VI • v v
sredtscu Spodnje Podravje •
Začenja se gradnja 2 x 400 kV daljnovoda
O Strani 8 in 9
M
x \
>U •■
o ,•'
H.'
> a: V
U ¡¡J
O""	•	T •
s i o tajerski
Podravje
Ptuj • Stopnišče do gradu in lokal na spodnjem parkirišču le pobožna želja
Z> Stran 8
Ptuj, torek, 14. maja 2019
Letnik LXXII • št. 37 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04:3
www.radio-ptuj.si
Ptuj, Podravje • Razpisi za ravnatelje srednjih šol bodo najverjetneje ponovljeni
[
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
i Zapletom ni videti konca
J Ker razpis za prosto delovno mesto treh ravnateljev na Šolskem centru Ptuj
j ni bil objavljen v sredstvihjavnega obveščanja, bo očitno za vse tri ponovljen. A to še ni vse v zvezi z zapleti. Potem ko je svet zavoda izbral Anjo Jesenek
Aktualno	v	v v	v
Ptuj • Agoniia okrog Grašič za ravnateljico Strojne šole, so včeraj nekateri zaposleni, dijaki in starši pripravili protestni shod v podporo
dvorane Campus se dosedanjemu ravnatelju Bojanu Lampretu. Tudi na Ekonomski šoli zaposleni zahtevajo, da se sliši njihov glas. Stran 2. bliža h koncu
O Stran 2
Podravje Ormož • Nevarna stavba ob
novozgrajeni tržnici in hostlu
O Stran 3
Zdravstvo Podravje •
Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi ...
O Stran 5
Podeželje
Ptuj • Mesto bo spet prehranska prestolnica
O Stran 7 O^^.
Kronika	- . . 1#J.
Ptuj, Slovenija. Delavci invalidi V nekaj dneh z tožbo dobili, Safilo
migrantitrije	i v.i ...
incidenti	vložil reviZljO
Z> Stran 32	o Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
V	središču •
V	petih letih 850.000 € odškodnin zaradi zveri
o Strani 8 in 9
AKCIJA ZA NOVE NAROCN
ŠtajerskiTEDNIK
70 let
v

>>
ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote!
Več v notranjosti časopisa
2 Štajerski
Aktualno
torek • 14. maja 2019
Ptuj, Podravje • Razpisi za ravnatelje ptujskih srednjih šol bodo najverjetneje ponovljeni
Bodo zaradi postopkovne napake ravnatelje srednjih šol izbirali ponovno?
Ker razpis za prosto delovno mesto treh ravnateljev na Šolskem centru Ptuj ni bil objavljen v sredstvihjavnega obveščanja, bo očitno za vse tri ponovljen. Tudi sicer zapletom ni videti konca. Potem ko je svet zavoda - kot kaže, na neveljavnem razpisu - izbral Anjo Jesenek Grašič za ravnateljico, so včeraj nekateri zaposleni, dijaki in starši pripravili shod v podporo dosedanjemu ravnatelju Bojanu Lampretu. Tudi na Ekonomski šoli - na nekoliko drugačen način - zaposleni zahtevajo, da se sliši njihov glas.

24 nadzorov Inšpekcije RS za šolstvo od leta 2017
Inšpektorat RS za šolstvo in šport je v letih od 2017 do danes na Šolskem centru Ptuj izvedel 24 nadzorov, od tega enega letos. Inšpekcija je potrdila sume različnih neprimernih ravnanj, ki niso v njihovi pristojnosti, zato so jih odstopili drugim organom: Inšpektoratu za delo (nepravilnosti pri zaposlovanju, nepravilnosti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, kršitev pravic delavcev, nepravilnosti pri pogodbi o zaposlitvi v. d. direktorice), tri primere Komisiji za preprečevanje korupcije (domnevna korupcija vodstva centra, domnevna korupcija vodstva šole, nasprotje interesa pri imenovanju direktorice), policiji (sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in drugih kaznivih dejanj), Inšpektoratu za javni sektor (Svet zavoda ni sprejel kadrovskega načrta), Upravi RS za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (neustrezna, plesniva prehrana), v petih primerih pa so predali zadeve Državni revizijski komisiji, Uradu RS za nadzor proračuna in Računskemu sodišču. »V treh pobudah so bile ugotovljene nepravilnosti, ki so v pristojnosti nadzora šolske inšpekcije,« so pojasnili. Šlo je za ugotovljene nepravilnosti v postopku volitev predstavnikov delavcev in dijakov v svet zavoda, dva primera sta se nanašala na kršitve pravic dijakov v srednji šoli.
Razpis za prosto delovno mesto ravnateljev treh srednjih šol Šolskega centra Ptuj: Ekonomske, Elektro in računalniške ter Strojne šole, očitno ni bil voden pravilno. Na to je opozorjeno že v anonimki, ki je te dni krožila po spletu, tem trditvam pa je pritrdil tudi Inšpektorat RS za šolstvo in šport.
To, da je bil razpis objavljen na spletni strani šole in Zavodu RS za zaposlovanje, očitno ni dovolj. Na vprašanje, ali to, da postopek v primeru, da razpis za ravnatelja ni objavljen v sredstvih javnega obveščanja, kot določajo navodila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pomeni, da je neveljaven in se razveljavi, so iz Inšpektorata RS za šolstvo in šport odgovorili nedvoumno: »Da, navedeno pomeni postopkovno napako, ki je razlog za neveljavnost postopka imenovanja.«
Ne glede na različne razlage zakona in okrožnic ministrstva je torej jasno, da postopek ni bil voden pravilno. Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih, ko svet šole sprejme sklep o razpisu prostega delovnega mesta ravnatelja, ta razpis za imenovanje ravnatelja (direktorja) objavi v sredstvih javnega obveščanja. »Takšno določbo vsebuje tudi 58. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kot ustrezna se šteje objava v časopisih (npr. tudi v Šolskih razgledih) in v Uradnem listu RS, ni pa predvidena oziroma ustrezna objava na internetni
strani šole ali objava prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje. Tudi objava po radiu ne šteje kot primerna,« so jasno odgovorili z inšpektorata.
Dileme zanje torej ni, pa čeprav se je svet zavoda pred objavo razpisa strinjal in sprejel sklep, da bo objava na omenjenih dveh mestih zadostovala.
Kot je pojasnila Mirjana Nenad, predsednica sveta zavoda, naj bi se za objavo zgolj na spletu in Zavodu odločili na podlagi pridobljenega pravnega mnenja odvetnice Helene Neudauer in zaradi finančnega stanja Šolskega centra Ptuj, saj bi bilo treba oglasni prostor za razpis v medijih plačati. A kot vse kaže, teh nekaj sto evrov vendar-
le ne bodo privarčevali, s takšno odločitvijo pa so naredili resno postopkovno napako. Nenadova sicer uradno s stališčem ministrstva in inšpekcije ni seznanjena, če se bo izkazalo, da je storjena napaka, pa sprejema odgovornost. »Če bom pozvana k preverbi legitimnosti procesov, bom zagotovo to izvedla. Če bo treba razpis ponoviti, bomo to tudi storili. Če sem naredila napako, bom sprejela posledice,« pravi Nenadova.
Sicer pa bo, kot kaže, to že drugič, da bo razpis ponovljen. Prvič so ga prav tako ponovili zaradi tega, ker se je besedilo razpisa na spletni strani šole razlikovalo od pogojev, zahtevanih in objavljenih na Zavodu za zaposlovanje RS.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi direktorja Šolskega centra Otona Mlakarja so izbrali šele v tretjem poskusu, na prva dva razpisa se ni prijavil.
Odstaviti želijo dva predstavnika zaposlenih; na Strojni in Ekonomski šoli
Očitno pa je tudi s samo sestavo sveta zavoda veliko težav. Junija 2017 je Inšpektorat podal predlog za razpis ponovnih volitev predstavnikov delavcev Ekonomske šole, Elektro in računalniške šole, Strojne šole in predstavnikov dijakov vseh štirih srednjih šol ŠC Ptuj (tudi Biotehnične šole). »To je bilo
potrebno, ker volitve niso bile izvedene skladno z ustanovitvenim aktom ŠC,« so še pojasnili. V svetu zavoda sta zdaj od 20 članov dva predstavnika dijakov, prej so bili štirje. Zaradi vseh dogodkov na zadnji seji sveta zavoda so zaposleni na Strojni šoli v petek podali predlog za razrešitev dosedanjega predstavnika Dušana Holca. Za nadomestnega člana v svetu zavoda so imenovali Romana Petroviča.
Podoben scenarij so želeli izpeljati tudii na Ekonomski šoli. Njihova predstavnica v svetu zavoda je bila doslej kandidatka za ravnateljico Vesna Trančar, ki se je sicer izločila iz postopka glasovanja, a to zaposlenim ne zadostuje. »Nimamo svojega predstavnika, glasu, ki bi povedal, koga si želimo, zato je prav, da odstopi ali jo razrešimo mi,« pravijo.
Dženana Kmetec
Ptuj • Agonija okrog dvorane Campus se bliža h koncu
Dvorana Campus v postopku prodaje
Športno dvorano Campus, ki zadnjih nekaj let prazna čaka na priložnost, da zaživi, očitno vendarle čaka srečen konec. Kot je potrdil stečajni upravitelj, je postopek prodaje v teku. Soglasje je namreč že podala Družba za upravljanje s terjatvami bank (DUTB), ptujska občina pa predkupne pravice ne bo uveljavljala. Zdaj čakajo še sklep sodišča in nakazilo kupnine.
„Lahko potrdim, da je postopek prodaje v teku. Naredili smo že nekaj predfaz, imamo tudi že sklep o soglasju sodišča. Ko bo to pravnomočno, bodo ustvarjeni pogoji, da bo plačana kupnina," pojasnjuje Marko Drobež, stečajni upravitelj. Po nakazilu kupnine bo sklep o izročitvi spisalo sodišče, ko bo ta pravnomočen, pa bo narejen še zadnji korak do tega, da se bo novi lastnik vpisal v zemljiško knjigo. Kdaj bo to, je trenutno odvisno od hitrosti in poteka postopkov na sodišču.
„Kupoprodajna pogodba je sicer že sklenjena s kupcem, a z od-ložnimi pogoji," še dodaja Drobež. Eden izmed teh pogojev je bilo uveljavljanje predkupne pravice za nakup dvorane, ki jo je imela ptujska občina. A je ni uveljavljala.
Drobež pa si je pridobil tudi soglasje DUTB, ki soglaša s prodajo. Kdaj bo novi lastnik vpisan v zemljiško knjigo, je zelo težko napovedati. Vse bo odvisno od tega, kako hitro bodo zaključeni postopki pred sodišči in kdaj bo plačana kupnina, ki znaša nekaj manj kot sto tisočakov. Za plačilo ima kupec 90 dni časa, a Drobež pravi, da se bo skušal dogovoriti, da bo nakazana prej. Kdo bo novi solastnik dvorane, do zaključka postopka ni želel razkriti. Neuradno naj bi za nakupom stal Mariborčan, ki se ukvarja z gradbeništvom. To bo vsekakor dobrodošlo, saj bo treba vložiti kar nekaj sredstev za nujno potrebno sanacijo strehe in dela parketa, da bo dvorana funkcionalna.
Če bo vse teklo po načrtih, se bodo dela na športni dvorani Cam-
pus začela že kmalu, v roku meseca ali dveh.
Campus živel le pet let
Spomnimo: dvorana je bila slavnostno odprta septembra 2010. Pet let kasneje je zaradi stečaja podjetja DAV, d. o. o., ki je bil lastnik večinskega dela, zaprla svoja vrata. Terjatve omenjenega podjetja do banke je odkupila DUTB, ki je skupaj s stečajnim upraviteljem in solastnikom dvorane Dejanom Zavcem več let iskala potencialnega investitorja, ki bi bil pripravljen objekt kupiti. Vsi poskusi doslej so se izjalovili. Nepremičnina sicer stoji na občinskem zemljišču, stavbna pravica zanjo pa velja še
30 let.
Dženana Kmetec
Foto: DK
torek • 14. maja 2019
Kmetijstvo
Štajerski	3
Ormož • Sodna pravda zaradi odpuščanja delavcev se nadaljuje
Delavci invalidi tožbo dobili, Safilo vložil revizijo
Ormoško podjetje Safilo je vložilo revizijo na sodbo sodišča, v katerem je odločilo, da so bile odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem invalidom nezakonite. Večina delavcev seje sicer že vrnila na delo. Prepričani so, da se nimajo ničesar bati.
ûwiiœi
m
mtfi

'A
18 od 35 odpuščenih delavcev invalidov se je pred kratkim razveselilo novice, da je Štajerski sindikat SKEI s pomočjo odvetnika Tomaža Žigerja v njihovem imenu dobil sodni spor na delovnem sodišču, v katerem je zaradi nezakonite prekinitve delovnega razmerja leta 2017 tožil ormoško podjetje Safilo.
Sekretar Martin Dular je pojasnil, da je sindikat za svoje člane najprej sprožil postopek na prvostopenjskem sodišču. Slednje je tožbe združilo v en postopek, pritožbo pa zavrnilo. A je po pritožbi višje sodišče razsodilo v korist invalidom izključno na podlagi diskriminacije. »Kot kriterij za odpuščanje invalidov je bila polivalen-tnost - možnost pripravljenosti in fleksibilnost delavca za napredovanje na druga delovna mesta. Kriterij je bil za nas diskriminacija
invalidov. Kaj se je kasneje dogajalo, ne vem, saj so na prvem sestanku predstavniki podjetja povedali, da se invalidov ne bo odpuščalo. Notranji sindikat je delal v prid podjetja kot celote in ni imel nikakršne možnosti preprečiti odpuščanja invalidov. V SKEI ju smo ves čas nasprotovali odpuščanju invalidov in mater samohranilk,« je povedal Dular in dodal, da se je večina delavcev do sedaj že vrnila na delo k nekdanjemu delodajalcu.
Odpuščeni: »Vsem se nam je zdravstveno stanje poslabšalo!«
Da gre za pomembno zmago, vendar z grenkim priokusom, pravi eden izmed 18 delavcev invalidov, ki je do leta 2017 delal v ormoški tovarni očal polnih 29 let. »Zmage sem se razveselil, ker sem
Kekcu najprej odvzeli direktorski stolček, pred kratkim pa ga odpustili
Spremembe v vodstvu ormoškega obrata so italijanski lastniki napovedali na tiskovni konferenci ob obsežnem odpuščanju leta 2017. Dolgoletnega direktorja Sliva Kekca, ki gaje nadomestil Andrej Mavsar, so najprej premestili na drugo delovno mesto, po neuradnih, a zanesljivih informacijah, pa so ga pred dnevi odpustili.
Za delavce invalide, ki niso tožili, dobljena sodba brezpredmetna
Ormoško podjetje Safilo, kije v lasti Foto: gt	istoimenske italijanske skupine, je leta 2017
odpustilo več kot 200 delavcev, med njimi 35 delavcev invalidov. Sekretarja Štajerskega Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Martina Dularja smo še povprašali, kaj dobljena tožba pomeni za delavce invalide, ki niso šli v tožbo. »Za odpuščene invalide, ki niso bili člani sindikata in se v odpovednem roku niso pritožili, je dobljena tožba brezpredmetna; ne velja. Odločitev je bila njihova. Lahko bi se nam pridružili, saj smo jim svetovali, kako naprej, le da morajo poravnati strošek odvetnika,« odgovarja Dular, ki meni, da podjetje Safilo s pritožbo ne bo uspelo.
nazaj dobil službo, po drugi strani pa je boleča, ker gre za ljudi, ki so me odpustili. Delam že teden dni, vendar za zdaj kritik nimam,« je povedal sogovornik, čigar ime hranimo v uredništvu, ter opisal mučno in boleče dogajanje v vsem tem času: »Ko sem prejel namero o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je zame to pomenilo katastrofo. Še dan pred tem so mi rekli, da sem zaščiten, ker sem invalid. Že naslednji dan pa sem med prvimi prejel odpoved. Zrušil se mi je svet,« se spominja, nato nadaljuje: »Ni šlo drugače, kot da smo vložili tožbo. Na zavodu za zaposlovanje so mi takoj dali vedeti, da za polovični delovni čas ne bom več nikoli dobil službe. V tem času se mi je zdravstveno stanje poslabšalo. Tudi preostalim odpuščenim. Če imate otroka, ki hodi v šolo, in nimate sredstev - veste, to te ubija na dolgi rok!« Povedal je še, da se mu je v vmesnem času uspelo zaposliti, a le za kratek čas. »Bil sem na približno 30 razgovorih, vendar ko sem povedal, da sem za štiri ure upokojen invalid, so me vsi odrezali. Imaš občutek, kot da nisi vreden nič. Država nas premalo podpira!«
Safilo se s sodbo ne strinja
A očitno dolgotrajnega boja še ni povsem konec. S sedeža italijanske skupine Safila so nam namreč v zvezi z dobljeno tožbo delavcev invalidov odgovorili, da je družba v procesu reorganizacije delovala v celoti v skladu z zakonom in pravicami posameznikov, zato so vložili revizijo zoper končno sodbo sodišča prve stopnje na vrhovno sodišče. Kot so še dejali, se je od 18 delavcev na delovno mesto vrnilo 15, ob tem pa dodali: »Pogajanja še potekajo, cilj podjetja pa je, da se v naslednjih dneh dokončno oblikujejo posamezni dogovori in da se vzpostavi nova organizacijska ureditev.«
»Vse bi naredili, da se nas znebijo«
In kaj na vloženo revizijo pravijo delavci invalidi? Prepričani so, da se nimajo česa bati: »Vse bi naredili, da se nas znebijo. Sicer nisem ravno podkovan v pravu, toda če je v teku revizija, to pomeni, da bodo iskali napake v procesu, a mi nismo ničesar skrivali.«
Monika Horvat
Foto: MH
Ormož • Žalosten pogled na razpadajoči objekt
Nevarna stavba ob novozgrajeni tržnici in hostlu
Nekatere stavbe v mestu Ormož so precej neurejene. Ena izmed njih je tudi Diermayerjeveva hiša, ki stoji tik ob novozgrajeni tržnici s hostlom. Še najbolj problematično je gospodarsko poslopje ob stanovanjskem objektu, ki ne samo, da kazi videz mesta, temveč predstavlja tudi potencialno nevarnost za mimoidoče.
Foto: MH
Pogled na nevaren objekt.
V središču Ormoža smo pred kratkim poročali o odpadanju strešnikov z objekta Deželne banke Slovenije. Po tem, ko so potencialno nevarnost tamkaj odpravili, so nas bralci opozorili na nov objekt, ki predstavlja celo resno nevarnost za mimoidoče. Gre za razpadajoče gospodarsko poslopje tik ob Diermayerjevi hiši, ki predstavlja pomemben prostor, pa tudi turistično podobo mesta, saj stoji ob novozgrajenem objektu s tržnico in hostlom. Streha poslopja je povsem dotrajana. Resno nevarnost poleg dotrajanih strešnikov predstavlja tudi strešni žleb, ki je preklan na pol in videti je, da se še komajda drži strehe. S celotnega objekta pa odpada tudi omet.
Lastnik celotnega kompleksa je občina
Nevaren objekt obkrožajo stebri s trakovi. Pregrado je postavila tamkajšnja občina, ki je celoten kompleks (hišo s poslopjem in zemljiščem) lansko leto odkupila za okoli 40.000 evrov. V načrtu so imeli, da bi stanovanjski objekt preuredili ter v njem uredili nova stanovanja.
Kdaj bodo odpravili pretečo nevarnost, smo povprašali župana Danijela Vrbnjaka. Pojasnil je, da se na občini zavedajo problematike in da so v fazi reševanja. »Vsakršna sanacija objekta je povezana z velikimi stroški. Objekt je v zelo slabem stanju in hkrati nevaren za mimoidoče. Reševanja se ne bi radi lotili na način, s katerim bi samo pogasili ogenj. Nagibamo se k odločitvi, da se zadeva poruši, postavi nadomestni enostavni objekt, s katerim bi zagotovili prostore tam živečim občanom, za potrebe manjših skladišč (ki jih imajo na voljo v tej obstoječi stavbi), hkrati pa bi radi zagotovili pokrit odprt prostor, ki bi ga lahko koristili v povezavi s hostlom in tržnico. Trenutno smo v fazi pridobivanja ponudb. Na podlagi zbranih ponudb se bomo odločili, do katere faze bomo letos pristopili,« je v zvezi s podirajočim se poslopjem povedal župan.
Celovite sanacije pa je potreben tudi stanovanjski objekt: »Nameravali smo se lotiti sanacije fasade in strehe na Diermayerjevi hiši, da objekt ne bi več tako kazil podobe mesta, a nam je izvajalec pojasnil, da je najprej treba sanirati vlago. Naročili smo popis del, tako da sedaj čakamo na oceno investicije, pa tudi na mnenje glede samega stanja objekta. Na podlagi tega se bomo odločili, kako naprej.«
Monika Horvat
Foto: Media24
Tik ob razpadajoči stavbi stoji prenovljen hostel.
4 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 14. maja 2019
Ormož • Brezplačno bo na voljo 10 koles
Kdaj bo mesto dobilo prvo izposojevalnico
Zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož je konec lanskega leta skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra Ptuj napovedal ureditev prve samopostrežne izposojevalnice koles v centru Ormoža.
Občanom in turistom bodo kolesa na voljo brezplačno.
Medtem ko poletna turistična sezona že trka na vrata, izposojevalnice koles pa še ni na vidiku, smo na ormoškem zavodu povprašali, kdaj in kje bo ta vendarle zaživela. Direktorica Andreja Brglez je povedala, da bodo prvo izposojevalnico v mestu vzpostavili še v tem mesecu: »Kolesa smo prejeli v poznem jesenskem času, zaradi česar izposojevalnice takrat ni bilo smiselno vzpostaviti, tako da so garažirana v občinski garaži. Še v tem mesecu oz. pred poletno turistično sezono pa bomo vzpostavili izposojevalnico koles.« Uredili jo bodo v bližini ormoškega gradu, kjer ima sedež Zavod za turizem skupaj s turističnoinformacij-skim centrom.
Občanom in turistom bo povsem brezplačno na voljo deset koles, tri bodo električna. Spomnimo, da je zavod kolesa v upravljanje prejel v okviru projekta Interreg Slovenija-Madžarska Iron Curtain Cycling, ki so ga vodili ZRS Bistra Ptuj, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Občina Lendava skupaj s še štirimi madžarskimi partnerji. V okviru omenjenega projekta so v lanskem letu na Ormoškem dobili tudi označeno kolesarsko pot od Ormoža proti Jeruzalemu do Ljutomera in čez Svetinje nazaj proti Ormožu ter dve kolesarski počivališči, in sicer na Svetinjah in Jeruzalemu. S temi aktivnostmi želijo med drugim dvigniti turistično privlačnost in obiskanost teh območij, pa tudi spodbuditi razvoj kolesarskega turizma. (MH)
Sveta Trojica • OŠ letos obiskuje 157 učencev
12 otrok v prvi razred
Zaradi večjega vpisa otrok v vrtec se bo ravnatelj zavoda v kratkem sestal s trojiškim županom, da se dogovorita o morebitnem povečanju števila oddelkov.
Foto: OŠ Sveta Trojica
Trojiški šolarji in člani TD Sveta Trojica so ob Trojiškem jezeru nedavno posadili avtohtone jablane.
Septembra se bodo vrata trojiške osnovne šole odprla tudi za dvanajst prvošolčkov. V letošnjem šolskem letu v prvem razredu sedi 14 otrok, kar pomeni, da tudi v prihodnjem ostaja en oddelek prvega razreda. Vseh učencev v devetih oddelkih je na šoli letos 157.
V vrtcu imajo 85 otrok, razdeljeni so v pet oddelkov. Kot je povedal ravnatelj OŠ in vrtca Darko Škerget, pa je za jesen prijavljenih več otrok, kot imajo oddelkov, zato se bo v kratkem sestal s trojiškim županom Davidom Klobaso, da se dogovorita o morebitnem povečanju števila oddelkov.
Trojiška šola je bila v 130 letih modernizirana in večkrat prenovljena; v letu 2008 je dobila štiri nove učilnice in večjo telovadnico, leto kasneje pa še športno igrišče s tribunami in igrišče z igrali ter nova parkirna mesta. Ravnatelj je vesel, da so vsi starši aktualnih prvošolčkov za neobvezni izbirni predmet izbrali angleščino, predvsem pa je ponosen, da se šola ponaša z nazivi Kulturna, Unesco in Eco šola. V okviru slednje so pred kratkim skupaj s Turističnim društvom Sveta Trojica pripravili Eko-dan z naslovom Posadimo sadovnjak in območje ob Trojiškem jezeru zasadili s 27 jablanami 22 različnih avtohtonih sort. (SD)
Ptuj • Ob jubilejnem letu v mestu in okolici plapolajo zastave
V znamenju slogana Vivat Poetovio!
Mesto Ptuj letos zaznamuje 1950. obletnico prve omembe v pisnih virih. Ob jubileju so po mestu in okolici izobesili 131 zastav bele barve, na katerih je odtisnjen emblem praznovanja.
„Ob praznovanju pod sloganom Vivat Poetovio! smo mesto okrasili z zastavami. Zavode v mestni občini (MO) Ptuj smo povabili, da se pridružijo praznovanju, počastijo jubilej ter izobesijo zastavo z logotipom obletnice. Zastave krasijo Mestno hišo, domove četrtnih skupnosti, sedeže javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, ter druge večje institucije, ki imajo sedež v MO Ptuj. Zastave bodo čez vse leto plapolale na dravskem mostu, v evroparku ter pri peš mostu. Prav tako jih bomo izobesili v starem mestnem jedru ob osrednjih dogodkih, ki jih načrtujemo v tem letu," so povedali v upravi MO Ptuj in dodali, da so nakup zastav v znesku 4.000 evrov financirali s sredstvi EU v okviru projekta čezmejne-ga sodelovanja City Cooperation II, v katerega je vključeno ZRS Bistra Ptuj.
Ta mesec promocijske tiskovine
Za promocijo obletnice MO Ptuj načrtuje izdajo letaka v slo-
Foto: Črtomir Goznik
Zastave ob jubileju so že izobesili. MO Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj na temo praznovanja obletnice načrtujeta izdajo letaka, vodnika z naslovom Nekoč antično, danes butično ter publikacije Poletje na Ptuju. Vse troje bo izšlo v maju.
venskem, angleškem in nemškem jeziku, v katerem bodo izpostavljeni vsi večji dogodki letošnjega leta. „Na njem si bo mogoče prek
brezplačne aplikacije MojoAR ogledati nov promocijski video Festivalsko poletje na Ptuju, ki ga je pripravil Javni zavod za turizem
Ptuj. Letak bomo v nakladi 2.000 izvodov izdali ta mesec. Po Sloveniji bomo obletnico promovirali tudi na jumbo plakatih. Plakati bodo postavljeni predvidoma v 11 slovenskih mestih, na 30 lokacijah, od Murske Sobote do Ljubljane in Nove Gorice, pa od Kranjske Gore do Novega mesta. Na Javnem zavodu za turizem Ptuj pripravljajo Vodnik po rimskih zgodbah Ptuja (naklada 2.500 izvodov), ki v mesto vabi pod sloganom Nekoč antično, danes butično, ter publikacijo Poletje na Ptuju (naklada med 5.000 in 7.500 izvodi). Publikaciji bosta izšli v maju. V letu praznovanja so v program vključeni tako novi kot tradicionalni dogodki, ki so nadgrajeni ali obogateni z novimi vsebinami. Ponosni smo, da so številne prireditve rezultat medsebojnega povezovanja in sodelovanja različnih zavodov, društev, posameznikov in lokalne skupnosti," so še poudarili na ptujski občini.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Zagodlo jim jo je vreme
Šesti Unescov tek prestavljen
Na Ptuj naj bi danes prišlo okrog 2.500 tekačev iz Slovenije in tujine. 6. Unescov tek, ki pomeni pomembno špor-tno-družabno prireditev, je zaradi dežja odpovedan in prestavljen na jesen.
Foto: ČG
Projekt so predstavili Nuška Gajšek, Boštjan Šeruga in David Hameršak.
Od jutra naprej bi tekli številni tekači: od najmlajših, vrtčevskih otrok do dijakov in učiteljev. Potekale bi tudi številne spremljevalne dejavnosti, od športnih do kulturnih, umetniških in ustvarjalnih, ki pomenijo dodatno popestritev programa. A smo morali zaradi slabe vremenske napovedi dogodek odpovedati," pojasnjuje David Hameršak, koordinator 6. Unesco ASP teka za mlade. Organizator teka je Gimnazija Ptuj, prav njen ravnatelj, Boštjan Šeruga, je bil pred leti eden izmed idejnih vodij in koordinatorjev tega projekta. V šestih letih je Unescov tek iz skromnih začetkov prerasel v množično športno-dru-žabno prireditev: „V šestih letih smo naredili zelo veliko pomembnih korakov. Imeli smo kar nekaj pomislekov, kako organizirati celotno zadevo. Želimo delati predvsem na temeljih Unesca: to je promocija zdravja in glede na to, v kakšnem mestu živimo, seveda promovirati tudi Ptuj. To, da se teka udeleži 2.500 ljudi, pomeni pomembno promocijo za mesto in šolo."
Pred šestimi leti je bil Unescov tek tekmovalne narave, a so organizatorji ugotovili, da to ni smiselno, zato so koncept nekoliko spremenili. Šeruga pravi, da se tako gostje kot organizatorji še zdaleč ne veselijo le teka, temveč vseh dogodkov, ki so s tem povezani.
Da gre za izjemno promocijo mesta, poudarja tudi Nuška Gaj-
šek, županja mestne občine Ptuj. Izpostavlja še en pomemben segment tega dogodka, medgenera-cijsko sodelovanje, ki ga Unescov tek spodbuja. Poudarja, da je tudi sicer sodelovanje z mladimi ključno za razvoj mesta, zato so tudi v letošnjem proračunu namenili več sredstev za delovanje Mladinskega sveta MO Ptuj.
Organizacija tako velikega dogodka, kot je Unescov tek, seveda predstavlja velik zalogaj. „Vse izkušnje, ki jih imamo, unovčimo v tem projektu, a smo letos morali žal zaradi slabe vremenske napovedi dogodek prestaviti na jesen," še dodaja Šeruga.
Dženana Kmetec
Središče ob Dravi • Javni razpis za gospodarstvo
15.000 evrov za podjetne
Občina Središče ob Dravi je na občinski spletni strani pred kratkim objavila javni razpis za spodbujanje gospodarstva. Na voljo je 15.000 evrov.
Podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo sedež v občini Središče ob Dravi ali investirajo na območju te občine, pa tudi potencialni bodoči podjetniki lahko pridobijo denar
za spodbujanje investicij, ki bodo prispevale k razvoju podjetništva in obrti ter dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva na območju občine. Za sofinanciranje začetnih
investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj je na voljo 7.000 evrov, za odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanje 5.000 evrov ter po 1.000 evrov za
spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva, za spodbujanje prijav podjetij na razpise ter za spodbujanje inovativnosti. Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, je odvisna od rezultatov ocenjevanja vseh prejetih popolnih vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Javni poziv bo odprt do 3. junija. Če razpoložljivih sredstev ob prvem odpiranju ne bodo porabili, bo izvedeno drugo odpiranje.
MH
torek • 14. maja 2019
Podravje
Štajerski	5
Dravsko polje • Raziskava Onkološkega inštituta (OI) o povezavi onesnaženosti s pojavnostjo raka
Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi ...
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh - nekdanjo tovarno Pinus Race.
„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje - podtalnice in tal - posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP - Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega
Foto: Media24
Na črpališču tehnološke uode Kidričevo je v letu 2010 povprečna vrednost za atrazin presegla standard kakovosti kar sedemkrat, za desetilatrazin pa skoraj trikrat. Poročilo o rednem inšpekcijskem pregledu v tovarni kemičnih izdelkov v Račah v letu 2016 navaja čezmerno obremenjevanje okolja z emisijami živega srebra. Fotografija je ilustrativna.
da se slabo kemijsko stanje vod v Dravski kotlini odraža predvsem v preseženih vsebnostih nitratov, atrazina in desetilatrazina. Vendar pa kaže, da se stanje izboljšuje, saj se povprečne vsebnosti nitrata z leti znižujejo. Močno onesnaženje z atrazinom in desetilatrazinom se že daljši časovni niz pojavlja na merilnih mestih Šikole, Skorba, Brunš-vik in Kidričevo.
V Kidričevem kontaminirana tudi tla
„V sklopu raziskave onesnaženosti tal Slovenije so bili leta 2004 odvzeti vzorci prsti v naselju Cir-kovce v občini Kidričevo. Analiza je pokazala prisotnost ostankov zdravju nevarnih insekticidov in herbicidov, koncentracije so presegale mejne vrednosti. Zaznanih
je bilo veliko spojin, ki se jih uvršča med možne povzročitelje rakavih obolenj. Leta 2005 so bili vzorci tal odvzeti v naseljih Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju. Zabeležili so visoke vrednosti fosforja, ki so bile najverjetneje posledica povečanih emisij iz industrijskega kompleksa Kidričevo. Tudi njivi na lokacijah Mihovci in Lovrenc na Dravskem polju sta v času meritev v tleh imeli dobro do prekomerno vsebnost fosforja in kalija. Na dveh lokacijah, ki sta v neposredni bližini industrijske cone v Kidričevem, je seštevek spojin presegal mejno imisijsko vrednost za tla. V odvzeti prsti na Lovrencu na Dravskem polju so odkrili prisotnost ostankov insekticidov in herbicida metolak-lor," so podatke predhodnih raziskav povzeli v poročilu OI Ljubljana.
Mojca Zemljarič
polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa
Rakavih obolenj iz leta v leto več
„Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v podravsk regiji in na Dravskem polju z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet. Porast je v večji meri posledica staranja prebivalstva. Najpogostejše vrste raka v podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije. V nobenem od 40 območji na Dravskem polju nismo opazili za nobeno izmed proučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika. Izjema je naselje Kidričevo, kjer smo ugotovili statistično značilno višje tveganje pljučnega raka kot v podravski regiji v zadnjem opazovanem obdobju (2005-2014)," je med drugim zapisano v poročilu ljubljanske onkologije.
niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala," navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.
Znaki onesnaženja so se začeli kazati po letu 1980
Prvi podatki, da je na nekaterih mestih na Dravskem polju podtalnica ogrožena zaradi onesnaženosti, segajo v leti 1982 in 1983. Takrat so ugotavljali, da je najmočneje onesnažena v Brunšviku in Sta-rošincah, onesnaženje se je nato širilo proti črpališčema Skorba in Šikole. Kot smo že tudi poročali, je bila podtalnica na Dravskem polju leta 1989 tako zastrupljena, da so jo prenehali črpati in na območju prekinili oskrbo s pitno vodo. ARSO v svojih analizah ugotavlja,
Ocena kemijskega stanja podzemne vode med letoma 2006 in 2016
1 Merilno mesto		Preseženi parametri 1
Skorba V-5	Ne ustreza: 2006-2014, 2016	Nitrati, atrazin, desetilatrazin
Spodnja Hajdina	Ne ustreza: 2006, 2015, 2016	Nitrati, metolaklor, atrazin, desetilatrazin
Draženci	Ne ustreza: 2015, 2016	Nitrati
Kidričevo	Ne ustreza: 2006-2016	Nitrati, atrazin, desetilatrazin, vsota pesticidov
Kungota	Ne ustreza: 2010-2016	Nitrati, metolaklor, atrazin, desetilatrazin
Šikole	Ne ustreza 2006-2016	Nitrati, atrazin, desetilatrazin, bentazon, vstota pesticidov
Brunšvik	Ne ustreza: 2006-2013	Nitrati, atrazin, desetilatrazin, prometrin, terbutrin, vsota pesticidov
Starše	Ne ustreza: 2013, 2014	Nitrati
Prepolje	Ne ustreza: 2007-2015	Nitrati, atrazin
Rače	Ne ustreza: 2006, 2007, 2009, 2012	Atrazin, bromacil, diuron, vsota pesticidov, desetilatrazin
Rogoza	Ustreza: 2012-2016	-
Šikole GV1	Ustreza: 2006-2016	-
Izberite bančni paket Poslovni začetek.
Paketi Poslovni začetek vključujejo bančne storitve, ki jih potrebujete za vstop v svet podjetništva. Izkoristite vse nove poslovne priložnosti s paketom Osnovni, Mobilni aH Napredni in dodatnimi storitvami po svojem izboru!
Qnlb
www.nlb.si/poslovni-zacetek
Za vse, kar sledi.
Vir: Poročilo OI Ljubljana (april 2019), povzeto po ARSO
6 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 14. maja 2019
Slovenija, Podravje • Sodobna kmetijska mehanizacija olajša delo in delovne pogoje
Po številu traktorjev na prebivalca Slovenci na prvem mestu v svetu
Po številu traktorjev na prebivalca smo Slovenci sicer še vedno velesila, a njihova povprečna starost se bliža četrtini stoletja. Moderni stroji zahtevajo več znanja, saj so vse bolj elektronski in robotizirani, to pa večini kmetov povzroča težave.
Ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je postala upravičenka do denarja za najrazličnejše razvojne programe, med drugimi tudi na kmetijskem področju. Kmetje so lahko pridobili evropska namenska sredstva za nakup kmetijske mehanizacije in številni so to možnost tudi izkoristili. Vse od takrat velja, da so slovenski kmetje rekorderji po številu traktorjev. Res je, da je pri nas registriranih skoraj 110.000 traktorjev, kar nas na svetovni lestvici postavlja na prvo mesto po številu na prebivalca, saj ima vsak dvajseti Slovenec doma traktor. Pa naši kmetje danes zares uporabljajo tudi najsodobnejše in največje traktorje ter preostalo kmetijsko mehanizacijo? Nikakor ne, pravi naš sogovornik Ivan Brodnjak s ptujske kmetijske svetovalne službe.
Da imajo na kmetijah več traktorjev, gre pripisati tudi dejstvu, je prepričan Brodnjak, da mnogih, tako rekoč odpisanih strojev kmetje ne odstranijo, kot to naredimo z odsluženimi avtomobili, ampak jih obdržijo. Vsaj v Podravju
Bolečine v hrbtenici in povešen trebuh
»Nimam sicer točnih številk, ocenjujem pa, da so traktorji naših kmetov v povprečju stari vsaj dvajset, če ne že kar 25 let. Večina je tehnološko povsem zastarela in igra vlogo navadne vlečne sile, ne pa pripomočka za sodobno kmetovanje. Takih brez kabin sicer ni več videti veliko na poljih, a tudi kabina sama po sebi ne pomeni kaj več kot zgolj navadno zaščito pred dežjem. Kmetovanje je težek posel, zato je dobra oprema še kako pomembna. In to ne le zaradi lažjega in hitrejšega dela, ampak tudi zaradi boljših pogojev dela. S traktorjem se ne vozite po asfaltu, ampak po njivah, po neravnem terenu. Predstavljajte si, da tudi po deset ur sedite v neudobnem sedežu, na katerem vas premetava in trese, v kabini je hrupno, saj ni zvočno izolirana, nima ogrevanja niti hlajenja, piha vam, poleg tega pa vdihavate prah, pline in gnojila. O tem se sploh ne govori, ampak kmetje imajo veliko zdravstvenih težav, od sedenja na traktorju predvsem bolečine v hrbtenici in povešen trebuh,« pravi kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.
je tako. Seveda pa vsi podravski traktorji niso zastareli, so tudi izjeme. Nekateri kmetje, predvsem večji, so se prilagodili času in nabavili najnovejšo opremo. Večinoma
gre za mlajše in bolj izobražene kmete, ki pa jih je v regiji še vedno premalo. Če pogledamo statistične podatke o deležu višješolsko in visokošolsko izobraženih prebival-
Foto: Črtomir Goznik
cev, ugotovimo, da je v Podravju nižji od slovenskega povprečja in znaša 25 odstotkov, iz česar lahko sklepamo, da je nižji tudi delež izobraženih kmetov.
Prihodnost je v preciznem kmetovanju
»Moderni traktorji so danes že zares vrhunski, so dobro vzmeteni, imajo oblazinjene sedeže, zvočno in toplotno izolirane kabine, s priključki vred so tehnološko dovršeni. Kmetijska mehanizacija je vse bolj elektronska, kot vse ostalo tudi moderno kmetovanje postaja vse bolj robotizirano. Stroji so izjemno natančni, vnaprej je mogoče programirati količine, smer, površine, sestavo in podobno, opremljeni so z navigacijo, raznimi senzorji ... In vse to zahteva upravljavca, ki se spozna na to. Če upoštevamo, da je pov-
prečna starost slovenskega kmeta 56 let, je jasno, da mu je sodobna tehnologija več ali manj tuja in da se z njo težko spopada. Kdor je šel v korak s časom, pa ima vse možnosti za dobro delo in dobre rezultate.«
V zadnjih letih se zato kaže vse večji razkorak med močnejšimi kmetijami, ki sledijo sodobnim metodam in uporabljajo ustrezno tehnologijo, in manjšimi, ki delajo kot pred štirimi desetletji, lastniki pa hkrati za preživetje večinoma hodijo še v službe. Brodnjak meni, da bomo kmalu govorili le še o bogatih in revnih kmetijah, tistih vmes ne bo več. Prihodnost je pač v preciznem kmetijstvu in naprednih družinskih kmetijah.
Senka Dreu
Podravje • Subvencije in aktualni razpisi za naložbe v kmetijstvu
Zanimiv le nakup kmetijske mehanizacije
Svetovalci KGZS v povprečju izpolnijo po tristo vlog za kmetijske subvencije. Kljub visokemu deležu nepovratnih sredstev ni posebnega interesa za naložbe v prilagoditve na podnebne spremembe, še manj pa za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.
V začetku maja je potekel rok za oddajo vlog za kmetijske subvencije za letošnje leto. Na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja sicer še sprejmejo vloge zamudnikov, vendar se za vsak dan zamude izplačilo zmanjša. Zbirne vloge vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih. Kot je povedal Franci Ornik, vodja izpostave KGZS Lenart, večina kmetov odda vlogo za subvencijo, na kmetijsko-gozdarski zbornici pa svetovalci v povprečju »obdelajo« po tristo vlog.
Posebnih sprememb za izpolnjevanje pogojev letos ni; še vedno velja, da sta pašnik in njiva točkovno izenačena in da je do subvencije upravičen tisti, ki ima najmanj hektar zemlje, vpisane v register. »Opažamo, da se tisti, ki imajo malo več kot hektar zemlje, po gosto ne odločajo več za subvencije, vse več je primerov, ko ljudje zemljo dajejo v najem in se vloge za subvencije tudi zato znižujejo. Kot je to pri vseh razpisih, je tudi pri teh veliko birokracije, upravičenec se zaveže, da bo izpolnjeval številne obveznosti. Vodenje evidenc, na primer, povzroča težave starejšim kmetom, sicer pa mora biti vse prijavljeno tudi skladno z dejanskim stanjem na terenu. Če
je na terenu pašnik v taki in taki velikosti, potem je kmet dolžan pri svoji upravni enoti to tudi papirno urediti oziroma uskladiti. Da ne obremenjuje okolja, mora ustrezno ravnati z živalskimi gnojili, v skladu s predpisi uporabljati fito-farmacevtska sredstva, poskrbeti za vpis živali v register ... Agencija vsako leto naključno preverja stanje na terenu in ugotavlja kar nekaj kršitev, vendar večinoma manjših.«
Kolektivne naložbe zgolj na papirju
V okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja sta za kmete aktualna dva razpisa: prvi je namenjen prilagoditvam kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, kar v praksi pomeni sredstva za nakup mrež proti toči, zasebnih namakalnih sistemov, rastlinjakov, trajnih nasadov. Razpis
je odprt do konca maja, na voljo je 6,6 milijona evrov, posameznik pa lahko pridobi kar do 75 odstotkov nepovratnih sredstev. Kljub temu navala prijaviteljev, kot pravi Ornik, ni. »Posebnega interesa za razpis ni, ker ni mogoče dobiti denarja za kmetijsko mehanizacijo. Če bi bila ta vključena, bi imeli dela čez glavo. Kar se sadja tiče, vemo, kakšna je trenutna situacija. Ljudje sadno drevje celo podirajo, ne pa da bi vlagali v sadovnjake in zašči-
to proti toči. Tudi rastlinjaki očitno niso zanimivi, nekaj malega vlog bo za namakalne sisteme, na le-narškem koncu je trenutno aktualna gradnja namakalnega sistema v Selcah.«
Drugi razpis je namenjen predelavi in trženju oziroma razvoju kmetijskih proizvodov: na voljo je kar 15 milijonov evrov; ker pa zanj tako rekoč ni interesentov, so rok za prijavo celo podaljšali za dva meseca, do konca julija. Ornik
Iztekel se je rok za oddajo vlog za kmetijske subvencije za letošnje leto.
ocenjuje, da bi kmete zanimale investicije v stacionarni turizem, vendar te tokrat niso predmet razpisa, naložbe v večje predelovalne obrate pa trenutno niso zanimive. »To dokazuje tudi razpis za gradnjo hlevov, ki se je zaključil prejšnji mesec; pričakovali smo veliko več prosilcev, kot jih je dejansko oddalo vloge. Kot že rečeno, največ zanimanja je še zmeraj za mehanizacijo, jeseni pričakujemo razpis za tako imenovane kolektivne naložbe, kjer se najmanj dva ali trije odločijo za skupen nakup. Prvič smo imeli takšen razpis pred tremi leti, kmetje so se prijavljali, vendar so bile te kolektivne naložbe pogosto bolj na papirju kot v resnici. Dva kmeta sta se na primer uspešno prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za skupen nakup traktorja in trosilnika. Izkazalo se je, da sta se že prej dogovorila, da bo tako traktor kot trosilnik uporabljal le eden od njiju. Takrat je bil razpis tako napisan, da sta lahko šla v skupno naložbo celo kmet s Primorske in z Goričkega, kar je bil čisti nesmisel. Bomo videli, kako bo na letošnjem razpisu. Čeprav je to zelo ekonomično, še posebej za stroje, ki jih redkeje uporabljajo, pa se kmetje težko odločijo za tako sodelovanje.«
Senka Dreu
Foto: SD
torek • 14. maja 2019
Kmetijstvo
Štajerski	7
Ptuj • V pričakovanju 30. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj bo spet prehranska prestolnica
Glavna cilja prireditve, od 18. do 19. maja bo brezplačno na ogled več kot tisoč izdelkov s kmetij, med katerimi bodo najboljši nagrajeni z znakom kakovosti, sta promocija blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij in večja prepoznavnost slovenskega podeželja.
Mogočni prostori ptujskega mi-noritskega samostana bodo znova imenitna kulisa tradicionalne, letos že tridesete državne razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo na ogled od petka, 17., do nedelje, 19. maja, med 9. in 18. uro. Na njej se bo s 1.096 dobrotami predstavilo okrog 550 kmetij, novost jubilejne prireditve pa je, da si jo bodo lahko obiskovalci ogledali brezplačno. Kot vsako leto je tudi tokrat glavni organizator razstave, ki jo bodo popestrile številne spremljevalne prireditve, kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Županja MOP Nuška Gajšek se je na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave zahvalila organizatorjem za ogromen trud, ki so ga vložili v pripravo tega izjemnega dogodka, pa tudi sponzorjem, ki so ga finančno podprli. »Dobrote slovenskih kmetij predstavljajo dodano vrednost našemu mestu, ki bo znova prehranska prestolnica. Dogodek je zmeraj dobro obiskan, kar je najpomembneje, pa je, da se dviguje zavest o pomenu lokalne pridelave hrane, zdrave prehrane in samooskrbe.«
Včasih v modi le tuje in predelano
Pred tridesetimi leti si najbrž nihče niti predstavljati ni mogel, v kaj se bo razvila majhna razstava dobrot kmečkih gospodinj in gospodarjev. Bilo jih je le kakšnih sto, danes pa jih je že čez tisoč. »Prireditev je že zdavnaj prerasla prvotni namen, razstavljeni izdelki so vrhunski tako po kakovosti kot videzu, kmetje imajo priložnost, da dajo svojim izdelkom dodano vrednost. Doslej smo podelili ogromno nagrad in zna-
Foto: CG-dobrote:
Dobrote slovenskih kmetij so na tiskovni konferenci predstavili: (z leve) moderatorka Tatjana Mohorko, Peter Vrisk, Peter Pribožič, Nuška Gajšek, Andrej Rebernišek in Cvetko Zupančič.
kov kakovosti, razmišljamo še o višjem priznanju, morda znaku odličnosti, vendar bo treba prej skupaj s kmetijskim ministrstvom pripraviti shemo kakovosti, kjer bo vse sistemsko opredeljeno,« je povedal Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije, pa je poudaril pomen svetovalne službe, ki od vseh začetkov pomaga in usmerja kmete. »Ti so včasih malce sramežljivi in potrebujejo
nekoga, da prepozna kakovost njihovih izdelkov in jih predstavi javnosti.«
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, si je v tujini ogledal kar nekaj podobnih prireditev, vendar so Dobrote po njegovem prepričanju ena boljših v evropskem prostoru. Spomnil je tudi, da se o hrani še nikdar ni toliko govorilo kot danes. »Kamorkoli se obrneš, mediji so polni pomena zdrave in lokalno pridelane hrane, aktivna so društva,
Pomlad na Turniščah
Dobrotam slovenskih kmetij se pridružuje tudi Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj, ki med 16. in 17. majem organizira Pomlad na Turniščah. V sredo, 16. maja, v šolskem domu Gra-jenščak pripravljajo dan gastronomov in hotelirjev, v četrtek, 17. maja, bodo na turniškem šolskem vrtu sadili hokaido buče, v petek, 17. maja, pa bodo dijaki predstavili svoje projektne naloge. V tem času so možni ogledi šolskega posestva, med 10. in 15. uro pa bo odprta tudi prodajna stojnica.
Slovenija • Poleg svetovnega dneva čebel še posebna nagrada za čebelarje
Zlata čebela za inovativne projekte
Slovenija želi čebelarstvo vpisati na reprezentativni seznam Unescove nesnovne dediščine; formalni postopek nominacije naj bi bil končan do marca 2021.
Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije naj bi čez dve leti, torej 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, prvič podelili nagrado
Zlata čebela. Potem ko ji je uspelo pri imenovanju svetovnega dneva čebel, ki ga od lani obeležujemo 20. maja, Slovenija tako nadaljuje
spreminjajo se tovrstni pravilniki na državnem nivoju. Včasih je bilo moderno vse, kar je prišlo iz tujine in je bilo industrijsko predelano. Kot družba smo zelo napredovali, vse več je tudi velikih trgovcev, ki dajo priložnost lokalnih pridelovalcem; bodisi da jih vključujejo v svojo redno ponudbo bodisi jih predstavljajo na posebnih stojnicah. A še je prostor za izboljšave.«
Bogat spremljevalni program
Razstavljavci se bodo predstavili s krušnimi, mlečnimi in mesnimi izdelki, suhim sadjem, žganjem, kisom, oljem, vinom, sokovi, marmeladami, vloženo zelenjavo, sad-jevci, medom in še čim. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Petra Pribožiča so te dni
potekala ocenjevanja prijavljenih izdelkov. »Pričakujemo, da jih bo približno tisoč nagrajenih, dobili bodo zlata, srebrna in bronasta priznanja, za trikratno zaporedno zlato priznanje pa se podeli znak kakovosti. Vsako leto je med slovenskimi regijami ena v ospredju - letos je to osrednja ljubljanska regija. Med spremljevalnimi prireditvami je bogat kulturni program s tradicionalnim sobotnim Folkfes-tom, nastopom folklornih skupin, in javno radijsko oddajo Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci ter nedeljskim nastopom kulturnih društev Pomlad v starem mestu, zadnja leta vzorno sodelujemo s šolami in vrtci, ki se s svojimi projekti predstavljajo v petek, ko organiziramo tudi okroglo mizo na temo Izzivi slovenskih kmetij z vidika večje prepoznavnosti njihove ponudbe. Naj omenim še nedeljsko slavnostno mašo, kuhanje na dvorišču Furstove hiše, degustacije vin, kulinarična razvajanja v šotoru na dvorišču minoritskega samostana, ponudbo dobrot na stojnicah in dneve gibanic, skratka, veliko se bo dogajalo, vse v želji po promociji blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij in večji prepoznavnosti slovenskega podeželja.«
Senka Dreu
t
Wmm
m: j
Dnevi Dobrot slovenskih kmetij bodo od 17. do 19. maja 2019 v minoritskem samostanu na Ptuju. Razstava nagrajenih izdelkov bo v prostorih minoritskega samostana z možnostjo ogleda med 9. in 18. uro. Ogled razstave in obisk programa prireditve bosta na jubilejni razstavi brez vstopnine.
Foto: Media24
s prizadevanji za ozaveščanje o pomenu čebel. Zlato čebelo naj bi letno ali na vsaki dve leti na svetovni dan čebel podelil predsednik države, in sicer za inovativne projekte v svetu v smislu varovanja čebel in divjih opraševalcev, ki bistveno pripomorejo k prehranski varnosti, trajnostnemu kmetijstvu ali biotski raznovrstnosti in varovanju okolja. Nagrajenec bo prejel še finančno spodbudo v višini 30.000 evrov.
V načrtu je tudi priprava nominacije čebelarstva za vpis na reprezentativni seznam Unescove nesnovne dediščine; projekta naj bi se Slovenija lotila prihodnje leto in nominacijo poslala v formalni postopek do marca 2021.
SD
Zadnja leta več kot tisoč podeljenih priznanj
Na vseh dosedanjih razstavah je bilo skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od tega 5184 bronastih, 6236 srebrnih in 7825 zlatih ter kar 1088 znakov kakovosti (znak kakovosti prejme kmetija, ki tri leta zapored dobi zlato priznanje za določen izdelek).
Osrednja regija in spremljajoči dogodki
Kot vsako leto je tudi tokrat poudarek na eni izmed sodelujočih regij. Tokrat je ta čast doletela Ljubljansko pokrajino z Zasavjem, ki je znana po visoko kakovostnih izdelkih iz sadja, mesa, mlečnih izdelkih in drugih dobrotah. Likovni natečaj vrtcev in osnovnih šol, ki poteka ob prireditvi, ima letos naslov Cvetoči travniki in travniški sadovnjaki in je namenjen ohranjanju slovenskih travnikov.
Letos Ptuj praznuje 1950 let od prve pisne omembe mesta, temu primeren bo bogat program prireditev. Na Ptuju bomo torej praznovali dve okrogli obletnici z vrsto dogodkov ter omamnimi vonji in slastnimi okusi slovenskega podeželja. Vabljeni!

