Političen lisi slovenski aaroa
.r* |»*<H pr«)eni*a ««2)6: oelo leto i^redviaean lo gld., la pol lut» 8 gld., uetn leta
i f^id., la en meaec 1 fld. 40 kr. V »Ualnlitnel]! prejeman relja: Za celo leto 12 gld., za poi leta 6 gjil., za čem leta 1 (Id., 1» en metec 1 fld. T Ljubljani na dom bošiljan reija 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne šiovilke feljajo 7 kr. H»re6nlno prejema »pravajitvo (»dminijitradja) ia eifpedieija. Semeniške ulice »1.4.
Sainanlia (.inserati'* se sprejemajo ia velja tnsiDona potit-vrtia. a n.. če se tista anKr«. 13 kj ii6 se tiSKa dvairat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo ;e v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob «',6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v četrtek 11. decembra 1890.
Letiiilt
Držiiviii zbor.
z Dunaja, 10. decembra.
Ker je danes zvečer seja deželnega zbora uižje-avstrijskega, ki zarad rešitve glede razširjatve dunajskega mesta ob enena zboruje z državnim zborom, pričela se je današnja seja poslaniške zbornice že ob 10. uri dopoldne. Vršila se je v navadnem, za poslušalce na galeriji dolgočasnem tiru ter je postala malo živahnejša le pri razpravi o volitvi dalmatinskega poslanca Šupuka.
Po razglasitvi in razdelitvi došlih vlog in peticij so bile dovršene dopolnilne volitve v nekatere odseke in potrjeni carinski pogodbi z Italijo in Švico, potem sta štajerska poslanca Reicher in Heiisberg utemeljevala samostalni predlog glede podpore po uimah poškodovanih okrajev štajerskih, ki je bil v pretresanje in poročanje izročen budget-nemu odseku.
Ob	uro prišla je na vrsto volitev dalma-
tinskega poslanca Šupuka, o kateri je poročal baron Schne6burg ter v imenu legitimacijskega odseka predlagal, da naj se potrdi. Baron Scharschmidt je v imenu manjšine odsekove temu predlogu ugovarjal in priporočal, da naj se volitev zavrže. V svojem govoru je očital večini državnega zbora, da je nalašč zavlekla potrditev dalmatinskih volitev; poročevalci tega niso krivi, rekel je Scharschmidt, oni bi bili poročali, če bi bili smeli, ali desnica je sklenila, da naj se reč odloži in tako so se odkladale volitve do zadnjega zasedanja. To je po njegovem mnenji nov dokaz, kako primeren je Coroninijev predlog, da naj se preiskava o volitvah in njih konečna potrditev izroči posebnemu sodišču. Ali dalmatinske volitve so prišle na dnevni red, omenjeni predlog pa ne, ker tako sodišče ne ugaja večini. To natolcevanje vzbudilo je na desnici živahno
oporekanje in poslanec Vitezič je govorniku glasno očital, da volitev Franceschega še zdaj ni potrjena, da je pa ne zavlečuje desnica, ampak levica.
Zoper volitev je dalje govoril židovski poslanec dr. Jacques in se zlasti zopet opiral na pritožbo, da volilcem ni bilo dovoljeno prepisovati volilnih imenikov. Ker je bil poleg grofa Coroniuija tudi dr. Jaccjues sprožil predlog zastran posebnega sodišča za pretresanje volitev, govoril je o tej zadevi malo obširneje, pa vendar ne tako dolgo, kakor je sicer njegova navada.
Za veljavnost volitve se je krepko in z jugoslovansko živihnostjo potegoval dalmatinski poslanec Borčič, ki je obširno, skoraj še preobširno zavračal vse ugovore nasprotnikov.
Za njim se je oglasil še vitez \Viedersperg in odločno oporekal trditvi barona Scharschmidta, da je večina navlašč zavlačevala rešitev dalmatinskih volitev. Zgodovinsko je prav ob kratkem omenjal razlogov, iz katerih so poročevalci odkladali poročilo in katerih noben ud ni mogel naprej vedeti.
O meritorični strani, rekel je \Viedersperg, neče govoriti, ker je v poročilu in tudi po njegovem predgovorniku ta reč tako zelo pojasnjena, da se more o njej vsakdo prepričati, kdor se sploh prepričati hoče. Ali baron Scharschmidt se ni dal prepričati in je še enkrat dolžil večino, da je zavlekla dalmatinske volitve in da je tudi ona kriva, če volitev Franceschega še zdaj ni rešena.
Poročevalec baron Schneeburg je v konečni besedi med splošno veselostjo omenjal, da se nahaja na protestu zoper Šupukovo volitev v Šebeniku okoli 30 podpisov, pri katerih stoji križček v znamenje, da dotičniki ne znajo pisati. In vendar se pritožujejo, da jim ni bilo dovoljeno volilnih imenikov prepisati! (Živahna veselost.) Pri glasovanji je bil predlog manjšine, da se volitev zavrže, od-
klonjen s 122 glasovi proti 103 in z jednako raz. mero glasov potrjena veljavnost Šupukove volitve.
Dr. Vitezič je s tovariši izročil samostalni predlog, naj se vse ustanovo in naprave za dobrodelne namene oproste pristojbin in kolka. Sklep seje ob 2. uri popoldne, prihodnja seja bo v petek 12. t. m._
Iz lirviitskepi sabora.
(Izviren dopis.)
Celi minoli teden se je razpravljal proračun za prihodnje leto v proračunskem odboru, ter se konečno odobril, kakor ga je vlada predložila. Najvažnejšo točke pri teh razpravah so bile: svilarstvo in filoksera, opera iu medicinska fakulteta ter sloboda tiska Pri razpravi o svilarstvu je opozicija napala vlado radi tega, ker je vso to gospodarsko zadevo izročila v_^roke nekemu Bezeredyju, ki opravlja ta posel v imenu ogrske vlade, čeravno to po postavi ne bi smelo biti. Narod pri tera zgubi mnogo dohodka in ogr.ska vlada se meša lahko v našo notranje zadeve. Ban je na to odgovoril, da vse to ni res in da bode na leto sklenil z ogrsko vlado celo veko pogodbo o svilarstvu, čemur je opozicijoualni zastopnik Vrbanič ugovarjal v imenu postave.
Za pokončevanje liloksere se je uvrstilo 5000 gl.. več, nego je bilo namenjeno, kajti sama vladna stranka vidi veliko nesrečo, ki čaka hrvatske vinorejce, ako se proti škodljivemu mrčesu kaj ne stori. Vlada sicer imenuje poverenstva ter se posvetuje o tej zadevi, ali dejanjsko pa le malo stori. Po nekih krajih je vinoreja že popolnoma propala. Bodo li s tako neznatnimi sredstvi, kakor jih daje vlada, novi vinogradi zasajani z amerikansko trto, je prav neverjetno. Pri tem poslu bi morale seveda tudi žu-panijske skupščine kaj storiti, saj so one prve poklicane, da pazijo na razvitek gospodarstva. Žal, da
LISTEK.
