PRIMOR DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIM O..R «f E Uto 2 ŠtBV AH - Hfina 4 - llrs Poštnina plačana v gotovini MBV. q.iJ bend lil e Spedizione in abbon. poatale TRST, sobota, 5. oktobra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, at.: Ur. 93808, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Nismo !e izrekli svoje zadnje besede. Pokazali smo razumevanje, od mnogočesa smo odstopili. Pripravljeni smo Se naprej delati za sporazum. Toda ako bi Trst dobil statut, ki ne bi upošteval demokratičnih načel, določenih v sklepu sveta ministrov za zunanje zadeve, Jugoslavija ne bi mogla dati svojega pristanka. MOSA PIJADE Kdo: guverner li ljudstvo? S sprejetjem francoskega kom-miznega predloga, naj bi bilo ko vprašanje končnoveljav-oiložcno ad acta. Običajnih S**ot> pri s-prejemanju važnih Klepov profl 6 naj bi tudi v teni frtoieru pričalo, da sta Anglija " inierika pobornika za svetov-** »lir, oz. da sta v tem primeru * Interesu svetovnega miru po-Slaba luč pada torej s ta-0 Politiko, ter s Hearstovimi in mehovi na preglasne evečne nezadovoljneže» in "*°Urance»: slovanske države — škodni blok*, katerim naj po-^tafcem ne bi bilo prav nič do **»*rjanfa svetovnegaimiru in ®(«Or tipično zapadno - demo-^dtska ne bi bila vsled svoje ^tajnosti niti vredna diskusije, Be bi imela tolikšnega pomena, bi predstavljala težke zgo-Snske odgovornosti, ne samo j*»efcatere državnike ali države, ?šVe6 za vso svetovno javnost. 10 Pa s« je primerila na mi->^v*i konferenci, kjer naj bi **tPor1Zi pogoje za resnični in "dini mir v svetu. Ustvariti sve-mir pa jasno ne pomeni krivico doslednemu borcu fašizmu in prebivalstvu svo- 'nsga ozemlja — o krivici prt-r>kem.u ljudstvu ne govorimo ali kateremu koli drugemu svo-^°ljubnemu narodu v svetu. R°mprornisni predlog Francije * Načelih statuta za svobodno ^ditilje je Se drugi predlog take * njene strani na mirovni /Verenci, Po prvem bi se mor-Pri nas Se naSel kak lahko-!*r,lei, ki bi verjel, da je bil prvi K "loosfci predlog rezultat neto-sfc» francoske zunanje politi-> fci naj bi igrala vlogo posredi-med «ekstremisti». Toda z r'lffi»i predlogom je postalo tyr hajvečjemu naivnežu jasno, da j*114 najbrže ne more biti tako. S; •to •St predlog je v svojem bistvu prvemu, saj vsiljuje prebi- mi svobodnega ozemlja no-šudo krivioo. Francija potem- K e»i ni odigrala vloge posred-, ai temveč je zaigrala s svo-1,1 predlogom karto, katero so Predstavniki trustov in karte-* vi taktičnih razlogov vročili. izvira torej navduSeno s 'Sanje rok predstavnikov An-. i» Amerike in njunih tra-htov ali bolje — lutk. Odtod l^duSen zagovor francoskega rprorrilsnega predloga iz ust ®1/mesa; ki prej ni tmogel po-"*»« tu ®»eitltat vsega tega jasno ne . • biti' pozitiven. Komproml-j, Predlog Francije (rečemo r®n<*Je, ker se je ta terminus uJ^Puoulo dvanajstih točk na ,®®ffi kolonialnih načel za «de-lj ^dtibno primesjo* — 2e uve-mora nujno diiati tako, i **<* začinili svoja predloga in Amerika ob podpori Hh zvestih*. v statutu so nam dokar L‘ *» to drži in so tako podprle predhodne ugotovitve. y ^ nekaterih točkah so posta- l. Prebivalstvo svobodnega o- l^ia p odvisnosti od guverner- ilj*1* položaj kolonialnih Ijud- ^' Res, da ljudstvo kolonij ni- Sljudske zbornice» in sVlad-\ *veta*, katerega naj bi po t^^ekem predlogu prva ime- V®1 Re tt*r- ki odloča in izdaja ukre- Res, da je tam samo gu- Kt? miI1 (nairaie Proti dl (<■ t, in tako tvzdržuje red •fcrbi za varnost*. Toda del t, *. kakor ga določa točka 4, 1% U(lt * «demokratično primes- * oiT ki na1 bi sluii,a kot Pesek fca,e * v bistvu ne razlikuje od Sl koli kolonialne uprave, b°do guvernerjeve pravice Vu.eVale oblast zbornice ln ^Hra svete*. K Stuverner bi tako lah- k]Sk°r določa točka 6, »Imel W, Ptevlco predlagati zakone ^ Gornici in prepreCltl, da Ija 0t5°dajne odredbe stopile v ^v°». To se je zdelo menda '^olr 9e*tavljalvem preveč ne-'ij g Etično. Zato so Se dodali °tbi, «da bo guverner mo-Varnostnemu svetu, Je in a zbornica njegovo mne-,'hn I‘rlP°roč,lo ne bi sprejela*. Kko Si 'Ju*. t(lk Pa bi lahko, kakor iz-irvcga dela 6. točke, ■ in preprečeval — torej °1 uveljavil tsvoje mne-K^Poročilg* ter Sele potem !n ^“rnosfnemu svetu. ? Pot,° Ve’ v kolikem času bi U 0 bi* Varn09fni »vrt sestal S« ^ *® *«*tal le zaradi trža-tbrkal iSodl basom pd bi lahko jt®uberner, *če ne bt bilo Po godu*, mirne duie, j Pravicmni*. kot pravi ‘ b: bila to njegova V«! POSPEŠENO DELO NA PARIŠKI KONFERENCI Kljub ogromnim žrtvam Jugoslavije skušata ameriška in angleška delegacija znižati njene upravičene reparacijske zahteve in Ščitita napadalca Pariz, 4. — Čeprav je bila s sprejetjem trlaakrga statuta odstranjena velika mora, ki je ležala nad mirovno konferenco, bo prišlo še do živahnih diskusij o tem vprašanju v plenumu mirovne konference in kontno v svetu zunanjih ministrov, ki bo moral dokončno preučiti vse sklepe po zaključku mirovne konference. To je tem bolj važno za vprašanje tržaškega staiuta, ker je Sovjetska zveza, kakor je znano, glasovala prati tako zvanemu «kompromisnemu» francoskemu osnutku statuta, ki ni bil soglasno sprejet v političnem odboru za Italijo, ampak samo s preglasovanjem. Vsi sklepi sveta zunanjih ministrov pa morajo biti sprejeti soglasno. Sovjetska zveza nikakor ne misli ostati pri odboro-vCh sklepih, ki so bili izglasovani proti njej. To je tudi povedal danes sovjetski delegat v pravni komisiji, ko Je zanikal veljavnost besedil, o katerih ni bila dosežena so- glasnost, rekoč, da- jih bo ponovno predložil v pretres plenumu mč-rovne knference pri razpravi o mirovni pogodbi z Italijo. Zaradi stiske časa vsi odbori mrzlično delajo v treh časovnih skupinah. V zadnjih 36. urah so imeli delegati samo 3 ure počitka, ko je počivalo vse delo v odborih in komisijah. Trije odbori delajo zjutraj, trije popoldne in trije ponoči. Vsi odbori in komisije skušajo zaključiti svoje delo jutri ali najkasneje v nedeljo zjutraj, da bi lahko plenum konference začel 5. oktobra s pretresanjem odfcorovih zaključkov, kakor je bilo določeno. V nedeljo bo plenum konference sklepal o osnutku postopka za zaključno obdobje konference, ki so mu ga predložili Štirje zunanji ministri. V zaostanku je nekoliko gospodarska komisija za Italijo, ki je dobila od tajništva konference opomin, naj pospeši svoje delo in naj ga zaključi še danes. Jugoslavija ne bo zahtevala od Bolgarije nobenih reparacij Odbor za Bolgarijo je sprejel vojaška določila pogodbe z 15 glasovi proti 6. General Slavin je ostro nastopil proti temu sklepu rekoč, da je bil postopek nepravilen in da je bilo poročilo potvorjeno. Angleški delegat ga je zavrnil, sklicujoč se seveda na dosčženo-dvetretjin-sko večino. V gospodarskem odboru za Balkan se je bolgarski delegat Stefanov pritožil proti fantastično visoki vojni odškodnini v znesku 985 milionov dolarjev, za katero ga terja Grčija. Dejal je, da Bolgarija ni vojaško napadla Grčija In da so vso škodo v tej državi povzročile nemške čete. Nasprotno pa so bolgarske oblasti izvršile tod mnogo popravil in novih zgradb. Bolgarija pa tudi ni sposobna plačati tako visoke vsote, ker se je njena gospodarska moč zmanjšala za 85%. Končno je bilo sklenjeno, da bo Bolgarija plačala Grčiji le 150 milionov dolarjev odškodnine iz tekoče proizvodnje v roku 6 let. Na koncu se Je bolgarski delegat zahvalil jugoslovanski delegaciji, ki mu je izjavila, da Jugoslavija ne bo zahtevala od Bolgarije nobenih reparacij. Reparacljska komisija j za Italijo y gospodarskem odboru za Italijo je bilo rešeno vprašanje podmorskih brzojavnih vodov, ki Jih ho odstopila Italija Jugoslaviji. Sprejet je bil jugoslovanski predlog, po katerem bodo postali kabii, ki vežejo dve točki novega jugoslovanskega ozemlja, last jugoslovanske države. Podmorski kabli, ki pa spajajo jugoslovansko ozemlje z italijanskim, bodo last Tugoslavije Britanski poslanec o Francovi Španiji London, 4. - VZN — Britanski poslanec Ernest Davies, ki se Je pred kratkim vrnil s tritedenskega potovanja po Španiji, je v govoru, ki ga je imel snoči, priporočil, naj Združeni narodi nemudoma ukrenejo primerno akcijo, da osvobodijo Španijo Franca in falangizma. »Španski narod želi končati s Francovim režimom, toda ni v stanju storiti tega sam,* — je rekel. »Prepričan sem, da bi mogel samo takojšen peseg Združenih narodov rešiti Španijo pred državljansko vojno*. Davies Je predložil, naj bi Združeni narodi določili novo vlado, ki bi zastopala vse sloje španskega javnega mnenja izvzemši skrajno desnico. Ta vlada bi morala težiti za tem, da vzpoBtavl v Španiji svobodo, raspusti falang'zem, uvede agrarno reformo in zavre politično oblast oerkve ter pripravi pot volitvam. v mejah jugoslovanskih teritorialnih vod. V istem odboru Je bila zelo. živahna in dolga diskusija o reparacijah, ki jih bo morala plačati Italija. Avstralski delegat je predlagal ustanovitev posebne nadzorstvene komisije, ki naj nadzoruje izvršitev italijanske mirovne pogodbe glede reparacij. Temu se je odločno'Aiprl sovjetski delegat, ki je dejal, da je bil podobni avstralski predlog že odbit in je naperjen proti Sovjetski zvezi. Razkrinkal je Veliko Britanijo in ZDA, ki sta s podpiranjem avstralskega predloga prekršili sklepe štirih zunanjih ministrov, v katerih ni sledu o kaki nadzorstveni komisiji. Avstralski delegat je pa tudi odkril svo.je baterije s tem, ko je predlagal kot predsednika omenjene komisije a-meriškega delegata. Sovjeski delegat je ogorčeno protestiral rekoč, da bi to pomenilo podreditev izplače. vanja reparacij volji ZDA. Užaljen je ameriški delegat umaknil svojo kandidaturo, toda je bil izvoljen na ponovni predlog južnoafriškega delegata s 7 glasovi proti 3, 5 se je vzdržalo glasovanja in 5 jih Je bilo odsotnih. Način plačevanja Avstralski predlog po nadzorstveni reparacijski komisiji za Italijo je bil končno sprejet s 6 glasovi proti 4. Člani te komisije todo uživali diplomatske pravice, upravne stroške komisije bo plačala Italija. Komisija bo določila vrednost italijanskega tmetka, ki bo izročeno drugim državam. Določeno je tudi bilo, da bo komisija vršila v imenu Italije pogajanja z državami, katerim bodo izplačane reparacije. Sovjetski delegat je nato izjavil, da ne smatra posameznih točk za pravilno odobrene, ker ni bilo doseženo predpisano število glasov in niti ne tretjinjska večina. Tako ostane to vprašanje odprto in bo moral o njem sklepati plenum mirovne konference. . Nato je bilo sklenjeno, da bo Italija plačala reparacije z izročitvijo industrijske proizvodnje kakor tudi kapitalov. Države, ki bodo prejele reparacije, bodo morale dobaviti potrebne surovine za izdelavo industrijskih proizvodov in to po trgovskih cenah. Nato je angleški delegat predložil za države upnice sledeče vsote, ki jih bo morala Italija plačati: Abesinfji 25 milionov dolarjev, Grčiji 100 milionov dolarjev, Jugoslaviji 100 milionov dolarjev. Albaniji je pa zanikal vsako pravico do. vojne odškodnine pod pretvezo, da sl bo Albanija sama plačala odškodnino z imetki, ki jih je Italija zapustila v tej deželi. Ostra razprava o reparacijah Na Jugoslavijo se Je nato spravil ameriški delegat in izjavil, da jj zadostuje odškodnina 80 milionov dolarjev. Po njegovem mnenju bo Jugoslavija dobila izplačen del odškodnine z Italijanskim Imetjem na ozemlju, ki ga bo morala Italija odstopiti. Pristavil je še, da ti Imetki predstavljajo ogromno vrednost. Ameriški delegat je obžaloval, da ni mogel dati skupne izjave z Veliko Britanijo v tem smislu, ker komisija ni upoštevala italijanskega imetka na ozemlju, ki ga bo morala ta država odstopiti. Nato se je dvignil jugoslovanski delegat Stanoje Simič in ironično izjavil: »Sedaj pričakujemo samo še nekoga,- ki bi nam še kaj več odščipnil. Dr. Marjan Bartoš je pristavil, da so britanski in ameriški predlogi nesprejemljivi za Jugoslavijo, ki zahteva najmanj 400 milionov. dolarjev; in tudi ta vsota Se od daleč ne predstavlja vse škode, ki jo je Italija prizadejala Jugoslaviji. S tem; predlogi sta ameriška in'angleška delegacija pokazali popolno pomanjkanje čuta za moralo, pravičnost in neprlstranost. Vi pozabljate svpje obveze do nas, je dejal, kakor tudi obveze napadalcev In skušate vedno Jugoslaviji kaj odreči. Znesek odškodnine, ki so ga predložile ZDA, imam za smešen. «ZeIo se čudim, da ameriški predstavnik ni zahteval, naj Jugoslavija plača Italiji škodo!