PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /■'i ' A t\ 1* Abb. postale I gruppo “ Va6HR 4U lil* Leto XXI. St. 12 (5990) TRST, petek 15. januarja 1965 Vlada proučuje stanje gospodarstva in vprašanje delavske zaposlitve Vodstvo PSI je odobrilo resolucijo, v kateri poudarja, da je glede politike levega centra nujno potrebno politično razčiščenje - Zasedanje centralnega odbora KPI RIM, 14. — V palači Chigi je bil danes sestanek glavnih gospodarskih in finančnih ministrov, ki se ga je udeležil tudi guverner državne banke Carli. Sestanku je predsedoval Moro, udeležili pa so se ga: Nenni, Pieraccdni, Tremelloni, Co-lombo, Ferrari-Aggradi, Medici, Mancini, Delle Fave in Bo. Na sestanku so nadaljevali proučitev stanja gospodarstva in delavske zaposlenosti. Po sestanku je Tremelloni dejal novinarjem med drugim, da so pregledali stanje gospodarske konjunkture in delavske zaposlenosti, da bi proučili ob- sežnost tega pojava, vsak minister pa je povedal svoje mne-n.ie glede tega in nasvetoval ukrepe, ki se mu zde najprimernejši, Proučili so vse proizvodne sektorje, od gradbeništva do kmetijstva in mehanske industrije. Ferrari-Aggradi pa je dodal, da so pregledali v celoti stanje valute, investicij in zaposlitve. Minister Medici pa je pripomnil, da so obravnavali zlasti vprašanja zaposlenosti in brezposelnosti, pa tudi ukrepe, ki jih bodo sprejeli v korist brezposelnih. Ministri se bodo sestali ponovno jutri, da bi nadaljevali proučevanje teh vprašanj. Danes je bila seja vodstva PSI, na kateri je tajnik stranke De Martino podal poročilo o političnem položaju po izvolitvi predsednika republike; poudaril je po- trebo po političnem razčiščenju, da bi mogli nadaljevati s politiko levega centra. To pa je odvisno od zaključkov glavnega sveta KD. Ko se je dotaknil vprašanja združitve socialistov in kongresa stranke, je De Martino dejal, da je treba načeti splošno diskusijo o teh vprašanjih, ki mora zajeti vse članstvo stranke. Po obsežni diskusiji o tem poročilu, ki so se je udeležili vsi člani vodstva, so odobrili z večino resolucijo, v kateri je rečeno: «Vodstvo PSI je proučilo politični položaj v luči dogodkov, ki so povezani z izvolitvijo predsednika republike, zlasti pa vprašanja politike levega centra, ki zadeva sedaj i stranke i vlado; izrazilo je svoje zadovoljstvo nad zaključkom trde bitke, ki jo je stranka vodila na Izvolitev predsednika republike in je poslala pozdrav novemu poglavarju države z željo, da bi se med njegovim man- lll■llMllllllkllllllllllllllllllllll■lHli■i<■■^><>■lllllllllllllllll|||||||||||||||f|||||||||||||||||||t|||||||||||||n||||||||||||| POLOŽAJ OKROG KONGA Včerajšnji razgovori med Kenjato in Gbenjem Olc n ga v Kairu - Combe bo moral na Spaakovo zahtevo osebno v Bruselj BRUSELJ, 14. — Combe, ki se je užalil zaradi prisotnosti bivšega predsednika vlade Adule v Bruslju in ni hotel priti na razgovore z belgijsko vlado, bo kljub temu verjetno že jutri zjutraj z letalom prispel v Belgijo. Predstavnik belgijske vlade je namreč danes izjavil, da se vlada ne bo pogajala z načelnikom delegacije Kibvejem, ki ga je poslal Combe namesto sebe. Baje je zunanji minister Spaak s Combejem govoril osebno po telefonu in ga prisilil, da odpotu- Glavni predmet včerajšnjih ko-mentarjev svetovnega tiska je bil brez dvoma izstop Turčije iz skupine atlantskih držav, ki proučujejo ustanovitev večstranske atlantske jedrske sile. Dejstvo, da je bila vest objavljena istočasno z odhodom sovjetske parlamentarne delegacije iz Turčije, kaže da njeni razgovori v Ankari niso brez zveze s turškim sklepom, čeprav voditelj delegacije Podgor-ni ob prihodu v, Moskvo o tem ni dal nobene izjave ter je poudaril, da se sploh ni pogovarjal o odnosih Turčije z njenimi zavezniki. Zato pripisujejo prav Pod-gorniju uspeh, ki ga je Sovjetska zveza dosegla in ga primerjajo z uspehom v Iranu, ko je teheranska vlada sklenila, da ne bo dovolila na svojem ozemlju raketnih oporišč, ki bi bila naperjena proti Sovjetski zvezi. Turški sklep pa je tesno povezan s spremenjenim sovjetskim stališčem do ciprskega vprašanja. Vlada SZ nfimreč zagovarja odstranitev tujih čet z otoka, in nasprotuje priključitvi Cipra Grčiji. Razumljivo je, da je oboje povzročilo v Atenah precejšnjo zaskrbljenost. Turška vlada je hkrati prepričana, da bodo SZ in nevezane države ugodno sprejele njen sklep o demilitarizaciji Cipra. Medtem ko med Indonezijo in Malezijo, kjer še vedno vlada napeto stanje, ni zgodilo včeraj nič novega, se zelo obširno komentira po svetu uradno priznanje Pentagona, da ameriški najmodernejši lovski bombniki izvajajo napadalne akcije v Laosu proti oskrbovalnim potem Vietkon-ga. Pri tem se poudarja, da so ameriška letala v lanskem maju začela z izvidnlškimi poleti, pozneje pa je bil baje sklenjen tajni sporazum med princem Suvano Fumo in Pentagonom za napade z modernimi lovskimi bombniki. Komentatorji pripominjajo, da bi bombniki «Mig» v Severnem Vietnamu sedaj lahko prejeli ukaz, naj stopijo z ameriškimi letali v borbo. Včeraj so se čete Vietkonga ponovno približale Sajgonu in napadale predmestne kraje, ki so samo 10 km oddaljeni od središča glavnega mesta južnega Vietnama. Predsednik Kenije Jomo Kenia-ta se je včeraj sestal s predsednikom revolucionarne vlade Konga Gbenjem, medtem ko sc Organizacija afriške enotnosti trudi, da bi izvršila nalogo, ki ji jo je zaupal Varnostni svet z resolucijo o pomiritvi v Kongu. je v Belgijo, češ da gre za politične razgovore, ki Jih je obljubil in ki jih Spaak ne more voditi z bivšim finančnim ministrom Kibvejem. V Adls Abebi pa se je v krogih Organizacije afriške enotnosti opazila velika zaskrbljenost in hkrati tudi aktivnost, da bi se rešila kriza, ki Je nastala v Organizaciji zaradi dogodkov v Kongu in v zvezi z znanimi resolucijami Varnostnega sveta. Podtajnik Organizacije afriške enotnosti bo verjetno kmalu odpotoval v Naj robi na sestanek z Jomom Kenjato, ki je predsednik komisije za rešitev kongo-škega vprašanja. Kenjata bi moral odpotovati v Leopoldville na razgovore z voditelji raznih političnih skupin. Poleg tega pa bi poskusil normalizirati odnose med Kongom in Burundijem. Organizacija afriške enotnosti je namreč mnenja, da se mora položaj v Kongu čim prej normalizirati, da bi ohranila svoj ugled in morda tudi razlog svojega obstoja. Kenjata se je včeraj sestal s predsednikom Tanzanije, in predsednikom vlade Ugande. Vsi trije, so se sestali s predsednikom kon-goške «upomiške» vlade Gbenjem, ki je poročal o sedanjem položaju v Kongu. Dejal je, da podpira zahtevo Organizacije afriške enotnosti, naj se umaknejo beli plačanci iz Konga. Izrazil je željo, da bi se sestal s komisijo, ki ji predseduje Kenjata in ji obrazložil smotre revolucije. V poročilu o sestanku se poudarja, da so bile njegove izjave sprejete z razumevanjem in simpatijo. Predsednik Tanzanije. Njere-re je pozneje izjavil, da je Gbenje napravil nanj velik vtis, ko je pripovedoval, da so njegove enote pomagale številnim belcem, ki so jim plačanci grozili tako da so se lahko rešili v Ugando in v Sudan. Gbenje je dejal, da bi te belce plačanci pobili, ker so simpatizirali z revolucijo. Poveljnik kongoške osvobodilne vojske Nikolaj Olenga pa je prispel včeraj v Kairo, kjer bo ostal tri dni in vodil razgovore s predstavniki vlade ZAR o položaju v Kongu. datom utrdile republiške demokratične institucije in se uveljavila politika civilnega napredka, gospodarskega razvoja in socialne pravičnosti, ki bi ustrezala težnjam ljudskih množic in koristim vse dežele, v okviru nenehne in aktivne mednarodne pobude Italije v težnji po pomirjenju, razorožitvi in mirnem sožitju med narodi. Kar zadeva politiko levega centra, je vodstvo mnenja, da so zadnji dogodki v zvezi z izvolitvijo predsednika republike in stvarne razmere v deželi, zlasti kar zadeva stanje gospodarstva in njegov odraz na zaposlitev delavcev, vsilili nujno potrebo po političnem razčiščenju. To razčiščenje ima za svojo logično izhodišče rešitev notranjih vprašanj KD v smislu krepke obnove reformatorske akcije, ki je bila in ostaja izvirna in temeljna značilnost levega centra, ki ne more biti v skladu z dvoumnimi in zmernimi tolmačenji. Od te rešitve in od možnosti take poživitve bodo odvisne samostojne odločitve socialistov glede nadaljnjega razvoja političnega položaja. Vodstvo si pridržuje pravico, da skliče v kratkem zasedanje centralnega odbora PSI, da bi obširno in temeljito proučili rezultate, ki so jih dosegli s sedanjimi pobudami in da bi potegnili potrebne zaključke«. Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora KPI. na katerem ,ie Longo podal poročilo o politdč-nem položaju. Longo se je zadržal obširno na predsedniških volitvah lnpmnal, da so za trenutek mislili da bi kandidatura Fanfanija mogla zbrati okrog sebe glasove vseh levičarskih skupin, medtem ko ta kandidatura ni mogla dobiti niti glasov «Forze nuove«, od laične levice pa je dobila le glasove PSIUP. «To se ni zgodilo slučajno«, pravi Longo in dodaja, da Fanfani ni mogel računati z glasovi strank levega centra, ker je nastopal kot nasprotnik dorotej-sko-morotejske skupine in Morove vlade, in da so tudi kopiunisti ravnali prav, da ga niso podpirali. Izvolitev Saragata pomeni trojni poraz za KD: ker ni mogla doseči izvolitve svojega kandidata; ker je bila prisiljena sprejeti laika za svojega kandidata in to prav kandidata, ki se je bil zoperstavil uradnemu kandidatu KD; ker ji ni u-spelo zagotoviti, da bi bil Saragat izvoljen z njenimi glasovi in ker je morala umakniti prepoved, da bi zaprosili za glasove KPI. (S tem v zvezi piše jutrišnja številka glasila KD «11 Popolo«: «Kar zadeva trditev Longa v zvezi s kandidaturo Saragata, nas spoštovanje do poglavarja države ne odvezuje, da ne bi spomnili, da je KD sprejela za svojo in podprla pri treh glasovanjih to kandidaturo, medtem ko se je KPI vključila v to pobudo šele v zadnjem trenutku, ko je videla, da so propadle vse njene ambiciozne perspektive«.) Longo Je nato poudaril, da bi bilo pogrešno misliti, da je položaj po predsedniških volitvah e-nak onemu pred temi volitvami in da bi tako mišljenje bilo nevarno za razvoj vse akcije KPI ker so predsedniške volitve pustile sledove tudi v vseh strankah levega centra, predvsem pa v odnosnih med KD in socialisti, ki zahtevajo, da KD pojasni svoje stališče tako glede odnosov med strankami levega centra, kakor tudi glede programa vlade.. Longo vidi v tej zaostritvi odnosov med strankami levega centra možnost za «novo politiko, ki naj premosti sedanjo vladno kombinacijo«, ker da je «celotna diskusija usmerjena sedaj, tudi zaradi pobude dela zagovornikov levega centra, na potrebo, da se nekaj spremeni, da se gre naprej«. V diskusijo o poročilu Longa so posegli Reichlin, Barca, Coppo-la, Gullo, Ingrao in Lajolo; razprava se bo nadaljevala jutri. Johnsonova poslanica o pomoči ZDA tujini VVASHINGTON, 14. — S poslanico, ki jo je dostavil kongresu, je Johnson predlagal najnižjo vsoto v zadnjih 18 letih za pomoč tujini: 3 milijarde jn 330 milijonov lir, sto milijonov manj, kot je zahteval lansko leto, toda 200 milijonov več, kot je kongres odobril lani. V času Marshallovega načrta je pomoč tujini znašala največ 8 milijard lir, toda že za predsednika Eisenhovverja se je ta vsota znižala na dve milijardi. Johnson ni označil v svoji poslanici vsote in vrste pomoči, ki je predvidena za socialistične države, kot npr. Jugoslavijo, Poljsko in morda tudi Romunijo: predvidena je tudi nadaljnja pomoč Indoneziji in ZAR, tudi kljub zaostritvi odnosov s temi državami. »Pomoč tujini — je dejal Johnson — presega današnjo krizo, da bj nudili podporo tistim, ki hočejo biti svobodni; upanje tistim, ki bi sicer zapadli v brezupnost; napredek za vse, ki hočejo pomagati samim sebi«. Pomoč tujini predvideva milijardo in 17 milijonov za vojaško pomoč, dve milijardi in 21 milijonov pa za gospodarsko pomoč. «Ne moremo dati manj — pravi Johnson. ZSSR in Kitajska sta potrojili svoje obveze iz lanskega leta. Dali bosta več, kot sta dali kdajkoli prej. Konkurenca med obema je povzročila povečanje naporov obeh, da bi vplivali na dogodke v razvijajočih se državah«. / BLACOJEVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE V BEOGRADU 0 obisku predsednika grške vlade in o možnosti Titovega obiska v Bolgariji 0 delu jug.