17.	maj
12.00 Slovesnost ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij 9.00-12.00 Dan šol in vrtcev s podelitvijo priznanj za likovna dela
otrok iz vrtcev in osnovnih šol na temo »Cvetoči travniki in travniški sadovnjaki« s podelitvijo priznanj ob 9. uri 10.00 Srečanje predstavnikov organizacije Agraslomak v Mestni hiši
10.00-11.30 Strokovni posveto promociji slovenske hrane v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na prizorišču
9.00-18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce
18.	maj
10.30 Folk Fest nastop na centralnem odru v okviru razstave 12.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke 15.00 Javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevciin godci
9.00-16.00 Predstavitev starodobnikov v starem mestnem jedru 9.00-18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce
mtm^r
19. maj
10.00 11.00 15.00
9.00-18.00
mmm
Praznični dan razstave s sodelovanjem Ljubljanske pokrajine z Zasavjem v kulturnem programu Zahvalna maša v minoritski cerkvi Podelitve priznanj za nagrajene izdelke Nastop glasbenih, vokalnih in plesnih skupin Zveze kulturnih društev Ptuj
Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce
Informacije na: www.kgz-ptuj.si
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. maja 2019
Ptuj • Kakšno sliko o enem najlepših gradov pošiljamo v svet
Stopnišče do gradu in lokal na spodnjem parkirišču
1 i v • v i*«
le pobožni želji
Ptujski grad je zagotovo tista destinacija v mestu, ki privabi največ turistov. Vprašanje pa je, kaj jim lahko ponudimo in ali od obiskovalcev dovolj iztržimo.
Čeprav je spodnje parkirišče izhodiščna točka za večino turistov, je pomanjkljivosti ogromno: nikjer v bližini ni informacijske točke, ne stranišč, kaj šele gostinskega lokala. Tudi pot do gradu ni najbolje urejena.
Lorenčič meni, da bi bilo treba stavbo v Raičevi 7 nameniti za informacijsko točko, muzejsko blagajno, stranišča, trgovino s spominki, prodajalno kart ipd.
V ptujsko-ormoškem muzeju se teh težav zavedajo, a problem očitno ni le denar, temveč tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Pobuda, da bi na parkirišču pod gradom uredili lokal, je stara že več let. Kot pravi mestni svetnik Alen Iljevec, jo je absolutno treba oživiti in realizirati, zato je na ptujsko občino naslovil predlog: „Parkirišče pod gradom kot izhodiščna točka za večino turistov potrebuje gostinski lokal in sanitarije. Preveri naj se možnost celostne ureditve lokacije na način, da se v stavbi ob parkirišču, kjer so stanovanja, uredijo gostinski objekt, sanitarije in obenem še turističnoinformacijski center. Če so stanovanja lastniška, naj se postavi premični objekt, kot je na Ranci, ali premični objekti ob Potrčevi cesti."
Na ptujski občini so povedali, da se omenjene problematike zavedajo in da si želijo celostno ureditev tega območja.
Obiskovalci: »Sramota za muzej, državo in občino!«
Upravljavec grajskega kompleksa je Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož. Direktor Aleksander Lorenčič poudarja, da glede na pomen kompleksa upoštevajo smernice pristojnega zavoda. Zadovoljen je, da so urejanje grajskega kompleksa začeli, zaveda pa se, da jih čaka še veliko dela.
Pred leti so odstranili dotrajan objekt v Raičevi 9 in garaže, ki so kazile podobo tega dela mesta. „Trenutno je ob parkirišču zlasti problematičen objekt Raičeva 7 (objekt nekdanje grajske pristave), v katerem so trenutno v nekaj stanovanjih še vedno nastanjeni stanovalci. Ko bo končan analitični del konservatorske-ga načrta za grajski kompleks, je predlog muzeja, da bi bil ta
Kaj o urejanju stopnišča pravijo na Zavodu za kulturno
1 1 • v v •
dediščino
Kot pojasnjuje Lorenčič, je predlog, da se uredijo stopnice oziroma pot od parkirišča pod gradom do gradu, živ že dlje časa, a je stališče ZVKDS - OE Maribor takšno, da so proti vnašanju premičnih in podobnih objektov v tako občutljiv del historičnega mesta, vsi posegi pa bi se morali v prihodnje opravljati sistematično v skladu s konservatorskim načrtom. »Ker se realizacija načrta po zadnjih informacijah odmika, si bomo prizadevali, da glede nekaterih predlogov pridemo do soglasja čimprej oziroma pred dokončno izdelavo konservatorskega načrta. Predvidoma 22. maja imamo sestanek z vodstvom ZVKDS in takrat bomo govorili o najbolj perečih temah in potrebah v okviru kompleksa ter - upam - našli rešitev«, še dodaja.
objekt najprimernejši za ureditev muzejske blagajne, stranišč, trgovine s spominki, prodajalne kart in podobno. Predvideno je, da ZVKDS letos pripravi arhitekturni posnetek objekta, ob tem pa je nujno treba razmišljati o izselitvi stanovalcev in po mnenju zavoda tudi o arhitekturni obnovi v skladu z valorizacijo objekta," pojasnjuje Lorenčič in dodaja, da ne želijo urediti le prostora ob parkirišču, temveč celoten grajski kompleks narediti obiskovalcem prijaznejši.
V muzeju poudarjajo, da so tudi drugi objekti v okviru grajskega kompleksa v slabem stanju (obzidje, stolpi itd.): „Takšno stanje si ne zasluži naziva spomenik državnega pomena, ker je prej sramotno. Za muzej, za občino, za državo ... Okolje in obiskovalci opozarjajo na pomanjkljivosti, ki jih zaznajo ob obisku kompleksa, in njihovo jezo je mogoče razumeti. Ena izmed pomanjkljivosti je pot na grad s parkirišča pod gradom. To je samo ena izmed stvari, na račun katere poslušamo kritike, in mislim, da je tudi to eden od primerov, kjer ne velja čakati na končno različico analitičnega dela konservatorskega načrta, ampak je nujno treba ukrepati in doseči kompromis. Pozitivno pa se mi zdi zelena luč Ministrstva za kulturo, da lahko letos na nekaterih odsekih začnemo zasaditev.«
Da bi uspeli z idejo o postavitvi gostinskega lokala na spodnjem parkirišču, je sicer zelo malo verjetno. ZVKDS je namreč proti vnašanju premičnih objektov v ta del mesta, in če so sporne stopnice, je zelo malo verjetno, da bi soglašali s še precej obsežnejšim posegom, kakršen je postavitev gostinskega obrata.
Dzenana Kmetec
Slovenija, Podravje • Ali zveri posegajo v človekov življenjski
850.000 evrov so državo
To pomlad smo v Sloveniji zabeležili več pokolov rejne živine (goveda in tolkla skupina prosto spuščenih psov.
Z velikimi zvermi, kot sta medved in volk, v Sloveniji upravlja Ministrstvo za okolje in prostor (M OP), ki za izvajanje pooblasti koncesionarje, to so lovske družine. Plan odstrela pripravi MOP, izvršujejo ga lovci. Na MOP poudarjajo, da številčnost medvedov in volkov v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Ocenjujejo, da je medvedov v slovenskih gozdovih med 750 in 900. Na predlog MOP je vlada za letos z odlokom sprejela odvzem 200 medvedov, od tega z odstrelom 175. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green se je zoper odlok pritožila na upravno sodišče in s pritožbo uspela. Za letos predvideni odstrel medvedov je tako ustavljen. Na MOP pravijo, da bodo zoper odločitev sodišča vložili ugovor. Poseg v populacijo prepoznavajo kot potrebni ukrep, da se zagotovi sobivanje divjadi (zveri) in človeka. Dodajajo, da se
bo populacija medvedov zaradi odločitve sodišča in prepovedi odstrela v slovenskih gozdovih še povečala, vsaj za dodatnih 150. Srečko Žerjav iz Lovske zveze Slovenije (LZS) je pojasnil, da MOP načrta odvzema volkov za letos ni pripravilo. Torej: medvedov se po odločitvi sodišča ne sme streljati, za odstrel volkov pa ni plana.
Populacija šakala v hitrem porastu
Na območju Spodnjega Pod-ravja bi sicer medveda ali volka bolj težko srečali. Se pa krepi prisotnost šakalov. Ta je po besedah Žerjava še vedno na listi trajno zaščitenih vrst, ki jih ni dovoljeno loviti. »Kako bo z odstrelom volkov, medvedov in šakalov, zanima tudi nas. O tem se želimo pogovoriti tudi z ministrom. Prvo prošnjo smo
Lovci: psi naj bodo pod nadzorom lastnikov
Slavko Rihtarič, starešina LD Zavre, na območju katere se je pred prvomajskimi prazniki zgodil pokol drobnice, pravi, da so krvoločno dejanje bolj verjetno zakrivili psi kot pa šakali. »Pomorjenih je bilo več kot 15 glav drobnice. To kaže, da je šlo bolj za pokol iz nagona kot iz potrebe po iskanju hrane. Ne predstavljam si, da bi šakal razril oboro in šel lovit. Če pa bi že bil na delu šakal, bi bila drobnica bolj pojedena. Lovi namreč za hrano. Številčno verjetno ne bi toliko poklali. Zato menim, da so bili na delu potepuški psi. V našem podeželskem okolju so psi prepogosto spuščeni, zlasti ponoči, ko jim lastniki omogočijo prosto gibanje, da bi čuvali hišo in ohišnico. A spuščeni psi se ne držijo domače hiše, temveč odtavajo, si najdejo družbo. Že dva psa sta krdelo in sta lahko zelo nevarna. Opažamo, da so lastniki psov še vedno neodgovorni. Psi se v naravi ne smejo prosto gibati. Tako pravi zakon. Zato apeliramo na lastnike, naj pazijo na svoje pse in spoštujejo zakonske omejitve.«
Po podatkih MOP sta si populaciji medveda in številčno kot prostorsko. »Tudi trendi rasti so po vsaj v višini predvidenega letnega prirastka. Za populacijo, ki bi ga ob konsenzu več deležnikov na MOP.
Spodnje Podravje, Cirkovce • Začenja se gradnja RTP in 2 x 400
Čez dve leti naj bi bil daljn
Dolgo seje o njem govorilo in debatiralo, pa tudi protestiralo. Sedaj postaja pira gradbišče v Cirkovcah, kjer bodo najprej zgradili razdelilno transformi
Na trasi daljnovoda ima investitor pridobljena skoraj vsa soglasja za posege na zemljišča. „Za več kot 3.700 parcel imamo sklenjenih nekaj čez 1.700 služnostnih pogodb. Urejamo še nekaj zadnjih pogodb (okoli deset), kjer so lastniki v tujini in se ne odzivajo, so neznani, umrli
www.tednik.si
ali pa je zapuščinski postopek še v teku. Za služnostne pravice smo lastnikom zemljišč izplačali skupno 13,5 milijona evrov. Dobrih šest hektarjev zemljišč v Cirkovcah, kjer bomo gradili RTP 400/110 kV, smo odkupili za 750.000 evrov. Pri odkupih zemljišč za RTP Cirkovce smo se z vsemi lastniki sporazumno dogovorili. Pri urejanju služnostnih pravic za daljnovod 2 x 400 kV Cirkov-ce-Pince smo izvedli 15 postopkov prisilne služnosti, pri tem gre večino za lastnike v tujini, ki se niso odzivali na naše ponudbe," so pojasnili v Elesu ter dodali, da so 53 milijonov evrov vredno gradnjo RTP Cirkovce začeli 15. aprila letos, končali naj bi
Razdelilno transformatorsko postajo v Cirkovcal letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Fotogra
Foto: CG
torek • 14. maja 2019
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	9
i prostor ali človek v njihovega
o v petih letih stale odškodnine zaradi zveri
n drobnice). Na pašnikih so po živini udarile v naravi živeče zveri. Za nedavni pokol drobnice v Halozah se domneva, daje po čredi ovac
Foto: Media24
. volka na slovenskem ozemlju opomogli - tako
zitivni, zato je predvideno poseganje v populacijo čeli smo postopek priprave predpisa za poseg v sprejeli do začetka oktobra 2019,« napovedujejo
poslali še prvemu (Juretu Lebnu), drugo pa novemu (Simonu Zajcu). Odgovora do danes nismo prejeli. Smo v neljubi situaciji, saj nas v javnosti krivijo za nastalo situacijo, ker ljudje menijo, da o odstrelu odločamo lovci. Seveda ni tako. Upravljanje z velikimi zvermi je v pristojnosti MOP, saj so to trajno zaščitene vrste. Lovci tu nimamo nobenih pristojnosti, lahko le izvajamo od vlade predpisan odstrel,« dodaja sogovornik. Na MOP so razložili, da je populacija šakala v Sloveniji v hitrem porastu. To so pokazali rezultati študije, ki je podlaga za pripravo strokovnega mnenja za spremembo varstvenega statusa. »Če bo v strokovnem mnenju ugotovljeno, da je populacija v ugodnem stanju in ni več potreben strogi varstveni režim, bi bilo s populacijo šakala možno upravljati po zakonodaji s področja divjadi in lovstva. V tem primeru bi se obseg in pogoji odvzema določali v desetletnih lovsko gojitvenih načrtih ter izvajali z letnimi načrti. Hkrati se bo tudi nadaljevalo spremljanje stanja populacije.«
»V Avstriji par, v Italiji 30, v Sloveniji čez tisoč medvedov«
Predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Ivan Hemetek obžaluje, da je nedavno pri enem izmed rejcev na območju Haloz prišlo do pokola odraslih ovac in jagenjčkov. Kot pravi, na območju Cirkulan, od koder sam prihaja in kjer ima za rejo drobnice ograjene tri pašnike, se z napadom zveri ali psov na drobnico še niso srečali. Drugače je po drugih koncih Slovenije. Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek opo-
Največja „klavca" sta volk in medved
Odškodnino za škodo, ki jo rejcem povzroča divjad, izplačujejo država in lovci. Pogoj za izplačilo odškodnine je med drugim, da je rejec vzpostavil vse ukrepe, da do škode ne bi prišlo. Na primer, da ima pašnik ograjen, postavljenega pastirja... Višine odškodnin so navedene na lestvici, ki jo oblikuje MOP. »Škodne dogodke, ki jih povzročijo zveri na rejnih živalih, obravnavajo različne institucije ter posamezniki,« pravijo na ministrstvu.
V minulih petih letih so na republiški agenciji za okolje (ARSO) obravnavali 1.691 škodnih dogodkov na rejnih živalih po zvereh, ki sodijo med zavarovane prostoživeče živalske vrste. Mednje prištevamo rjavega medveda, volka, risa, šakala, dihurja in vidro. Za te vrste na ARSO odločajo o zahtevkih za izplačilo odškodnine. Za ostale vrste zveri, ki jih štejemo med divjad - lisico, kuno belico, kuno zlatico, jazbeca in rakunastega psa, je odgovorna lovska družina z območja, kjer se je škodni dogodek pripetil. Za škodo, ki jo povzročijo psi, je odgovoren njihov lastnik. V letih 2014-2018 sta največ škodnih dogodkov povzročila volk (41 %) in rjavi medved (36 %), sledita dihur (13 %) in šakal (8 %). Divja mačka, ris in vidra so povzročili manj kot 2 % škodnih dogodkov. Največ dogodkov, ko zveri strežejo po rejni živini, se v Sloveniji zgodi na Dolenjskem, Notranjskem in Krasu. V Podravju je bilo v minulih petih letih evidentiranih šest napadov zveri na domače živali. V enem primeru je šakal napadel drobnico, v enem je vidra napadla ribe, v štirih primerih so dihurji napadli perutnino.
zarja, da so razmere zaskrbljujoče. »Pokolov je vedno več, dogajajo se kot po tekočem traku. Medvedov je bilo v Sloveniji 200, 250. Danes jih je okoli tisoč. Dejansko so prisotni na dveh tretjinah ozemlja. Tudi volk ni več samo na Gorenjskem, Krasu in Notranjskem. Opazili so ga že na drugih območjih. Samo za primerjavo: v sosednjih državah Avstriji in Italiji imajo medvedov za vzorec. V Avstriji samo par, v Italiji okoli 30. Sedaj je pri nas upravno sodišče zadržalo izvajanje odstrela. Že če bi dovolili odstrel letnega prirastka, bi nekaj naredili. Tako
■
Foto: MZ
pa je iz leta v leto slabše. Da ne govorim o šakalu, ki je prisoten po celotni državi. Koti dvakrat na leto, po tri, štiri, pet mladičev. Iz Hrvaške imam informacijo, da država lovcem plačuje po 700 kun (100 evrov), če uplenijo šakala. Pa niti s tem ukrepom ne pridejo nikamor, saj se šakal še kar in kar širi. Res je, da država Slovenija za pokole izplačuje odškodnine, a so pogoji za uveljavitev odškodnin kar zahtevni. In sprašujem se, zakaj bi pred zvermi in divjadjo, ki sta last države, morali mi kmetje svojo rejno živino zapirati za ograje. Naj ograje
V obdobju 2014-2018 je bilo na območju Slovenije za škodo po rjavem medvedu, volku, risu, šakalu, dihurju in vidri na rejnih živalih (drobnica, perutnina, kopitarji, govedo, prašiči, ribe) izplačano skupaj približno
857.000 EUR odškodnin.
Število glav drobnice je v Sloveniji v upadu. Kot navaja predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Ivan Hemetek, seje leta 2010 na slovenskih pašnikih paslo 167.000 ovac in koz, lani le še 133.000. Drugačna je slika v Halozah, kjer seje prisotnost drobnice povečala. Leta 2010 seje z rejo ukvaijalo 194 kmetij s skupno 2.800 glavami, danes je kmetij okoli 220, glav drobnice pa blizu 3.500. S takšnim stanjem so v haloškem društvu rejcev drobnice seveda zadovoljni.
Foto: zasebni arhiv
postavi država. Če si kupite psa, si ograjo postavite vi. Ne postavlja vam je sosed. Naj varuhi narave, ki so se pritožili na sodišče, pridejo na teren in postavljajo ograje. Nimam nič proti divjadi, ampak že 200 medvedov bi bilo za Sloveniji več kot dovolj, kaj šele tisoč in več ... Deset let se pogovarjamo, pa smo vsako leto na slabšem. Stalež drobnice se je v nekaj letih zmanjšal za 40.000 glav, panoga sta-gnira. Drobnica pase za obdelavo težko dostopne terene. Če bomo
opustili rejo, se bo pokrajina zaraščala. In po drugi strani govorimo o turizmu. Kateremu turistu bo všeč z bodičevjem zarasla pokrajina ...« Problematike napadov zveri na rej-no živino in drobnico se zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu. Povedali so, da situacijo budno spremljajo in spodbujajo MOP pri ustreznih odločitvah, ki so v celoti v njihovih pristojnostih. Razumejo pa, da zveri lokalno povzročajo večje konflikte.
Mojca Zemljarič
kV daljnovoda
ovod zgrajen
realnost. Začenja se gradnja 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince. Eles od-itorsko postajo (RTP), vredno čez 50 milijonov evrov.