* Tudi Grčija razočarana Ukrajinski delegat Manuilski jo podprl jugoslovanske Izjave in ožigosal ameriške in angleško predloge o Albaniji in Jugoslaviji kot krivične, ker ne odgovarjajo ogromni škodi, ki jo je Italija poVzročila. Ostro je nastopil tud; albanski delegat, ki je naravnost obtožil Veliko Britanijo in ZDA, da odrekajo njegovi državi vsake pravice. »S tem nam ne delate samo krivico, ampak nam dajate tudi klofuto, ki jo albanski narod ne bo nikoli sprejel. Velika Britanija in ZDA,* je dejal, »sta s tem pokazali, da skušata dvigniti moč Italije na škodo malih držav, ki so se borile proti italijanski agresiji. Trditve o kakem Italijanskem imetku v Albaniji so pa popolnoma izmišljene*. Zgornji predlogi so živo zadeli tudi Grčijo, tako da Je grški delegat Politis, ki drugače tako rad glasuje za anglo-amerlške predloge, moral to pot skočiti na drugo stran. Izjavil je: «Grčija je zelo razočarana nad višino vsote, ki jo predlagajo Angleži in Amerikanci. Grčija se popolnoma strinja z Jugoslavijo in mi smo nad vse izne-nadsni zaradi takega postopanja. Zdi se, kot da Italija komaj čaka na podpis mirovne pogodbe, da bi s' tem postala popolnoma prosta vsakih obvez. Kako mora Grčija samo sebe obsoditi in osvoboditi Italijo vsake odgovornosti za napade, ki jih je izvršila?* Tudi Češkoslovaška in Abesinlja sta izrazili svoje nezadovoljstvo. Sovjetski delegat je na koncu izjavil, da zapadni zavezniki skušajo zmanjšati sovjetske zahteve po reparacijah. Dejal je: »Skušal; smo razumeti naše zaveznike, toda oni nas nočejo razumeti. Popolnoma jasno Je, da države, ki niso ničesar pretrpele, ne morejo razumeti u-pravičene zahteve tistih ki so preveč pretrpeli*. . Brzojavka britanskih kulturnih delavcev Wa!laceju London, 4. (VZN). — Pet in dvajset britanskih pisateljev, znanstvenikov in drug.h znanih kulturnih predstavnikov je poslalo brzojavko Wallaccu zaradi njegove izjave o nevarnostih mednarodnega položaja. Pravijo: »Želimo izjaviti, da podpiramo vse pozitivne korake za utrditev svetovnega miru in za zgraditev novega sveta brez bomb, ki bo nastal na temelju skupnih naporov med vojno*. Stavka v Berlinu i Scliaciiia, vonFapainFri!sdie-]a Berlin, 4. — Industrijski in trans- i čincem*. Štiri uprave bodo morale portni delavci Berlina so včeraj odločiti, če je treba ustanoviti no-stopili v stavko, da bi protestirali vo mednarodno vojaško sodišče ali Molotov ? Moskvo Zopet kršitev jugoslovanskega ozemlja Beograd, 4. — Neko britansko letalo, ki je kršilo jugoslovansko o-zemlje, je bilo prisiljeno pristati na letališču v Nišu. Pariz, 4. — Javljajo, da Je Molo- i tov odpotoval v Moskvo in se bo vrnil v Pariz prihodnji teden. Kandidiranji poslancev v Franciji Pariz, 4. — Francoska skupščina je danes z ogromno večino sprejela posebni zakon, na podlagi katerega ne bodo mogle osebe, ki so bile obsojene zaradi narodne nevrednosti, biti izvoljene v zbornico, tudi če je bila njihova obsodba pozneje razveljavljena. Ta zakon bo bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku onemogočil kandidiranje za poslanca na vseh bodočih volitvah. Konferenca O podonavski plovbi brez podonavskih držav London, 4. - VZN — Davi se Je končala tretja seja socialnega ln gospodarskega sveta Združenih narodov. Seja je bila zelo viharna in je trajala 13 ur, Svet Je »prejel predlog Združenih držav, naj se skliče konferenca na Dunaju. Konferenca naj bi razpravljala o prosti plovbi po Donavi. Sklep je W1 Sofianopulos zahteva nove volitve Atene, 4. — BivSi zunanji minister Sofianopulos je izjavil, da bi bil mir na Balkanu in po vsem svetu ogrožen, 6e bi se sedanji režim v Grčiji nadaljeval. Da se to prepreči, je dejal Sofla-nopulis, je potrebno, da se takoj Ee-slavi nova vlada, v kateri naj bodo vse stranke. Razume se, da tudi tiste stranke, ki sedaj niso zastopane v parlamentu zaradi tega, ker so se vzdržale od volitev v mesecu maju, Ta vlada bo morala razveljaviti vse izredne ukrepe, očistiti upravo in izvesti neve volitve, da se omogoči Izvolitev nove skupščine, ki bi bila zmožna dokončno napraviti kraj notranjim borbam. Samo teko bo mogoče, je zaključil Sofianopulos, vzpostaviti v Grčiji red. proti prizanesljivosti razsodb, ki so jih izrekli v Niirnbergu in zlasti proti trem oprostitvam. Stavka transportnih delavcev je paralizirala gibanje tramvajev in podzemskih vlakov za nekaj časa toda stavka industrijskih delavcev se še ni končala. Praga, 4. oktobra. — Ob svojem prihodu v Prago je sovjetski tožilec na niirnberskom procesu General Rudenko dovolil intervju dnevniku »Svobodno Slovo*. Rudenko je med drugim dejal: »Va--žen izraz procesa je bila soglasnost, s katero so tožilci zahleval; smrtno kazen za vse obtožence. Najglobji pomen procesa je to, da predstavlja opozorilo vsem fašističnim vojnim hujskačem*. Ntimberg, 4. — Francoske oblasti so odklonile Schachtu, von Pa-penu in Fritscheju dovoljenje za vstop v njihovo cono v Nemčiji. Tudi britanske zasedbene oblasti so odklonile dovoljenje za vstop v njihovo cono. Okrepi prati ostalim ,.nemškim vojnim zločincem" Frankfurt, 4. - VZN — Ameriška tiokovna služba v Nemčiji sporoča, da je zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu prosil štiri zasedbene vojaške uprave, naj odločijo o postopku proti »manjšim vojnim .zlo- MIROLJUBNA POLITIKA GROZOVE VLADE Bukarešta, 4. — Listi demokratič- j munske vlade Floride Hagdasar. nega bloka so objavili razgovor čla- j Predsednica ženske zveze Marija Rossetti se je v imenu rumunskih žena zahvalila Grosovi vladi, ki je zajamčila ženam enakopravnost nov angleškega parlamenta s predstavniki lista »Luptatorul Bana-tean*. Glede politike Grozove vlade je poslanec Plattmilis dejal, da demokratična politika Grozove vlade ln obmejnih držav onemogoča sprejet z 8 proti 5 glasovi. Sovjet- sieherni spopad. Dejal Je tudi, da skl delegat je izjavil, da se ta se-jang]e^0 ljudstvo ni dovolj infor-stanek ne bo mogel vršiti, ker se mJran0 0 demokratičnih reformah podonavske države tega sestanka ne bodo udeležile. Jugoslovanski delegat je dejal, da se mednarodna konferenca po pravilih tega Sveta ne more sklicati, ne da bi poprej vprašali za svet prizadete države. Se poprej je Svet zavrnil jugoslovansko in češkoslovaško resolucijo, v kateri sta ti dve državi zahtevali, naj Svet Združenim državam priporoči, da bi le te izročile ladje na Donavi, ki so jih zaplenili častniki ameriške okupacijske sr made. Svet se to prihodnjič sestal v začetku prihodnjega leta. v Rumunijl. O opoziciji je dejal, da je »Ušaj, da sta Maniu ln Bra-tianu izjavila, da se borita za svobodo ljudstva. Čudno pa je, da v času, ko sta bila na oblasti, nista mislila na to, da bi ljudstvu dala svobodo, o kateri sedaj govorita. Rbmunske žene v volivni borbi Bukarešta 4. — Rumunska ženska zveza je sklicala veliko zborovanje na bukareški univerzi v počastitev prve ženske članice ru- Oržavljanska vojna na Kitajskem Svetovno javnost ni mogoče še naprei slepiti glavna dolžnost, vzdrževal red in skrbel za varnost.* Po tem, kar smo doživeli, si ne moremo vcepiti prepričanja, da bi evzdrževanje rida* praktično v bodočnosti izgledalo drugače, kot smo ga imeli priliko doslej na lastni koži ugototdtl in občutiti. — »Bed vzdržuješ*, če preganjaš, aretiraš, pozapreS, ali prepodiš s streli demonstrante, če izdajaš ukrepe, ki postavljajo po-bornlke ljudstva pred sodiSče, ali pa se morajo le-ti umakniti, sred vzdržuje!* s proglasitvami ilegalnih stavk itd. iRed», skratka najbolje svzdržujeS* tako, če si vzameš kot vzor in merilo kolonialno upravo. Gospod guverner bi to gotovo lahko vedno «zadovoljivo» izvedel, če.,, Ta »če* 6o moralo nujno spregovoriti ljudstvo. Ta »če* bo moral nujno pomeniti odločen nastop ljudstva, ker bo samo le ta najodločilnejSl, ker bo pomenil, da bo moral gospod guverner storiti tisto, kar bo zahtevalo ljudstvo zaradi svojih življenjskih koristi in potreb, cziroma, ker bo pomenil, da gospod guverner ne bo mogel storiti ničesar proti ljudstvu. Vsakomur mora biti ob tem jasen poziv SIAU-)a za utrditev demokratičnega bloka. Bamo ljudstvo, strnjeno v nezlomljiv demokratičen blok, bo rAoglo za vselej preprečiti uveljavljanje načela: edlvide et Impera*, ki vodi k rezultatu, ki ga je brez sramu razložil britanski delegat g. Ben-net, ko je dejal, da je v takem ozračju, kot vlada pri nas sedaj, potrebna »močna vlada*. To pa pomeni isto kot guvernerja s takimi pravioaml, kot jih določa statut rta eni strani in brezpravno rajo, kakor jo najdemo v Indiji, Palestini, Indoneziji in drugod na drugi strani. Šanghaj, 4. — Vodja kitajske komunistične delegacije za pogajanja s Cangkajškcrvo vlado je danes izjavil, da vlada odlaša z razgovori za mir in da se državljanska vojna iz dneva v* dan bolj širi. Dejal Jo dalje, da so komunisti vedno zahtevali mir ter neodvisnost in demokratično enotnost Kitajske. Komunistična atrahka je vedno vztrajala na tem, da se izvedejo sklepi političnega sveta, Kuomintang pa za\zema popolnoma drugačno stališče, ki je za nas nesprejemljivo. V oktobru 1945, ko je bil dan nalog za prekinitev sovražnosti, je državljanska vojna še dalje trajala. Kuomintang nima namena prenehati z bojevanjem v Mandžuriji. V devetih mesecih državljanske vojne je Kuomintang utrpel velike izgube. Samo v zadnjih treh mesecih je izgubil 210 tisoč mož. Trpljenje kitajskega ljudstva Je nepopisno. Ni mogoče še dalje varati naše ljudstvo in svetovno Jav-noBt, Državljanska vojna traja dalje, ker je Kuomintang vedno odklonil, da preneha s sovražnostmi. Ni mogoče govoriti o reorganlza-c.ji države, medtem ko vojna Se traja. Vlada misli, da nas bo prisilila h kapitulaciji med mirovnimi pogajanji, to pa se ne bo zgodilo nikoli. Nanking, 4. VZN. — Središče civilne vojne na severnem Kitajskem se je danes nepričakovano premaknilo iz Južnega Chaharja, kjer naj b! bili pacionalisti trenutno le 32 km oddaljeni od Kalgana, v severni Hopei, kjer so komunisti izvedli ponovne napade proti kljujinlm postojankam železniške proge Pe-k!ng-Hankov. Po veeteh lz Jenana, »o komunistični protinapad izvedli po ofenzivi vladnih čet v velikem stilu proti Kalganu, komunistični trdnjavi. * rotlnapa', n J bi že 'dovedel du osvojitve približno 130 km železnice V $ kakor tudi most Sunhui ter Wangpu južnozahodno od Pekinga. Po vesteh kitajskega časopisja Je ogrožen Chohslan, 58 km južno od Pekinga. Stavke na Japonskem Tokio, 4. —- Japonski grozi nevarnost velikih splošnih stavk. Listi in radio bodo opolnoči prekinili delo. Električne centrale in ’ »represalijami*, če ne bodo takoj podelili južni Perziji enake privilegije, kakor so jih priznali avtonomni pokrajini Azerbejdžan. prvič v zgodovini Rumunije. Zagotovila je, da bodo žene pri prihodnjih volitvah podpirale vlado. Druge govornice so pozvale žene, naj se udeležijo volivne borbe za blok demokratičnih strank in za demokratično zmago pri volitvah. 16 bilijonov zlotov za obnovo Varšave Varšava, 4. — Predsedniku Bie-rutu, ki je tudi predsednik sveta za obnovo Varšave, so predložili načrt za obnovo mesta v treh letih. Predvidevajo določitev 16.50 bilijonov zlotov v letih 1947 do 1949. Poldrag bilijon zlotov bodo uporabili za obnovo šol. Drugi večji zneski so določeni za bolnišnice in drage zdravniške ter prosvetne ustanove. Vsa ta dela pa še ne bodo zadostovala potrebam Varšave, ker pričakujejo, da bo v letu 1949. imela 700 tisoč prebiralcev. Vabilo na sindikalni kongres v Pragi Praga, 4. — Češkoslovaški sindikalni kongres je sklenil, da bo povabil v Prago na posebno konferenco sindikalne voditelje Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije, Madžarske Jn Avstrije. Razpravljali bodo o možnostih tesnejšega sodelovanja med sindikalnimi udru-ženj; teh držav in Češkoslovaško, Francoski brezdomci lahko b!va]o v barabah Pariz, 4. — Prvi francoski brezdomci, ki so včeraj zasedli vojaške barake v Limogesu so dosegli zmago, ker so vojaške in clvQne oblasti danes pismeno privolile, da se te barake odstopijo družinam brezdomcev. pa razprave proti »manjšim zločincem* prepustiti posameznim ODla-stem v zasedbsnih področjih. Francoska mladina na otvoritev mladinske proge Marseille, 4. — Danes popoldne je jugoslovanski parnik »Srbin* zapustil marsejsko pristanišče in odplul v Sušak s 379 potniki. Po večini so to jugtslovanski repatriiran-ci. Med njimi pa je tudi 28 francoskih mladincev, ki jih je povabila jugoslovanska mladina, naj se udeležijo otvoritve mladinske proge. V severni Italiji odkrito ogromno orožja Milan, 4. — Na severnih pobočjih Apeninov so našli ogromno količino orožja. Policija Je začela s preiskavami v mestu Castel del Rio južno od Bologne, ki ga je včeraj obkoliko 2000 karabinerjev. Med najdenim orožjem so ročns bombe, strojnioe in drugo orožje, ki je bilo skrito v skladiščih ln na senikih gospodarskih posestev. Našli so tudi oklepnik v dobrem stanju, ki Je bil skrit pod senom. Aretirali so mnogo oseb. Policija nadaljuje preiskavo. Oblastva menijo, da so odkrila samo del ogromne zaloge orožja. Stavka italijanskih radarjev Rim, 4. (VZN). — Danes Je bila 24 urna stavka 60.000 rudarjev. Začeli so takoj pogajanja med delodajalci ln delojemalci. Pogajanj se je udeležil tudi zastopnik OGIL-a, ki je predložil ukinitev akordnega dela za čas pogajanj. Pogajanja so rodila delen uspeh. Zaradi odsotnosti nekaterih zastopnikov delodajalcev so pogajanja preložili na četrtek. Volaik* oporišča ZDA v lužni Ameriki Rio de Janeiro, 4. — List »Tribuna Popular* objavlja vest svojega dopisnika lz Natala, v katerem pravi, da so pred kratkim poslali v I^emamerin pri Natalu 800 ameriških častnikov ln vojakov. Tam so postavili velike radioposta-je in fotoelektrične laboratorije za vojaška oporišča za zračno kontrolo strateglčnlh točk južne Amerike. Ker so Ščitili brezdomce... London, 4. (VZN). — Magistrat v Bow Streč tu je danes »porabil* 5 londonskih komunističnih voditeljev pred osrednje kriminalno sodišče, ki bo vodilo proti njim razpravo zaradi obtožbe, da so skupno z neznanimi osebami snovali zaroto m Ščuvahje oseb h kršitvi tuje lastnine ter, da so pomagale tem osebam ta jih napeljevalo h kršitvam. Kršitev, katere so obtoženi, se nanaša na vstop «squattersov» v stanovanja v zahodnem delu Londona, kar se je zgodilo pretekli mesec. Obtoženi »o Edward Bramley, tajnik komunistične stranke za londonski okraj, gospa Joyce Ml-riam Alergant, mestna svetovalka v Westminstru, ' Ernest Stanley Henderson, tajnik komunistične stranke v Hammersmithu, Morris Izrael Rosen, svetovalec v Stepney Borough ln Gabriel Carritt, mestni svetovalec v Westminei.ru. \ KRATKE BUKAREŠTA. — Pred sodiščem v Bukarešti je razprava proti 17 bivšem ministrom in podtajnikom, ki so delali pod Antonescovo vlado. imperializem ne pozna meja JAPONSKI VOJAKI v boju proti Indonezijcem Špansko ljudstvo v borbi proti Francu Madrid, . 