-ital. komisije za obmejni promet ■ Pogreb ponesrečenih rudarjev v Ušču (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Fetra Stamboliča bosta predsednik grške Vlade Fa-pandreu in zunanji minister Kostopulos od 1. do 4. februarja obiskala Jugoslavijo. Jugoslo vanska vlada z zadovoljstvom pozdravlja ta obisk in izraža prepričanje, da bo prispeval k nadaljnjemu napredku odnosov z Grčijo, katere demokratični razvoj jugoslovanska javnost s simpatijami spremlja. «Odnosi med obema državama«, je poudaril na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva Dušan Blago-jevič, «temeljijo na načelu miroljubne koeksistence, na enakopravnosti, spoštovanju suverenosti, nevmešavanju v notranje zadeve in so prežeti z željo po napredku mednarodnega sodelovanja in utrditvi miru na Balkanu in na svetu sploh«. Blagojevič je izrazil prepričanje, da bo obisk visokih grških gostov, ki ju bo sprejel tudi predsednik republike maršal Tito, prispeval k nadalj- njemu razvoju odnosov med obema prijateljskima državama. V zvezi z vestmi inozemskega tiska, da bo predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj v kratkem obiskal ZAR, je Blagojevič dejal, «da so bili medsebojni obiski najvišjih voditeljev Jugoslavije in ZAR doslej priložnost, da se v ozračju tradicionalnega prijateljstva izmenjajo mišljenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. «Taki obiski niso izključeni tudi v bodoče«, je poudaril Blagojevič in dodal, da »glede konkretnega Kardeljevega obiska nima točnejših informacij«. Bolgarski časopis «Slavjani» je pred kratkim pisal o sanstefanski mirovni pogodbi in v tem članku KOMENTARJI DIPLOMATSKIH KROGOV V MOSKVI Izstop Turčije iz skupine držuv MLF se oznučuje kot uspeh sovjetske diplomucije Spremenjeno sovjetsko stališče do ciprskega vprašanja je povzročilo v Atenah zaskrbljenost Turški tisk: Turčija ne more računati več na zahodno Evropo spričo grškega ekspanzionizma MOSKVA, 14. — V moskovskih diplomatskih krogih je povzročila zelo mnogo komentarjev vest o včerajšnjem sklepu turške vlade, da ne bo sodelovala pri pripravljalnem proučevanju atlantske večstranske sile. Komentatorji poudarjajo predvsem, da gre brez dvoma za uspeh sovjetske diplomacije in zlasti za uspeh Nikolaja Podgornija. Turški sklep se lahko primerja z jamstvi, ki jih je leta 1962 dala iranska vlada, ko je sporočila, da ne bo dovolila na svojem ozemlju graditev o-porišč za rakete, ki bi bile naperjene proti Sovjetski zvezi. Seveda Podgorni, ki se je s parlamentarno delegacijo vrnil včeraj v Moskvo, turškega sklepa ni omenil. Ni se dotaknil nh ti vojaških vprašanj, niti turških odnosov z državami atlantskega pakta. Toda opazovalci “poudarjajo istočasnost, ki nikakor ni slučajna, Podgornijevega obiska v Ankari in izjave turške vlade. Poudarja se, da je bil turški sklep vsekakor pripravljen med razgovori turškega zunanjega ministra v lanskem novembru z voditelji sovjetske vlade v Moskvi. Domneva se, da bo sovjetsko javno mne- nje vsekakor pripisalo glavno zaslugo za uspeh Podgorniju, ki je včeraj poudaril, da Sovjetska zveza* zagovarja suverenost in ozemeljsko celovitost Cipra ter spoštovanje zakonitih pravic obeh narodnosti na otoku. Komentatorji poudarjajo, da Je tako stališče precej daleč od skoraj brezpogojne sovjetske podpore, ki Jo je nudila Moskva Maka-rlosu med lanskim poletjem. To stališče bi kazalo sovjetsko nasprotovanje priključitvi Cipra Grčiji, kakor tudi uraden poudarek, da pravice ne smejo biti zanemarjene. Izjave Podgornega kažejo, da Sovjetska zveza priznava Turčiji vlogo »veljavnega sogovornika«, kar ji je priznaval tudi zue-riški sporazum, katerega je Maka- iiiiiaiiiiiiiiiiaiMiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiKffiiiiiif «tiiiMiiMiMiiaiiMiiiMaiMiiiiMiigiiiiiMi«iiMiiiviittTtMaMiitt>aii>iiaiiaiiiiiči v dvorani prosvetnega društva ;o Gruden v Nabrežini, ni po-embno pripomogla k razčiščenju ga vprašanja. Predstavniki treh /litičnih skupin, ki so sodelovale ■1 debati: Slovenske skupnosti, jmunistov in socialistov so po->vno obrazložili svoja stališča ter : spustili v več ali manj vročo ilemiko z drugimi partnerji delte. Zborovanje je otvoril svetovalec »rčon, ki je najprej podal bese-) predstavniku PSI Dušanu Hre-aku (tako Je določil žreb). Sta-iče PSI je več ali manj znano, a socialiste jd važno konkretno /eljavljanje pravic slovenske manj-ne v devinsko-nabrežinski občini ssebej in povsod drugje, kjer bi-ijo Slovenci, na splošno. Nasilne-i spreminjanja etnične sestave rebivalstva v devinsko-nabrežin-u občini socialisti ne odobravajo, sndar pa menijo, da Je treba ra-mati z dejstvom, da se je ta se-ava spremenila ter da danes vlada tamkajšnji občini nekako etnič- 0 ravnotežje. Zato niti Slovenci 1 niti Italijani ne morejo naprtiti jvaščanom soobčanom druge načelnosti svoje volje. Socialistična ;ranka gleda na rešitev vprašanja ovenske narodne manjšine s sta-šča celotnega razvoja borbe za emokratizacijo in za socializem v sej državi. Politika levega centra > odprla nove perspektive v tem nislu ter je zato treba odobra-ati sklepe neke politične skupine, i je pripravljena sodelovati pri repitvi te politike. V tem smislu joialisti menijo, da je tudi preo-ret v politiki Slovenske skupno-;i važen činitelj za «pozitiven raz-3j v gledanju Slovenske skupno-,i na vprašanja slovenske manj-ne», če seveda skupine ne vodijo ri tem kaki neznani nagibi. Drugi govornik je bil predstav-ik SS dr. J. Skerk, ki je najprej avedel več podatkov glede spre-ninjanja etnične sestave devin-ko-nabrežinske občine v zadnjih 5 letih. SDZ je v preteklosti več-rat nastopila pri oblasteh, da bi e preprečilo naseljevanje istrskih »eguncev v občini, toda skoraj edno brez uspeha, kajti naselje-'anje se je nadaljevalo in se na-laljuje še danes. Politične stran-te 'kot, sta KPI in PSI pa s svoje itrani nista napravili nobenega conkretnega koraka na državni ravni, da bi zavrli ta proces. To je prisililo slovenske politične skupine, da ustanovijo Slovensko skupnost, ki naj nastopa kot samostojen činitelj. Pri razgovorih z vladnimi strankami. — 'je dejal dr. Skerk — ne gre za barantanje, temveč «za rešitev problemov, ki nas najbolj žulijo. Ne vemo še, če bodo ti razgovori imeli pozitiven rezultat. Gotovo pa je, da so s tem problemi slovenske manjšine prišli na tapeto. Predstavnik Slovenske liste ,ie v svojem govoru še omenil, da je Slovenska skupnost postavila določene pogoje in da bo šele po pozitivni rešitvi zahtev pristala na sodelovanje z vladnimi strankami. Za komuniste je govorila poslanka Marija Bernetičeva. Komunisti vztrajajo pri svoji načelni politiki obrambe koristi slovenske manjšine, ki se v nabrežinski občini lahko uresniči samo z enotnostjo treh političnih skupin; komunistov, Slovenske skupnosti in socialistov. Samo ta politika bo lahko zagotovila tamkajšnjemu prebivalstvu slovenskega župana. Poskus Slovenske skupnosti, da se pogaja z demokristjani, vodi neizogibno k izvolitvi italijanskega župana ter s tem k izdajstvu koristi slovenskega prebivalstva. Demokristjani bodo lahko obljubili to ali ono, toda teh obljub se ne bodo držali. V njihovih vrstah prevladujejo desničarski krogi, ki stremijo le za tem, da bi razbili ((demokratični pas, ki obkroža Trst«. Bernetičeva je podkrepila ta svoja izvajanja z zadnjimi dogodki v Trstu in predvsem z Mazzovim govorom ob otvoritvi Kulturnega doma. «Mazza je ob tisti priliki govoril kot predstavnik vlade — je dejala govornica — se pravi vlade levega centra s katero se danes pogajajo predstavniki SS.» Kar pa se tiče socialistov je Bernetičeva menila, da so zavzeli nevtralno stališče in da so se odrekli borbi- V nadaljevanju debate so govorili še inž .Pečenko, svetovalec Floridan in župan Skerk. Zborovanje so zaključili prvi trije govorniki. Tiskovni urad KD nam je o zasedanju pokrajinskega odbora poslal daljše uradno poročilo, v katerem pravi, da je odbor odobril besedilo obeh sporazumov med KD, PSDI, PSI in SS. V poročilu je med drugim rečeno, da je odbor odobril nadaljevanje demokratične politike do Slovencev. Odbor se bo ponovno sestal, ko bo govora o programu in o sestavi odborov. NA SEJI ODBORA V SREDO ZVEČER Izčrpno poročilo predsednika dr. Caidassija o vsestranski delavnosti trgovinske zbornice Med drugim je poročal o naftovodu, o gospodarski konferenci, o pomolu VII., o letališču v Ronkah itd. V sredo zvečer se je pod predsedstvom dr. Romana Caidnssija sestal odbor tržaške trgovinske zbornice. Predsednik je med drugim povedal, da se je 4. t. m. sestala pomorska sekcija in razpravljala o apliciranju rimske pogodbe za velika pristanišča Skupnega evropskega trga. Po poročilu poveljnika tržaškega pristanišča generala Battaglierija je sekcija sklenila ponovno proučiti vprašanje na eni svojih prihodnijh sej. 5. t. m. sta se dr. Caidassi in glavni tajnik zbornice dr. Stein-bach sestala z deželnim odbornikom za načrtovanje Ginom Cocian-nijem, kateremu sta dala pojasnila v zvezi z deli, ki jih je italijansko združenje trgovinskih zbornic poverilo združenju trgovinskih zbornic Furlanije-Julijske krajine in ki se nanašajo na sestavo deželne monografije za ' gospodarsko načrtovanje. V razgovoru z rektorjem tržaške Sestanek deželnega odbora Delavske zbornice COIL Včeraj se je sestal deželni odbor Delavske zbornice CGIL in je razpravljal o pripravah na vsedržavni kongres CGIL, ki bo od 31. marca do 4. aprila v Bologni. Prav tako je odbor razpravljal o sklicanju in pripravah za deželni kongres, ki bo prihodnjega junija. Teme deželnega kongresa bodo: dopolnilne pogodbe, sedanje razmere v deželi in gospodarsko načrtovanje v deželi. Deželni odbor je nato razpravljal o perečem vprašanju reforme pokojninskega sistema in je poslal ministrskemu predsedniku Moru, podpredsedniku Nenniju ter ministru za delo brzojavke z zahtevo, da se zadevni zakon čimprej predloži v odobritev parlamenta. Illlllllllllilllllllllltllllllllllllillilliiillllillllliliiiiiliillllllllllllllllllliiiiliiliiliilllllliliiliilllliiiiiiiiilililllliiiillriiilliiiilllllliiiilllllililiilliillliiililliiillllllillliiiilllil PO UKINITVI LADJEDELNICE SV. ROKA Protestno zborovanje odbora za zaščito miljskega gospodarstva Župan Millo je zahteval, naj se zgradi namesto ladjedelnice kak drug industrijski obrat univerze prof. Origonejem, ki je bil 7. t. m., so razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi z možnostjo nadaljnjega razvoja tržaške univerze in pjedvsem o ustanovitvi Inštituta za prevoze, kar ima nujen značaj in posebno važnost in kar bo zahtevalo tudi finančne obveznosti krajevnih ustanov. O razširitvi univerze in o ustanovitvi medicinske fakultete so razpravljali tudi na sestanku na tržaški občini skupno s predstavniki raznih zainteresiranih ustanov. Tega sestanka se je udeležil tudi predsednik zbornice. Kot je že poročal tisk, so se mudili v Trstu na obisku trgovski konzul Južne Afrike v Milanu Van Eyl, zastopnik Standard Bank Ltd iz Londona za Italijo S. Flint, ki deluje pretežno v južni in vzhodni Afriki, ter predstavnik zračne proge South Afričan Lineways V. Cer-rato. Navedeni predstavniki so imeli stike s krajevnimi in deželni- Vprašanje ukinitve ladjedelnice Sv. Roka v Miljah je še vedno v ospredju. Sindikati so napovedali za ponedeljek ob 14. uri enotno stavko vse kovinarske stroke in zborovanje na Trgu sv. Antona, včeraj pa je odbor za obrambo miljskega gospodarstva, ki zastopa vse miljsko prebivalstvo, sklical javno protestno zborovanje, ki je bilo ob 17. uri. Za časa zborovanja so bile zaprte v znak solidarnosti vse miljske trgovine, gostilne, obrtne delavnice in vsi javni lokali sploh. Na zborovanju Je govoril ž.upan Gastone Millo. Omenil je razne obljube vladnih predstavnikov, da se bo ladjedelnica Sv. Roka ohranila, a pokazalo se je, da je bil vse to le pesek v oči. Ce se ne namerava ohraniti ladjedelnica kljub ugodnim perspektivam spri. čo načrtov za gradnjo naftovoda, naj pa vlada poskrbi, da se zgradi tovarna, ki bo nadomestila iz-gubo ladjedelnice. Rekel je, naj ustanova industrijskega pristanišča spodbudi Montecatini, da zgradi tovarno pri Orehu, ali pa naj odstopi tamkajšnje zemljišče drugemu podjetju, da hi zgradilo kak drug industrijski obrat. Delo deželnih komisij V preteklih dneh je začela 4. komisija proučevati zakonski predlog svetovalca Morellija o izdajanju delnic na prinositelja v naši deželi. Predsednik Metus je predlagal, naj bi komisija odložila svoje delo, kar so vsi njeni člani soglasno sprejeli, ker bo treba proučiti razne upravne plati tega vprašanja. Danes pa se bo sestala tretja komisija, ki bo začela razpravljati o treh zakonskih predlogih. Dejavnost pokrajinskih podpornih ustanov Dejavnost pokrajinskih podpornih ustanov v decembru