K za novi daljnovod že gradijo. Gradnja 80-kilometrskega daljnovoda 2 x 400 kV z 264 jeklenimi stebri pa se bo začela konec fija je ilustrativna.
jo v dveh letih. Izvajalcev na projektu je več, saj gre po navedbah Elesa za zelo kompleksen projekt z veliko segmenti. Že letos ali v začetku prihodnjega leta se bo pričela tudi gradnja daljnovoda. „Termin začetka del je odvisen od poteka javnih naročil za gradnjo in dobavo opreme. Gradnjo bomo začeli od Cirkovc proti Pincam. Gradili bomo na območju desetih občin v Podravju in Pomurju, večina gradnje se bo izvajala v letu 2020. Dolžina trase daljnovoda je dobrih 80 kilometrov, celoten daljnovod poteka v nadzemni izvedbi. Gradnja daljnovoda bo predvidoma končana do konca leta 2021, njegova investicijska vrednost je ocenjena na 80 milijonov evrov. Projekt bomo financirali s sredstvi evropskega sklada CEF, lastnimi sredstvi in krediti komercialnih bank. Zanj smo doslej potrošili 21 milijonov evrov. Sredstva so bila namenjena študijam, projektni dokumentaciji, postopku pridobivanja upravnih dovoljenj, stroškom za služnosti in nakupu zemljišč za RTP Cirkovce," so za Štajerski tednik povedali v družbi Eles.
Mojca Zemljarič
Od Cirkovc do Pinc
Na 80-kilometrski trasi daljnovoda od Cirkovc do Pinc bo 264 stebrov jeklene predalčne konstrukcije. „Višine stebrov bodo različne: od 30 do 65 metrov.Vodniki bodo iz aluminijastih zlitin (Al/ACS), preseka 490/65 mm2, premera 31,7 mm. Vsaka faza bo imela tri vodnike v snopu. To pomeni, da bo na stebrih 18 vodnikov, na vrhu daljnovoda pa zaščitna vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni. Velikost temeljev za stebre bo različna, odvisna bo od tipa in višine stebrov. Globina temeljev bo do 3,5 metra. Na trasi daljnovoda ni predvidena nobena druga energetska infrastruktura. Obstoječe manjše srednjenapetostne daljnovode, ki se bodo z novim daljnovodom križali, bomo vkopali oziroma preuredili v podzemno izvedbo," so pojasnili na Elesu, kije investitor gradnje.
Fotografija je simbolična.
Foto: MZ
Foto: MZ
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 14. maja 2019
Juršinci • 21. medobčinsko tekmovanje
Kaj veš o prometu
Tekmovalci so se pomerili v teoretičnem znanju prometnih predpisov, spretnostni vožnji na poligonu in praktični vožnji v dejanskem prometu.
Foto: SD
Letošnje tekmovanje Kaj veš o prometu je potekalo v Juršincik.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Juršinci je organizator letošnjega Kaj veš o prometu, na katerem so se pomerili učenci osnovnih in dijaki srednjih šol z območja ptujske upravne enote. Kot je povedala ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek, je bilo prijavljenih 62 tekmovalcev, od tega deset dijakov in 52 osnovnošolcev od šestega do devetega razreda, ki so zastopali barve svojih šol, in sicer iz Dornave, Kidričevega, Cirkovc, Cirkulan-Zavrča, Majšperka, Juršincev, Markovcev, Vidma, Hajdine ter ptujskih osnovnih šol Olge Meglič in Ljudski vrt s podružnico Grajena. Tekmovanje Kaj veš o prometu, ki so ga med ostalimi budno spremljali tudi policisti, redarji in člani komisije za vozniške izpite, je bilo sestavljeno iz preverjanja teoretičnega znanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu in praktične vožnje v dejanskem prometu. Tokrat je potekalo na površinah osnovne šole v Juršincih in na cestah v okolici, in sicer v dveh kategorijah: v vožnji s kolesi in mopedi oziroma kolesi z motorjem. Kot zmeraj tudi letos ni bil glavni namen v tekmovanju, pač pa v spodbujanju učenja prometnih pravil, razvijanju spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Kot so povedali organizatorji, gre za tradicionalno obliko preventivnih akcij za kolesarje, ki najprej potekajo v posameznih šolah in sežejo do mednarodnih tekmovanj. (SD)
Podlehnik • Viničarski muzej na Gorci
Turisti niso vedeli, na koga naj se obrnejo
Na Občini Podlehnik so nedavno z javnim zbiranjem ponudb Viničarski muzej na Gorci v petletni najem oddali Turističnemu društvu Podlehnik, a zgodbe s tem še ni povsem konec.
Foto: splet
V članku z naslovom Prijavil se je samo en ponudnik, v našem časopisu smo ga objavili 26. aprila, smo zapisali povzetek izjave župana občine Podlehnik Sebastiana Toplaka: »Ni skrivnost, da smo skušali spodbuditi tudi dosedanjega najemnika, Zavod za razvoj Haloz, da bi se povezali oz. prijavili skupaj s Turističnim društvom Podlehnik, a se za to niso odločili.« S tem sta bila mišljena oba ponudnika skupaj, ki se za skupno prijavo nista dogovorila. V Zavodu za razvoj Haloz so nas nato opozorili, da so bili za skupno prijavo nezainteresirani le v turističnem društvu (ne pa tudi v zavodu), res pa se v zavodu niso odločili niti za samostojno prijavo na razpis. Tudi podlehniški župan je pojasnil, da je bila njegova izjava napačno razumljena, Zavodu za razvoj Haloz pa se je zahvalil in mu čestital za do sedaj opravljeno delo: »Z željo, da z aktivnostmi, projekti, idejami ... nadaljujejo še naprej.«
Predsednik Turističnega društva Podlehnik Milan Vidovič je potrdil, da si v društvu skupnega najema viničarskega muzeja z Zavodom za razvoj Haloz niso želeli. Pojasnil je tudi, zakaj ne: »Naše društvo ima etnografski muzej približno 50, 60 metrov od viničarskega muzeja. Oba objekta sta turistična, doslej sta imela dva različna najemnika oz. upravitelja. Zato je prihajalo do težav; turisti niso vedeli, na koga naj se obrnejo.« Zagotovil je še, da si ne glede na povedano v društvu sodelovanje (tako z Zavodom za razvoj Haloz kot z drugimi organizacijami in društvi) želijo in se ga veselijo. (EM)
Ormož • Prleki in Prlekija ob koncu I. svetovne vojne
Močna narodna zavednost
Zgodovinsko društvo Ormož je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož pred kratkim pripravilo zanimivo predavanje o razmerah v Prlekiji in širše ob koncu 1. svetovne vojne. To temo je podrobneje predstavil profesor zgodovine in geografije na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru Franci Čuš.
0
Foto: MH
Predavatelj Franci Čuš
Predavatelj je zainteresiranemu občinstvu predstavil narodno-kul-turno in politično dogajanje v Prlekiji v 19. stoletju ter opozoril na prelomne dogodke izpred 100 let, ob koncu 1. svetovne vojne, ko so se risale in določevale meje. Med drugim je govoril o Pariški mirovni konferenci ter opomnil na pomembno vlogo generala Rudolfa Maistra v bojih za severno mejo, ki mu je sledilo več kot 4.000 Slovencev, največ iz območja Prlekije in okolice. Prav tod je bilo namreč močno narodno gibanje: »Tukaj je bilo v 19. stoletju vzpostavljeno zelo močno nacionalno gibanje, ki je izviralo že iz časa predmarčne dobe; tukaj mislim predvsem na Franca Miklošiča, Stanka Vraza in številne druge ter na prvi slovenski tabor
leta 1868, ki pravzaprav predstavlja nekakšno plebiscitarno gibanje za idejo programa Zedinjene Slovenije. V bistvu se je v žilah tukajšnjih ljudi pretakala ta ideja slovenstva in neke vrste sanje o slovenski državi,
kjer bomo Slovenci sami odločali o svoji usodi; ali bo to znotraj nekega habsburškega okvira, kot je bilo naprej zapisano tako v programu Zedinjene Slovenije kakor tudi kasneje Majniški deklaraciji, ali kot se
Slovenci po prvi svetovni vojni odločijo za življenje v skupni državi z južnimi Slovani, ali tako kot se leta 1991 odločimo, da hočemo živeti v svoji samostojni državi Sloveniji.«
Spregovoril je o številnih drugih dogodkih ter prleških pomembnih možeh iz takratnih prelomnih časov. Med njimi je Anton Korošec, ki velja za vodilnega slovenskega politika ob koncu prve svetovne vojne.
Sicer pa, kot je v uvodu poudaril Čuš, se človeštvo iz strahotne prve svetovne vojne, ki je zaznamovalo mnoge narode, ni naučilo prav dosti, saj je že kmalu sledila še hujša, druga svetovna vojna. Za poučno predavanje se je predavatelju zahvalil predsednik Zgodovinskega društva Tone Luskovič.
Monika Horvat
Videm • Zlata poroka zakoncev Bedrač
Danes sta ponosna dedek in babica
V aprilu je minilo že pet desetletij, odkar sta si večno zvestobo obljubila Nežika in Jožef Bedrač s Pobrežja 30 v občini Videm. V družbi družine in prijateljev sta proslavila zlati zakonskijubilej.
Foto: Sabina Bezjak
Zlatoporočenca Nežika in Jožef Bedrač v družbi sina Robija in hčerke Suzane, njunih prič, podžupana Matjaža Klasinca in Nade Kolednik iz občinske uprave.
Civilni obred zlate poroke je bil v prostorih občine Videm, kjer je zlatoporočenca sprejel podžupan Matjaž Klasinc in jima čestital ter predal darilo občine, nato pa se je slavje nadaljevalo v videmski župnijski cerkvi, kjer je praznično mašo daroval pater Benjamin Mlakar.
Zlata nevesta Neža, z dekliškim priimkom Čeh, se je rodila v petčlanski družini v Krčevini pri Vurberku. Zlati ženin Jožef pa je bil rojen v Zgornjem Gruškovju, prav tako v veliki družini. Življenje takrat ni bilo lahko, zato si je Neža pri šestnajstih letih službo poiskala v Mariboru. Stanovala je v samskem domu, tam pa je spoznala tudi svojo ljubezen Jožefa Bedrača. Tudi Jožef je s šestnajstimi leti začel delati v Elektro kovini v Mariboru, kjer je delala tudi Neža. Težke, pa vendar srečne so bile njune poti življenja. Jožef je moral na služenje domovini, in ko se je februarja leta 1969 vrnil domov, sta ga doma pričakala njegova ljubezen Nežika in en dan star prvorojenec sin Robi.
Poročila sta se 26. aprila leta 1969 na Vurberku. V tistih leti so mladi množično odhajali v tujino s trebuhom za kruhom in tudi za-
konca Bedrač sta se preselila v Nemčijo, sina Robija pa sta pustila pri babičini mami in sestri Miciki. Po nekaj letih trdega dela in garanja sta se vrnila v domovino. V tem času se jima je v Nemčiji rodila še hčerka Suzana. V Pobrežju sta kupila hišo in jo preuredila v novi dom, skupaj pa sta si službo poi-
skala v domačem okolju, v Perutnini Ptuj. Danes sta ponosna dedek in babica svojim vnukom: Gregorju, Alenu, Klari in Simonu.
Kljub letom sta zlatoporočenca Bedrač še zmeraj zelo aktivna. Njuna vsakdanja skrb so domače živali, urejena okolica hiše in vrt, velika ljubezen Nežike pa so rože, ki se
jim veliko posveča. Bedračeva sta rada tudi v dobri družbi sosedov in prijateljev. V Domu upokojencev Ptuj pa večkrat na teden obiščeta Jožefovega očeta Alojza Bedrača, ki je dopolnil že častitljivih 93 let, na zlati poroki pa je s slavljencema delil vesele trenutke praznovanja.
TM
Slovenija • Sprememba uredbe o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu
Zvišana pomoč ob naravnih nesrečah
Kmetje bodo po novem lahko zaprosili za 25.000 namesto dosedanjih 15.000 evrov pomoči.
Zaradi vse več naravnih nesreč bodo kmetje po novem lahko dobili 25.000 namesto dosedanjih 15.000 evrov pomoči. Vlada je namreč spremenila uredbo o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v
kmetijstvu in povišala najvišji znesek, ki se lahko razdeli na kmetijo v treh letih. Kot je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, gre za ukrep na ravni EU, vendar velja le za države, ki vodijo central-
ni register pomoči de minimis za primarne kmetijske proizvajalce, med katere vse od vstopa v EU spada tudi Slovenija. »Izkazalo se je, da je dosedanji znesek prenizek, nova uredba pa za kmete pomeni
konkretno pomoč po naravnih katastrofah, ki pomembno vplivajo tudi na poslabšanje ekonomskega položaja kmetov v primeru teh nesreč.«
SD
torek • 14. maja 2019
Poslovna sporočila
Štajerski	ll
Promocijsko sporočilo
Telemachovo GIGA omrežje je odgovor na vse potrebe uporabnikov
Mineva dobro leto odkar je prišlo do priključitve omrežja Teleing večjemu operaterju Telemach. Slednji je tako vstopil tudi na območja, kjer prej ni bil prisoten, obenem pa je naročnikom omogočil združitev fiksnih in mobilnih telekomunikacijskih storitev pod eno streho.
O spremembah, do katerih je za nekdanje uporabnike Teleinga prišlo v zadnjem letu po združitvi, smo se pogovarjali s predstavnikoma Telemacha, Markom Šterom in Ditko Maučec, ki sta za nas strnila nekaj podatkov o aktivnostih podjetja na območju Teleinga v omenjenem obdobju. »Da bi zagotovili kar najboljše delovanje in pozitivno uporabniško izkušnjo, smo v času od prevzema na omrežju izvedli že veliko posodobitev in nadgradenj. Nekaterim obstoječim naročnikom smo povišali hitrosti interneta tudi za tretjino, obogatili smo televizijsko programsko shemo in omogočili najsodobnejše funkcionalnosti, kot sta video na zahtevo ter ogled nazaj. Medtem smo lani brezplačno zamenjali kartice za sprejem televizijskega signala ter kabelske modeme, ki uporabnikom omogočajo doseganje najvišjih hitrosti tudi do 1 Gbps,« je povedal Marko Šter, član poslovodstva pri Telema-chu.
Oktobra preteklo leto so pri Telema-chu predstavili tudi pametni sprejemnik EON Smart Box, ki vsak televizor spremeni v pametni televizor, in nove fiksne pakete EON. »Ti so pametnejši, boljši in hitrejši, odlikujeta pa jih transparentnost in odlična vsebina. Prenovljeni paketi namreč vključujejo prek 70 programov v visoki ločljivosti HD, ogled za sedem dni nazaj na vseh programih in kar do 14.000 aktualnih vsebin v Video klubu,« pojasnjuje članica poslovodstva Ditka Maučec, ki je pri Telemachu odgovorna za razvoj produktov in marketinga.
V zadnjem obdobju je pri nekaterih naročnikih zaradi številnih del in posodobitev omrežja sicer prišlo do občasnih prekinitev delovanja storitev. Da bi uporabnikom ponu-
dili le najboljše, pri Telemachu že nekaj časa opozarjajo, da bodo potrebna nadaljnja vlaganja, če želijo vsem naročnikom KKS Ptuj omogočiti najsodobnejše storitve in obdržati obstoječe naročnike v izjemno konkurenčnem okolju. »Za nemoteno zagotavljanje delovanja storitev in predvsem v izogib težavam, ki jih omenjajo nekateri naročniki, bo treba del omrežja v celoti posodobiti oziroma zamenjati, kar zahteva ogromne naložbe,« razlaga Marko Šter. Dodal je še, da je njihov cilj nekdanjim naročnikom Teleinga zagotoviti enako kakovostne storitve, kot jih zagotavljajo svojim uporabnikom na ostalih območjih v Sloveniji. Ker so tovrstne naložbe visoke in občine praviloma ne razpolaga-
jo s potrebnimi sredstvi, bi bila ena izmed rešitev, da bi občina Ptuj po vzoru ostalih občin v regiji omrežje prenesla na Telemach in s tem zagotovila hitrejšo posodobitev še na preostalem delu mesta.
Telemach, ki je sicer še vedno najhitreje rastoči slovenski operater, še naprej beleži zgodbe o uspehu. Tokrat so znova razveselili naročnike, saj so v priljubljenih paketih EON ob nespremenjeni ceni še povišali internetno hitrost. Ta se je v paketu EON LIGHT tako zvišala s 75 na 100 Mbps, v paketu EON FULL s 150 na 250 Mbps, v paketu EON PREMIUM pa s 300 na kar 500 Mbps. Z GIGA omrežjem, največjim omrežjem nove generacije v Sloveniji, odgovarjajo na vse
zahtevnejše potrebe uporabnikov in sledijo najnovejšim komunikacijskim trendom. GIGA omrežje nove generacije namreč omogoča brezhibno in nemoteno uporabo obstoječih tehnologij, obenem pa je pripravljeno tudi na prihod tehnologij prihodnosti.
Naša sogovornika pravita, da so pri družbi ponosni, da že več kot 75 odstotkov Telemachovega omrežja omogoča GIGA hitrosti. »Naše naložbe so še naprej usmerjene v nadgradnjo omrežja prihodnosti, ki je pripravljeno, da podpre vsa pričakovanja uporabnikov,« zaključuje Šter. Telemach sicer navdušuje tudi s kakovostno mobilno ponudbo in priljubljenimi paketi družine VEČ, naročniki, ki pri njih združu-
jejo mobilne storitve s fiksnimi, pa so poleg naprednih funkcionalnosti deležni tudi posebnih popustov.
Medtem se v podjetju že lotevajo novega projekta, v okviru katerega bodo otroke in mladostnike na našem območju ozaveščali o varni rabi interneta. Kot telekomunikacijski operater se dobro zavedajo vseh sodobnih pasti interneta, ki so jim še zlasti podvrženi naši najmlajši, ki se v spletnem okolju ne znajdejo vedno najbolje. Osnovnim šolam na področju Štajerske in Po-murja so zato ponudili sodelovanje, v sklopu katerega bodo za učence organizirali brezplačne delavnice o varni rabi interneta. Več podrobnosti o projektu sledi v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
NAJVEČJE GIGA OMREŽJE V SLOVENIJI
SE HITREJŠI INTERNET
do 500 Mbps
* /	K -
H^vvC I ¿M
\ij
•\ f/s
. A
ZE ZA

29,90
EUR / MESEC
prvih 12 mesecev
telemach.si	^	• ^ —
Akcijska cena mesečne naročnine velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja z vezavo 24 mesecev. Akcijska ponudba velja"od 18.10; 2018 do3^07. 2019. Cena vključuje DDV^Za pakete BŠtt veljajo-Posebni pogoji (J /O / 00 /00 paketov EON. Pred sklenitvijo naročniškega razmerja se o cenah in pogojih ponudbe pozanimajte na vvvvvvstelemach.si, na brezplačni telefonski številki O 70"'^00 700 ali na prodajnih mestih TelemSeha. „'( -"A*-..
12 Štajerski
Kultura, naše prireditve
torek • 14. maja 2019
Kostanjevica na Krki • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Sponzorji prireditve
Dolenjske zmagovalke Manca, Iza in Nika
Predizbori prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so zaradi dinamike pete sezone pri koncu. Vseh šol nam v tej sezoni ni uspelo obiskati, a se veselimo jeseni, ko bomo, da izpolnimo obljubo, šesto sezono začeli na Dolenjskem in v osrednji Sloveniji. Letošnjo peto sezono so zaključili otroci OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki z odličnimi nastopi, enkratnimi navijači, veseljem, smehom, spodbujanjem in stiski rok.
Lahkota prihodnosti
K O dem
jfATP
Foto: Zoja Topolovec
Manca Baznik, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Jožeta Gorjupa, Kostanjevica na Krki, pesem Metulj (skupina Pliš): »Bilo je zelo težko, vsi sotekmovalci so odpeli dobro in sem vesela, da sem zmagala. Verjamem, da se bom na polfi-nalni prireditvi dobro odrezala in bom nastopila v finalu. Drugače pa zelo rada prepevam, če je le mogoče, in sem ponosna, da lahko nastopam na prireditvah v šoli.«
Pevski talenti OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki
V šolski jedilnici se je zbralo več kot 100 otrok in staršev, ki so se, kljub temu da so nastopili prvič, izkazali, kot da so že vsa leta z nami.
Peli so: Jan Lindič in Mark Cekuta, Zala Božič in Deja Pirnar, Jan Olovec in Nejc Žarn, Manca Baznik v mlajši kategoriji ter Jasmina Pisek, Tina Luzar, Nina Zaman Jelenič, Julija Jarkovič, Žiga Luštre in Nika Klemenčič skupaj z Izo Pucelj v starejši kategoriji. Prireditev sta z igranjem na diatonično harmoniko obogatila Martin Zgorc in David Pišek.
Po vsakem nastopu so bili pevci nagrajeni z aplavzi, ki niso pojenjali in jih je voditelj Dalibor z novimi napovedmi poskušal umiriti, ustaviti pa jih ni mogel skozi celotno prireditev, saj so dlani navijačev, otrok in staršev, ob petju spodbujale nastopajoče.
V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj jih je pozdravil direktor Drago Slameršak ter predstavil projekt,
Foto: Zoja Topolovec
njegove začetke pred petimi leti, ko se je udejanjila želja družbe Ra-dio-Tednik Ptuj, da bi otroci prepevali več slovenskih pesmi, ne samo tuje. Danes ugotavljamo, da so otroci prepoznali lepoto in spevnost slovenske pesmi in jih pojejo vse več.
V polfinale sta se po odločitvi komisije (Dalibor Bedenik, tudi voditelj prireditve, Tone Topolovec in
Foto: Zoja Topolovec
Nika Klemenčič in Iza Pucelj, zmagovalki v starejši kategoriji, učenki 7. razreda OŠ Jožeta Gorjupa, Kostanjevica na Krki, pesem Pepelka (skupina Pop design). Sogovornici sta se strinjali, da je bilo v starejši kategoriji zelo izenačeno in da so vsi zapeli odlično, zato sta še bolj veseli zmage. V polfinalu bo še več treme, a vesta, da jo bosta premagali in odpeli še boljše. Najsrečnejši na svetu bi bili, če bi jima uspela uvrstitev v finale. Vse, ki jih veseli petje, vabita na polfinalno prireditev.
Zoja Topolovec) uvrstili: Manca Baznik s pesmijo Metulj (Pliš) v mlajši kategoriji ter Nika Klemenčič in Iza Pucelj s pesmijo Pepelka (Pop design) v starejši kategoriji.
Ob spremljanju svojih učencev sta bili veseli in ponosni tudi ravnateljica Melita Skušek in učiteljica glasbe Mojca Jevšnik, ki je povedala, da bo drugo leto za projekt
še večje zanimanje, saj so tokratni nastopajoči pokazali, kako se da premagati tremo. (DS)
Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Avtobusni in tovorni prevozi -Temna luna 5, d. o. o., Lesnina dobrodošli doma ter Sazas.
Sveta Trojica • 13. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči
Zmagali mladi Majšperčani
Sredi aprila je v OŠ Sv. Trojica v Slovenskih goricah v organizaciji RKS OZ Lenart potekalo 13. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči.
jf
V P-^ "■ v S
Ekipa OŠ Sveti Tomaž pri pisnem preverjanju znanja
Foto: Matej Emeršič
Preverjanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, v katerem so tekmovalci na treh delovnih točkah oskrbeli šest poškodovancev. Udeležilo se ga je pet ekip osnovnih šol iz mariborske regije. Ekipa OŠ Majšperk se je z zmago uvrstila na državno preverjanje, drugo mesto je dosegla OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, tretje pa OŠ Sveta Trojica. Ormoško območje so zastopali učenci OŠ Sveti Tomaž Katja Belšak, Žiga Miha Erjavec, Amadeja Krajnc, Erik Cizerl, Ema Erjavec in Taja Rajh, ki so se na tekmovanje pripravljali pod vodstvom mentorice Barbare Colnarič. Dosegli so 886 točk in se uvrstili na peto mesto.
Maja Botolin Vaupotič
Ptuj • Aprilski „četrtek" z Borisom Miočinovicem
Bobovi obrazi in talenti ter pronicljivi karikaturni pogledi
V kavarni pod odrom ptujskega gledališča se je aprila voditelju Voju Veličkoviču pridružil Boris (Boba) Miočinovič, človek številnih obrazov in talentov, s katerim sta sodelovala že v več uspešnih projektih.
26. aprila, ko je potekal pogovor v The Legend Pubu, je Štajerski tednik objavil Bobovo karikaturo, s katero je ta obeležil že 25-letno sodelovanje s časopisom. Zdaj je začel šteti novo 25-letno obdobje.
Na Ptuj ga je leta 1976 pripeljala ljubezen - Mira, ki je postala tudi njegova žena. Rodil se je v Pulju, z družino so se večkrat selili. Kjerkoli je bil, vedno je mislil, da se bo tam ustalil. »A te življenje odpelje dalje oz. drugam,« pove Bobo. Tako je naneslo, da je na Ptuju že več kot 40 let. V tem času je zamenjal več služb. Začel je v Agisu, kar 11 let je bil direktor v Pokrajinskem muzeju Ptuj, od leta 1997 pa je zaposlen v UE Ptuj, kjer vodi oddelek za uprav-no-notranje zadeve. Leta 1968 se je začel ukvarjati s karatejem. Danes je vaditelj rekreacije splošnega tipa. Povsod, kjer je bil, je pustil svoj pečat. Zdaj, ko že sešteva leta za upokojitev, odkriva zanimive podatke - med drugim tudi to, da plače v takratnem Agisu z več kot 2000 zaposlenimi niso bile tako slabe. Kot začetnik brez dneva službe je imel po današnjem preračunu kar 970 evrov plače. V javni upravi je to težko dosegljiva plača, tudi za uradnika tik pred upokojitvijo.
Bobo je prepričan, da bi morali biti ponosni na kulturno dediščino. Če bi imel Ptuj v zadnjih 50 letih strategijo na tem področju, če bi ohranil tisti zagon iz leta 1969, bi danes imel veliko več hotelov, pri tem bi se lahko primerjal z Rogaško. Povsem napačna je bila tudi strategija organiziranja turističnih
subjektov znotraj sistema, kjer je prevladovalo kmetijstvo. Kaj sta imela Haloški biser in Toplice skupnega s koruzo? Pred 30 leti sta bila muzej in Turistično društvo Ptuj tik pred ustanovitvijo turističnega podjetja, ki bi tržilo projekte, povezane z muzejem, snovno in nesnovno dediščino. Zaradi spre-
Foto: Črtomir Goznik
V kavarni pod odrom se je kot 21. gost predstavil Boris (Boba) Miočinovič, uradnik, karikaturist, športnik, vaditelj, rekreativec, kulturnik. Na fotografiji je z voditeljem Vojom Veličkovičem.
memb v družbenopolitičnem sistemu je mesto takrat ostalo brez turističnega podjetja. Rodila se je nova država, prišli so novi ljudje, ki so se najprej pričeli spoznavati z novimi delovnimi področji in oblastjo na sploh.
V Miočinovičevem času je bil ptujski muzej v nekem trenutku najboljši v Sloveniji, to priznanje mu je dala stroka. Kot edini muzej doslej je tri leta zapored dobil najvišje priznanje za muzejski projekt leta. To so bile Turkerije, zbirka, posvečena 100-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj, in glasbena zbirka.
Seveda pa je v življenjepisu Borisa Miočinoviča še več zgodb, ki so tokrat ostale neodkrite, tako da se bo moral še vrniti na „vroči" stol The Legend Puba. Tokrat se je namreč veliko več ukvarjal s svojimi rodbinskimi povezavami, koreninami in predniki, da bi lahko predstavil še druge plati svojega življenja. Tudi obdobja ukvarjanja z amaterskim gledališčem se ni dotaknil, predstavil pa je svoj plesni izlet.
Voditelj pogovora Vojo Veličk-ovič pa je ostal zvest tradiciji in je svojega gosta upodobil v intarziji.
MG
torek • 14. maja 2019
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	13
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Jarica
Glasba
1 • v
iz srca, ki seze v srce
Kvartet Jarica ima za seboj že deset let nastopanja, nastal je, da bi s svojim petjem razveseljeval ljudi. Kvartet sestavljajo: Matej Horjak, prvi tenor, Jure Pajk, drugi tenor, Dejan Drstvenšek, prvi bas, in Jože Bašič, drugi bas. Pred približno dvema letoma pa so medse povabili še dva člana, harmonikarja Romana Strlekarja in Primoža Krajnca, ritem kitara. Vlogo bas kitarista pa je prevzel že stari član Dejan. Po pridružitvi še dveh članov je tako nastal še ansambel Jarica.
„Ime Jarica smo si nadeli po cvetlici, ki ima naravno rastišče na južnem pobočju Bohorja. Bo-hor je z svojimi 1024 metri nadmorske višine eden višjih vrhov posavskega hribovja. Ker smo predvsem vsi iz tega kraja, naj bo tudi ime ansambla domače. Najraje igramo slovensko naro-dno-zabavno glasbo, predvsem takšno, ki gre v ušesa. Naša prva lastna skladba, ki pa ni avtorska, bo predvajana prvič prav na festi-
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Jarica
valu Vurberk, še prej pa na pre-dizboru v Podnanosu. Skladba nosi naslov Hvala ti. Besedilo je plod naše dobre prijateljice Jasne Pinoza iz Sevnice. Melodijo in aranžma pa je prispeval že stari maček slovenske narodno-zabav-ne glasbe Tine Lesjak. Najraje igramo pesmi ansambla Lojzeta Slaka, ker nam njihova glasba
tista, na katerih ljudje uživajo ob njihovi glasbi. Narodno-zabavna glasba jim pomeni zelo, zelo veliko, ker je to slovenska kultura, ki jo je treba še naprej ohranjati.
Slovenska narodno-zabavna glasba se po mnenju članov ansambla Jarica ne odvija v takšno smer, kot se je včasih. „Res pa je, da moramo iti s časom naprej. Vmes je bilo obdobje, ko so ansambli pozabili na tisto slovensko pristnost. Smo pa opazili, da se zgodovina ponavlja, skratka, narodno-zabavna glasba se vrača ------ ' I na stare tirnice," je v imenu an-
sambla še izpostavil Dejan Dr-stvenšek.
Člani ansambla Jarica so prepričani, da so festivali še potrebni ne glede na vse druge možnosti za predstavitev, ki jih ponujajo sodobni komunikacijski kanali. Festivali so namreč vstopnica za marsikateri ansambel, ki se mu po tej poti odprejo vrata v širši glasbeni in siceršnji prostor. Sami pa si želijo, da bi še dolgo, dolgo lahko igrali slovensko na-rodno-zabavno glasbo in pri tem uživali.
MG
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
res seže v srce. Poleg tega igramo tudi skladbe drugi uspešnih slovenskih ansamblov. V zabavnem delu pa predvsem igramo dalmatinsko glasbo, ki tudi seže v srce. Najraje pa igramo pristno naro-dno-zabavno glasbo. Takšno, ki je melodična, spevna in preprosta. Ker se nam zdi, da glasba, ki gre iz srca, tudi seže v srce," so povedali člani ansambla Jarica o svojem imenu in o glasbi, ki jo preigravajo in s katero razveseljujejo ljudi ob različnih priložnostih. Nastopajo predvsem na raznih obletnicah, porokah in veselicah. Najboljša igranja pa so
mm