4. — Španska policija poroča; da je aretirala vrhovnega poveljnika partizanov Isiza Olaizo-!a, ki so Je boril proti Francu. Razen njega so aretirali še dragih 84 MU odvsnl od Združenih držav. Brez oklevanja se moramo upreti ameriški zahtevi*. je tudi vodja partizanov v Estra-maduri Jezus Vallon Gonzales, ki je znan pod imenom Carlos. Haag, 4, — Tisk poroča, da so pri bojih proti Indonezijcem uporabljali japonske čete. Agencija ANP javlja, da v bližini Palenban-ga uporabljajo na tisoče japonskih vojakov pri izvidniški službi. Holandski delegat Nudgard, ki je bil obiskal Javo, je objavil poročilo, s katerim potrjuje, kar so pisali listi in pravi, da republikanci še vedno obtožujejo Nizozemce zaradi u-porabljanja Japoncev v civilni in Vojaški službi. Vsak dan se na Javi lahko opazijo japonrki vojaki, ki razkladajo bombnike in delajo na cestah. List »Vaarsed* je objavil pismo dr. Relndersa, ki se je pred kratkim vrnil z Jave, Angleži ln Nizozemci, tako pravi Relnders, so se izkrcali na težkem položaju pri Bandungu, nato pa so poslali ne ta kraj velike skupine japonskih vojakov ter jih pognali v borbo proti Indonezijcem, Posledica Je bila, da so se morali Indonezijci umak- niti. Pismo poroča dalje, da uporabljajo Japonce tudi pri Samara-nu. List zaključuje z besedami: Te vesti, ki slonijo na osebnih opazovanjih ponovno dokazujejo, da se angleški in nizozemski poveljniki ne obotavljajo uporabljati Japoncev pri uničevanju republike* Oboroževalne naprave v Avstraliji Canberra, 4. (VZN). — Zvedeli so, da je avstralski zunanji minister dr. Herbert V. Evatt ocenil, da bodo stroški za delavnice in za druge naprave za nameravano gradnjo odstrelišča raket v srednji Avstraliji znašali 14 milionov avstralskih funtov žterlingov. Menijo, da bo letni strošek za vzdrževanje teh naprav znašal S mlllone avstralskih funtov šterlin-gov ter da bodo poklicali Avstralijo in ostale domlnione, naj prispevajo k tem stroškom. Pred novim mezdnim sporazumom TRŽAŠKI DNEVNIK Enotni sindikati so predložili 23. pr. m. Zvozi industrijoev nov predlog o splošnem mezdnem sporazumu, ki naj bi veljal za celo pod-ločje pod anglo-air.eriško vojaško upravo. Mezdni sporazum, ki je danes v veljavi, je bil podpisan 2. februarja t. 1, in je bil določen za dobo 6 mesecev, oz. se lahko podaljša, ča v tej dobi ne sklenejo novega. Ce so bili ti pogoji preveč težki za naše delavstvo že takrat, so danes teliko težji, kolikor je narasla bieaposelnost in se je podražilo življenje. Znano nam Je, saj smo preveč prizadeti, da nam ne bi moglo biti znano vsem, da je danes pri nas čez 30.000 brezposelnih delavcev ravno zaradi neomejene volje delodajalcev, z odobrenjem ZVU — Urada ze delo — da skoraj neovirano odpuščajo delavstvo iz svojih tovarn. Razen tega indeks cen stalno narašča tako, da se je pri bazi 100 iz leta 1938, indeks cen povzpel danes na čez 2600. Tako se torej tudi s številkam! dobro dokaže, zakaj so naši otroci tako revni, zakaj tako hirajo naše družine, ki bi jih prav za prav morali podpirati, tako da se vsaj deloma okrepijo po dolgotrajni vojni in tudi sedanji anglo-ameriški okupaciji, ki ni v korist delavstva ukrenila ničesar. Ta kriza se ne opaža samo pri delavstvu, marveč se razteza predvsem tudi na naše kmete, ki na ceni svojih produktov (Ze itak skromnih) čutijo slabckupno moč mestnega delavca, pa tudi neposredno na svojih mezdah, ker si je naš kmet prisiljen iskati zaslužka drugod, v kolikor ga njegova zemlja ne more preživljati. Gospodarska kriza je torej izrazita in vpliva na splošen gospodarski razvoj naše pokrajine. Nobenega pravičnega razmerja ni med delavskimi mezdami in dobički bogatejših slojev. Potrebno je torej uskladiti ene in druge, delavcem zvišati plače, a dobičkarje kontrolirati pri dosedaj nemotenem kopičenju bogastva in dviganja cen Na tej osnovi Je postavljen predlog Enotnih sindikatov Zvezi indu-jtrijcev. Zato delavci na eni strani zahtevajo zvišanje plač, na drugi strani pa omejitev pretiranega liberalizma v politiki oen. Delavske mezde naj bi se krctale od najvišje, ki znaša 35.70 lir na uro za specialne delavce, namesto dosedanjih 21 lir do 34.20 — namesto 19. — za kvalificirane delavce, 32.70 namesto 17.90 za strokovne težake in 31.20 namesto 16.50 za navadne težake. Omenili smo le zgomj porazne posledice neoviranega dviganja cen. Ce se bodo cene dvignile takoj, ko bo stopil v veljavo novi sporazum, bo seveda odveč vsaka težnja za normaliziranjem življenjskih razmer. Dogajalo ae je tudi do sedaj, da so cene narastle, že spričo pričakovanega kakršnega koli Zboljšanja mezdnih pogojev. V tem je ravno velika odgovornost ZVU glede na njeno preteklo delovanje pa tudi glede njenih bodočih nalog. Anglo-ameriška vojaška uprava Je v svojem dosedanjem delovanju jasno dokazala nerazumevanje za te probleme in slabo voljo za ureditev gospodarskih razmer v naši pokrajini. Ob tej priliki ima pred svojim odhodom eno od zadnjih možnosti, da delno popravi slab vtis iz preteklosti. Odvisno je to le od njene dobre volje. Enotni sindikati zahtevajo najosnovnejša pravice delavstva, ki so v glavnem sledeče: t Zvišanje plač — To Je sicer prehodni in začasni ukrep, ki Je umerjen v svojih zahtevah prav zato da ne bi predstavljal izgovor za ponovno dviganje cen ali predolgih diskusij da dobi veljavo; *. enake plače m enak uspeh dela, kar ustreza načelu pravičnosti in obenem interesu objektivnega delodajalca, saj sl on obračunava zaslužek na osnovi kalkulacije po izgotovljenem proizvodu. Na ta način bi bila preprečena vsaka tendenca izkoriščanja mladoletnih in posebno ženskih delovnih moči; S, strokovne lole, ki jih morajo vzdrževati delodajalci; A letni dopust sorazmerno s leti službe, ki naj prične po dvanajstih mesecih službovanja v dotlčnem podjetju- (Po starem fašističnem zakonu je bilo določeno za dopust 7 delovnih dni na glede na leta službovanja, kar je jasno da ni pravično). Enotni sindikati zahte-' vajo dopuste od 80-170 ur sorazmerno z leti službovanja. To so v glavnem zahteve našega delavstva. Ze iz -tega je jasno razvidno, da se Je delavska organ’za-clja držala pravičnosti, da ni pretirala tn da zato lahko upravičeno tudi zahteva njihovo uresničenje. Kaj bodo storili delodajalci — al! bodo eprejeli ali ne. kaj bo storila ZVU odnosno njen Urad za delo — ali se bo postavila n* stran delavstva ali delodajalcev — bomo videli. Toda eno Je gotovo: delavstvo se bo • pomočjo svoje organizacije odločno borilo za svoje pravice in ne bo popustilo, dokler ne doseže človeka vrednih življenjskih pogojev zase in za svoje družine, kot Jih predvideva predlog Enotnih sindikatov. A. Z. Ljudstvo hoče svobodno izbirati vzgojitelje svojih otrok Kleno in borbeno je primorsko ljudstvo. Samo nato je lahko kljubovalo načrtnemu fašističnemu zatiranju, ki je imelo svoj začetek v ulztnjanju slovenskih šo{ in preganjanju slovenskih učiteljev. Mnogo njih je hiralo in izhlralo na Iipcr-sk g(J dokopRi do žoge neki gah, in sicer v teku na 3000 m, par- tekma med Frauslnom in Sv. Mar- je bil tudi srednji krilec ter lzied- Frauslna ln jo sunil v vra- tizanskem maršu s pričetkom ob 8. kom za pokal »Delavske enotno- no hitri krili, Pri Sv. Marku Je bilo ^ g tem golom je Frausln napa- uri zjutraj na progi Opčine, Repen- 6ti». Obe moštvi sla nastopili v opaziti predvsem Giannin.ja ln Pa- Je z c]anom. v zadnjih tabor. Veliki Repen, Mali Repen, svojih najboljših postavah, posebno dovana. Vratar jo bil nesiguren m mlnutnh lme, dve pruiki, da Zgonik ln Prosek, kjer bo cilj, ter Sv. Marko, ki je imel v svoji po- ima tudi krivde za prejeti gol. ^ amagonoeni gol, vendar nogometna tekma med moštvi Du- stavi znane igralce kot so Glanni- pm rainute igre potekale ob brez uspeha. Skoraj tema je že bila, gullna in domačega Primorja. Start ni, Padovan, Carlin, Tommaslnl in nadmt)(M Kraus.nar ki je takoj po ko je dal sodnik žvižg za konec te za partizanski marš bo pred LJud- drugi. Frausln je nastopil z Istimi gy ^ kHUh UBlvaril nekaJ zanimiVe tekme. sk!m domom na Opčinah. Prijav- igralci kot v tekmi proti PonzIanL. navarnlb Bituac]j pred vroW Sv. kl »PMJ**"* kulturno dru- r.«n Ko 3 M k „„ Kr,„ Na lepoto igre je v dobršni meri začetnih napadov, Je pričel počasi . ^ 6 J — I- . — sr okviru Zveze društev za te- bodo prejeli posebne nagrade. Trstu, razpisuje Nedvctnno bo to ne sanjo za Proza ves Kras pravi Šolski razglas Vodstvo učiteljskega tečaja Zavezniške vojaške uprave v Trstu javlja, da bo razglasilo končne izide Izpitov v soboto 5. t. m. ob 11. url v rlealnici slovenske gimnazije. Mladina lz Vicolo Ospedale Militare sporoča, da bo danažnja predstava v dvorani na st, 23, če vreme ne bo dopuščalo predstave na prostem. Pričetek ob 20.30 url. Bruna; kirurg Ferraresi dr. Pavel in profesorka Ziegler dr. Eugentja; električar Zaricolieh Nini In zasebnica Carnlel Fortunata; uradnik Mazsaroli Livio in zasebnica Ursich Liena; risar Frausln Jakob in zasebnica Tittnrellt Marija; gradbeni tehnik Čampi Umberto in uradnica Oambel Nella; pek Bettl Galliano .n izvedenka za papirnate izdelke Gergolet Gabrielin; trgovec Schlf-flin dr. Viktor in zasebnica Genel dr. Marija Luisa; železničar DpUe-rlte Alojz in šivilja Stibili Lucija; šofer Colonl Rlno in šivilja Hrvatin Valerija. UMRLI; 52 Ietn% Querlni vd. Ro-mantn Regina, 43 letna Bevilacqua Violetta, 14 letna Serafin Marija Tercsa, 28 letni Klaučer Gvido; 58 letni Bradač Jožef in 72 letni Baa-so Angel. vplival razmočen teren. Skoraj več osvajati polje. V 20’ Je Tomaslni v kot tri dole igrišča je bilo pod vo- ušel svojem krilcu, lepo potegnil lesno ^8°)° ib športni krožek lz Sv. Ivana (in ne sek, temveč ‘ “ irno društvo «Skamperle»), da- športni praži n t m kolesarske dirke za bri športniki, s« bodo potrudili, da vkljub temu so gledalci prišli na deli žogo v golu, jo Je v zadnjem 6. . . do. Blata Je bilo toliko da včasih pred gol in streljal. Vratar mu je »Škamperle*), da. športni praznik. Kraš.vct, kl »o do- žoga ni in ni hotela izpod noge. A teksl nasproti in ko so že vai vi- kulturi}© ___^P*^ hr| inoptnlkl_ ^ bodn notnldm. d(l viujuu kuiu — jv jv „ -»-...jv... . nndieea partizana Borisa bodo tekme čimbolj zanimive. Lju- svoj račun, kajti Igralci, kl n'so momentu odbil v poljo. 