za priznane ali samo po materah priznane otroke je prišla do izraza v številnih in različnih ukrepih, ki so se nanašali na prvo pomoč, na redne in izredne podpore, na sprejeme v zdravstvene zavode, na izročanje v varstvo, na spremembe, ukinitve ali podaljšanja nagrad, na študij, na priznanja, kakor tudi na razdeljevanje običajnih posebnih hranil dojenčkom na osnovi zdravniških predpisov. Ustanove, ki pripadajo pokrajini, so za božične praznike priredile razne prireditve v kolikor bolj mogočem veselem ozračju. Tako prireditve so bile v pokrajinskem kolegiju «Sergio Laghi«, v šolskem zavetišču «Gino Falutan«, v zdrav-niško-pedagoškem inštitutu, kjer sta se prireditve gojencev udeležila tudi dva pokrajinska odbornika Cepljenje s Sabinovim cepivom proti otroški paralizi se je normalno nadaljevalo, kakor tudi zdrav-niško-sanitarna pomoč. Na področju protituberkulozne profilakse je zavod pri Banih obiskovalo sto gojencev na račun pokrajine. V občinskih šolah na področju so razdelili 361 posebnih dodatnih obrokov hrane. Danes otvoritev novega sodnega leta Prizivno sodišče s sedežem v Trstu bo danes ob 10.30 svečano otvorilo novo sodno leto. Svečanosti v veliki dvorani porotnega sodišča se bodo udeležili najvišji predstavniki krajevnih oblasti, višji sodni svet pa bo zastopal Lo-renzo Scapinelli. Zasedanje bo otvoril prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Maltese, nakar bo glavni zapisnikar dr. Acconcia preči-tal odloke o sestavi sodnega kolegija posameznih sodišč. Poročilo o delovanju sodišč v preteklih letu bo podal državni pravdnik dr. Mario Scandellari, prvi predsednik prizivnega sodišča pa bo uradno proglasil otvoritev novega sodnega leta. Pogajanja za razširitev telefonskih zvez med obmejnimi področji V Kopru so se včeraj pričeli ju gošlovansko-italijanski razgovori o razširitvi telefonskih zvez med Novo Gorico in Gorico ter Koprom in Trstom. V skladu z določili videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, delegaciji proučujeta možnosti povečanja poštno • te-legrafsko-telefonskega prometa med obema obmejnima področjema. Razgovori se bodo nadaljevali danes v Novi Gorici. Predvideva se, da bo v soboto v Kopru podpisan sporazum. mi operaterji. Na teh sestankih so proučili možnosti za povečanje trgovske izmenjave med našo deželo in južno Afriko ter Rodezijo. Dr. Caidassi je razen tega sporočil, da se je udeležil sestanka na tržaški občini v zvezi s skorajšnjim sklicanjem gospodarske konference, na kateri bo imel glavno poročilo prof. Francesco Forte. Trgovinska zbornica si pridržuje pravico intervencij v razpravi o važnih vnrašanjih, ki bodo na dnevnem redu konference. Kar zadeva gradnjo naftovoda Trst-Bavarska, so se nadaljevali stiki med krajevnimi ustanovami Trsta, Gorice in Vidma ter raznimi zainteresiranimi uradi, ki morajo izreči svoje mnenje v zvezi z- realizacijo te pobude. Upravni postopek je že precej napredoval in število uprav, ki se morajo še izreči, se je že zelo skrčilo. Med njimi pa je še deželna ustanova, ki se bo oslanjala na mnenje posebne komisije strokovnjakov. Jasno je, da bo obveljal načrt, ki ga je pripravila družba, kateri morajo biti čim prej izročena vsa mnenja, da bo lahko začela z deli. Predsednik je nato sporočil o korakih, ki so bili podvzeti v Rimu za ureditev še visečih vprašanj, ki se nanašajo na zgraditev pomola VII. in dograditev letališča v Ronkah. Končno je dr. Caidassi dal še nekaj pojasnil v zvezi s skorajšnjimi pogajanji med Cecho-frachtom in Javnimi skladišči o češkoslovaškem prometu skozi Trst. Odbor je podrobneje proučil vprašanje finansiranja avtomobilske ceste Trst-Videm-Benetke, Prof. Florit je onozoril odbor na veliko breme sedanjih telefonskih tarif posebno za mala podjetja in zahteval, da se o tem vprašanju razpravlja na posebnem sestanku, in nato, ukrene potrebne pri pristojnih organih. Odbor je sklenil razpisati dva natečaja s šestimi štipendijami za gojence državnega umetnostnega inštituta in dve štipendiji za študente pomorskega inštituta. Končno so odobrili nekatere ukrepe, ki se nanašajo na notranjo trgovino, na investicije inozemskega kapitala in na druga vprašanja normalne administracije. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK DIALOGI IGOR TORKAR ŠTUDENTSKA SOBA SASA VUGA BERNARDEK Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC PONOVITVE: Danes, 15. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red C in D) v soboto, 16. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 31. januarja 1965 ob 16. uri -(abonma II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. X«« ******* COCOOOOCOO ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OOOOOOOOC* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 00000000004444444« Uspela stavka tiskarskih delavcev Včeraj je bil prvi dan stavke tiskarskih delavcev trgovinskih tiskarn, ki zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe, za katero so se pogajanja z delodajalci razbila. Stavka je dobro uspela in se bo Sestanek izvršnega odbora SKGZ Sinoči se je sestal izvršni odbor SKGZ, na katerem je bilo podano poročilo predsedstva o delovanju zveze od zadnjega zasedan' Govora je bilo tudi o skup sestanku SKGZ z Unijo Ita..„-uov iz Istre in Reke. Izjava odbornika za deželne finance Na prošnjo novinarjev je deželni odbornik za finance dr. Tripa-ni pojasnil pomen odobrenih norm za izvajanje statuta na finančnem področju. Na podlagi teh norm bo odštela država del dohodka od svojih davkov deželi, kar ji bo omogočilo sestavitev proračuna in razne posege. Pri tem je treba opudariti, da se bo računal deželni delež od državnih dohodkov že od 26. maja 1964 dalje, kar 'je vsekakor lepa pridobitev, saj so hoteli prej začeti šele z Novim letom. Zasluga za to gre tudi vztrajnosti in naporom predsednika Berzantija. . » ( Na vprašanje, kakšne dohodke bo imela od tega dežela, je dr. Tri-pani dejal, da tega ne more še povedati, ker je pač še potrebna žBdrthhost, saj je stvar preceji kočljiva. Na vprašanje o zasnovi, na kateri tlo slonel proračun, je dr. Tripani odgovoril, da se bodo skušali izogniti drobnjakarstvu, to je prevelikemu številu posegov, ki ne bi bili potem učinkoviti. Pri tem bo potreben jasen pogled na o-snovna vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja v deželi. Roditeljski sestanek v Dijaškem domu V nedeljo, 17. t. m. ob 15. uri bo drugi roditeljska sestanek za starše rednih ih zunanjih gojencev. Prosimo vse roditelje, da se sestanka gotovo in s točnostjo ude-ležijo. Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst nadaljevala tudi danes in jutri. . ...........................................................n iipimiiiiii 1,1,111,111 v V NEDELJO ZVEČER NA BLOKU PRI FERNETIČIH NA TRBIŠKI CESTI NAD MONTEBELOM Zaslepili so ga žarometi in se je zaletel v tovornik Avtomobil se je popolnoma razbil, oba polni-ka v njem pa sta se na srečo le lažje ranila Na trbiški cesti nad Montebe-lom, se je včeraj ponoči, nekaj minut po polnoči, dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic. Ob tisti uri je 32-letni radiotehnik Aldo Bottacin iz Ul. Rota 3 vozil svoj fiat 1100/b TS 3615 proti Katinari. V avtu se je peljala tudi 32-letna baristka Bruna Filippini por. Higgins iz Ul. Madonnina 8. Ko je Bottacin vozil svoj avto, je nasproti privozil drugi avtomobil s prižganimi žarometi. Bleščeča luč je trenutno zaslepila Botta-cina, ki je izgubil nadzorstvo nad svojim avtom, zavozil na levo stran ceste in z vso silo treščil v tovornik, ki je vozil navzdol po trbiški cesti. Zaradi močnega sunka se je Bottacinov avtomobil skoraj popolnoma razbil, oba potnika pa sta se le laže ranila. Z zasebnim avtom so Filippino-vo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeii na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi več odrgnin po kolenih. Bottacina so nekaj minut pozneje tudi prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom. Njemu so nudili prvo pomoč, ker se je ranil po levem kolenu in bo okreval v enem tednu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici. Avtomobilske miši pridno na delu Predvčerajšnjim ponoči so neznane avtomobilske miši oropale ali poškodovale kar šest avtomobilov, ki so jih lastniki parkirali v bližini svojih stanovanj. Iz «volkswagna» TS 68636, last Marie Kreglia por. Miculicic iz Ul. Molino a Vento 26, so pobrali zlato zapestno uro in steklenico parfuma: 30.000 lir škode. 25.000 lir vredni fotoaparat so ukradli iz avtomobila fiat 750 TS 62809, last 29-letnega delavca Gior-gia Fona iz Ul. Gavardo 7. 42-let,nemu uradniku Mirku Bra-detiču iz Ul. P.P. Ververio 10, so iz avta «austin» TS 72207 ukradli 10.000 lir vredno aktovko z vzorci pralnih praškov. Neznanci so nadalje poškodovali fiat 500 TS 72407 27-letnega trgovskega potnika Nevia Fucicha iz Ul. P.P. Vergerio 4, ki je utrpel 6000 lir Jugoslovanski cariniki odkrili 1000zapestnih ur v avtomobilu Tihotapec, R. S. iz Trsta, je moral plačati 1 milijon dinarjev globe, zaplenili pa so mu ure in avto Cariniki na meji pri Fernetičih da bi prišle na sled osebam ki so imeli v nedeljo zvečer okrog 19. bi v Jugoslaviji morale pretihotap- ure precej dela. Zasačili so tihotapca, Tržačana, ki je imel v svojem avtu skritih 1000 zapestnih ur znamke «Aretta» in «Darwil» v skupni vrednosti štirih milijonov dinarjev. Približno ob omenjeni uri, je privozil na blok pri Fernetičih R. S. iz Trsta. S svojim avtom 1100 se je ustavil pred zapornico na jugoslovanski strani in dal žigosati potni list. Ko se je hotel odpeljati dalje, je službujočemu cariniku, ki se je bil približal, prijavil samo osebne stvari. Cariniku pa se je šoferjevo vedenje zdelo sumljivo in je povabil šoferja, naj zavozi v bližnjo garažo. Pri temeljiti preiskavi je prišlo na dan, da je imel Tržačan skritih pod zadnjim sedežem avta, 1000 zapestnih ur. Ure so bile razpostavljene v že prej pripravljenih predalčkih zaboja, ki je bil vgrajen pod sedežem. Cariniki so seveda ure in avtomobil zaplenili. Lastnik avta, je na bloku moral plačati milijon dinarjev globe, nakar so ga carinski uslužbenci izpustili. Carinske oblasti iz Sežane so uvedle preiskavo, in glavni tajnik. Kako odlični ljudje so jugoslovanski prometniki> «> Prejeli smo im rade volje objavljamo v celoti: «Prvič se je pred dnevi zgodilo podpisanemu, da se je podal na pot z avtom od Ljubljane■ do Trsta, ko je razsajala snežna nevihta in da ni mogel uporabiti verig zaradi Zloma enega člena. Po-polpnmo ra~',n’J'i"n je. Po s» n takih težavah lahko znajde mar-sikalc avtomobilist tri Uu težki pogoji prevoznosti ceste prisilijo tega ali onega, da se mora ustaviti. Prav to se je podpisanemu pripetilo ponoči med 2. m 3. januarjem letos. Tu pa tam kak avto zapleše na cesti in prav laka usoda zadene tistega, ki mu sledi in še mnoge druge za njima. Kak avtomobilist ima smolo ter povzroči nezgodo, kak drug pa samo obtiči v snegu. Potreba po pomoči prisili vse, da si vzajemno pomagajo ter vlečejo avtomobile iz zagate. Pomagajo tudi taki, ki bi stcer lahko nadaljevali pot brez tuje pomoči, a ki vseeno čutijo dolžnost, da priskočijo na pomoč svojemu bližnjemu. Snežni metež divja brez prestanita, močan ledeno mrzel veter te spominja na prijetno topli- no avtomobilskega ogrevalnika, a debele snežinke te neusmiljeno bijejo v obraz tn te prisilijo da skoraj stalno meziš. Pari zaljubljencev, zakoncev in druščine prijateljev porivajo pred seboj avtomobile, namesto, da bi udobno sedeli na svojih sedežih v prijetni toplini vozil ter sanjarili o belih snežinkah, ki v snopih žarometov rišejo bajen in skoraj neresničen svet. Pogovor med italijanskimi in slovenskimi avtomobilisti, ki ga poraja potreba po vzajemni pomoči teče sproščeno s pomočjo kretenj in gest. Tako se kolona vozil z vztrajnim porivanjem pomika počasi navkreber. Na cesti stoji moški, ki je morda cestar in govori italijanski m slovenski. Opozarja avtomobiliste, ‘da bo kmalu prispel plug, a vmes pomaga z lopato avtomobilistom, da se rešijo iz Zagate. Vre pa medtem bežijo, in veter čedalje bolj tuli med drevjem. Morda okoli polnoči pride plug. Napraviti mu je treba pot, kajti prevoziti bo moral še mnogo kilometrov. da bo rešil iz zametov desetine ln desetine avtov. Ne- smiselno je upati, da te bo stroj odvlekel naprej. Pride tudi prometna milica, dva agenta, ki takoj izstopita iz svojega vozila ter pomagata porivati avtomobile, ki ne morejo naprej. Zahvaljujoč se prav njuni pomoči se vsa vozila lahko odpeljejo naprej. Zal mora pisec odnehati za dobre četrt ure z vsakim