D
m m. yME
ORFEJCKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1. MARKO VOZELJ in MOJSTHI - Preprosto paSeS mi Z. POSKOČNI MUZIKAMTI - Hulapalu 3. NATALIJA VERDOTEN-V srce
NARODNA
1.	Ans. PETKA - Vse bi storil sinko moj
2.	Ans. NAVEZA - Zame vedno boS lepa
3.	ŠPADNI FANTJE -Srečen Človek
..s,^...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^ Naslov:^ Tel. številka:
Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Juršinci • Drugo predtekmovanje 14. otroške varnostne olimpijade
Zmaga Ptujčanom in domačinom
V veliki finale, ki bo 23. maja v Mariboru, sta se uvrstili obe ekipi ptujske osnovne šole Mladika in četrtošolci Osnovne šole Juršinci.
Podlehnik, Spodnje Podravje • 14. Otroška varnostna olimpijada
Cirkulančani pometli s konkurenco
Na Osnovni šoli Podlehnik seje s prvim od šestih predtekmovanj začela 14. Otroška varnostna olimpijada. Četrtošolci so se pomerili v poznavanju pravil za preprečevanje ter odpravljanje vzrokov in posledic negativnih varnostnih pojavov.
Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so se četrtošolci osnovnih šol z območja Policijske postaje Ptuj kljub temu zagrizeno borili na drugem predtekmovanju 14. otroške varnostne olimpijade, ki jo je gostila Osnovna šola Jur-šinci.
Gre za tradicionalni preventivni projekt, v okviru katerega se učenci pomerijo v poznavanju pravil za preprečevanje, odpravljanje vzrokov in posledic negativnih varnostnih pojavov, mariborska policijska uprava pa ga v
sodelovanju z regijskimi osnovnimi šolami letos organizira že 14. V Juršincih se je zbralo kar 24 ekip iz enajstih osnovnih šol, in sicer poleg gostiteljev še ptujske osnovne šole Mladika, Olge Meglič, Breg in Ljudski vrt s podružnico Grajena ter osnovne šole iz Cirkovc, Kidričevega, Dornave, Markovcev, Hajdine in OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Otrokom so se predstavili tudi člani varnostnih služb: policisti, vodniki službenih psov, konjeniki, cariniki, vojaki, reševalci, gasilci
ter predstavniki uprave za zaščito in reševanje. »Ekipe so se pomerile v kvizu o varnosti, v sestavljanju logotipov varnostnih služb, spretnostni vožnji s kolesom in požarni vaji. Prvi dve mesti sta zasedli ekipi ptujske osnovne šole Mladika, tretje pa je pripadlo ekipi domače osnovne šole. Vse tri ekipe so se uvrstile v veliki finale, ki bo 23. maja v mariborski športni dvorani Lukna, kjer bo sodelovalo 18 najboljših ekip iz šestih predtekmovanj.
SD
Tekmovanje, ki ga prirejajo na Policijski upravi Maribor, je potekalo v štirih panogah. Osnovnošolci so najprej odgovarjali na vprašanja o varnosti. V drugi igri so sestavljali kocke z raznimi logotipi, povezanimi z varnostjo. Pomerili so se še v spretnostni vožnji s kolesom in reševanju naloge, za konec pa so sodelovali v požarni vaji z zbiranjem vode.
V Podlehniku se je pomerilo 16 desetčlanskih ekip četrtošolcev osnovnih šol (OŠ) z območja po-
licijskih postaj Podlehnik, Ormož in Gorišnica: OŠ Cirkulane-Zavrč z obema lokacijama, Gorišnica, Ivanjkovci, Majšperk ter skupno podružnici Ptujska Gora in Stoper-ce, Miklavž pri Ormožu (z dvema ekipama), Ormož, Podlehnik, Sveti Tomaž, Videm ter podružnici Le-skovec in Sela, Žetale ter OŠ Franje Serta iz Bednje na Hrvaškem.
S konkurenco je pometla ekipa iz cirkulanske lokacije OŠ Cirkulane--Zavrč (dosegla je 448 točk), drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Ivanjkov-
ci (433,5 točke), tretje pa podružnica Sela OŠ Videm (412,5 točke). Vse tri ekipe se bodo 23. maja v mariborski dvorani Lukna pomerile še na zaključni prireditvi, skupaj s še 15 ekipami z drugih petih predtekmovanj. Policijski inšpektor Simon Bel-šak iz mariborske policijske uprave je povedal: »Otroci s tekmovanjem spoznavajo nevarnosti, ki na njih prežijo v vsakodnevnem življenju, in spoznajo službe, ki skrbijo za varnost.«
Eva Milošič
I | * I . |
iir
V eni od tekmovalnih iger na otroški varnostni olimpijadi v Juršincih so morali četrtošolci sestaviti logotip varnostne službe.
Otroci so si lahko ogledali notranjost reševalnega vozila, preizkusili pripomočke vojakov in se pozanimali, kakšno je delo gasilcev.
Foto: EM
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
Kaj bomo danes jedli
TOREK	SREDA
beluševa kremna	krompirjeva juha,
juha, testenine v	makaronovo meso,
omaki s šunko in	zeljna solata,
sirom, solata, jagode	palačinke s smetano
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
torek • 14. maja 2019
pomladanska juha,	fižolova juha, polžki s	paradižnikova juha,
solata s paradižni-	praženimi drobtinami, pleskavice na žaru,
kom, papriko, poseb-	zimska solata,	kajmak, zelenjava,
no klobaso in ajdovo	kompot	lepinje, kokosove
kašo, sladoled	rezine
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NEDELJA
PONEDELJEK
kokošja juha, pečen	zelenjavno-mesna
IVV	Vi ■ ■	■	VI	«V
piščanec, široki	enolončnica, rižev
rezanci, solata,	narastek zamorček v srajci
Testenine v omaki s šunko in sirom
Sestavine: poljubne testenine, 1 manjša čebula, 1 strok česna, 25 g masla, 3-4 žlice kisle smetane, 50 g sira, 100 g šunke, šopek nasekljanega peteršilja, poper, sol in muškatni orešček po okusu.
Čebulo in česen olupimo in nasekljamo. Šunko narežemo na drobne koščke, sir na malo večje. V kozici stalimo maslo in na njem prepražimo nasekljano čebulo in česen ter dodamo peteršilj. Pražimo približno minutko na nižjem ognju. Prepraženi čebuli dodamo kislo smetano, na koščke narezano šunko in premešamo. Dodamo še začimbe (ne solimo preveč, saj sta slana že sir in šunka) ter na zmernem ognju pokuhamo 1-2 minuti. Nato dodamo na koščke narezan sir in kuhamo toliko časa, da se sir stali. Vmes občasno premešamo. Posebej pristavimo na štedilnik vodo, in ko zavre, vanjo stresemo izbrane testenine (špageti, makaroni, tudi tortelini, svaljki ali njoki) in jih skuhamo po navodilih z embalaže. Kuhane testenine odcedimo in jih dodamo omaki s sirom in šunko. Premešamo. Postrežemo s solato.
Sestavine: 110 g sladkorja v prahu, 5 jajc, 70 g masla, 2,5 dl sladke smetane, 110 g čokolade, 110 g zmletih orehov, 1 vanilijin sladkor.
Penasto umešamo zmehčano maslo, sladkor v prahu, rumenjake in vanilijo. Manjšo posodo postavimo nad vodno kopel in vanjo nalomimo čokolado ter segrevamo, da se stali. Primešamo jo umešani masi. Lahko pa čokolado zmeljemo z mlinčkom za orehe, jo primešamo orehom in oboje vmešamo v masleno-jajčno zmes. Nazadnje nežno primešamo še beljakov sneg. Testo nalijemo v model, tega pa nepredušno zapremo z alufolijo (če nimamo modela s pokrovom). Postavimo ga v večjo posodo z vrelo vodo; ta naj sega do treh četrtin modela. Počasi kuhamo 45 minut. Kuhanega zamorčka vzamemo iz posode in ohladimo. Sladko smetano trdo stepemo in z njo obložimo sladico.
Zeleni nasveti
Buče in kumare cvetijo, plodov pa ni
Čeprav je bil letošnji začetek pomladi zelo topel in ugoden, pa zdaj s sajenjem plodovk še ne hitite. Če imate sadike primerno velike, počakajte vsaj do tega konca tedna. Temperature zemlje so namreč katastrofalne za njihove korenine. Na spodnji sliki si lahko pogledate situacijo na petek, 10.5.2019, kakšne bodo posledice sajenja kumar in buč v takih razmerah.
Lahko se zgodi, da bo letos pojav številnih moških cvetov na bučah in kumarah res izjemno visok. Poleg tega pa se bodo številni plodiči, posebej kumar, pa tudi grmičastih bučk, tudi ko nastanejo, posušili.
Kaj je bilo treba narediti
Najprej sproti odstranjujte vse sušeče se plodiče, saj so čisto mali tudi že primerni za omake, juhe in podobno. Tudi ostale bučke trgajte čim manjše ali pa jih celo redčite tako dolgo, da si rastlina opomore. Ne gnojite, rastlinam pomagajte samo z morskimi algami. Z njimi jih v tem primeru zalivajte, in to kar dvakrat na teden, 4-krat zaporedoma.
Podobno se zadnja leta dogaja tudi s solatnimi kumarami. Kriva je predvsem prezgodnja in zelo visoka rodnost hibridov. Smiselno je vanje vložiti nekaj dodatnega dela, da ne ostanemo cel teden ali celo dva brez plodov. Kumarice vzgajamo samo na enem steblu do višine 1,5 m, potem pa pustimo dve stebli, pri tem jih sadimo gosteje skupaj (40-50 cm v vrsti). V tujini ne pustijo prvih plodov, jih odtrgajo, pri nas pa bi mogoče to naredili pri polovici rastlin, saj je prvi pridelek najslajši.
Poleti pa je veliko moških cvetov
Vzrok za več moških cvetov na bučah in kumarah je v bistvu isti. Slabo razviti koreninski sistemi, vendar je dodatni razlog še preveč organske snovi v zemlji oz. pretirano gnojenje z gnojem ali dušikom. Moram omeniti, da je pri sortah kumar in tudi bučk ta pojav zelo močan. Zato res svetujem vsem, da se vsaj pri kumarah ne odločajo več za sajenje, setev sort. Za imenom sorte naj piše F1. Pri vrežastih bučah je vzrok cvetenja brez plodov isti, le nekoliko drugače zgleda vse skupaj. Vrežaste buče že po naravi najprej nastavijo nekaj moških cvetov, ženske pa šele, ko se dovolj

V ospredju ženski, v ozadju moški cvet buče
okrepijo. Ko pa vreme ni idealno, je teh moških cvetov še več.
Kaj lahko naredimo?
Sama svetujem, da se solatne kumare in grmičaste buče posejejo raje še enkrat. Vendar vzgojite sadiko. Če pa je to neizvedljivo, je najprej nujno redno namakanje. Eden izmed razlogov za sušenje plodičev in tudi velik nastavek moških cvetov je tudi neenakomerna preskrba z vodo. Kjer je možno, pokrijte tla z zastirko. Ne gnojiti, dognojevati z dušikom, tudi z doma narejenimi pripravki, kot so koprive, ne.
Foto: Misa Pušenjak
i MINERAL"
NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN
Rastlinam pomagajte samo z listnimi gnojili oz. biostimulatorji, kot jim pravimo. To so aminokisline, še boljše so alge, imamo pa tudi nekaj rastlinskih pripravkov na policah trgovin, ki vsebujejo izvlečke različnih rastlin. Mogoče bi v teh razmerah izpostavila predvsem izvlečke iz ameriškega slamnika. Doma narejen pripravek pa lahko naredite iz cvetov ognjiča ali regrata. S temi pripravki je treba tretirati bučnice enkrat na teden. Vendar brez redne preskrbe z vodo ne bo pomagalo. Zato je namakanje najpomembnejši ukrep za zdravstveno varstvo in tudi gnojenje naših bučnic.
Miša Pušenjak
i 5 cm ♦ 10 cm ▼ '.Kinj,' površine t,:I
Poil,i:ki h <i (I<1 r. 10.05. 2019
Temperature tal v globini 5 in 10 cm ter stanje površine tal na glavnih sinoptičnlh postajah v Sloveniji ob 6. uri UTC (7. ura po zimskem, 8. ura po letnem času)
Datum stanja
10. May 09. May 08. May 07. .May 06. May 05. May 04. May 03. May 02. May 01. May
a	g	£	ñ	ñ	21	s
>M	>N	>11	'Il	'l-l	''-I
ra	o	ro	(o	col	ra	ra
¿I	£1	¿i	¿1	¿I	¿I	>1
11.5-c	11.7°C
♦	t
•	10.9'C 9.8 =C
15.3 °C *
H.S'C
9.2°C 9-4
11.9°C t
11.4°C
S.2°C t
7.7'C
12.4'C
t it.rc
12.OC $	9-9'C
10'5=C	9.6=C
^	C
1> —
nj
£ et
Vir: Arso.gov.si
torek • 14. maja 2019
Za kratek čas
Štajerski	15
Za šankom
Sindrom (vele)mesta
V našem bližnjem okolju sta dve mesti - eno nekoliko večje, drugo manjše, obe pa v evropskih očeh pravzaprav malo pomembni. Mesteci pravzaprav. Ampak pri mestecih je tako kot pri čivavah: baje da se čivave ne zavedajo, da so majhne, v svojih očeh so najmanj levinje in se tako tudi obnašajo. Vse in vsakogar oblajajo, mu kažejo zobe in se obnašajo napadalno (in s tem morda koga celo prestrašijo).
Naši mesteci sta tudi pomembni. Eno bolj kot drugo. In tekmovalni. Če ima eno gimnazijo, jo mora imeti tudi drugo (pa četudi na pol prazno). Če ima eno muzej, ga mora imeti tudi drugo (pa čeprav - z bolečino v srcu -podružnični muzej). Če je eno dobro v športu, mora biti tudi drugo (na srečo ne v istih športih, tako da do neposrednih
i

dvobojev in konkretnih zmagovalcev le redkokdaj pride). Eno ima ob svoji šoli gledališki amfiteater, drugo ima bazen. Oboje sicer proizvaja izgubo - ampak pomembno je imeti in se s tem ponašati, denar pa bo že nekako prišel. Pač pojamrajo na pravem mestu in zabrenkajo na prave strune nerazvitosti, i zapostavljenosti, (de) ^ centralizacije, regijske H osrediščenosti...
Seveda se ta tekmo-W valnost seli tudi
k ^^^^^ v manjša okolja in se kaže kot sindrom (vele) vasi. Ce imajo v sosednji vasi občino, jo imejmo še mi; če je pri sosedovih
šola, naj bo še pri nas (pa četudi s samo petimi prvošolci ali še manj); če imajo sosedovi dvorano, se spodobi, da je tudi pri nas (po možnosti večja); če imajo zdravstveni dom, bo kaka ambulanta morala biti tudi pri nas, saj smo, hvala bogu, tudi mi kdaj bolni; če imajo pri sosedovih bolezen norih krav, jo imejmo ... Ups, to pa ne. Prav naj jim bo, so si že zaslužili nore krave, napihnjenci!
In tako se iz nevoščljivosti rojeva lokalna politika. Nekaj hočemo ne zato, ker bi to potrebovali, ampak ker imajo to tudi drugod. Pa če je to prazno drsališče, vinska klet, ki je povečini zaprta, zimski bazen, ki ustvarja izgubo, prazna šola, ki jo je treba ogrevati, tudi če se v kakem razredu gnete pet učencev, ali evropska prestolnica kulture, od katere ostanejo nedokončana dvorana in nekaj poslikanih betonskih cvetličnih korit.
Glavno pa je, da imamo pri roki šank, ki vtopi vse skrbi ...
Vaš Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		6		4	5			
3	1			9		2		
9								4
1					2			
7	6		9		8		2	1
			1					7
4								2
		8		2			1	3
			3	8		6		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	W	©©©	€€€	O
Bik	vvv	©	€	©O
Dvojčka	vv	©©	€€	OOO
Rak	v	©	€	©O
Lev	vvv	©©	€€	OOO
Devica	vv	©	€	O
Tehtnica	vv	©©	€€	OOO
Škorpijon	v	©	€	OO
Strelec	vvv	©©	€€	OOO
Kozorog	vv	©©©		OO
Vodnar	vvv	©©		OOO
Ribi	v	©©©	€€€	o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. maja 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 14. maj
18:00 Maribor, Fram, Turnerjeva ulica 107, Odprta vrata Modre
delavnice, v okviru akcije "EU projekt 18:00 Rače, OŠ, 3. polfinale prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Sreda, 15. maj
09:00 Ptuj, grand hotel Primus, mednarodna konferenca Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč, od 15. do 17. maja 10:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC, glasbena pravljica
učencev GŠ Karola Pahorja Ptuj Miška si poišče nov dom 10:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Teden družin in Dan
odprtih vrat Špajze modrosti, med 10. in 14. uro 11:00 Ptuj, Šolski dom Grajenščak, Pomlad na Turniščah Biotehniške šole Ptuj, dan gastronomov in hotelirjev, srečanje z delodajalci programa gastronom hotelir, ogled šolskega doma, vinograda in sadovnjaka 11:00 Ptuj, galerija Magistrat, Odprtje I. otroške mednarodne likovne razstave Rimljani Vrtca Ptuj ter podelitev priznanj in nagrad, likovna dela otrok iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Turčije 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Amaterji
Četrtek, 16. maj
09:00 Ptuj, šolsko posestvo Turnišče, Pomlad na Turniščah
Biotehniške šole Ptuj, slavnostno odprtje, posadi hokaido buče za čebelo in uživaj v kremni bučni juhi 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave Štajermark -po sledeh skupne zgodovine in predavanje, razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920) in predavanje mag. dr. Karin Almasy Utrinki iz preteklosti 19:00 Ptuj, Mestni kino, pogovor z ministrico Aleksandro Pivec ob projekciji dokumentarnega filma Kruh naš vsakdanji 19:30 Slovenska Bistrica, Grad, Glasbeni večer z Rudijem Bučarjem,
Petek, 17. maj
09:30 Ptuj, šolsko posestvo Turnišče, Pomlad na Turniščah
Biotehniške šole Ptuj, Nekoč je bilo, dogodek ob Tednu ljubiteljske kulture MO Ptuj, predstavitev praktičnega usposabljanja dijakov v tujini, ogled projektnih nalog ...
12:00 Ptuj, minoritski samostan, 30. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, slavnostno odprtje, od 17. do 19. maja
16:00 Cirkovce, Starošince 37b, Dan družin Zavoda Nazaj na konja, med 16. in 21. uro
19:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, odprtje razstave To ni politična razstava in ni samo za otroke Dušana Fišerja in Metoda Frlica
19:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda, 44. območna revija malih pevskih skupin
19:00 Majšperk, Breg, galerija AP odprtje likovne razstave slikarke Majde Crešnik
Mestni kino Ptuj
Sreda, 15. maj: 17:00 Pogovor ob filmu Ne pozabi name in
okrogla miza o demenci; 20:00 Stoletje sanj. Četrtek, 16. maj: 19:00 Pogovor ob filmu Kruh naš vsakdanji, gostja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
	m ■mi-- W	T* m M
	&]	¡F
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Miklošičeva knjigarna Ptuj. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Anže Kaučič, Ormož.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
16 Štajerski1TEDNIK
Križemkražem
torek • 14. maja 2019