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
(Dalje.)
V pilzenski okolici, kakor po vsem Češkem se je raznesla naglo govorica, kako je rešil mlad vitez kralja iz smrtne nevarnosti. Ime Borka z Ledkova je hitelo od ust do ust; nekateri so ga slavili radi njegovega junaškega čina, drugi ga kleli, vendar se niso mogli ubraniti, da bi se ne čudili njegovi neobičajni hrabrosti.
Sam Žižka je rekel, ko je slišal, kako težko je ušel Sigmund smrti iu kako ga je rešil v največji nevarnosti mladi vojak, Boj^ek z Ledkova:
»Škoda, da je tak junak v sovražnikovem taboru, Skoda, da se ne bojuje za kelib. Bofek z Ledkova — to je pač sin onega Oldrika, bivšega grajskega grofa ua Badinjab, katerega sem videl Um pod Krasikovom. Ali ni res, gospod Bohuslav?" Obrnil se je k gospodu Bohuslavu iz Švamberka, kateri je bil sedaj najbolj goreč njegov privrženec.
»Da, to je hrabri Bofek z Ledkova, o čegar junaštvu sem se sam prepričal".
.Ali veš, zakaj me tako zanima ta mladenič?"
„Povej mi to!"
,Često se ga spominjam; vendar nikdar ne njega samega. Poslušaj torej. Veš eim, kako smo dot)ili nunski samostan, in kako so poginili tam re-
dovniki in redovnice v ognji. Morda nisi slišal, kdo je bila tudi mej nunami. Podprijorka samostana se je imenovala prej, kakor je premecila v samostanu svoje ime, Eliška z Dubnjan. Ko je bila mlada, ljubil sem jo in še sedaj mislim le na njo. In ta mladenič ljubi tudi Eliško z Dubnjan".
„Hčer grofa Badinjskega, ono deklico angeljske lepote?"
.Da, netrvo moje Eliške. — Tako vidiš, gospod Bohuslav, zakaj se ga tolikokrat spominjam."
Tu se je spomnil Bohuslav svoje sestre in njene jeze proti Bofku, iu še-le tedaj je uganil, da se je srdila njegova sestra iz druzega vzroka: da ji ni vsiljeval svoje ljubezni, temveč njeno zavrgel.
XX.
» ^
Novi gospodar na Štenovicah je zapustil kraljevo vojsko in šel za nekaj časa na svoj dom — na Štenovice.
Gespod Rezanka z Bora se je klanjal globoko pred ,blagorodnim, visokim, slavnim gospodom", proseč ga naklonjenosti.
„Cutim tndi jaz v sebi moč za velika dela in poklic za vzvišene stvari; opozori na-me, visoki gospod, njegovo milost cesarja; opozori ga na moje junaške lastnosti in mu povej, kako bi bil pripraven za kako kraljevsko slažbo, posebno pripraven sem pa za kraljevega komornika."
Ni treba praviti, koga je obiskal najprej novi gospodar na Štenovicah; kam je hitel najprej. Ni
treba pripovedovati, kako ga je sprejela veselo na Radinjah gospodičina Eliška, ki je bila jako ponosna na svojega Bofka, ponosna zato, ker je dala srce možu, kateri je dokazal tako jasno, da je vreden največje ljubezni in spoštovanja.
„Vidiš," pravila je še prej, ko je slišala o junaškem Bofkovem činu svoji teti, „vidiš, mila teta, da si nisem izbrala nevrednega. Grajala si me, da sem dala prednost revnemu, neznanemu graščaku, kateri je na to še sin slabega očeta; in sedaj vidiš. Prosi me odpuščanja za to." Smehljala se je blaženo pri tem očitanji in se vila k dobri teti, kateri ni bilo treba prositi.
Bofek je mogel sedaj smeleje jezditi na Radinje; dobil si je s svojim junaštvom in slavo pravico do ljubljenega dekleta.
Kralj mu je dal nalogo, da bi zbral graščake T pilzenski okolici, kateri so mu še udani, da bi mogli vzdržati Žižkov napad, ako bi slučajno prišel v ta kraj. Bofek je izpolnil natančno svojo nalogo; naglo je bilo znano njegovo ime po vsej okolici in se imenovalo z največjo častjo. Zlasti je hvalilo revno ljudstvo dobrotljivega gospoda.
„Ni se vrgel po očetu, temveč po dobri, blagi svoji materi;" tako so govorili o njem oni, ki so poznali njegovega očeta in njegovo mater. _
,Ko bi živela blaga gospa, kako bi bila srečna, da je njen sin mož popoln in da ima toliko blaga, da postane Eliška z Radinj njegova soproga."

I.S;.

•e T teh skupščinah ravno gospodarstvo najbolj zanemarja.
O operi, katero misli g. Štriga za dva meseca v Zagrebu vzpostaviti, pisal sem ie enkrat, ko se je to vprašanje razpravljalo v mestnem zastopstva zagrebškem. Vlada se je izjavila, da ne more za opero nič več žrtvovati, dosti je to, da je dala gledališče zastonj. Čudno je bilo v tej razpravi slišati, kako so najodličnejši privrženci vlade, posebno Crn-kovič, branili opero proti vladi. Tukaj so si prišli vladni zastopniki v prvič navskriž. Je-li bila to sleparija od nekih poslancev, ali ne, ne more se trditi, vendar pa podpora operi ni dovoljena, ker je preveč drugih potreb.
Ravno tako se za medicinsko fakulteto ni po vladnem predlogu nobena svota določila, nego bode narod bržkone še dolgo čakal, da se mu oživotvori omenjena želja, kakor sem zadnjič poročal. Čudno se nam zdi, da so pri tem tako važnem vprašanji neki zastopniki vladne stranke, posebno zastopnik Gjurkovič, z neko zlobnostjo govorili proti vseučilišči ter navajali, da bi bilo bolj potrebno politehniko odpreti. Gjurkovicu in nekim njegovim somišljenikom ni po volji, da se vseučilišče hrvatsko tako lepo razvija, še celo pa jim na bi bilo prav, ko bi se spopolnilo. Da se pa to tudi ne bi vres-ničilo, ali vsaj tem teže, izmislili so vprašanje o politehniki, o kateri se pri nas do zdaj še ni toliko mislilo, kolikor o popolnitvi vseučilišča z medicinsko fakulteto. Tem ljudem bi bilo najljubše, ko bi Hrvati sploh takih zavodov ne imeli, pa hočejo na tak način napredek zaustavljati. Med tem pa se je vlada sama izjavila, da bo najpoprej vseučilišče po-polnila in še le potem na politehniko mislila.