poskusom. Začne premišljevati, če bi zapustil svoje vozilo ter prosil kakega avtomobilista, da ga odpelje naprej in da bi se vrnil naslednji dan, popravil verigo in se odpeljal v Trst. Sreča v nesreči: dvignjena roka ustavi avto, ki gre proti Postojni. Spet sta tu prometna miličnika, ki neprestano križarita in pomagata vsakomur, ki je v težavah. • Zakaj ste še tu. — sprašujeta po slovensko. — Od tu do Postojne so samo še 3 km. Dovolj je, da prevozite teh 300 metrov navkreber in boste lahko nadaljevali pot proti Trstu. Sedite za volan, midva bova porivala in vi boste lahko prevozili pot, ki jo je že izoral plug.. In res, kot da bi šlo za njuno osebno zadevo, upogneta hrbta in Porivata do vrha. S tem pa zadeve še ni konec. Ob prihodu v Postojno ustavita podpisanega in mu izročita dušilec izpušne cevi, ki ga je izbila pokvarjena veriga. Ni dovolj, da se jima Zahvališ, saj ju boš srečal še na klancu med Postojno in Trstom. Prizadeti ju je namreč srečal spet, prav ko mu je. avto obtičal vnovič v snegu. Tu pa se miličnika nista obotavljala. Privezala sta vozilo ob svoj avto, ki ga je zanašalo z ene na drugo stran ceste ter ga odvlekla naprej. Sedaj ne preostaja drugega, kot da se miličnikoma oddolžiš s prisrčnim • hvala lepa., Najtežje je za tako. Treba se bo peljati še zelo previdno skozi snežni metež, ki ti ne pusti, da bi razbral prometne table in z gotovostjo določil smer poti. Kljub vsem težavam pa se le prebiješ do F er-netičev in tedaj opaziš, da si vozil iz Ljubljane do tja okroglih f) tir. Tu pa te prevzame navdušenje in izjaviš agentom obeh blokov: «Za boga, kako odlični ljudje so jugoslovanski prometniki.. Trst, 3. januarja 1965. Giuseppe Mali ljene ure pokupiti. Aretiran tat v begunskem taborišču Po uspešni preiskavi so agenti komisariata v Miljah predvčerajšnjim prišli na sled tatu, ki je iz predala kredence ukradel bratu in sestri Ginu in Mariji Burra, iz begunskega taborišča pri Orehu, 120.000 lir. Uzmovič je 21-letni Bruno Vivoda, ki tudi sam stanuje v begunskem taborišču. Komaj je Burra prijavil tatvino, o kateri smo poročali v naši včerajšnji številki, so se agenti podali v begunsko taborišče, kjer so zvedeli, da se je Vivoda tedaj, ko je Burrova pustila vrata odprta. motal okrog barake. Agenti so tudi izvedeli, da je Vivoda delo-mrznež ter da ima polno dolgov. Agenti so si bili na jasnem, da imajo opravka s tatom. Čakali so ga v taborišču cel dan in celo noč, vendar se je Vivoda prikazal šel predvčerajšnjim zjutraj Povabili so ga na komisariat, kjer so mu pri zaslišanju našli še 74.000 lir. Vivoda se je nekaj časa izmikal, potem ga je le priznal. Ostali del vsote je potrošil ponoči, ko je bil v nekem nočnem baru. V baru je pustil 30.000 lir, ostalih 16.000 pa je potrošil v raznih drugih barih in gostilnah. Tatiča šo agenti prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami, ostali denar pa vrnili lastniku. Vivoda je že v zaporu. Z avtom v jarek Včeraj zjutraj se je na trbiški cesti, skoraj na istem mestu, kjer sta se ponoči ponesrečila Bottacin in Filippinova dogodila druga prometna nesreča. Okrog 11. ure sta se v svojem fiatu 600 TS 66431 vozila proti Katinari 36-letni Giordano Jakomini in 36-letna Marija Komel iz Ul. Coroneo 32. Na nekem ovinku je Jakomin z avtom zdrsel po mokrem asfaltu in izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zavozil na levo in zdrvel s ceste v jarek. Pri nesreči se je samo Komelova pobila po glavi in levi nogi, njen mož pa je ostal nepoškodovan. Z avtom so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s progno. zo okrevanja v dveh tednih. Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije. Planinsko predavanje SPDT priredi 22. t. m. v gledališki dvorani Kulturnega doma zelo zanimivo planinsko predavanje ((Jugoslovanska ekspedicija v bolivijskih Andah 1964». Predaval bo sam vodja ekspedicije Tržačan Sandi Blazina, ki bo prikazal nad 200 barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni. Vstop prost. Gledališča VERDI V nedeljo ob 17.30 bo v gledališču Verdi drugi simfnničnl koncert po znižanih cenah. Prodaja vstopnic se je že začela. Orkester gledališča Ver. di pod vodstvom dirigenta Nina Bo-novolOntš bo v sodelovanju z violinistom Alfonsom Mosestljem izvaT jal naslednji program: Čajkovski — «L'oiseau bleu«, suita iz ((Trnuljčice« v reviziji Strawinskega; Strawinsky — Koncert za violino in orkester (obe skladbi sta novi za Trst); Men-delsohn — Četrta simfonija - Italijanska. TEATRO STABII.E Danes in jutri ob 21. uri in v nedeljo ob 17. uri zadnje tri ponovitve Shakespearejeve komedije «Kakor hočete« po globoko znižanih cenah. Cene: parter 600 lir, ža dijake in študente 300 lir, balkon 200 lir. Nazionale 16.00 «Amorl pericolosi« Jean Sorel, Orneilla Vanom. Prepovedano mladini pod 18. letom. Arcobaleno 16.00 uSpionaggio Si VVa-shington«, Metrocolor; R. Vaughn, Luciana Paluzzi. Excelsior 15.00 ((Baciami stupido« Kirn Novak. Dean Martin. Prepo. vedano mladini pod 14. letom, Fenice 15.30 ((Angelica«. Technicoior. Mlchele Mercier. Grattacielo 16..00 «11 mondo senza sole« Technicoior. Alabarda 16.00 «00 dne agenti segre-tissimi«, Franco Franchi, Ciccio In-srBSsis Filodrammatico 16.00 «Sorrisl dl una notte d'estate» Ulla Jacobson. Prepovedano mladini pod 16. letom. Zadnji dan. Aurora 16.30 «In ginpcchio da te«. Cristallo 16.30 «Crisantemi per un de-litto«. Alain Delon, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Capitol 16,00 «Cleopatra». Technicoior. Richard Burton, Elizabeth Tay-lor. Garibaldi 16.30 «11 re del falsari«, Jean Gabin. Prepovedano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 «La piu allegra avven-tura». Vittorio Veneto 15.45 «1 giorni del vino e delte rose«. Prepovedano mladini pod 14. letom Moderno. Danes počitek'. Astra 16.30 «11 marmittone« Astoria 16.30 «La donna degll altrl e sempre piu bella«. Abbazia 16.00 «Gloventii di notte«. Prepovedano mladini pod 16. letom. Ideale 15.00 «11 gigante«. Technicoior. Skedenj 15.00 «Sguall d’aceiaio» W1I-liam Holden, Don Taylor. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. januarja 1965 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. Umrli so: 72-letna Aliče Salvagno vd. Butti, 68-letna Angela Crastich por, Millo, 77-letna Maria D’Agostl-Murrl, 84-letna Maria Morgutti por. Picclnlm, 78-letna Giovanna Minca por. Millo, 77-letna Maria D'agosti-nic ppr. Harabaglia, 57-Ietna Vitto-ria Revaltl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. — 17. jan.) Biasoletto, Ul, Roma 16, Al Gale-no, Ul. S Cilino 36. Alla Madon-na del Mare, Largo Piave 2, Sant’An-na, Sv. Ana 10. Davanzo, Ul. Ber-nint 4. Godina, A11TGEA, Ul. Gin-nastlca 6. Al Lloyd, Ul. Orologlo 6, Spozna, Ul. Monto-sino 9. Služila lekarn od 13. do 16. ure Biasoletto. Ul. Roma 16, Al Gale-no. Ul. S. Cilino 36, Alla Madon-na del Mare, Largo Plave 2, Sant’An. na 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. - 17. jan.) Davanzo, Ul. Bernini 4. Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6. Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Sponza, Ul. Montor-slno 9_ PO SESTANKU ARABSKIH PREMIEROV V KAIRU Palestinsko vprašanje temelj razgovorov Sklepi v zvezi z načrtom za izkoriščanje reke Jordana - Potreba po enotni vojaški obrambi in poveljstvu Garancija za sprejete obveznosti - Pogled proti Afriki Pred kratkim se je končala konferenca med poglavarji trinajstih arabskih držav. Objavljen je bil komunike, kjer je bilo poudarjeno, da je na poti ureditve medarabskih odnosov bil dosežen pomemben napredek. Nadalje je bilo rečeno, da je bil določen tudi način za ustrezno izpolnitev političnih, vojaških, gospodarskih, tehničnih in znanstvenih načrtov. Dasiravno je sestanek potekal v ugodnejšem vzdušju kot kdajkoli, pa se je trinajst premierjev moralo tu vendarle spoprijeti z dokaj zapletenimi nalogami: v kolikor jim je namreč bilo poverjeno, da v določenem smislu nastopijo kot izvršilno telo aleksandrijskega sestanka, je obenem tudi bila njihova naloga, da deklarativne zaključke drugega medarabskega sestanka spremene v stvarnost, štirinajst točk dnevnega reda je bilo zajetili v 22 resolucijah, nakar je bilo določeno, da bo naslednja premierska konferenca maja, prejkone spet v Kairu. Vprašanje palestinske situacije ter načrta za izkoriščanje Jordanskih voda je tudi topot bilo v ospredju. Dosežen je bil sporazum o podrobnem načrtu za uresničitev omenjene zamisli, ki se še vedno nahaja v začetni, preliminarni fazi. Na aleksandrijskem sestanku je po dokajšnjih naporih prišlo do sklepa, da - se nemudoma uresniči načrt o izkoriščanju Jordana in njegovih pritokov Hasbanija v Libanonu, Ba-nijasa v Siriji in Jarmuka v Jordaniji. Temelj načrta predstavlja izgraditev jeza na reki Jarmuk, v katero bi se imela preusmeriti ostala dva pritoka. S tem bi se Izraelu preprečilo, da bi s pomočjo vode iz istih virov mogel namakati svoja puščavska tla. Težkoče so nastopile v pogledu časovnega roka za izvedbo omenjenega podviga, ki bi moral odgovarjati vsem priobalnim deželam. V primeru vojaškega nastopa Izraela, bi se ustvarila potreba po skupni vojaški obrambi načrta. V trenutni situaciji pa možnost prisotnosti egiptovskih čet na področju ostalih dežel v resnici ni bila sprejeta z navdušenjem, posebno ne v Siriji in Lin banonu. Pred kairskim sestankom premierjev je časopis «A1 Ahram» o-čital Libanonu, da je omahljiv in da bo stališče bejrutske vlade predstavljalo eno od poglavitnih težkoč na sestanku predsednikov arabskih vlad. «Libanon še ni dal svojega pristanka glede izbire področja v okviru libanonskih meja, kjer bi bilo treba začeti z deli za preusmeritev Hasbanija«, je zapisal kairski dnevnik. Bejrutski minister zunanjih zadev je odgovoril, da se njegova vlada ne izogiba obveznosti, vendar da predvsem zahteva zagotovila glede učinkovite zaščite del v primeru izraelske reakcije. V Kairu pa je bil, se zdi, vendarle dosežen ustrezen kompromis, ki je zadovoljil vse zainteresirane, ker je končno tudi Libanon dal svoj pristanek v pogledu izkoriščanja svojega ozemlja. Ta detalj je tem pomembnejši, ker nakazuje, da so bržkone bila stališča usklajena tudi v pogledu tiste točke dnevnega reda kairskega sestanka, ki se je nanašala na skupno arabsko obrambo. Storjen je bil korak naprej, torej, tudi kar zadeva uresničitev zamisli o skupni arabski vrhovni komandi. že samo dejstvo, da se sedem zaključnih resolucij — torej tretjina — nanaša na vojaške zadeve dokazuje, da je tudi o tem vprašanju na sestanku predsednikov vlad bil dosežen sporazum. V zadnjem mesecu dni je predsednik izvršnega odbora palestinske organizacije, Ahmed šukeiri, obiskal malone vsa glavna mesta arabskih dežel, kjer se je razgo-varjal o ustanovitvi palestinske armade ter o rekrutiranju Palestincev, ki žive v Iraku, Siriji, Libanonu, Jordaniji ter na področju Gaze in Sinaja v ZAR. Predsedniki vlad so v Kairu, po debati o palestinski organizaciji in njeni vojaški ustanovi, v za ključnem dokumentu zavzeli sta lišče popolne podpore omenjene mu osvobodilnemu gibanju. «Palestinsko» ' je nadalje obarva na tudi izjava o stališču do Za hodne Nemčije. V okviru izme njave mnenj glede «stališča tret jih dežel do Palestine«, se je nam reč obsodilo zahodnonemško po litiko na Srednjem vzhodu. U-radni predstavnik premierskega sestanka je iznesel, da je Bonn dobavil Izraelu za 300 milijonov maik orožja, kot tudi, da finansira izgradnjo izraelske vojaške industrije ter izobrazbo vojaških kadrov. Razpravljajoč o možnosti zahodnonemškega priznanja I-zraela, so predsedniki vlad napovedali, da bi arabske dežele — in tudi večina afriških — v tem primeru utegnile priznati Nemško demokratično republiko. Neposredno pred sestankom v Kairu, so medarabski gospodarski odnosi dobili nove spodbude. Sredi decembra je pet dežel — ZAR, Sirija, Irak, Jordanija in Kuvajt — ratificiralo instrumente o ustanovitvi skupnega tržišča, ki je začelo delovati 1. januarja. S tem je bila uresničena zamisel, ki so jo te dežele iznesle že junija 1. 1962. Arabsko skupno trži- šče zajema poljedelske ter industrijske proizvode in predvideva, da se carina na poljedelske proizvode vsako leto postopno zmanjša za 20. na industrijske pa za 10. odstotkov. Obenem je treba uskladiti tudi carinsko politiko v odnosih z ostalimi deželami. Predsedniki vlad so, onkraj a-rabskih okvirov, vključili v debato tudi odnose z ostalimi afriškimi deželami. Predloženo je bilo, da se ustanove tri družbe: trgovinska, gradbena in tehnična. Prva bi se zanimala za plasiranje proizvodov arabskih dežel v Afriki, vtem ko bi drugi dve nudili pomoč ter zagotovili strokovnjake za izgradnjo cest, šol in bolnišnic. To bi bila nova etapa v okviru podviga, ki se je bil začel lansko leto, ko je bila ustanovljena Arabsko-afriška banka, s kapitalom 10. milijonov funtov. V zaključnem komunikeju je bilo poudarjeno tudi to, kar je najbolj bistveno: »Izreka se zadovoljstvo spričo pomembnega napredka na poti konsolidacije a-rabskih odnosov.