7,ogo jo do- Ck . Proga bo naslednja: bltelje športa in sploh (udi narave, mogli rezviti tehnične igre, so igra- bil srednji krilec, jo podaljšal desni _ . (Pcdas) Proeek Opčina, vabimo, da se polnoštevilno udele- 11 hitro ln borbeno. Igra se je v zvezi, ki je preigrala nasprotniko- , , T>.,nv\ra sšaJana Or>- *'i° proseškega fizkulturnega praz- glavnem razvijala po hitrih krilih vega Igralca in podala levemu kri- Fakik, n,ka in na ta način Je bilo dosti situacij, lu. Ta je v naletu streljal na gol. ‘ • y ? rtnm krožk,h jn v DROBNE ZANIMIVOSTI kl so občinstvo navdušile. Oster tortnih odsekih prosvetnih dru- v seimi etapi koJesarske kroine V prvem delu je bila malce nad- ^ <>r>^ p . * _ , Jtev, Prijave sprejema ZDTV v ul. airke po Romuniji Je zmagal Jugo- močna enajstorica Sv. Marka, v , _ *l FM St. 10, I. nadstr. vsak dan od 9, giovan Solman, pred Vaterskotom Pevskim zborom Vsij pevski zbori naj se v nedeljo 8. t. m. v čim večjem številu udeleže festivala v Gorici, — Fr. Venturini, glasbeni referent. -"IZLET V PREDJAMO IN SEJA ZVEZf) PRIMORSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV sta odložena. Zato pa v nedeljo vsi planinci na festival dela v Gorico. Enotni sindikati SINDIKAT KOVINARJEV. Vsi uradniki, delovodje, pregledniki strojev in sluge v industrijskih podjetjih naj so v ponedeljek 7. t. m. ob 18. zglase v ul. Imbriani 5, I. Razpravljali ln odločali bodo o važ. nih strokovnih vprašanjih. SINDIKAT VRATARJEV. Vsi vratarji naj se zglase v ul. Imbria-ni 5, kjer dobe nakazila za sladkor. SINDIKAT PREVOZNIKOV. — Vsi uradniki ln namežčcncl podjetij Parlsi in SAIMA so vabljeni na skupččlno, kl bo v nedeljo 0. t. m. v ul. Imbrlan-I 6. SPLOŠNA SKUPŠČINA DIREK-TIVNIH SVETOV. V nedeljo ob 10. uri bo v ul. Conti žt. 11 sindikalna skupščina dlrektlvnih svetov vseh strok, tovarniških odborov, pododborov ln zaupnikov, Razpravljali todo o predlogu industrijske zveze, da se delavcem podeli začasna osebna doklada. FILODRAMMATICO. 16: « arene* - E. Cantor, R. Ju te * ITALIA. 16: «Srečala sem Neaplju* - A. Nievo, C. G°i„žli>’ ALABARDA. 15: «Ujetniki P sti* - G. Garson, R. Coim° -j,. IMPERO. 16: »Mož v sivi 0P‘ J. Mason, P. Calvert. kg*. VIALE. 16: »Crna prvoroj«D 13vr0 do 12.80 ln od 16. do 19. ure ter (Francija) in Prosinkora (Jugosla- KRONJKA. Vozni red vlakov Odhodi Videmska proga: 0.10 Milan, Bologna; 5.30 Benetke, Rim; 6.25 Gorica; 7.10 Videm; 12.30 Benetke, Turin; 13.40 Gorica; 18.35 Videm; 20 Videm. Proga proti Portogruaru: 4.30 Ccrvignano, Videm*); 9.50 Cervl-gnano; 17.22 Cervlgnano, Videm*); 19.30 Cervlgnano. •) Ob nedeljah vozi samo doOer-vlgnena. Proga proti Postojni in Reki: 4.15 Ljubljana, Beograd**); 6.40 Ljubljana, Reka; 13.10 Sežana; 16.55 Ljubljana, Reka. **) Samo ob sredah, petkih in nedeljah. Prihodi Videmska proga: 3.45 Milan- Bologna; 7.55 Videm; 9.55' Gorica; 15.29 Benetke, Turin; 18.35 Gorica; 19,36 Videm; 23.45 Benetke, Rim. Proga iz Portogruara: 7.13 Pierls, Turjak (ob nedeljah ne vozi); 8.17 Videm, Csrvignano*); 14.07 Cfrvi-gnano; 20,36 Videm, Cervlgnano*); 22.43 Cervlgnano. •) Ob nedeljah lz Cervignana. Proga iz Postojne ln z Reke: 7.25 Sežana;.9.36 Ljubljana, Reka; 16.03 Ssžana (ob nedeljah ne vozi); 17.02 Sežana (samo ob nedeljah); 20.12 Ljubljana, Reka; 23.30 Beo-gred, Ljubljana**). ••) Samo ob torkih, petkih in nedeljah. Bv. Marko kljub dežju In blatu teh- tom * r»wJaU'» kaldh ie9lt kulturno društvo »Škamperle* pri vtja). neubranljivo poslal v desni kot. . nično boljše moštvo, toliko »o Frau- "<5UU‘“‘1'Jlyu v Sv. Ivanu ob večerih. Prijavnina aostovanje avstrijskih nogomet- •inovcl nadomestili z borbenostjo Se "oka3 "aPa<,ov ,n »odnik je dal anai(a ^ z,(.etnike jo llri ^ ^talo moštev v Češki. V Brnu Je av- ln hitrostjo. Najboljši mož na polju *nak M konec prvega 1,01 eaa’ 10 lir. Zmagovalec bo dobil pokal, sčrljsko moštvo «Wac» 'zgubilo je bil Frausinov vratar, ki je ne- V drugem delu se je pedsba mn- On^nla darila piovmlo vrednost proti »Bo^Hlanau* z rezultatom kaj strelov ubranil s tako s gurno- lo spremenila ln je bila enajstori- 15.000 lir. Razen daril celotne dirke 8.4, »VVitnna* pa v Kladnu stjo In eleganco, da bi mu to mar- ca Frauain* več ali manj nadmoč- bodo tudi darila aa posamezno kar »Kladnu* a 1:7. - i ‘ w .... ■—> . Rojstva, smrti, poroke Anagrafskl urad trža&ke meslne občine javlja, da se Je dne 4. oktobra 1946. rodilo 6 otrok, umrlo je 0 ljudi, porok pa je bilo 11. VKNJIZENE POROKE: mehanik Unurl Ivon In zarobnlca Bani Vojka; šofer in mehanik Moretti Aldo Niflo ter zasebnica Timeus Renoir. SAVONA. 16: «Kraljeva -Moore, F. Tone. AZZURRO. 16: «Kapetan 1 , sta* - E. Spalla. „ RADIO. 16: «MayerlinZ» Boyer, D, Darrieux. ^ . v Marconi. 16: «Maia tatic** Darrieux, C. Dauphln. „0i5 Pl Ob 16. in ob^jeS'" VITTORIA, prostem: deklic*. »Sedem zal)u ADUA. 15.30: »Doživetja T«1 n’9 S*’ wycra». ,,vgaj4’ VENEZIA. 15.30: «ObožaV P. Muni. T. .b[teV ^ CARDUCCI. 15.30: »Ugra® blnk* - Totd, Campanin». .,ft m BELVEDERE. 15.30: libran* - M. Cebotar!, !4’ ft V ARGENTINA. 16: -■ proga*. __ _ _ jarač* CENTRALE, pravil. Zaprto «PROSVETNI DOM*. NA. Danes ob 20.30, ob 17, ln 20.30 ter **’ ob 20.30: »Življenj« čenja*. Vozni red mlljskega parnika ob nedeljah in praznikih Iz Milj za »Scalo Lcgnaml ob 7, 12.50, 19. Od «Scalo Legnami* v Milje'ob: 7.25, 13.20, 19.30. Iz Milj v Trst (pomol »Pesehe-rla») ob: 7.50, 0.15, 11.30, 13.50, 20. Iz Trsta (pomol »Pescherla*) v Milja ob: 8.30, 10, 12.10, J.4.80, 20.45. ■ /rtil v* .% POIZVEDB® iKg Kdor je bil skupaj v v Afriki, taborišče 207’, * hu uje* k JEM FRANCOM, ki j® p ,jt( U> angleške armade v Tun kaj vedel o njem. ee »» , proša, naj to Javi hJe8Vlin° Barista Radi, trgovin«, vento 5, Trst. -ri 51 MALI O Gl* A ČEVLJARSKA stroji naprodaj. P°*r,art «prl čeni. Naslov pri UFr ekegadn« vn ika*._____— VAJENCA (KO) za kr^2 iščem. Ul. Costalim*«-8 *- KROJAŠKEGA _DELA^£' M0**" poz sstiSStea ti skrbno, Izobraženo 21 žico, naj javi »v0L,, na ^ značko »Ne pod 4o »Primorskega dnevni »Primorskega dnev»^rr~y MLADENIČ srednjih ^ jjjb* jit ,br8ženi siuzdi. •*-i"_erainc‘*jhe žrli »poznati temp po0ud simpatično blondinko-»V dvoje Je lepše*- Angleški poslanec govori 0 JUGOSLAVIJI, O TITU Angleški laburistični dnevnik l nas Sovjetska zveza prav , «»vo grajala, — kakor to de-JiK> sedai čruge države, — če bi j, š°slavija zavzela stališče, ki bi Vj. 0 sicer povsem razumljivo, 0 saperjeno proti miru. To bi Jj^visnost naše države pa s tem ne bi bila ogrožena, i yoncu je maršal Tito izrazil Jj°> da bi se odnošaji med Ju-. javijo in Angljio čim bolj lz-I'isali. Dejal je, da je vesel, da j "fistični poslanci prihajajo v »oslavijo in da vidijo stvarno LiJe na lastne oči. ^4 Potovanju po Jugoslaviji se ,* Je povsod globoko dojmllo .. dušenje ljudstva za sedanjo ®*t in odločnost naroda, da to »Ci.podpir*1 vsemi svojimi J® Beograda sem potoval v Za-jjk v spalnem vozu, in promet . na višini kakor v normalnih J7,h. čeprav je bila Jugoslavija p opuatošena med vojno. V Zait U 8em videl sprevod delavcev .kmetov v narodnih nošah z W°’ ^ 80 prišli s podeželja na oferenco, da razpravljajo o jJJJ*tvih in mačinu, kako pove- ®em tudi v Splitu in se vozil po dalmatinski obali: tri- Proizvodnjo. »f*1 861 v.vt°hi ®em prenočil v različnih hobiji'*’ ^ Jih upravlja državno go-podjetje, in povsod je bila bežba Izborna kljub pogojnim 1 ^na in drugim večjim po- Svoboda kritike ^ hotelih eem srečal delavce in ike ter se z njimi razgova-Globok vtis Je napravil name l neki rudar s prepklml ro-, *. ki mi je dejal, da Je prvič l^rju. Pred vojno je bil nam-^rudar lahko srečen, če Je (m/J Prejel za svoje delo najnuj-HjJ8 *a obstanek. Sedaj pa lahko trt^J * tritedenskim plačanim do-CE0tn syoj oddih na morju. * v Jugoslovanskih hotelih so PRUGA Potrebno Je učvrstiti rad-nu disciplinu 1 prldržavati se uputstava koje daju stru-čni rukovodioci. LIST OMLADINSKiH RADKIH BRIGA DA KA C. P A P N ) I P P H f- E BRČKO-BANOVIČI V Jugoslaviji se gradi in obnavlja z naglico, ki preseneča vsakogar, kdor pozna to razdejano -ležalo, v kateri so divjali boji bolj kakor \ kateri koli drugi državi, razen na vzhodnem bojišču. Časopisi poročajo vsak dan o velikih delovnih uspehih, ki se neprestano vrstijo drug za drugim v vseh federalnih enotah. Na čelu vsega ustvarjalnega dela pa je' brez dvoma mladina, ki Je že v teku vojne doprinesla velik delež v bojih za o-svoboditev svoje domovine. Ko Je pred nedavnim znameniti danski pisatelj Martin Andersen Nexo c-biskal Jugoslavijo, se je o tej mladini z navdušenjem Izrazil: »Jugoslo- vanska'mladina je taka, kakršna mora biti mladina in ona more biti taka le v deželi, kjer je svoboda. To so vrata bodočnosti, a ta je last mladine. Čeprav sem vedel, da je taka, sem bil presenečen, ko sem jo videl*. Nov predor na mladinski progi Na mladinski progi, katero je obiskal pred dnevi maršal Tito in se »'la. dincem zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, gradnja naglo napreduje. Vendar pa se morajo mladinci boriti z velikimi priročnimi ovirami, jih premostiti in storiti vse, da rok, ki s’ ga je postavila mladina, ne bo zamujen. Tako je moralo vodstvo gradnje proge spremeniti na nekem delu pogrezajoči se vselc v predor zaradi sestava zemlje, ki se neprestano pogreza. Ta predor bo dolg 200 m, izven predora pa bo zgrajeno še 100 m podpornega zidu. Vidimo, da se mladina takoj odloči ter od stran j a vse prepreke in ne pomišlja, če je treba novih naporov. Nove težkoče pa niso samo v tem, da je treba hi- teti, ker mora biti 200 m dolg predor izgotovljen v enem mesecu, temveč, ker postajajo dnevi kratki, deževni in mrzli, kar pomeni delati v razmočeni in blatni zemlji. Vendar stave, dokler si to sam ne ogleda*. In pristavila je še: »Omenila bi vglik občutek svobode, ki obstoja v Jugoslaviji. To je zlasti močno vplivalo na me, ker sem stanje pri vas ta- Veliki žerjav olajšuje delo. mladina razume, da Je treba hiteti, da je treba z novim delovnim naporom ustvariti boljše pogoje življenju Jugoslovan, skih narodov. Razume novo dobo? razume duha časa. Ni čuda. da Je taka mladina in njeno delo privabilo mladino vsega sveta, da pridejo z njimi v stik, da si ogledajo delo njenih pridnih rok. Po dijaškem kongresu v Pragi je mladinska delegacija, v kateri so bili predstavniki skoraj vseh večjih narodov, obiskala maršala Tita in mladinsko progo. Bili so navdušeni nad ustvarjalnim duhom jugoslovanske mladine, ki je prav gotovo vzgled vsej napredni ■ mtedrii sveta. Ob tej priliki je Indijska študentka, (ki je kasneje obiskala tudi Trst), izjavila: »Rezultati, ki ste Jih dosegli pri izgradnji in obnovi so tako veliki, da si človek ne more usvarltl prave pred- koj primerjala z onim v Indiji...*. Mladina, ki dela na progi Brčko - Banoviči izdaja tudi časopis, ki se imenuje: »Mladinska proga*. V pjem čltamo poročila, opazovanja, delovne uspehe in tudi napake, kulturno udejstvovanje mladincev s proge. List tiskajo v latinici in ciri-lioi. Nov uspeh mladine Dvajset let v stari Jugoslaviji se ni prav nič zgodilo, da ne bi reka So-va ob izlivu Kolubare in Tamove popljavljala plodno zemljo in uničevala tamkajšnja gospodarska imetja, s čimer je bil stalno ogrožen kruh za 25000 ljudi, med tem pa so nekateri predeli v Jugoslaviji stradali. V 20 letih se ni storilo to, kar je zdaj napravila mladina nove Jugoslavije v 103 dneh. V tem kratkem času so prekopali mladinci 17 prekopov v skupni dolžini 41 km ter s tem zaščitili 4000 ha orne zemlje. S tem je zagotovljen kruh za 25.000 ljudi, državi pa je prihranjeno okrog 8 milionov dinarjev. Te številke so rezultat dela 3700 mladincev, ki so zgradili omrežje kanalov v 4 mesecih dela v izsuševanju Posavine. 490 m dolg most v treh mesecih Komaj je bil obnovljen 366 m dolg |n 150 m visok most nad sotesko reke Tare v Crni gori, že so dogradili in izročili prometu nov most preko reke Tise pri Titelu, ki veže plodoviti Banat z ostalimi kraji Jugoslavje, s čemer se bo lahko pospešeno prevažala hrana iz tega rodovitnega predela, dočlm se bo banatska industrija oskrbovala s potrebnimi surovinami. Dolžina mostu meri 490 m. Kljub ogromni dolžini pa je bil zgrajen v 120 dneh. Zdaj vozi dnevno preko njega že 10 vlakov. Tako bo zaživelo gospodarstvo v teh krajih z izmenjavo blaga, kar se je dosedaj vršilo v zelo omejenem obsegu. Ni čuda. da ima spričo ogromnih uspehov Jugoslavija toliko občudovalcev in prijateljev. Toda ta napredek, neprestano gospodarsko zboljšanje vzbuja tudi zavist predvsem tistih, ki ne morejo izrabljati v svoje sebične namene vojvodinske žitnice, bosanskih in srb-skih rudnikov, gozdnega bogastva v Sloveniji, vodnih sil itd. Ljudstvo sl samo kroji svojo usodo, samo si reže svoj kruh. In ne brez uspeha. Povrnimo se zopet k besedam velikega Danca Nox8ja, ki predobro pozna vzroke mržnje gotovih krogov do nove Jugoslavija katere je označil z besedami: »To je bogata zemlja, veliko bodočnost ima — zato ima tudi sovražnike*. ki dokazuje stvarnost dveletnega gospodarskega načrta, je proizvodnja tovornih železniških vagonov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so češkoslovaške tovarne vagonov izdelale 5117 vagonov. Proizvodnja se pa vsak mesec veda in v mesecu avgustu je bilo izdelano 1144 vagonov. Po dveletnem načrtu se mora v letu 1948. izdelati mesečno 1250 tovornih vagonov. Ni dvoma da bo ta načrt izpolnjen že v letu 1947. in zato bodo lahko železnice pristopile, prej nego so računali, k obnovi potniških vagonov. V letu 1937. je bila mesečna proizvodnja tovornih vagonov samo 97 komadov. Rastoče gospodarsko oživljanje in konsolidacija se kažeta tudi v porastu državnih dohodkov. V čeških deželah je bilo plačano v davkih, carinah in monopolih v prvih sedmih mesecih 1946 za 15.8% več kot pa