Pri razpravi o sodstvu je povzdignil glas poslanec dr. Vrbanič proti preganjanji časopisov opo-zicijonalnih, ki jih oblasti vsak čas konfiskujejo. Naj se sodi po novi postavi in pred porotniki, ne pa po starih Bachovih postavah. Ban je obljubil, da bode v bodočem letu predložil saboru nov tiskarski zakon. Bode li kaj slobodnejši, nego je sedanji, je prav neverjetno; pa ko bi tudi bil, oblasti ga bodo že znale po svoje tolmačiti. Kako so vladni poslanci večkrat še bolj vladni, nego vlada sama, je pokazal pri tej razpravi poslanec Popovič, ki je predlagal, da naj bi se pod politični članek podpisal pisatelj sam in da naj tudi on za to odgovarja. Kako bi bila potem mogoča sloboda tiska, more si vsakdo sam predstaviti, kdor razumi te zadeve. Tak poslanec je že več nego mameluk.
Po teh odborskih sejah je bila dne 6. dec. zopet saborska seja, v kateri je bil predložen pro- i račun na razpravo, ali se ni o njem razpravljalo, ker je seja trajala le eno uro. Tej seji je prisostvoval prvikrat novoizbrani srbski patrijarh Brankovic, ki je prišel v Zagreb na nekaj dni. Zanimiva je bila interpelacija, katero je stavil na vlado Barčic radi slabega gospodarstva s šumami v Bosni po židovski tvrdki Morpurgo, kateri so prodane vse
šume bosenske na 15 let. Le-ta tvrdka pa zdaj silno pustoši šume ter toliko lesa izvozi, da ju lesna trgovina na Hrvatskem močno natadovala. Zastopnik vpraša, kaj misli vlada v tem pogleda storiti? Pa še dlje je šel zastopnik. Oa je hudo šibal današnjo upravo r Bosni ter je tega mnenja, da ne bo dolgo Avstro-Ogrska tukaj vladala, če se bo še zanaprej tako ravnalo, kakor se zdaj ravna. Narod je sploh nezadovoljen. Kaj misli storiti hrvaška vlada, ko bi se zopet kaj takega pripetilo, kakor se je 1. 1876? Ban je odgovoril na prvo vprašanje, da je opozoril merodajne faktorje radi prevelike produkcije lesa t Bosni in na škodo, ki prihaja od tod na lesno trgovino hrvatsko. Kakor so zdaj okolnosti, jako je dvojbeno, da se bo kdo na to pri skupni vladi ozrl. Na drugi del interpelacije pa pravi ban, da ne more odgovoriti, ker uprava Bosne spada pred delegacije. To je v resnici korekten odgovor, samo žalostno je, da se hrvatski delegati v delegacijah za take zadeve ne zavzamejo takrat, ko je treba. Tamkaj naj bi Gjurkovič odprl usta, ne pa v našem saboru zmešnjave delal. Poslanec Barč č je storil svojo dolžnost, da je vlado opozoril radi slabe trgovine z lesom in da je povedal pravi vzrok. Ker je pa malo preveč govoril ter celo povedal, da se piše po časopisih, češ, da je Kallaj sam v društvu z Morpurgom, pokaral ga je strogi predsednik sabora radi tega izraza, ali vrli poslanec Barčič si menda iz tega ue dela nobene preglavice.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 11. decembra. :!Votran|« dežel«.
Večina državnega »bora je tudi pri začetku zadnjega zasedanja državnega zbora obranila svojo celoto; to je pokazala potrditev volitve dalmatinskega poslanca Masovčiča. To je dobro znamenje. Sicer Slovenci res nimamo posebnih vzrokov ogrevati se za sedanjo vlado, vendar ako uvažujemo trezno sedanji notranji politični položaj, reči moramo, da je zanesljiva večina v dižavnem zboru dobro znamenje. Liberalci so namreč pri razpravi o državnem proračunu napovedali hud napad na vlado, z namenom, da bi jo vrgli in da bi že nemško-liberalna vlada vodila prihodnje volitve v državni zbor. Kdor pa ni otrok v politiki, znano mu je, kako bistveno da more vlada vplivati na volitve in kdor pozna brezobzirnost nemških liberalcev, ve tudi, s koliko drznostjo in odločnostjo bi se tudi posluževali svoje oblasti. Tako bi se n. pr. zgodilo, da liberalna vlada z jedno samo črto dobi na Go-renjemavstrijskem v veleposestvu liberalno večino namestu dosedanje konservativne. Nam Slovencem sicer liberalno-nemška vlada ne more mnogo škoditi, zakaj kar imamo slovenskih poslancev, te mandate si bomo ohranili tudi vkljub najhujšemu nemško-liberalnemu pritisku, vendar Slovenci so navezani na zaveznike v državnem zboru in najbolj zanesljivi med njimi so Staročehi in nemški konservativci ; ti pa bi mnogo mandatov izgubili, ako se volitve vrše pod vodstvom liberalno-nemške vlade. Ako torej odobravamo, da sj slovenski poslanci tudi
Vsi so pričakovali dneva, ko se bo slavila ve- i sela svatba na gradu, v celi okolici so že voščili na- j prej mnogo sreče bodočima zaročencema in se ču- j dili samo temu, da se odklada svatba Borka z Eliško vedno na poznejšo dobo.
Tudi Bofek je želel zelo, da bi mogel imenovati Eliško že svojo ljubljeno soprogo, ali ni bila še doba pripravna, da bi jo mogel peljati v mirni svoj dom. Grozile so nove nevarnosti kraju, novi oblaki, huji kakor kedaj, so se bližali Pilznu. Od Klatov se je vlekla grozna Žižkova vojska, uničujoč po cesti vse, mesta in vasi, od koder so se slišali obupni kriki ubogega ljudstva.
Že je stal strašni vodja s tisoči udanih svojih vojnikov, obkoljen od svojega premakljivega zidovja, blizu Pilzna.
Ali tudi kraljeva stranka v pilzenski okolici je bila tako močna, da bi ne mogla biti od Husitov čisto premagana. Da, celo nadejala se je, da bo tu slednjič popolno uničena Žižkova moč; da bo pilzenski kraj, kjer se bo končal dolgoletni boj. Veselili so se, da izgubi ime slepega Žižke za večno svojo grozo.
„Tu poteče mnogo krvi in pogine mnogo sinov domovine, da bi se mogla iz njih narediti velika gomila; ali nad njihovimi trupli zaplapola beli prapor zmage in miru, po katerem koprni tako ubožana domovina." Tako je prerokoval gospod Harbart iz Lopate, ko so se sešli skupaj na Radinjah gospodje in vitezi iz bližnje in daljne okolice, kakor
tudi zastopniki mest, kralju udanih, da bi se pripravili za bližajočo se nevarnost.
Vsi so bili tega prepričanja; vsi so se veselili, da bode bližajoči se vihar poslednji in da po njem nastane blagi mir.
še v prihodnje drž^ železnega obroča desnice, no smemo p« zamolčati želje, da te bodo naši zaupni možje ravnali pri svoji politiki po važnem in v politiki pogosto jedinem razlogu : da, ut des, ter strogo zahtevali od vlade, da zabrani in odstrani silne kriviee, katere Slovenci trp^ povsod, vzlasti pa na pomejnih krajih.