Cadiz, Španija
Foto: Mateja Toplak
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (4)
Še zmeraj se spomnim izrazite modrine nad pisanim andaluzijskim mestom.
Zrak je bil prepojen kot pecivo s sladkim kompotom, z vonjem po avanturi, kot da me pozdravlja cel svet - v tistem trenutku bi prisegla, da še ptice žvrgolijo meni v pozdrav. Cadiz je iz obale nekako spokojen, tih, pravo nasprotje centru mesta, kjer se ne moreš izogniti čebljanju turistov, ki v nedogled iščejo popoln magnet za domač hladilnik, kot da je to edini smisel potovanja, ali pahljačo, s katero bi vroč zrak prepodili vsaj kak meter stran.
Velika pristaniška vrata se odpro in pripravljena sem, da v objektivu
ujamem trenutke življenja. Iščem jih v ozkih ulicah, samotnih kavarni-cah, iz katerih diši po omamni kavi, in v nasmehu otrok, ki se škropijo z vodo iz kamnitih vodnjakov. Poskušam ujeti to brezskrbnost, ko mi topel veter pleše med prsti, medtem ko sonce boža moje telo, ki ga z ohlapnimi oblačili skušam skriti prav pred njim. Potikam se naokrog, ko želim čas zamrzniti v digitalno večnost. Spet se znajdem na obali, ko se čudim lokalnim deskarjem, kako se z lahkoto poberejo po vsakem padcu. Utaborim se pod največjo palmo, ko namesto osvežujočega tropskega soka srkam toplo vodo iz plastenke. A kljub temu z bosimi nogami pišem o življenju, ki ga pogreša večina zaposlenih na ladji, saj
so jo zaradi natrpanega delovnega urnika zmožni le redko zapustiti (kot ladijska fotografinja imam malce več prostega časa).
Na kopnem nisem ladijska delavka, spet sem popotnica, ki se izgublja med barvitimi Španci, ko poskuša sangrijo, vonja pražene mandlje in se s polomljeno španščino, naučeno iz mehiških telenovel, trudi barantati tako, da ji ostane še kaj drobiža. Ja, za tisti magnet na hladilniku (vem, a kako naj z zbiranjem preneham zdaj, ko se mi jih je nabralo že toliko, da bi lahko organizirala tekmovanje v metanju keramičnih spominkov?). In medtem ko se majhen fantič postavlja na noge, da bi ujel val, vstanem in se odpravim nazaj do ladje.
Spodnje Podravje • Mladinska ornitološka raziskovalna tabora
Odlična priložnost za mlade
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) bodo v začetku poletnih šolskih počitnic organizirali dva brezplačna ornitološka raziskovalna tabora za otroke in mladino.
Tabor ob Ptujskem jezeru, imenovan Čigra, bo namenjen mladim ornitologom, starim od 10 do 15 let, ki si želijo poglobiti svoje znanje na področju ornitologije in naravovarstva ter se ob tem zabavati. Med 1. in 7. julijem bodo spoznavali različne življenjske prostore in ptice vzdolž reke Drave, poseben poudarek bo na raziskovanju kolonije navadnih čiger na Ptujskem jezeru. Na taboru bodo delovale skupine s po največ štirimi udeleženci, pod vodstvom izkušenih mentorjev ornitologov se bo vsaka skupina lotila raziskovanja določene teme. Tabor bodo izvedli v okviru mednarodnega Interreg projekta Čigra, torej bo za mlade to tudi lepa priložnost za druženje s sovrstniki iz Hrvaške. Med 23. in 29. junijem bodo na Velem polju v Julijskih Alpah pripravili ornitolo-ški tabor Belka. Namenjen bo mladim ornitologom, starim od 14 do 19 let, prednost pri udeležbi bodo imeli mladi z izkušnjami obiskova-
li
Na Ptujskem jezeru bo 24 nadebudnih ornitologov iz Slovenije in Hrvaške raziskovalo kolonije navadnih čiger.
nja gora (obvezna je veljavna članarina Planinske zveze Slovenije). Na taboru v okviru projekta Vrh Julijcev se bodo posvetili prepoznavanju gorskih ptic, poseben poudarek bo na raziskovanju belk.
Oba tabora bosta za udeležence povsem brezplačna, organizatorji bodo poskrbeli tudi za hrano, prenočišče, izlete ter razne špor-
tne in družabne aktivnosti. Prijava je do 3. junija oz. do zapolnitve prostih mest mogoča na elektronskem naslovu tilen.basle@dopps. si, za več informacij lahko pokličete telefonsko številko 051 636 224. V DOPPS priporočajo, da s prijavo pohitite, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko ...
Eva Milosic
Lenart • Prvomajski pohod po Katrčini poti na Zavrh
Rekordnih 1.500 pohodnikov
Foto: Občina Lenart
BEARDEN, Romare - ameriško-afriški slikar, MEDRESA - višja verska šola pri muslimanih
Prvomajskega pohoda po Katrčini poti se je letos udeležila množica pohodnikov, navdušena nad atraktivno izletniško točko na Zavrhu.
Občina Lenart in Društvo vinogradnikov Lenart sta v okviru mednarodnega projekta Etnotour organizirala prvomajski pohod po Katrčini poti na Zavrh, ki se ga je udeležilo kar 1.500 pohodnikov. Njihova pot je iz Lenarta vodila mimo jezera Radehova, nato pa se sklenila pri obnovljeni Štupičevi vili na Zavrhu, kjer so postavili muzejsko zbirko Maister po Maistru, po kateri je mlade in stare z anekdotami iz življenja Maistra popeljal vodnik Stanko Kranvogel. Na ogled so bili tudi portreti generala Maistra, ki so jih na likovni delavnici o generalu Maistru in završki Katrci narisali učenci 3. razreda OŠ Voličina, zeliščarice iz Voličine pa so pripravile delavnico izdelovanja mazil iz ognjiča. Množico, ki je uživala v lepem vremenu in domačih dobrotah, je pozdravil Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart, nato pa zabaval ansambel Prisrčniki. (SD)
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: CG
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet
Drava boljša od Tabora, a vzela le točko
Stran 18
Motokros
Gajser padal in se pobiral, pa znova padal ...
Stran 18
tednik
Rokomet
Ormožan Miha Kavčič v dresu Gorenja do zlata
Stran 19
Rokomet
Ptujčani blizu popolnemu preobratu
Strani 19
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 32. krog
Vse, kar je lahko šlo narobe, je tudi šlo
Rudar-Aluminij 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kobiljar (50.), 2:0 Kobiljar (57.), 3:0 Škoflek (74).
RUDAR VELENJE: Pridigar, Hru-bik, Trifkovič (od 63. Pišek), Tučič, Čošič (od 70. Pušnik), Škoflek, Bolha, Tomaševič, Arap, Pušaver, Kobiljar (od 75. Radič). Trener: Almir Sulejmanovič.
ALUMINIJ: Janžekovič, Amuzie, Ivančič, Martinovič, Koblar, Mu-minovič, Marinšek, Horvat (od 68. Ploj), Matjašič, Štor (od 78. Flakus Bosilj), Maloku (od 57. Vrbanec). Trener: Oliver Bogatinov.
RDEČA KARTONA: Koblar (55.), Ivančič (65., oba Aluminij).
Čeprav je bilo med ekipama Rudarja in Aluminija na lestvici osem točk razlike, pa je šlo za obračun sosedov na lestvici na 6. in 7. mestu. Ekipi pa imata v zaključku sezone povsem različne cilje: Rudar si želi obstanek brez dodatnih kvalifikacij, Aluminij pa še cilja na 4. mesto, ki vodi v evropska tekmovanja. Po sobotni tekmi so rudarji veliko bližje svojemu cilju kot šumarji ...
Glede na prejšnjo tekmo z Domžalami je imel trener Aluminija Oliver Bogatinov v Velenju tokrat na voljo precej večje število igralcev, manjkala pa sta Krajnc (kartoni) in Petrovič (poškodba). Za zanimivo potezo se je Bogatinov odločil na desnem boku, kamor je postavil Ivančiča. Kljub vsemu so gostje prvi zapretili: v 4. minuti je Maloku odvzel žogo domačemu branilcu in lepo zaposlil Štora, ta se je znašel v izjemni situaciji, a se je namesto za strel odločil za preigravanje, kar je bila slaba odločitev.
Umirili tekmeca, a tudi sebe ...
Glede resnih poskusov Aluminija je ob omenjeni priložnosti in dveh slabih poskusih Štora v 32. in 35. minuti rubrika ostala prazna. Kidri-čani so sicer imeli žogo kar veliko časa v svoji posesti, s čimer so umirili tekmeca, a so umirili tudi sami sebe ... Napadalnih ambicij je bilo le za vzorec (Marinšek, Matjašič, Štor), zvečine je šlo za preigrava-nje in podaje v smeri proti svojemu vratarju Janžekoviču (Amuzie, Horvat, Matjašič, Martinovič, Koblar ...). V tej tekmi se je izjemno jasno videlo, kako Aluminiju manjka igralec tipa Rok Kidrič, ki je znal na nasprotni polovici zadržati žogo in izsiliti številne prekinitve ter prenesti težišče igre vstran od lastnega gola.
Za slabo igri Kidričani v 1. polčasu niso bili kaznovani, čeprav je imel Škoflek v 43. minuti po lepi akciji 10 % priložnost, a se je Janžeko-vič izkazal z izjemno obrambo.
Omenjena igralca sta bila v središču pozornosti tudi na začetku
tí
Foto: Jurij Kodrun/ m24.si
Nogometaši Aluminija so u Velenju odigrali slabo tekmo in zato upravičeno uknjižili 15. poraz u sezoni. Na fotografiji sta Damjan Trifkouič (Rudar) in Uija Martinovič (Aluminij).
2. polčasa, ko je napadalec Rudar- — ja neprevidno startal na vratarja gostov, za kar je prejel le rumeni karton.
Po minuti nadaljevanja je Rijad Kobiljar prejel žogo kakšnih 30 metrov od gola, nato pa s preigravanjem po vrsti nanizal štiri neodločne igralce Aluminija in z močnim strelom z roba 16-metrskega prostora zadel v spodnji kot gola - 1:0. To je bil kamenček, ki je v naslednjih minutah sprožil plaz slabih dogodkov za goste ...
Prvi se je zgodil v 55. minuti, ko je Koblar kakšnih 35 metrih od gola v dvoboju ustavil Škofleka, sodnik Slavko Vinčič pa mu je pokazal rdeči karton (podaja proti Škofleku
Nogomet • 1. SNL
Almir Sulejmanovič, trener Rudarja: »V prvem polčasu se je videlo, da je tekma pomembna za obe ekipi, zato je bila igra nekoliko rezervirana. V drugem delu smo pokazali več energije, kar se nam je takoj obrestovalo.«
Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Že od prvih minut naprej nismo izkoriščali trenutkov, ko bi lahko kaj storili - tukaj imam predvsem v mislih priložnost Štora na začetku tekme. Kot bi imeli zaradi velike želje po zmagi 'trde noge'. Ko je Rudar v nadaljevanju povečal agresivnost in smo ob tem prejeli rdeča kartona, je bila tekma kmalu odločena.«
je bila sicer veliko previsoka in je žoga že bila v rokah Janžekoviča). Vratar Aluminija je v naslednji akciji zelo nespametno podal na bočni položaj in v kočljiv položaj spravil Amuzia, sledil je nasprotni napad, ki se je končal s še enim nesrečnim izbijanjem (Marinšek), Kobiljar pa je žogo le potisnil v gol - 2:0.
Nato je v 66. minuti sledil drugi rumeni karton Kruna Ivančiča (izključitev) in za nameček še gol Žiga Škofleka za 3:0.
Zadnja priložnost za Aluminij
Priložnosti Kidričanov za želeno 4. mesto so zares minimalne, saj ob zaostanku za Celjem in Muro tudi igra še zdaleč ni na želenem nivoju. Povsem zadnjo priložnost za ohranitev stika z omenjenima konkurentoma pa bodo imeli v sredo, ko bodo na svojem igrišču gostili Muro.
Neposredni konkurenti so v veliko boljši formi, povsem na njihovi strani pa je tudi izkupiček v dosedanjih medsebojnih obračunih v tej sezoni - Mura je slavila na vseh
treh srečanjih. Tekma bo zagotovo zanimiva, še posebej zaradi gostov, ki jih na vseh gostovanjih spremlja veliko število navijačev. Bodo Prekmurci s to energijo us-
1. SNL, 33. krog: Aluminij - Mura, v sredo, 15. 5., ob 19.00 v Kidričevem.
Medsebojne tekme v sezoni:
6. krog: Mura - Aluminij 3:2 (2:0); Sirk 3x; Tahiraj, Kene;
15. krog: Aluminij - Mura 0:2 (0:1); Sirk 2x;
24. krog: Mura - Aluminij 3:0 (1:0); Maroša, Šušnjara, Kouter.
pRVALiGA TelekomSIovenije
Odločitev še ni dokončna, čeprav je Hadžič že čestital Mariborčanom
12.000 gledalcev v Ljudskem vrtu je v soboto pričakovalo zmago domače ekipe in s tem formalno potrditev naslova državnih prvakov, a se tekma z večnimi rivali iz Ljubljane ni iztekla po njihovih željah. Še zdaleč ne ...
Igralci Olimpije so v prvem polčasu v razmaku slabih 20 minut dosegli kar tri zadetke! S tem je bilo odpora vijoličastih konec, konec pa je bilo tudi idile med navijači in strokovnim vodstvom. Navijači so z glasnim in nestrpnim izražanjem nezadovoljstva ter z neprimernimi gestami (metanjem predmetov ...) pokazali jezo ob slabi in anemični predstavi domače ekipe, glavni njihovi tarči sta bila trener Darko Milanič in športni direktor Zlatko Zahovič. Po koncu tekme so bile scene za omenjeno dvojico še za stopnjo neugodnejše. »Vzrok za tako slabo predstavo vidim tudi v tem, da smo si tako želeli potrditi naslov prvaka,« je po tekmi dejal Milanič.
Olimpija je v derbiju razkrila vse slabosti igre Maribora, ki je bila spomladi zvečine, z izjemno redkimi izjemami, na precej nizkem nivoju. A z večkrat poudarjeno »pragmatičnostjo« so vijoličasti vseeno beležili pozitivne izide in osvajali točke, tako da so zadržali razliko pred tekmeci iz jesenskega dela sezone in bodo na naslednjih tekmah tudi potrdili naslov. Igra pa pri navijačih vseeno vzbuja strah za prihodnost. Zahovič je z zgodnjimi nakupi Kotnika (Gorica) in Peričiča (Mura) že začel sestavljati mozaik za naslednjo sezono, a za domala vse nogometne poznavalce se je tega lotil vsaj šest mesecev prepozno ... Ne prepozno za naslov, prepozno pa za sestavljanje evropskega Maribora pred nastopi v kvalifikacijah za evropska tekmovanja.
V senci derbija so Celje, Mura in Aluminij - kandidati za 4. mesto - gostovali pri ekipah iz spodnjega dela lestvice. Prva dva sta z identičnima zmagama v gosteh (0:3) izpostavila kandidaturo za 4. mesto, Aluminij pa je - prav nasprotno - izgubil 3:0 in zaostal ...
Gorica je nesrečno - v zadnji minuti - izgubila v Domžalah in jo čaka težak dvoboj s Triglavom za želeno 8. mesto.
REZULTATI 32. KROGA:
Rudar - Aluminij 3:0 (0:0);
Maribor - Olimpija 0:3 (0:3);
Domžale - Gorica 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Filipovič (42.), 1:1 Gnezda Čerin (55.), 2:1 Vuk (89.);
Krško - Mura 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Da Silva (25., ag.), 0:2 Sirk (49.), 0:3 Lorbek (83.);
Triglav - Celje 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Vizinger (28.), 0:2 Zaletel (35.), 0:3 Pungaršek (69.).
Edini svetli točki vstopa Ploja in Flakusa Bosilja
Do konca tekme je Luka Jan-žekovič v vsaj štirih primerih z izjemnimi paradami preprečil popolno blamažo, edini svetli točki tekme pa sta za goste pomenila vstopa Aljaž Ploja, ki se vrača po poškodbi, in 17-letnega Davida Flakusa Bo-silja, ki ima letos pravico nastopa še za kadete!
JM
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	DOMŽALE
4.	CELJE
5.	MURA
6.	ALUMINIJ
7.	RUDAR
8.	TRIGLAV
9.	GORICA
10.	KRŠKO
32 32 32 32 32 32 32 32 32 32
21 18 15 12 11 12 10 9 7 4
8 9 8 11 12
5
6 5 9 9
3 5 9 9 9
15
16 18 16 19
73:28 69:41 65:43 42:44 48:35 46:51 43:68 42:73 41:55 24:55
71 63 53 47 45 41 36 32 30 21
Maribor - Olimpija 0:3 (0:3)
pešno prestali tudi to gostovanje ali pa se bodo upi prebudili tudi pri privržencih Aluminija? Odgovor bomo dobili v sredo .
JM
STRELCI: 0:1 Kadrič (16.), 0:2 Kronaveter (18.), 0:3 Čekiči (35.).
MARIBOR: Pirič, Milec, Rajčevič, Ivkovič, Kolmanič, Derviševič, Vrhovec (od 46. Pihler), Hotič, Vršič (od 58. Tavares), Mlakar (od 79. Mešanovič), Zahovič. Trener: Darko Milanič.
OLIMPIJA: Vidmar, Andrejašič (od 89. Mujčič), Bagnack, Maksimenko, Štiglec, Putinčanin, Valenčič, Savič, Čekiči (od 90. Gasser), Kronaveter, Kadrič (od 87. Jurčevič). Trener: Safet Hadžič
Po izenačenem začetku so gostje nepričakovano povedli v 16. minuti: Dino Štiglec je podal z leve strani, Haris Kadrič pa je bil najvišji v skoku med Aleksandrom Rajčevičem in Sašom Ivkovičem - 0:1. Že dve minuti kasneje so gostje izpeljali identično akcijo z druge strani, podajo Jana Andrejašiča pa je z glavo za zadetek unovčil Rok Kronaveter - 0:2. Mariborčan se gola ni veselil .V 36. minuti je Endri Čekiči prestregel podajo Amirja Derviševiča, nato pa v slogu izkušenih mojstrov preigraval in zadel z roba 16-metrskega prostora - 0:3.
V drugem polčasu sta hitro vstopila Aleks Pihler in Marcos Tavares, kasneje še Jasmin Mešanovič, a pravih idej za preobrat v igri domače ekipe ni bilo.
Darko Milanič, trener Maribora: »Težko rečem kaj drugega, kot da smo odigrali slabo tekmo. Ta je bila za nas končana po 15 minutah, ko smo prejeli prvi gol. Ta zadetek nam je vzel agresivnost, energijo, sprejeme, tako da je bilo vse skupaj potem zelo slabo. Želja je bila zelo velika, ampak zadetki so nas šokirali.«
Safet Hadžič, trener Olimpije: »Mislim, da smo zasluženo zmagali. Maribor je imel slab dan, mi pa dobrega. Želel sem si, da bi igrali napadalen nogomet, in to nam je uspelo. Čestitam pa Mariboru za naslov prvaka, čeprav ga uradno še nima, ampak si je to zaslužil.«
JM
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila	
torek • 14. maja 2019
Nogomet • 2. SNL, 27. krog
Drava boljša od Tabora, a vzela le točko
Drava Dakinda Ptuj -Cherrybox24 Tabor Sežana 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Rogina (11. z 11 m), 1:1 Kebe(7i.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Branilovič, Ivanov, Mate, Martič, Rešek, Marciuš, Nelson, Rogina (od 72. Zorko), N. Vajda (od 63. Dedič), Lovenjak(od 89. Kuko-vec); trener: Andrej Kvas.
CHERRYBOX24 TABOR SEŽANA: Rener, Vukelič, Slavec (od 68. Humar), Aliaj, Nemanič, Azilovič, Kri-vičič, Stančič (od 81. Fahd Richard), Kebe, Scevola (od 46. Stare), Ste-vanovič; trener: Andrej Razdrh.
Lepo število gostujočih navijačev iz Sežane je prišlo na Ptuj glasno spodbujat svoje nogometaše na zelo pomembni tekmi v boju za prvo mesto drugoligaške lestvice. Primorci so v prvih minutah naskočili vrata Drave, a je ta nalet nevtralizirala in kmalu vzpostavila ravnotežje v igri. Ptujčani so se osredotočili na nasprotne napade in v prvem resnejšem je Niko Vajda nastreljal roko Klemna Nemani-ča. Sodnik Dragoslav Peric je brez oklevanja pokazal na enajstmetrovko in zanesljivo jo je izvedel kapetan Anton Rogina - 1:0.
Foto: Črtomir Goznik
Osvojena točka s Sežanci je potrditev dobre serije nogometašev Drave (na fotografiji Niko Vajda).
Po vodstvu je sledilo obdobje raztrgane igre obeh ekip, na sredini igrišča je osrednjo vlogo - predvsem defenzivno - odlično opravil Nelson. V ofenzivi sta ves čas čakala na priložnost hitra Niko Vajda in Marko Marciuš. Slednji je v konč-
V sredo z Ankaranom v gosteh
Pogostost igranja tekem se v končnici prvenstva stopnjuje, zato bodo drugoligaši aktivni tudi to sredo, ko bodo na sporedu tekme 28. kroga. Ptujčani se odpravljajo na Primorsko, saj jih čaka gostovanje pri Ankaranu.
Varovanci Vlada Badžima se še vedno krčevito borijo za obstanek, tako da modre čaka nov težek izziv. A s podobno igro, kot so jo prikazali na zadnjih tekmah, in z malo boljšo realizacijo bi Drava lahko znova prišla do pozitivnega rezultata. O tem je kapetan ptujske ekipe Anton Rogina povedal: »V teh dneh, ko gre prvenstvo hitro naprej, je v prvi vrsti pomembno, da se dobro regeneriramo. Vsi smo glede tega v podobnem položaju, zato je naš naslednji cilj zmaga proti ekipi Ankarana.«
2. SNL, 28. krog:
Ankaran Hrvatini - Drava Dakinda Ptuj,
v sredo ob 17. uri na stadionu Bonifika v Kopru.
nici prvega polčasa imel dve lepi priložnosti, a je prvič streljal mimo gola, medtem ko je drugič, ko je bil sam pred vratarjem Arianom Re-nerjem, ta njegov strel zaustavil. Drava je v prvem polčasu preko Timoteja Mateja in Mitje Reška imela še dve dobri priložnosti, medtem ko gostje niso resneje streljali na vrata. Bili so sicer aktivni v polju, a modri so jih z zrelo igro uspešno ustavljali in z disciplinirano igro ves čas nadzorovali potek tekme.
Odlični Kebe poskrbel za izenačenje
V drugem polčasu je kakšnih 250 gledalcev na ptujskem stadionu hitro videlo dve lepi priložnosti Drave in neupravičeno razveljavljen zadetek domače ekipe. Strel Nika Vajde je vratar zaustavil brez težav, medtem ko je Marko Mar-ciuš iz ugodnega položaja zgrešil cilj. Sporni dogodek se je zgodil v 55. minuti, ko je zadel Mitja Rešek, a naj bi bil v prepovedanem položaju; pa se je v njem pravzaprav
znašel Niko Vajda, ta pa ni vplival na igro.
Za zgrešene priložnosti so bili domačini kaznovani. Potem ko je Marko Krivičic podal na rob kazenskega prostora, je Francoz Papa Ibou Kebe zaustavil žogo, se obrnil, izigral obrambo in dosegel lep zadetek za izenačenje - 1:1.
Do konca tekme je Tabor lovil zmago in bil celo nekoliko podje-tnejši, to pa je pomenilo več prostora za nasprotne napade domačinov. Ti so imeli po podaji Roka Zor-ka še eno lepo priložnost za zadetek, a je Marko Marciuš z 12 metrov streljal čez vrata. Zadnjo priložnost na tekmi so imeli Primorci, a je strel Marsela Stareta zletel prek vrat.
Po tekmi so lahko bili glede na igro ter predvsem na priložnosti bolj razočarani v ptujskem taboru. Njihovi nogometaši so pokazali zares dobro igro, a jim je za zmago tokrat zmanjkal kanček sreče pri strelih na gol.
David Breznik
Tri tekme po preobratih odločene v zadnjih
minutah
Tri kroge pred koncem sezone 2018/19 so v igri za napredovanje še vedno tri ekipe, korak spredaj je ljubljanski Bravo. Ta je v tem krogu slavil v Brdih, podobno je uspelo Radomljam doma z Brežicami, edini so izmed vodilne trojke spodrsnili Sežanci - na Ptuju. Razlika med tremi ekipami je pet točk, na voljo pa ima vsaka še devet točk. Medsebojnih tekem ni več, zato tretji Kalcer ni več odvisen sam od sebe ...
Na treh tekmah so gledalci videli popolne preobrate, izstopa pa definitivno tekma v Dekanih. Tam je imel domači Jadran ob polčasu prednost kar treh zadetkov (4:1), nato pa so Korošci v slogu Liverpo-ola zabili kar štiri zadetke (po dva sta dosegla Edi Horvat in Nik Fas-vald) - zadnjega v 87. minuti, ter se veselili izjemne zmage. Za De-kančane je poraz zelo boleč v boju za obstanek ...
V Beltincih so gostje iz Ankarana vodili 1:2, a prednosti jim ni uspelo zadržati. Domačini so z dvema doseženima zadetkoma vpisali dragocene tri točke za pomik prosti sredini lestvice. Naslednji dramatičen zaključek tekme so videli gledalci v Novem mestu, kjer je bila Rogaška blizu presenečenja, nato pa ostala brez vsega - domači rezervist Marko Huč je odločilni zadetek zabil tri minute pred koncem tekme.
Tako kot pri vrhu je izenačeno tudi v spodnjem delu lestvice, le
da je tukaj konkurenca razširjena: ekipe od 10. do 15. mesta loči le pet točk .
REZULTATI 27. KROGA:
Drava Dakinda Ptuj - Cherrybox 24 Tabor Sežana 1:1 (1:0);
Nafta 1903 - Roltek Dob 0:0;
Jadran Dekani - Fužinar Vzajem-ci 4:5 (4:1); strelci: 1:0 Stepančič (2.), 1:1 Kukic (19.), 2:1 Nikolic (25.), 3:1 Šop (42.), 4:1 Stepančič (45.), 4:2 Horvat (67.), 4:3 Fasvald (70.), 4:4 Horvat (82.), 4:5 Fasvald (87.);
Beltinci - Ankaran Hrvatini 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Mauko (20.), 1:1 Marinic (49.), 1:2 Music (65.), 2:2 Žalik (71.), 3:2 Mauko (82.);
Krka - Rogaška 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Krivec (19.), 1:1 Kastrevec (65.), 2:1 Huč (87.);
Kalcer Radomlj'e - Brežice Terme Čatež 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Hajric (30.), 2:0 Primc (36.), 2:1 Vidovic
(87.);
Ilirija 1911 - Vitanest Bilje 0:0;
Brda - Bravo 0:1 (0:1); strelec: Dabro (4.).
27 27 27 27 27 27
1.	ASK BRAVO
2.	TABOR SEŽANA
3.	KAL. RADOMLJE
4.	KRKA
5.	NAFTA 1903
6.	DRAVA DAKINDA
7.	FUŽINAR VZAJEM. 27
8.	ROLTEK DOB 27
9.	BELTINCI 27
10.	ROGAŠKA 27
11.	BRDA	27
12.	JADRAN DEKANI 27
13.	VITANEST BILJE 27
14.	ANKARAN H. 27
15.	ILIRIJA 1911 27
16.	BREŽICE ČATEŽ 27
19	3 5
17	6 4
17	4 6
13	9 5
12	8 7
12	6 9
11	8 8
10	9 8
9	4 14
6	10 11
6	9 12
7	6 14 7	6 14 6	7 14 6	5 16 5	6 16
63:27	60
53:19	57
63:29	55
52:36	48
43:32	44
46:32	42
41:33	41
41:33	39
33:46	31
28:47	28
34:43	27
43:58	27
22:51	27
27:52	25
31:57	23
26:51	21
JM
Razdrh: »Z neodločenim rezultatom smo lahko zadovoljni«
Anton Rogina, Drava Dakinda Ptuj: »Mislim, da so po tekmi z osvojeno točko lahko veliko bolj zadovoljni gostje kot mi. V prvem polčasu smo si ustvarili številne priložnosti, vendar nismo zadeli, smo pa v nadaljevanju dosegli regularen zadetek. Tokrat smo bili na igrišču boljši tekmec.«
Andrej Razdrh, trener NK Cherrybox24 Tabor Sežana: »To je bila za nas težka tekma, saj je hiter zadetek šel domačinom zelo na roko. V smo igri delali preveč napak, hkrati pa smo dovolili Ptujčanom, da so si ustvarili kar nekaj lepih priložnosti. Na koncu tekme smo dosegli zadetek kar nekoliko 'na silo' in smo z neodločenim rezultatom lahko zadovoljni.«
Motokros • Dirka za SP v Italiji
Gajser padal in se pobiral, pa znova padal in se znova pobiral ...
Tim Gajser iz Pečk pri Makolah se je po pettedenskem premoru, ki so ga imeli najboljši motok-rosisti sveta po dirki za Veliko nagrado Trentina, optimistično odpravil v Mantovo, kjer je leta 2016 že slavil. Zelo dobro je opravil s kvalifikacijami - bil je drugi, še posebej pa se je izkazal na uradnem nedeljskem ogrevanju, kjer je v najboljšem krogu postavil za skoraj tri sekunde boljši čas od tekmecev.
Tako je na peti letošnji dirki upravičeno pričakoval še peto uvrstitev na zmagovalne stopničke, a se je v obeh dirkah vse obrnilo proti
njemu . Tekma je potekala v zelo težkih razmerah, saj je bila proga dodobra razmočena od dežja. Za startni položaj je na prvi dirki Tim izbral drugačno postavitev od večine najboljših, kar pa se ni izkazalo za dobro potezo: že pred prvim ovinkom je ob zaviranju in iskanju najboljše pozicije padel. To je pomenilo napad iz ozadja, ki je vedno dvorezen nož, saj je zaradi večjega tveganja možnost napak veliko večja. To se je tokrat v celoti potrdilo, saj je Tim zaradi velike želje po napredovanju na izjemno težki progi delal napake kot po tekočem traku. Najmanj petkrat
Dirka za VN Lombardije v Mantovi (Italija), rezultati:
			1., 2. dirka		GP
1. Antonio Cairoli	Italija	KTM	25	25	50
2. Pauls Jonass	Latvija	Husqvarna	22	20	42
3. Gautier Paulin	Francija	Yamaha	15	18	33
4. Clement Desalíe	Belgija	Kawasaki	16	14	30
5. Glenn Coldenhoff	Nizozemska	KTM	13	16	29
6. Tim Gajser	Slovenija	Honda	11	15	26
7. Jeremy Seewer	Švica	Yamaha	14	12	26
8. Arminas Jasikonis	Litva	Husqvarna	20	6	26
Skupni vrstni	red v SP:				
1. Antonio Cairoli	Italija	KTM	241		
2. Tim Gajser	Slovenija	Honda	201		
3. Gautier Paulin	Francija	Yamaha	175		
4. Arminas Jasikonis	Litva	Husqvarna	146		
5. Clement Desalle	Belgija	Kawasaki	142		
Tim Gajser bo moral dirko v Mantovi čim hitreje pozabiti.
se je znašel na tleh, nekajkrat je zapeljal izven proge, na koncu pa kljub temu osvojil 10. mesto. Med vsemi temi nesrečami pa je postavil najboljši krog dirke. Hitrejši je bil tudi od Cairolija, ki je vodil od starta do cilja.
Kaj pomeni dober start, je tudi v drugi vožnji izjemno demonstriral Cairoli, saj je znova povedel, nato pa z majhnimi težavicami suvereno držal vodilno pozicijo. Lov iz ozadja v prvi vožnji je Gajserju pobral precej moči in tako je tudi v drugi vožnji de-
lal napake. Čeprav jih je bilo veliko manj kot v prvi vožnji, je na tokrat povsem ponesrečenemu nastopu osvojil 6. mesto. Tudi v drugi vožnji pa je postavil najboljši čas proge .
Drugo mesto je v tej vožnji presenetljivo osvojil Gajserjev moštve-
ni kolega iz HRC, Nizozemec Brian Bogers, tretji pa je bil Jonass, kar je zanj pomenilo skupno drugo mesto.
Gajser je bil po dirki razočaran. »V nobeni vožnji mi ni uspel dober start. Nato sem sicer iskal čim boljšo linijo, a sem imel pri tem zaradi razmočene proge veliko težav, saj je bila proga zunaj glavne linije zelo mehka. Upam, da bom na naslednji dirki lahko pokazal več, v pripravah pa bom, sploh glede na današnjo izkušnjo, posebno pozornost namenil startu.«
Z novimi 50 točkami je Cairoli močno povečal prednost v skupnem seštevku, pred Gajserjem na 2. mestu ima sedaj 40 točk prednosti.
Naslednja dirka bo že konec tedna v portugalski Aguedi.
JM
torek • 14. maja 2019
Šport
Štajerski	1S
Rokomet • Pokal Slovenije, Final 4
Ormožan Miha Kavčič v dresu Gorenja do zlata
V soboto in v nedeljo je Novo mesto gostilo zaključni turnir Pokala Slovenije. Na zaključnem turnirju so bile odigrane štiri tekme, ki so bolj ali manj zadovoljile tudi najzahtevnejše ljubitelje rokometa. Še enkrat več je pokalno tekmovanje pokazalo zobe in dokazalo, da je res vsaka napoved nepredvidljiva ...
Zaradi moje napačne petkove napovedi v Štajerskem tedniku (1. Celje, 2. Krka, 3. Gorenje, 4. Sviš) sem vesel iz več razlogov. Prvi je ta, da je druga pokalna lovorika v zgodovini kluba po prikazanem na Dolenjskem več kot zasluženo pripadla Gorenju iz Velenja. Zanimivo, da so Velenjčani na drugo pokalno lovoriko čakali celih 16 let (2003). Pet let in pol oz. 27 zaporednih tekem je bilo potrebnih, da so ugnali CeljanePivovarje! Drugi razlog je ta, da je zlato kolajno v dresu Gorenja osvojil Ormožan Miha Kavčič. Pri Jeruzalemu smo z velikim ponosom spremljali obe predstavi krožnega napadalca, ki je dokazal,
da se razvija v pravo smer in da je tudi Velenje zanj le vmesna postaja. Kavčič je proti Celju dosegel en, proti Krki pa kar šest zadetkov. Ob doseženih golih je iztržil še tri sedemmetrovke in dve izključitvi nasprotnih igralcev. Dovolj za naziv igralec finalne tekme.
1. Gorenje Velenje
Ekipa Gorenja je v Novem mestu odigrala dve odlični tekmi in zasluženo visoko dvignila osvojeni pokal. Željo po uspehu je bilo najbolj čutiti prav pri Velenjčanih. Obramba čvrsta, napad zbran in organiziran, kot se za ekipo iz samega slovenskega vrha spodobi. Prvo ime Gorenja je bil sicer Celjan Matic Verdinek (16 zadetkov na turnirju), ki je blestel na levem krilu in prav tako v obrambni postavitvi 5 - 1 kot igralec na „špici". Gre za igralca reprezentančnega kalibra, ki je izjemno napredoval in ga bodo Velenjčani težko obdržali v svojih vrstah. Organizatorji turnirja so za
Ormožan Miha Kavčič je prispeval pomemben delež k slavju rokometašev Gorenja.
naj igralca sicer razglasili Davida Miklavčiča. Upravičeno. Izkušeni
Rokomet • 1. B SRL (m), 25. krog
Blizu popolnemu preobratu
Drava Ptuj - Rudar 25:25 (11:15)
DRAVA PTUJ: Reisman, Gregorc, Grobelnik 2, Hrupič 4 (1), Belec, Zu-panc 3. Bedrač 2, Rožman, Žunič 2, Nikl, Bračič, Krasnič 2, Žuran S., Sivka 10 (2). Trener: Vladimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 3/4, Rudar 4/4. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12 minut, Rudar 8 minut.
Šport je zelo zanimiv in nepredvidljiv, kar se je pokazalo tudi na rokometni tekmi med Dravo in Rudarjem. Gostje so bili praktično ves čas v prednosti, a so šele v zadnji sekundi uspeli zadeti za izenačenje.
Ptujski rokometaši so zaradi številnih poškodb na zadnji domači tekmi sezoni igrali oslabljeni, a so vseeno šli po zmago. Naleteli pa so na zelo motivirano ekipo iz Trbovelj, ki je bila veliko bližje dvema točkama.
Prvih dvajset minut je imel Rudar manjšo rezultatsko prednost, a Drava se je zmeraj znova približala in v 20. minuti tekme je bil rezultat poravnan na 9:9. V zaključku prvega dela so domačini naredili nekaj tehničnih napak in zgrešili nekaj strelov, kar je igralcem Rudarja omogočilo, da so si priigrali ob-
čutnejšo prednost štirih zadetkov (15:11).
Nalet so gostje nadaljevali tudi v drugem polčasu, ko so takoj dvakrat zadeli za 17:11. V tistem trenutku je marsikdo pomislil, da je tekma odločena, a ni bila, ampak se je pravzaprav šele dobro začela razvijati. Rokometaši Drave so po minuti odmora na zahtevo trenerja Vladimirja Vujoviča zelo stisnili v obrambni postavitvi 6-0, razigral se je vratar Sandi Žuran, steklo pa je tudi v napadu. Ptujčani so naredili seriji 3:0 in 2:0 ter so se ekspre-sno približali na dva zadetka zaostanka. To je napovedovalo zanimivo končnico, v njej pa je Rudar z zadetkom odličnega desnega krila Jana Hočevarja (9 zadetkov) približno deset minut pred koncem tekme znova pobegnil na »varne« štiri zadetke naskoka.
Ptujčani se tudi tokrat niso predali, zelo so garali v obrambi in hitro realizirali napade. V zadnjih šestih minutah so Denis Hrupič, Tomaž Grobelnik in izjemen Jan Sivka (10 zadetkov) zrežirali pravi preobrat. Z novo serijo 4:0 so pol minute pred koncem po zadetku Sivke s sedemmetrovke Ptujčani prvič na tekmi povedli - 25:24. Rudar je po minuti odmora trenerja Žige Radu-loviča imel na voljo še 18 sekund za
1. B SRL (m)
REZULTATI 25. KROGA: Škofljica Pekarna Pečjak - Ajdovščina 37:25, Pomurje - Butan plin Izola 24:27, Brežice - Krško 30:23, Črnomelj -Mokerc-Kig 28:43, Radeče papir nova - LL Grosist Slovan 27:27, Slovenj Gradec 2011 - Herz Šmartno 35:31, Drava Ptuj - Rudar 25:25.
1. SLOVENJ GRADEC	25	22	O	S	44
2. BUTAN PLIN IZOLA	25	2l	l	S	4S
3. LL GROSIST SLOVAN	25	lS	2	5	SS
4. KRŠKO	25	l7	S	5	S7
5. MOKERC-KIG	25	lS	l	ll	27
6. DRAVA PTUJ	25	ll	4	lO	2B
7. RUDAR	25	ll	4	1O	26
8. ŠKOFLJICA PEČJAK	25	1O	S	l2	2S
9. HERZ ŠMARTNO	25	1O	S	l2	2S
10. RADEČE	25	g	2	l4	2O
11. BREŽICE	25	7	S	l5	l7
12. ČRNOMELJ	25	5	5	l5	l5
13. AJDOVŠČINA	25	S	2	2O	S
14. POMURJE	25	l	l	2S	S
maček je mlado ekipo vodil, kot si lahko vsak trener le želi. V navezi z Mihom Kavčičem sta povzročala obilico težav Celjanom v polfinalu, Krko v velikem finalu sta praktično potopila. Vratar Emir Taletovic je tudi eden izmed velikih junakov zaključnega turnirja. Z obrambami, predvsem strelov krilnim igralcem Celja ter Krke, je pokrpal vse luknje v obrambi. Spomnimo, da je trener vratarjev v Velenju Gregor Čudič, vratar, ki je pustil veliki pečat v preteklosti tudi v Ormožu.
Tudi preostali igralci si zaslužijo čestitke za igro, predvsem pa strokovni štab na čelu z glavnim trenerjem Zoranom Jovičičem in pomočnikom Vanjem Kraljem. Gorenje je na turnirju kljub odsotnosti Darka Stojniča, Vida Levca, Nikole Špeliča, Tadeja Mazeja igralo na zelo visokem nivoju. Opaziti ni bilo
nobene nervoze in kapo dol za obe predstavi v Novem mestu. Besede športnega direktorja kluba Janeza Gamsa (poročna priča Marka Bez-jaka) za igro Ormožana Miha Kavčiča povejo bolj ali manj vse: „To je čudo od igralca. Hvala, Ormož".
2. Krka Novo mesto
Daleč od tega, da je Krka na turnirju razočarala, ampak je ekipi manjkala tista iskrica, ki so jo imeli lani na zaključku pokalnega tekmovanja v Ljutomeru. Lani v polfinalu se je ekipa Krke proti Jeruzalemu dobesedno „stepla" z Ormožani in nekaj podobnega smo pričakovali tudi v velikem finalu proti Gorenju. Žal ni bilo tako in Novomeščani so ostali praznih rok, čeprav so v svojih vrstah imeli naj vratarja Aleksandra Tomica, ki se po sezo-
ni seli v Trebnje. Glede na številne odhode bo prav zanimivo - tudi iz vidika Jeruzalema - videti, kakšno ekipo bo zgradila Krka za novo sezono. Za organizacijo turnirja pod vodstvom neutrudnega Gregorja Šuštaršiča si Novomeščani zaslužijo visoko oceno. Dve tekmi je v neposrednem prenosu prenašala nacionalna televizija, dve preko socialnega omrežja pa Moški rokometni klub Krka.
3.	Celje Pivovarna Laško
Prvi favorit pred zaključkom pokalnega turnirja je s prikazanim v Novem mestu razočaral. Nekateri igralci si ne zaslužijo nositi dresa celjskega kluba in ponosa slovenskega rokometa. Večina igralcev, ki zapuščajo klub po koncu sezone, so tekmi Pokala Slovenije vzeli kot nebodigatreba. Še sreča, da je prednost Celja v državnem prvenstvu pred Gorenjem prevelika (pet točk) in da je zagotovljena vsaj ena lovorika. Lovoriki v Super pokalu (Krka) in Pokalu Slovenije (Gorenje) sta že zapravljeni. Preveč za celjski klub, ki bo moral pošteno zavihati rokave in prevetriti ekipo, da jo popelje v želene tirnice, kar si Celje kot evropska rokometna institucija tudi zasluži.
4.	SVIŠ Ivančna Gorica
S prikazanim v Novem mestu so Sviškoti poželi velike simpatije. Ekipa je na obeh tekmah prikazala srčno igro, manjkala pa je pika na i na poti do kakšnega presenečenja. Na prvi tekmi so navdušili tudi navijači Sviša, ki so v velikem številu preplavili novomeško dvorano Marof. V polfinalu smo spremljali pravi dolenjski derbi, ki bi si po prikazanem bolj zaslužil ogled na nacionalni televiziji kot tekma Gorenja in Celja. Trener Aleksander Polak, najmlajši trener 1. A-lige, je lahko ponosen na svoje moštvo, ki pa bo sezono v državnem prvenstvu končala na zadnjem mestu.
Uroš Krstič
Namizni tenis • DP za mlajše kadete
zadnji napad in po prekršku nad Janom Hočevarjem za sedemme-trovko štiri sekunde pred koncem je strel za izenačenje realiziral Blaž Ernestl.
V šokantni končnici je bila Drava zelo blizu popolnemu preobratu za zmago in si za pristop, borbenost in motiviranost na tej tekmi zasluži čestitke.
David Breznik
Zoji Žolek državni naslov, na stopničkah tudi Maja Belaj
Pretekli konec tedna je v Preboldu potekalo državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje ter člane in članice do 21 let. Največjega uspeha so se veselili v NTK Cirkov-
ce, saj je njihova članica Zoja Žolek med dvojicami pri mlajših kadeti-njah osvojila naslov državne prvakinje. Do bronaste medalje se je v isti konkurenci prebila tudi članica
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Rudarja so rokometašem Drave dobro zapirali poti do gola.
Najboljše igralke državnega pruenstua mlajših kadetinj med dvojicami: Zoja Žolek (NTK Cirkouce) je stopila na najuišjo, Maja Belaj (Kidričevo) pa na najnižjo stopničko zmagovalnega odra.
NTK Kidričevo Maja Belaj.
Zoja je združila moči s sovrstnico Živo Dogar (NTK Kema Puconci), na poti do lovorike pa sta med 18 nastopajočimi dvojicami dobili vse štiri dvoboje. V finalu sta presenetili še 1. nosilki, Saro Tokič (Letrika) in Evo Hrovat (Sobota), in ju ugnali s 3:1. Tretje mesto sta v isti konkurenci osvojili Maja Belaj in Ana Les-košek (Savinja).
Med posameznicami se je Zoja Žolek prebila do četrtfinala (5.-8. mesto), Maja Belaj pa je obstala stopničko nižje, osvojila je 9.-16. mesto.
V konkurenci mlajših članic U-21 se je v finalni del med posameznicami prebila Ina Unger (Cirkovce) in osvojila končno 9.-16. mesto. Med dvojicami se je skupaj z Ano Kovačec (Kema) uvrstila v četrtfi-nale (5.-8. mesto).
Celotno zastopstvo klubov z območja Spodnjega Podravja:
NTK Cirkovce: Zoja Žolek (mlajša kadetinja), Sara Erhatič (najmlajša kadetinja), Aljaž Ferenčič, Til Erha-tič, Aleks Koren (vsi najmlajši kadeti) in Ina Unger (mladinka);
NTK Kidričevo: Maja Belaj (mlajše kadetinje);
NTK Ptuj: Nika Belaj (mlajše članice).
Lara Belaj je zastopala barve NTK Kema.
JM
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. maja 2019
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Podvinčani »razmontirali« tekmečevo deseterico
3. SNL - sever: Vodilni Dravograd klonil v gosteh
REZULTATI 24. KROGA: Zreče - Pohorje 4:1 (2:1), Šampion - Teh-notim Pesnica 2:0 (2:0), Šmartno -Dravograd Avto Grubelnik 2:1 (0:1), Dravinja - Kety Emmi Bistrica 2:1 (2:0). Prosta je bila ekipa Vidma.
1.	DRAVOGRAD 23 15 0 8 54:47 45
2.	VIDEM PRI PTUJU 22 12 3 7 42:24 39
3.	DRAVINJA 22 11 4 7 42:39 37
4.	ŠMARTNO 1928 22 11 3 8 48:40 36
5.	KETY E. BISTRICA 22 10 4 8 38:23 34
6.	ŠAMPION 23 10 4 9 44:33 34
7.	ZREČE	23 9 6 8 32:34 33
8.	TEHNO. PESNICA 22 5 4 13 22:51 19
9.	POHORJE 22 4 2 16 38:64 14
10.	MONS CLAUDIUS 9 2 2 5 11:16 8
Superliga: Skorba slavila tretjič zapored
Vodilna ekipa iz Podvincev se ni ozirala na težave svojih gostiteljev v Gerečji vasi (za tekmo so imeli prijavljenih le deset igralcev) in jim je zabila pravljičnih sedem zadetkov ... Po dva sta prispevala Aleš Čeh in Žan Zamuda Horvat.
Izjemno zanimivo tekmo sta odigrali ekipi Bukovcev in Hajdine, lahko bi jo imenovali tekma z »milijon« priložnostmi. Glede na število le-teh bi bil najbolj realen rezultat
15:12, a se je končalo z rezultatom 2:1. Pri tem so domačini zapravili tudi strel z 11 metrov (Medved), do zmage pa so prišli tik pred iztekom igralnega časa - z drugim zadetkom Gregorja Hebarja.
Zanimiva razpleta sta ponudila tudi tekmi v skupini za obstanek. Skorba se je dokončno prebudila, tokrat je ugnala vodilno ekipo Apač. To je bila za »Skorblane« že tretja zaporedna zmaga. Škoda, da s to serijo niso začeli nekaj krogov prej, saj bi lahko bili še bolj konkurenčni v boju za obstanek.
V drugi tekmi so »vroče« Mar-kovčane ohladili Pragerčani, edini strelec na tekmi je bil že v uvodu tekme Aljoša Debevec. Vsi poskusi gostov so naleteli na nepremostljivo oviro v golu domače ekipe, kjer je blestel vratar in kapetan Uroš Krivec.
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 20. KROGA:
Gerečja vas - Podvinci 0:7 (0:2);
strelci: 0:1 Zamuda Horvat (8.), 0:2 A. Čeh (26.), 0:3 A. Čeh (68.), 0:4 Svenšek (69.), 0:5 Zamuda Horvat (72.), 0:6 Simonič (73.), 0:7 Petrovič (80.);
Bukovci - Hajdina 2:1 (0:0); strelca: 1:0 Hebar (57.), 1:1 Štumberger (73.), 2:1 Hebar (87.).
Prosta je bila ekipa Cirkulane.
Planinski kotiček
Golica (1835 m)
SOBOTA, 18. 5. 2019
ODHOD: ob 5.00 - parkirišče pod gradom VRNITEV: ob 20.00 - parkirišče pod gradom OPREMA: primerna planinska oprema za sredogorje OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere STROŠEK IZLETA: po dogovoru (kombi) OPIS TURE: Golica je neporaščen vrh, severno od Jesenic. Z vrha je lep pogled na zahodne Karavanke in del Julijskih Alp s Triglavom. Pot bomo začeli na Planini pod Golico, kjer se bomo zmerno vzpenjali v smeri do koče. Po kratkem oddihu bomo nadaljevali vzpon proti vrhu ter nato po isti poti nazaj v dolino. Najprimernejši čas za obisk Golice je mesec maj, saj na pobočjih Planine pod Golico takrat zacvetijo narcise, ki lepo krasijo okolico. ZAHTEVNOST TURE: lahka
PRIJAVE IN INFORMACIJE: prijave sprejemamo do torka, 14. maja, na telefonski številki 040 458 320 (Matjaž). Število mest je omejeno (kombi). Vodenje izleta: Matjaž Petek
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 33. KROGA, V TOREK OB 17.00: Gorica - Rudar; V SREDO OB 14.50: Triglav - Krško; OB 16.50: Olimpija - Domžale; OB 19.00: Aluminij - Mura; OB 20.15: Celje - Maribor.
2. SNL
PARI 28. KROGA, V SREDO OB 17.00: Ankaran Hrvatini - Drava Dakinda Ptuj, Tabor Sežana - Nafta 1903, Roltek Dob - Krka, Rogaška - Ilirija 1911, Vitanest Bilje - Kalcer Radomlje, Brežice Terme Čatež - Jadran Dekani, FužinarVzajemci - Brda, AŠK Bravo - Beltinci.
Prijateljski tekmi U-12 in U-13
V sredo, 15.5., bosta znotraj regijskega centra - rumena skupina - v športnem parku Brunšvik na igrišču z naravno travo potekali prijateljski tekmi igralcev U-12 in U-13. Mladi nogometaši MNZ Ptuj se bodo pomerili z vrstniki iz MNZ Maribor: ob 17.00: tekma U-12, ob 18.30: tekma U-13.
Jože Mohorič
i. PODVINCI	20	i5	3	2	72:23	48
2. CIRKULANE	i9	ii	7	i	38:16	40
3. BUKOVCI	i9	10	5	4	42:24	35
4. HAJDINA	i9	7	4	S	44:41	25
5. GEREČJA VAS	20	S	i ii		34:50	25
LIGA ZA OBSTANEK
Skorba - Apače 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Avguštin (36.), 1:1 Kaučič (41.), 2:1 Horvat (43.), 3:1 Skledar (65.);
Pragersko - Markovci 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Debevec(i6.). Prosta je bila ekipa Stojnci.
1.	APAČE	20 7 3 10 30:39 24
2.	STOJNCI	19 6 5 8 33:38 23
3.	PRAGERSKO 19 7 2 10 21:41 23
4.	MARKOVCI 20 5 4 11 25:37 19
5.	SKORBA 20 4 2 14 30:59 14
1. liga MNZ Ptuj: Boč slavil petič zapored
Medtem ko igralci Zavrča v zadnjih dveh tekmah rezultatsko nekoliko popuščajo, pa so igralci Boča v neverjetni pozitivni seri-
Veteranske lige MNZ Ptuj: Hajdina v lokalnem derbiju oddala prvi točki
VETERANI + 35 VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Grajena - Borovci 0:3, Zavrč-Cirkulane -Gorišnica 0:0, Leskovec - Podvinci 1:4, Markovci - Dornava 2:0.
1.	PODVINCI 12 11 1 0 46:9 34
2.	BOROVCI 12 6 3 3 20:11 21
3.	GORIŠNICA 12 6 2 4 28:17 20
4.	MARKOVCI 12 5 4 3 21:17 19
5.	GRAJENA 12 5 2 5 20:17 17
6.	DORNAVA 12 5 1 6 20:29 16
7.	LESKOVEC 12 1 2 9 9:34 5
8.	ZAVRČ-CIRKULANE 12 0 3 9 6:36 3
VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Gerečja vas - Podlehnik 9:2, Skorba - Haj-
Foto: Črtomir Goznik
V prejšnjem krogu so na tekmi med Podvinci in Hajdino (na fotografiji) zmago slavili prvi (3:2, v modrih dresih), podobno je bilo v tem krogu: Podvinčani so slavili v Gerečji vasi, Hajdina je izgubila v Bukovcih.
ji. Na zadnjih sedmih tekmah so dosegli šesto zmago (peto zaporedno), vmes so le enkrat remizi-rali. Pri tem nizajo serije zadetkov, še drugič zapored so jih tekmecem
dina 2:2, Pragersko - Lovrenc 2:5, Spodnja Polskava - Tržec 2:1.
1.	HAJDINA 12 11 1 0 52:14	34
2.	SP. POLSKAVA 12 7 3 2 26:19	24
3.	SKORBA 12 6 2 4 27:23	19
4.	GEREČJA VAS 12 5 1 6 33:29	16
5.	LOVRENC 12 5 1 6 40:31	15
6.	TRŽEC 12 3 3 6 23:43	12
7.	PODLEHNIK 12 2 2 8 18:34	8
8.	PRAGERSKO 12 2 1 9 25:51	7
VETERANI + 40
REZULTATI 12. KROGA: Pohorje Oplotnica - Majšperk 4:0, Zgornja Polskava - Ormož 2:3, Hajdoše -Videm pri Ptuju 2:6.
1.	VIDEM PRI PTUJU 12 9 2 1 36:13 29
2.	ORMOŽ	12 7 2 3 27:17 23
3.	POHORJE OPLOT. 12 5 3 4 22:20 19
4.	ZG. POLSKAVA 12 4 1 7 17:22 13
5.	HAJDOŠE 12 2 3 7 20:42 9
6.	MAJŠPERK 12 1 5 6 14:22 8
JM
nasuli sedem. Kljub temu prvo mesto Zavrča ni ogroženo .
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 20. KROGA: Grajena - Boč Poljčane 1:7 (1:3); strelci: 0:1 Jelovšek (1.), 1:1 Fleten (15., z 11 m), 1:2 Jelovšek (33., z 11 m), 1:3 Kovačič (43.), 1:4 Brodnjak (47.), 1:5 Škrabl (67.), 1:6 Turšič (78.), 1:7 Škrabl (89.).
Gorišnica - Zavrč 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Potočnik (58.), 1:1 Šegula
(67.). Tržec je bil prost.
1.	ZAVRČ
2.	TRŽEC
3.	BOČ POLJČANE
4.	GRAJENA
5.	GORIŠNICA
iS	i3	3	2	63:2S	42
17	9	3	5	37:32	30
iS	S	4	6	40:23	2S
i7	S	i S	39:53	25
iS	5	6 7	33:34	2i
2. liga MNZ Ptuj: štiri tekme, 24 golov
REZULTAT 15. KROGA: Rogoznica Slofin - Zgornja Pol-skava 5:3 (4:0); strelci: 1:0 Stanet (21.), 2:0 Stanet (35.), 3:0 Zorko
(38., z 11 m), 4:0 Lebar (44.), 5:0 Horvat (49.), 5:1 Milošič (51.), 5:2 Smogavc (67.), 5:3 Stopar (79.);
Oplotnica - Slovenja vas 4:2 (3:0); strelci: 1:0 Čoh (7.), 2:0 Čoh (28.), 3:0 Mešiček (30.), 3:1 Šešo (50.), 4:1 Crnič (78.), 4:2 Žalar (89.);
Hajdoše - Polskava Avtop. Gro-belnik 2:2 (1:2); strelci: 1:0 Tomič (6.), 1:1 Lunežnik (18.), 1:2 Lunežnik (39.), 2:2 Metličar (51.). Rdeči karton: Kos (80., Polskava).
Makole Bar Miha - Mladinec Lovrenc 5:1 (2:1); strelci: 0:1 Pulko (18.), 1:1 Rojs (22.), 2:1 Rojs (37., z 11 m), , 3:1 Rojs (53.), 4:1 Rojs (57.), 5:1 Ornik (58.).
Prosta je bila ekipa Majšperk Pi-cerija Špajza.
1.	MAJŠPERK ŠPAJZA13 13 0 0 66:9 39
2.	MAKOLE BAR MIHA14 10 1 3 48:24 31
3.	ROGOZNICA SLOFIN13 8 2 3 31:28 26
4.	LOVRENC 13 6 2 5 27:26 20
5.	HAJDOŠE 14 5 1 8 19:42 16
6.	POLSKAVA 13 4 3 6 23:20 15
7.	ZG. POLSKAVA 14 5 0 9 23:41 15
8.	SLOVENJA VAS 13 1 3 9 17:34 6
9.	OPLOTNICA 13 2 0 11 11:42 6
Jože Mohorič
Tenis • Mednarodni turnirji
Zidanškova uspešno skozi kvalifikacije Rima
Po nastopu na WTA-turnirju v Maroku se je Tamara Zidanšek (68. na WTA) skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem ustavila na Ptuju in pred enim izmed vrhuncev sezone - odprtim prvenstvom Francije - opravila nekaj kvalitetnih treningov. Pred potjo v Paris bodo najboljše igralke sveta nastopile še na turnirju serije Masters v drugi evropski prestolnici - Rimu. V »večnem mestu« je zasedba tako močna, da je morala Tamara v kvalifikacije.
Prva tekmica je bila domača povabljenka Lucrezia Stefanini (405.). 20-letnica je nudila odličen odpor, a je bila v obeh zaključkih nizov Tamara dovolj zbrana, da je
dvoboj dobila. Sledil je dvoboj proti 4. nosilki Ons Jabeur (55.). Proti 24-letni Tunizijki se je Zidanškova hitro znašla v zaostanku (0:2), a je nato z boljšim nadaljevanjem dobila uvodni niz z rezultatom 6:3. V drugem se je znašla v še težjem, domala izgubljenem položaju (1:5), a je še enkrat dokazala, da zmore tudi takšne zalogaje. »Ko se je Tamara sprostila in je začela sama odločati o točkah, se je situacija takoj obrnila v njen prid,« je o preobratu zapisal Zoran Krajnc. Njegova varovanka je dobila pet iger zapored (6:5), nato pa je Tunizijka izsilila podaljšano igro. V tej je naša igralka po izenačenju na 4:4 dobila tri točke zapored...
	