je predvideval proračun. O problemu delavnih moči Največja zapreka na poti k gospodarskemu razmahu ostaja še naprej pomanjkanje delovnih meči tako v industriji, kakor tudi v poljedelstvu. V letu 1937. je delalo v industriji v čeških deželah mesečno 1,220.000 ljudi, 1. avgusta letos pa samo 873.000 oseb. Od januarja do avgusta se je sicer število delovnih moči v industriji povečala skoraj za 100.000, toda v nobenem slučaju to ne zadostuje. Podobno je delavnimi močmi v poljedelstvu. Glasovi iz domovine in tujine so svetovali, naj bi zaradi tako občutnega pomanjkanja delavnih , sil ne stali tako trdovratno na stališču izseljevanja Nemcev in Madžarov. Toda v interesu uresničenja tako velikega zgodovinskega, narodnega !n državnega, akta so Ceškoslovaki rajši vzeli na sebe, prehodne gospodarske težave, Čeprav bi bile še tako velike. Izračunali so, da imata češki In slovaški narod dovolj svojih delavnih rezerv ki bodo nadomestile pomanjkanje delavnih sil, nastalo zaradi izseljevanja. Vlada je v tej smeri napravila prve korake. Za takojšnjo pomoč poljedelcem so mobilizirali dva letnika mladine za dobo treh mesecev. Dalje je vlada sklenila, da se morajo vrniti iz vseh državnih in javnih služb — razen vojske^ !n ztora narodne vamestit — v svoj prvotni poklic vse kvalificirane delovne moči, ki so prešle v državno ali pa javno službo iz rudarske in železarske stroke, stavbeniševa, nekaterih pomožnih stavbenih strok in poljedelstva. Vsa službena mesta v državni in javni upravi bodo v najkrajšem času in zelo strogo pregledana, število uradniških mest bo znižano na najnujnejše število. Podobno se bo postopalo v Industriji, trgovini, denarništvu in prometu In to brez razlike ali Je nacionalizirano ali pa zasebno. Potrebno je likvdiratl število onih, ki nič ne delajo; dasi bi mogli delati. KULTURNE VEZI LO VENI JE S ticj/em/cun, ^hjbrvcjkj&m, - Indija - Indonezija - Egipt - Pale-Trst - Filipini - po vsem svetu isto Vi filipinske partizane so pričeli preganjati (Po N. de Gracia Conception - O.N.A.) Plnskt partizanski pokret 'to z'alw,p lma “ seboj zK°d°' I krw,Udovltih borb v odP°ru Pr'°" ’ot,J0n8kemu okupatorju in dol-politično borbo proti do: Ddov?U *®tlranJu in izkoriščanju, lil . °° kot so francoski ma-»ojj® druge evropske narodno st jedilno odporne sile izšle iz volne z voljo, da se ne itij. viJo le pri osvoboditvi od SuijiV’ lako so thdl tako zvani lhwu~~ Blipjnski partizani — •6 * v mirno dot>o svoje zah- iVlci° bo'jSem življenju in po Jo v’ tfre marsikoga »sprav-f zadrego*. 6j0Qt'**aterifo predelih Manile ■Ojjh *Huke» za predstavnike '4be«li, utiranih kmetov proti >V' Ctnu 8latemu poaestnl-v dtem ko jih drugod lma-lzy W®fn. premlru za ban-1 f,cn 2®kona, v najboljšem ® čudake. h4 V^vtona. vlada predsed-!» ' danUe‘a Roksasa se prlto-I **i* ,,8e n® more pogajati s ** nflf4 naperjeno puško In opravičuj« svoje ne- prestane nasilnosti, ki so že zavzele obliko prave vojne, ki jo vodi vojaška policija proti «Hu-kom*. Ob takih okoliščinah tJCi ubogi filipinski kmet sredi križnega ognja ostrostrelcev — v prenesenem in v pravem pomenu besede — z obeh strani. Rlžni nasadi in polja Centralnega Luzo-na so kot posledica tega Cesto v velikih predelih neobdelani. V svojem bistvu predstavlja Hukbalahap razlaščence m prezadolžene kmete in delavce, ki tvorijo 98% prebivalstva Centralnega Luzona. Za Japonske okupacije so demokratične skuptoe prevzele vodstvo osvobodilnega gibanja, ki Je zedinil te delavce In kmete ter tudi srednje sloje v borbeno brganizacljo Izredno u-spešnih partizanov, ki so se imenovali Hukbon Bayan Lapan Ha-pon ali po naše »Ljudska prot'japonska vojska*. Nov življenjski program Za Casa borbe pod japonskim jarmom Je Hukbalahnp izohl kovala oboeži n g' rA.c <■- skl in politični program. Zahteva splošno volivno pravico za državljane obeh spolov od 18. leta naprej. Zahteva odstranitev fevdalnih ustanov, socialno zavarovanje za delavce, več bolnic, učinkovitejši vzgojni sistem, izločitev kolaboracionistov z vladnih, političnih in kulturnih položajev. Nadalje zahteva podržavljenje transporta, pogonskih sil, komunikacij (prometnih zvez) in drugih ustanov javne koristi. Zahteva pospešeno znanstveno delovanje ln raziskovanje pod vladno upravo ter industrializacijo vseh glavnih poljedelskih proizvodov; uresničenje tega ideala je bil uk Hukov, ki so se borili za svobodo. Hukbalahap ni nasilna organizacija oboroženih ljudi, ki1 napadajo, ropajo in ubijajo. Disciplina med članstvom je stroga. V predelih, kjer so Huki aktivni, ao jih ljudje podpirali, hranili ln oblačili, Cesto tvegajoč, da se maščuje nad njimi vojaška policija. O njihovih borbenih lastnostih priča generalmajor G. H. Decker, načelnik štaba VI. ameriške made. Dejal Je: «Huki spadajo med najboljše borce, ki sem‘jih kdaj poznal v življenju*. Oni so dejansko pripomogli k vojaškemu uspehu pohoda ameriških sil Un-gajrcn-Manila. Krčili so pot osvobodilni armadi. Kljub temu je Counter-Intelll-. gence Corpe (protiobveščevalni zbor) po tej vojni zapri Lujea Taruea in druge voditelje Hukov pod pretvezo najrazličnejših vrst neverjetnih zločinov. (Podobno kot videmski šovinisti! op. ur.). DomaCe voditelje so aretirali ln izpostavili mukam, v primeri s katerimi se zdijo japonske metode prava ljubeznivost Uradi PKM (s Huki povezane kmeCke zveze) so bili razdejani, arhivi in oprema uničeni. (Glej Trst! op, ur.). Dolgotrajno trpljenje kmetov Prejšnja vladna uprava Osmane je skušala revidirati 50:50 nar jetmniSko razmerje,- (kolonstvo), k; je bilo pravo tlačantsko razmerje med posestniki ln kmeti; in ga nadomestiti z razmerjem 60:40 pri razdelitvi pridelkov. Po majskih volitvah pa so posestniki razveljavili dogovor ter si pomagali z vzdrževanjem oboroženih gverilskih čet, katere so po večini sestavljali ljudje, ki so pomagali Japoncem loviti Huke. V pojasnitev sedanje borbe treba poudariti, da se Je nezadovoljstvo in trpljenje kmetov pričelo mnogo prej. Ko je vlada «com-monvvtaltha* sledila neposredni ameriški vladi, je iskalo ekonomsko nezadovoljstvo prebivalstva izraza v socialistični stranki Pampa nge. Kmete je vodil d on Pedro Abad Santos, bister Intelektualec, ki pa je že umrl. Pomagal je kmetom pri oblikovanju kmečke zveze, proti kateri so se borili posestniki s pomočjo sodnije, cerkve in policije. Pos f.niki so predstavljali približno 1% prebivalstva, delavci in k utj™ a ostalih »8%. Slovensko Primorje s Trstom in Gorico je bilo vse od naselitve Slovencev v 6. stoletju pa do naših dni do novembra 1918 gospodarsko in zato tiedi kulturno neločljivo povezano v svojim slovenskih zaledjem. Starodavne ceste so vodile od morja v notranje dežele in po teh trgovskih žilah se je razvijal promet, tovor-n‘$tvo in prevozništvo, ki je na svoj način pospeševalo omiko. Ko je z renesanso in humanizmom zajela tclnja po omiki tudi širše ljudske plasti, srečamo velikega kulturnega delavca, ustanovitelja slovenske književnosti Primoža Trubarja v Slovenskem Primorju. Dasi Dolenjec po rodu, sin slovenske celine, je živel in delal kot mlad človek na tržaških tleh; znameniti humanist, tržaški škof Peter Bonomo ga je potreboval v svoji škofiji. Tud\ v Gorici je Trubar nastopal kot pridigar, kulturna povezava primorskega slovenstva z zaledjem je vidna že v začetku novega veka v 16. stoletju. Drugi veliki kulturni delavec, kt pomenja mejnik v slovenskem Slovstvu, je tudi Sivel v Trstu, dasi ne toliko, da bi globlje zaoral v tržako ledino. Bil je to Fran Levstik, mož, ki nam je pokazal, kako naj se slovensko piše, vogelni kamen slovenskega slovstva. V letih 1861.-1862. je bil Levstik tajnik cSlavjanske čitavnice», ene prvih, ki so tedaj razgibale slovensko narodno zavest in Slovence dvignile kot narod na oder zgodovinskega dogajanja. Tretji mož, vrh slovenskega kidturnega ustvarjanja Ivan Cankar, je prav tako trdno povezan s Trstom, čeprav šele v našem stoletju tn kot glasnik socialmh idej, kot umetnik proletarec. Slovenski delavco v Trstu, tudi umska, je Imel praznik, ko ga je obiskal Ivan Cankar. Njegova prtdavanja so bila dogodek za slovenski živelj v tem velikem mestu, kamor je pisatelj vedno rad pohitel, posebno še v veliki slovenski krizi proti koncu prve svetovne vojne. Lahko trd!mo, da je bila primorska ztmlja vsak dan tesneje povezana s slovensko celino vse dotlej, dokler ni ob sklepu prve svetovne vojne imperialistično stopalo skušalo streti vse žive stike med ljudstvom v okupiranem in svobodnem slovenskem ozemlju. Slovensko Primorje, ki je posebno v zadnjih sto letih živelo krepko kulturno življenje, posebno po padcu Metternichove re- Priaor iz sovjetskega barvnega filma tKameniti ovett, ki ga z velikim uspehom predvajajo v Domu pristaniških delavcev. Film so predvajali tudi na beneškem filmskem festivalu. Tl partizanj pa se ne borijo samo za uresničenje hukovskega programa, ampak tudi za svoje golo življenje. Kot najiskrejnejši antifašisti filipinskih otokov, čutijo, da so pustili Japonci za sabo nadomestno garnituro v tako zvani liberalni stranki, ki sedaj vlada v deželi. Občutili so na lastni koži, da je ta stranka resnično liberalna oziroma radodarna le. pri uporabljanju denarja za pridobivanje glasov ln za podkupovanje volivnlh nadzornikov. Vlada Roksasa je ponudila Hu-kom, da bo dosegla pri razdeljevanju pridelkov med posestnike in kmete razmerje 30:70, če Huki položijo orožje. Huki pa (ki poznajo sladke obljube najbrž tako dobro kot mi) so odgovorili, da pristanejo na razorožitev le, če se razorožijo tudi zasebne čete veleposestnikov. Preko tega pa pogajanja niso prišla. Huki poudarjajo, da so edlnlce posestnikov često sestavljene iz japonskih kolaboracionistov in da so tako dobro oborožene, da bi bili Huki popolnoma Izrisani z zemljske površine, če ne bi Imeli svoje oborožene obrambe. Huki kritizirajo vlado Huki kritizirajo razen tega tudi mnoga dejanja .vlade kot fašistično usmerjena. Fašistično imenujejo tako n. pr. ustanovitev gestapovske organizacije, kj se naziva zaupni informacijski odaek pravnega ministrslva. Drži, da novi parlament ni hotel priznati sedmih po*lanc*v parlsmujfr članov demokratične zveze, medtem ko je zajamčil parlamentarne privilegije trem poslancem, ki stojijo pod obtožbo izdajstva. Večina Roksasa v senatu pa one-mogočuje zavzemanje sedežev trem izvoljenim članom — pristašem Osmene. S to parlamentarno taktiko si hočejo zagotoviti »prejem predloga o filipinskem trgovskem zakonu, ko bo prišel v pretres. Po zadnjih neuradnih vesteh iz Manile je dobil predsednik neomejeno polnomočje za izdajanje dovoljenj za radio ter za čiščenje civilnega uradništva po svojih političnih linijah. Zdi se, da je kongres spremenil glasovalne predpise Iz dvotretjinske na navadno večino v primerih, kjer gre za zveze s tujino kakor pri filipinskem zakonu o trgovskih zvezah. Po vsej deželi ln skoraj v vseh plasteh prebivalstva je ogorčenje zaradi takšnega vsiljevanja kot ga vzdržuje filipinski trgovski zakon. Okrog 40 študentov filipinske univerze je proglasilo v neki resoluciji, da bodo rajši gladova-11, kot pa da bi sprejeli eno samo paro ameriške pomoči, če bo zakon o trgovskih zvezah vsiljen deželi. Demokratična zveza, odvetniška zbornica, odbor delavskih organizacij ter kmečka zveza so skupno poslali vlogo predsedniku Trumanu, kjer zahtevajo ponovni pregled zakona. Predsednik Roksas in njegova stranka sta soudeležena pr; vsiljevanju tega zakona, ki dejansko uničuje suverenost ftUpinskega UudMf* _ akcije leta 181/8., je bilo tudi drugače v stalni kulturni zvezi * ostalo Slovenijo. Vse časopisje, začenši s «kmetijskimi novicami*, k. so imele mnogo naročnikov v Primorju še pred zlomom cSvete alianse», vse knjižne organizacije, Mohorjeva družba, Slovenska ma-t ca, Soška matica itd., vse kulturne ustanove, ki so zaživele v zaledju, so segle s svojim vplivom tudi v Trst in Gorico. Vsako gibanje, ki je zajelo celino, je kmalu prešlo tudi na slovenske obrobne pokrajine. Doba «ta-boroi>», velikih ljudskih zborov, ki so pravi organizatorji slovenske narodne zavesti po padcu fevdalizma v bivši Avstriji, je prav tako oblikotmla slovenski živelj v Primorju kakor v drugih slovenskih deželah. Deželne meje, vsiljcimni zgodovinski preostanki v času, ko se je vedno bolj širila misel zedinjene Slovenje, niso mogle več u-stavljati kulturnih tokov, tol so oplajali skupno slovensko kulturno življenje. Kar je doživljalo slovensko osrčje, je preživljala tudi Slovenska Primorska. Vsa slovenska umetnost, ne samo lepa knjiga, je povezovala slovensko ljudstvo v Primorju z notranjostjo, s stvaritvami slovenskega umetnostnega genija. Trst in Gorica sta kot največja slovenska centra na zapadni narodni meji stalno vabila slikarje, ki so prirejali razstave, dramske 4-gralce in operne pevce, ki so igrali f n peli slovenskemu