Klub desnega srediSča r držarnem zboru je imel dne 7. t. m. pod predsedništvom grofa Hohenvvarta svojo sejo, pri kateri je predsednik omenil, da je stališče ministerstva Taaffejevega popolno trdno, da so vse novice o odstopu le prazne nade nemških liberalcev, da bo brez dvoma grof Taaffe vodil prihodnje volitve v državni zbor.
Uradni list poljski v rusinsketn jeziku. Že dlje časa so poročali gališki časopisi, da hoče vlada svoj Ivovski uradni list izdajati v prihodnje ne le v poljskem, ampak tudi v rusinskem jeziku Od novega leta bo res imela uradna ,Gazetta Ivovska" vsaki dan prilogo v rusinskem jeziku. Ne rečemo, da bi Rusini s tem ne bili pridobili ničesar, vendar smemo reči, da za to skledieo malovredne leče ne bodo prodali nasproti vladi svojih versko-narodnih zahtev.
Ogrska tvorniea sa oroije. Odkar je dualizem zadal smrtno rano eelokupnosti avstrijskih dežel, trudijo se Madjari leto za letom, da si v državi pridobivajo vedoo več samostojnosti za svojo ogrsko polovico. To pomenja tudi tovarna za orožje, katero seveda Madjari potrebiijeio za vse slučaje. Deželnobrambeni minister baron Fejervitrj je dobro zastopal celokupno avstrijsko-ogrsko stališče.
Tnanje držav«.
Srbija. Kakor pišejo „Male Novine", dobil je metropolit Mihael pismo od ekumeuskega patrijarha, v katerem mu naznanja, da je patrijarh sicer sprejel predlog turške vlade, a vendar je potrebuo, da se snide ekumensko cerkveno zborovanje ter se odstranijo nekatere nepriličnosti v pravoslavni cerkvi.
Rusija. Ruska vlada žeh kolikor mogoče pospešiti svoj promet. To nam kažejo zopet konference v ruskem finančnem ministerstvu za razvoj kupčije in trgovine s Kitajem. Nadalje se je zboljšala pri tej priložnosti rusko-rumunska kupčijska pogodba.
Italija. Kakor poroča „Tribuna", piše se iz Rima 9. t. m., da bo izrazil italijanski kralj v ju-tršnjem prestolnem govoru svojo željo, naj se nemudoma reši gospodarstveno vprašanje. Primankljaj se je zmanjšal na neznatno vsoto s štedenjera. Od davkoplačevalcev se ne bodo zahtevali nobeni novi davki več. V Afriki se bo držala vlada mej določenimi mejami; posadek ni potreba pomnožiti. Kralj bo zagotavljal dobre razmere do vseh držav, vzlasti pa do Anglije, in" da je evropski mir zagotovljen posebno s trodržavno zvezo.
Nemčija. Kakor kaže, pričel bo nemški državni zbor že koncem tega tedna božične praznike. Se prej pa se bode razven prvega branja o proračunu rešilo tudi branje o predlogu davkov na sladkor. — V Berolinu se govori, da bode minister Gossler odstopil; zakaj navstalo je nekako nasprotje med cesarjem in njim zaradi nameravane preosnove šol. Gosslerju nikakor ne dopade cesarjevo načelo, naj se iz vseh šol umakne humaniteta narodnosti, ki bodi jedina podlaga vzgojevanju nemške mladine.
Francija. Časnika „Monde" in „Univers" objavljata pismo kardinala Rampolle, katero je bil pisal onemu škofu, ki je bil povprašal papeža, kako meni o Lavigeriejevem nazoru glede republike. Ram-polla pravi, da nima katoliška cerkev ničesar v svoji ustavi in svojih naukih, kar bi ugovarjalo tej ali onej vladi. Apostolska stoiica ne čisla samo državljanskih oblastij, marveč je ž njimi celo v diplomatični zvezi. Ako ni posebnega vzroka, naj se verniki vdeležujejo javnih zadev, da bo blagotvorni vpliv svete jere pospeševal blagostanje naroda.
Španija. Pri zadnjih državnih volitvah v Španiji so konservativci posebno sijajno zmagali. Volitve so se vršile v 49 provincijah in ministerski
Tudi Bofek z Ledkova je bil vesel te nade. In potem, Eliška, potem spoji duhovnik naše i kandidatje so prodrli z večino v 42 provincijah.
r tra/ini fvek'f\ ^ rnlr/^l m	»via^ in cficnil
Kazven v Madridu, baragosi m Valladohdu je zma-
roke k večni zvezi," rekel je mladi mož in stisnil roko svoje zaročenke.
„Za nekaj časa bo boj minil in nihče se ue bo veselil mira tako, kakor ti in jaz."
Žižka je pustil za seboj Pilzen, ker ni upal obkoliti dobro utrjenega mesta, ki je hranil mnogo vojakov, in se je približal naravnost Radinjam. Nikdo se ni nadejal tega naglega napada. Pod gradom se je razstavila njegova vojaška moč in obleganje se je pričelo. Grad je sicer na strmo skalo po.stavljen in ima mnogo stolpov, močno zidovje, ali vojaškemu izvežbanju, vstrajnosti Žižkovi in njegove vojske ustavi se težko.
Obleganje že traja dva dni in Žižka je prisegel, da ne zapusti tega mesta, dokler ne zasadi svojega prapora na najvišje mesto grajskega stolpa.
,Naj veje odtod prapor s kelihom; naj ga vidi polovica Češkega in ve, da slepi Žižka še živi, da še vlada s svojo desnico, dokler vodi svoje polke k zmagi. Naj se ne vesele, da so že premagali slepega Žižko!" zaklical je Žižka in pokazal s tem trdno nado, da hoče premagati Radinje.
(Dalje sKdi.)
gala konservativna stranka v vseh druzih glavnih mestih. Vsega vkupe je izvoljenih 212 konservativcev, 93 udov opozicijonalne stranke, mej katerimi je 13 karlistov; posibilistje imajo skoro toliko sedežev, kakor fuzijonisti. Tacega vspeha se pač niso nadejali konservativci. — Kakor utegne že znano biti, vršil se je letos v Saragosi zbor španjskih katolikov. Pri tej priliki so bili poslali katoliki adreso na papeža Leona XIII. Na to adreso je sveti oče preprijazno pismo poslal saragoskemu knezoškofu, v katerem izraža na kongresu zbranim katolikom najtoplejšo zahvalo, da so se tako potezah za pravice katoliško cerkve.
Luksenburg. V prestolnem govoru povodom svoje pri-^ege je govoril veliki vojvoda Adolf o velikih zaslugah umrlega nizozemskega kralja Viljema III. za svobodo in razvoj Luksenburškega, katero mu bode za to veduo hvaležno. »Kralji umirajo, narodi ostanejo. Narod in knezi se bodo hvaležno spominjali pokojnega kralja. Ustava ia Dostave so me pozvale na prestol. Ob jednem sprejmem vse vladarske dolžnosti ter prosim, da me v njih doseifo podpirate z zaupanjem in nakloDjenostjo svojo. Hvalim Boga, da mi je dal v moji veliki starosti priložnost posvetiti moje moči domovini". Na to je veliki vojvoda prisegel ter naposled zaklical: »Živela velika vnjvndina!'