« S tem je bila ugotovljena nepretrganost stremljenj, da se odpravijo nesporazumi, ki še vedno vnašajo neravnovesje v določene situacije tega področja, da se torej ustvarijo pristnejši odnosi in sodelovanje med Kairom in Damaskom, kot tudi med Damaskom in Bagdadom, in da se nadalje pospeši proces, ki je v zadnjem času bil povod za optimistične prognoze nadaljnjega razvoja. Od tega je končno —■ čeprav samo delno — tudi odvisna uresničitev kairskega sporazuma. V nasprotnem primeru, bi pa 22 resolucij kot takšnih omogočilo le malo sprememb v teku arabskega dogajanja. M. KOVAČ Jllilll gjiU" * Predsednik republiške komisije za verska vprašanja Boris Kocjančič je predvčerajšnjim v klubu poslancev v Ljubljani priredil sprejem za slovenske duhovnike katoliške in evangelistične verske skupnosti. Sprejema se je poleg nekaterih vidnejših političnih osebnosti udeležilo okoli osemdeset duhovnikov in cerkvenih dostojanstvenikov, med katerimi so bili tudi ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, mariborski škof dr. Držečnik, apostolski administrator za Primorsko dr. Janez Jenko, kartuzijanski prior iz Pleterja dr. Kdgard Leopold in drugi iliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,i,n,ii,,,,uiniiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiioiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif||||||M,,,,n,fiiiiiitiiiiliiiliiliiiiuMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin MESTO IN USTANOVA, KI ZASLUŽITA, DA JU OBIŠČEMO Zgodovina in razvoj Idrije ter rudnika strnjena v starem gradu Cela vrsta zbirk, ki tudi nestrokovnjaka pritegnejo in poučijo - Ker so s prostori na tesnem, bo treba še počakati, da bo vse primerno urejeno Živo srebro je v Idriji odkril baje neki »škafar«. V idrijskem muzeju je ta tudi upodobljen miimiiiiiiminiimiiiiiimmimiiiiiniiiiiiiiiiiitnmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiiiuiiiiiiiiiiii V POUČam KROGIH NASA UTRJUJEJO AMERIŠKI «MARINER-4» BO PREJ NA CILJU KOT SOVJETSKA «SONDA-2» WASHINGTON, 14. — Ameriška vesoljska ustanova NASA je sporočila, da je ameriška umetna sonda «Mariner-4» sedaj okoli 130 milijonov km od Zemlje in da naprave, ki so vanjo vgrajene normalno delujejo in da signale z nje redno sprejemajo v laboratorijih v Gold-stone. Kljub velikanski razdalji, ki ameriško sondo že loči od Zemlje, je pred njo še nadaljnjih 392 milijonov km poti, da bi 14. junija letos prišla v bližino »rdečega planeta« — Marsa, ki ga bo z razdalje kakih 9.000 km večkrat fotografirala in nato posnetke poslala na Zemljo. Po podatkih, ki so jih dali a-merlški znanstveniki, bo «Mari-ner-4» prispel v bližino Marsa dva dni pred sovjetskim umetnim satelitom «Sonda-2». Ameriška sonda «Mariner-4» je bila izstreljena v smeri Marsa 28. novembra lani, to se pravi dva dni prej, preden so podobno vesoljsko napravo izstrelili Lov jeti. Ker so računali z mogočnimi sovjetskimi nosilnimi raketami, so znanstveniki mislili, da bo sovjetska sonda prispela v bližino Marsa pred ameriško, toda po najnovejših podatkih isti krogi zatrjujejo, da bo ameriška son- da vendarle ohranila svojo časovno prednost. V Avstriji so z avtomobilisti bolj strogi DUNAJ, 14. — Kot izhaja iz uradnih statističnih podatkov, so v minulem letu v Avstriji odvzeli vozniško dovoljenje kar 14.257 šoferjem in avtomobilistom. Odvzem vozniškega dovoljenja na ukaz sodnih oblasti, je bil v pretežnem delu utemeljen z umsko ali fizično nesposobnostjo za vožnjo avtomobila. Kar se pa tiče utemeljitev policijskega značaja, gre v pretežni večini za odvzeme vozniških dovoljenj zaradi pijanosti. Vozniška dovoljenja so bila v 5.899 primerih odvzeta za dobo 6 mesecev, v mnogih primerih pa tudi za eno leto, pa tudi dve leti in več, v 1325 primerih pa celo za vedno ali za nedoločen čas. Iz gornjega sledi, da so v Avstriji glede ocenjevanja sposoo-nosti za vožnjo mnogo bolj kritični kot pri nas, glede pijanosti pa neprimerno bolj strogi. Slikovitost lege Idrije zelo poudarja ogromen rudniški grad, katerega so začeli zidati leta 1522 in je bil dograjen okoli leta 1530. Stavba je kljub častitljivi starosti izredno dobro ohranjena in je bila kmalu po osvoboditvi do-ločeria za sedež Mestnega muzeja. Muzej 1 Je svoje prve zbirke odprl za javnost leta 1953. Sprva je bilo mišljeno, da bi bil to rudniški muzej, vendar je njegov delokrog kmalu prerastel v splošni muzej lokalnega značaja. Po že izdelanem načrtu naj bi v bodočnosti prikazal celoten zgodovinski, etnografski, zemljepisni, kulturni in gospodarski razvoj idrijske občine, seveda z glavnim poudarkom na rudnik, ki je še danes glavni nosilec gospodarskega razvoja idrijske komune. Do sedaj so bili odprti naslednji oddelki: Geološka petrografska zbirka, ki si je nadela za laika najtežjo nalogo, da prikaže razvoj dežele zopet s posebnim poudarkom na nastanek idrijskega rudišča v wengenski dobi. To se je muzeju tudi posrečilo s smotrno porazdelitvijo mnogih okamenin in fosilov ter s primernimi slikami, ki lahko nekaj povedo tudi človeku, ki je v geologiji laik. Posrečen je tudi velik relief sredi sobe, iz katerega šele lahko obiskovalec razvidi vso členovitost in razdrapanost. idrijske okolice. Speleološka ali jamarska zbirka pove obiskovalcu, da je Idrija še vedno v kraškem svetu in ima v svoji okolici ogromno jam in brezen, od katerih so jamarji do sedaj raziskali 170 objektov, ki so vneseni na veliko karto. Računajo. da imajo pred seboj neraziskanih vsaj še 100 jam. Med temi je tudi nekaj prav zanimivih in edinstvenih kraških pojavov, kakor je bližnje Divje jezero, aragonitna Ravenska jama, Zaganjalka itd. Rudniška mineraloška zbirka prikazuje predvsem lego, razsežnost, globino in strukturo rudnika. Obiskovalce seveda najbolj zanimata živosrebrna ruda, ki je prikazana v vseh formacijah in različkih, jalovinski produkti rudnika in njegova notranjščina. Posebne pozornosti pa je tu deležna velika posoda, ki Je napolnjena z živim srebrom in ustrez no pripravljena za prikaz fizikal- nim...................................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neko pismo vam bo omogočilo veliko zadoščenje. Nastopile bodo nove okoliščine v prid načrta, ki vam vam je pri srcu. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslu skušajte vedno dokazati širokost svojih pogledov. Sklenili boste novo pristno prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaša poklicna strokovnost bo postavljena pred preizkušnjo. Neka prijateljska zveza bo za vas velikega pomena. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne skle-PfJte Površnih poslovnih prijateljstev. Udeležite se zvečer kake do-br® kulturne prireditve. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zadovolj-stvo z na lahko doseženimi uspehi m spodbudno. S svojimi izbruhi HOROSKOP jeze boste samo še bolj zapletli odnose s svojim okoljem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečanje z ugledno in važno osebo utegne določiti neko finančno spremembo. Privoščite si nekoliko počitka. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Previdnost je vedno dobra svetovalka. Ne vztrajajte po nepotrebnem v svoji melanholiji. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nerazumevanje nekoga, ki z vami sodeluje, naj vam ne odvzema poguma. Podpora od strani družine vam bo dvignila moralo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preusmerite svoje napore v reorganizacijo dosedanjega dela. Umirjeno čustveno življenje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte premagati težkoče, ki nanje naletite, z diplomatičnostjo. U-godne okoliščine za uveljavitev vašega čustvenega načrta. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka napaka, ki ste jo storili, bo nekoliko ogrozila nadaljnje perspektive. Ne posegajte v čustvene zadeve drugih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojim kritičnim čutom boste uspešno reševali svoja vprašanja. Prišlo bo do srečanja, na katerem boste rešili vprašanje svojega čustvenega odnosa. nih lastnosti te čudne, mikavne in edine tekoče kovine. Tu nam tudi povedo, da je idrijski rudnik po starosti in bogastvu na drugem mestu v Evropi, takoj za španskim Almadenom, da ga je po količini proizvodnje, italijanski Monte Amlata postavil na tretje mesto, itd. Topilniški oddelek je sicer nameščen v provizoričnem prostoru, vendar nam s pomočjo maket dovolj nazorno prikazuje žganje rude od najstarejših peči do najmodernejše rotacijske peči. Na oddelek rudniških vrtalnih naprav so v muzeju najbolj ponosni, ker se jim je ohranila izredno popolna zbirka, čeprav je za preprostega obiskovalca nekoliko preveč tehnična. Vendar obiskovalec tu zve, da se vse naporno delo idrijskih rudarjev odvija globoko pod mestom v trdi kamenini, kar zahteva velike napore pri vrtanju in razstreljevanju, ki pa ima to dobro lastnost, da nima organskih plinov in rudarji lahko delajo z odprtimi svetilkami, danes pa z električnimi, ne da bi se bali, kdaj jih bo zasul zavratni plin. Oddelek tehnične zaščite v rudniku je šele v pripravi, vendar njegovi sedanji obrisi že kažejo, da bo prav zanimiv in poučen. Strojni oddelek Je posebnost idrijskega muzeja, žal je nameščen kar na dvorišču in ima ohranjenih nekaj prav zanimivih strojnih eksponatov s področja tehnike in njenega razvoja, med njimi je 200 ton težka KIeyeva črpalka za vodo na parni pogon, ki Je še pred 60 leti požgala na uro cel kub. meter drv in pol tone premoga, da Je lahko proizvajala 200 HP, torej 1 konjsko silo na tono železne mase. In vendar je bilo to takrat čudo tehnike! Tudi ostali stroji vzbujajo veliko pozornost posebno med učečo se mladino, saj ima redkokje priložnost, videti tako nazorno prikazan današnji nagli razvoj tehnike. V umetniško zgodovinskem oddelku sta do sedaj prikazana dva največja idrijska rojaka, slikar in kipar Nikolaj Pirnat ter skladatelj Zorko Prelovec, ki ju naši čitatelji prav gotovo poznajo. Oba oddelka se iz leta v leto dopolnjujeta. Posebne pozornosti Je deležen tudi oddelek, ki prikazuje razvoj delavskega gibanja, ki ima v Idriji najstarejšo tradicijo, kar ni nič čudnega, saj je imela prav Idrija tudi najstarejši slovenski proletariat. Ohranjene so slike o praznovanju 1. maja od,leta 1899 dalje, prva rdeča zastava, prvi prevod Komunističnega manifesta na slovenski jezik, ki Je bil tiskan v Idriji leta 1908, spomini na prvega socialističnega župana, ki je bil izvoljen prav v Idriji itd. Oddelek NOB ima za sedaj dve sobi. V prvi je prikazan razvoj borbe na idrijskem ozemlju s pomočjo topografije in številnih grafikonov. Posebno pozornost vzbuja v tem oddelku, ki sicer še ni popolnoma urejen, češnjev štor s sekiro-plankačo, s katero so nemški nacisti sekali glave partizanom v bližnji vasi Krnice. Ohranjena je tudi vsa fotodokumentacija o tem najgnusnejšem nacističnem zločlhktni, ki ' šo ‘fei Jo med zločinom sami napravili z namenom, da jo bodo odnesli v njihov rajh in se tamkaj lahko postavljali s svojim »junaštvom«. No, dogodki so jim prekrižali račune, ker so prišli samo do vojnega ujetništva, kjer so za svoj gnusen zločin tudi prejeli plačilo. Nadaljnji razvoj muzeja in odpiranje novih oddelkov sta odvisna od pridobitve novih prostorov. Muzej ima zbranega mnogo gradiva iz zgodovine gozdarstva, etnografije (Idrijsko čipkar-stvo, po katerem vedno vprašujejo posebno inozemski obiskovalci), iz biologije itd. Stanovanjski problem pa se v Idriji le počasi rešuje, zato realno računajo, da bodo letos dobili prostore samo za gozdarski oddelek, ki ima v Idriji prav tako stare tradicije, kakor rudnik, saj se je razvijalo z njim vzporedno. Lani Je muzej obiskalo nad 6 tisoč ljudi in nihče ni odhajal razočaran, kar potrjujejo tudi številni laskavi vpisi v spominsko knjigo. Nihče pač ne more spoznati in doumeti Idrije, če ni obiskal njenega muzeja. S. L. V ITALIJI OB KONCU MINULEGA LETA Deset milijonov radijskih in pet milijonov TV naročnikov RIM, 14. — Kakor poročajo iz ustreznega statističnega urada italijanske radiotelevizije je bilo zadnjega dne decembra minulega leta v Italiji nad 10 milijonov radijskih