ljudstvu v Primorju, željnemu kul-turnih užitkov in pridobitev slmpnega kulturnega napredka. Primorska zemlja je živeto intenzivno kulturno življenje tudi sama, zato je razumljiva težnja po edinsivu v kulturnem razvoju, ki je bil v osrčju Slovenije globlji in hitrejši. Tam so bile tradicije starejše, sredstva izdat- nejša, kulturne moči bogatejše. Vendar je Slovensko Primorje skušalo z vsemi silami iti vzporedno s središčem, da, prispevalo je časten delež v skupnem kulturnem prizadevanju. S Simonom Gregorčičem, s pesnikom, ki je danes last vsega slovenskega naroda, se je odprla vrsta pomembnih ■ kulturnih osebnosti, ki jih je dalo Primorje Sloveniji tn ki so enako vredne onim slovenske sredine. Ta tok je naraščal do današnjih dni. Ni namen našega članka, da bi naštevati u-metnike, ki dokazujejo, da je Slovensko Primorje eno z vsemi slovenskimi deželami. Imenujemo naj samo Iga Grudna, ki stoji danes tudi kot peveo socialnih motivov med najvidnejšimi slo-tronskimi pesniki, in Franceta Bevka, plodovitega pisatelja, ki 9i je tudi v osvobodilni borbi pridobil častno mesto kot predsednik osvobodilnega odbora za Primorje in Trst. Vezi Slovenskega Primorja s Slovenijo je skušalo fašistično gospodarstvo nasilno zatreti, vendar jih ni nikdar popolnoma uni-čflo. V najhujših časih so stvaritve slovenskega duha našle pota čez gosto zastražene meje, dokler se niso va poti združili borci za svobodo slovenskega ljudstva, borci istih idealov im iste osvobodilne organizacije, mimo vseh meja v eni sami nepremagljivi falangi. Kulturne vezi so se strnile končno v cilju, M je bil ne le naraven, ampak tudi nujen, v dosegi narodne neodvisnosti (n socialne pravice, brez katerih ni kulturnega življenja ljudstva, Ta nauk je prinesel Slovenski Primorski fašistični teror: Z vstajo mu je ljudstvo odgovorilo in z orožjem v roki bo branilo vselej svoje pridobitve. [ Kulturne Miline ] M. A. NEXOJE SE VRAČA DOMOV. Danski pisatelj Martin Andersen Nead se je med svojim bivanjem v Ljubljani seznanil in spo-prijaznil z mnogimi predstavniki nastga kulturnega in javnega življenja. Tov. Fran Albreht, prevajalec njegovih del v slovenščino, mu je izroč i vse slovenske prevode njegovih knjig, tako da je Nex6 lahko spoznal, da so njegova dela tudi pri nas dovršila veliko poslanstvo. V ponedeljek je bil Nex6 gost književnika Josipa Vidmarja na Gorenjskem, kjer si je ogledal Begunje z znamenito jetnišnico iz časov okupacije. Obiskal je tudi Drago, kjer so "Nemci nekoč streljali slovenske talce, In Prešernov dom na Vrbi. V torek je Nexdja povabil predsednik vlade LRS Miha Marinko na Bled. Zvečer je Nex6 odpotoval iz Ljubljane v Beograd, od koder bo preko Slovaške odpotoval v svojo domovino na Dansko. »SLIKARSTVO IN KIPARSTVO NARODOV JUGOSLAVIJE V 19. IN 20. STOLETJU* je naslov razstavi, ki je bila te dni odprta v V-metniškem muzeju v Beogradu. Odprtju te izredno pomembne umetniške prireditve so prisostvovali predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar in številni drugi ministri ter predstavniki tujih držav, kakor tudi številni predstavniki kulturnih ustanov iz Beograda ter vseh ljudskih republik tn veliko število umetnikov, pisateljev In javnih delavcev. Ta reprezentativna razprava 160 let umetnosti jugoslovanskih narodov, v kateri so poleg vrste starejših mojstrov zastopa/ni tudi najmtajši umetniki z deli iz narodno osvobodilne borbe in obnove, bo poslana v vse slovanske države, v prvi vrsti v Sovjetsko zvezo, kjer bo dostojno predstavljala u-motnost jugoslovanskih narodov. MOSKOVSKO GLEDALIŠČE «LENINSKI KOMSOMOL* gostuje te dni v Ljublja/nA s serijo predstav, tn sicer s Simonovim sin tako tudi bo* (s katerim se je poizkusila lani tudi ljubljanska Drama, *Pod praškimi kostanji* in cFant iz našega mesta*, z Gorkega dramo tVasa Zeloznova*, s Tolstojevim *Tavim mrtvecem*, t Tur-genjevo etfeseo dni na vasi*, e Ibs-novo »Noro* in z Gorbatovo g Mladostjo očetov* (ki jo je tudi lani uprizorila ljubljanska Drama). Prihod slavnega moskovskega gledališča, ki je prevzel stekaj igralcev tudi iz Budolestvenega teatra, čigar umetniške tradioije nadaljuje tn izpopolnjuje, pomeni za Ljubljano kulturni dogodek prvega reda. Gledališče »Lantnjfci komsomol* je že gostovalo v Beogradu, Zagrebu in drugih mestih, kakor tudi v nekaterih tvomicah v Jugoslaviji. O gostovanju bomo v kratkem obširneje poročali, v NOVE KNJIGE IN ČASOPISI Obzornik. Mesečnik za ljudsko prosveto. Stev. 6, Ljubljana 191/6. M. A. Nex0: U božjo) zemlji. Romam, Preveo Stevam Milovič, aProsveta*, Beograd 191/6. Strani 39t, Denis Diderot: Odabrana dela. Svetski klasioi S. Prevod s fram-suskog. zDržavni izdavački zavod Jugoslavije*. Beograd 191/6, Btra- m m. A. Sinclair: Car Vgdl). Romam, Preveo Stevan Milovič. sProsve-ta». Beograd 19jB. Strani S78. Svetozar, Markoviči Srbija na istoku. rProsveta*. Beograd 1916. Strani 181. Svetozar Markovič: Radničko pitanje u Srbiji. tProsveta*. Beo-gi-ad 191/6. S trami 86. Svetozcue Markovič: O škod i vaspilanju. Pedagoška biblioteka 13. «Prosveta». Beograd 19)6. Strani 53. Velibor Gligorič: O životu l delu Svetozara ' Markoviča. gPro-tveta*. Beograd 19)6. Strani 5». Simo Matanmlj: Izabrane prir povetke. Srpski realisti 8. »Pro-sveto*. Beograd 19)6. Strani 300. Jelena Bilbija: Eriki t druge priče. sProsveta*. Beograd 19)6. Strani 16). Bugarske dečje pesme. Prevod s bugarskog. tProsveta*. Beograd 19)6. Miško Kranjeo: Slike. JevDna bibliotelea 16. eProsveta*. Beograd 19)6. Strani 30. Balzac: Pukovnik Saber. Jev-tina biblioteka 16. zProtveta*. Beograd 19)6. Strani 88. P. Sokolovič - D. Djordjevič -Z. M. Pavlovič: Pregled kontine-naia za II. { III. razred gimnazije. ^Prosveta*. Beograd 19)6. Strani ts7. M. E. Nabokov t B. A. Voron-oov-Veljaminov: Astronomija za učenike srednjih škola. eProsve-ta*. Beograd 19)6. Strani 81). Petar Sfojanovič: Osnovna škola za vifotinu. Prva sreska. tPrc-sveta*. Beograd 19)6. Strant 39. Mladost. Časopis sa književfiojt < kulturu. Broj 9. Beograd 19)6. A. Jegolin: Procvat sooiallstič-ke kulture u BS8R. Biblioteka eDruštva za kuttumu saradnju Jugoslavije sa 888R*. Beograd 19)6. Strani )6. A. Vasllev: tDržavna ureditev ZSSR*. Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR. Ljubljana 19)6. Strani 78. NOVE KNJIGE ILIJE EHREN-BURGA. V Moskvi sta pred nedavnim izšli novi knjigi /lije Ehrtn-burga: ePota Evrope* (n »Drevo*. Delo *Pota Evrope* je Ehrenburg napisal pod vtisom svojih povojnih potovanj po evropskih državah — Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Albaniji in Nemčiji. Več strani tega dela je posvečenih borbi, ki jo demokratične sUe teh držav vodijo proti ostankom fatiz-ma. Delo »Drevo* nam odkriva Tlijo Ehrenburga kot pesnika. Zbirka obsega pesmi, ki jih je Ehrenburg napisal v Španiji med špansko državljansko vojno, pesmi iz Francije, kjer je Ehrenburg doživel nemški vdor, jn pesmi, k) so nastala mtd veliko Domovinsko vojno. ^O&noulteu ^KxKmja*iiJa_ e Zaebut----------------! Na pobudo odbora kulturno prosvetnih delavcev mesta Zadra J« bil sestanek, na katerem so s oglas, no sklenili, naj se obnovi zadrska filharmonija. Na sestanku je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor filharmonije. Za dirigenta je bil postavljen prof. Ivo Staicer V zvezi z obnovo filharmonije J« prišlo do polnega izraza kulturno sodelovanje med hrvatskem prebivalstvom ln italijansko manjSino ▼ Zadru. Zadrska filharmonija bo a svojim delom pomagala, da bo postal Zadar glasbeno središče severne Dalmacije. Razen simfoničnih koncertov bo zadrska filharmonija omo-gcč:'a Narodnemu gledališču v Zadru, da to lahko izvajalo tudi glas. bene predstave. P^]EI]>]E]LJrS]K2^ CRTICA MIŠKO KRANJiC. Vstavili smo se pri neki hiši visoko v gorah. Kurirja sta odSla noter poizvedovat po Švabih in sploh po novioah, jaz pa sem ju takal zunaj. Ker sta se dokaj zamudila, sem kadil in se razgledoval po dolini, ki je leiala med gorami pod menoj. Popoldan se je le globoko nagnil in v dolini se je zameglilo. Dvigala se je ti-' sta megla, ki spremeni doline v pravcato morje in gore okrog teh dolin so kakor obrežje morja. Vendar so se te dokaj rahle poznojesenske megle videle vasi, med njimi velji kraj s cerkvijo in velikimi hiSami; tn videla se je beta cesta, kako je tekla po vsej dolini, od katere so se spet ločile olje in ne tako bele ceste na obe strani proti goram, kjer so se razgubile. w • Tam v dolini je tisti svet, iz katerega smo bili pregnani, kamor so posamezniki odhajali le ponoči po najbolj skrivnih potih. Tu zgoraj so bili gozdovi, bli so tu travniki in tudi njive so bile. Vrtovi so bili prostrani in zagrajeni z drogovi in deskami, kar vse je le trohnelo in bilo preraslo s trnjem, s kopinjem in koprivami. Vse je bilo orumenelo, vse nekam trudno, jesensko in lalostno, čeprav je sonce Se si-jalo. Tu na vrhu so Stfri hiše stale skoraj na kupu, tembolj ker je k vasi spadal Se velik hlev kot posebno poslopje in Se druge pritikline, o katerih sem jaz komaj dognal, čemu so tam. Po je tako vse bilo podobno vas^ Okrog hi5 so stale stare jablane, stare hruške in Se drugo drevje. Pri teh hiSah so ljudje potnikom, kakrSnl smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hruSko-vico, s kosom kruha in z lepimi Štajerskimi jabolki; s tem pač, kar so imeli. Mnogo niso imeli, dali pa so iz srca. Dali so človeku tudi lepo in prijazno besedo, Čeprav ga niso nikdar videli in ga nikdar več ne bodo. V teh hiSah si se tudi lahko ogrel; v tisti veliki zeleni ali rjavi glinasti peči je skoraj vedno gorelo. In ob tej peči je skoraj vedno kdo sedel in stiskal svoj hrbet k ploščam. Moški so kadili, ako so kaj imeli, zenske in dekleta so krpale, Šivale, vezle. Otroci pa so se igrali na ped, če je bilo zunaj slabo vreme. Jaz zase sem pa tistikrat rajši ostal zunaj, ker je bil dan prijeten, da, oelo nekam topel in razgled ob zahajajočem soncu tako lep. Tam spodaj tista dolina z meglo, okrog nje visoke gore, porasle z gozdovi, zadaj za temi gorami Se viSje, Se lepSe, tu te hiSe, vrtovi, kjer so se So vedno parolo ovce; orumeneli travniki, le-he, vse to je privabljalo moje oči, ki niso bile navajene takih krajev. Pa sem poleg vsega tega zagledal za hišo tudi gručo otrok, ki so se očividno igrali. Dekletca in fantje, slabo oblečeni, po otroSko razkuStrani, resnih, skoraj le nekako starčevskih obrazov, so bili globoko zaverovani v igro. Igra sama ml je bila docela tuja, pa sem jo s tem večjo radovednostjo gledal. PostatHH so enega fanta k steni in mu zavezali oči. Trije so stali nekaj metrov od njega tn drlali v rokah palice. Eden pa je vsekakor vodil vse to, zakaj stal je zase. Posebej so stala dekleta. z rokami na hrbtu, ena si je vrtala s prstom nos. Vel so bil i napeti, dokler ni triletno dekletce zajokalo, se odtrgalo od njih, steklo in govorilo: e Jaz se Ze ne bom igrala te igre, ne bom!* In zakrila si je oči z roko. Lahno, umazano krilce je frfotalo za njo, ko je tekla nekam proti drugim hiSam. * Anica, počakaj*, je rekla druga, *saj je samo igra.* *Pa naj gre*, je rekla tretja, ekaj pa se slini povsod zraven.* Fant, fci je stal zase in ki je vsekakor vodil vso igro — bilo mn je kakih devet let — se za dekletce ni zmenil, pač pa je rekel onemu pri steni, ki je imel zavezane oči; eStrgati si morai ruto e oW, jo vreči stran in zakričati: Tako bom umrl! Poslednjič, hoče m videti svoj dom, svoje polje in gozdove, videti hočem svoje ljudi! — Pri tem se moraS prijeti za prsi z obema rokama, se ozreš okrog, pomahat ljudem in zakličeš: Zbogom, pa ne pozabite name! In pošteni ostanite!* Potem se je to, ki je vse vodil, obrnil k onim trem, ki so s palicami v rokah stali nekaj metrov stran, in jim naročal: iVi na povelje dvignete puške in streljate, ko jaz zamahnem z roko. Ti, Franci, padeš, pa nisi takoj mrtev; moraš se zvijati, iztegovati roke, grgrati, naposled pa zakličeš: Vbij me, svinja, do kraja me ubij! — Potem jaz pristopim in te Se obrcam, nato pa ustrelim. Ve, dekleta, pa morate glasno jokati, in ti, Tona, ki si njegova žena, moraS zavpiti, nato pa padeS po tleh. Samo paziti moratel No, bom videl, kako pojde!* Pristopil je k onim trem. s palicami v rokah in ~e se je začel dreti. Izpuščal je nerazumljive, surove glasove iz grla, kar naj bi pomenilo tujo, zoprna govorico. Njegove kretnje so postale •nenadoma .ostre in ves se je zravnal in izprsil. Medtem se je nekje mala Anica še na ves glas jokala in klicala prostč: «Ne te igre, ne te! Ta je tako strašna!* Tedaj se je, bodisi na njeno klicanje, bodisi po naključju odtrgal od nekod dvanajstleten slok, bled, a strašno resen fant. Za trenutek je gledal ves prizor, na’,o pa nenadoma pristopil k dručbi in dejal: «Tega pa ne boste, ne, tega ne pustim!