Anglija. Irska stranka se je razcepila. Iz Londona namreč pišejo 6. t. ra.: Večina irske stranke je izvolila na posebnem shodu Mac Carthyja za svojega predsednika in sklenila izvoliti odbor, obstoječ iz osmih udov, kateri naj bi podpirali imenovanega predsednika. Manjšina je sprejela resolucijo, v kateri izraža svoje obžalovanje, da se Gladstone brani formelno izraziti svoje nazore ter je potrdila volitev Parnella za svojega predsednika. Irska stranka je torej razcepljena na dve polovici, kar ji pa izvestno ne bo koristilo v dosego teženj irskega prebivalstva.
Izvirni (iopisi.
z Dunaja, 10. decembra. *) Drugi občni zbor tukajšnjega »podpornega društva za slovenske visokošolce" vršil se je v „h6telu royal" ob mnogobrojni vdeležbi; tudi zastopnikov duhovniškega stanu bilo je nekaj navzočih.
Gosp. predsednik Navratil pozdravi imenoma nekaj novih udov, tako g. dr. Fr. Sedeja, g. župnika Jančarja, g. Tomšiča, katerega smo po opravilih nujno zadržanega nekaj časa v naših družbah pogrešali, in druge gospode.
Radostno vzame zbor na znanje, da se društvo veseli najvišje naklonjenosti Njih Veličanstva, našega cesarja, ter šteje dva slovenska škofa svoja ustanovnika ; po prisrčnem pozdravu vsega zbora preide k drugi točki dnevnega reda, k poročilu tajnika.
Tajnik gospod Jereb javi, da bode ono, kar je društvo od prvega občnega zbora do konca državnega leta 1890 doživelo, opustil, ker je že itak iz prvega tiskanega poročila znano; dalje dostavi besedam g. predsednika, da so poleg Nj. ekscelence prevzv. škofa ljubljauskega in mariborskega še drugi visoki duhovniki, n. pr. velečast. g. lakromski opat, velečast. g. tržaški prošt, velečast. gosp. novomeški prošt itd., kakor sploh velečast. duhovščina društvo kaj izdatno podpirali, ker od gmotnih podpor, katere so društvu v stoinpetih slučajih došle, bile so triindvajsetere, navadno \>'čje svote, iz duhovniških krogov.
Z veseljem se jemlje na znanje, da se je tudi ženski spol, — poleg drugih posebno gospa Mur-nikova v Ljnbljani in gspdč. Pajničeva v Novem Mestu, — za drnštvo zanimal, in to zanimanje z nabiranjem precejšnjih svot dokazal.
Med drugimi poverjeniki odlikovali so se posebno dijaki; tako v Trstu gg. Abram in Skočir, ua Vrhniki g. Kotnik in drugi. Po krajih bila so poleg Ljubljane za društvo najrodovitnejša mesta: Kranj, Vrhnika, Ljutomer; tudi velik del naše ožje domovine, kateri se je lani društvu celo odtegoval, dal nam je letos dva ustanovnika in več podpornikov, namreč Goriško. — Vivant sequentes!
Zabeležiti moralo je društvo tudi žalostnih dogodjajev, ker v teku leta odmrli so mu trije zvesti podporniki gg.: Lapajne v Idriji, Kotnik na Vrhniki in Gabršek na Vranskem. Naj v miru počivajo!
Tudi Vas, gospod vrednik, oziroma Vašega cenjenega lista, spominjal se je poročevalec hvaležno poleg drugih slovenskih listov, katerim gre skoro največ zaslug, da društvo tako čvrsto napreduje. Iskrena hvala Vam, ki se s peresom za narodove pravice in njegov napredek bojujete!
Število rednih udov znašalo je 80, vseh dosedanjih ustanovnikov 25, skupaj 55. Podpore delile 80 se sedemindevetdesetkrat, največkrat vseučiliškim slušateljem.
Dalje poroča g. Pukl kot blagajnik o društvenih troških in dohodkih; po tem imelo je društvo vseh dohodkov 1226 gld. 30 kr., ter izdalo s podporami 693 gld., na drugih troških 38 gld. 94 kr.; konečnega premoženja je 2144 gld. 98 kr., Budol-fova srečka vredna nom. 10 gld. in nekaj obrestij.
Po poročilu g. Svaršnika kot revizorja vršile flo se volitve v odbor, ki se je pozneje tako konstituiral: Ivan Navratil, predsednik; prvi podpredsednik: dr. Pr. Simonič ; drugi podpredsednik: dr. Mirko P loj; prvi blagajnik: velečast. g. dr. France Sedej; drugi blagajnik: Jakob Pukl; prvi tajnik: Janez Jereb; drngi tajnik: dr. Karol Štrekelj; odborniki: dr. Alojzj H o m a n, dr. Matija Murko, Ivan Luzar.
V isti odborovi seji sklenilo se je ustanovnino na 2000 gld. povišati, ter se je zato za 2200 gld. nom. vrednosti majske rente nakupilo.
Blagovoljni darovi naj se pošiljajo blagajniku velečast. gosp. dr. Francetu Sedeju, ces. in kr.
*) Poročila o obfnem zboru podpornega društva nismo objavili, ker ^a nismo — prejeli. Kje tiči vzrok? Op. vred.
dvornemu kapelanu, vodji ^Avgustineja", Vien, L, Angustinerstrasse 7.
Rim, 5. decembra. (Bazne novice.) V proslavo štiridesetletnega vladanja avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki se je slovesno praznovalo dn^ 2. decembra 1888, so ustanovili načelniki zavoda 8. Maria deli' Anima, kojega pokrovitelj je avstrijski cesar, za vse čase slovesno službo božjo s Te Deum »pro incolumitate et prosperitate Sacrae Majestatis Suae, pro regnante Imperatore Austriae et Hungarie Rege Apostolico nec non pro tota au-gustissima domo imperiali Austriaca". Tudi letos smo dne 2. decembra imeli to slovesno službo božjo, katere se je vdeležil avstrijski poslanec in mnogo v Rimu bivajočih Avstrijcev in Nemcev.
Francoski in angleški listi vedo mnogo poročati o bližnjem konzistoriji in o novi papeževi okrožnici, ki ima temeljito in vsestransko razpravljati socijalno vprašanje; tudi pripovedujejo o posebnem zboru kardinalov, ki se peča s socijalnimi vprašanji ter jih skuša rešiti v smislu in po načelih katoliške veie. Konzistorija v kratkem ne bo, ker ni niti deset škofov po celem katoliškem svetu, katere papež potrdi. Tudi o novi okrožnici, ki ima razpravljati socijalno vprašanje, ni v vatikanskih krogih nič določno znanega; gotovo pa je, da ni nobenega posebnega odseka, kjer bi se kardinali bavili jedino z reševanjem socijalnega vprašanja.
