, angleškega, francoskega in italijanskega člana ter enega člana naše države in enega člana avstrijske države. Nas član ima pravico, da glasuje samo v prvi coni, avstrijski pa samo v drugi coni. Četo se morajo po dogovoru umakniti, kolikor se bo to potrebno videlo in se bodo zamenjalo v najkrajšem času z domačimi orožniki. 2e od početka so imeli naši delegati vzroke, da so se pritožili proti postopanju komisije. Vlada je zmeraj stala na stališču naših delegatov. Prvo vprašanje je bilo vprašanje glede položaja našega člana. Komisija je odredila proti dogovoru, da Ima naš Član samo posvetovalni glas. Vlada je nato podala protest v Parizu. Bilo pa je tudi drugih vzrokov za nezadovoljnost. Ne pozabimo, da smo v tem poslu zainteresira« na stranka in da kakor taka ne smemo za« vzemati položaj sodnika. Vsa dejstva, katera je navedel g. nosi. Smadej, so gotovo točna, ali o njih morajo soditi drugi. (Vzkliki: Italijani!) Ne smemo sumiti o vestnosti in volji komisije, da izvrši svojo nalogo v duhu in po tekstu dogovora. Zavednost našega prebivalstva se ne bo omajala In glasovalo bo za svojo zemljo. Vsak naš korak, ki bi odložil plebiscit, bi bil po-grelen. Ni se bati, da bi naši zavezniki storili kaj takega, kar bi bilo proti duhu In be-t sedliu dogovora In v našo škodo. Pozabili ne bodo naše naloge v tem boju. Počakal« mo do 10. oktobra do plebiscita. — Poslanec Smodej veli, da je pričakoval več junaštva od centralne vlade; nezadovoljuje se z odgovorom.
Minister dr. Trumbie poroča.
Nato se preide na dnevni red: Pogodba z Avstrijo.   Minister za zunanje posle dr. Trumbič veli,   da govori prvikrat, ter izraža svoje spoštovanje in pozdrav skupščini.  Želeti bi bilo,   da razloži skoipščinl, kakor se to tudi drugod dogaja, pregled če« vse delo delegacije in pregled čez rezultate tega dela. Dočlm so druge delegacije že izvršile in dokončale   svoje naloge na mirovni konferenci,   čaka naša delegacija Še tam na to, da se rešijo zelo važna vprašanja   Omejiti se hoče   samo  na nekatero stvari. Sicer je že v odboru podal svoj referat. Na st. germainski mirovni konferenci se je nekolikokrat interpeliralo; v primeri z drugimi skupščinami se je naša skupščina še dovolj vzdržala razburjenosti. Najbolj ie kritiziral to pogodbo oni, ki je imel pri nje-' nem   ustvarjenju   največjo avtoriteto, t 5. Clemenceau.   Izjavil je v francoskem parlamentu, da ie mirovna konferenca eksperimentirala   ter  da  ni bila pripravljena na svoje delo. Zavezniki so bojevali boj, ki Jim je bil vsiljen. Delali so za mir In tako se Je zgodilo,  da na konferenco niso prišli pripravljeni za reševanje nekaterih političnih in gospodarskih   problemov.   Rezultat mirovne   konference   ni   zadovoljil nikogar. Treba ie poudariti, da so vodilni faktorji na konferenci   upoštevali   naše   žrtve In zahteve.  Ako pa nismo dosegli  vsega, kar smo želeli In hoteli,  se Je to zgodilo zato, ker nismo posvetili največje pazljivosti našim vprašanjem. Kadar presojamo to, moramo biti vsestranski; enostransko presojanje bi dovedlo   gotovo na stranska pota Glavna vsebina st germainske mirovne pogodbe Je pravzaprav neodvisnost Avstrije. Glavna tendenca katere so se držali, je bila, da se Nemčiji, kot glavnemu vojnemu krivcu odvzame možnost,   da si poveča svoje ozemlje s tem,   da si priklopi   še Avstrijo Na ta način bi se Nemčija razširila do Donave in Jadrana. Zavezniki so pa hoteli to' v prvi vrsti preprečiti. Dos e daj še nimamo jamstev, da so prenehale nemške aspiracije za hegemonijo. Ce bi namreč Nemčija bfla le nekoliko desetin kilometrov oddaljena od Jadrana, bi to za nas pomehjalo, da je prišlo do naših mej. Ta tendenca je zakrivila, da naših interesov niso prav upoštevali. Ko smo prištt na konferenco, na katero je dospelo tudi 30 zaveznikov, smo morali računati na to, da se ne bo vse Izvršilo, kakor si sami želimo In kakor bi zahtevali, naši interesi. Vedeli sjoo* da ta&bflgggi
/m—-
biti pripravljeni tudi na kompromis. Glede naših zahtev in položaja v naši državi moramo pač opravičiti stgermainsko pogodbo.
Lahko smo zadovoljni, ker smo po tej vojni vstopili v mednarodno ligo naših zaveznikov kot njihovi tovariši in prijatelju Sedaj po razrušenju, ki ga je povzročila vojna, moramo kar naj-skrbneje čuvati, da ohranimo razmerje z našimi zavezniki. To nam bo dalo pravico, da zahtevamo od njih za našo lojalnost uva-ževanje naših interesov. Končali smo prvo fazo, borbe in trpljenje, za našo odvisnost. Sedaj prehajamo v drugo fazo, ki zahteva od nas, da razvijamo vse svoje narodne moči — Poslanec je zahteval pojasnil glede reparacije. Naše časopisje je po konferenci v Spaji krivo tolmačilo poiožaj, češ da smo mi nazadovali v boju za svoje interese. To pa je napačno. Konferenca v Spaji je imela eno izmed prvih nalog, da ustanovi relacije, po katerih naj bi posamezni zavezniki participirali na odškodnini Zahtevalo se je, naj se naša država zadovolji s 5 odst. vseh reparacij Tako imamo od Januarja dalje zatrdilo naših zaveznikov Angležev in Francozov, da nam ie zajamčenih 6 odst. Naša delegacija je bila pripravljena pristati na zahtevo zaveznikov, ali to s pogojem, da nas odškodujejo v nekaterih drugih vprašanjih, zlasti v vprašanju trgovske mornarice avstro-ogr-skega brodovja, na katero imamo pravico, nato v vprašanju podonavskega brodovja, katero je naša vojska dne 13. novembra 1918 zaplenila na Donavi. Razdelitev tega brodovja mora biti povsem nesporna. Na-
dalje smo kot pogoje postavili še nekoliko manjših vprašanj, o katerih so v Spaji nI končnoveljavno razpravljalo. One 12. julija je bila podpisana konvencija o razdelitvi procentov, katere- pa mi nismo podpisali« ker naša vprašanja še niso bila rešena. Tako je ostal naš položaj v tej fazi, ker nam je naša pravica do reparacij bila zajamče* na In ker ie naše pravo na ta način ostalo nedotaknjeno. Minister dr. Trumbič omenja nato sporazum, ki smo ga dosegli z Italijo glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovinske mornarice in izraža nado. da se bodo naša pogajanja z Italijo, ki smo jih le bili pričeli, a ki so bila radi kabinetne krize prekinjena, v kratkem nadaljevala. Imamo vzrok, da moremo misliti, da obstoji pri italijanski vladi volja, da se ta pogajanja nadaljujejo in dokončajo. Nastopiti moramo za direkten sporazum, ki naj bo baza za iskreno prijateljstvo med obema državama. Poleg tega moramo nastopiti še zato, da našim ladjam ne bo treba voziti skozi Italijanske vode, ker bi to značilo gospodarsko inferiornost. Treba je, da Je v takem času popolnoma složno vse prebivalstvo države in da daje v to svrho vladi svoie poobla-ščenje. (Burno odobravanje.) Kar se tiče nezakonitih dogodkov na Reki pa vlada ne bo niti za las popustila od svojih zahtev. Proklamacijo reške države ter njeno neodvisnost, katero je proklamira! en sam človek, bo smatrala naša vlada za ničevo in brez vrednosti. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) — Nato je bila v glasovanju sprejeta mirovna pogodba z Avstrijo. Seja parlamenta se je odgodila do 28. t. m.
Dneune nesli.
V Ljubliani. 18, septembra 1920.
— Naše oblasti in Iz Sibirije se vračajoči dobrovoljci. V zadnjem času se vračajo iz daljne Sibirije naši fantje, ki so tvorili tamkaj jugoslo-venski dobrovoljski polk. Prihajajo v j domovino, ne da bi jih kdo sprejel aH pozdravil, dasi so, kolikor je nam znano, naše oblasti o njihovem prihodu obveščene. Ko so se vračali češkoslovaški legionarji iz Sibirije preko našega ozemlja v domovino, so jih naše civilne in vojaške oblasti sprejemale in pozdravljale na kolodvoru, za naše legionarje pa se nihče ne zmeni, nihče jih ne sprejema, nihče Jih ne pozdravlja. To je Škandal, ki ga je treba v sramoto naših oblastj javno zabeležiti in pribiti.
— Za nemško agitacijo na Koroškem je nakazalo vodstvo »Sil U marke« v Gradcu znova 250.000 avstrijskih kron. To je v teku ene?a meseca že drugo nakazilo v tej višini. Koliko pa smo Jugosloveni nabrali doslej za Koroško? Sram je nas!
s— Nemške laži. V dunajskih' listih priobčuje od časa do časa neki 'dr. Maks Pirker situacijska poročila o položaju na koroškem plebiscitnem ozemlju. Takšno poročilo čitamo tudi v četrtkovi številki »Neue Freie Presse«. V tem poročilu pravi dr. Pirker med drugim: »V Železni Kap-;lji, v najjužnejšem glasovalnem kraju, ki je najbolj izpostavljen jugoslo-venskemu nasilstvu. se po šesti uri nihče več ne upa na ulico..- Naj-,bob* ianatično divja slovenska duhovščina. V vsakem župnišču je Narodni svet. Svečeniki zapostavljajo popolnoma duhovna opravila političnim. Župniki in kaplani nastopajo proti svojim župljanom z orožjem v roki. Pravtako je postavljeno v službo politične agitacije tudi učiteljstvo. Na ta iz orožništva in tepežnih čet, duhovništva in učiteljstva sestavljeni nasilni sistem se opira jugoslavensko gospodstvo v glasovalni coni A. To nasilno gospodstvo dopolnjujejo še s podkupovanjem. Šele pred kratkim so porazdelili med kmete en milijon juigoslovenskih kron baje kot \ odškodnino za škodo, ki jo je povzročila toča.« — V tem tonu laže dalje častivredni dr. Max Pirker. Ne zdi se nam vredno, da bi zavračali njegove laži, ki so tako debele, da te jih da kar prijeti. Naravnost smešno pa je, da navaja Pirker Železno Kapljo kot Usti mučeniški nemški kraj, ki mora najbolj trpeti pod jugoslo-venskim jarmom. Ali veste, koliko Nemcev je v Železni Kaplji? Celih 84, poleg 4523 Slovencev! In teh B4 ubogih Nemcev si po 6. uri zvečer nihče ne upa na ulico! Kdo ve, kako opravlja svoje posle kot predsednik občinskega glasovalnega odseka g. Niederdorfer, kj je v Kaplji največji Nemec pred Bogom in ljudmi, ali si tudi ta ne upa na ulico?!
— Strankam, ki pošiljalo svoie vloge na urade po pošti, se ne more nikoli dovolj jasno in glasno na uho natrobiti, da so vsled novih prisroj-binskih predpisov brezizjemno dolžne te vloge kolekovati v dvojni višini prejšnje vrednosti (koleka). Torej sedaj najmanj za 1 dinarskim kole-kom. S tem pa da pošibajo vloge po pošti a lih niti ne kolekuiejo. si naprtijo le nepotrebna pota a tudi občutne globe, kar taka komoditeta tudi po pravici zasluži. Torej: V vložišča I vlogami, in ne na pošto, kdor neče. da ga iinanca ne prime za naknadno kolekovanje z radikalnimi §§ srbskega pristojbinskega zakona.
— Sprememba v uredništva »AUrtwrger Zeituog«« iz Maiibora
poročajo, da je prevzel glavno uredništvo »Marburger Zeitung« bivši avstrijski general A. Vesić.
— Vsi dobrovoljci starega Do-brovoljfskega odreda iz Odese se naprošajo, da pridejo v ponedeliek. to je, 20. t. m. v hotel Union v »Rožce«.