Štajerski TEDNIK	■ i Stajerskitednik 1*1
www.tednik.si	.Stajerskitednik
Zoran Krajnc in Tamara Zidanšek
V uvodnem krogu glavnega turnirja bo Tamarina tekmica Ajla Tomljanovic (47.). S Hrvatico z avstralskim potnim listom se je Tami merila štirikrat v zadnjem letu: prvi dvoboj je dobila (Bol), nato pa naslednje tri izgubila (Seul, Hua-Hin, Charleston).
WTA Premier turnir v Rimu (3,5 milijona dolarjev), kvalifikacije:
1.	krog: Zidanšek - Stefanini (Italiji) 7:5, 6:3;
2.	krog: Zidanšek - Jabeur (Tunizija) 6:3, 7:6(4).
Glavni turnir:
1. krog: Zidanšek - Tomljanovic (Avstralija)
Rola predal v Bragi
Blaž Rola (191. na ATP) se je po uspešni mehiški turneji ustavil na Portugalskem, kjer je nastopil na turnirju Challenger v Bragi. Organizatorji kljub poznemu prihodu iz Srednje Amerike niso ugodili njegovi prošnji za enodnevno prestavitev tekme 2. kroga (v 1. je bil Rola kot 9. nosilec prost), zato časa za prilagoditev na peščeno podlago ni bilo veliko.
Kljub temu je 28-letni Ptujčan potrdil dobro formo, kar mu je prineslo zmago proti šest let mlajšemu Francozu Benjaminu Bonziju (294.). V nadaljevanju mu je žreb
namenil dvoboj s 6. nosilcem, Nemcem Dominikom Kopferjem (174.). Ta bi bil premagljiv tekmec, a do dvoboja ni prišlo, saj je Blaž dobil vročino in je moral dvoboj predati.
V	naslednjem tednu se že začnejo kvalifikacije drugega grand slama sezone, pariškega Roland Garrosa .
Turnir Challenger v Bragi (46.600 evrov + H):
2.	krog: Rola (9.) - Bonzi 7:6(4), 6:3;
3.	krog: Rola (9.) - Kopfer (Nemčija) - predaja Rola.
ITF-mladinski turnir v Avstriji
V	Beljaku je potekal turnir 2. kategorije, iz TK terme Ptuj pa je nastopil Filip Jeff Planinšek. Med posamezniki se je uvrstil med najboljših 16, nastop v četr-tfinalu mu je preprečil 4. nosilec, Američan Blaise Bicknell (4:6, 3:6).
Med dvojicami se je Jeff skupaj z Avstrijcem Filipom Mišoličem z dvema tesnima zmagama -obakrat v t. i. master tie-breaku -prebil do polfinala. Na način, po katerem sta uvodna dvoboja dobila, sta nato polfinalnega izgubila - 7:6 (4), 4:6, 4:10.
JM
Rast v Sloveniji med najvišjimi v EU
Evropska komisija je v objavljeni spomladanski gospodarski napovedi ohranila pričakovano rast slovenskega BDP za letos pri 3,1 odstotka in za 2020 pri 2,8 odstotka. Komisija ob tem za letos napoveduje dodatno manjše poslabšanje strukturnega položaja javnih financ, v 2020 pa naj bi se ta izboljšal.
V	februarja objavljeni zimski napovedi je sicer komisija predhodna pričakovanja glede krepitve slovenskega gospodarstva poslabšala za 0,2 odstotne točke.
V	Bruslju ugotavljajo, da se rast slovenskega gospodarstva glede na 4,9-odstotno povečanje BDP v 2017 in 4,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti v 2018 nekoliko ohlaja, kar je predvsem posledica šibkejšega zunanjega povpraševanja v luči nižje dinamike rasti v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah.
Ob umiritvi stopenj rasti izvoza s 7,2 odstotka v 2018 na raven okoli 5,5 odstotka v 2019 in 2020 in hitrejši rasti uvoza naj bi bil prispevek zunanje trgovine h gospodarski rasti že letos malenkost negativen, prihodnje leto pa naj bi se ta negativni učinek še okrepil.
Rast zaposlenosti in dvig plač krepita potrošnjo
Največjo spodbudo rasti bodo tako po oceni komisije letos in v 2020 dajali domači dejavniki. Zasebno potrošnjo bosta spodbujala nadaljnja rast zaposlenosti in dvig plač, poleg tega
pa tudi ugodni posojilni pogoji bank. Po 2,2-odstotni rasti zasebne potrošnje v 2018 naj bi se dinamika rasti letos okrepila na 2,5 odstotka, v 2020 pa na 3,2 odstotka.
Rast investicij naj bi se po skoraj 11-odstotni rasti v 2017 in 2018 nekoliko umirila, a ostala letos in prihodnje leto na ravni okoli 7,5 odstotka. Poleg investicij podjetij v novo opremo in
širitev proizvodnje naj bi rast investicij spodbujala tudi obujena gradnja stanovanj in javne investicije, okrepljene s pospešenim črpanjem sredstev EU ob prehodu v poznejšo fazo izvajanja večletnega proračuna Unije. Rast javne porabe naj bi letos z 2,5 odstotka ostala približno na ravni iz 2018, v 2020 pa naj bi se umirila na 2,2 odstotka, napoveduje komisija.
Tveganja za napoved rasti so predvsem v morebitnem dodatnem poslabšanju v zunanjem okolju, saj bi večje zmanjšanje naročil za izvozni sektor negativno vplivalo tudi na investicijske načrte podjetij. Po drugi strani pa bi še večjo spodbudo rasti od pričakovane lahko dali potrošniki.
V vsakem primeru pa bo rast v Sloveniji ostala bistveno višja
od povprečja evrskega območja in celotne EU ter ena višjih v povezavi. Komisija namreč v spomladanski napovedi za območje evra po novem letos pričakuje 1,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj od zimske napovedi, napoved rasti za celotno EU pa je prav tako znižala za 0,1 odstotne točke na 1,4 odstotka. V 2020 naj bi BDP v evrskem območju zrasel
Domače gospodarstvo lani občutno izboljšalo rezultate poslovanja
Slovensko gospodarstvo kot celota je lani po ugotovitvah Ajpesa občutno izboljšalo rezultate poslovanja. Neto čisti dobiček je porasel za 16 odstotkov, skupni prihodki pa za devet odstotkov. Prav tako so podjetja povečala število zaposlenih in neto dodano vrednost. Slovenske gospodarske družbe so leto 2018 sklenile z višjim skupnim čistim dobičkom od skupne čiste izgube že peto leto zapored. Tokrat je neto čisti dobiček znašal 4,2 milijarde evrov, to pa je 16 odstotkov več kot leta 2017. Vseh 66.749 gospodarskih družb, ki so Ajpesu posredovale svoje poslovne rezultate, je lani prihodke v primerjavi z letom prej skupno poveča-
lo za devet odstotkov na 100,8 milijarde evrov. Od tega so 40,7 milijarde evrov prihodkov ustvarile na tujih trgih, ta številka pa je deset odstotkov večja kot v letu prej.
Podjetja so lani tudi pospešeno zaposlovala. Število zaposlenih na podlagi delovnih ur se je povečalo za 29.517 na 503.326. V povprečju so ti zaposleni prejemali plače v višini 1.652 evrov oz. 65 evrov več kot leta 2017. Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 44.415 evrov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Bolj podrobno bo Ajpes analizo letnih poročil slovenskih gospodarskih družb predstavil na novinarski konferenci prihodnji teden.
Furs podjetnike poziva k vzpostavitvi eVročanja
Furs ugotavlja, da si nekatere pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo še niso uredile vsega potrebnega za prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. Ker je seznam teh dokumentov vse daljši, podjetnike in podjetja vabijo k obisku finančnih uradov, kjer jim bodo pomagali vzpostaviti ta sistem.
Med zavezanci, ki so obvezno del sistema eVročanja, je večina takih, ki nimajo niti registriranega veljavnega kvalificiranega digitalna potrdila niti pooblaščenca za vročanje niti zunanjega pooblaščenca, so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs). A gre za zelo pomembne dokumente, kot so sklepi, opomini, inšpekcijske odločbe, ki lahko nosijo pravne in finančne posledice, če zavezanci z njimi niso seznanjeni. Kot so pojasnili, te dokumente Furs posameznemu zavezancu eVroča prek portala eDavki, in četudi ga ta ne prevzame oz. vidi, se šteje za vročenega. Ko zaradi vročitve začne teči rok, v katerem zavezancu naložimo izpolnitev določene obveznost, ali rok, v katerem lahko uveljavlja določeno pravico, zavezanca po preteku roka doletijo tudi negativne posledice, so še poudarili.
za 1,5 odstotka, v EU pa za 1,6 odstotka.
Na slovenskem trgu dela se bo po pričakovanjih Bruslja nadaljevala rast zaposlenosti, čeprav se bo njena dinamika s treh odstotkov v 2018 umirila na okoli dva odstotka v 2020, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi s 5,1 odstotka lani upadla na 4,6 odstotka v 2020, kar je nižje od dolgoletnega povprečja. Težave s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile bo Slovenija po ocenah komisije vsaj delno reševala z uvozom tujih delavcev in aktivacijo do zdaj delovno neaktivnih.
Pričakovana 4,8% rast plač
Položaj na trgu dela naj bi letos dinamiko rasti plač okrepil s štirih odstotkov v 2018 na 4,8 odstotka, v 2020 pa naj bi se rast umirila na 3,7 odstotka. Stroški dela na enoto naj bi medtem po 2,5 odstotka v 2018 letos narasli za 3,9 odstotka, v 2020 pa še za 3,1 odstotka. To naj bi nekoliko zmanjšalo cenovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov, a jim bo po oceni komisije še vedno uspelo vsaj v delu okrepiti svoje tržne deleže. Inflacija naj bi se po napovedih komisije gibala okoli dveh odstotkov, kar je tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke. Javni dolg naj bi se do 2020 z okoli 70 odstotkov BDP v 2018 znižal na 61,7 odstotka BDP V 2020 in tako skoraj dosegel zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.
Kolofon
Gospodarstvo-obrt-podjetništvo -
oglasna priloga Štajerskega tednika
14. maja 2019
Urednik priloge:
Jože Mohorič Avtorji prispevkov:
Majda Goznik, Natalija Škrlec, Jože Mohorič, STA
Fotografije: Črtomir Goznik, arhiv Štajerskega tednika Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje:
Marketing družbe Radio-tednik Ptuj
2
0	GOSPäDARSTVO-OBRT-PODJETNISTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika
Izmenjava dobrih praks, izkušenj in druženje
Mag. Darja Potočnik Benčič o liku managerja
»Ljudje, ki se združujemo v Manager klubu Ptuj, imamo tiste kvalitete, ki jih pri managerjih vidim kot pozitivne. To so ljudje, ki so voditelji, ki znajo voditi podjetje in znajo voditi ljudi, ker čisto vsak posel na koncu naredijo ljudje. Ne glede na to, koliko je nek proces avtomatiziran, še vedno potrebuješ človeka z vsemi njegovimi sposobnostmi, od fizičnih do umskih. Naloga managerja je, da te stvari koordinira, vodi, povezuje - voditeljstvo je njegova bistvena naloga. Danes so zadeve preveč kompleksne, da bi jih bilo mogoče združiti v eni osebi, zato je pomembno, da znaš ljudi dejansko povezovati in voditi. Za kolege, ki se združujemo v Manager klubu Ptuj, lahko rečem, od prvega do zadnjega, da te lastnosti imajo in jih razvijajo. To je bil tudi eden od razlogov, da sem počaščena, da so me predlagali in izvolili za to funkcijo, ker klub združuje same zares dobre in pozitivne ljudi, z veliko pozitivnimi lastnostmi. Tudi v tem se učimo drug od drugega.«
Mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Manager kluba Ptuj
Manager klub Ptuj bo v letu 2021 slavil že 30-letnico delovanja. V 28. letu delovanja je letos dobil prvo žensko predsednico - to je postala Darja Potočnik Benčič, direktorica JZ Lekarne Ptuj, dolgoletna članica kluba, v zadnjih treh mandatih tudi članica UO. Njeno aktivno in opazno delo jo je tudi pripeljalo na čelo Manager kluba Ptuj, kot tudi dejstvo, da bo kot ženska zagotovo vnesla tudi nov duh in nove poglede v samo delovanje, kot so prepričani člani, ki so jo tudi nagovorili in podprli pri odločitvi, da prevzame vodenje Manager kluba Ptuj.
»Po ustaljeni poti, z že uveljavljenimi praksami«
Klub je imel dobro zastavljeno pot oz. program dela že od same ustanovitve naprej. Že takrat so se ukvarjali s povezovanjem, izobraževanjem, od vsega začetka pa je bilo pomembno tudi druženje. »Osebno kakšnih revolucionarnih sprememb v delovanju kluba ne načrtujem, skupaj bomo nadaljevali po že ustaljeni poti, z dobrimi in že uveljavljenimi praksami. Morda bomo več pozornosti namenili temu, kar člani sami lahko naredimo za člane. Organizirali bomo krajša srečanja, s predstavitvijo dobrih praks iz lastnih okolij, delitvijo znanj, izkušenj, tudi negativnih praks in izkušenj, da enakih napak ne bi ponovili še pri
kom drugem. Del našega delovanja bodo tudi v prihodnje večji izobraževalni dogodki, ki jih bomo odprli za javnost. Tako bomo 30. maja povabili na pomemben dogodek pod naslovom Marketinški klicaj. To bo že četrti tovrstni dogodek, na katerem se bodo predstavili podjetniki z dobrimi, pozitivnimi zgodbami. Vključujemo se tudi v dobrodelne oz. huma-
nitarne prireditve, aktivnosti, ki so pomembne za naše okolje, kot so dan za spremembe, akcije čiščenja okolja, da pomagamo kot klub in člani kot posamezniki ter kot podjetja. Pomemben del našega delovanja bo tudi v prihodnje druženje. V okviru Manager kluba Ptuj pa ne bomo več izbirali naj podjetniške ideje. To je bil zelo dober projekt, ki se je začel
pred desetimi leti. Medtem so se s podobnimi projekti začeli ukvarjati tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, časopisih, Obrtno-podjetniških združenjih in drugi. Odločili smo se za sodelovanje z ZRS Bistra Ptuj, ki se ukvarja s podjetniškim izzivom za mlade, kjer sodelujemo v komisiji za ocenjevanje. Tudi v naši naj podjetniški ideji smo v zadnjem obdobju vedno več
poudarka dajali mladim, mladi so se tudi prijavljali, predvsem dijaki in študenti, ki jih še vedno vabimo na naše dogodke,« je o delu in aktivnostih Manager kluba Ptuj povedala Darja Potočnik Benčič.
»Zakonodajo je nujno potrebno zmehčati«
Potočnik Benčičeva sicer ne prihaja iz gospodarstva, ampak iz javnega sektorja, kjer pa prav tako kot gospodarstvo pričakujejo, da bo država poenostavila predpise, ki so v tem trenutku bistveno prezapleteni, zato tudi močna ovira razvoja na vseh področjih. Vse preveč je direktnega prena-
šanja evropskih predpisov, ki pa ne upoštevajo značilnosti in funkcioniranja našega okolja. Zelo tipičen primer je javni razpis za zdravila, ki ga je skoraj nemogoče izvesti. »Država je tako 'odlično' prenesla to direktivo o javnem naročanju, da bi morale samo lekarne, ki smo javni lekarniški zavodi, delati javni razpis tudi za trgovsko blago. Vsakdo pa ve, da je to nemogoče, ker moraš kupcem ponujati tisto, kar iščejo, ne tisto, kar je najbolj poceni. Zakonodajo je nujno zmehčati, jo narediti takšno, da jo bomo ljudje razumeli in jo lahko tudi uporabljali. Tako bomo tudi lažje zakonito delovali,« zaključuje Darja Potočnik Benčič.
f A
Lahkota prihodnosti
1500 sodelavcev soustvarja zgodbo o Talumu,
Smo 8. največji slovenski izvoznik,
Večina naših kupcev nas po točnosti in zanesljivosti dobav obravnava kot dobavitelja A.
Že več kot tretjino aluminija pridobimo s pretaljevanjem odpadnega aluminija, s čimer vračamo srebrno kovino v krog porabe brez izgube kakovosti,
WWW talumsi	V prepletu znanj, izkušenj, vrednot in tradicije ustvarjamo
vrhunske izdelke in storitve.
0	GOSPäDARSTVO-OBRT-PODJETNISTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika
3
Mestna občina Ptuj
Promocijsko sporočilo
Ptuj, privlačno mesto za življenje, naložbe in obisk
Prijaznejše okolje za investitorje in spodbude za podjetnike
MESTNA OBČINA PTUJ
www.ptuj.si
Gospodarska situacija na Ptujskem se iz leta v leto izboljšuje. Bistveno je padla brezposelnost, povečuje se zaposlenost, podjetja izkazujejo vedno boljše rezultate, zaradi boljših možnosti je manj odseljevanja drugam. S sprejetjem OPN in drugih prostorskih aktov smo dali pomemben zagon investitorjem, da so lahko začeli graditi in tako omogočili dodatno delo številnim malim podjetnikom in obrtnikom. Vedno več je interesa za poslovne prostore in zemljišča v industrijski coni, pa tudi več interesa za večsta-novanjsko in individualno gradnjo. Intenzivna so vlaganja v cestni promet in infrastrukturo, kolesarske povezave, v urejanje zelenega sistema mesta, v javni mestni potniški promet, vzpostavljena je izposoja koles Peci-kl in drugo.
Z znižanjem komunalnega prispevka za industrijsko gradnjo za 50 odstotkov smo postali bistveno privlačnejši za domače in tuje investitorje. Podjetnikom pomagamo tudi z nepovratnimi sredstvi v obliki subvencij, s poudarkom na samozaposli-tvah in zaposlovanju mladih. Preko razpisov in drugih ukrepov sofinanciramo obnove fa-
čih poslovnih conah ter si prizadevamo v prazne industrijske objekte privabiti nove dejavnosti. Ptuj želimo z investicijami in s pristopom vseh pristojnih institucij spremeniti v zaželeno destinacijo za domače in tuje investicije z naprednim in učinkovitim poslovnim ekosistemom, še posebno na področju turistične infrastrukture in ponudbe, logistike in visokih tehnologij.
Spodbude za mlade
Mladim, ki šele vstopajo na samostojno poslovno pot, pomagamo preko podjetniškega inkubatorja v okviru ZRS Bistra Ptuj. Z letom 2019 smo uvedli tudi 40- do 50-odstotno znižanje komunalnega prispevka za gradnjo za mlade in mlade družine, kar bo dodatna spodbuda mladim, da si delovno mesto ustvarijo v domačem okolju, s tem ukrepom pa bomo pozitivno vplivali tudi na demografsko sliko občine.
Najstarejše slovensko mesto se prebuja
Ob privabljanju večjih investitorjev in spodbujanju gospodarskih dejavnosti v naših
meni manj praznih poslovnih prostorov v mestnem središču in več kakovostne in pestre ponudbe, tako za domačine kot za obiskovalce in turiste. V okviru evropskega projekta City cooperation 2, ki ga izvaja
1 ^ STARO
I ■ ■ MESTO.
f
MESTO.
NOVA
DOŽIVETJA
I • * 1
#vivatpoetovio poETovio	#ifeelslovenia
MCML V	'	t, -U.J.. •
#ptuj
waü
f - _
POETOVIO
Ptuj praznuje 1950 let
prve pisne omembe wtywtyvatpowm)iosi jI J||i' Al ^fcv 1 f I V j C t
sad in streh v starem mestnem jedru, sofinanciramo najemnine v občinskih poslovnih prostorih, omogočamo oprostitve prispevkov za uporabo javnih površin, sofinanciramo postavitev infrastrukture na dogodkih v mestnem središču, sofinanciramo prireditve, skupne promocijske akcije in podobno. Vzpostavljen je portal (nepre-micnine.ptuj.si), kjer se objavljajo aktualne prodaje in najemi nepremičnin, s čimer se je omogočil lažji pregled nad naborom nepremičnin, ki jih ima v lasti mesto in so primerne za investitorje. Vzpostavljen je portal investicijskih priložnosti (invest.ptuj. si) na Ptuju, kjer si lahko potencialni investitorji ogledajo razpoložljive lokacije in objekte za različna področja in dejavnosti (gospodarstvo, turizem, šport, kultura). Urejamo zapuščena in neurejena območja v obstoje-
poslovnih in industrijskih conah (živilsko predelovalna industrija, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, gradbeništvo, kovinarske dejavnosti, trgovina ...) dajemo velik poudarek razvoju podjetništva in turizma v mestnem središču, predvsem odpiranju novih nastanitvenih kapacitet in raznim storitvenim dejavnostim (male unikatne prodajalne in butiki, gostinske dejavnosti, osebne storitvene dejavnosti, vinoteke, turistične agencije, prodajalne spominkov, drobne obrtne dejavnosti in drugo). Ustvarjanje, trgovanje in bivanje v starem mestnem središču je postalo poseben izziv, s katerim se predvsem trgovci in gostinci ustvarjalno spoprijemajo. Začeli so se povezovati in iskati uspešne skupne poti do živahnejšega vzdušja v mestu in boljšega dobička, ki pa posledično po-
ZRS Bistra Ptuj, si prizadevamo tudi za razvoj in obujanje mestnih jeder, povezovanje lokalnih ponudnikov in njihov skupni
nastop na trgu. Zato je v projektu ena izmed pomembnejših aktivnosti izvedba letnih promocijskih aktivnosti, usmerjenih k privabljanju lokalnega prebivalstva in turistov v mestna jedra. Prva taka je promocijska akcija »Pridi v mesto«, s ciljem spremembe nakupovalnih navad prebivalcev mesta, v izvedbi Javnega zavoda za turizem Ptuj.
Ptuj postaja prepoznaven turistični biser Srednje Evrope
V mesto in regijo želimo pritegniti zahtevne goste z vrhunsko turistično ponudbo, ki jo predstavljajo grad in staro mesto, vrhunska kulinarična in vinska ponudba, kultura in dediščina ter kombinacija naravnih lepot in naravnih danosti. Mesto zato načrtno obnavljamo in oživljamo. Omogoča se nakup praznih občinskih stanovanj in poslovnih prostorov. Urejajo se ulice in trgi mesta, dvorišča stavb, obnavljajo se kulturni spomeniki in pripravljajo številni projekti, ki bodo dodatno popestrili življenje in ponudbo v mestu. Staro mestno pokopališče je
dobilo podobo težko pričakovanega Spominskega parka, ki
zaradi bogate krajinske zasnove in ohranjenih nagrobnikov izraža bogato pripovednost in slikovitost. Prostor postaja turistična znamenitost po zgledu velikih evropskih mest.
Izpostaviti velja tudi dogodke ob 1950-letnici prve omembe mesta v pisnih dokumentih. Ob tej priložnosti se bodo med letom v mestu in okolici zvrstili številni dogodki in prireditve, ki bodo z vsebino poudarjali pomen našega mesta ter s tem širili prepoznavnost v širši regiji. K turistični in športni ponudbi mesta bo prispevala tudi ureditev območja Ptujskega jezera in reke Drave. Skupaj z Občino Markovci smo v letu 2018 izgradili vstopno-izstopno mesto Ribič ob vstopu v staro mestno jedro, s čimer smo znova vzpostavili logistično povezavo levega brega Drave - kulturna dediščina z najstarejšim mestom v Sloveniji in desnega brega Drave - termalno-zdraviliški kompleks in golf ter povezavo s pristaniščem Ranca in dalje z vstopno-izstopnim mestom Za-bovci v občini Markovci.
Arheološko razstavišče, kandidatura Ptuja za EPK2025
Mesto je prepoznalo tudi nujnost aktivnega angažiranja za arheološko razstavišče, saj Ptuj potrebuje ustrezen prostor za shranjevanje in prezentacijo dragocenih arheoloških najdb. Mestna občina Ptuj je sprejela odločitev, da bo kandidirala za naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Aktivnosti, povezane s pripravo kandidature, bomo izvajali v javnem dialogu z meščani in vsemi deležniki v kulturi v najširšem pomenu te besede, ne le kot umetniške produkcije, ampak tudi kot kulture življenja, bivanja, komuniciranja, kulture, ki tako prodira v vse pore našega življenja, od gospodarstva, turizma do šolstva itd. Namen kandidature je spodbuditi celostni napredek mesta Ptuj in regije ter do tega, kdo smo in kako smo, zgraditi izrazito mednarodno prepoznaven in pozitiven odnos.
Prenova mesta s pospešenim črpanjem evropskih sredstev
V okviru Celostnih teritorialnih naložb (CTN), posebnega mehanizma EU za prenovo urbanih središč, smo uspešno pripravili več projektov in začeli obsežen investicijski cikel. Pripravljeni projekti uresničujejo vizijo mesta na štirih prednostnih oseh: prenova in oživitev mesta, varovanje vode in okolja, razvoj sodobne urbane mobilnosti in prijazni pogoji za naložbe.
Največji projekt ostaja ureditev mestne tržnice, ki se zaključuje v tem letu. Projekt bo prinesel obnovljen velik del mesta in odgovoril na potrebe sodobnega človeka v mestu, ki želi ustrezen tržnični prostor ter prostor za druženje prebivalcev in obiskovalcev.
4
3 RT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika
Vlaganja v znanja delavcev niso strošek, ampak najboljša naložba
Delovna mesta se v današnjem času hitro spreminjajo in od delavcev zahtevajo vse več znanj, zato sta izobraževanje in usposabljanje bistvenega pomena za gospodarski napredek vsakega podjetja. Tega se vedno bolj zavedajo tudi delodajalci, ki načrtno vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih. Ob hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku se morajo podjetja nenehno prilagajati novostim, znanja je treba neprestano nadgrajevati, saj je podjetje le tako lahko konkurenčno na trgu. Izobraževanje zaposlenih nikoli ni strošek, ampak je lahko le dobra naložba. Usposobljeni delavci, ki so na tekočem z novostmi v poslu, ki ga opravljajo, bodo ogromno prispevali k uspehu podjetja, zato imajo podjetja, ki vlagajo v izobraževanje zaposlenih, veliko konkurenčno prednost. Delavci zmeraj predstavljajo največji potencial podjetja. Zaposleni, ki se na delovnem mestu dodatno izobražujejo, so motivirani za delo, saj zaupajo vase in v svoje znanje. Pravice in dolžnosti delavcev ter delodajalcev glede izobraževanja so urejene v Zakonu o delovnih razmerjih ter v drugih delov-nopravnih predpisih, v kolektivnih pogodbah de-
javnosti, podjetniških kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalcev, najbolj konkretno pa lahko v individualnih pogodbah o izobraževanju. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Delodajalec je delavcem dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, če tako zahteva-
jo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga.
Vsekakor pa samo izobraževanje in vlaganje v znanje ni dovolj. Ključno je, da se nadrejeni zavedajo tudi pomena vlaganja v dobre medosebne odnose in dobro počutje delavcev na delovnem mestu. Zadovoljni in visoko motivirani zaposleni z urejenimi medosebnimi odnosi bodo na delovnem mestu produktivnejši, s čimer bodo pripomogli k še večji uspešnosti podjetja.
Promocijsko sporočilo
Kako dobro gospodarite s svojo kariero?
Trend iskanja kadra se nadaljuje. Podjetja mrzlično iščejo kandidate za prosta delovna mesta. Pri tem uporabljajo različne načine iskanja, med njimi tudi s pomočjo predstavitve na kariernih sejmih. Situacija, ki smo ji priča danes, je odlična priložnost za to, da začnete s svojo kariero še bolje gospodariti. Čas je, da naredite nekaj zase.
Izkoristite spremenjene razmere na trgu dela
Kandidati za službe in podjetja so zamenjali svoji vlogi. Danes podjetja namreč iščejo kandidate in ne kandidati službe. Posebej izrazita bitka je za kadre v IT, strojništvu, mehatroniki, zdravstvu ter za nižje profile - trgovce, mesarje, proizvodne delavce ... Danes imate toliko priložnosti, da izberete svoje delo, kot že dolgo ne.
Kako dobra so vaša karierna »osnovna sredstva«?
Znate predstaviti, v čem ste dobri, kakšna so vaša znanja in izkušnje? Najprej sebi, nato v življenjepisu in kot najpomembneje tistim, ki vam lahko odprejo
vrata v svoja podjetja. Ugotovite, kje se vidite čez nekaj let, kaj bi radi še znali, osvojili, kje in za koga bi radi delali.
Karierni sejem MojeDelo.com v Mariboru z navdušujočo Polono Požgan
Obiščite Karierni sejem MojeDelo.com v četrtek, 23. maja, v Hotelu City v Mariboru. Tam vas čaka preko 50 kadrovikov štajerskih podjetij, ki iščejo nove zaposlene. Pridite pripravljeni, z natisnjenimi življenjepisi. Izkoristite karierno svetovanje MojeDelo.com in pridite poslušat zanimive pogovore. Na sejmu bo s svojimi nasveti prisotna tudi nenadkriljiva štajerska voditeljica in podjetnica Polona Požgan.
Več na www.kariernisejem.com!
Ste že izkoristili svoj karierni potencial?
KARIERNI SEJEM MOJEDELO.COM Hotel City Maribor, 23. maj 2019
10.00-18.00 | vstop prost | www.kariernisejem.com