Irska škofa Logue in 0. Dogbatj sta po želji papeževi prišla v Rim na razgovor o zamotanih irskih zadevah, vzlasti da dobita določno navodilo, kaj storiti škofom glede na Parnellovo afero.
Za poznanjsko nadškofijsko stolico se govori, da bo kmalu imenovan nadškof in sicer se zatrjuje, da bo rodom Poljak, kar je jedino pravično in koristno za cerkev in za škofijo.
Gregorijansko vseučilišče je imelo dne 26. novembra veliko šolsko slovesnost pod predsedništvom kardinala Maselle. Na teologičnem oddelku je bilo imenovanih 38 doktorjev, na filbzofičnem oddelku 43 in sicer 14 tudi iz Collegium Germanicum, med njimi sta tudi naznanjena, kakor že omenjeno, Slovenca Ušeničnik in Koren. — Dan pozneje je imel jednako slovesnost rimski seminar (Apollinar) pod predsedstvom kardinala Parochi-ja, pri kateri so bili trije kapelani deli' Anima imenovani doctores juris canonici.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval za cerkev v Dhoršah na Koroškem 60 gld., Švabečanom in Dobjanom, katerim je toča naredila veliko škodo, pa 300 gld.
(Državni zbor.) Kakor poroča ,Presse", določilo je predsedništvo državnega zbora zadnjo letošnjo sejo na danes teden 18. dan t. m.
(O položaju) so razni listi pisali, da utegne grof Taaffe v kratkem odstopiti in da mu bode naslednik kak odločen nemški liberalec. Kakor pa čitamo v nekaterih zanesljivih listih, ne bode se levičarjem še tako hitro spolnila njihova želja. Tako je namreč grof Hohenvvart dne 7. t. m. v klubu desnega centruma zatrjeval, da vlada ne bode odstopila in bode grof Taaffe vodil tudi prihodnje dr-žavnozborske volitve.
(Preč. g. Ivan Legat,) katehet na državni gimnaziji v Trstu, bil je od presvetlega cesarja z odlokom z dne 2. decembra t. 1. imenovan kanonikom stolnega kapiteljna v Trstu.
(Nemška nestrpnost.) Koroški poslanec Hock in tovariši so v predzadnji seji državnega zbora in-terpelovali poljedelskega ministra, zakaj je bil c. kr. tajnik kranjske kmetijske družbe, g. Gustav Pire, poslan v Celovec, da je na shodu katoliško-politič-nega in gospodarskega društva govoril o živinoreji? — V resnici nestrpni so naši Nemci I Popotnega učitelja za kmetijstvo na Koroškem nimajo, in vendar so tudi koroški kmetje potrebni pouka o živinoreji. Da pa je gospod govoril v slovenskem jezika, je povsem naravuo ker gotovo polovica slovenskih kmetov na Koroškem ne zna nemščiue.
(§olo 80 zaprli) zaradi davice v Trbovah pri Smledniku. Umrlo je nekda že več otrok za to boleznijo.
(Ubožne nčenke mestne dekliike šole pri sv. Jakobn v Ljnbljani.) Tukajšnjo osemnzredno mestno dekliško šolo obiskuje veliko zelo revnih učenk celo z barja in iz mestnega loga. Ubogi otročiči slabo oblečeni že vsi premrazeoi v šolo pridejo in ker so predaleč doma, čez poldne v šoli Čakajo popoldanskega pouka. Blaga gospa voditeljica je zato v do*
govoru z učiteljskim osobjem te šole sklenila tudi letos T mrzlih zimskih mesecih tem revnim učenkam preskrbeti kaj gorkega kosilca. Gotovo bo vsacega, kdor ima kaj srca za ljubo pa tako ubogo mladino, veselilo slišati, da od 1. decembra že dobiva vsak šolski dan do 70 ubogih deklic košček kruha in skledico gorke brane, in to bode trajalo do aprila. Naj bi tedaj prav mnogo dobrotnikov in dobrotnic, katerim se uboga mladina smili, gospo voditeljico podpiralo v njenem blagem, človekoljubnem podjetji ! Vsak še tako mil darček bo kaj dobro obrnen io samemu Bogu posojen!
(Obrtni ponk.) Osrednja komisija za obrtni pouk je imela v torek sejo pod predsedstvom sekcijskega načelnika grofa Enzenberga. Navzočne je pozdravil minister, povoljno se izrazil o obrtnih šolah in obljubil še nadaljno podporo.
(Izdavanje letnih vozovnic.) Izdavanje letnih vozovnic ali voznih listkov za vse črte c. kr. državnih železnic, na kojih je osebni tarif z dn^ 16. junija 1. 1890. v veljavi in stanejo za I. razr. 300 gld., II. razred 200 gld. in III. razred 100 gld., izvršuje v zastopništvu c. kr. generalnega ravnateljstva c. kr. železniško obratno vodstvo v Beljaku, vendar se dobivajo te vozovnice ali vozni listki tudi s posredovanjem postaj. Naroča se pa te vozovnice ali vozne listke pri napominanem c. kr. železniškem obratnem vodstvu v Beljaku, in pridejati se mora naročbam fotografija (v obliki vizitnic) in dotični znesek frankovane.
Raznoterosti.
—	Nesreča na Donavi. Iz Požuna se poroča: Pri Doborgoci (pod Požunom) je utonil dne
4.	t. m. parnik, na katerem je bilo več tisoč stotov sadja. Ljudje so se vsi rešili.
—Proti socijalnim demokratom. Miin-sterski škof, dr. Dingelstaed, opozarja duhovnike svoje škofije, naj se seznanijo z nauki socijalnih demokratov in glavnimi težnjami njihovih voditeljev, da bodo mogli vsegdar jasno in določno kazati vernikom pravi cilj socijalistovskih agitatorjev in njih nasprotovanj proti krščanski nravnosti in veri.
—	Sneg v Algiru. Iz Orana se poroča dne
5.	t. m.: Železnični tir Meheria-Saida je zimeten. Sneg )e 60 centimetrov debel; promet je ustavljen.
—	50.000 litrov špirita v Donavo. V Budimpešti je začelo dne 27. t. m. v nekej tovarni goreti. Unel se je bil špirit, ker je bila menda počila cev. Naenkrat je bilo vse v plameuu. Gotovo
j bi bila pogorela vsa tovarna, ko ne bi bili izpustili po kanalu vseh 50.000 litrov špirita v Donavo. Tovarno so le s tem oteli požara, da je ves špirit iz-I tekel iz kotlov.
I — Katoličanstvo na Danskem se kaj ! lepo širi. Nedavno se je osnovala v Kodanji bratovščina sv. rožnega venca, ki je procvitala do 15. stoletja, potem pa bila žrtva protestantizma. Priredili so zatorej veliko javno procesijo, ki je napravila silen vtis na ljudstvo. Kakor se sliši, utegne se v kratkem uvesti tudi red oo. benediktincev.