— V vednost čitateljem. Ker se je dopoldne vnel motor pri stavskem stroju, ni moglo priti danes v list mnogo nam poslanega gradiva.
— Obč. uradom. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani obvešča vse občinske urade, da iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče še raznosi ati tiskovin k naredbi opr. štev. III 8987/1 z dne 6. septembra 1920, glede popisa vseh invalidov in družin padlih vojakov, ki je bila objavljena te dni v časopisih. Tiskovine se bodo pričele razpošiljati šele v drugi polovici prihodnjega tedna.
— Kaznovati znak), poslovati pa
ne. Obratno ravnateljstvo južne železnice nam piše: Z ozirom na članek v »Slov. Narodu« št. 212 z dne 17. septembra t. 1. »Kaznovati znajo, poslovati pa ne« Vas naprošamo, da objavite v prihodnji številki Vašega cenj. lista pod istim naslovom, da obratno ravnateljstvo južne železnice ni v nikaki zvezji s tem dopisom.
— Povratek iucoslovenskih dunajskih otrok. Iz Maribora poročajo, da je včeraj dospel tja vlak z jugo-slovenskimi dunajskimi otroci, vračajoč se s Hrvatske na Dunaj. V vlaku je bilo kakih 250 otrok obojega spola, večinoma seveda Hrvatov. O bivanju v Jugoslaviji ste se čuli dve mnenji. Otroci, ki so bili nastanjeni v Zagrebu in okolici. Vratih in Fužinah, so bili zelo zadovoljni, manj pa oni, ki so bili nastanjeni okrog Velikega tabora in Kraljevice.
— Hotelski urad. Vlada je sklenila v zadnji seji, da se osnuje poseben hotelski urad. Hoteli, gostilne in zasebniki, ki oddajajo obrtoma v najem sobe ali postelje, smejo oddajati te sobe, oziroma postelje samo proti nakaznicam, ki jih bo izdajal hotelski urad. Slično uredbo imajo že v Zagrebu.
— Popravek carinskega urada.
Prejeli smo: Obzirom na noticu »Nezaslišano postopanje«, štampanu u br. 211 od 16. septembra 1920 g. Vaših novina izjavljujem: Da je izmišljena ta notica, jer na carinarnici ne-ocarinjenoga mineralnog ulja za elektrarnu, plinamu i vodovod nop-šte nema. Upravnik M. Aćimović. — Pripominjamo: Nezacarinjenega olja seveda ni več na kolodvoru, ker so ga med tem že vendar zacarinili in izročili naslovniku.
— Drobne vesti iz Maribora. Referent trgovsko-obrtnega urada dr. Mlakar je premeščen kot provizorič-ni vladni komisar k politični ekspozituri v Zgornjo Radgono. Pri državni stanovanjski komisiil v Mariboru je predsednik dr. Ju van odložil svoje posle, ki iih prevzame kot njegov naslednik Šaub. Pričakovati je še nadaljnih personalnih izprememb pri stanovanjskem uradu.
— Ponarejeni bankovci Po obvestilu ministrstva za notranla dela se objavlja: V prometu so se pojavile ponarejene novčanice po inoo dinarjev odnosno 4000 kron. Opis ponarejenih novčanic Je nastopni: Vodotisk na ponarejenih novčatiicah je slabo izdelan, kar se tiče tiska. In se razlikuje od vodotfska na pravih novčanlcah. Ako se primerja vodotisk na pravih novčanlcah z vodoti-skom na ponarejenih bankovcih, se ovs&i L) da je vodotisk na ponare-
jenih novčanlcah večji hi da Je nos šiljast, dočim ]e na pravih novčani-cah vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčanicah je brada slabo izdelana; 2.) na pravih novčanicah prehaja modra barva v rdečkasto, dočim je na ponarejenih modra barva brez nijans rdečkasta; 3.) na prvi strani novčanice so polja, na katerih je napisan paragraf 145 kr. zakona itd. in loi de 23. sept. 1885 itd., na pravih novčanicah rdečkasta in se popolnoma razlikujejo od barve figur in črteža na ponarejenih: 4. na zadnji strani ima ženska glava na desnem medaljonu nakit iz biserov in je na pravih novčanicah nrvi biser izven vratu, dočim je na ponarejenih na vratu: 5.) na ponarejenih novčanicah je besedilo tiskano z dolgimi, tenkimi črkami, a na pravih s krajšimi in debelejšimi črkam; 6.) vobče je falzifikat tako izdelan, da se lahko razširja med nepoučenim ljudstvom; toda ako se natanko oeleda, se takoj opazi, da ni dobro IzdHan: figure so netočne, neizrazite, brez senčenja, barva ni popolnoma pogojena; vendar pomenja falzifikat nevarnost za promet, ako se čimprej ne prepreči razširjanje.
— Grad češnice pri Moravčah
bo, kakor je sklenila deželna vlada, dražbenim potom prodan in sicer pod pogojem, da mora biti kupec kmetskega stanu in da bo zemljo res sam obdelovaL Posestvo se odda, ker pomenja obremenitev za poverjeništvo za kmetijstvo, ki ga sedaj opravlja.
— Vesti iz Amerike. V Little Falls se je smrtno ponesrečil Ivan Lukan, padel je z drevesa, ko je obiral jabolka, in si prebil lobanjo. Doma je bil iz Rovt na Kranjskem. V prepiru z rojaki je bil zaboden v Či-kagu 371etni Avgust Bučar. Umrl ie o bolnišnici. V Sebojganu je umrla Marija Kočevar, rojena FaletiČ, doma iz Medvod. Ponesrečila se je Ivana Bergant v Eksportu. Ko je izstopala iz vlaka, je padla in se smrtno poškodovala. V Great Fallsu se je izvršila tragedija, katere žrtev sta bila M. Dalič in Bokarič. Na stanovanju prvega je bil Bokarič napaden od dveh mladeničev zaradi Daličeve hčerke in se je onesvestil. Ko je prišel k sebi, je potegnil revolver in, meneč, da v njegovi bližini govorita napadalca, je ustrelil in zadel Daliča, ki je v bolnišnici umrl. Bokariča so odpeljali v zapor. Tam je bil zaradi tega tako žalosten, da si je vzel življenje, — V Pensilvaniji v premogovniku se je ponesrečil 201etni Fran Kastelic, ubilo ga je lesovje. ki je padlo v rov. Tudi v Ameriki malo pazijo na varnost delavcev v rovih! — V bolnišnici v Pittsburgu je umrl 271etni Josip Novak, rodom iz Knežaka. Poškodoval se je pri vožnji z avtomobilom.
— V Milwaukee je avtomobil povozil 461etnega Alojzija' Krkiča. Umrl je na poškodbah v bolnišnici. — V rudniku v Red Lodge se je usula plast na Frana Sterna. Bil je na mestu mrtev. Star je bi! 35 let, doma iz Podkraja pri Zagorju. — V premo-gokopu v Echhart Mine si je zlomil križ in umrl zaradi tega 491etni Jakob Lavrič, doma iz Loškega potoka.
— Ponesrečil se je Fran Masle pri vožnji z motornim kolesom. Umrl je v bolnišnici. Doma je bil iz Notranjih goric pri Ljubljani. — V Pittsburgu so si ustanovili Slovenci svojo lastno kooperativno zadrugo. Glavnica znaša 25.000 dolarjev. Poslovodja je Vinko Besal, izkušen trgovec iz starega kraja.
— Bivša uradnica na ljubljanski pošti aretirana. Pod Avstrijo je bila na ljubljanski glavni pošti nameščena Irena Alpi, zagrizena nemškuta-rica. Po prevratu so jo odpustili. Šla je v Avstrijo, kjer je dobila službo pri pošti v Celovcu. Tam je pridno ščuvala proti naši državi. Očividno pa se ji tamkaj ni posebno dobro godilo. Ko so odpravili na Koroškem demarkacijsko črto, si je Irena Alpi vzela dopust in se je napotila v Jugoslavijo, ker se ji je vendarle sko-minalo po polnih loncih v naši državi. Te dni je prišla v družbi z Marijo Kaiserjevo, hčerko nekega puškarja Iz Celovca, v Ljubljano. Nobena izmed njih ni imela predpisanih potnih listin, prinesli pa sta sabo okrog 1000 2kronskih bankovcev, ki pa niso bili žigosani. Da bi Jih spravili v promet, sta Jih doma sami žigosali. Policija pa Je bila čuječa in posrečilo se ji je Alpijevo in Kaiserjevo zalotiti pri delu Zaplenili so jima 929 deloma že žigosanih, deloma še nežigosanih bankovcev Obe Nemki, ki sta hoteli oslepariri našo državo, bo vtaknili v zapor.
— Važno! Gospod Ivan Zibelic, veleposestnik hi veletrgovec v Ale-ksatfdrijl, Egiptu, naznanja vsim cenjenim jugoslovanskim trgovcem, Industrljalnim podjetnikom ter izvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke, osobito glede izvoza
in uvoza iz Egipta in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzula- | tom,   odnosno   trgovskimi zbornicami.
Gospod Zlbellć je rodom Dalma-tinec, goreč jugoslovanski rodoljub,
kateri uživa osobito v evropskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti biva ta mož v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja rvrdka Charles Princ, trgovina z manufakturo na debelo. Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica 1, prvo nadstropje.
— Verižniški urad na poslu. Turk Jakob, branjevec, Rožna ulica 19, ie prodajal jabolka po 6 K kg, dasi je bila cena oni dan 4 K. Kazen: 100 K, 3 dni zapora. Vrečar Neža, branjevka, Moste 55, je prodajala česplje kg po 5 K, cena 3 50 do 4.50 K. Kazen: 100 K in 3 dni. Juvan Marija, branjevka in gostilničar-ka, Sv. Martina cesta št. 26, nima Še označenih cen. Kazen: 100 K in 3 dni. Spiro Jokič iz Trsta je pripeljal veliko količino nogavic, katere je prodajal po čezmerni ceni na debelo. Kaznovan je bil na 1000 K globe in 3 dni zapora ter zapad nogavic, II. instanca je to razsodbo potrdila, milostno odpustila zaporno kazen. Viktor Fritsoh, 1878, Dunaj, je stanoval v Ljubljani in verižil z valutami in manufakturo. Sedaj stanuje v Trstu, kjer živi slično. Dne 3. tm. je bil kaznovan na 3000 K globe in 2 dni zapora in izgnan iz naše kraljevine. Imel je seboj veliko količino denarja, katerega se mu je zaplenilo, a ker je bil last njegove ljubice Suppan-cich iz Trsta, katera dolguje naši finančni upravi na davkih 97.000 K, se je predal denar davčnemu uradu. Anton Prusnik, mesar, TJdmat 37, je prodajal meso po 24 K mesto po 20 K. Kaznovan je bil na teden zapora* Matiji Ore-hek, trgovec Kolodvorska ulica 26, je bilo zaplenjeno 3 obleko in 2 para čevljev, ker je navijal cene. Zaplemba čevljev dvignjena, za to pa o©tane 3dnovna zaporna kazen, 3000 K globe in zapad obleke. Franc Oblak je nakupil pri Balkanu, kjer je nameščen, sukno, Katero je prodajal naprej s čezmernim dobičkom. Blasro ee je zaplenilo. Kazen: 6000 K globe. Balarič Marija, trgovka, Komenskega ulica 6, je prodajala na stojnici predrago kruh. Kazen-: 200 K in 24 ur.
Našhn   cenjenim naročnikom
vljudno naznanjamo, da ta mesec vsem onim, ki niso pravočasno obnovili naročnine, ustavimo pošfilanje dne 27. septembra, ako do tega dne ne prispe naročnina v naše roke. Prosimo torej še enkrat pravočasne poslatve. da ne bo neljubega motenja v pošiljatvi. Uprava.
Danes vsi na Vil
Sokolsko prireditev!
Kultura. ~
— Narodno gledališče. Drama: Sobota, 18. sept. Ivan Cankar: Za narodov blagor. B Nedelja, 19. sept Leonld Andrejev: Anfisa. Izven. Ponedeljek, 20. sept Ivan Cankar: Za narodov blagor. C. Opera: Sobota, 18. sept Risto Savin: Lepa Vida. Izven. Nedelja, 19. sept Bedfich Smetana: Prodana nevesta Izven. Ponedeljek, 20. sept. Zaprto. — Za prihodnji teden se pripravljata v dramskem gledališču Milana Ogrizovića Hasanaginica in Bernarda Shawa Pvgmalion. — V opernem gledališču se pripravljajo Leoncavallovi Glumači, balet Gozdne vile, Verdijev Trubadur in Gounodov Faust
— Slovenska drama. Leonld Andrejev: Anfisa. Slučaj le hotel, da smo videli po ruski predstavi »Anflse« hitro še slovensko. Krivično bi bilo predstavi primerjati na škodo domačim igralcem, zato konstatirajmo: predstava ni bila slaba. Ga. Sarlčeva In ga.Pregarčeva sta dominirali; g. Ločnik raste. Predvsem so nas v zanimali novo angažirani člani: snoči je najbolje odrezal g Skerl s svojim Tatarinovim, g. T e r č 1 č je velik obet ga. Kralja Rosental še nI dozorel niti v Igri, niti v govorici. Tudi gdč. Oorupova se razvija, a govori nejasno ter zapada prenaglo iz visokih v nizke tone. Vsi ti novinci so očividno ambiciozni člani; več povedati o njih bo mogoče, ko jih bomo videli še v drugih ulogah. Spočetka sezone nedostaje kajpada soigre, pojavlja se še ner-voznost ki povzroča pretiranosti in grobosti, glede uporabljanja glasov ie ni v članih gotovosti In ubranosti: treba tore] počakati V splošnem smo z novimi Člani lahko zadovoljni, kor ansambl je ž njimi pridobil resne, uporabne sile. Režiser se je trudil, docela emancipirati se režije g. Mu-ratova ter je hotel imeti vse drugače. Posrečilo se mu je Izvrstno, a zdi se, da brez potrebe. Dostavili bi le še, da govore člani vobče pretiho, nekateri zelo nerazločno, tako da |ih je na stojišču, balkonu In galeriji slabo razumeti. Gledališka uprava je porinila gledal, kritike v 12. parterno vrsto. To ni le bagateliziranje Časopisja, nego tudi oviranje- kajti lz 12. vrste se niti dovoli ne vidi niti ne sliši. Zato odložimo ocene dotlej, da se kritikom odkaže primerno mesto. Ce pa uprava na ocene ne reflektira, bo nam tudi prav. —t—
— IT. komorni večer godalnega kvarteta Zika. Štirje in vendar samo eden! Četvorica umetnikov, & četvorica duš, etru jenih v eno: to Je pogoj, to je formula vsakega na umetniški višini
stoječega kvarteta. Lansko sezono so nastopili prvič in nam že takrat pokazali vse zmožnosti in lepote, ki so last le najboljšim ensemblom štirih umetnikov, združenih v enoto. Zal, da so različne ovire zabranile v lanski seziji drugi in tretji večer resničnega ulitka plemenite komorne glasbo, zato pa upamo, da bo letos boljše in nam zaigrajo bisere svetovne literature tega genrea. Med počitnicami so priredili a sijajnim uspenom po dva koncerta v Kranju, Rogaški Slatini in na Bledu to nad vse zadovoljili poslušalce. Ti so spoznali vrednost njih stremljenja in dela ter jib povabili v vsa večja mesta Jugoslavije, da bodo imeli tudi tam priliko osebno rx> zdravi ti vrtnarje umetnosti. Prvi večer, ki so ga priredili lansko leto, je bil eden najboljših koncertov cele sezije. Občinstvo se ga Je v lepem številu udeležilo in vem, da se še dane« s hvaležnostjo spominja onega večera. 20. septembra jih bomo zopet slišali v dvorani hotela Union. 8 tem večerom se prične letošnja koncertna 6ezija. Lep začetek. Ouvertura, katere se lahko vsi veselijo. Program srečno izbran. Imena umetnikov in iz-bran program nam že vnaprej jamčijo, da bo večer 20. septembra v unionski dvorani dogodek, ki bo vreden, da ga napišemo med najlepše v glasbeni sezoni tega leta v Ljubljani. F. B.
— Raastava pohištva v Jakopičevem paviljonu. Profesor in narodni siv kar g. Dragotin Inkiostri-Midenjak, rodom Dalmatinec, o katerem smo Se poročali, otvori v ponedeljek, dne 20. i m. ob 16. razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu s kratkim stvarnim predavanjem v ožjem krogu povabljenih strokovnjakov, zastopnikov novi« narstva in drugih merodajnlh in intere-siranih faktorjev. Od torka, 2L t m. pn bo razstava splošno pristopna vsemu občinstvu vsak dan od 9. do 11. ure predpoldne in od 3. do 5. ure Dopoldne* in sicer brez vstopnino.
— Bob in Tedl. Dva n«ugnanoa» Po John Habbertooovi knjigi Helenina otro čička ek>v. mladini po svoje povedal dr. Ivo Šorli. nustriral Anton Koželj. — Založila Tiskovna zadruga VI Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja 24 K, vezana 90 K. Slovensko mladinsko literaturo je obogatil dr. Ivo SorfJ z jako lepo povestjo, ki opisuje po rodnost dveh amerikanskih bratov Dietnega Boba in Sletnega Tedija. Ifjfhovn mati je mnenja, dn sta otroka dva ar** geljčka, v resnici pa sta SkratetjCka, ki na vse mogoče načine nagajata ujcu Haremu, Da se bo otrokom knjiga se bolj prikupila, jo je okrasil A. KofterJ i 20 sivkami. Knjigo topio priTxn-očaino. Naroča se pri Tiskovni z-adrogl ▼ LJubljani. Sodna uHca 6.
— Jngoslovenska književnost. Ea-kor znano, je Jugostoveneka Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu pred kratkim zasnovala v svojem okrilju se četrti oddelek (>rarredx), to ie umetnlSkl oddelek. V smislu svrhe fe-ga razreda hoče dati vsem onim, ki od bavi Jo z umotnISko - ttterarnimi Študijami, priliko, da s svojim delom po* morejo razvoju umetniške in literarna kritike; zato je sklenila za leto 1921» izdati zvezek »R e v i j e«, ki M »e /ij njej priobči M krajši članki, beležke, stvarne kritike, naznanila, stvarna poročila itd. o vseh umetniških in fke-rn mokriti enih smereh v prošlosti in sja-i danjosti. Oni, ki bi hoteli sodelovati, naj Akademiji javijo, o čem bodo pisali in kako obsežen bo članek; članke se> me ie treba poslati vsaj do sočetka Ae-cemora. — Javili smo ie, da je v Beogradu začel zopet izhajati >8rpskj£ Književni Glasnik«, ki ga je ured vojno Jako spretno urejal pokojni Jovan Skerlić. Poleg njega pa se snuje isto-tam revija >Nova Evropex, ki so JI po-kretniki razni literati (večinoma profesorji) v Beogradu, Zagrebu in LJublJa* ni. Radi česa se snuje poleg >KnJ. Glasnika« se ta revija, nam ni snano. y rj*W vinah Je nje pojav izzval debato.
Sokolstoo.
~~ Vsa bratska sokolska društva, ki poeetijo v nedeljo dne 19. tm, Javno ter lovadbo »Sokola Ylč<, se zbirajo ob pol 2. popoldne pred Narodnim domom in odkorakajo ob 2. z godbo dravske divizije na Vič. t
— Sokol na ViČn priredi v nedeljo, dne 19. t m. povodom veselico >Društva za zgradbo sokolskoga domax svojo prvo letošnjo javno telovadbo. Vabimo tem potom vsa bratska okoHčonska društva, kakor tudi vse prijatelje 8o-kolstva, da se v čim večjem številu udeleže te naše prireditve. Zdravo! (k)
— Sestanek Članov Jezdnega odseka Sokola v LJubljani vrel se v četrtek dne 28. septembra ob 8. zvečer v Narodni kavarni. Sestanek je val en, ker pride na razgovor ureditev jahalnih vaj za zimski tečaj in predpriprave za 1 nastop. ki
— Vadite tiski zbor Sokola v LjobUani opozarja vse telovadce In telovadke, kakor tudi starše narašča]n!kov obojega spole, da se vrši telovadba v Narodnem domu po sledečem redu: člani: v ponedeliek, sredo in petek od 8. do pol 10. zvečer; starejši člani: ponedeljek, sredo in petek od 7. do 8. ure zvečer; č 1 a-nlee: torek In soboto od 7. do pol 9. ure zvečsr; moški vaditelj-s k t zbor: v četrtek od pol 9. do 10. zvečer; ženski vadit zbor: v četrtek od 7. do pol 9. zvečer; obrtni naraščaj: v torek m soboto od pol 9. do 10. zvečer-dijaki od 14 do 18. leta: v sredo m soboto od 4. do pol 6. popoldne: g o j e n k e od 12 do 16. leta: v ponedeliek In četrtek od S*A do 7. zvečer: dečki do 14. leta: v torek in petek od i do pol 7. zvečer: deklice do 12. leta: v ponedeljek in četrtek od 4. do 5% popoldne Prijave aprtlt-
214. štev.
.SLOVENSK; NAROD*, dne 19. septembri 1920.
5. stran.
majo W ure pred telovadbo vsakega oddelka in sicer: za člane moški vad. zbor. za starejše člane br. Poženel, za članice žen vad. zbor, za obrt naraščaj br. Burg-staler, za dijake br. Gostič, za gojenke sestra Babnlkova, za dečke br. Kostnapfl, za deklice sestra Franchetijeva. k
— Ljubljanski Sokol se udeleži javne telovadbe br. društva Sokol na Viču. Zbiramo se v nedeljo ob pol 2. popoldne pred Narodnim domom Od tu skupen odhod z godbo dravske divizije ob 2. na telovadišče. Bratje in sestre, udeležite se polnoštevilno!_(k)
Tiiristiha in sport.
— Ilirija : Concordia, Zagreb. Nogometne tekme med Ilirijo in Concor-dijo, ki se vrši v soboto in nedeljo, bodo morda največje in najvažnejše tekme v sezoni 1920. Začetek tekme vselej ob pol 18. — Nedeljska predtekma Ilirija rez. :Primorje obeta istotako lep športni užitek.
Društvene oesfi In priredifue.
Na Ciril-Metodovi prireditvi v Veliki dvorani Narodnega doma jutri popoldne, zapoje točno ob pol 5. pevski zbor Ljubljanskega Zvona nekaj pesmi, med drugim dr. Schwabov >Večer na morju«, E. Adamičevo >Fantu<, S. Premrlovo >Zdravico«, jugoslovenske narodne pesmi in neznanega skladatelja, v našem listu objavljeno pesmico >Soči«.
— Primorci! Primorke! Danes, v nedeljo ob 3. uri popoldne se vrši na vrtu Narodnega doma veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Veste li, ljubi Primorci in Primorke, ki bivate sedaj tu v Ljubljani, kaj nam je bila in kaj nam ie še ta šolska družba? Bodimo hvaležni naši družbi, zato pohitimo danes vsi in vse na društveno veselico.
Primorka.
— Pri dobrodelni prireditvi, katero prirede ženske CM. podružnice ljubljanske v
korist CM. družbe, sodeluje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki bo izvajalo po-izbrane pevske točke v veliki dvorani ob pol 5. url
— Pevci In pevke Ljubi j. Zvona! V nedeljo popoldne točno ob štirih v društvenih prostorih! k
— Odbor združenih ženskih ljubljanskih podružnic vabi vse Družbi naklonjeno narodno ženstvo, da vporabi ves svoj vpliv, da se dobrodelna prireditev v korist CM, družbe kar naj plodonosne j še izvrši. — Jutri tedaj vsi na veliko skupščino, popoldne pa na družbino prireditev!
— Klub »Soča« opozarja rojake iz zasedenega ozemlja, kakor tudi vse rodoljubno ljubljansko občinstvo, da priredi svojo prvo veselico dne 3. oktobra t 1. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Natančni vspored se bo v kratkem objavil. Člani kluba dobe svoje članske izkaznice pri tajniku g. Kurentu v Splošnem kreditnem društvu na Aleksandrovi cesti št 5 od 9. do 12. dopoldne. Istotam se sprejemajo tudi novi člani in se dajejo vse potrebne informacije.
— Zaključek kegljanja na dobitke v gostilni >Drašček< je v nedeljo. 19. t. m. ob 6. popoldne. Dobitki 1500, 300, 200, 100 K. Pri kegljanju v soboto in pri razdelitvi daril v nedeljo svira češki salonski orkester. (k)
— Zabavni odsek Društva zasebnega uradništva Slovenije vabi % ozirom na bližajočo se zimsko sezono, vse cenjene tovariše in tovarišice, ki se zanimajo za zimske prireditve, to je zabavne večere, plešo itd., da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v sredo dne 22. septembra ob 20. (8. zvečer) v Prešernovi sobi v restavraciji pri Novem svetu, Gosposvetska cesta št. 14.
(2e sedaj prosimo vse one tovariše in tovarišice, ki nameravajo obiskovati letošnji plesni tečaj, ki se prične začetkom novembra, da se prijavijo pismeno ali usfrneno najkasneje do 10. oktobra v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 12/11.) (k)
^Družba sv. Cirila in Metoda
poziva vse rodoljube na svojo skupščino dne 19. t. m. v »Narodnem Domu\
v Ljubljani.
IlaifiiĐiieiSa poročila.
POSLANSKI MANDATI V SLOVENIJI
— d Beograd, 17. sept Na seli državnega odbora se ie obravna?alo vparšanie o Številu mandatov za Slovenijo in Dalmacijo. Slovenija bo
imela najbrž 34 poslancev. In sicer 14 za ljubljansko okrožje, 12 oa za mariborsko okrožje. Dalmacija dobi 11 poslancev.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
— d Beograd, 17. septembra. Ministrski komite se Je na pre-llog ministra Kukovca zed;nil v tem, da se izvede rešenje uradniškega vprašanja, da se uradnikom povišajo dohodki, in to: v krajih bivše monarhije se zvišajo uradnikom vsi dohodki za 50 odstotkov, onim pa v ostalih krajih se povišajo dnevnice. Ministrski svet bo to vprašanje končnoveljavno rešil v jutrišnji seji.
MEJE ZA KOROŠKO GLASOVALNO OZEMLJE.
Celovec, 17. septembra. Posebni razmejitveni odbor je določil meje za glasovalno ozemlje, katere je tudi že odobrila plebiscitna komisija. Plebiscitna komisija pa je obenem izjavila, da nimajo odločbe tega medall-tranega razmejitvenega odbora prav nobenega vpliva na kasnejšo definitivno razmejitev med Avstrijo m Jugoslavijo. V plebiscitno sodišče je avstrijska vlada poslala deželnosod-nega svetnika dr. Riharda Tschecha v Celovcu.
PREPOVEDAN SHOD V VELI-KOVCU.
Maribor, 18. sept. Politična oblast je prepovedala za jutri namera-vani nemški shod v Velikovcu. Nemci delajo z velikanskim pritiskom in p o d ku po v anjempKel rdgov podkupovanjem propagando za Avstrijo. Naše oblasti so bile prisiljene napraviti brezvestnim kupčijam konec s konfiskacijo blaga pri neupra-vičencih in s kontrolo trgovcev, kt prodajajo blago po izrednih nizkih cenah, seveda samo za gotove odjemalce. Tako se je prodajal v zadnjem času sladkor po 12 K, podplati kg 50 kron.
SEJA PLEBISCITNE KOMISIJE.
Celovec, 17. sept. Jutri se vrši seja plebiscitne komisije, na kateri se bo končnoveljavno sklepalo, da-li se imajo odpraviti nadzorstva nad veleposestvi v glasovalni coni A ali ne. V tem vprašanju je prizadetih okrog 4000 rodbin.
USTANOVITEV »HRVATSKE KATOLIŠKE CERKVEc
Zagreb, 17. sept. Po vseh hrvatskih pokrajinah zavzema gibanje za reforme v katoliški cerkvi vedno konkretnejše forme. Zamore se reči, da je do osnvanja takozvane »hrvatske katoliške cerkve« že došlo. Središče tega gibanja, Id se is aas&alo
doslej reformistično, je mesto Koprivnica, kjer se je osnoval 15. avgusta poseben odbor in se je s peto hrvatsko mašo. katero so služili od zagrebškega nadškofa dr. Baueria suspendirani svečeniki, ustanovilo središče nove »hrvatske katoliške cerkve«. Ljudstvo v Koprivnici je navdušeno pozdravilo to ustanovitev ter priznalo upravičenost ustanovitve samostojne koprivniške župnije, ki jo vodi župnik dr. Vidušić in ki je začel s hrvatsko službo božio začasno v veliki dvorani glasbenega društva »Domoljub«. Drugo mesto, ki se je priklopilo temu gibanju za Koprivnico so Križevci, kjer je glavni odbor hrv. kat. cerkve 8. t. m. s slovesno hrvatsko službo božjo ustanovil samostojno župnijo. Temu sveča-nostnemu aktu je prisostvovalo bn j-no meščanstvo in velik del okoliških seljakov. Te dni je pozvalo največje hrvatsko selo Virje člane odbora, da tudi tja pošljejo svojega zastopnika, ki bo narodu tolmačil to gibanje. Pred kratkim se je vršila slovesna maša in sestanek, kar je imelo za posledico, da je izjavilo celo prebivalstvo, kakih 14.000 ljudi, da se brez ugovora priključi soglasno temu gibanju. Osnoval se je poseben odbor, ki ima nalogo, ustanoviti posebno župnuo. Glavni odbor v Koprivnici je prejel že nešteto prošenj z vseh strani, v katerih se prosi za ustanovitev samostojnih župnij hrvatske katoliške cerkve. Tako so samo v zadinhi dnevih poslale pismene prošnje ali pa odposlanstva občin: Novi grad. Mol-ve, Spišič — Bukovica in mnogo mest in krajev v Medfimuriu. Zanimivo je, da je brez vsake agitacije zaprosilo selo Andriiaševci v Sretnu od centralnega odbora, da nai se pošlje tjakaj oženlenega katoliškega duhovnik, ki bo čital maše v hrvatskem jeziku. To je jasen dokaz, kako je našla misel po ustanovitvi res narodne cerkve odmeva v hrvatskih pokrajinah. — Kakor izvemo, se tudi v Zagrebu v kratkem vrši konferenca, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi smostoine župnije hrvatske katoliške cerkve za metropolo Hrvatske. Zagreb. To misel Je sprejela z velikimi "simpatijami zlasti ona inteligenca, kateri se pač ne more obrati, d bi bila liberalna. Kljub vsemu preganjanju s strani nadškofa dr. Bauerja se to reformistično gibanje vedno bolj širi in so se gibanja za ustanovitev čiste narodne cerkve baie oprijeli tudi že nekateri slovenski svečeniki.
POŽAR NA PARNIKU V TRSTU.
Trst, 17. septembra. Včeraj je nastal na krovu angleškega pamika »EIsw?ck Tower« velik požar. Par-nik je pripeljal 5700 ton premoga za italijanske državne železnice. Med požarom se je vnelo vsled toplote več sodov olja, bencina in parafina, kac je rxvyaxo^Q močno eksplozija
ki je zahtevala več ranjencev. Vzrok požara še ni znan.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Zagreb, 17. septembra. »Jutarnji List« javlja iz Beograda, da je zelo verjetno, da se bodo pričela neposredna pogajanja z Italijo že 20, ali 30. tm. Mesto, v katerem se bodo pogajanja vršila, še ni znano. Najbrž bo to Pariz, ali še bolj verjetno, London, kar bi si Italijani najbolj želeli.
DIREKTNI VLAK S ČEŠKE, — d Beograd, 17. septembra. Češkoslovaški minister za promet je uvedel direkten vlak za Jugoslavijo, ki bo vozil iz Budjejovic preko Bratislave.
Gospodarske oesfi.
—g Ljubljanski trg. Pretočeni teden je bilo tržno življenje manj živahno. Trg se nahaja pod pritiskom naraščajoče draginje najvažnejših živil. Sijajne ponudbe iz inozemstva so pro-vzročile izvoz prašičev. Tako ponujajo dunajski trgovci za prašiče, postavljene v Maribor, po 39 jugoslovenskih K za 1 kg žive teže ter prevzamejo sami vse druge stroške. Oferti iz češkoslovaške tudi daleko presegajo naše dosedanje cene. Ker je tudi število prasi-čev v Hrvatski in Srbiji letos močno zmanjšano, se čuti izvoz še bolj. Za Slovenijo bo oskrba z maščobnimi izdelki važno vprašanje, ker je tudi pri nas zmanjšano število prašičev in vsled zelo drage krme tudi ne bodo kvalitativno uspeli. Na ljubljanski trg danes sploh ne prihajajo v omembo vrednem številu domači prašiči, kar zelo otežkoča trgovanje s prašičjimi izdelki. Grozi težko podraženje masti, in tudi prašičje meso se bode komaj obdržalo na sedanji ceni 28 in 24 K za
1 kg. Kranjske klobase so se podražile za 4 krone pri kg. Konzum klobas postaja živahnejši. — Istotako se čuti pomanjkanje telet. Ker se je Ljubljana zalagala v veliki meri s prekmurskimi teleti in nastaja jeseni v Prekmurju redno pomanjkanje telet, je uvoz od tod več kot polovico reduciran. Domačih kranjskih telet ni mogoče v omembe vrednem številu spraviti na trg, ker kmetje ne dajo telet in je tudi cena previsoka. Kar se pa tiče okusa, pa naša domača teleta visoko nadkriljujejo prekmurska, tako da telečje meso ljubljanskega trga ni prvovrstno. Sedanja cena telečjemu mesu po 20 in 18 K za kg, se bo mogla obdržati le v slučaju, da nakup v Prekmurju ne bo priglašen svobodnim. V nasprotnem slučaju bo cena telečjemu mesu takoj močno skočila. — Goveje meso ter drobnica ostaja stabilno na prejšnjih cenah in ni pričakovati podraženja. Konzum govejega mesa je velik vsled dragih močnih izdelkov. — Sadni trg je dobro obiskan, posebno kmetski trg, kjer se prodaja sadje za kuho po 2 do 3 K za 1 kg. Grozdja v večji množini še ni na trg. — Trg gob nekoliko pojenjuje, povpraševanje po gobah je veliko. — Zelje v glavah je zelo ceno, dobi se že po 50 vin. kg. — Cena kislemu zelju bo padla. — Konzum zelenjave je vedno stabilen, le solata zaostaja v veliki meri vsled pomanjkanja olja. — Jajca prihajajo redko na trg, plačuje se jih po
2 K. Naval na jajca je ogromen, ker vlada veliko pomanjkanje. — Perutnina prihaja nekoliko močneje na trg in se plačuje za par lepih piščancev 60 K. — Krompirja na ljubljanskem trgu primanjkuje, ker zahtevajo nekateri kmetje pretirano ceno 2.20 K za kg. Vsled ugodne letine in nemogočega izvoza bo cena krompirju padla. — Konzum masla ni posebno živahen vsled visoke cene fine moke in sladkorja.
— g Tvornica za tekstilno industrijo v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dne 14. oktobra 1919 odobrilo, da se za povzdisro tekstilne industrije preseli z Dunaja, tamkaj že nad 80 let obstoječa tvornica Josip Kune & Komp. v Ljubljano, ki je sedaj nastanjena tu na Poljanskem nasipu v prostorih stare cukrame. Urejena je za izdelovanje ženskih rut, šalov, šerp. ovojk, vojaških povojnih ga-maš itd. ter je to blago že pr^j razpečevala izključno v alpskih pokrajinah. Zaposlenih bo v njej poleg strojnikov še nad 100 tukajšnjih domačih moči. Pred dvema mesecema je družba zaprosila za dovolitev uvoza surovin, ki jih neobhodno potrebuje, da more pričeti obratovati, pa kljub temu, da jo poleg dravske divizijske komande tudi pover-jeništvo za notranje zadeve v vsem podpira, še dane^ ni prejela imenovanega dovolila. Tako čaka tvornica, ki je pravkar gotova z montažo strojev, popolnoma pripravljena na obrat, uvoznega dovolila iz Beograda, ker se jim tamkaj pač nikamor ne mudi. Res, prav zadnji Čas je že, da se ukine sistematično uničevanje industrije.
— g Posestnikom vojnih in predvojnih posojil. Pozivamo naše državljane, ki imajo obveznice predvojnih in vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske izven mej nase kraljevine v Avstriji in Ogrski ter jih niso mogli uvesti na na* teritorij, ker se nahajajo v prej omenjenih državah pod sekvestrom, da jih prijavijo v Srbiji in Crni gori: Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, v ostalih področjih naše kraljevine pa: delegacijam ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani Sarajevu. Splitu in Novem Sadu. Prijave morajo vsebovati sledeče podatke: i.) Krstno in rodbinsko ime lastnika, poklic, kraj stanovanja (natančen naslov). 2.) Vrsto in številko vsakega posojila, njih skupno nominalno vrednost (po možnosti serije te številke). 8.) Podle** na kateri so
se dopolnovale (n. pr. depot, lombard, ženitbena kavcija itd.) ter vsoto dolga, za kateri jamčijo. 4.) Kraj in zavod, pri katerem so obveznice deponovane. Prijave se morajo vložiti v roku od 15. do vštevši 30. septembra 1920 in sicer posebej za obveznice predvojnih in posebej za obveznice vojnih posojil. Rok za vložitev prijav se ne bo v ni-kakem slučaju podaljšal. Prijave, ki ne bi točno odgovarjale prej označenim predpisom, se ne bodo vpoštevale. Strankam, ki so svojedobno te vrste obveznic prijavile v repatrijacijo tukajšnji podružnici Jadranske banke ali pa v naj zadnjem času >Repatriji«, ni treba vložiti predpisanih objav, pač pa naj v lastnem interesu predlože tozadevna pismena potrdila, ki so jih prejele od >Jadranske banke«, oziroma s-Repatri-jec. Priporoča se, da stranke, ki imajo obveznice posojil s posredovanjem domačih denarnih in drugih zavodov (bank, hranilnic, posojilnic, zavarovalnic itd.) v depotih, v lomhardu itd. v Avstriji in Ogrski, prijavijo obveznice potom teh zavodov delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge stranke naj vlože prijave v predpisanem roku direktno tej delegaciji.
— g Cena srebra. Izprememba v kurzu srebra zadnjih pet let, zlasti pa v prvi polovici letos je izvanredna. Tekom enega leta se je londonska cena srebra izpremenila za 100%, nevrvor-ška za 70. Da se je bil kurz znatno zvišal, sta provzročili Kitajska in Indija, ki sta potrebovali srebro za kovanje novcev. Najvišji kurz v Londonu je bil v februarju, 89 H pence, koncem maja 575/«, 15. junija samo še 44. Dne 14. maja je padel kurz srebra v Novem Jorku na en dolar. Vlada je razglasila, da sprejme 207,000.000 unc finega srebra po 1 dolar, ali dokazana mora biti domača provenienca srebra. Od takrat da-ljC sta bili dve notaciji za srebro, ena za domače, druga za tuje srebro. Kakor-hitro bo zunanje povpraševanje ali potreba ameriške industrije dvignila kurz nad en dolar, se najbrže ustavi vladna nabava. Ameriški krogi trdijo, da ta eventualnost ni verjetna, ker morejo kriti srebrni rudniki Unije tretjino svetovne potrebščine in morejo donesek s 50% zvišati. Anglija je navadno eks-portirala srebro, tekom prvih petih mesecev letos pa je došlo v London na prodaj 6,000.000 unc, kar je znižalo kurz. Kitajska in Indija sta glavni na-kupovalki srebra. Ako se ti dve zopet ne oglasita, ni misliti na nikako zvišanje kurza srebra. Računa se lahko le na stabiliziranje kurza srebra. Višanje kurza zadnje tedne je provzrocila okolnost, da Amerika ni alimentirala trga, in padanje kurza šterlingov v Novem Jorku, ki je zopet učinkoval na ceno srebra v Londonu. Največ srebra producira Mehika in sicer na mesec za 6 milijonov dolarjev.
— g Cena postnih vrednotnlc. S 1. oktobrom 1920 veljajo za poštne vrednotnične golice in obrazce sledeče cene: 1. za navadne dopisnice v notranjem prometu 15 par; 2. za odprte dvojnate dopisnice (s plačanim odgovorom v notranjem prometu 30 par: 3. za uradne dopisnice, 25 komadov, 95 par: 4. za poštne nakaznice in potrdilne nakaznice k vpjačanim brzojavnim nakaznicam 10 par; 5. za navadne poštne spremnice 20 par; 6. za povzetne poštne spremnice v notranjem ali mednarodnem prometu 40 par: 7. za uradne poštne spremnice. 25 komadov. 1 dinar 90 par; 8. za naročilne liste k poštnim nalogom 10 nar: 9. za ovitke k poštnim nalogom 20 par; 10. za carinske deklaracije 10 par; 11. za denarne ovitke 25 par; 12. za predajne kniige. velike. 5 dinarjev 50 par. male 4 dinarje 50 par; 13. za prejemalne knjige 3 dinarje 50 par: 14. za brzojavne golice 5 par; 15. za golice k brzojavkam na obračun 20 par; 1*). za sprejemne liste k brzojavkam 10 par; 17. za davčne plačilne liste 15 par.
BORZE.
Zagreb, 17. septembra. Borza. Devize: Berlin 198—302, Italija 512—513, London 590—0, Newvork 114—0, Pariz 730—785, Praga 166—168, Švica 1725, do 0, Dunaj 39.50—40. Valute: Ameriški dolarji 11—113.50, avstrijske krone 40—42. bolgarski levi 155—0, angleški funti 395—405, carski rublji 128—132, češkoslovaške krone 167—175. francoski ranki 740—0, napoleondori 410 do 415, nemške marke 200—203, romunski leji 230—232, italijanske lire 495—505, turške lire v zlatu 430—450.
Curih, 17. septembra. Na včerajšnji borzi se je opazilo splošno padanje deviz. Tako so padle: Berolin od 10.10 na 9.70, Praga od 8.75 na 8.25, Beograd od 22 na 20, Zagreb od 5.40 na 5, Du-jan od 2.85 na 2.75, Budimpešta od 2.10 na 2.____
Raznoterosti.
• Eksplozija v banku Pred poslopjem Morganove banke se je razpočila bomba. 30 oseb je mrtvih, ranjenih pa 170. Pročelje banke je razrušeno. Sa-movidci poročajo, da je bila vržena bomba iz skupine ljudi, ki so se bili pripeljali z avtomobilom, v trenotku, ko je bančni detektiv   sel proti vo*u.
• V Ameriko se je priselilo v mino-lem letu 800.000 oseb.
• Bele sužnje. V Chicagu so aretirali pretekli mesec Mihaela Salenva in Rolpha Walace, ker sta kršila zakon proti belemu suženjstvu. Odvedla sta 6 deklet iz Chicaga in jih spravila v zloglasne lokale v Wisconinu. Are-
ss jo iavrsila, ko so našli neko j
Virginijo Novak, katero so pogrešali že šest mesecev.
* 99 let ječe za ameriškega vojaka Ivan Mosher iz Avstrije, ki je služil v ameriški armadi, je dospel te dni z ne kim transportom v Newyork, da nastopi svojo na 99 let določeno kazen v jet nišnici v Kansasu. Mosher je bil pri-deijen ameriški posadki v Koblencu. Disciplina je bila zanj nepoznana stvar in tako si je nakopal mnogo pre stopkov in pregreškov, na kar so ga zaprli. Med drugim je ustrelil seržant* Carterija, ki ga je vabil, naj se vrne k svojemu krdelu. Mož je nato pobegnil, pozneje pa se vrnil zopet v Nemčijo in prišel v roke vojaške oblasti v Koblencu. ki mu je prisodila za umor ser-žanta 99 let ječe. Mož je velikan, visok G čevljev in 2 palca ter herkulične postave, pa vendar ne bo sedel 99 let. V Ameriko so ga peljali v gosto zamreženi jetniški celici na ladiji in razven tega je" imel pritrjeno na nogo 40 funtov težko železno krogljo. Cez dve uri pa se je že iznebil te kroglje ter jo vrgel v morje. Na to so mu nateknili na roke nemške verige, katere ie pa prav kmalu raztrgal ter jih s poklonom izročil svojim stražnikom. Od tedaj dalje so ga stražili noč in dan močno oboroženi vojaki.
* Najgostejšo obljudeno mesto ni, kakor bi se sodilo London ali New-york, marveč Bombav, kjer pride na kvadratni kilometer 190.000 prebivalcev. Tako poročijo ameriški listi.
* Zadnji ljudožrei. Navzlic korakanju kulture v najzadnejše Igraje sveta, vendar le še ni minulo ljudožrstvo. Profesor Wilhelm Volz iz Lipskega je podal pred kratkim svoje poročilo o potovanju po holandskem otoku Sumatri, kjer živi v tamošnjih progozdo-vih pleme Batak, ki speče in poje svoje poginule sovražnike. Tatovi in za-konolomci pridejo pred selškega poglavarja, ki odloči njihovo usodo največkrat tako, da se jih speče in poje. Meso se peče v velikih komadih na žerjavici, največja delikatesa so obra* zi in notranjost rok.
* Zanimiva sekta v Parizu. L. 1900. se je združila v Parizu skupina ljudi za cerkev pozitivietične filozofije. Imajo svojo cerkveno zgradbo s trojnim al-tarjem, ki kažejo domovino, rodbino in človeštvo. V cerkvi so sobe slavnih starih in modernih filozofov in v cer> kvi imajo pogostoma filozofična preda* vanja ali konference člani pozitivistio-ne cerkve, ki jih je v Parizu nekoliko tisoč.
* V Belgiji in severni Franciji so Nemci v času vojne poškodovali ali uničili mnogo znanstvenih del, oziroma jih odnesli. Vse to bodo morali povrniti »li plačati. V svetovno znani biblioteki v Lovani katero so Nemci zapalili,, je lilo 300.000 knjig in 3000 rokopisov. Vrednost vseh umetniških del, ki so jih; Nemci vzeli iz Belgije in Francije, se ceni na 10 milijard.
* četrti razred na madžarskih žele** nlcah. Iz Budimpešte poročajo, da namerava ravnateljstvo državnih železnic uvest* v kratkem na vlakih četrti razred Odkar so bile cene na železnicah zvišane za 200 odst., je prvi razred na vlakih skoro pra-i zen, drugi malo obiskan, tretji pa nagne« ten, zato je nujna potreba četrtega raz* reda.
* Veliko kolo v Parizu, ki ie tekla
od leta 1900, je bilo sedaj prodano za staro železo. Kolo začno razdirati de t$
mesec.
Poizvedbe.
Lovski pes, prepeličar, siv, bek) lisast se je izgubil. Lastnik: Pook, OpcK
karska cesta 26. ,
— V septembra je naflepSe nai Klopinskem jezeru.   Hotel otvoi celo leto. Izborna postrežba.
Glavni urednik: Kasto P :i s t os le m še k.
Odgovorni urednik: Božidar V o d e b.
rjen
Poslano.'
tvrdki Bolaffio & Sinova, veletrgovina z vinom in žganjem v
SPODNJI 6IŠKL
V zadnjih mesecih razširjajo VaM zastopniki pri mojih odjemalcih ms Kranjskem in Štajerskem neresnične vesti, da prodajam jaz Vase vino in (is dajo oni mojim strankam isto vino lahko liter za 2 K ceneje kakor jaz, ker je vino, katerega kupujejo stranke odi mene, itak le Vaše vino z razliko, da ga morajo meni dražje plačati. Odveč M bilo po v dar jati, da so te vesti is trte izvite, ker je vsakomur znano, da imam jaz lastno veliko zalogo vina in mi to-1 rej ni potrebno, da bi isto kupoval od Vas.
Dasi sem se obrnil ustno in pismeno na Vas, da preprečite tako postopa« nje Vaših zastopnikov, oziroma njihovih potnikov in uslužbencev in ste mi Vi to tudi obljubili, ni prenehalo razširjanje takih govoric s strani Vaših! ljudi, za kar imam nepobitne dokaze« Radi tega sem primoran javno ožigosati tako postopanje Vaših ljudi, za katere ste Vi odgovorni in katerega namen je, škodovati moji trgovini. Med trgovci ni običajno, da bi se posluževali takih sredstev v svrho dosega sklepanja kupčij in prepuščam javnosti sodbo o tem, ali je to običajna in do* pustna, ali umazana konkurenca.
V Ljubljani, 17. septembra 1920.
Milko Jesih veletrgovina z vinom, Florijanska ulica 36.
• Za vsebino tesra spisa 1e nrednk tafl odgovorno, kolikor določa, s*ke*f
Rabljene steklenice odCo^ fOraftik \lh tneblovano mesfifoo
kupuje po najvišjih cenah drogerija I
6. KOTAR, Ljubljana, Wolfova uL tttf, 3. 7060
proda se nov zimski plaši
za gospodično od 15—18 let. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7095
Vreft, primerne za prevažaohi krom-plrjaj žita, oglja 1.1.1 se prodaje. Vpraiaaje na po!rei predal it. 101
Bta vlaKololca se sprejmeta oa stanje ia braso. Kje pove
upiav. Slov. Naroda.
7142
bi prevzel mesto domačega učitelja, ako bi bil zato sprejet na stanovanje in hrano, če tudi brez posebne sobe. Ponudbe pod naslovom   ,,domaČi   učitelj/7141" na
uprav. Slov. Naroda.
7141
Ba&er loiaffl pomiffi te vajenec
w takoj sprejmeta. Weiss, Konjuina ulica 13. 7153
Bole bel pajloiao io svilnata Dela puš&a rtieka se proda. Gospe jiefc&a testa 13. II. ml vr. 106.
Vfmtnrifflflin zmožno slovenščine in MffllUiMilUjU nemščine ter stenografije sprejme ob prosti hrani in stanovanju Marko Rosenberg v Ljutomeru. 7155
fTnnirtnliin ki bi poučevala Šestletne-iljUjIlKlJRd, ga dečka za prvi razred in klavir, se takoj sprejme. Ponudbe s sliko na Valjak, Maribor, Šolska ulica l. 7130
Dfflitatall/a starejša moč, izurjena v liUuulumU, mešani stroki, samostojna voditeljica špecerijskega oddelka, se išče. Naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. 7128
Petrolejske vrče in zaboje
kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po K 90.— Iranko postaja od pošiljatelja. Brovat & Eorop. Ljubljana. Poleg realke. 7144
Krompir, vel! vagonov, se proda. Po-BBtffie poti Jrompir 7139" sa
uprav. Slov. Naroda. 7139
Spalna soba in drago pohiitvo ter Bsel na prodaj, ghg
Prodaš ta se
2 mlada psa.
Kolodvorska ul. št. 7.
7149
Lovi
Lov!
Kdo je pripravljen odstopiti del svojega lova na Gorenjskem. Plača se dobro. Cenj. ponudbe poslati na uprav. Slov. Naroda pod „Lov/7098u. 7098
Dobro izorjeoa šivilja se sprejme v delo in gre tudi na doni.
Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7099
sobo
s separatnim vhodom. Ponudbe pod »Meblovina mesec, sobi 7092«
na upravništvo Slov. Naroda. 7092
Vagon pravega, čistega
gori jluego Špirita
(Brennspiritus) ima na prodaj Franc Ogrizek, Maribor, Vetrinjska nL 11. 7110
Avtomobile
.Fiat*, Turin 18 »BLR«, 18 »BL«, 18 »P«, 15 »TERc na novo popravljene, da vzdr2e vsako presizkuSnjo, prodajajo D ari & Co, Trst, Cer eri a 6.
7083
KauarnRKa kuharica
in pomivalka se sprejme v službo takoj. Pogoji po dogovoru, Kavarna .Slon", Ljubljana. 7124
Hupi se
bilančna tehtnica.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7123
Prodam lep samski
perzifanski kožuh
kakor nov. H. Weber, CLjnbljaoi, Blet-weisova cesta 4,1. 7138
Vsmke"Vrs#e"
slamniki in klobuki
se sprejemajo v snaženje in predelovanje. Brilll Beslteva C. 22. 2. 7054
Sprejme se
deklica
za lahka domača dela. Poizve se v trgovini Stari trg št. 28. 7070
Kupimo ml vagonov
zdravega in suhega sesa. Ponudbe na Balkan, d   d. za mednarodne
transporte, Ljubljana,  Dunajska cesta 33
7114
Primar i J dež. bolnice
5Ciša v fjubljani se proda.
Dober kraj za trgovino, veliko dvorišče in poslopje na dvorišču. Kupci naj pišejo na naslov »Haaskauf 13" Poste re-stante Spielfeld. 7125
Stanovanje v Zagrebu,
v bližini držav, kolodvora, menjam s stanovanjem v Ljubljani ima 2 parke-tirani sobi, predsobo, kuhinjo, shrambo, Popraša se v progovni sekciji drž. žel. Seienbnrgova ul., šter. 5/1. 7126
1000 K nagrade,
dobi, kdor odda solidnemu gospodu, eno veliko ali dve majhni nemeblirani sobi če tudi obrnjeni proti dvorišči;, takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Separaten vbod 7122« na upravništvo Slovenskega Naroda. 7122
ordinira sopari rodno sa oZosno, uiesRc, nosne in vratno bolezni.
EHO
Potrebujem jo s 1. oktobrom. Plačam oobro. Ponudbe pod »Dobri placa 7065« na upravništvo   Slovenskega Nsroda.
Djto svaino natt. *WS
sprejema penudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janka Popović, LJmkllm. 5931
Spreime se
^tatarski vajenec
A. Fnefc«, selenburgov« ulica 6.
AUTOMOBIL
tvrdke .Srudebaker* 30 PS 4 sedežni, popolnoma nova karoserija, teža 800 kg, dimenzije 880X120. poraba bendna na 9 km 1 Ht«r, cena K 150.000"— se proda pri A. Jelene, Tržič. 6718
Trgovino
kakršnokoli v mestu kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Tudi gostilna 7072V__7072
Sprejmem pomočnico
dobro izurjeno v površnih jopicah Plača 1000 do 1200 K mesečno, ftai Jeger, Llnbifjtne, Kolodvorska al. 28. 7073
v balah prešano postavno vagon kolodvor s plahto pokrito kupujem dobro kvaliteto. Ponude z naznako cene na Novak, Zarreb, Maksimirska 64. Telefon 20-60. 7131
Priporočilo.
Cenjenim  damam  se naj-topleje priporoča
LeopoltUna Sfri&ad*
šivilja,
Kolodvorska nI. štev. 22/211, levo.
7115
kupuje po najvišjih dnevnih cenafc Družba »SAD" trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica. 7116
Za BftDto trgovske šola z^^t
hrana pri boljši rodbini, za takoj. Ponudbe pod „S. B./7107" na uprav Slov. Naroda. 7107
Mlekarska družba opozarja cenj. tr-
nnvffl   gostilničarje i.Id. v mestu in
tjUflK, na deželi, na svojo bogato zalogo raznovrstnega sira, kakor; bohinjca,
tvlsita. trapista, romadurja v cenah od K 36. do K 64. Oddaja se v vsaki množini, Jednako ima v zalogi najfinejše čajno maslo. 7ios
^Ibsolviran filozofski Itu-
francoske univerzitete bi dajal UfcUl ob prostih urah lekcije v francoščini. Uspeh gotov. Natančneje se poizve pri špediterja Ranzingerju, Cesta na jnžoo železnico. 7157
3ari5ične knjige £»V&23!
Zakoniki, civilnopravna in javnopravna dela. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7145
Proda se spalna soba
»Mahagoni« in sicer kompletna, v Mariboru. Kupne ponudbe je staviti na Anončni zavod Drago Be seljak, LJubljana, Cankarjevo nabreiie s t. 5.
E»nM**ie* Plišasta garni-
I lUelS 8^15 tura z mizo, lesen in železen umivalnik, omara iz trdega lesa, železna postelja z modrocom dve vešali za obleke, svetilke viseče in stoječe, več stenskih slik, usnjat kovčeg, več kozarcev, garnitura za sabljanje, več nemških beletrističnih knjig in razne druge stvari. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7120
Slovenska banka Beograd T?,u&
nI. br. 16- Nudi železničkim direkcijama, ložionicama, fabrikama i svima
šćenje mašina) u svakoj količini. Tražite ofert! Adresa za telegrame: ,Slav-bank Beograd*. 7129
Lovci pozor!
Proda se garnitura lovske sobe, preproga od medveda, divjega mačka, jazbeca in lisice; 100 parov rogov in glav od srnjakov več nagačenih ptičev kakor petelini, medvedje glave in od srn Itd. Ceno se proda zaradi odpotovanja na Ogrsko. Naslov pove upravništvo Slo-* Z ..... .3876
parketne cteStfce, trst je za šitikaturo dobavlja takoj v vsaki množini tvrdka
Jos. Pob, Piana, Gradalia ni. II
Telefon štev. 513.
(steklenice)
za vino i liker, u većim partijama. Ponude mo!e se na tvrtku Illes Brook i sinovi, Kovin, Benat. 7086
Ivto „Fiat"
3S HP nov, eleganten, s 6 sedeži se ceno proda v Gorčevi garali t Ljubliani.
7121
n&prodsf. Zelena fazna 163. 7074
Sprejme se takoj
■ ■  UCviirll ia
ki ima veselje do trgovine. Prednost imajo zmožni nekoliko nemščine. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7152
Krasno posestvo
naprodaj obstoječe iz prijazne hiše s 6 sobami, hlevom, kletjo in delavnice okoli 12 johov njiv, travnika in gozda se radi družinskih razmer takoj proda. Hiša leži v mestu, posestvo 15 minut oddaljeno ob državni cesti. Naslov pove upravništvo Si. Naroda. 7111
Prodaja
potniške prtljage več kovčekov z obleko, perilom in čevlji se bode dne 20. sept. t. 1. Ob 10. Uri V Skladišču južne Železnice v Ljubljani izvršila. Kupci se vabijo. 7118
Postala Ljuallana. glavni Kolodvor.
Naznanilo.
Opozarjam stranke, da prevzemam vsa tozadevna naročila kakor tudi moderniziranje klobukov, tu v tovarni v Ljubljani pa ima isto pravico tvrdka Kovačević i Teršan v Prešernovi ul. 5, ne pa gotovi ljudje, kateri hodijo po mestu in prevzemajo naroČila za moje ime, proti katerim bodem tozadevno postopal.
Franc Cerar,
tovarna slamnikov in klobukov. Stob, p. Domžale pri Ljubljani. 7112
v Ljubljani, Prelernova ulita 7
iiiimuiiiiiiiiiiuiiiiiihiiuiiiimiiiiiiimiiiiii«
prevzela le zastopstvo
vseh narodnih in historičnih
lugoslov. sBik
izdanih po Patru Nikolicu.
Opozarja se zlasti na najnovejšo in najboljšo reprodukcijo
našega regenta.
Slike se ogleda lahko v knji-karni, kjer se dobe tudi vsa ;: natančna pojasnila. ::
Narodna bnllgarna
Woinort
Edino zastopstvo in razpošlljatev obrtne zadruge čevljarjev z. z o. z. Koflaeh, Štajersko. Grad ©o, Annrashrasse 1.
Zastopnik  za   Jugoslavijo: Wil]em Park o, G olj c.
Bogato sortirana zaloga vseh vrst čevljev najboljše izdelave. 6694
L* rasen, velik
salonski okvaril
z vodometom, ki ga goni motor na
segreti zrak, brez nevarnosti, 2 umetno razvalino,   stoječ   na   okrašeni železni
mizi, brezhiben, prodam za 800 dinarjev. Naslov pove upravništvu Slovenskega Naroda. 7090
Na prodaj
Lepa posestva 90 oral. od teh 60 oral lepega gozda, 8400 m3 za sekanje vila, h.ša nosi. 5 min. od kolodvora. Lepi grad 2 km od Celja, 24 oral, park, gospodarsko poslopje. Krasna vila 20 sob velik vrt pri Celju. Majhna vila, hiša, posl. 22 oral. zemlja pri Celju Majhno posestvo, hiša, posl. 5 oral. zemlja pri Celju in druga velika in majhna potešiva, hiše, hotel (kavarno v najem) oosr. .Rodna gruda" Karol Breznik, Celje, Dolgopolie 3. 7003
Naprodaj se
v Velikih Laščah 10 minut od železniške postaje oddaljeno posestvo obstoječe iz enonadstropne hiše z 4 stanovanji, zidanega in obokanega s opeko ki itega hleva, kozolca, njiv v izmeri 1 ha, 44 ar 95 m2, travnikov 1 ha, 31 ar, 17 m2 sadnega vrta 48 ar, 36 m2, kjer je nad 600 sadnega drevja, pašnikov 43 ar, 77 m2, ter gozdov v izmeri 5 ha, 75 ar, 57 m2. Gozdovi so bukovi in smrekovi ter dobro zarašeni. Natančnejše kupne pogoje se poizve pri trgovcu Ferdo Doganoc v Vel. Laščah.
Amerikanski
petrolej
v lesenih sodili s posodo vred na prodaj.
Ivan Mahorsko
Maribor, Slovenska nL štev. 8.
dekle
Sprejme se pošteno samostojno
ki zna kuhali in tudi nekoliko druga
domača dela  opravljati  v res dobro
službo v Ljubljano. Naslov pove uprav.
Slov. Naroda. 7101
Hlad soliden uradnih
išče za takoj ali pozneje sobo s posebnim vhodom z električno razsvetljavo. Ponudbe pod .Električna razsfetljava 7080* na upravo Slov. Naroda. 7080
Spreime se za takoi zmožna
: konforistinja:
starejša moč z večletno prakso. Predstaviti se je pri tvrdki Br. Novakovič. Ljnbljana, KoHzej. 7078
Stanovanje
dve sobi in kuhinjo išče za takoj stalni uradnik proti primerni nagradi. Ponudbe pod »Stalni uradnik 7077~ na upravništvo Slov. Naroda. 7077
Gostilna in trgovina ž^Sta-
jem, 4 orali zemlje, lepim vinogradom v bližini železniške postaje se proda za 260.000 K. Prodasta se tudi 2 majhni posestvi z blagom. Izve se pri Ivan Drofenig, Poljčane. Štajersko. 7013
Solidno izdelani lončeni
štedilniki
(Kachelsparherde) acetiienski aparati, pocinkani umivalniki, lonci, smetišne lopatice naprodaj po nizki ceni nri kleparski tvrdki Franc Bnksbaamer, Borovi je.
Koroško. 6983
Otroška »rtnarica
ozir. vsfiojltetiica se za čez dan
išče k tri in pol leta staremu zdravemu
fantku, ki bi ga znala plemenito vod.ti in  varovati.   Ponudbe  s  pogoji cod
.Vzgoja otroka 7024* na upravniitvo Slov. Naroda. 7024
Dobavlja ga po najnižjih dnevnih cenah dokler traja zaloga.
„Komet", d. z o. z.
LJubljane. Dunajska c. 33 6945
lv.Jaxin sin
Duaajaka c. 15., LJubljana.
šivalni stroji
in stroji za pletenje
Izborna konstrukcija is elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu U stanovi j r na I. 1867
Vezenji profrje bnzplatno.
Pisalni stroii ,Adler'
Ceniki zastonj In franko.
Kolesa Iz pnilli fooarsi:
Durkeup, Stvria, Wsf!©arari.
Začasno znižane cene.
Mili - podgane stenice • ščurki
in fta zalega nora poginiti ako osotrebite moja najbolj iskcitaa fn po?to4i hvaljena »rrdftfa kakor: proti pol Jaki« milim 10 K, za podfive li mili stane K 10-—; zi ičtrke \9 K; a posrbio moćna vrsta 20 K ; poiebno motna tinktura za stenice 10 K; uničevalec moljev K 10*—; prašek proti mrčesom 6 io 12 K; mazilo proti nicm pri ljudeh 5 in 10 R; mszlld za nii pri ti vini 0 in 10 K; prašek za nii v obleki in perilo 6 In 10 K; iinktira proti mrčesu na sadja ia zelenitdi (uničevalec rastlin) tO K; prašek proti mravljam 10 K; mazilo
5roti ftrjem 10 K. Pošilia po povzetju, avod za eksport H. Jnnker, Zagreb li., Pinmjsii elisa 3« ■
Plemenska svinja se proda
zaradi pomanjkanja krmila. Rimska cesta štev. 19. 6946
Tffifl krušne, sobne in pečnice (keh-|ctlf rjice) za Stedima ognjišča ima v zalogi vedno J. Gregorec & Kosmač, Menjel 25. 5497
Po najvišji ceni M
stare kovine kakor: baker, aluminij, c»n in nikel. Ponudbe z navedbo množvne in cene na .CInal" tovarna kovinskih predmetov, Celje 5726
Žitno kano fn
fino marmelada
ponuja d« d. Triglav, tovarna hranil, v Šmarci pri Kamniku Istotam se kurujejo zadevne surovine. 7037
Gradbeno posUatjz
ing. Dtikić i drug
rjubljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vsa v te stroko spadafo&a dela.
Banka Vojvodina o. ^ nov! Sad
Telefon 240 Brzojav: „Vojv. Novi Sad". Kobeo odeienje Banke Vojvodine prodaje najkiilamnije ave zemaljsko proizvede kao žito, kukuruz, zob, ječam, raž, bra--no, mekinje, pasuli, kudelju, seme od kudeJje i sirka, segedinsku paprku, vunu itd. 6713
1
II
/Lnteftceasko črnilo* Šolsko črnilo« Kovinsko rde&fo. tfami arab- v piramidi, stoki. Razne barve za štampilije. Modrllna esenca za perilo. »Svitel1, čistilo za vse kovice. „Ravan" kemični izđelni«
A. Rrnieij, LjuMiuna,
Uffljarija se mm v nafem. Bailei pave mi Slov. Naroda. 7037
Sfaabeaifii pozor!
Proda se: ^rl°J^k)
1000 kg in Škripec (Flaschenzuj) brez vrvi. Ogleda se lahko na Ahacljevi cesti itev. 10. dvorišče. 7049
Traži se
za ledno veliko mlinsko poduzeće 2 vješta neoženjena stolara za gradnju (stavbna mizarja). Ponude neka se Šalju pod .Broj 7089" na upravništvo Slov. Naroda. 7089
Kupim bukove* hrastove in smrekove hlode 1 za žago. Ponudbe s ceno na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov In parne ttga v LJubljani, Metelkova ulica štev. 4.
Fnra fogoslovansiia
tovarna za nsajs in čevlje d. d.
na Bregu pri Ptuju
Ima naprodaj prvovrstne
gonilne in šivalne lermene inozemske provenlfence v večjih množinah po zmernih cenah.
Opekarska cesta štev.
Cene konkurenčne.
31.
Mlin
za mečkanje sadja
dnevna zmožnost do 5.000 kg, 3 stiskalnice za seno, 2 kočiji, umivalo! strel za sadje, krompir, i-1, d* naprodaj pri
Jos. Kfirblsche
Celje«
Globoko potrta rodbina Malnig naznanja tem potom., da je danes Ob pol 6 uri zjutraj njihov dveletni sinček
Bruno
po kratkem, a mučnem trpljenju niirno v Gospodu zasj^l. Pogreb nepozabnega se vrsi IS. t. m. na B4o«du.
Pogreb nepozabnega Ljnbljaaar dne 17. septembra 1920.
Brez vsakega posebnega oznarrfla.
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je gospod
Franc Fon
posestnik in trgovec pri Sv. Iruoifi as Goriškem
v 38 letu svoje starosti, v petek, dne 17. t. m. previden s tolažili sv. vere mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo zjutraj dne 19. t. m. iz mrtvašnice celjske bolnice na tamkajšnje pokopališče.
Celje, dne 17. septembra 1920.
ŽalDjoča žena ter rađbiae Fonta-
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega srčnoljnbljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, brata, Usta in strica, gospoda
a Beliča
posestnika, gostilničarje, obe. svetovalca ljubljanskega i- U d*
za darovano krasno cvetje, kakor tudi za tako mnogoštevilno in čaščeče spremstvo na njega zadnji poti izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoče rodbine:
Belič. Prochšzka, Warto, in Ješe.
■BSBSSSaSflBl
3961
214. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 19. septembra 1920.
7. stran.
L. MikuS
Ljubljana, Mastni trg it 15.
rriporočs svojo zalogo
dežnikov In solnlnlkov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno.
Klavirje
pianine In hirmonije. prodala in izposoja Alfonz Breznik, največji zaloga
vseh glasbil, mazfkalij in strun, LjnDi a-oa. Kongresni trg 15. 2587
Prvo vrstni cigaretni papir in stročnice znamke
it
Alfesse
po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Đonać, Ljub-jana, Sekenbnrgova ulica. 6442
Po zelo znižani ceni nova dvokolesa, plaffi. zračnice. Snhl stroji L^s
deli, karbidne svetilke, gorllce Itd
Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni   stroji   pri   Batjelu, Ljubljena
Stari trg st. 29. 6524
Feliks Povft
Ljubljana, Tržatka c. 45,
uglasuje in popravlja klavirje solidne in točno. Gre tudi na de2clo. 7051
Horlcontalnl larmenlk
(Horizontalgatter) nov ali rabljen se kupi. Ponudbe s točnim popisom in ceno naj se stavijo na Vlastelinske upravo grofa Pavla Draskovicha u Malom BnkOfcn kraj Legrada. 697
Šolske zvezke
črni o, peresa, radirke in razne druge šolske potrebščine na debelo in
drobno pri L. Pevalek, Ljubiiana Zidov ska nllca 4. 69S4
- Pisemski papir • -
mapah 10/io v veliki izbiri, razglednico umetniške in druge na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, 1\-
dovska ulica 4. 6955
jemo no na velo
svaka količinu kote od divljaci, svake vrati kao ovco, janjeće itd.
Sve upite sa naznakom cijene za istu slati na ti.
F. Kod]on, Zagreb,
Sanka cesta br. 66«
Kuverte
trgovske in kanceliiske, papir konceptnl in kancelijski, notni papir, konfeti, kopirat svinčniki (olovke), pečatni vosek itd. na debelo in drobno rri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ni. 4. 6956
starejša moč, se takoj spre(me v večjo manufakturno detailno trgovino v Ljubljani Ponudbe z navedbo plače naj te pošiljajo na npravnistve Slovenskega Naroda pod »Trgovski  sotrodnik 7044«.
M.dni .talij.
prsvstma sopet
od   IO. do 12. do p.
Sorejmee ure
lit od 3. do e. pop«
Kongresni trs 4. (Gerberjeva hiia).
Jon.
manufakturna trgovina s
L!nb!)ana, Ocnafska cesta SI. s. r»
Tovarna sSaSiic.
Jos. Sami nssled. D. & E. ISrisar
Ljubljana, Gradiite 9.
Priporoča zopet raznovrstne sladkorne izdelke na dmbno in deb lo. Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne in desertne bonbone,  • ri^tm rmlin v c in
Cene zmerne. marm !ade. Postrežba točna.
PeStiM ro iljatve začasno izključujemo, ker primanjkuje ?aho ev. 7031
Šivalni stroji
fc545
za obrtno In rodbinsko rabo v vseh opremah* Istotam se
dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nas. 7.
L.-anXo
na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročil h znaten popust Stelner Anton, LJubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256
fižol, suhe gobe laneno seme
tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelk
Smet & Komp., Ljubljana, Gospo svetska costa 8. 6S5-
Pšenicu, Ječam, zob, pasulf, knkurnz, mast, slaninu i sve ostale zemalf. proizvode te
s prženi lečam ::
(sladnn kavn) nudi izvoznička i uvoznička trgovina
H lian P. Jovonovlf,
IVTItrcvlca, Srem.
.^RNILIN.iLSLHDK F E C'l t N It" P R R 5 E K
DRIR-IZDELKI II LJUBLJANA (1
m
F.
SIH e n I H, trgovec.
Gosposka ulica 16. 6725
Automobil
DOrrkopp, 45 HP s popolnoma novimi rebrastimi pnevmatikami, 6 sedežev, 4 cilindri, temno-zelena karoserija, je po najnižji ceni, takoj pripravljen za vožnjo na prodaj ali pa se zamenja za tovorni avto z 2 tonama. Pogleda in poskusi se samo pri Jarja Kobale, Slov. Bistrica. 7C88
pri „Zlati lopati'9
preje Hammerschmidt,
Ljubljana, Valiazoriev lig štev. 7,
nasproti KriŽanske cerkve. 4C49
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
Beograi, pelina ul. 15.
Mestni trg stav. 6.
Vbod skosi velo na levo
zalo
sakovrstnega usnja, kož, podplatov,  gonilmh jermenov in sedlarskega usnja
na debelo.
Skabo
zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabn, lišajem,  neči-tostim kože zahtevate v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr-, flescha
Ino Slcabof orm. mazilo.
originalno
Ne maže, ne rušča barve, brez duha. Po vreranju puder ,,SkaboforDobiva se po 'teh lekarnah   Generalna zaloga za Li^bliano in okolico
ftih. SuŠnilc, »,p*~i 21 a-te m jelenu" IV. Maa*ijln *ncj
!! Pariške novosti !!
Modni salon
Rozi  Hribar, Ljubljana
Rimska cesta 6 ima veliko izbiro najmodernej'ih domskih in otroškik klobukov za jesen in zimo na razpolago. Cene od 100
kron dalje.
i ! Dunajske novosti!
H ROVArPORT
Nudimo la. kranjski
laneni firnež
in
pristno laneno olje
v vsaki količini, po najnižji tov. ceni. Za poštne pošiljatve prosimo po mogočnosti dop^-slati embalaže. 6^47
Brošura
PFHFF ilualne stroje
PlICH oozna plašče In ceu I
priporoča
Ign. Vok
Ljubljana, Sodna ul. 7.
je izšla v ponatisu. — Dobi se v „Narodni knjigarni" v Ljubljani, Prešernova ulica 7.
Cena s poštnino K 18*—. — Naročila se rešujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej — r      •  ali po povzetju.   ■ ■• - ■—
99
ALKO"
"s
veletrgovina žganja dražba z o. i Cjubijana, JColizej.
Nudimo dobre likerje:   pelinkovec, kakor tudi druge fine likerje, izdelane iz aromatičnih planinskih rož.
Nadalje kuminovec, griot in hruševi liker.
Slivovko, brinjevec, rum in konjak, samo na debelo po
najnižjih cenah. 7034
(BJE
ntttJflllssssaBa^^^
d. Z 0. L
LJUBLJANA, Zvonarsks ulica 5. (N) Telefon št. 9. . -     Brzojavi:   .MontanaV   Prodaja in kupuje na debelo -
! tU D O ft.    vse vrste  kovin, rudnin  in  kemikalij  ter vse  indu- rKSnOriL
" ^ strijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fuiinarsko in blwKwl*
kemijsko stroko.
Barbollne;, katran, strešno lepenko, Ieinl cement (katr. smolo), asfalt, Izolirane ploiče, vatprool (it la cerosit), itnkatnro, apno, opeko, poriland cement
in vse druge gradbene potrebščine po možnosti najhitreje dobavlja
Ljubljanska komercijalna družba — Ljubljana,
Bieltveisova a. 18. — Talafan 408. 7143
Na prostovoljni lavni dražbi se proda
ENONADSTROPNA HIŠA
z zraven stoječim poslopjem ter v bližini ležeča njiva. V hiši je gostilna ter leži ob prometni cesti v mestu. Dražba se vrši dne 26. septembra 1920 ob pol 3. uri na licu mesta v iMetliki. Več se izve v upravništvu lista.
" - »-     •' 4**a*<* Mtr
^T^oluT^ejsT
irdelel: !
Električnu likala
Najnii je cene !
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave m
& Ko.
Wilsonova c. 22.
LJUBLJANA.
Wilsonova C. 22.
I
Crna  nI Cevina   pocinkana   telesna pločevina, cinkova
la bela pločevina iica, betonsko okroglo železo, ploščato, okroglo, kotovno, kvadratno« U-ieleio Itd Nosilci, valovita pločevina, surova ln pocinkana, iičnlkll
Tekoče dobavljajo prima tvorniške kvalitete
Eisen- nnd Metali« werke,
Ma. Laczendorf bel Wlen. Abt. Blech- u. Eisengrosshandlung.
Centralna pisarna: UflEM, X., fibsbergg. 17. — Telefon S5384 in 53257.
Skrajen naslov za p:sma: Al Liv I Sohn, Wln. L Brzojavi: iJlo^sih Wien 75
B Ad. L6w & Sohn
00 I
I-
Strojno i cilindersko ulje »
prima amerikansko te auto ulje, benzin, tovotnu mast, ©
sirovo ulje J
peiroleum rafinirani (ne destilat) a
prodaje na malo i veliko
HERKULES K. D.
ZAGREB, Ilica 65.
7106
U tU
Krznarski najnovejši, lastnoročni Izdelki! kakor pelerine, boe, muii, Itd. so v zalogu
Moderniziranje vsakovrstne ko-inbovine v na)kraliem časa prt
LUDOVIK ROT
krznar, 7146 LJUBLJANA, Gradišče 7 (nasproti dram. gledališča).
Bazglas.
7133
Na javni prostovoljni dražbi, ki se bo vršila dne 25. sept ob 3. uri popoldne na Marijinem trgu št. 2, to je v skladišča gda. Franca Seuniga v Ljubljani, prodalo se bo 43 zabojev takozvanih .romarjev", katere potrebujejo osobito čevljarji, in štirje vinski sodi.
Okrajno sodišče ¥ LJubljani,
dne 17. septembra 1920.
F
3E
30
JflOOSl
11»
družba z omejeno zavezo
MARIBOR
aH poletje ^
InZenlrska pisarna in stavbeno podjetje
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobava
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železu., elektoteh. materijal, cement, gips, lepenka i. t d.
Naslov za brzojavka i
„JIP" - MARIBOR.
Postranska obratovališča: Cernhausen na Cehoslovaškem in Kopenhagen (Kodanj) 5527
ri oroča za kratkodobno izdelavo enodružinskih, dvedružinskih in večdruiinskih hiš po Dakkerjevem sistemu. — Vila ln stanovanjske hlia bločne oblike vseh slogov, dalje SYT°ske stavbe velikanske tvorniške delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerhvene strehe, vodne m ^ nJ bolnice po paviljonskem sistemu itd.   Strešni stoli brex motečih opor. - Cen), vprašanja na upr. Slov. Naroda pod Cnristoph * Uamaek. A. 8. - Več v besedilu lista.
naprave
6199
FU
84
^963
C9D
8. stran.
,SLOVENSKI NAROD*, rjnc 19. septembra 1920.
214. štev
NADA
ti
99
tvornica dvopeka
Neumann i. dr. Zagreb.
Proizvadja:
Kekse, t>iskvit,  dvopek i razno pecivo   za   čaj.    Zastopnik za Kranjsko
Iv. Ježek
Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. 900
„13 AIvKAN"
Trgovska Spedlcljsfca in komisijska «tolnUka druZba. — Brzojavni naslovi ..nsltisnipod"
LJUBLJANA,  MARIBOR,   TRST, WIEN.
Špedicija vseh vrst Sprejema«« blaga v skladišča. Zacarinjaoja. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladišče spojeno s tirom južne železnice. — L lfabUansko lavno skUdlife.
Največje domače spedicijsko podjetje.
Klobuke
vakirja In Is klobutovino
prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 5086
Tovarna los. Reich, Ljubljena.
oglaševalec glasovirila trgo-yac z glasbili
Ljubljana, Wolfava ul. 12
dalmatinsko, banatsko, srijemsko bijelo i crno
ŠLJIVOVICE
prodaje samo na veliko TOMASOVIĆ I VIS-KOVIC, Zagreb, Palmotićeva ul. 22. Telefon 13-58. Brzojavi: Tomavis — Zagreb. 5454
KAURRnH
Stari trg 30.
K .'tvarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. —   Na razpolago električen klavir. — Z veleipoštovanjem
Leo in rani Pogačnik.
Kova partija
gonilnih jermenov
doila.
Dobavlja: „Drava" lesna trgovska la industrijska delniška dražba
Maribor.
Cosulich-Une
Trst — Amerika |few - York - Buenos - Ayres - Rlo  di  Janeiro   Sactos - TiJontevidoo,
BrezplaCna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edino le pri:
Simon Km steč,
Llabliaaa, Koladvroska ulica 26.
Modni salon
LJUBLJANA.
Židovska ul. 3, Dvorski trg i.
Priporočam veliko izbiro najnovejših modelov, svilenih klobukov, čepic ia slamnikov za dame in deklice.
Zasebni učni zavod Legat v Mariboru.
6 mese&ni tečaji in 4 mesečni tečaji. Začetek dne 4. oktobra 1920,
Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik, za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno. 2asebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica U, I. nadst., sprejema od 11—12.
Direktni zbiralni želez, pr met iz itemiiie u Jugoslavije
od Passaua do jugoslovanske meje. Za svoj zbiralni promet prevzamemo blago vsake vrste in množine, razen ognjanevarnega za točno odpremo ter na željo in zahtevo zavarovanje rizika. Riziko tatvine zmanjšan na minimum, ker poslatev potuje dc jugoslovanske meje v zaprtem vagonu. — Pošiljatve naslovite na naslov v Passau (Bavarsko). Internationale Spedltionsrreselschafi ni. b- H. Passcu- 6906
Impozantna zaloga električnih lestencev in svetilk.
ln&lacilE petne na dreta
in deijeiB. -      [m nizki.     Trs°vina: teiefon 466
Tovacu: Teiefon 43. 2BVH D ftfcl I Militi affflH
Vojnotrić & Cie.
Llubljana, Ufilsonova c. 22. Tovarna Glince št. 6.
6321
Tovarna
s. Reich
Barva
vsakovrstno - ------ - blago.
Popravila točno la ceno.
Žalni klobuki vedno v ialogf.
I
Domača tvrdka,
Solidne cene.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Velika izbira storjene oMeke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloge vsakovrstnega b£aga za moške obleke, površnike in suknje, dalje bata za krojače v  kosih in
na metre.
Najnovejši kroji. Točna postrežba.
MU II ||
Kemično čisti obleke.
m
i -i
Ljubljana, Poljanski nasip 4 SvetlOlika SšFfrSE. Podružnica: Selenburgova uL 3 =
Podružnice
arlnor Novomesto Kočevje
Gosposka nI. 38. Slavni irg
štev 39.
Trgovina s čevIU
J. BLAS
Ljubljana, Ped ImMl (postaja ustne železnice)
(preje Miklošičeva cesta 16)
s 15« septembrom 192©
wg$T zopet otvorfena,
Velika -zaloga inozemskega blaga. Najsolidnej-ši izdelki. Konkurenčne cene. Generalna reprezentanca slovite znamke
THE Wm IVER
Razpredelba vseh državnih, pokrajinskih, mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen naslovnik vseh industrijskih in trgovinskih podjetij. Adresar vsebuje preko 100.000 naslovov raznih uradov, zdravnikov, notarjev, odvetnikov, inženirjev trgovcev in obrtnikov, raznih družb, društev in zasebnih, prosvetnih, dobrodelnih in športnih zavodov.
Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane adPdfl&r K 140* —. Prednaročila sprejema uredništvo proti naplacilu K \Mm— in sicer do 15. Oktobra 1920. — Pri poznejftih naroČilih in prosti prodaji preostalih izvodov se cena zviša. Oglase za adresar sprejemamo še do. 15« okt.
■
iism naria za
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
ri Utitzove
največja tovarna usnja v Čehoslov. republiki, specialitete: sevro, ševret, box, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalni ronrazaatant za 8HS kraljevino 6062
H. SELJAK, LJubljana.
Odvetniška pisarna
dr. Karla Kodermono
v Mariboru se Je preselila
na Aleksandrovo cesto št. 12 (ob vngaln Sodae ulice).
Z 0.2.
LJubljana, Dunajska cesta-Stoiice
Telefon 532. Osrednja pfearna: Aleksandrova c. 3.
Največja jugoslovanska izdelovalnica moške, deške in otroške obleke.
Samo na debelo! Samo na debelo 1
Preoblikujejo se ose
orste klobnkoo
za dame in gospode v preoblikovalnici in izdelovalnici
P. Barborlč, Ljubljana,
mestni trg.
Velika izbira damskih klobukov, trakov, umetnih cvetlic za svatbe itd.
HepnijM Hezni pli iz piisisa angleškega
VVaterproof cloth
se dobijo pri tvrdki
A.&E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg štev. 10.
ngleško sukno
po strogo solidnih cenah vedno v zalogi:
af\aW i A&V A   za gosP°de> dečke itd. in vse druge modne _J Ol%3HtB   potrebščine. Krojači znaten popust. 6961
Lasčni modni aiellje
SCHWHB S BIZJHK
Ljubljana, Dvorni trg iteo. 3.
9
r
A. de Haen
Kemijska   tvornica   „LIST"    Seelze    p« Hanoveru
KEMIKALIJE
za vseskurno tehniko in farmacijo. Radi cenfka in naročil naj se izvoHjo interesenti obrnki na zastopstvo : Tehnična poslovnica za
kemijsko industrijo.
Ing. Milan Rojan
Zsgreb, aurdulićeva ulica 10. Telefon 11—03.
BkUnisee kompr. Ugitfcco kisline. 6637
■
I
KREDITNA BANKA U LJUBLJANI
— Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. —
OelnžžRa glavnica 50,000.000— kron.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni zakladi 45,000.000»— kron.
— TeloJonaka številka 281 ln 413. —
Glavnica s rezervami 95,000.000-— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Izvršuje vse bančne posle naj letala ntneje.
UP Sprejema "M D Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
vloge na knjižice in teko« račun 1 dovo,,uie
proti ugodnemu obrestovanju
k
vsakovrstne KREDITE
Lastnina ki tisk »Narodne tiskarne*
Za taseratni dal odgovoren Valentin K o d i la r.
180^4481^1