* Njegov glas, ki je drhtel, je bil tako strašen, 'da je druibica nenadoma onemela, postala še za trenutek spogledujoč se, nato pa so se pobrala najprej dekleta, poparjena in osramočena, za njimi pa fantje vsak na svojo stran. Samo ta dvanajstletni sloki fant je za trenutek še postal. Zdel se mi je ne samo resen, temveč tudi vekam čudno star. In če bi bil pri svojih mladih letih ze ves siv, se mi tedaj ne bi zdelo n’č čudne na. Po meni se je samo mimobežno ozrl, o se mi zdi, da me niti ni videl, kakor da sem zanj navaden, mrtev predmet. 1 Nato je počasi s starim, utrujenim korakom šel za hišo. Dolge roke so mu visele ob telesu. Ni me več pogledal. Takrat sta se vrnila iz hiše kurirja. «Gremo», je rekel eden. *Ni nič novega*. Prilgal sem si novo cigareto in šel za njima. sAli so tu kdaj' koga ustrelili!* sem vprašal spotoma. «Da * je odvrnil starejši. »Prt tei hiši so ustrelili gospodarja, očeta štirih otrok. Tu za hišo so ga * je rekel, se obrnil in pokazal za hišo, kjer so se malo prej igrali otroci. Zdaj sem razumel, zdaj se mi je razodelo vse tisto, kar se je malo prej tam dogajalo. Zdelo se mi je strašno, tako mučno. Nisem vedel, kaj je strašnejše: tisto kar se je nekoč v resnici tukaj odigralo, ali to, kar so zdaj poskušali tu obnoviti otroci, prav gotovo ne v svojo zabavo, temveč bog si ga vedi zakaj. Ono, resnično, je bilo strašno, prav gotovo je bilo; toda še strašnejše je bilo, kar sem videl; vsaj zdelo se mi je strašno; tisti mir, s katerim so skušali odigrati, potem tisti nenadni krik male Anice: *Ta igra je tako strašna.* In naposled se mi je zdel strašen tisti dvanajstletni mnogo prezgodaj ostareli gospodar tega doma v gorah s svojim: tTega pa ne boste, tega ne pustim!* Kako čudni so otroci danes, me je obšlo; kako vse drugačni, kot smo bili nekoč. Kakšni, le kakšni bodo, ko dorastejo! Ko smo šli dalje, se mi je spet vsilila predstava igre teh otrok in videl sem onega, ki je vse vodil, kako je postavljenemu pred zid naročal resno: Moraš se prijeti za prsi z obema rokama, nato se ozreš okrog, pomahaš ljudem in zakličeš: Ne pozabite name! Pa pošteni ostanite! Ne, saj to ni bila steč nikaka igra, pa naj so jo otroci imeli za igro. In četudi bi bila, ta klic, k< bi ga morali vsak dam ponavljati tisočim, ta klic po poštenosti ni bila steč igra, tu se je igra srečala z iivljenjem. ■ ZDRAVNIŠKA POSVETOVALNICA S. i. Senožeče. Vprašujete, ali nas varuje alkohol pred infekcijami? Mnogi ljudje si enostavno predstavljajo delovanja alkohola pri infekcijah; mislijo namreč, da alkohol bakterije kratkomalo uniči, ali pa jih vsaj toliko oslabi, da nam ne morejo več čkodovati. Da pobijemo takoj to napačno mnenje, vam prikažemo statistiko velike bolnišnice v Chicagu, kjer pri 3.400 primerih pljučnega vnetja, je znašala umrljivost hudih pivcev radi te bolezni 50%, pri zmernih pivcih 30%, pri abstinentih Šele 22%. Znanstveniki so dognali, da se pod vplivom alkohola zelo zmanjšajo obrambene sile organizma, in s tsm se povišajo možnosti infekcije. B. B. Prosek. Vprašate ali je raku bolj podvržen moški ali ženska? V spdošnem se sodi, da za rakom oboli več žensk nego moških. Moški zlasti pogosto obolijo za rakom prebavil, ženske pa imajo zelo pogosto raka na spolovilih in na prsih, redkeje pa na prebavilih. Razne statistike trdijo, da ženske pogosteje umirajo za rakom. V ljudstvu je ukoreninjeno mnenje, da je rak neozdravljiv. Pa ravno to mnsnje je napačno. Rak je ozdravljiv, treba je le, da ga začnemo zdraviti pravočasno. Pri zdravljenju raka pride v prvi vrsti v poštev operacija, to je izrezanje rakove tvorbe dovolj globoko v zdravem tkivu. Zdravljenje je mogoče tudi z obsevanjem bodisi z radijem, bodisi z rentgenovlmi žarki. O rakih, ki so tipični za žensko, to je na maternici, jajčnikih in prsih, lahko trdimo, da so manj nevarni kakor so na pr. raki na želodcu ali na črevesu. In to sicer za to, ker js zdravniku sorazmerno lažje te novotvorbe zgodaj ugotoviti. V. M. Sv. Jakob. Kaj je aseptika in kaj antiseptika? Oba pojma ata dobila svojo veljavo odkar nam je znano, da povzročajo bakterije ali bacili v ranah razne motnje in obolenja (gnojitve, šen Itd), ker septika in antiseptika znočita boj oz.roma obrambo proti tem škodljivostim. Antiseptika znači prizadevanje, da se uničijo bakterije, ki so dospele v rano in to z dlzlnfekcijo rane s pomočjo kemičnih sredstev (jodova tinktura, sublimat itd). ' Aseptika ima namen, da prepreči, da bakterije sploh pridejo v rano in to z največjo čistočo v vsem kar pride z rano v dotlko, kakor instrumentarij, obveze, dl-ztnfekcija bolnika in operativnega osebja. Kriza v premogovniških revirjih Velihe Britanije nih revirjih. Zločinsko se kažejo nevedne, da je bila lzpora dbe desetletji med obema vojnama njih stalni odgovor rudarjem na vse njihove delovne in mezdne zahteve. -J Industrija kraljevine Anglije ■e je zamajala v svojih temeljih. Deželi, ki jo milijarde ton premoga drže nad gladino oceana, ki sta ji voda in premog pomagala, da je peščica njenih plavolasih vampežev na račun milijonov do kosti izmozganih rudarjev, tkalcev In pristaniških težakov podjarmila pol sveta, grozi nevarnost, da Ji bo sedaj na zimo, zmanjkalo premoga za njeno lastno domačo uporabo. In sicer celih 10 milijonov ton, skoraj toliko, kolikor jih Je včasih dobavljala samo Italiji, da je ta lahko krila 2/3 vseh svojih potreb. Dogaja se to prvič v vsej zgodovini njene industrije. Kljub svojim 850 premogovnikom bo letos prisiljena' uvažati gorivo po visoki ceni iz Irana ln Venecuele. Pred letom 1939. so v Angliji nakopali po 250 milijonov ton premoga na ’eto, 2 krat toliko kakor v Nemčiji, 4 krat toliko kakor v Franciji, 5 krat toliko kakor v Poljski. 50 milijonov ton •o izvažali, 150 porabili v svoji domač; Industriji, ostanek v domačem gospodinja' u. Odtiej pa Je pridobivanje premoga pričelo nezadržno nazadovati. Padalo Je število nidarjev ln premogovnikov, nazadovala produkcija. Pred veliko rudarsko stavko v 1. 1926. Je bilo v Angliji še milijon in več rudarjev, ta čas jih je 700 tisoč. Se v letošnjem maju so računali, da bodo nakopali v deželi 192 milijonov ton premoga, toda že samo v Juliju so ga pridobili celih 400.000 ton manj, kakor so sl ga obetali. Njeni vzroki Britanskim veleindustrljcem se toži po dobrih starih časih, ko je bil premog še poceni. Zakaj tako, čemu tako malo premoga in zakaj tako drag, to Jih ne zanima, ker bi bilo vsemu teiriu mogoče od pomoči le z denarjem Iz njihovih žepov. Skrbno se izogibajo priznanju, da Je imel angleški raudar V vsej zepadnl Evrp-pl najnižje mezde, da Je med vse. ml svojimi vrstniki najbolj ne-dohranjen, da Jetika najhuje koal vrste delovnih ljudi v Cml deželi (Black country), v Gallesu, Cmnberlandu, škotskih premogov- Rudarska karta Komu bi spričo vsega tega ne bilo jasno, da se angleško delovno ljudstvo v takih katastrofalnih okolščinah, ki ga je domači izkoreninjeni kapitalistični nestvor dot! ral s svojim cinično brezobzirnim izkoriščanjem in največjim Izdajalstvom, kar Jih Je sploh mogočih nad lastnim narodom, do takega absurda, upira življenju, kakor mu ga Je zasnovala njegova lastna zemlja, da odklanja gospodarsko blagostanje, kakor bi mu ga moglo kar najbolj zagotoviti neizčrpno pre- sedaj, ko je vse zavoženo, ko v Zedinjenih državah spričo boljših industrijskih naprav in produkcijskih sredstev rudar nakoplje trikrat toliko premoga kakor v Angliji,, sedaj ko so do kraja izmozgali delovnega človeka, pa tudi do propasti Izkoristil! vse naprave. ki so vanje še v prejšnjem stoletju skopo investirali svoje kapltale, ko že ni več nobenega penija dobička, sedaj naj bi eo pač držaVa polastila premogovnikov ter tudi vse premogovne trgovine in prometa. Po starolabu-riatičn'b pojmih naj bi bila taka gospodarska ln socialna revolucija v Angliji. Nevzdržne razmeve na Kitajskem Ce hodi človek po svetu, naj se ustavi kjer hoče, povsod bo naletel na opustošena mesta; v Rusiji, Franciji, Angliji, ali pa na Borneu. Povsod so sledovi vojne. V Šanghaju vidiš jasno, da smo v dvajsetem stoletju: ameriške tanke in otroke, ki oblegajo ljudi z vzkliki: »Bread, rice food». Bedni otroči živijo samo od tega, kar izprosijo — ter od odpadkov ameriške armade. «Ze samo naši odpadki opravičijo našo prisotnost na Daljnem vzhodu* — se je cinično odrezal pred kratkim neki višji ameriški oficir. Mesto js tako revno, da vsak mesec umre od lakote najmanj 1000 ljudi. Vsak bolnik, ki bi bil (rad sprejst v bclnico, mera plačati od 1500 do 2000 dolarjev. Kruh stane po uradnih določilih 4 kitajske dolarje za kg, v resnici se ga pa dobi za 3000 dolarjev. Delavec ne more s svojim delom zaslužiti toliko, kolikor potrebuje za golo življenje. PoVsod po svetu je tako, v Parizu ali Berlinu; ampak vse je otročarija proti temu, kar je na Kitajskem, kjer vlada poleg bede in lakote tudi luksus in razkošje, ki spominja na čase ko se je rimsko cesarstvo podiralo. Neki francoski novinar Je bil pred kratkim povabljen k ravnatelju pristanišča v Šanghaju na obisk. On piše: 250.000 ljudi spi na ulicaR Njegova hiša na deželi, kamor sem bil povabljen, je taka kot majhna palača. Povsod so naj-dražje preproge, vse je okrašeno z medrim porcelanom. Hiša je pozimi kurjena, poleti pa hlajena. Med tem pa mora najmanj 250.000 prebivalcev Šanghaja spati na cestnem tlaku. Številni natakarji so nosili toliko jedi na mizo, da bi jih komaj preštel. Servirali so čudovite pijače, priččnši z viskijem, katerega prodajajo ameriški oficirji po fantastičnih cenah — do parfumi-ranega čaja, katerega znajo samo orientalci pripraviti v taki popolnosti. Vse svoje premoženje si je moj gostitelj ' nakopičil med voino. Nihče se zaradi tega ne pritožuje, pa tudi njegova uradna p’ača b! komaj zadostovala za pičlo življenje. Vsakdo ve, kako gre jo stvari tukaj in kako se pride do denarja. Ko pristane ladja z Unr-rinlm blagom v Šanghaju, tedaj, njen tovor, ki znaša milijonsko vrednost — iztovorijo. V glavnem so to vreče z moko in rižem, konzerve svinjskega mesa in sladkor. Toda že pri raztovarjanju se polovica blaga »izgubi*. Ostala četrtina pa izgine na poti k potrošniku. Organizatorji teh »izgub*, med katerimi je bil tudi moj gostitelj, prodajajo to robo na drobno na črni borzi. Njihov dobiček gre v težke milijone...* Američani niso bili doslej zmožni opravičiti svoje navzočnosti niti z izgovorom, da vzdržujejo red, čeprav vedo, da gre tukaj za življenje tn smrt desettisočev ljudi. Korupcija pri uradnikih in generalih Skoraj vsi uradniki, mali eli veliki, vsi generali, vse je korum-plrano. Vsi hočejo živeti na lahko od goljufij, ko kradejo ljudstvu. Ce pa je kdo med njimi vseeno pošten, ima pa toliko sovražnikov, da ne izhaja dolgo. Isti francoski novinar tako o-pisuje korumpiranost kitajskih generalov. »V Šanghaju sem govoril z nekim angleškim oficirjem, ki Ima za seboj že deset let službe v Hongkongu. Govorila sva o težavah, na katere so naleteli Fran-cczj pri zasedbi Indokine. Rekel je, če bi naša vlada poznala malo bolj kitajsko mentaliteto, bi namesto, da je poslolo generala Le-clerca s tanki nad generala Hou Nana v Hanoi — poslala samo sla s čekom nekaj milijonov dolarjev in stvar bi šla enostavneje ln ceneje*. Na Kitajskem Je danes državljanska vojna med Kuomlntan-gom in ljudstvom, ki ve, kam bi ga pripeljala njegova politika: v novo težko sužnost imperialističnih denarnih mogotcev. mogovno bogastvo njegove lastne dežele? Kdo bi se čudil, da so sami angleški delovni ljudje doslej zavestno preslišali vse obupne pozive starih laburističnih Jezi-kačev k delu za dvig premogovne produkcije v deželi? Ze pred nekaj meseci Jim je državni sindikat rudarjev pokazal prvo stopinjo na poti k vsesplošni gospodarski in socialni obnovi v Angliji. Predložil Jim je karto angleških rudarjev, pet njihovih osnovnih zahtev: 1. 5' delovnih dni ln 40 ur dela na teden, 2. vsestransko zboljšanje higienskih naprav v rovih, 3. 15 dni plačanega dopusta na leto, 4. obnova in modernizacija vsega delovnega orodja, 5. trajno uravnovešenje razmerja med delom ln zaslužkom. Nobene posebnosti in nlkakega pretiravanja ni v teh zahtevah. In vendar Jim angleška laburistična vlada ni Izpolnila niti ene izmed njih. Pred 4 meseci Jim Je minister za gorivo Shlnwell obetal petdnevni delovni tednik, o 40 urah dela na teden ni bilo niti govora. Iklini izhod Angleški rudarji so kakor po vseh ostalih deželah sveta v prvi vrsti borcev proti kapitalizmu, na čelu angleškega sindikalnega gibanja. Dandanes so poleg stavbnih delavcev v Angliji' trenotno tudi edini, ki se v polni meri zavedajo neločljive povezanosti go- Snnje v ^ras^crn gospodarstvu KMETIJ Kraševci bodo pokimali z glavo ko vzrejo že samo ime brinje v, našem tisku in vendar zasluži to grmičevje malo več pažnje in spoznanja, kakor se mu podaja. Kakšen pomen ima brinje, da zasluži to priznanje? Predvsem igra brinje važno vlogo v pogozdovanju golih kra-ških bregov. Ne uporabljamo ga direktno pri pogozdovanju ali moramo ga smatrati kot dobrega zaveznika vseh gozdnih dreves, posebno borovca, smreke in jelke t. J. Igličastih gozdnih dreves, v prvem stadiju njihovega razvitka. Težko gospodarsko stanje Je nagnalo našega kmeta k iracionalnemu izkoriščanju gozdov. Tam kjer so enkrat rasli naši ponosni gozdovi in se upirali razor- r\ P® masa nemu delovanju kraške burje — tam kjer so še pred nekaj leti stali kot osamljene oaze naši borovci, danes je le izsesana in izsušena kraška zemlja v kolikor ni še spral dež in raznesla bur-ja. Da pridemo do zaključka našim trditvam moramo ugotoviti, da iz kraškega apnenca nastaja rodovitna zemlja ali zelo podvržena suši. Apnenec sam pa je razpokan in luknjast a sama notranjost kraškega terena ima premnego votlin, brezdnev in jem, v katere se ne samo izgublja voda, nego obenem odvaja Nek&j o zg telesnemgoje spodarske tn socialne borb« za boljše življenje s politično borbo za demokracijo in ljudsko -oblast. Zato so bili do danes tudi edini, ki so prepoznali in ož gosali krvavo potvorbo grškega plebiscita. Prvi sad te zavesti Je dozorel te dni, ko so si postavili na čelo svojega sindikata političnega In sindikalnega revolucionarnega borca Arturja Homerja, ki se Je z vso odločnostjo lotil velike naloge, da iz zanemarjene ln upro-paščene premogovniške industrije, dedščine kapitalistov, ustvari vzorna narodna podjetja, hkratu pa ubrani, da bi potlej spet postala predmet kapitalističnega izkoriščanja narodovega bogastva in izžemanja narodovih delovnih sil. Pod njegovim vodstvom so sl angleški rudarji našli svoje vzornike v francoskih tovariših, ki jim je po nacionalizaciji francoskih rudnikov uspelo dvigniti produkcijo za 15% preko one, ki je bila dosežena pred vojno. Laburistični vladi pa ne preostaja nič drugega, kakor da hlasta za polovičarskimi in hkratu pogubnimi ukrepi. Pod pezo premogovniške krize bo uvozila 2 milijona ton pogonskih Bredstev iz Venecuele ln Irana, ki bosta še bolj obremenila angleško zunanjetrgovinsko bilanco, iskala varljivo ravnotežje med državnimi izdatki in potrebami premo, govnlške obnove ln a tem zapravila še poslednje • ostanke angleške gospodarske neodvisnosti. Po *L’aurore de sud-tst*. Razvoj ln propadanje narodov, je bilo skoraj vedno v vzročni zvezi s telesno kulturo. Mogočne države so propadle, ko je b i narod nesposoben, da bi branil svojo domovino, ko je narod moralno in telesno propadal. Zato so narodi posvečali največjo pažnjo prav telesnemu razvoju državljanov. Telesna vzgoja Je prav toliko stara kot človeški rod. Zaradi osnovnega življenjskega obstoja je moral človek vzgojiti svoje telo, da je bilo odporno v vseh ne-prilikah. Moral je biti močan in spreten, znati skakati čez cvire, vztrajno teči, plezati po drevesih in skalah, plavati, lučati kopje ali kamenje, skratka znati je moral vse to, kar danes imenujemo telesno vzgojo, da si je ohranil lastno življenje, flimbolj močan je bil, tem bolj so ga spoštovali in tem bclj so se ga bali. Prvi narod, ki se je zavedal važnosti sistematične gojitve telesne vzgoje, je bil grški. Grki so spoznali, da je človeku potrebno enakomerno razvijanje telesa ln duha, da so krepki in zdrayi državljani najboljša obramba pred sovražniki. Vzor jim Je bil zdravo, krepko, močno in skladno razvito telo. Sploh je helenska telesna gimnastika vplivala na estetski razvoj. Mladino so Grki vzgajali že od 7. leta dalje. Vzgoja v njihovih j šolah je bila skoraj samo telesna, , lahko rečemo prav špartanska. Gojenci so morali metati kopje itd., od 10. leta dalje so spali na slami in brez odej, od 15. leta pa ra golih tleh. Ta vzgoja je trajala do 20. leta, ko so postali vojaki. Tedaj se je razdelila na tri veje: 1. na dramatiko (branje, pisanje, deklamacije itd.), 2. glasbo (godba, plesi, petje), 3. gimnastiko. Vso telesno vzgojo pa so razdelili na sedem delov: 1. pripravljalne vaje, ki so'obsegale hojo, teke itd; 2. peteroboj: tek, skok, metanje kopja in diska ter rokoborbo. Peteroboj je bilo tudi glavno tekmovanje na starih olimpijskih igrah in sta v finale prišla dva tekmovalca; 3. vaje v rokoborbi, to je boj z golimi pestmi, podoben današnjemu boksu; 4. vaje z orožjem in sicer met kopja in stre'Janie z lokom; 5. igre z žogo in obroči; 6. plese s spremi jeva-njem glasbe in 7. plavanje. Dosegali eo tudi vrhur.eke rezultate. Tako je n. pr. atlet Phaj-l-os vrgel diak, ki je bil težak od 2 do 6 kg okoli 62 metrov. Toda moč in-bogastvo sla kmalu začela prevladovati. Pretirane časti in udobnosti, ki so Jih bili deležni zmagovalci, so vplivali na mlado ljudi, da so se posvečali vzgoji teleša ne več zaradi telesnih vaj in zdravja, temveč zaradi osebnih koristi. Vse to pa se je še bolj stopnjevalo pri Rimljanih, ki sistematične telesne vzgoje niso poznali. V telesnih vajah niso videli onega sredstva za telesni in duševni razvoj, kakor so ga videli Grki. Lahkomiselno življenje, gonja za užitki in naslajanja je pripeljalo Rimljane, da so začeli duševno in telesno propadati. Nastopilo je krščanstvo in z njim gledanje na zemeljsko življenje kot na predpripravo za onostranstvo. S tem telesno živ- ljenje ni imelo več smisla. Tako je tudi nastopila najtemnejša doba za telesno vzgojo, ki je trajala 1.500 let Krščanstvo je prepovedalo vsak se tako nedoločen telesni užitek. Naravno je bila tudi gimnastika kot eden bistvenih znakov grške kulture prepovedana in prekleta. Nastopila je doba zastoja do pričetka novega veka. Telesno vzgojo so zopet pričeli smotrno gojiti šele v novem veku vzgojitelji. Ideali grške antike, ki so znova vstali v human’zmu, pa nastajajoči racionalizem ;n izkustvena znanost, ki sta začela vzgojo mladine smotrno urejevati, so sprožili klic po smotrni telesni dejavnosti. Vse to je pričelo zopet obračati človeka od krščanskega onostranstva nazaj k resničnemu, naravnemu človeku, k dušno telesni enoti. Ob koncu 18. sloletja so se začeti pojavljati prvi možje, ki so sc pri čeli v teoriji in praksi bavlti s telesno vzgojo. V Nemčiji je nastopil Ludvik Jahn, na Švedskem Henrik Lug in v Švici Henrik Pesta-lozzi. Ling ss je ukvarjal s floretova-njem, poleg tega pa sta bili bistveni sestavini njegove telovadbe tek ln skok. Pestalozzi se je bavil predvsem z mladino. Krepil jo je z nalašč zanjo sestavljenimi prostimi vajami, z igrami, plavanjem Itd. Jahn pa je ustvaril izrazito obrambo telovadbo. Zato je bilo usmerjeno za boj vse, kar je pri tem potrebno, to je okretnost, hitrost, vztrajnost in možatost. On pa je tudi uvedel v telovadbo klasično orodje: drog, bradljo in konja. Telesna vzgoja Je začela dobivati vedno več pristašev in leta 1892. so v Parizu na pobudo Francoza Pierra de Coubertina skle-x mil, da bodo priredili vsako četrto leto športne igre. Predlog je bil sprejet in leta 1896 je bila prva moderna olimpiada v Atenah. Novo smer pa je dobila telesna vzgoja v prvi ljudski državi Sovjetski zvezi. Ni več to urjenje posameznikov, temveč je postavljena čisto na nove temelje masovne vzgoje ljudstva, ki se je po osvoboditvi pričela z velikim poletom gojit] tudi v Jugosiaviji. Nova masovna in telesna vzgoja nam bo dala zdravega, okretnega, hitrega, vztrajnega človeka* z možatim in vedrim značajem, vnetega branilca pridobitev narodno osvobodilnega odbora in dobrega tovariša. Posamezne vrste telesno vzgojnih panog, njihova oblika in tradicija nimajo več pomena, pomen ima samo njih učinek, to je zdravo in krepko ljudstvo. Ob 50 letnici poroke KATERINE in ANTONA PETKOVŠKA želijo obilo sreče hčere MARA, OLGA, TINI ln ELZA, zet je in nečaki. Trst, 5. 10. 1940. s površine tudi prhle plasti zemlje. * Predvsem se po izsekanju gozda teren neusmiljeno izkorišča z pašnjo, tako da sc un:£i ves eventualni novi naraščaj. Zemlja se 2rahlja in na ta način postane plen, kakor Ze omenjeno, vremenskih nepogod. Pokažejo se sive skalnate rebri. Kmet pravi »kamenje rase* in v resnici izgleda tako! Predolgo bi bilo opisat! vse slabe posledice, katerš dopri-naša iztrebljenje gozdov na Krasu. Kjer je kak košček gozda ugoden za njivo, travnik ali vinograd, pobeden no bo oporekal iztrebljenju gozda, saj vsi dobro vemo, da na splošno pri nas primanjkuje kmetijskih zemlj-£č ali tam kjer je edina rešitev le gozd. moramo podvzeti vse mere, da se ta ohrani ali pa, da se pogozdi krajet kjer je Se mogoče. Dosti naših goličev bi bilo Ze od davno popolnoma pustih če se ne bi ohranilo razno grmovje in med tem v prvi vrsti brinje, katero je zrastlo na izropani zemlji in veže s svojim! koreninami prgišče zemlje, da jo ne odnese burja alt izperejo nalivi dežja. Brinjevemu grmičju se imamo zahvaliti, da n) naš Kra3 popolnoma pokrit s sivimi apnenčevimi skalami brez rastlinskega žhHjenja. Brinje edino ne samo, da ohrani med sivimi skalami nekal zemlje nego tudi to zemljo gnoji in jo s svojim listjem .in drugim; odpadki pomnoZuje. Naši pastirji posebno po Krasu imajo navado, da požigajo brinje. Izgovarjajo se, da Je edino le pod brinjem nekaj paše in da Živina ne more to izskoriščati. V resn’ci se z požiganjem brinja pridobi nekaj na paši in se fudi s pepelom nekobko pognoji zemlja, ali če pomislimo, da je to prgišče zemlje posebno po bregovih ostalo brez «varučtva» in da bo sčasoma nezavarovana zemlja končala v kraških ponorih in votlinah, tedaj nam postane jasno, da ne smemo brinje uničevati dokler ni zemljišče pogozdeno. Omenil sem Ze, da brinje ni gozdno drevo, narobe brinje v gozdovih je znak slabega gospodarstva ali nobeden mu ne more oporekati važne vloge katero igra v borbi z prirodnimi silami, ka-terih namen je popolnoma opVr stošiti našo zemljo. Brinjevo olje pa je znano zdttr vilo med našim ljudstvom. Zrela brinjeva zrnja se obiraj od meseca septembra do^ nov bra. Brinje dobro očiščeno, sme imeti več od 3% razn.h s® ti — (paziti je, da se odstrani vse suho zrnje!) se lahko s r ni v suhih in zračnih P1'0®.®1^ več mesecev, toda ne sme bi i skladiščih preveč, na debelo 08 j ženo (nikdar več od 40 cm.). ^ se prepreči segretje in s tem zvezi škodljiva fermentacija, ^ mora dnevno premešati■ PoS' no v prvih tednih. Prej ko vloži v kadi za fermentacijo mora s posebnimi valjkas stroji streti (zmečkati). V " se dolije vodo in to v toliki ® ' da pokrije vso mqso. Sodi^ se kriieio. Prostori morajo b.ti r , krijejo. Prostori morajo pravilne fermentacije po a0° „ nosti topli. Dnevno se mora f masa v kadeh dobro prenie m. Po končani fermentaciji se Is pristopi k destilaciji. V prvem s diju destilacije še dobi motrm ^ kočino, katera se sestoji Is * ■, hola in brlnjevega olja, konw P drugi dlstilaciji se oddeli P0,^ posebne posode olje od Pra' brinjevca. 100 kg dobro zrelega ln brinjevega zrnja da 12 litrov njevca in 1/8 1 (0.12%) brim < ga olja. Pri-distilaclji se odv» mejo tako zvane prve kaplj>ce ne postane brinjevec moten. Brinjevec je dobro znana vilna pijača. Brinjev čpirit_ olje je Izvrstno mazilo za r® . I tične in razne trebušne bole I Katere uporabljajo brinjevo I kot mazilo proti otročjim * I stam. Brinjevo zrnje pa se ^ j rablja v zdravilstvu kot d: tično sredstvo. Kemijski seSof, brinja je sledeči: 10% srn0'f|. ganskih kislin (mravlja, itd.) in sladkorja, 0.5 do olja (glavni sestav olja je 88 ca — terpen in kadinen). Dr. FRAN JURISEVI® Udg. urednik DUŠAN hbesca* PA R N O BARVANJE Barvam v vseh modernih barvah svilo, volno, odeje Itd. CENE SOLIDNE! CENE SOLIDN®1 PENCARO ALDO, uUca del Bosco 8, TRST Prosvetno društvo »SLAVEC* V RICMNJIH proslavlja v ne-deljo dne 6. t. m. ob 3 popoldne 50 letnico svojega obstoja. Ljubitelje petja vabimo na VEUKI KONCERT na katerem bodo sodelovali vsi sosedni pevski zbori-Preskrbljeno bo za izvrstno bržanko in domači prš SODELUJE DOMAČA GODBA. Ob slabem vremenu se prireditev odloži na naslednjo nedelj0, UDELEŽENCE PROSIMO TOČNOSTI! iut - Pevci bi pevke prosvetnega društva «Briški . Steverjan se toplo zahvaljujejo pevovodji SOSOl*^ ANTONU za trud in požrtvovalnost pri učenju petja* Steverjan, 4. oktobra 1946. . Prosvetno društo „1VAN VOJKO«, Prosek-Kontov«110 'kulturni kro£ek „DUGOLIN« priredijo v nedeljo ® *' m. ljudski zbor na PROSEKU. Vršila ae bo ŠPORTNA TEKMA z nagradami, nastopili bodo pevski *h°r’ godba kulturnega krožka „Rinaldi“ In skupina flzb>(* monikarjev. Po naatopu PLES. ■ Za hrano in pijačo bodo dobro poskrbeli Prosvetno društvo v MAVHINJAH priredi v nedeljo dne *• m. ob 14 uri na prostem ljudsko Igro v petih dejanjih --^1 »REVČEK ANUREJČJEK« I Nastopi tudi pevski zbor iz Sempolaja , , Po igri ples in prosta zabava. Igra godba Iz Mav^1 - SPOROČILO ^ZncLhija Ziuono k up uje ■urove, predelane kože lisic - srebrnih, platinskih modgjj*! rdečih, perzijanakih. bizonov, kun, dehurjev, polhov ZILI OTTO Telefon N. 29374 Dl. Trento 11-111 nilp* T R S T