—	Prostozidarji smrtni sovražniki sv. cerkve. Kako silno si prizadeva prostozidarstvo uničiti sv. vero med priprostim ljudstvom iu s tem vzgojiti in razširiti socijalizem, kaže okoliščina, da se je osnoval v Gentu prostozidarski odbor, ki obeta vsakemu delavcu 100 frankov, ako ne pusti duhovnika v smrtni bolezni do sebe in določi, da ga po smrti brez cerkvenih obredov pokopljejo.
—	Monte Carlo brez Rusov. „Le Jour" poroča, da je ruski car prepovedal svojim podložnikom igranje v Monte Carlu. Car je namreč previdel, da mnogi ruski plemenitaži zapravijo v imenovani zloglasni igralnici vse svoje premoženje.
Narodno gospodarstvo.
Koliko koristijo naprave za osuševanje in oviaževanje.
Spisal kulturni inžener A. (\dtž.
(Dalje.)
Voda ima, kakor je znano, nekako petkrat večjo gorkotno kapaciteto, kakor vsaka vrsta zemlje; z umetuimi oviaževanji se torej zmanjšajo in poravnajo stopinje nočnega izpuhtevanja, in tako tudi za poljske rastline tako škodljivi »ekstremi" zemeljske toplote in zemeljske suhote.
Razne rastline potrebujejo razno množino gorkote za ratvoj; tam, kjer dobivajo rastline potrebna zemsko gorkoto vsled večje solnčne moči. torej proti ravniku, je treba manj skrbeti za dovažanje vode, kakor pri nas.
Važno tedaj za ugodno rast žitnih rastlin je, kakor omenjeno, da se znižajo škodljiva na.sprotja zemeljske toplote, oziroma nočno izpuhtevanie zemeljske gorkote, ki se hitreje ali počasneje vrši. in tako tudi ž njo združene zemeljske vlažnosti. Ta nasprotja so v južnih krajih, vsled večjega solnč ega pripekanja, vedno večja, kakor pri nas, izvzemši slučaj, ko bi se vsled neprestanih vetrov iu krajevnih izpremčmb tudi nasprotja predrugačila.
Ta nasprotja so zlasti tudi v peščeuib krajib, ki se hitro r»z>rrejejo, večja, kakor v ilasti zemlji, ki Ima več vodu v sebi.
V	nižjih stopinjah širine in rahlih, lahkih vrstah zemlje noših krajev bila bi pa pomnožitev gorkotne vsote nepotrebna, da, nekaterim kulturnim rastlinam celo škodljiva; zato velja v takih okolnostih pravilo, da uaj se nasprotje med soinčnim ogretjem zemlje in nočnim izparvanjem gorkote in vlažnosti poravna in vpliva na časovno razdelitev ogrevanja, to je, naj se kraji, kjer se goji poljedelstvo, po noči ogrevajo in o vročih dnevih ohlajajo. Obe nalogi se morete izvršiti le z napeljevanjem ali pa odpeljevanjem vode, kajti voda se po dnevu segreje na soincu tako močno, kakor n. pr. peščeua tla ua jednakem kraji; po noči pa oddaja muogo počasneje hranjeno gorkoto od sebe, kakor se vrši to zlasti pri nepokritih, lahkih vrstah zemlje. Ako torej napeljemo n. pr. peščenim tlom o gorkih dnevid vode, se s tem tla shiade, med tem ko bodo v nasprotnem slučaji, če se po noči voda napelje, ista tla imela višjo toplino, kakor pa bi jo imela brez napeljane vode. Seveda se voda ne sme nikdar opoldne napeljevati, to je, o vročem času dneva, ker je tako brzo ohlajenje razgretih tal poljfkim rastlinam navadno škodljivo ; zato pa tudi ne smemo za umetno ovia-ževanje nikdar rabiti globoko stoječe talne vode (Grundwasserj in tudi ue vode, ki se izgublja v zemljo (Sickervvasser).
V	nasprotju z rahlimi vrstami peščenih tal vpliva pri takozvanih ,mrzlih" zemeljskih vrstah zlasti stoječa podzemska voda hladilno, vsled česar so tudi vsote gorkote teh zemeljskih vrst v največ slučajih manjše od onih pri peščeni zemlji; kajti dobro je treba razločevati, kar se tiče ogrevanja zemlje, pod zemljo stoječo vodo. ki je manj podvržena solnčnemu vplivu od žive vode potokov in rek.
Ce tudi so v takih mrzlih ilovnatih tleh toplotna nasprotja manjša, kakor v rahlih peščenih, ima vendar umetno oviaževanje takih ilovnatih tal najboljše vspehe, vendar pa je treba, predno nape-Ijuiemo gorko dnevno vodo, podzemsko vodo raz maiati, to je, take ploskve treba kar najmočneje osušiti in je treba še posebno dobro skrbeti za raz-rabljanje zemlje, predno jo moremo oviažiti.
Z intenzivnim odvajanjem mrzle podzemske vode in rahljanjem zemlje na jedni strani, z napeljevanjem gorke vode iz potoka na drugi strani, se dajo pri takib ilnatib tleh ue le nasprotja zemeljske topline v rastlinski skorji na ^minimum" spraviti, temveč prav te vrste zemlje so, pn katenh se morejo gorkotne svote v »vegetacijskih perijodah" z napeljevanjem vode izdatno povišati, in tako se more na umeten način izdatno pripomoči k rasti in razvoju žitnih rastlin, pri čemur pa je seveda treba še jedenkrut poudarjati, da se za to nikdar ne sme rabiti mrzla p^dzemeliska voda, če nismo prej skrbeli in jo ogreli, in da tudi gorke površne vode o vročem času opoldne ne napeljujmo; kajti izkušnja uči, da le tista voda dobro vpliva na rast, ki ima blizu jednako toplino s tisto plastjo zraka, ki je zemlji najbližja.
Umetna oviaževanja v južnih deželah imajo, ne gledč na gnojilne snovi, ki so v vodi, glavni namen samo ta, da ovlažijo tla, dočim ima tako oviaževanje pri nas dvojni namen, namreč: zemljo o suhih ča&ih ovUžiti, potem pa nadomestiti manj intenzivno ogrevanje solnčno.
Ako torej napeljemo o času, ko se rastline razvijajo, n. pr. rastlinam za klajo, namesto 1 litra v sekundi in na vsak hektar 2 litra nadtalne vode, poznala se bode povečana gorkota zemlje, provzro-čena z drugim litrom, v obilnejših pridelkih; ako pa napeljemo na te prostore namesto 2 litrov vode 3 ali 4 iitre, rušili bodo pridelki v istem razmerju, dokler ne pridemo z množino vode do one meje, kjer voda rasti škoduje iu bi poljski pridelki morali pešali.