in televizijskih naročnikov. Nad polovica teh so hkrati redni naročniki za radio in televizijo. Posebno v prvih osmih mesecih lanskega leta je, v primerjavi z enako dobo 1963, močno narastlo število novih TV naročnikov. Po istih virih je razvoj novih abonentov TV, to se pravi tudi lastnikov televizijskih sprejemnikov, od začetka do danes šel približno takole: televizijski program se je začel redno oddajati s 3. septembrom 1954. leta. Štiri leta pozneje je bilo v Italiji že en milijon TV naročnikov. Leto pozneje je bilo v Italiji milijon 477.000 naročnikov, 1960 jih je bilo 2 milijona 28.000, 1961, 2 milijona 666.000; leta 1962 že 3 milijone 366.000, leta 1963 je bilo v Italiji 4 milijone 194.000 TV naročnikov, in, kot smo že rekli, je bilo z 31. decembrom 1964. leta v Italiji nad 10 milijonov naročnikov za radio in televizijo, toda televizijskih naročnikov samih je bilo 5 milijonov 200.000. Ker se s plačevanjem naročnine za televizijo avtomatično poravna tudi naročnina za radijski sprejem, je z večanjem televizijskih naročnikov sproti upadalo število samo radijskih naročnikov, tako da je od 6 milijonov 42.000 radijskih naročnikov, kolikor jih je bilo leta 1958, število teh padlo ob koncu minulega leta na 5 milijonov 297.000. S tem, seveda, ni rečeno, da je število radijskih sprejemnikov po italijanskih domovih manjše. Nasprotno, računa se, da je teh sprejemnikov veliko več, kajti v zadnjih letih je bilo razprodanih na stotisoče novih predvsem transistorskih sprejemnikov, za katere pa njih lastniki ne plačajo takse, če imajo tudi televizijski sprejemnik. la-rjev, kar je izredno veliko za sliko tega sicer zelo znanega holandskega slikarja, če upoštevamo, da gre za delo iz 1921. leta. Strokovnjake, ki so bili na tej dražbi navzoči, je presenetila tudi cena, ki jo je dosegla slika Roberta Rauschemberga «Poletna nevihta«, za katero je neki kupec plačal 13.000 dolarjev, torej 8 milijonov lir. Visoke cene za slike v New Vorku NEW YORK, 14. — Na prvi veliki dražbi slik v letošnji sezoni v galeriji »Parche — Bernet« v New Yorku je bilo prodanih slik in umetnin v skupni vrednosti nekaj nad 483.000 dolarjev, to se pravi okoli 300 milijonov lir. Eno najvišjih cen, 40.000 dolarjev, odnosno 26 milijonov lir, so prisodili velikemu abstraktnemu platnu Willema de Kooninga, ki nosi naslov «Merritt Parkway». To je rekordno visoka cena za moderno sliko ameriškega avtorja. Toda tudi druge slike so zabeležile izredno visoke cene. Ena izmed štirih slik Nicolasa De Stae-la, ki predstavlja cvetje na rdečem ozadju, je bila prodana kar za 68.000 dolarjev, torej za 42 milijonov lir, neko Legerovo sliko pa so prodali za 41.000 dolarjev, odnosno za obilnih 25 milijonov lir. Geometrična sinje-rdeče-rumena kompozicija P. Mondriana iz leta 1921 je bila prodana za 42.000 do- IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Miela Reina v «Občinski» «Miela Reina razstavlja platna, deske, enostavne in na platno nalepljene papirje, ki pripovedujejo zgodbe o skokih s padali in padalcih, o vsemirskih škatlah, o tradicionalnih hišicah, o celih mestih, o hudobnežih in noričicah ter še o marsičem.» Le-te vrstice stoje v uradnem vabilu-katalogu nove razstave v Občinski galeriji. Od vseh dosedanjih katalogov je ta gotovo najbolj redkobeseden. Vendar pri Reini ne gre brez presenečenj. In tako smo na razstavi sami deležni še dodatnega vabila. Je to velik rdeč avantgardno sestavljen letak v sliki in besedilu s hvalno pesmijo umetnici Nina Pe-rizzija in primernim besedilom Giu-lia Montenera. To je pač vse v slogu iznajdljive mlade slikarke in profesorice na državnem zavodu za umetnost. Slike, ki jih to pot Miela Reina razstavlja, se zde kot v ogromnost povečane in pobarvane otroške risbe nenavadno bujno prekipevajoče domišljije. So pa to le navidezno, so le pretveza, ki dovoljuje slikarki, da more na drobro-hoten, ljubeznivo zasmehljiv način nadobudnega šolarčka ponazoriti nekatere najaktualnejše senčne, a tudi svetle strani naše civilizacije. V ilustracijo tega je do-volj, da navedemo nekaj osupljivo učinkujočih mslovov teh s prefinjeno rafinirano zmedo načečkano zasnovanih slik kot so n.pr. »Kupci vodikove bombes, »Odločitev, porušiti hišo» (namreč v naši dobi še trajajoče stanovanjske stiske), »Posnemanje napak», »Cvetlice, naravne in iz plastike» itd. Kot v pošastnih sanjah se t> njih, v manjših in v treh velikanskih slikah pačijo in v zraku prav po chagallovsko prekucujejo astronavti, padalci, otroci, hiše in rastline, vsemirske kabine in ne manjka niti zrcalo naše neumnosti: stroj, ki po barih prazni naše žepe. »Slotmachine od spredaj in od zadaj» je naslov eni izmed takih slik, ki prekriva celo osrednjo steno. Reina je nedvomno slikarka velikega formata, ki bi lahko ustvarila pomembna dela. Spomnimo se le obsežnosti nadvse ekspresivnega olja «Kristus nad Španijo» izpred petih let. Vendar pa je danes tragika takih umetnikov r tem, da vse preveč slede v borb• za obstanek tokovom trenutno pre vladujočih okusov, ki so bolj ploe umetno vodene splošne sugestiji kot pa sprostitev novih videzoi one umetniške resnice, kateri je že Platon pred poltretjim tisočletjem skušal najti zakone in merila. MILKO BAMBIČ mmmmmtmm piiii—iinJ I JLdi mmmmmmmi g V///J. 2 '////. te Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Ansambel C. Pacchlo-rija; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Pravljice; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Vibrafonist T. Gibbs; 19.15 V. Be-ličič: «Prešernove gazele«; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Slov. narodni motivi; 21.00 Operna glasba; v odmoru Socialne vede; 22.15 Klavirska glasba; 22.30 Jazz. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Zbor «Tarvisio»; 13.45 Tržaški komorni orkester; 14.25 Mala potovanja. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor »Branko Krs-manovič«; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Portreti z blejskega festivala; 16.35 Orkestri; 17.00 Domače teme; 17.10 Operetni odlomki; 17.40 Glasbeni kalei-doskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Trio A. Raisner; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Max Reger. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Bize-tove skladbe; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 ČETRTEK, 15. JANUARJA 1965 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova, en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kar-net; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 A. Copland: Suita iz baleta; 17.25 Zasebne diskoteke; 18.00 Vatikanski koncil; 18.15 E. Allan Poe: «Iz mistero della via Mor-gue«; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Ugo Foscolo v Benetkah; 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.40 No- ve ital. pesmic 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.15 Operetni svet; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Družinski slovarček; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Zgodovina ital. političnih gibanj; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Dokumenta-rij: šola potrpežljivosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Gledališki pregled; 18.45 D. Lessur: Štiri pesmi; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Haydn, Schubert, Strauss; 20.40 Šostakovič: Koncert št. 2; 21.00 V. Alfieri: «Aga-mennon«. Slovenija 8.05 Odmevi naših krajev; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna godba; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Komorni zbor RTV; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmečka univerza; 12.15 Vaški kvintet; 12.30 Iz slovenskih oper; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Skladbe v variacijski obliki; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Dalmatinske; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 zunanjepolitični pregled; 20.40 Neznani Verdi; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 stan mojstri. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Simf. koncert; 19.30 Oddaja za delavce; 20.00 Športne vesti; 20.15 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Simenon: «Zadeva Picpus«; 22.45 Courbet, mojster realizma; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Osvajanje zemlje« — anketa iz Holandske; 22.15 Varietejski program; 23.00 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 18.10 PP in njegova trobenta — slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Glasbene slike iz Vojvodine; 19.40 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Retrospektiva slovenskega filma: »Tistega lepega dne«; 22.30 V ateljeju Goj-mira A. Kosa; 23.00 Obzornik. OB KRATKOTRAJNI PAVZI V DELOVANJU OBČINSKEGA SVETA Kakšna so stališča posameznih strank o prizivih kmetov proti vinkulaciji zemlje Mišini so napovedali možnost podpore demokristjanskemu stališču Polemike z lepaki ■ Skupno stališče PSDI, PSI, SOZ, KPI in PII? Goriški občinski svet Je za krajšo dobo prekinil svojo dejavnost. S tem je začasno zakasnil sprejem odločitve o prizivih, ki so bili vloženi na občinsko upravo proti zavezavi zemlje na podlagi zakona 167. Medtem se Je sprožila huda kampanja, v kateri posamezne stranke pojasnjujejo svoja stališča ter polemizirajo s strankami, ki so nasprotnega mnenja. Najprej se je z obsežnim lepakom oglasila Krščanska demokracija, ki je nezadovoljena z akcijsko enotnostjo vseh opozicijskih skupin v občinskem svetu od skrajne desnice do skrajne levice. To «hibridno» povezavo svetovalskih skupin ne jemlje tako resno ter Jo pripisuje špekulacijam, ki so v zvezi z upravnimi volitvami v go-riškl občini v tem letu. Liberalci so se zadnje dni oglasili s prav tako velikim lepakom, v katerem Izpodbijajo »demokrist-Janske laži» ter očitajo večinski stranki, da Je svojo dejavnost v zvezi z regulacijskim načrtom v celoti povezala z osebo arhitekta Pic-einata. Izdelovalca našega urbanističnega načrta, ki ne živi v našem mestu in zato tudi po sodbi liberalcev ne more razumeti in predvidevati njegovega razvoja in širjenja. Tudi misovci so posegli v diskusijo ter svoje stališče pojasnili z dolgim tiskovnim sporočilom, s katerim pooblaščajo svoje svetovalce, da v občinskem svetu glasujejo v skladu z »jamstvi tehničnega, socialnega in političnega značaja ter v ozračju popolne jasnosti.* Stranka poudarja, da je občina po zakonu dolžna zaseči zemljišča, da Je regulacijski načrt že sestavljen, da ne bi bilo v skladu s črko in duhom zakona izbrati takšna zemljišča za stanovanjsko izgradnjo, kjer ni mogoče predvideti, da se bo mesto širilo. Kaj pa ostale skupine v občinskem svetu. Svoj čas smo že poročali, da so se njihovi zastopniki večkrat sestali ter določili skupno stališče o zakonu 167. Tem pogovorom niso prisostvovali demokristjani, odtegnili pa so se tudi mistni, tako da so ostali samo socialni demokrati, socialisti, SDZ in komunisti. Zdi se, aa so sestavili osnutek skupne resolucije, ki jo nameravajo predložiti na prihodnji seji občinskega sveta, s katero se priporoča ministrstvu, naj sprejme prizive kmetov, ker služi njihova zemlja za intenzivno kmetijstvo (vrtnarstvo) ter oskrbujejo z zelenjavo tako goriškl kakor tudi tržaški trg. Podpisniki naj bi pozvali občinski odbor v Gorici, da znova prouči zazidalni načrt ter vnese v osnutek regulacijskega načrta primerne spremembe, tako da bi področja okoli Standreža in enega dela Podturna služila vrtnarstvu. Nove gradnje IACP Predsednik zavoda za ljudske hiše (IACP) prof. Massimo Celile Je sprejel v avdienco župana iz Far-re Giuseppa Pettarina ter se z njim pogovoril o eventualnih možnostih za gradnjo ljudskih itanovanj na odkup tudi na področju te občine. Za enkrat so bili ti razgovori le splošnega značaja brez kaksnin konkretnih predlogov odnosno načrtov. PRISPEVAJTE za dijaško MATICO I Globe stražnikov v mesecu decembru Mestni stražniki v Gorici so v preteklem mesecu decembru naložili 652 denarnih kazni za razne prestopke. Od tega Je bilo 637 prestopkov proti predpisom cestnega pravilnika, 1 proti predpisom mestnega pravilnika in eden za prestopek proti poljskemu pravilniku V istem mesecu je mestni konjederec polovil 20 psov, ki so se Klatili okrog brez gospodarja. V Gorici so aretirali vlomilce v tobakarno v Tržiču Včeraj popoldne je po še nepotrjenih vesteh neka policijska izvidnica zagledala in spoznala na neki goriški ulici dva izmed treh vlomilcev, ki so v začetku tega meseca okrog 23. ure zvečer vlomili v tobakarno Oggionu v Tržiču in odpeljali iz nje denarja in blaga v vrednosti za skoraj milijon lir. To sta 35-letni Ferdinando Ma-sutti in 48-letni Giuseppe Gazzola iz Trevisa. Tretji vlomilec 44-letni Fortunato Gaccetta je že prvi dan na begu padel v roke policiji. Po vlomu so se namreč vsi trije odpeljali z avtom Fiat 1100 proti Trevisu. V bližini kraja Fagare jih je zasledovala neka policijska izvidnica. Vlomilci so avto ustavili in skušali zbežati peš po polju. Kot rečeno so Gaccetto ujeli, druga dva pa sta pobegnila in so ju šele včeraj v Gorici spoznali in zaprli. Gorice, Ul. D. d’Aosta 89, ki je zaposlen v laboratoriju blizu sodnih zaporov v Ul. Barzellini. Pri pregledu so mu ugotovili poškodbe na sredincu, prstancu in mezincu desne roke. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Quai Je povedal, da se je ponesrečil v zgoraj omenjenem laboratoriju pri nekem stroju. Ob 12.40 pa so istotako z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 13-letnega gojenca iz zavoda Lenassl Elvia Piericha, ki se je malo prej ponesrečil na dvorišču zavoda, kjer je padel in se je pri tem ranil nad levim očesom. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v 8 dneh. SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Poročilo predsednika inž. Rigonata o slabih razmerah v gradbeništvu Proučili so dejavnost. ANAPI na Goriškem ter vrsto upravnih zadev Pod predsedstvom inž. Rigonata devajo živinorejo. Razpravljali so se Je sestal odbor trgovinske zbor- o prizivih, ki so jih vložile osebe, niče v Gorici. Sprva Je predsednik ; katerim so zavrnili izdajo obrtnic poročal o razgovorih s predstavniki ter proučili prošnje za namestitev Zveze industrijcev o slabih razmerah v gradbeništvu. Ugotovili so potrebo, da se nakažejo krediti, ki so jih v zadnjem času pričeli krčiti. Zaželeli so hiter sprejem urbanističnega načrta v Gorici ter pospešitev ukrepov javnih novih bencinskih črpalk. Delj časa so se odborniki ukvarjali z dejavnostjo vsedržavne ustanove za obrt in majhne industrijske obrate. Predsednik je poročal tudi o sestankih, ki jih je imel z deželnim odbornikom za ustanov v zvezi z izplačili raznih j delo in obrt ter o stikih med trgo- zneskov. V nadaljevanju so obravnavali številna vprašanja upravnega značaja med katerimi Je razdelitev stroškov med trgovinskimi zbornicami in deželo o vzdrževanju deželnega obrtniškega paviljona na tržaškem velesejmu. Odobrili so ko-lavdacijo poslopja v Krminu, v katerem je stalna razstava pohištva, izpopolnili so sklad malih kreditov v korist obrtnikom ter odobrili spremembe v izdatkih, ki za- iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiifiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiluimniiiiaiiiiiiiiH 5 SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Dokončen sklep o gradnji avto ceste Gorica-Villesse Pri Sovodnjah bodo zgradili most čez Sočo; kakšna bo trasa te ceste Na redni tedenski seji pokrajinskega odbora pretekli torek je predsednik dr. Chientarolli poročal med drugim o sestanku, ki ga je imel pred dnevi v Trstu z deželnim odbornikom za Javna dela dr. Masuttom. Na sestanku so bili tudi glavni inšpektor ANAS inž. Di Donato, goriški podžupan Lupieri, inž. VIsintin od ANAS in drugi. Ob tej priliki so se dogovorili o problemu priključka av-tostrade Gorica - Villesse na avto- Kratke iz bolnišnice Včeraj zjutraj nekaj po 9. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 29-letnega Uga Quaia, geometra, iz lIHtlllllllUUŠtllllHIIIIIMIIIIIHmilltmilimilMIMIIIUIIIIIHšHlUimHIIMIIIIIIIIIIHIIIIItlimiHMimtllNMIIIIIII OB ZAKLJUČKU KNJIŽNE RAZSTAVE V NOVI GORICI Podpora deželne vlade genskim kulturnim potrebam Zahvala ravnatelja državne knjižnice iz Gorice slovenskim sotrudnikom Deželni odbornik za šolstvo prof. Giovanni Vicario, ki je bil prisoten tudi pri uradni otvoritvi razstave modeme italijanske knjige v Novi Gorici, je poslal ravnateljstvu državne knjižnice v Gorici brzojavko, v kateri zagotavlja »popolno podporo njegovega oddelka pri realizaciji goriških potreb na področju šole in kulture ter pri razvoju medsebojnega spoznavanja kulturnih tradicij v Julijski krajini, Furlaniji, na Koroškem in v Sloveniji.* Kot že javljeno, Je danes zadnji dan te knjižne razstave v občinskih prostorih v Novi Gorici. Vodstvo državne knjižnice v Gorici nam je sporočilo, da Je razstava prav lepo uspela ter se ob tej priliki ponovno zahvaljuje vsem predstavnikom oblasti s te in druge strani meje, ki so se udeležili njene uradne otvoritve preteklo soboto. S svojo prisotnostjo so podčrtali pomen razstave, kar je dober začetek za nadaljnji razvoj kulturnih odnosov med obema državama. V tem oziru je bila pomembna tudi udeležba italijanskega konzula v Kopru, ki se Je pohvalno izrazil o tej pobudi. Ravnateljstvo državne knjižnice iz Gorice se ponovno in še posebno zahvaljuje tudi ravnatelju Goriške knjižnice iz Nove Gorice dr. Rajerju, ter njegovemu sotrud-niku Marjanu Breclju in dru8lm sodelavcem za njihovo sodelovanje. Posebna zahvala tudi predstavnikom oblasti iz Nove Gorice za izkazano gostoljubje ob otvoritvi in med razstavo. Razstava se bo jutri, 16. t. m., preselila v dolenjsko metropolo Novo mesto, od tu pa še v Maribor ter se bo zaključila februarja v Kopru. V Gorici razstava figurativnega slikarstva V razstavnih prostorih Pro loco v pasaži bo od 15. do 31. januarja razstava sodobnega italijanskega figurativnega slikarstva, na kateri bo sodelovalo 22 umetnikov. Razstavo prireja E MAC (Ente mani-festazioni artistico-culturali citth di Gorizia) v sodelovanju z galerijo Girasole iz Vidma, kjer so bila dela poprej razstavljena. Na razstavi ne bodo zastopani vsi sodobni slikarji, ampak samo najpomembnejši, ki so ustvarjali v tem stoletju. strado Trst-Benetke. Predsednik in odborniki so izrazili svoje zadovoljstvo, da se Je zadeva te ceste končno premaknila. Sporazumeli so se o glavnem poteku nove cestne trase, ki bo šla po odcepku pri Villessah mimo Romansa, Gradiške, Farre preko Soče, kjer bodo zgradili nov most pri Sovodnjah in nato do državne ceste Go-rica-Trst po trasi, kot Jo predvideva goriški urbanistični načrt. Dokončni načrt bo izdelal studio prof. Matemlnija, družba Avtovie Venete pa se je obvezala, da bo na svoje stroške zgradila priključek pri Villessah. Pri nadaljnjem delu so se odborniki pogovorili o uskladitvi gradbenih programov za pokrajinska Javna dela, s posebnim oziram na šolske in zdravstvene naprave, s splošnim urbanističnim načrtom Gorice. Sejo so zaključili z odobritvijo številnih ukrepov upravnega značaja. VERDI. 17.00: «Deserto rosso», Mo-niča VittJ In R. Harrys, italijanski barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 16.30: »Non mandarini flori*, R. Hudson, T. Ronald in Doris Day, ameriški barvni film; zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: »Nel bene e nel male*, A. Cajatte in M. Nat. Film cinemascope, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.00: «82. marines At-tak», B. Dickerson in Pamela Grey. Ameriški čmobeli film. CENTRALE. 17.00: «L’assasssino del dr. Hitckok*, F. Rabal in D. Godet. Ameriški čmobeli film. vinsko zbornico ter zgoraj omenjeno ustanovo. Vsedržavna ustanova za obrt in malo industrijo je v zadnjem času razvila svojo dejavnost tudi na Goriškem s sodelovanjem novih sposobnih sodelavcev. Odborniki so odobrili predsednikovo poročilo ter še prav posebno izrazili zadovoljstvo zaradi dejavnosti ENAPI v naši pokrajini. Poudarili so, da ta dejavnost ni v nasprotju z drugimi organi obrtnikov, ampak da izpopolnjuje to obsežno in važno področje. Ob koncu so odborniki proučili sklep stalne komisije za kmetijstvo ter sporočili nadrejenim vladnim organom predloge določil, ki naj se vključijo v zakonski ukrep, ki ga sedaj proučujejo, o ureditvi prodaje konfecioniranega globoko zmrznjenega mesa. Eksplozija na Sabotinu? Ljudje iz št. Mavra so slišali včeraj pri financarski vojašnici na Sabotinu eksplozijo, takoj nato pa so videli živahen promet vojaških vozil med to vojašnico in Gorico. Kaže, da je v vojašnici eksplodiral kotel naprave za ogrevanje in je bilo pri tem več ranjenih, ki so jih spravili v bolnišnico v Gorici. Z ENO SAMO TOČKO VEC Ignis Varese v četrtfinalu za evropski pokal Domači so dosegli točno toliko točk, kolikor so jih najmanj potrebovali: 67-56 VARESE, 14. — Danes sta se v povratni tekmi za košarkarski evropski pokal srečala Ignis Varese in Honved iz 'Budimpešte. Madža-ri so imeli po prvi tekmi 10 točk v dobrem po zmagi s 84:74 Pred domače se je torej postavljala naloga: zmagati vsaj z 11 točkami razlike, da se izenači prednost Madžarov in dobi še točka, ki naj tehtnico potegne na stran Ignisa. Zgodilo se Je prav to, da je namreč Ignis zmagal le s potrebnim minimumom za nadaljnjo kvalifikacijo: s 67:56, torej z 11 točkami razlike, nič manj in nič več. Moštvi sta nastopili s sledečimi igralci: IGNIS: Bufalini (6), Gavagnin (9), Cescutti (20), Gennari (17), Villetti (8), Ossola (6), Valteroni (1), Maggetti, Flaborea, Ravalico, Bulgheroni. HONVED: Greminger (4), Simon (16), Czinkan (14), Benczen (2), Koczka (4), Temesvari (7), Banna (8), Giyulai (1), Tooth, Tanzcos, Yudik Sodnika: Klima (CSSR), Chonard (Švica). Gledalcev okrog 5000. Razumljivo je, da je bila tekma napeta, vznemirljiva, čeprav sta jo sodnika preveč prekinjala. Ignis Je takoj prešel v vodstvo, vendar pa Madžari domačih niso pustili izpod kontrole; Benczen, Gremiger in Banna so vedno skr- fiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiniiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitmiiii Letos že tridesetič tekmovanje Kandahar Danes in do nedelje bo v St. Antonu (Arlberg) na sporedu revija alpskih tekmovalcev za pokal Kandahar. To tekmovanje doživlja jubilej: ponavlja se že tridesetič. Prav v St. Antonu so se pred 37 leti prvič zbrali najboljši smučarji v alpski kombinaciji in se pomerili med seboj. Zimska sezona je že v polnem teku. Vrstijo se najrazličnejša tekmovanja alpskih tekmovalcev, ki se vsako leto pomerijo na že tradicionalnih mednarodnih tekmovanjih. Tako se bodo v petek zbrali v Avstriji v znanem zimsko športnem središču St. Antonu-Arlbergu tudi najboljši alpski smučarji in smučarke ter se pomerili za pokal Kandahar. To tekmovanje je poleg svetovnih prvenstev in olimpijskih iger ena vsakoletnih največjih • prireditev mojstrov belih poljan. Tako se zbere tudi vedno rekordno število tekmovalcev. Kot poroča prireditelj, se je tudi za letošnje že 30. tekmovanje za pokal Kandahar prijavilo preko 100 smučarjev in okoli 70 najboljših alpskih tekmovalk z vsega sveta. Letošnje tekmovanje je pomembno še tem bolj, ker je to že tri-deseto po vrsti in je na sporedu prav na istih pobočjih ko prvo, ki je bilo 3. marca 1928. Torej hkrati tudi majhen jubilej te vsakoletne revije najboljših mojstrov alp. skega smučanja. Tekmovanje je bilo prekinjeno le v času druge svetovne vojne, sicer pa je na sporedu vsako leto. Po predhodnem do-nočnjim. Povprečna dnevna vlaga govoru so te tekme na sporedu v Je dosegla 89 odstotkov; dežja je I vseh največjih zimskošportnih cen-do včeraj zjutraj padlo 5 mm. j trih v Evropi. Ze tradicionalen Je DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Korzo Italia št. 89, telefon 24-43. TEMPERATURA VCERAI Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo dnevno temperaturo 7,4 stopinje ob 14. uri in najnižjo 5,7 stopinje nad ničlo ob 23. uri predsi- vrstni red, kjer se te tekme odvijajo. Tako Je bilo tekmovanje preneseno najprej v Švico (Mtirren), nato leta 1948 prvič v Francijo (Chamonix), leta 1951 v Italijo (Se-striere) in končno leta 1954 še v Zahodno Nemčijo (Garmisch). Značilnost tega tekmovanja je tudi ta, da v cilju na drogovih ne plapolajo zastave vseh držav udeleženk, kot je to sicer običaj za vse mednarodne prireditve, ampak plapola na drogu le zastava prireditelja. Tekmovanje Je namreč klubsko pobarvano, saj nastopajo tekmovalci kot predstavniki posameznih klubov in ne držav. Prav to tekmovanje, ki ga je že leta 1930 sprejela v svoj koledar tudi mednarodna zveza FIS, je bilo pobuda, da je FIS na svojem, kongresu (St. Moritz in Oslo) sprejela tudi sklep, da so leta 1936 na olimpijskih igrah v Garmischu podelili tudi prve medalje alpskim tekmovalcem. beli, da se razlika v koših ne bi preveč povečala. V tem obdobju je Gennari igral preveč osebno in Je tako preprečil, da bi domače moštvo pridobilo večjo prednost. Mnogo njegovih strelov je šlo mimo zaradi prenagljenosti. Zelo dobro pa sta se izkazala Gavagnin in Cescutti. Prvi polčas se je končal s 36:29 za domače. Takoj v začetku