VISOKA ŠOLA NA PTUJU
VISOKOSOLSKI STROKOVNI PROGRAM
visoka šola na ptuju
Drugi prijavni rok:
BIONIKA
0 V TEHNIK _
Informativni dan: b. 6.2019 ob 17:00
od 23.4.2019 do 5.9.2019
http://vsp.scptuj.si/
iS	ADVANTAGE	OHri
>011 AUSTRIA^	3ÜZ
0 MoJeDelo.com
Promocijsko sporočilo
Izobraževanje za zaposlene
Čeprav se zdi, da so dandanes vsa znanja na dlani, da se vsi vsakodnevno učimo in bogatimo naše znanje, to ni tako. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je že leta 2016 objavilo razpis za izvajanje programov, ki bodo krepili temeljne in poklicne kompetence zaposlenih.
Raziskave so namreč pokazale, da je pri starejših od 45 let vključenost v vseživljenjsko izobraževanje pod evropskim povprečjem ter da je posledično treba nekaj ukreniti. V Sloveniji imamo kar 400.000 odraslih z nižjimi spretnostmi, vsak četrti ima resne težave z obvladovanje izzivov na poklicnem, socialno-emocionalnem ali kognitivnem področju.
V letu 2018 se je začelo že novo obdobje izvajanja programov usposabljanj in izobraževanj za zaposlene in tej obliki je MIZŠ na ravni celotne Slovenije namenilo kar 18 mio EUR. Na področju Podravja delujejo trije konzorciji, v katere je vključenih 11 ponudnikov izobraževanj. Tako bodo delodajalci in posledično zaposleni res lahko pridobili raznoliko in hkrati celovito ponudbo izobraževalnih oblik. Na voljo imamo 2,5 mio EUR, v usposabljanje pa bomo v letih 2018-2022 vključili kar 3000 oseb. Enega izmed omenjenih konzorcijev vodi Ljudska univerza Ptuj.
Programi, ki smo jih na razpisu prijavljali in ki jih te dni že izvajamo, so predvsem s področja komunikacije, pripadnosti podjetju, motivacije, timskega dela, preprečevanja izgorevanja in sorodno. Veliko pozornosti posvečamo tudi promoviranju telesnega in mentalnega zdravja med zaposlenimi, na področju učenja tujih jezikov pa je v ospredju osvežitev znanja angleščine. Na področju računalništva opažamo povečano povpraševanje po ciljanih vsebinah, na primer računalništvo za potrebe računovodstva, kako učinkovito uporabljati tablico, Excel za vodstveni kader in sorodno. Seveda pa je to le drobec programov, ki jih izvajamo. Zaposleni in delodajalci prijazno vabljeni, da nas pokličejo in skupaj bomo izdelali programe, vsebinsko in terminsko prilagojene njihovim potrebam. Veliko delodajalcev je že prepoznalo prednosti sodelovanja z Ljudsko univerzo Ptuj, veseli pa bomo še vsakega novega. Programe financirata EU iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija.
GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga ŠtajerskegaJgdfljka	7
Obrtniki in podjetniki letos z rekordnimi 136 zahtevami do vlade
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je tudi letos vladi predstavila zahteve za rast in razvoj malega gospodarstva. To so storili na 17. Forumu obrti in podjetništva v Portorožu. Letošnjih rekordnih 136 zahtev se nanaša na trg dela, zdravstveni, izobraževalni in davčni sistem ter poslovno okolje. Od vlade pričakujejo, da bo uresničila 20 najpomembnejših.
»Pričakujemo, da bo realizirala 20 najpomembnejših«
Zahteve predstavljajo konkretne ukrepe za rast in razvoj malega gospodarstva, ki je, kot so poudarili na OZS, s 117.000 poslovnimi subjekti in več kot 350.000 zaposlenimi hrbtenica slovenskega gospodarstva. »Ne pričakujemo, da bo vlada v enem letu rešila vseh 136 zahtev, pričakujemo pa, da bo realizirala 20 najpomembnejših. Glede na napovedi o ohlajanju gospodarstva v območju z evrom je ključno, da začnemo določene ukrepe sprejemati že sedaj,« so na zbornici v sporočilu za javnost povzeli njenega predsednika Branka Meha.
Meh je sicer prepričan, da je vlada z nedavnim imenovanjem državnega sekretarja za malo gospodarstvo pokazala, da je pripravljena pomagati malemu gospodarstvu, so dodali.
Ustanovitev sklada za odpravnine delavcem
Na področju trga dela OZS med ključnimi zahtevami predlaga ustanovitev sklada za odpravnine delavcem, s čimer bi delodajalce razbremenili izplačil odpravnin v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prizadevajo si tudi za ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo po vzoru Nemčije, Avstrije in Italije, s katerim bi bili po oceni OZS slovenski izvajalci del ob vstopu na trge teh držav v enakopravnejšem položaju, saj jim ne bi bilo treba plačevati v njihove sklade.
Med ključnimi zahtevami je tudi sistemska zakonska rešitev, ki bi vsem upokojenim obrtnikom omogočila uživanje celotne pokojnine ob hkratnem opravljanju samostojne dejavnosti. Na področju zdravstvenega sistema OZS med drugim pričakuje dru-
gačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru nesreče pri delu. Na področju davčnega sistema predlagajo uvedbo znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja, s čimer bi po njihovi oceni okrepili stabilnost in rast malega gospodarstva ter omogočili odpiranje novih delovnih mest. Pri uvedbi davka na nepremičnine pa na OZS zahtevajo, da bo nova obdavčitev primerljiva z obstoječim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Na področju izobraževalnega sistema je med njihovimi zahtevami učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Zagotoviti je treba tudi sredstva za sofinanciranje mojstrskih izpitov, so prepričani.
Aprila manj kot 74.000 registriranih brezposelnih
V	Sloveniji je bilo konec aprila registriranih 73.965 brezposelnih, kar je 3,4 odstotka manj kot marca in 5,8 odstotka manj kot aprila lani. Novop-rijavljenih brezposelnih je bilo okoli odstotek manj kot prejšnji mesec in okoli pet odstotkov manj kot pred letom dni.
V	prvih štirih mesecih je bilo povprečno prijavljenih 78.500 brezposelnih.
Kot je objavil Zavod RS za zaposlovanje, se je aprila na novo prijavilo 4.962 brezposelnih, kar je 1,2 odstotka manj kot marca in 5,2 odstotka manj kot aprila lani. Od teh je bil 2.801 zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 428 je bilo iskalcev prve zaposlitve, 764 pa je bilo trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov.
Od 7.530 brezposelnih, ki jih je zavod aprila odjavil iz evidence, so se zaposlile oz. samozaposli-le 5.903 osebe.
Največji upad brezposelnosti na Ptuju
Brezposelnost je tako na mesečni kot na letni ravni upadla v vseh območnih službah zavoda. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je najbolj zmanjšala na Ptuju in v Murski Soboti (po -5,7 odstotka), v primerjavi z lanskim aprilom pa v Novem mestu (-10 2 odstotka). Mur-
ski Soboti (-9,3 odstotka) in na Ptuju (-8,1 odstotka). V prvih štirih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 78.511 brezposelnih, kar je 5,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
3,3 % več delovno aktivnih
Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki so na voljo za februar 2019, je bilo v državi 884.685 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,4 od-
Roman Gril, s. p.
RGS servis in trgovina
+38641280782
rgs@ptuj.com www.rentaprint.si
print I scan I copy
GXl
HAIL
Dravinjski vrh 63, 2284 Videm pri Ptuju WWW
F.niiral.si
DIAMANTNO REZANJE, VRTANJE, BRUŠENJE in STOKANJE BETONA
Miran Krainc s.p.
S 041 416 444 miral@amis.net
Z vami 20 let
Reference:
•	Državni zbor RS
•	Zavod za varstvo kulturne dediščine RS
•	Forenzični laboratorij Ljubljana
•	BTC Ljubljana
•	UKC Maribor in Ljubljana
•	Primus Ptuj
•	Dravske elektrarne Maribor
•	Ta I um Kidričevo
•	I m pol Slovenska Bistrica
•	Henkel MB Slovenija
•	GIC gradnje d.0.0.
•	GP Drava d.0.0.
•	Spar, Hofer, Rutar, Lidl
•	Slovenske železnice
•	Makro 5 d.o.o.
Promocijsko sporočilo
stotka več kot januarja in 3,3 odstotka več kot februarja lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila februarja 2019 8,4 odstotka, za 0,2 odstotne točke nižja kot januarja letos in za 0,7 odstotne točke nižja kot februarja lani. Stopnja registrirane brezposelnosti moških je bila 7,8 odstotka in žensk 9,0 odstotka. Najvišjo stopnjo je imela območna služba Murska Sobota (13,9 odstotka), najnižjo pa območna služba Kranj (5,6 odstotka).
Slikopleskarstvo Jože Voglar, s. p.
Začetki podjetja Slikopleskarstvo Jože Voglar, s. p., iz Zabovcev 98 segajo v leto 1999, ko je Jože Voglar začel delati sam, že po nekaj mesecih pa je dobil prvega pomočnika. V večini je namreč izdeloval fasade, ki so za enega samega delavca velik zalogaj, zato je bilo nujno pridobiti pomoč. Skozi leta se je število delavcev povečevalo, zdaj jih v podjetju dela sedem.
V glavnem izdelujejo izolacijske fasade, izvajajo pa tudi vsa druga zaključna gradbena dela, notranja slikopleskarska dela in knauf sisteme. Kot pravi Jože Voglar, jim izdelava ene fasade vzame okoli deset dni, veliko je odvisno tudi od vremenskih pogojev. Včasih so precej delali tudi v okolici Maribora, zadnja leta večino del opravijo v domačem okolju, saj je dela dovolj. Med projekte, s katerimi se lahko pohvalijo, spada okrepčevalnica Villa Monde, kjer že več let skrbijo za urejanje zunanjih in notranjih stenskih površin, uredili so fasado na gasilskem
domu v Zabovcih, v preteklih letih pa so poskrbeli tudi za fasade na številnih ptujskih blokih.
Kot ugotavljajo pri svojem delu, so stranke vedno bolj zahtevne - ko se z njimi začnejo dogovarjati, številni že zelo podrobno vedo, kakšne materiale in sisteme želijo.
Jože Voglar ob tem pojasni, da pri svojem delu uporabljajo kakovostne materiale, v večini kakovostne zaključne sloje in barve. Ti so vremensko ob-stojnejši, „dihajo" in ne zapirajo sten, kar pomeni, da v prostorih ne bo vlage. Kot eno naj-
pomembnejših pravil izpostavi prav to, da mora fasada „dihati". Dober slikopleskar mora svoje delo poznati do potankosti, poznati materiale in biti tudi kon-dicijsko vzdržljiv, saj je delo fizično precej naporno, poteka pa tudi na višini. Ob tem Jože Voglar izpostavi še problematiko pridobivanja novih delavcev. Te je namreč v zadnjem času skorajda nemogoče dobiti, saj interesa za poklic slikopleskarja ni. Prav zato za delavce, ki jih ima, dobro skrbi - vsi njegovi zaposleni so v podjetju že vsaj deset let ali več.
6	GOSPgDARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika
Kreal s kreativnimi rešitvami uporabe aluminija v prostoru in storitvah
Podjetje Kreal inženiring je v bistvu naslednik podjetja Kreativni aluminij, d. o. o., ki ga je ustanovil Talum leta 2013. V letu 2018 je prišlo do prenosa licenčnih pravic, Talum pa je izstopil iz solastništva in podjetja. Gre za podjetje, ki razvija in predstavlja nove uporabne možnosti aluminija s sintezo dizajna in arhitekture v različnih prostorih, pove direktor in trenutno še edini lastnik Albert Korošec. Že kmalu se bo lastniška ekipa okrepila. Vse skupaj se je začelo z idejo, narediti iz aluminija nekaj več. Treba se je bilo usmeriti na nekatera nova področ-
ja, da bi dobil v življenju ljudi oz. izboljšanju kakovosti življenja vseh mesto, ki mu glede na uporabno vrednost in možnost obdelave pripada. Aluminij je mogoče obdelovati praktično z vsemi poznanimi tehnologijami obdelave kovin, ob tem obstaja veliko možnosti vključevanja drugih materialov (les, jeklo, plastika ...) in mehanskih sklopov. Tako Kreal inženiring oblikuje in razširja rešitve za zunanji in notranji prostor s pomočjo aluminija, ki je tretji najpogostejši element na Zemlji, kjer se vedno bolj zahtevata trajnost in zanesljivost.
Že v letu 2013 je podjetje dobilo povpraševanje prvih partnerjev. Podjetje, ki se ukvarja z elektroniko oz. zunanjimi svetlobnimi telesi (ulično) razsvetljavo, je potrebovalo ohišja in razvili so ga še kot Kreativni aluminij, d. o. o., v sodelovanju s podjetjem Boxmark pa pohištvo, za katerega je Talum licenčne pravice prenesel na podjetje Kety Emmy Slovenska Bistrica, s katerim Kreal inženiring še naprej sodeluje. V okviru razvoja zunanjega pohištva so razvili družino ladijskih stolov (poseben licenčni program), ki jih proizvaja Emi v povezavi z Boxmarkom.
Inovativen pristop k reševanju marketinških izzivov
S finalom se je 23. aprila na sedežu podjetja Energija plus zaključila 11. Marketinška dirka - študentsko tekmovanje iz znanja marketinga. Tri najboljše študentske ekipe so predstavile svoje rešitve izziva podjetja Energija plus, komisija pa je za najboljšo izbrala rešitev ekipe Dirkači, ki so jo sestavljali Iris Nuhanovic, Vesna Letnar, Kaja Iglič in Elvis Rusjan - vsi študenti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V tokratni izvedbi Marketin-ške dirke je sodelovalo 42 študentov iz štirih slovenskih visokošolskih zavodov: Ekonom-sko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in fakultete Gea College. Na izziv mariborskega podjetja Energija plus so odgovorili s skupno 12 marketinškimi rešitvami, med katerimi je komisija v prvem krogu ocenjevanja izbrala tri, ki so se uvrstile v finale. Tri najboljše ekipe so tako 23. aprila svoje rešitve zagovarjale pred štiričlansko komisijo v zasedbi: izr. prof. dr. Aleksandra Pisnik, izr. prof. dr. Borut Milfelner (oba Ekonomsko-po-slovna fakulteta UM), Natalia
Varl in Melani Gjergjek (obe Energija plus).
Pozitivno povezovanje študentov s prakso
S celovitostjo, inovativnostjo in sistematičnim pristopom k reševanju izziva je komisijo najbolj prepričala rešitev ekipe Dirkači, ki so jo sestavljali študenti različnih usmeritev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zmago so pospremili z besedami: »Tekmovanja Marketinška dirka 2019 smo se udeležili, ker smo v tem videli izziv. Želeli smo združiti naše znanje različnih ekonomskih področij in rešiti »težavo«, s katero se srečuje podjetje. Zmaga nam predstavlja zelo dobre reference pri iskanju zaposlitve. Predvsem pa nepozabno izkušnjo, ki bi jo priporočali vsem!« Za zmago jim je podjetje Energija plus poklonilo 2.000 evrov, promocijske nagrade pa so prejeli tudi člani drugo- in tretjeuvrščene ekipe. Zbrane rešitve ponujajo drugačen, inovativen in neobremenjen pristop k reševanju marketinških izzivov. Sodelovanje pa vsem udeleženim odlično priložnost za povezovanje. »Povezovanje študentov s pra-
„•■T'.; ^ 'Ji-feŠ
Zunanja fitnes oprema v parku v Gornji Radgoni
kso prinaša pozitivne učinke tako mladim kot podjetjem in tega se dobro zavedamo tudi v Energiji plus. Že vrsto let se na različne načine povezujemo z mladimi,« je dejala Natalia Varl, direktorica področja prodaje. »Veseli nas, da smo našli skupni izziv tudi z Ekonomsko-poslov-no fakulteto, s katero smo tudi v preteklosti že izpeljali nekaj projektov. S podobnimi projekti bomo zagotovo nadaljevali tudi v prihodnje, saj tako izpolnjujemo poslanstvo našega podjetja.« Ob zaključku Marketinške dirke 2019 pomemben poudarek temu aspektu tovrstnih projektov daje tudi izr. prof. dr. Borut Milfelner, predstojnik Katedre za marketing Ekonomsko-poslov-ne fakultete: »Z Marketinško dirko izpolnjujemo naše poslanstvo vključevanja znanja iz gospodarstva v študijski in ob-študijski proces. Ponosni smo na to, da tudi podjetja vsako leto prepoznajo pomembnost tovrstnega prenašanja znanja na študente in fakulteto. Zahvala gre predvsem našemu partnerju, Energiji plus, ki je letos pripravila inovativen in zanimiv izziv, ki je študentom omogočil, da so poglobljeno spoznali izzive, ki jih prinaša delo v praksi.«
Usmeritev v razvoj zunanje opreme
Kreal inženiring se je v glavnem usmeril v razvoj zunanje opreme (parki, telovadna oprema, igrišča) oz. izdelavo projektov in rešitev ter tudi izdelkov za ta področja. Že od vsega začetka je njihova vizija usmerjena v razvoj naprednih pripomočkov v povezavi z internetom (senzorika, mobilne aplikacije ...), ki bi vse generacije spodbujale h gibanju, druženju, saj je obojega v sodobni družbi premalo. To jih je spodbudilo k aktivnemu iskanju kreativnih rešitev za ta prepoznavni družbeni problem, navidezno samozadostnost, zaradi katere tako zelo
trpi komunikacija. Kriza mora biti zelo velika, če danes nekdo plačuje preko interneta več deset tisoč evrom samo za to, da se pogovarjajo in jih nekdo posluša.
Aluminij omogoča
zmagovalne rešitve
Podjetje Kreal inženiring inova-tivne rešitve za potrebe urbanega in ruralnega okolja ne samo oblikuje, ampak poskrbi tudi za realizacijo (storitev in opreme). To delajo s pomočjo partnerskih, zunanjih podjetij, skladno s standardi kakovosti. Pred uporabo zagotovi tudi končno certifikacijo - ta se nanaša za posamezne naprave in celotno
-, ■ >
postavitev. Medtem ko je bilo v začetku še veliko pomislekov glede uporabe aluminija pri urejanju javnega prostora, je danes slika že povsem drugačna, saj omogoča, če ga primerjamo z lesom, jeklom in nekaterimi drugimi materiali, zmagovalne rešitve.
Kreal inženiring nase vse pogosteje opozarja tudi s pametnimi rešitvami, kot je npr. njihova plezalna stena, ki se upravlja preko telefona. Slovenija je za podjetje prvi trg, tudi nekak testni trg, sicer pa se usmerjajo na evropski in svetovni trg, kjer želijo z najboljšimi rešitvami izboljšati kakovost bivanja vsem generacijam v nekem okolju in tudi vsem, ki v to okolje prihajajo kot turisti.
Promocijsko sporočilo
OBČINA SREDISCE OB DRAVI vabi interesente
k nakupu zazidljivih zemljišč v Poslovni coni Lipje v Središču ob Dravi
•	Idealna lokacija: tik ob državni cesti (1,5 km do Hrvaške, 40 km do Avstrije in 40 km do Madžarske).
•	Možne dejavnosti: proizvodne, trgovske, skladiščne, storitvene ...
•	Velikost: 4,2 ha zazidljivih površin, faktor pozidanosti 0,8.
•	Informativna cena za 1 m2: 14 €/m2 + kom. prispevek 5 €/m2 (z olajšavo) - skupaj 19 EUR/m2
•	V neposredni bližini osnovna komunalna infrastruktura (vodovod, plin, kanalizacija, dostopna cesta, telekomunikacije - optika, elektrika - v 2017 v planu nova transformatorska postaja).
•	Možnost dodatnega vlaganja občine v komunalno infrastrukturo poslovne cone. Komunalni prispevek občina vloži v komunalno ureditev parcel.
•	Občina resnemu vlagatelju s podelitvijo stavbne pravice zagotovi zemljišče v velikosti do 5.000 m2 (po potrebi do 10.000 m2). Investitor v tem primeru plača le 4 €/m2 nadomestila + 5 €/m2 komunalnega prispevka z olajšavo.

Kontaktni podatki:
Občina Središče ob Dravi,
Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi
Tel.: 02/ 741 66 10, fax: 02/ 741 66 15
GSM: 031 611 674
http://www.sredisce-ob-dravi.si/
19€/m2
z vsemi dajatvami

-¡íÉíüiiéaát*
Js
9€/m2
s podeljeno
stavbno
pravico
Zmagovalna ekipa Marketinške dirke 2019 s člani komisije
GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga ŠtajerskegaJgdfljka	7
Izjemna
podjetniška žilica mladih s Ptujskega
Prve nagrade v projektu Spoznavajmo države EU so prejeli učenci osnovnih šol Cirkulane-Zavrč (prva nagrada), Ljudski vrt in Olge Meglič (tretja nagrada) ter dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj (druga nagrada).
Petnajsto obletnico vstopa Slovenije v EU so na Ptuju praznovali z izjemno predstavitvijo mladih, ki so v letošnjem projektu Spoznavajmo države EU spoznavali prepoznavna podjetja članic EU, njihove izdelke in storitve. Že od vstopa Slovenije v EU Turistično društvo Ptuj skupaj z MO Ptuj vabi na ta dogodek, ki je bil v začetku povezan zgolj s simboličnim dvigom evropske zastave v Evroparku, kmalu pa je prerasel v projekt Spoznavajmo države EU, da bi vsi skupaj povečali vedenje o naši novi skupni domovini. Z njim mesto obeležuje tudi praznik Evrope in 8. maj, dan osvoboditve Ptuja, letošnji projekt pa je vezan tudi na 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. V MO Ptuj so resnično ponosni na mlade, ki vsako leto znova predstavijo države EU na tako poseben način, približujejo ljudem idejo Evrope in EU, evropskega povezovanja in pomen vedenja o tem, zakaj je do združenja sploh prišlo. To je še posebej pomembno v času, ko se budijo neke druge ideje in se je treba spomniti, kaj pomeni prijateljstvo, zavezništvo, solidarnost, je spomnila ptujska županja Nuška Gajšek v svojem pozdravnem govoru. Šolam in
mentorjem se je za sodelovanje v tem tudi v slovenskem merilu izvirnem projektu spoznavanja držav EU zahvalil tudi predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, prav tako pa se je zahvalil koordina-torici projekta Tatjani Vaupotič Zemljič, OOZ Ptuj in OZ Slovenije oz. njenemu direktorju Danijelu Lampergerju, ki je bil slavnostni govornik.
Ključna stvar je, da delamo tisto, kar imamo radi
Ključna stvar za uspeh v podjetništvu je, da delamo tisto, kar imamo radi, je poudaril Lamper-
ger. Mladim je priporočil, naj si najdejo poklic, ki ga imajo radi. Ko ga bodo izpilili do podrobnosti, do mojstrstva, bodo uspeli, spoštovanje bo prišlo samo po sebi. Biti podjetnik ni poklic, temveč poslanstvo, to kažejo
zgodbe vseh uspešnih slovenskih podjetnikov. Biti del podjetniške družine je za slovensko državo zelo pomembno. Projekt spoznavanja držav EU skozi podjetništvo pa je odličen, je še povedal direktor OZ Slovenije. Učenci in dijaki so v okviru „posvojene" države, ki so jo v preteklosti že dodobra spoznali, letos za predstavitev izbrali tri podjetja iz te države oz. njihove evropsko in svetovno uveljavljene izdelke, zanje pripravili promocijska sporočila oz. predstavitve na stojnicah, odru in z video posnetki. Javna predstavitev posnetkov je iz tehničnih razlogov, žal odpadla, na PeTV Ptuj pa jih bodo v teh dneh sestavili v film, ki si ga bo mogoče ogledati na njihovem kanalu in na Facebook strani. Izpad projekcije video posnetkov je predstavitev zagotovo okrnil in povzročil nejevoljo pri vseh
tistih, ki so se namesto odrske predstavitve odločili za izdelavo videa. Ne glede na to pa so mladi skupaj z mentorji pokazali, da jim tudi ta neljubi dogodek ni prišel do živega. Pogumno so stopili na oder in ponovno pokazali, da jim inovativnosti in izvirnosti še zlepa ne bo zmanjkalo. Nasploh so se vsi udeleženci letošnjega projekta izjemno potrudili, skupaj z Vrtcem Ptuj in mentorji jih je bilo okrog 300. Letos so projekt prvič podprli tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Ptuj oz. Skladu za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj. Povabili so jih tudi v izobraževalno delavnico o pripravi promocijskega sporočila, za najboljše pa pripravili lepe nagrade. Četudi so bili vsi zmagovalci, je komisija (Milan Majer, predsednik OOZ Ptuj, Boris Repič, direktor OOZ Ptuj, in Majda Goznik, članica TD
Ptuj) po kriterijih upoštevanja razpisnih pogojev oz. izbrane teme, inovativnosti, izvirnosti in prepričljivosti predstavitve oz. promocijskega sporočila izbrala prejemnike denarnih nagrad in bonov picerije Marakuja. Tretjo nagrado sta osvojili OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt, drugo Elektro in računalniška šola Ptuj, prvo pa OŠ Cirkula-ne-Zavrč.
V kulturnem programu otvoritvene slovesnosti je nastopil godalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Simona Petra Feguša, pri dvigu evropske zastave v Evro-parku pa je zaigral trobentar iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Bor Kaučič.
Tema projekta Spoznavajmo države EU v letu 2020 bo Evrovi-zija.
Prepoznavna podjetja v EU in njihove izdelke so mladipredsta-vili izjemno domiselno in inovativno.
Posluje izključno s tujino, želel bi delati tudi za domača podjetja
»Prva leta na samostojni poti še zdaleč niso bila lahka, a sem vztrajal. Te odločitve nisem nikoli obžaloval, tako da lahko sedaj s ponosom pogledam na prehojeno pot. Delam s poslovnimi partnerji iz Nemčije, Slovaške, Anglije, v zadnjem času tudi z Madžari, z vsemi pa imam zelo korekten odnos. Natančno poznam njihove želje in zahteve, saj sem si ogledal njihovo proizvodnjo in proces vgradnje mojih produktov v njihove končne izdelke, tudi kakšne izboljšave sem jim že predlagal. Veseli me, da so zadovoljni z našimi izdelki in da doslej ni bilo še nobene reklamacije v smislu zavrnitve. Certifikat A + A za področji proizvodnje in poslovanja to samo potrjuje,« je v uvodu povedal samostojni podjetnik Dejan Pesek iz Slovenje vasi, ki se ukvarja s proizvodnjo različnih kovinskih elementov.
Večina izdelkov namenjenih za podvozja prikolic
Čemu so namenjeni vaši izdelki? »Večinski del naših izdelkov je namenjenih podvozju prikolic Knott, ki so ena najbolj uveljavljenih svetovnih znamk v tej branži. Gre za prikolice vseh vrst, montirajo pa jih v proizvodnih halah v prej omenjenih državah. Gre za avtomobilsko industrijo, ki zahteva veliko natančnost. Pomaga mi dejstvo, da skupaj s prejšnjo firmo z njimi sodelujem že 25 let. V zadnjem času smo začeli dodatno sodelovati še z novim poslovnim partnerjem iz iste branže, tako da smo resnično na maksimumu proizvodnih zmogljivosti, ko še lahko zagotavljamo obljubljeno kvaliteto,« je o 'sladkih skrbeh' dejal podjetnik iz Slovenje vasi.
Samostojni podjetnik Dejan Pesek v svoji delavnici v Slovenji vasi
Kovinarstvo je sicer pri Pesko-vih družinska tradicija, tudi oče dela v tej branži in je tudi postavil domačo delavnico. »Poklicne poti sicer nisem začel doma, saj takrat še nismo imeli proizvodnje, kot jo imamo danes, ampak je bil to zgolj manjši obrat. Delati sem tako začel pri samostojnem podjetniku iz Miklavža, tam sem tudi opravil pripravništvo. V Miklavžu sem ostal 17 let, na koncu sem vodil celotno proizvodnjo in skupaj z direktorjem skrbel za odnose s poslovnimi partnerji, predvsem tistimi iz Nemčije, saj obvladam nemščino. V vmesnem obdobju je tudi moj oče s poslovnimi zvezami v Nemčiji veliko pripomogel k te-
mu, da nismo več delali preko posrednikov, ampak neposredno z nemškimi firmami. Produktov za tuje partnerje je bilo nato vedno več. Šef je bil z mojim delom in odnosom do podjetja zelo zadovoljen, zato mi je že pred leti obljubil, da bo ob odhodu v pokoj meni prepustil ta posel. Dejansko se je potem tega dogovora držal in mi precej pomagal pri odkupu opreme in selitvi v domačo delavnico v Slovenji vasi, kar se je zgodilo leta 2012. Dela je bilo veliko, saj je bilo treba domači objekt najprej precej obnoviti in pripraviti na takšno proizvodnjo,« je prehojeno poklicno pot opisal Dejan Pesek.
V Sloveniji bi bilo nujno potrebno urediti finančno disciplino
To je bila šele prva stopnica, naslednje ste morali prehoditi sami. »Točno tako! Posel je bil na neki način utečen, a sem se moral sedaj ob nabavi, proizvodnji in stikih s poslovnimi partnerji ukvarjati tudi z računovodstvom in vsemi finančnimi tokovi, česar nisem bil vajen. Spoznal sem kompleksnost vsega tega, a lahko rečem, da smo sedaj podjetje s stabilnim poslovanjem,« pove Dejan Pesek, ki pa ima še
kar nekaj neizpolnjenih želja. »V prvi vrsti sem razočaran, da ne morem delati z domačimi, slovenskimi podjetji in da si moram iskati delo v tujini. V prejšnjih letih sem že poskusil doma, saj je dela v tej branži ogromno, a je vse propadlo zaradi finančne nediscipline - na tem področju je stanje po mojem mnenju katastrofalno,« je kritičen Pesek.
Naslednje področje, kjer ima nekaj pripomb, je stanje pri iskanju kvalificiranih delavcev v kovinarstvu. »Moje mnenje je, da je v današnjem času računalništvo prevladalo v vsem, tudi na tem področju. Mladi, ki se izučijo, nekateri resda znajo programirati stroje, a potrebe po tem je izredno malo. V svojem primeru lahko konkretno povem, da imam programe za vse izdelke napisane, le menjujem jih glede na trenutno povpraševanje. Sam sicer zelo rad sodelujem in komuniciram z mladimi, k meni prihajajo na šolsko prakso. Opažam, da je prakse v triletnih programih izobraževanja še kar nekaj, v tehničnih programih pa izjemno malo - dva ali trije tedni na leto nikakor niso dovolj. Tistih, ki jih konkretno delo s kovinami resnično zanima in veseli, pa je na žalost bolj malo. Še enkrat pa poudarjam, da je dela na tem področju dovolj in da delavcev v tej branži primanjkuje,« zaključi Pesek.
8
0	GOSPäDARSTVO-OBRT-PODJETNISTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika
FORD AVTOMOBILI P.R.
avtomobilipr.si
Pooblaščeni trgovec in serviser vozil FORD v Mariboru
PE Plinarniška ulica 1, Maribor
Prodaja vozil: Tel. 02 22 83 000,20; Mob: 031 658 679
Servis & rezervni deli: Tel. 02 22 83 003,17,18; Mob: 031 320 337
MODRA ŠTEVILKA
(((o080 88 62 )
Pooblaščeni prodajalec vozil znamke FORD Pooblaščeni serviser vozil znamke FORD Originalni nadomestni deli FORD Vulkanizerske storitve
Avtokleparska in ličarska popravila v sodelovanju z VSEMI ZAVAROVALNICAMI in svojim cenilnim mestom ZA VSE ZNAMKE VOZIL
Velika izbira RABLJENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK
ODKUPI, MENJAVE, KREDIT & LIZING
<
O <
Vozilo je mogoče kupiti tudi na HITRI KREDIT s plačilom
preko trajnika!
Vozilo lahko kupite na financiranje BREZ POLOGA z možnostjo odplačila na položnice. Možnost nakupa na lizing tudi za ZAPOSLENE V TUJINI - z minimalnim pologom!
Vaše staro vozilo vzamemo v račun (morebitni lizing odplačamo) ali
vozilo le ODKUPIMO.
Uredimo vam lahko KREDIT ali LIZING na osnovi vašega vozila ali vozila kupljenega drugje!
ODKUPI VOZIL z gotovino (poplačilo morebitnih lizingov).
Nudimo testne vožnje - kontaktna številka 031 320 336.
¿•IjfliWAfr frMMs lilija
Plinarniška ulica 1, Maribor
avtomobilipr.si
KUPON ZA 12% POPUST
NA SERVISNE STORITVE /«¿gg^ VLETU2019.	v-
Izrezani kuponček prinesite s sabo. Velja do 31.12.2019. ...............................................................ePST
AVTOMOBILI P.P. PLlNARMŠKAULICAUOQCMARlBOR.Q2 228 300aAVTOMOBlLlPft,SI
Uradna poraba goriva: 5.8-9,91/100 km. Uradne speci/ič ne emisije CO?: 99-208 g/km. Emisijska stopnja: Euro6b, uradne emisije N0x: 0.0097-0.0782 g/km. specifične emisije trdih delcev: 0,00005-0,00307g/km, število delcev: 0,02-4-49 x 10% Ogljikov dioksid {CO2) je najpomembnejši (opiogredni plin.ki povzroča gtobaino segrevanje. Emisiji?onesnaževal zunanjega zraka i; prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega o/ona. delcev PM^ In PMi-.s ter dušikovih oksidov.
ft I» » ufi&tfji k i a n i [Kte 11 tsiu ne Kgm r^ ne
torek • 14. maja 2019
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	29
Ptuj, Podravje • Dobrodelna akcija za otroke
Podravje na dlani - morje in planine na vsaki dlani
Družba Radio Tednik Ptuj 18. maja pred ptujsko Qlandio pripravlja celodnevni dogodek Podravje na moji dlani - morje in planine na vsaki dlani. Sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika pripravljamo cel dan norčij za vse otroke Spodnjega Podravja, glasbeno animacijo in celodnevni prenos na Radiu Ptuj.
Med obiskovalce bomo razdelili tisoč porcij palačink in tisoč porcij Stork sladoledov, na voljo bodo tudi piknik dobrote Perutnine Ptuj. Pri peki palačink bodo pomagali člani Rotary kluba Ptuj s podmladkom - Rotaract klubom Ptuj, za otroke bomo postavili največja napihljiva igrala. S prostovoljnimi prispevki bomo s pomočjo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje na morje ali v planine za en teden peljali en avtobus otrok iz Spodnjega Podravja. Prispevke zbiramo tudi preko SMS sporočil na številko 1919, s ključno besedo Prijatelj5.
Projekt podpirajo: Trgovina in mediabar Inplan -bivša Metalka na Ptuju, vse za piknik in zabavo. Obiskovalcem bodo podelili kar 1000 naravnih sladoledov Stork.
Z nami bo Restavracija Gastro, ki bo priskrbela sestavine za peko tisoč palačink.
Projektu se je pridružilo tudi podjetje Gorenje Surovina, d. o. o., ki bo na samem prizorišču postavilo kontejner za zbiranje papirja. Ves izkupiček od zbranega starega papirja bo Surovina namenila našemu dobrodelnemu projektu. Zbirajte papir in ga prinesite v soboto, 18.
maja, pred Qlandio ter si s tem prislužite praktično nagrado.
Zadišalo bo tudi po žaru s piknik dobrotami iz Perutnine Ptuj! Obiskovalce bo ekipa Perutnine Ptuj razveselila z dobrotami iz svoje Piknik linije. Z nami bo trgovina Hervis iz Qlandie Ptuj, ki za vas pripravlja brezplačen test e-koles, skirojev
in hoverboardov. Projekt podpira tudi Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Za nas so odprli brezplačno telefonsko številko 1919, kamor lahko pošljete SMS in pripisom Prijatelj5 donirate pet evrov. Prav tako bodo izvedli organizacijo in izvedbo počitnikovanja otrok.
Pri sami izvedbi projekta se nam bodo pridružili člani Rotary in Rotaract kluba Ptuj, ki bodo za obiskovalce pekli slastne palačinke.
Podjetje Kreal inženiring, d. o. o., s Hajdine bo postavilo fitnes z avtocesto za otroke, ves čas bodo na voljo tudi igrala restavracije El Poncho.
Dobimo se v soboto, 18. maja, pred ptujsko Qlandio na celodnevnem druženju, ki ga bodo zaznamovali dobra volja, kulinarične dobrote, predvsem pa pripravljenost pomagati otrokom, da doživijo nepozaben teden počitnic na morju ali v planinah.
nš
Foto: Dreamstime
Ptuj • Natakar Žiga Lovrec
Prav poseben natakar skuhal nevsakdanjo kavo
19-letni Žiga Lovrec je prav poseben fant. V prostem času se najraje ukvarja s športom, igra harmoniko, zelo rad pa tudi nastopa na različnih prireditvah. Na prvi pogled so to morda vsakdanje reči, a obvladati vse to za fanta z Downovim sindromom pomeni velik uspeh. Pred nekaj dnevi je bila uresničena še ena njegovih velikih želja; za en dan je postal natakar.
„Biti natakar je Žigova zelo velika želja. Sam sicer ni samostojen, pri vsaki stvari potrebuje pomoč, zato je to zanj toliko večji dosežek. Da je lahko postregel stranke, jim skuhal kavo, seveda s pomočjo, mu zelo veliko pomeni. Ti mali koraki tako njemu kot nam predstavljajo velik dosežek," pravi Sonja Lovrec, Žigova mama.
Čeprav je Žiga rojen kot otrok s posebnimi potrebami, je tudi zaradi vztrajnosti in truda svoje družine že zdavnaj prerasel pričakovanja. Ves čas napreduje, njegov razvoj je opazen vsem, ki ga poznajo. Da bi kdaj živel samostojno, je sicer nemogoče, kljub temu pa iz leta v leto napreduje. Tudi v šoli je zelo zavzet; od 7. leta naprej obiskuje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Njihove številne prireditve s harmoniko popestri prav simpatični Žiga.
Kako zadovoljen je, da je za en popoldan lahko prevzel delo natakarja v Inplanu na Ptuju, je težko opisati. Prav vsak gost je bil postrežen srčno in prijazno. Volja do dela, kot jo je pokazal Žiga, bi lahko bila vzgled vsem nam. Z na videz morda nepomembnim dogodkom je bila uresničena ena njegovih največjih želja.
Ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Lidija Hameršak Marin pravi, da se na šoli trudijo z vključevanjem svojih šolarjev v lokalno okolje: „V šoli smo se večkrat lotevali projektov, v katerih smo naše učence vključevali na delovno prakso v lokale, frizerske salone, na občino ... Tudi ta projekt, v ka-
terega smo vključeni, teži k socialni vključenosti otrok s posebnimi potrebami. V Sloveniji je to trend, kar dokazujeta kavarni v Ljubljani in Piranu. Zelo vesela bi bila, če bi se kaj takega odprlo tudi na Ptuju. Meni osebno se to zdi povsem realno. Če bosta volja in pripravljenost še pri drugih akterjih, bo
tudi na Ptuju zaživel prav poseben lokal."
Spodbujanje socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami
Žiga Lovrec je eden izmed šestih mladostnikov z različnimi motnja-
mi v razvoju, ki po končani osnovni šoli s prilagojenim programom niso zaposljivi in so vključeni v projekt z imenom Spodbujanje socialne vključenosti v lokalno okolje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Petletni projekt se je začel leta 2017, v njem pa so kon-zorcijski partnerji društvo Sožitje Ptuj, zavod Cirius Kamnik in OŠ dr. Ljudevita Pivka. „V Društvu imamo v projekt vključenih 6 mladostnikov. To pa ne pomeni, da se s končanjem njihovega šolanja konča tudi njihova aktivnost in sposobnosti, ki jih imajo ti mladostniki. Zato smo tukaj mi, da pripo-moremo k njihovi samostojnosti; jim damo možnost, da se vključijo v družbo in damo družbi možnost, da nas spozna kot populacijo, ki
želi razvijati in ohranjati druženje, človečnost in sprejemanje enega in drugega. Tudi pri nas velja pravilo, da smo se dolžni prilagajati širši družbi na vseh področjih; tudi mi se učimo sprejemanja splošne populacije, kajti sodelujemo lahko samo, če je razumevanje in sprejemanje obojestransko.
Žiga dokazuje, da ima kljub Downovemu sindromu svoje želje, pričakovanja. Njegova želja je bila, da bi lahko nekega dne nekoga postregel kot natakar v gostinskem lokalu. Mi nismo videli ovire, zakaj se dejansko ne bi preizkusil tudi v tem. Z odprtimi rokami nam je prišel naproti Robi Krajnc, direktor podjetja Inplan na Ptuju," pravi Romana Boršnik.
Dženana Kmetec
Otroci s posebnimi potrebami so enakovredni člani naše družbe
„S takšnimi projekti otroci s posebnimi potrebami pokažejo, da so enakovredni člani naše družbe in da lahko prispevajo k boljšemu bivanju vseh nas. Takšni majhni spodbudni koraki v tej smeri jim zelo veliko pomenijo," pravi Hameršak Marinova, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na šoli je trenutno 107 učencev.
Čeprav je bila terasa Inplana polna, je Žiga hitro in dobro postregel vse goste.
Foto: DK
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. maja 2019
na morju v družbi Radia-tednika Ptuj
in turistične agencije TA-ATP
Vabljeni - uživajte poIS/e

Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Informacije in rezervacije:
I*
i
Turistična agencija ATP, Kerenčičev)irg 4, Ormož, tel.: 070 244 140.
mATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZt
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
: Davčna številka:. Telefon:_

Datum naročila:.
Podpis:_
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
Posebno ponudbo smo pripravili za tist^ ki b°ste v obdobju od 2. 4. do 28. 6. 2019 sldernU n^oomko razmerje za Štajerski tednik.
Brezplačno boste lahko uživali vse po|etne sobote na morju (od 29. 6. do 31. 8. 2019)-
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
K^dioPTUI
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.	Štajerski TEDNIK
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
3. POLFINALE
Športna dvorana OŠ Race, v torek, 14. maja, ob 18. uri
Za vstopnice v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol:
•	Race
•	Fram
•	Duplek
•	Vransko
•	Tabor
•	Pesnica
•	Radenci - Kapela
•	Miklavž na Dravskem polju
•	Ivančna Gorica
•	Podlehnik
•	Vuzenica
•	Ivanjkovci
•	Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
VSTOP ßPR0ST!
(RradioPTUI	.
Štajerski!
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
5AZA5
iTATP
Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 12. javno radijsko oddajo
MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI NA RADIU PTUJ
v soboto, 18. maja, ob 15. uri v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
Prepevali in godli bodo: Pevke ljudskih pesmi Jezero, Ljudski godci iz Vidma, Trstenke iz Podlehnika, Lovrenški ljudski pevci iz Juršincev, Halonga Potepuhi iz Cirkulan, Ljudski godci iz Hajdoš, Ljudski
iz Jablovca pri
Podlehniku.
Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prisluhnite nastopajočim v soboto, 18. maja, ob 15. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju
^^SEKii Šio/m&TEDNIK www.radio-tednik.si
Lepi spomini ne bledijo!
ftfr»*	7
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in sinaročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
■ M >( IJ "S	«oawäiäS	IZ VSEBINE Ctav« U Bito ml»», aim to 3) KM» ««» 4)	
lito XBffl.. tt. it Ptuj,j. 1979 CM» «m».» J	TSwSí		KSSSMTSL.<Wt<>
tmmmimMmnji*Mmnttj
Za zdravo pitno J^-VMtovHatoh
Milan Knelevič kandidat	'■'■'■
za sekretarja medobčinskega sveta ¿KSMatiwr
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
Sg¡É¡¡
s2S|p§g2
SfilliS
Ker temelji prihodnosti, težijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 ev
torek • 14. maja 2019
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	31
08:00 Ljudski pevci v Stopcrcah 09:00 Gostilna pr' Francet* 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija odrr PZ, 2.de i 20:00 Oddaja iz preteklosti 21:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 22:00 Ljudski pevci v Stopercah 23:00 Video strani
08 10 12 14 18
19
20 21 22 23

PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
:00 Predavanje o CPP na Hajdini :00 Oddaja iz občine Starše :00 Video strani 00 Italijanska irgovina - v živo 00 50 let HE Zlatoličje 50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 00 Predavanje o deflbrilaioiju ; 10 Predavanje o CPP na Hajdini ; 10 Sreda v sredo 00 Video ¡¡tram
GA TUDI TISTI, KI NE VOZIJO.
08:00 Projekt 20 na 20 v ZUDV Domava 09:45 Ljudski pcvci sc prcdslavijo 11:00 Utrip iz Omioia 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v itvo 1 S:0(J Oddaja iz preteklosti 20:00 Revija MLPZ, 2.del 21:00 Za vaše 7dravje - v Sivo 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
--POLITIKA
Cesarjeva nova oblačila: Lahovnik, Poznič, Granda in Novak o Šarcu
KRONIKA
Zgodba Belokranjca, ki so ga ugrabili migranti
GLOBUS
Tanya Plibersek: bo Slovenka na čelu avstralske vlade?
OSEBNO
Rajko Gerič, novinar in televizijski urednik
Mali oglasi
w w <©
PIÍAHA ' ZABAVNA ■ AKTUALNA
STORITVE
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 60. letu nenadoma zapustil naš dragi mož in oče
Stanko Milošič
Z RIMSKE PLOŠČADI 10 NA PTUJU
Pogreb pokojnega bo v četrtek, 16. maja, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 14. uri.
Žalujoči: žena Majda, sinova Nino in Simo
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč, je od nas odšla.
ZMHVUA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Emilije Verhovšek
IZ LANCOVE VASI 89B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali za cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovnikoma Branku Cestniku in Tončku Borovnjaku za opravljen obred in molitev. Hvala tudi Folklornemu društvu Lancova vas in podjetjem Tenzor, d. o. o., Seto, d. o. o., in Hlebček, d. o. o.
Žalujoči: vsi njeni
TOREK 14, maj 7:30 Glasbena osmica (sloj, por. 8:00 Pomurski tedenik 3:25 Kuhinjica, pon. 8:45 Utrip Drmoza 10:00 Cista umetnost - majL pon, 10:30 Povabilo rta kavo; Vojko Belšak, pon. 11:05 Sportfnol: Bruno Krainc. noin. 11:30 Pod
nazajL pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Selo/enca, pon. 12:35 Glasba za vse, pon. 13:05 Obzornik 7V Dravograd 13:40 PNK: NenadTokali^pon. 14:15 Vtdeostra ni 17:20 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Utrip MNZ Ptuj 18:40 Glasbena osmica ituja), pon. 19:10 Povabilo na kavo: Vojko Belsak, pon, 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 RNK:NenadTobiic,pon. 20:55 Cista umetnost - maj, pon, 21:30 5port[no): Bruno Krajnc, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Koncert skupine Popperkeg, pon. 00:30 VtdeostraniK ^ ČE
-ETRTEK16, maj 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Utrip MNZ Ptuj, pon. 8:10 Cista umetnost - maj, pon. 8:40 Kuhinjica, pon.
9:05 Povabilo na kavo: Mladen Del in, pon. 9:35 Glasba za vser pon. 10:05 Sportfno): Bruno Krajnc, pon. 10:30 Izgubljen, da najden, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Poeto vio Cup 2019, pon. 12:55 Sekvenca, pon 13:05 Pogled nazaj, pon. 13:25 Charlie Chaplin festiva I, pon. 14:50 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Portal
19:00 Povabilo na kavo: Mladen Delin^ pon.
19:30 Sport(no): Bruno Krajnc, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:30 Glasbena osmica (tuja)
21:00 Utrip MNZ Ptuj, pon
21:10 Dnevi poezije m vina 2017, pon.
22:00 Ptujska kroni kaj pon.
22:30 Rozmarinkina Eiubezen, pon.
(Y)- W Uí+íVKfrani
Ptukkj IriwMa PoTV. T: 0? Ü9Ü BÖÜ M, mEü&*íttLlv. www.nft1v.tv
SREDA 15. maj
7:30 Glasbena osmica [tuja), pon. 3:00 Utrip Ormoža, pon. 9:10 Pomurski tednik, pon. 9:30 Kuhinjica, pon, 9:50 PNK: TMenad Tokalic, pon. 10:20 Sport(no): Bruno Krajnc, pon. 10:45 Povabilo na kavo: Vojko Beišak, pon. 11:20 Glasba za vse, pon. 11:50 Kdo?, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Utnp MNZ Ptuj, pon. 12:35 Cista umetnost - maj, pon. 13:05 Sekvenca, pon. 13:15 Pogled nazaj, pon. 13:30 Gostilna »Pr Franceta, pon. 14:35 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Mladen Deliti 19:00 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:30 Športno]: Bruno Krajnc, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Utnp MNZ Ptuj, pon. 20:40 Obzornik TV Dravograd, pon. 21,15 Pogled nazj, pon. 21:35 Film Campus, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 140 let Glasbene šole Ptuj, pon. 00:15 Videostrani
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajajo, možnost tudi dostave. Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246.
PRODAM odojke, težke od 20 kg. Tel. 051 423 260.
KUPIM 15 pujskov, od 30 do 60 kg. Tel. 041 261 676.
PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Ne delji. Tel. 041 881 949.
SREDAJEDAN
Že v prodaji
Umrli so
Viktor Lampret, Grdina 33, roj. 1935 - umrl 26. aprila 2019; Angela Hriberšek, roj. Koren, Apače 2a, roj. 1931 - umrla 27. aprila 2019; Štefanija Kovačec, roj. Voglar, Formin 16, roj. 1928
-	umrla 28. aprila 2019; Elizabeta Drevenšek, roj. Vindiš , Soviče 16, roj. 1936 - umrla 22. aprila 2019; Vera Kostanjevec , roj. Veršic, Prvenci 11, roj. 1926 - umrla 27. aprila 2019; Bogomila Erhatič, roj. Erhatič, Osluševci 37, roj. 1922 - umrla 28. aprila 2019; Andrej Vidovič, Ptuj, reševa ul. 18, roj. 1940 - umrl 2. maja 2019; Stanislav Požgan, Gerečja vas 2a, roj. 1926 - umrl 2. maja 2019; Emilija Verhovšek, roj. Cestnik, Lancova vas 89b, roj. 1940 - umrla 4. maja 2019; Jožefa Pintarič, roj. Pintarič, Rakovci 5, roj. 1938 - umrla 6. maja 2019; Janez Žunkovič, Župečja vas 55, roj. 1927 - umrl 6. maja 2019; Veronika Muršič, roj. Gomilšak, Gabrnik 29, roj. 1934
-	umrla 7. maja 2019; Franc Svenšek, Stanošina 38, roj. 1929 -umrl 7. maja 2019; Stanislava Hebar, roj. Kovačič , Trgovišče 41, roj. 1934 - umrla 8. maja 2019; Vincenc Medved, Cirkovce 71, roj. 1942 - umrl 1. maja 2019; Veronika Štumberger, roj. Cajnko, Mez-govci ob Pesnici 40, roj. 1948 - umrla 9. maja 2019.
NAJLEPŠE JE DOMA!
Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh!
PLESKANJE: kako se ga lotiti in kaj
moramo pri tem vedeti?
6 načinov preurejanja vrtne HIŠKE
Popolna KUHINJA na vašem vrtu
15 stvari v vašem DOMU, ki se jih morate takoj znebiti!
Na OBISKU na križarski ladji
eksotično sadno drevje,
ki ga morate imeti
www.revijadom2.si
Ptuj, Slovenija • Nezakoniti migranti z ukradenim avtomobilom
V nekaj dneh trije incidenti z nezakonitimi migranti
Le dan po tem, ko je sredi minulega tedna v Sloveniji odmevala zgodba 79-letnega Belokranjca Mirka Moravca, ki so ga ugrabili nezakoniti migranti in ukradli njegov avtomobil, je pet tujcev, ki so v državo vstopili nezakonito, z ukradenim avtomobilom divjalo tudi po štajerskih cestah. V petek okoli pol osmih so jih opazili na Ptuju, nato so se v bližini Tepanj zapletli v prometno nesrečo.
Foto: Črtomir Goznik
V petek okoli 7.30 je bilo sumljivo vozilo s tujci opaženo na Ptuju. Policisti so na teren poslali več patrulj. Kasneje so ugotovili, da je bil avtomobil z nezakonitimi pribežniki v okolici Tepanj udeležen v prometni nesreči. Trem tujcem so takoj odvzeli prostost, dva so nato izsledili v gozdu.
Torek, 7. maj: izredne razmere v azilnem domu Vič, upor migrantov, varnostniki na pomoč pokličejo policiste.
Sreda, 8. maj: migranti (dva Alžirca in Maročan) ugrabijo Mirka Moravca v Beli krajini.
Petek, 10. maj: migranti se na Ptuju in proti Ljubljani peljejo z ukradenim avtomobilom, v bližini Tepanj prometna nesreča (trije Alžirci, Maročan in Libijec).
Glede na dogodke, o katerih mediji zadnje dni poročajo, ker jih enostavno očem javnosti ni več moč prikrivati, bi lahko sklepali, da je južno državno mejo med Hrvaško in Slovenijo zlahka prestopiti na nezakonit način. Število nezakonitih prehodov se skokovito povečuje. O tem, kolikim uspe mejo prestopiti in jih organi pregona ne izsledijo, lahko samo ugibamo, a verjetno jih ni malo. Dogodki in pripovedi ljudi, ki živijo na obmejnem območju, slikovito pričajo o pritisku tujcev na slovensko državno mejo, ki je hkrati tudi evropska. Prebežniki, migranti, nezakoniti priseljenci ali kako naj jih pač poimenujemo, niso Sirijci, da bi jim lahko rekli begunci, ki rešujejo svoja življenja. Po podatkih policije so nezakoniti prebežniki državljani različnih severnoafriških in azijskih držav: Alžirci, Maročani, Libijci, Af-ganistanci, Pakistanci ... V naštetih državah ni vojne, da bi ljudje bežali pred nevarnostjo in iskali zavetje v varnih državah. Samo v minulem
tednu je prišlo v Sloveniji do treh izrednih dogodkov: v prenatrpanem azilnem domu na ljubljanskem Viču migranti niso upoštevali navodil varnostnikov in je prišlo do nasilnih izgredov, v sredini tedna je skupina treh v vinogradu na Dolenjskem ugrabila 79-letnega možakarja in se z njegovim avtomobilom odpeljala proti Italiji, v petek je druga skupina petih tujcev z ukradenim avtomobilom divjala po štajerskih cestah.
Nad Ptujem trije helikopterji
Da se na Ptuju in v okolici nekaj dogaja, je okoli poldneva pričal prelet treh vojaških helikopterjev. 19-letni Libijec, 26-letni Maročan in trije Alžirci (dva sta bila stara 28, eden pa 36 let) so iz svojih matičnih držav najprej pripotovali v Bosno in Hercegovino. V noči s četrtka na petek so iz Bihača odpotovali proti Hrvaški in mejo prestopili na nedo-
voljen način. V petek zgodaj zjutraj so nato v bližini Siska ukradli ob cesti parkiran osebni avtomobil, v katerem so bili ključi. Z avtomobilom so se odpravili proti Sloveniji. Tudi v Slovenijo so vstopili na nezakonit način in v nadaljevanju potovali po podravski avtocesti (A4) od Ptuja proti Ljubljani. V bližini Tepanj so bili na avtocesti A1 udeleženi v prometni nesreči in so s kraja nesreče pobegnili. »Policija je v koordinirani akciji izsledila in prijela tri tujce takoj po nesreči, dva pa okoli 15. ure v bližnjem gozdu. Med postopkom so vsi zaprosili za
mednarodno zaščito. Odvedli smo jih v azilni dom, kjer bodo vodili nadaljnji postopek. Ugotovili smo, da so bili trije tujci iz skupine v preteklosti že obravnavani za nelegalen prihod v Slovenijo in odpeljani iz Slovenije v Hrvaško. Med izvajanjem postopka smo obvestili Okrožno državno tožilstvo, hrvaške varnostne organe in druge službe, ki so pristojne za vodenje postopka s tujci. Osebni avtomobil bomo vrnili lastniku, zadevo bomo zaključili s poročilom na državno tožilstvo,« so v soboto sporočili s Policijske uprave Maribor.
Mojca Zemljarič
Majšperk • Poročilo Policijske postaje Podlehnik za leto 2018
Število kršitev cestnoprometnih
i •	• v
predpisov se je vec kot podvojilo
Poročilo o delu Policijske postaje Podlehnik na območju občine Majšperk za lansko leto razkriva, da je število prometnih nesreč resda v upadu, a je kršitev cestnoprometnih predpisov vse vec.
Foto: Črtomir Goznik
Na podlehniški policijski postaji so prometnovarnostne razmere v majšperški občini lani označili za ugodne: »Obravnave prometne nesreče so bile v primerjavi z letom 2017 v upadu, nobena oseba v prometni nesreči ni umrla, prav tako se nobena oseba v prometni nesreči ni hudo telesno poškodovala.« Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila nepravilna stran oz. smer vožnje, sledili so: premik z vozilom, neupoštevanje pravila prednosti in neprilagojena hitrost. Policisti so lani nadzor opravljali predvsem na tistih cestnih odsekih, kjer je v preteklih letih prihajalo do najpogostejših kršitev cestnoprometnih predpisov in s tem do hujših prometnih nesreč. Našteli so več kot dvakrat toliko kršitev cestnoprometnih predpisov kot leto pred tem.
Opozoril in glob vse vec
I Dogodki v občini Majšperk	I 2017	I 2018 I
Prometne nesreče	32	26
Kršitve cestnoprometnih predpisov	138	303
Obdolžilni predlogi na Okrajno sodišče	18	28
Odločbe v hitrem postopku	3	15
Globe	105	208
Opozorila	8	51
Vir: Policijska postaja Podlehnik
Policisti so v majšperški občini lani našteli 30 kaznivih dejanj (leto poprej 42). Največ je bilo tatvin, so pa policisti obravnavali tudi proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nasilje v družini itd., obravnavali so še 35 kršitev javnega reda in miru (predlani 23). Čeprav občina Majšperk ne meji s Hrvaško, zaradi cestnih povezav iz smeri Žetal in Rogatca policisti v okviru varovanja državne meje kontrolo opravljajo tudi na tem območju; lani niso izsledili niti ene osebe, ki bi državno mejo prestopila ilegalno.
EM
jg	Si	Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
		
		
štajerski TEDNIK www.tednik.si		
C? t^c, o * C=>*- *
,-C'o/> •«»	* /—s «.»
r-K	* O-* ^
Rojstva: Jasmina Kristl, Zgornja Voličina
78a, Voličina - deček Tai; Sabina Predikaka, Podlože
6oa, Ptujska Gora - deček Matija; Tanja Rauter, Selce 80, Voličina
-	deklica Zarja; Aleksandra Mahorič, Grajenščak 37, Ptuj - deček Luka; Nina Žvarc, Vitomarci 16, Vitomarci - deklica Daša; Monja Mergeduš, Breg 15, Majšperk - deklica Mija; Barbara Rep, Trnovci 1, Sveti Tomaž - deček Oskar; Maja Rajh, Skolibrova ulica 8, Ormož
-	deklica; Marina Lešnik - deček Luka; Petra Kosi - deček Lovro; Barbara Turk - deček Staš.
Poroke - Ptuj: Gorazd Kodrič, Ptuj, Ulica 25. maja 7, in Jelka Horvat, Sp. Velovlek 11; Matjaž Repina in Aleksandra Širec, Spuhlja 126; Mitja Zebec, Veliki Vrh 92, in Maja Bračič, Zabovci 15a; Mišel Tkalčič in Tina Rep, Miklavž na Dr.polju, Ulica Marjana Nemca 4; Dejan Ka-^^ menšek, Stoperce 18a, in Janja Lorber, Stoperce 4. » *
1 WJ-	r> rv? ?
±CfO_	» t' V-^-o
L Sfv, o	C C
Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega.
0/4
Danes bo povečini oblačno, občasno bo še rahlo deževalo, meja sneženja se bo še nekoliko spustila. Na zahodu in v osrednji Sloveniji bo padavin malo. Še bo pihal okrepljen severni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Jutranje temperature bodo okoli 5, v alpskih dolinah do 0, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 12 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek 14.05.2019	Sreda 15.05.2019	Četrtek 16.05.2019	Petek 17.05.2019
u	lila	O	
7 Dopoldan 8	5 Dopoldan 12	8 Dopoldan 14 Popoldan A Hitrost vetra 3 m/s	9 Dopoldan 20 Popoldan V Hitrost vetra 3 m/s
Li,J	Popoldan V Hitrost vetra 3 m/s		
Vir: ARSO