To pomnoževanje ali pomanjševanje žetvenih pridelkov, provzročeno vsled napeljevanja vode, ima svoj povod jedino le v ogrevanju zemlje vsled napeljane vode, oziroma v pomanjšanju ali pa odpravljanju nasprotij v vegetacijski skorji, med tem ko nasprotno voda svoj učinek izgubi, ako so tla pre-napojena in se od časa do časa popolnoma oblade.
S tega stališča prihajamo torej do zakljuHa, da bi umetna oviaževanja polja in travnikov v naših stopinjah širine iiaimani prav tako koristna b la, kakor v nižjih stopinjah širine, samo da potrebujemo mi več vodn pri oviaževanju, kakor pa n. pr. v Indiji. Kitaju ali Italiji.	Dalje sledi.)
Tel«)?raiiii.
Dunaj, 10. decembra. Cesar je počastil po včerajšnjem dvornem obedu navzoče ministre in vse avstrijske, ogrske in nemške odposlance z nagovori, v katerih izraža svoje iipanje, da bode imelo pogajanje za pogodbo dober vspeh. — Danes so so pričele v avstrijskem trgovinskem ministerstvu razprave -z zastopniki onih obrtov, katerih se tičejo jieraške terjatve.
Dunaj, 11. decembra. „Wiener-Zeitung ' je objavila naredbo notranjega ministerstva z dne 8. t. m. o Kochovem zdravilu, da smejo namreč le načelniki bolnišnic in diplomirani zdravniki rabiti zdravilo, ki pride iz krajev, katerim je pruska državna uprava v to dala dovoljenje, iu sicer do preklica. Ambolatorično zdravljenje brez gotovega zdravniškega nadzorstva je prepovedano, zapovedana so natančna naznanila, privatni zdravniki morajo naznaniti oblastvom vsako zdravljenje, istotako morajo se naznaniti slučaji smrti in če so se pripetili v zavodih ali ob zasebnem zdravljenju.
Zagreb, 10. decembra. Pri nadaljni generalni razpravi o proračunu je govoril danes poslanec Frank proti proračunu. Govornik je kazal, kako osodepolna jo za Hrvatsko sprava z Ogrsko.
Berolin, 10. decembra. „Xordd. Allg. Zeitung" potrjuje, da je ruska vlada dovolila nekaterim nemškim častnikom bivanje v Kazanu, da bi se priučili ruščini.
Madrid, 10. decembra. Španske čete so sijajno zmagale upornike na Karolinsketu otoku Ponapp. Sovražnika so z velikimi zgu-bami razpršili._
TrenieiiMko N|>4»ro^*il<9.
l>iinatMka borza.
(TelegratlAno poročilo.) 11. deeeiiibr*.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka)	S8 gld. 90 kr.	
Srebrna , 5% „ 100 , . I«*	88	, 95 .
5% »VBtr. zlata renta, davita prosta . . .	107	. 75 ,
Papirna renta, davka prosu......	102	. 05 »
Akcije avstr-ogerske banke......	982	
Kreditne akeije .......	303	„ _ „
London ...........	115	n 10 „
Srebro .............	—	
Francoski napoleond.........	9	n n 1
Cesarski cekini ...........	5	„ 46 „
Nemške marke	.56	, 52«;,,
Tujci.
9. decembra.
l'ri	Vitez Kal enegger, c. kr. ministerijalni
podtajnik; Nemeezek; Kahn. trgovec, z Dunaja. — MikuS, okrajni sodnik, iz Lazev. — Huelilor, iz Trsta. — Hrunsen ii Slov. Uistriee. — Tropper, stavbeni mojster, iz Gradca. — Bleck, trgovec, iz Monakovega.
s' i crt

i
1		Stanje	Veter	Vreme	"t ■gs; s ■g
opazovanja		trmkonier. | toploroan T mm 1 pf> C.lliin			
10	fT^u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvee.	740-7 1 -4 6 738	4 —2 2 739	3 —6 4	fl. svzh. ! del. jasno jasno „ ; del. jasno		0 00
M. 4<VC\..	It/«/	\J 1	ni	J'«'^«*«
Srednia temperatura —4'4°, za S S' pod normalom.
Preobleke.J
(.e.^M^ PoDraViii
LMikusch,
tovarna dežnikov, ' Ljubljana, Mestni trg 15.
mm.

Uradne [in trgovske
KOVERTE
s Drmo priporoča
iKAT.TiSKABMi
v Ljubljani.
Premija t a svetovni razstavi v Londonu 1862, Pariza 1367, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
NalouMki kriluMti klavir, pianine (62-48)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — WiHi. Mayer na Dunaji za iiSO gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld., 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 3,50 gld. Izposojilo klavirjev za ua ^želo pod naj-ugodnejiiml pogoji.
Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.Thieifelder, Dunaj, Vil., Burggasse7l.
št. 9211.
E^azglas.
(3-2)
.5b .
50 .
pogoji.
Dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 20. marca t. 1. št. 0211 oddajo se zdaj v svrho zgradbe deželnobranske vojašniee s postniiiskimi poslopji vred
mizarsko, ključavničarsko, steklarsko in pleskarsko delo
razvrščeno po obrtnih skupinah po jednotnih cenah.
Za oddajo tega dela razjiisuje sc pismena ponudben;i obravnava
do dne 10. decembra 1890. I. dopoldne.
Posamezna dela proračunjena so tako-le:
a) mizarsko delo, vendar izvzemši tla iz mehkega lesa in vse delo v barakah za moštvo, na	13.:305 gld. .33 kr.
/v; ključavničarsko delo na......7.820
C) steklarsko delo.........2.114
r/;pleskarsko delo.........2.701
Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni, črteži itd. so na razgled v pisarni deželneg^a stavbinskeg^a urada v deželnem dvorci št. 2 v gosposkih ulicah v navadnih uradnih urah.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 19. decembra t. 1. do 12. ure dopoldne vložč pri vložnem zapisniku deželnega odbora v deželnem dvorci v 1. nadstroigi.
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: .,Ponudba za .... delo pri zgradbi deželnobranske vojašnice s postranskimi poslopji vred v Ljubljani."
Vsaki ponudbi se mora {iriložiti 5^0 jamčevina dotične zgorej navedene cene. bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali ljubljanske mestne hranilnice, ali v avstrijskih državnih pismih po kursni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da mu je znano zgorej omenjeno delo ter da se pogojem podvrže. — Uzorci za mizarsko in ključavničarsko delo shranjeni so na stavišči ter so na razgled ponudnikom, kateri morajo v svojih ponudbah izjaviti, da so si ogledali in da jim je znano stavišče, kakor tudi uzorci.
Ponudniki naj razločno zapišejo s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen tor naj svoji ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena.
Deželni odbor si pridiinje pravico, izmed ponudnikov po svojem {ireudarku izbrati si podjetnika ne gledč na to, koliko odstotkov kdo odjenja ali pa tudi razpisati novo obravnavo. — Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. — Glede varščino (kavcije) opozarjajo se ponudniki zla.sti na ^ 8 splošnih pogojev.
Ocl cleželiie^fa o<ll>oi'a
v Ljubljani dnč o. decembra 1800.