drugega polčasa je moral zaradi osebnih napak z igrišča močan madžarski pivot, namesto katerega je prišel Simon- Ta je odličen igralec, čeprav nekoliko počasen. Domačim je šlo precej po sreči. Gennari je nabral precej točk s svojimi personali, medtem ko je Madžarom začelo iti marsikaj narobe. V finalu pa so odlično prasnili še Ossola, Villetti in Cescutti, Pose ono dramatičen je bil konec tekme. Pet minut pred koncem Je imel Ignis 13 točk prednosti, toda Madžari so Jo znižali na 11. Ignis je spet povečal razliko na 15, toda Honved je spet napel ter ponovno znižal na 11. Ko je bilo še 9 sekund do konca, so Madžari izvedli še eno akcijo, toda Simon je zgrešil, ko je bil en sam koš dovolj za kvalifikacijo. Madžari so sicer zelo dobro igrali. Pri domačih so bili najboljši Cescutti, Gavagnin in Villetti, medtem ko je bil Gennari preveč nervozen. Za Madžare se lahko reče, da je ugajalo celotno moštvo, posebno pa še Simon in Czinkan. Zaslišani bodo MILAN, 14. — Jutri in pojutrišnjem bo v Milanu zasedala disciplinska komisija FIGC, ki bo pre tresla prijave komisarja lige glede Jonssona, igralca Mantove, dr. Ghettija, predsednika Sampdorie, Helenia Herrere, trenerja Interja, Facchettija, igralca Interja in dr Marcoccla, komisarja Catanie. Francija za spremembo pravil o amaterstvu Francoski minister za šport in turizem Maurice Herzog je proti dosedanjemu amaterskemu statutu. V Parizu je pred nedavnim na tiskovni konferenci ostro napadal mednarodni olimpijski komite, kateremu je očital zastarela načela s škodljivimi vplivi na mednarodna športna dogajanja. Francija se bo potrudila doseči spremembo sedanjih veljavnih pravil. Petdeset let stara amaterska pravila, pri današnji stopnji športnega razvoja, ne ustrezajo več in jih je treba spremeniti. Ta pravi-lahko koristijo samo zelo premožnim vrhunskim športnikom! Posebno v zah. Evropi so športniki vedno v nevarnosti, da se bodo pregrešili zoper amaterska pravila in mnogo jih je bilo zaradi tega suspendiranih, medtem ko se športniki v vzhodnih državah skrivajo pod plaščem «državnega amaterizma*. Maurice Herzog je seznanil novinarje, da je visoki komisariat že sestavil načrt, kjer bi šport dobil veliko pomoč od vlade in od vzgoj nih športnih forumov. Po njego vem mnenju mora za razvoj špor ta in za vrhunske športnike skr beti država in za vse prevzeti po polno odgovornost. Partna-Milan 2:2 PARMA, 14. — V prijateljski tekmi na stadionu «Tadini» je danes Parma igrala neodločeno 2:2 (2:1) z neko mešano formacijo Milana. V prvem polčasu so dali gole v 20’ Pinti (P), v 29’ Salvi (M) in v 33’ Meregalli (P). V drugem polčasu je za Milan izenačil Salvi. Pri čmordečih so bili poleg drugih Ghezzi, Trebbi, Radiče, Ferra-rio, Amarildo in Salvi. Milanov trener je preskusil Davida na levi zvezi, toda poskus ga ni popolnoma zadovoljil. Komplikacije za Vzhodne Nemce RIO DE JANEIRO, 14. — Nogometna reprezentanca iz Vzhodne Nemčije, ki je prispela v Brazilijo, da se udeleži turnirja v Riu, je morala tri ure čakati na letališču Det Geleao, ker v potnih listih ni imela vizuma brazilskega konzulata v Montevideu; iz tega mesta je namreč nemško moštvo pripotovalo. Policijske oblasti na letališču so bile najprej mnenja, da pošljejo letalo naprej z igralci vred, toda pred odletom je prišel ukaz, naj igralci počakajo. Voditelji kluba »Flamengo*, ki turnir organizira, ter predsednik brazilske zveze športov so namreč pri zunanjem ministrstvu dosegli, da je skupina lahko ostala. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST bo priredilo v nedeljo, 24. t.m. v Črnem vrhu pri Idriji SMUČARSKE IN SANKAŠKE TEKME Obenem bo organiziralo tudi izlet. Podrobnosti bodo objavljene v naslednjih dneh. Sadar in Bernasconi kaznovana z globo MILAN, 14. — športni sodnik pri nogometni zvezi je bil to pot zelo radodaren s kaznimi. Za tri tekmovalne dneve je izključil Pestri-na (Padova), za dva dneva Virgi-lija (Livorno) in za en dan Ca-rosija (Lazio), Boninsegno (Poten-za) in Amarilda (Milan). Denarne globe pa morajo plačati klubi: Bari 600.000, Catania 600 tisoč, Livorno 400.000, Padova 400 tisoč, Messina 175.000, Cagliari 150 tisoč, Sampdoria 100.000, Mantova 90.000 m Roma 40.000 lir. Z zadnjim opominom in globo 30.000 je kaznovan Micheli (Fog-gia); z opominom in denarno globo so kaznovani: Lojacono (Sampdoria) 20.000, Rogoara (Padova) 12.000, Bernasconi (Sampdoria) 10 tisoč. De Grassi (Potenza) 8000, Žigoni (Genoa), Carminati (Padova), Schlavio (Lecco) 6000. Samo opo. min so dobili Castelletti (Fiorenti-na), Derlin (Messina), Meroni (Torino), Landini (Internazionale), Tentorio i Bologna), Cozzi (Pro Pa-tria), Tarantino (Venezia), Tartari (Reggiana), Vigni (Monza), Carpa-no (Bari), De Robertis (Modena). Samo globo pa bodo plačali . Cine* Slnho (Catania) 30.000, Calvanese (Catania) 20.000, De Paoli (Brescia) in Meregali (Parma) 18.000, Sadar (Triestina) 15.000, Balestri (Livorno), Bernasconi (Triestina), Spagni (Venezia) 12.000. Corelli (Napoli) pa je dobil zadnji opomin in 30.000 globe. Ferrario (Milan) pa je dobil 50.000 globe in zadnji opomin v zvezi s prijateljsko tekmo, ki sta jo Monza in Milan igrala 6. januarja. LIZBONA, 14. — Portugalska je premagala Grčijo s 4:0 ter jo tako eliminirala iz tekmovanja CISM. Prva tekma je bila neodločena (1:1). Bruno Parma bo igral simultanko v Novi Gorici šahovski klub v Novi Gorici pripravlja simultanko Bruna Parme. Prireditev bo 24. januarja ob 10. uri v Park hotelu. Prireditelj vabi tudi šahiste iz Gorice in Trsta, da se prijavijo za simultanko. Kot je šahistom dobro znano, Je Bruno Parma pred leti osvojil svetovno mladinsko prvenstvo, nato pa si je priboril še naslov mednarodnega velemojstra. Sicer pa ima šahovski klub v Novi Gorici še namen organizirati nekaj mednarodnih srečanj s šahi-sti Jz Gorice in Trsta. FRANCE BEVK I 20. MLINI ŽIVLJENJA 1 Zdaj je bila vsa zmedena, kakor da je zašla v gozdu ln ne najde prave poti. Ni mogla reči «da», to bi se ji zdelo prerar čunano, ni hotela vzbujati tega vtisa. Upiral se ji je tudi «ne», ker fanta ni hotela za vedno odbiti. To bi bila tudi nehvaležnost, ker je bil z njo vedno prijateljski in dober. A bolj kot je grebla vase in razmišljala, bolj se ga Je oklepala. Misel, da mu postane žena, ji kmalu ni bila več tako tuja. Ob njem se ji je ponujalo varno, mimo zavetje. Česa pa je sicer lahko pričakovala od življenja? Možitev s kakim siromašnim bajtarjem ali gostačem. Polna bajta otrok in tenki režnji kruha... Polagoma Je čutila, da ji Pavle osvaja tudi srce. Bilo ji Je težko, če ga le en dan ni videla. Nekoč mu je toplo segla v roko, rekla «da» in mu glavo vdano naslonila na ramo... Poslej je Pavleta vznemirjala le še misel na mater in na očeta. Bolj na očeta kot na mater, s katero sta se laže ujela. A obema je bral že v očeh, da slutita njegove nočne poti ln da jima to ni po volji. Nekoč, ko je odhajal od dekleta, je našel očeta sedečega ob stezi. Nobene mu ni rekel, odšla sta skupaj domov, med hojo sta spregovorila le nekaj besed o vremenu. Lenka pa se mu je tiho režala v obraz, kakor da je bratova zaljubljenost vredna smeha. »Kdaj bo poroka?* ga Je vprašala nekoč, ko sta bila sama. Pavle bi jo bil najrajši cmoknil, vendar se mu ni zdelo vredno, da bi tajil. «Kmalu», ji je odgovoril. «Ali težko čakaš, da boš za družico?* «Težko, da potem pojdem od hiše. A ne zaradi neveste,* je naglo dostavila, ko je opazila, da se je Pavle pomračil. »Pojdem se učit za šiviljo. Sem že v besedi.* Presneta frklja! Govori, kot da ji je Franca vse zaupala. Stal je ln jo gledal v nasmejane oči. Rad bi jo vprašal, kaj pravita oče ln mati, a je raje požrl vprašanje. Bo že izvedel, ko bo sam odprl usta. Cimprej, da sl bo na jasnem. To je sklenil že takrat, ko mu Je dekle segla v roko... Govoril je z materjo. Nji je lažje prišel do srca. Nekega dne, ko je oče s košem odšel v Meline po meh žita. Prodajalne so bile zaradi vojne malone prazne, pri hiši pa ni bilo niti za prgišče moke. Lenka je bila na dnini v Smrečju. Rado jo je zanašalo v Lipetovo bližini. Medtem se je v toplem jesenskem soncu sušila otava v košenicl ob veliki njivi. Mati In sin sta ddpoldne obrnila za-grabek, popoldne ga je Tona grabila, a Pavle je seno v bremenih znašal na kozolec. Za Slemenom se je pripravljala nevihta. Bliskalo je in grmelo, na dolino je legla grozeča senca. Padle so prve debele deževne kaplje, ulila se Je ploha. Na pol mokra sta se zatekla pod kozolec. Ko se je huda ura pomaknila za Osojnik in se je razpela dvojna mavrica, sta stekla v hišo. Tona, ki se je že med poletno košnjo hudo prehladila in vse dni pokašljevala, se je stresnila od hladu; bila je vsa bleda v obraz. Sele topla ječmenova kava, ki sta Jo srebala v izbi, ji je zopet dahnila življenje v lica. «Prav treba se Je vam tako gnati,* je rekel Pavlp nejevoljno. «Lenka se je obljubila v Smrečje in ni smela kar tako snesti besedo,* je rekla mati. «Saj ni samo Lenka,* je rekel Pavle )n se igral z nožem. »Zakaj bi kdaj ne naprosili France? Sama se je ponudila. Menda ml oče prav ne zaupa.* Mati je dolgo molčala. «Menda ti res ne zaupa,* je rekla nato počasi, s pogledom v sinove oči. «Nisem Ferjan,* je vrgel sin razdraženo. «Nisi,» je rekla mati prav tako mirno kot prej. »Vem, da nisi. ln tudi oče to ve. A fant si in Franca je dekle. Saj me razumeš, ne? Očetu ne smeš zameriti, da je tak. Preveč stvari mu je že padlo na glavo.* Pavle je bobnal s prsti po mizi. Iz razburjenosti si je prižgal cigareto, ki mu je dogorevala med prsti. «Ženo si bom menda lahko sam izbral,* je reke! pikro. »Sam si jo boš izbral,* je rekla mati in gledala v mizo, kakor da ogleduje črvojedino v lesu. «Nihče drug ti je ne bo Izbiral. Niti jaz niti oče. če bo tebi po volji, bo morala biti po volji tudi nama. Ti bož živel z njo, ko bova midva že v grobu.* Za hip je premolknila. «Kakor vidim,* je dostavila, «za žive in mrtve visiš na dekletu.* «Domenjena sva,* je rekel Pavle. Tona ni bila začudena. Sin je povedal samo to, kar je že slutila. In Lambert tudi. O tem sta mnogokrat govorila v nočeh, ko nista mogla spati. In vendar se ji je zdelo, da si še ni čisto na jasnem. «Domenjena? Kako naj to razumem?* «Da se bova vzela. Cimprej.* v Mati mu je dolgo gledala v oči, a Pavle od zadrege ni vedel, kam naj pogleda. «Ali Je sila?* ga je vprašala. «Ker se ti tako mudi.* Pavle je ni takoj razumel. Ko se mu je posvetilo, mu je živa rdečica planila v lica. «Veste kaj, če me tako sodite, zbogom!* je razburjen vstal in se nameril skozi vrata. «Počakaj!» mu je zaklicala mati. »Ne bodi kot ogenj! Saj se lahko pomeniva kot ljudje. Rekla sem pač... a če ni res, ti rada verjamem...* Imela je solze v očeh. Zagledala se je v roke, ki jih je imela sklenjene na mizi. Pavle je zopet sedel in si prižgal ugaslo cigareto. Namrgoden je izpihoval kolobarčke dima. »Ne vem, kaj imate proti Franci,* je rekel. «Vedno ste jo hvalili.* »Nič nimam proti nji,* je rekla Tona s pogledom, kakor da govori svojim izgaranim rol'am. «Tudi oče nima nič proti nji, lahko mi verjameš. Ce naj govorim po resnici, bi si ne mogla želeti boljše neveste. Vajena je hiše. Ko 'umrem — in čutim, da ne bom več dolgo — bom mirno počivala v grobu v prepričanju, da je doma vse v redu. Pa to ni vse,* se je odločila, da bo rekla, kar Ji je le z muko šlo iz ust. «Ali si kaj pomislil na Ferjana?* Pavle se je zganil, kot da ga Je zbodlo v srce. «Ali je ni zavrgel?* mu je zapiskal glas. «Vem, da jo je zavrgel, kot bi je ne smel. Pa ni samo to. Ali je tudi ona njega pozabila? Zenska ne pozabi zlahka svojega zapeljivca, če ga je imela rada. Verjemi, da poznam življenje.* Pavle je bil prepaden, vzelo mu je besedo. Tako daleč ni mislil. Mati pa je govorila kakor iz neke grenke življenjske izkušnje... Razburjen je odšel po izbi in potegnil za uteži stenske ure, četudi se Še ni iztekla. «Ce se imata rada, se bosta pač vzela,* je materi pomirljivo zapel glas. «Samo rekla sem, opozorila sem te. To pač smem ne? Ce sta domenjena, vama nihče ne bo branil... Pomeni se z očetom.* Pavletu je bilo na mah laže pri srcu. Znova Je sedel in uprl pogled v mater. (6 nhilievanje sledi) UREDNIŠTVO- TRSI — UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON »3-80* ln »4-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrtletna 2 250 Ur" polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1.. telefon 22-207’ tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-003 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcltk Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst