II ''KIJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
PAbbnapSufenaiV gotovlnl
 w»caie i gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. - St. 53 (4516)
TRST, sreda 2. marca 1960
Na tisoče mrtvih in mesto Agadir zaradi močnega potresa v Južnem
uničeno
Maroku
Končno število žrtev bo mogoče vedeti šele čez en mesec - Govori se o dveh do treh tisočih mrtvih - Vse mesto je kup razvalin - Maroška, francoska in ameriška letala ter francoske in španske ladje sodelujejo pri pomoči - Po jakosti je bil potres enak potresu v letu 1755 v Lizboni, ko je bilo 40.000 mrtvih
skoraj rA' .*• — Izredno močan potres je preteklo noč lotnetrov	uničil	maroško mesto Agadir, 400 ki-
deti 2a .Jugozahodno od Casablance. Ni še mogoče ve-četrtine I?!}0 žrtev, ki gre v tisoče, medtem ko so tri du mesta	8,	raniene-	Neki arhitekt je po ogle-
di z zemi • nes Popoldne izjavil: »Agadir je treba zbri-Pij je non ievida Maroka. Od 75 do 80 odstotkov poslo-ma ab deloma porušenih, ostala pa so v Nocoi č x — ^ih ie treba porušiti.* tresa v aL?110 novega po-
boriščih. Baje je ostalo brez strehe od 35 do 40 tisoč ljudi.
V evropskem delu se je porušilo več hotelov, drugi pa so bili hudo poškodovani. Baje je več žrtev tudi med evropskimi turisti.
Takoj ko so ponehali po-
--'•sa	ega in Pomor-
kaz, naj snf dobil° u-Seciai lB -na Prostem-24 števili težko vedeti
pikanja zaradi po_
Vorm p0r°fiUa NeWt errmi tresni sunki, so začeli butati
o°3l° ° 1000 mrtS d^ ob- obal° močni valovl-. kl-so
eltom’vSakp 00 Toda s po-50 izpod Ž -Ure javljajo, da
i0Ve 1brliče^fiVln potegTlili ?Uv«ner lai[ pa ranjence.
ii> da h? je davi iz-.Vs,aj en m«,, potrebno čakati Ia[iko vedeli60’ preden se bo
n bil° oko« V»n ra®unajo, da nL^ajejo ni ranjenih, a ^dvih, Nocnlenib podatkov o aenjej ds 1 J® Prevladovalo J?9!10 števili, st.evH° mrtvih J,avHi, da „ra"iepib. Zvečei n akuacija n. V iutri začela f.P°ldne s? alstva. Pozno ar°ku zapPianieriške čete v >oško acele sporazumno z K?nce v a£° Prevažati ra-Uaceur< noriško oporišče Stari d
^ietl »V®*’. ki je bil k kun r' si°letju, je samo JS delu iaz!alin- V maro-st!?e' Nobeni SO žrtve šte'
60 napok'>ncrRP!>S-?pje ni °'
t dstotkn„ B°lmsnica je do kindustrii°?. Porušena, s. Pri2a(ipt mesta ni bil tie89?10 bekat ln Porušile so br -ribjih k0nere strehe tovar-
:r»«t sp-
i,n,ig,7nSh*t
Aea,*	S'	je prižel
r> se j onaslodnikom v Itla J’ v Aaej'Zvečer vrnil v Voh- ulaj f? lru ie ostal sata reševa,oasan. ki osebno Iti .a stotini0 d®lo. šah2’Vii° na 1arabskih kmetov,
,*h,t okoli^ n,km.etiiah in v hi’ ttn *’ ker srT a’ ie “bežalo vi iS, tako^u0 n°r ostali na
bi !bak pol0' k.0 so čutili pr-
Ker PaPofcm SUnek‘ ki je
6itn“ne vse'16 2aradi Potresa
55* ia ostali med Aga‘
*v.h Mogoče	svetom, je
Pha*« sel. a 2a katastrofo tol Vvest so uri Pozneje.
“ste? ene nSriK6sle štiri na Otol ? pritj osebe, ki jim je hi fjiko D aytomobilom na t».‘ km - J0
*za število žrtev.
v Mogado-
> Ta} Potrešnrno od Agadi'
> po	H	ba
&,!* liudiekrajevnem času, hi i5atografe Pcav ,zaPuščali Jil a sekund - Unek ie tra-ajprejk*’ krajš“ temu Je sle'
“° V«? se	m°enejši.
*9eeh nenje • sbšalo strahot-,>lf Premika”;. 2a"tlja se je ‘Sil toočnn V. 2atem se je
iil
SO
vstresla in po-
C^PopoV^la rušiti* Sle-!*k tueato pokm°lk, dočim je t»deti menkaatl °gromen ob-P» so bTjfega prahu. Pri-;°Psk?lh PodaM?lu mesta.
lL*dst ' mesti je bil ev-NC°tkov nat i .Porušen do Stalna. Evrnn ?•* del Pa P°" «o jen v , PPski del te hil Zadpjih letih'in tu
^kone^opja10^^113 Poslopja.
I’ jih i «o taki1 s° še ostala
ho trehn P°skodovana,
k‘ is as ®dnikba P°,rušiti. Prej
Sej! uPno . u ai Hasan,
ktaje 111 obi.v. koljem Mo-
> v'Je i»ai prizadete
'(ti * Porušit m <<Morali bo-
S Aga>a. PottdK tal in za' batiadlr v potrebno je, da
enne“t letu, do 2.
No . ,2aPrOSRnovi- Vabim
5ave0svsolidprosite	medna_
v« al>k.ta Pom« I • a vse dr‘ ž ?ko “n Se	Maroku.«
tve. Porušen,, V-da 50 Pod i, tv; «,.Nlarokar, lso številne l Prek!1 Pa ^ ali tujci, %PaPo J,Valstv0 ieni:. Danes
ea a,1o ruš« Agadira po-
t9,op“ P?d bari V‘nami ali pa
stav^om.foa. ki ami letalske-
•* ’ ki e °d tie oddaljeno
ke(Vi'iijo V°d>jo ?,esta' Po ce’ k« *Vai o Cele „ 2 mesta, pa
lPa,Zelo°*delo je°°hSiije 'i1111'-t«m°ški ežko v„ Uo sPočet-C >ne.. Vojašk- 80 trije Pt ‘P«in,? u Pokn oddelki
tS i* kasarn pani P«d
^1 i D d0)l ’ nr”” 1
V
ru-
Prav ista *a> ie pripadn® a tudi dve
l/Nos 0vana ! Jsmca bu-Va)J uPork ako da je
^ielip‘Sha^d jk/'
r!	°^iskal
Nr?“Slie?dr?dil
0.0 . - j-	.	.	u im vn.p
je da-Prizadete
biaZevVn jo 3000 voi a k Aga Pri r red,, :vojakov
s*«1	ddPa.,rm.a-
■z mesta
*a‘>Ti’ vda bodo" .. 0»tU; Prebivalstvo
P° zasilnih ta-
tudi povzročili precejšnjo ško do.
Predstavnik radijske postaje v Rabatu je izjavil, da je dobil sporočilo od neke španske ribiške ladje, da je zgubilo življenje okoli 2000 ljudi in da so tri četrtine prebivalstva ranjene. Potresni sunek je imel moč 5.75 in je drugi po moči, kar jih je bilo v zadnjih 50 letih v Severni Afriki. Močnejši je bil 10. septembra 1954 v Orleans-villu, ki je povzročil 1400 mrtvih. Potres v Agadiru je po moči enak potresu, ki je bil leta 1755 v Lizboni in ki je povzročil 40.000 mrtvih. E-picenter potresa je severno od prestolnice v gorovju Atlas.
Agadir šteje 50.000 prebivalcev, od katerih je 12.000 Evropejcev. Razprostira se v dolžini 4 kilometrov ob peščenem , zalivu. Nad mestom pa je arabski del mesta. Odkar je Maroko neodvisen, sestavlja Agadir, ki je bil svoj čas portugalska trdnjava, posebno pokrajino s svojim guvernerjem, ki je zadnji predstavnik kralja ob južni maroški meji, kjer delujejo še skupine osvobodilne vojske, ki hočejo osvoboditi vse maroško ozemlje tujega gospostva.
2Ja sedaj je težko še preceniti obseg katastrofe. Reševalna služba se naglo organizira. Prevozna letala s francoskih oporišč v Maroku, maroška letala in letala z ameriških o-porišč so vsa mobilizirana-Vsakih pet minut odleti iz Casablance letalo proti jugu. Tudi iz Marakeša, Feza in Meknesa pošiljajo redno prevozna letala v Agadir z zdravstvenim osebjem, zdravili, živežem in drugimi potrebščinami. Proti Agadiru pluje francoska pomorska e-skadra iz Sredozemlja ter več španskih vojnih in trgovskih ladij. Italijanska vlada je poslala v Rabat ambulanto s skupino zdravnikov in bolničarjev. Predsednik vlade Se
fonske zveze med Agadirom in ostalim svetom. Poštno poslopje v Agadiru je bilo hudo poškodovano.
Ladje, ki so bile v pristanišču v Agadiru v trenutku potresa, niso bile poškodovane. Zdi se, da so ogromni valovi, ki so začeli kmalu po potresu butati ob obalo, povzročili malo škode.
40 kilometrov jugovzhodno od Marakeša so začeli tehniki pregledovati jez na reki Ued N’Fis, da vidijo, ali je bil zaradi potresa poškodovan. Jez omogoča namakanje plodne ravnine južno od Marakeša.
Katastrofa v Agadiru je napravila zelo mučen vtis tudi v Franciji. To je namreč edini maroški kraj, kjer imajo Francozi še svoje letalsko o-porišče. Prav radio tega oporišča je v začetku vzdrževal
zvezo z ostalim svetom.
V zadnjih 10 letih se je mesto zelo razvilo. Med 12.000 Evropejci je mnogo Francozov. Francoski poslanik v Rabatu Parodi je prišel danes z letalom v Agadir, da koordinira francosko sodelovanje pri organiziranju pomoči. Tudi vse francosko brodovje na Atlantiku je dobilo ukaz, naj takoj odpluje na kraj nesreče. V omenjenem oporišču je zaposlenih okoli 1300 civilistov in vojakov. Tu je okoli 50 vojaških letal, ki so dobila ukaz, da sodelujejo pri organiziranju pomoči. V tem o-porišču so namestili okoli 1500 ranjencev.
Potresne sunke so zabeležile številne potresne postaje v številnih mestih. Severna A-frika je pogostoma pozorišče potresov. 21. februarja letos
je potres v Meluzi v Vzhodni Alžiriji, približno tisoč kilometrov od Agadira, povzročil smrt 47 ljudi, okoli 100 pa je bilo ranjenih. 6. novembra lanskega leta je bil tudi potres v Alžiriji in 500 ljudi je ostalo brez strehe.
Najhujši potres na tem področju v zadnjih letih je bi) potres, ki je uničil mesto Or-leansville. Tedaj je bilo 1400 mrtvih. Mesto, ki šteje nad 30.000 prebivalcev, je bilo hudo poškodovano.
Potres v Lizboni leta 1755, kateremu se primerja potres v Agadiru, je terjal 40.000 žrtev.
Na bližnjih področjih, vedno pa v Sredozemlju, je potres, ki je bil leta 1904 v Kalabriji, terjal 30.000 človeških žrtev. Strahoviti potres, ki je
bil leta 1908 v Messini, pa je terjal nad 75.000 človeških žrtev.
V Grčiji je leta 1953 cela vrsta potresov terjala nad tisoč človeških žrtev, 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Istega leta je bilo v Turčiji zaradi potresa 1000 mrtvih in 200o ranjenih.
V Kurdistanu v Iranu je 15. decembra 1957 močan potres terjal 2000 človeških žrtev, 50.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Leta 1958 je bilo na istem področju 200 mrtvih in tisoč ranjenih.
V ostalem svetu so bili najbližji večji potresi 15. januarja 1960 v Peruju s 56 mrtvimi in 200 ranjenimi. 26. avgu-st£ 1959 je bilo v Mehiki 200 mrtvih, 23. septembra 1958 pa v Etiopiji 30 mrtvih.
Mac Millan obišče 12. t. tik pred uradnim obiskom
m. Pariz Hrušševa
Z de Caullom bo Mac Millan verjetno govoril tudi o nemških vojaških oporiščih v tujini
LONDON, 1. — Danes so uradno javili, da bo Mac Millan obiskal v soboto 12. marca Pariz. Skupno s svojo ženo bo Mac Millan gost generala de Gaulla v gradu Ramboillet popoldne 12. marca in v nedeljo 13. marca.
V odsotnosti kakršnega koli ministra ali svetovalca bosta imela Mac Millan in de Gaul-le dolg razgovor v zvezi s številnimi vprašanji pred obiskom Hruščeva v Franciji.
Politični opazovalci so mnenja, da se je pokazalo, da bi bilo morebitno podaljšanje bivanja predsednika de Gaulla v Londonu, ko bo aprila prišel na obisk, ker mora de Gaulle sredi aprila odpotovati v Severno Ameriko. Zaradi tega je de Gaulle povabii Mac Milla-na na razgovore v Pariz.
V Bonnu je uradni predstavnik v zvezi z de Gaullovim vabilom Mac Millanu izjavil, da «zvezna vlada z zadovoljstvom pozdravlja posvetovanja med zavezniki in je mnenja, da ta posvetovanja omogoja-jo pozitivne rezultate na prihodnji konferenci najvišjih«.
V krogih blizu Adenauerja
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
Po ostavki predsednika senata sen. Merzagore sredi vladne krize
Napaka	Merzagore:	Kriza
Gronchi bo danes zakljposvetovanja
Razen Nennija bo sprejel še Einaudija, Leone ja in Merzagoro, ki se je posvetovanju upiral, češ da je njegova ostavka nepreklicna - Jutri se začne v Bologni kongres republikancev, danes pa zasedanje CK KPI
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Sedanja vladna kriza bo verjetno daljša kot se je predvidevalo, ker je postala še bolj zapletena zaradi ostavke predsednika senata C. Merzagore. Čeprav mora senat ostavko sprejeti, da bi postala veljavna, se je kljub temu danes mnogo govorilo, da Merzagora smatra svoj odstop za nepreklicen in da je zaradi tega sporočil Gronchiju, da ne
vSlLiZ,J^ bo predlagala” O ostavk, bo
bo prišel na posvetovanje v Kvirinal. Bilo je potrebno šele dolgo prepričevanje, da je mogla poldržavna tiskovna agencija končno sporočiti, da bo Merzagora jutri na Kvirinalu sprejet tako kot je bilo že prej predvideno ne glede na njegovo ostavko.
Govorilo se je tudi precej, da bi predsedstvo senata sklicalo izredno zasedanje, na katerem naj bi razpravljalo o ostavki. Toda zdi se, da nobena senatna skupina ni takega mnenja. Komunistična skupina je celo uradno sporočila, da je na svojem današnjem sestanku sklenila, da ta-izrednega sklicanja ne
takoj odpluje vojna ladja v Civitavecchio, kjer bo naložila živež, zdravila, oblačila in druge potrebščine, ki jih bo odpeljala v Agadir. Davi so začele prihajati v Agadir prve reševalne skupine z vsemi najnujnejšimi potrebščinami iz vseh glavnih mest Maroka. Skupina inženirjev in tehnikov je odpotovala iz Marakeša, Rabata in Casablance, da nemudoma vzpostavi tele-
torej senat razpravljal na prvi svoji redni seji, ki bo verjetno takoj po sestavi nove vlade.
Nad vse značilni pa so komentarji odstopa predsednika senata. Socialistični mAvantin piše, da «je kriza že preveč zapletena da bi se čutila potreba nadaljnjih jalovih komplikacij«. V tej krizi prihajajo na vrsto vsa glavne napake
političnega življenja, pri čemer igrajo napredne in nazadnjaške sile eno izmed najbolj važnih tekem v povojnem političnem živeljenju države.
List hkrati ponavlja očitke Merzagori tako glede njegovega govora, kakor glede ostavke same: čes, da ne zadostujejo splošne obtožbe, kajti vsaka afera in vsaka korupcija ima svoje točno ime.
nUnita» pa pise, da je tudi Merzagorova ostavka proizvod nadvse hude in splošne krize, ki je kriza klerikalnega režima. «Toda kako se more sploh upati na rešitev krize takega obsega, če se ne najde izhoda iz sedanjega režima, ki je resnični obtoženec in pravi vzrok bolezni?«
Nadvse značilno pa je, da fašistični tisk ponovno zelo močno poudarja Merzagovore besede, da «se tako ne more naprej«, pri čemer seveda skoraj odkrito predlgga, da je potrebna obnova fašistične diktature, ker da je demokratični sistem kot tak že preživel.
Vse to je dokaz, da je Merzagora storil napako s tem, da je posploševal razkrinko-
 .■■■■■■■•■■■■■■■■■■■n.....................................      n
Nehru, Hruščev in U Nu na razgovoru v Kalkuti
Mogoče bo še pred majsko vrhunsko konferenco afro azijska konferenca ■ Hruščev je zlasti poudarjal potrebo razorožitve
KALKUTA, 1. — Po tvojem dbisku v Indoneziji je danes prispel v Kalkuto sovjetski ministrski predsednik Hruščev. Na letališču ga je sprejel indijski ministrski predsednik Nehru ki je prispel semkaj ko. maj pol ure pred svojim gostom. nato gospa Nehru, guvernerka Zahodne Bengalije ter ministrski predsednik te države M C Roy, ki mu je predstavil člane svoje vlade. Hruščev in Nehru sta se odpeljala v guvernersko palačo, kjer sta takoj pričela razgovore.
Na prvem sprejemu, ki mu ga je priredila občina Kalkuta, je Hruščev dejal med drugim, da je SZ z vojaškega stališča najmočnejša sila na svetu, da pa noče uporabljati moči orožja v diplomaciji in politiki. Nato je rekel, da so glede nekaterih vprašanj razlike v stališčih Indije in SZ, vendar so med obema državama prijateljski odnosi, ker se osnova zunanje politike obeh držav naslanja na velika načela miroljubnega sožitja.
Na popoldanskem sprejemu, ki ga je priredilo sovjetsko kulturno društvo v Kalkuti, je Hruščev dejal, da bo zgodovina presodila, ali je boljši kapitalistični ali komunistični sistem. »Nekateri mi očitajo, da
■delam propagando in da hočem «plasirati» komunizem. Kajpak bi bila zares sensacio-nalna stvar, če bi »plasiral« kapitalizem. Jaz izražam samo neko mnenje, ne da bi ga hotel vsiljevati.« Dejal je še. da so možnosti za mir na svetu sedaj boljše, kot so bile pred dvema letoma.
V govoru, ki ga je imel pred 15.000 osebami na stadionu med sprejemom, ki ga je Hn*" ščevu na čast priredila občina Kalkuta, je Hruščev prebral prvi in zadnji odstavek svojega govora v ruščini, ostalo pa je prepustil tolmaču, 4a je prebral v domačem jeziku. Poudarjal je zlasti potrebo razoro. žitve ter podčrtal, da je bila SZ prva, ki je začela konkretne korake na poti razorožitve. Pozneje sta Hruščev in Nehru govorila 45 minut sama; navzoča sta biia le še tolmača.
Danes pa je prispel v Kalkuto na 12-dnevni zasebni obisk tudi bodoči burmanski ministrski predsednik U Nu. Ko so ga vprašali, kaj misli glede morebitne afro-azijske konference, je dejal, da ne more reči ničesar, dokler se ne bo pogovoril s predstavniki prizadetih držav in dokler se ne sestane z Nehrujem in Hru-ščevom.
Politični opazovalci so mnenja, da bo navzočnost U Nuja
na večerji pri Hruščevu in Nehruju dala možnost razgovora o sklicanju sestanka vladnih predsednikov afro-azijskih držav ali o sklicanju afro-azijske konference še pred majsko vrhunsko konferenco.
Pred pogajanji med ZDA in Kubo
VVASHINGTON, 1. — Ameriška vlada je poslala vladi Kube noto, v kateri izraža svojo pripravljenost na razgovore za poravnavo sporov med obema državama. Vendar pa se v noti poudarja, da mora vlada ZDA imeti proste roke glede vseh ukrepov, ki so po njenem mnenju potrebni in hkrati v skladu z narodnimi obveznostmi za obrambo svojih koristi in koristi ameriškega prebivalstva.
Ameriška nota je odgovor na kubansko noto, s katero so bila predložena pogajanja in izražena želja, da ZDA ne bodo storile nobenega enostranskega koraka, doklej- se pogajanja ne bodo začela, s čimer je vlada Fidel Castra
namignila na možnost zmanj-. šanja uvoza kubanskega slad- natne skupine
korja v ZDA,
vanje obsodbe, kar lahko služi za špekulativno izkoriščanje tistim, ki nasprotujejo demokratični politični ureditvi države. Prav zaradi tega milanski »Corriere della . Sera« Merzagorovo ostavko odobrava in njegovo ravnanje brani. Giancarlo Pajetta, član tajništva KP, je v Milanu izjavil, da ostavka dokazuje, kako globoka je kriza v vodilnih krogih okrog KD. «To pomeni, da je nemogoče najti rešitev te politične krize brez izrecnega priznanja, da je nastal nov položaj v državi in da je treba zaradi tega prenehati s politiko diskriminacij in omogočiti, da pride v parlamentu do izraza nova večina, ki se ustvarja v vsej državi.«
Na Kvirinalu je Gronchi sprejel danes predsednika obeh parlamentarnih skupin MSI, ki sta izjavila, da obstaja celo nevarnost razpustitve parlamenta in novih volitev, če se kriza ne bo »razumno« rešila. Načelnik liberalne poslanske skupine, stari poslanec De Caro, ki je ostal pri Gronchiju 40 minut, pa ni hotel dati novinarjem po razgovoru nobene izjave. Končno je vendarle dejal: ((Kriza se ne bo lahko rešila. To bo zelo dolga kriza.«
Ponovno je bil sprejet danes Saragat, in sicer kot načelnik poslanske skupine PSDI. Ko je odhajal, je ponovil staro socialdemokratsko zahtevo, naj se sestavi vlada levega centra. Ko so ga novinarji vprašali, ali je bilo postavljeno vprašanje v naprej določene parlamentarne večine za tako vlado KD-PRI-PSDI, je Saragat odgovoril, da ««i želel dajati drugih izjav.« Pri tem je potrebno omeniti njegovo včerajšnjo izjavo da nima smisla zavračati ponudbe socialistov, da, se bodo vzdržali glasovanja brez pogojev razen, da mora vsebovati vladni program u-resničenje deželnih avtonomij, nacionalizacijo jedrske energije in šolsko reformo. Le v tem primeru bi tristanska vlada levega centra lahko živela, ker vse tri stranke ne razpolagajo z absolutno večino glasov v poslanski zbornici, ki šteje 596 poslancev, od katerih ima KD 273. PRI 5 in PSDI 18, t. j. skupno 396 glasov, kar je 3 manj od absolutne večine. Socialisti pa bi razpolagali z 88 glasovi, s katerimi bi se glasovanja vzdržali in vladi levega centra omogočili življenje.
S tem v zvezi je značilna izjava načelnika socialistične senatne skupine sen. Barbare-schija, ki je bil pri Gronchiju danes zadnji sprejet: «Vsi veste, <Ja smo sklenili podpirati ustanovitev levičarske vlade ali pa vlade levega centra, ki bi se obvezala spoštovati in izvajati ustavo zlasti glede dežel, nacionalizacije energetskih virov in glede okrepitve državnih šol. Predsedniku republike sem omenil tudi pogoje v zvezi z našo socialno zakonodajo, z reformo socialnega skrbstva, kar je zame ki sem delavec, velike važnosti za usmeritev vse politike v državi. Mi, Ge-novčani, mislimo tudi, da mora imeti vsaka nova ladja dobro konstrukcijo, da bi mogla dobro pluti.«
Jutri bo Gronchi najprej sprejel Nennija, v svojstvu predsednika poslanske socialistične skupine, sledil bo Pa-ratore kot načelnik mešane se-poslanec Ma-
1 crelli kot predsednik mešane
poslanske skupine, popoldne pa predsednik poslanske zbornice Leone, predsednik senata Merzagora in kot zadnji, stari senator Einaudi v svojstvu bivšega predsednika republike.
Jutri se začne tudi zasedanje centralnega komiteja KPI, ki bo trajalo tri dni. Poročal bo Enrico Berlinguer o ((krepitvi partije v sedanjem položaju«, sledila bodo poročila Alinovija, Cossutte ter Roasia o ((izkustvih in ciljih borbe v tovarnah.« Končno bo na dnevnem redu izpopolnitev tajništva KPI, ki ga sedaj sestavljajo: Togliatti, Longo, Amendola, In-grao. Pajetta in Barontini.
Tudi kongres republikanske stranke se bo začel jutri v Bo. logni. Splošno mnenje je, da bo Gronchi čakal na izid tega kongresa, ki bo pokazal, katera struja bo prevladala: dosedanja manjšinska Pacciardi-jeva, ki bi bila pripravljena vstopiti v štiristransko vlado, tako imenovanega demokratičnega centra, v smislu predloga vodstva KD, ali pa dosedanja večinska struja Realeja in La Malfe, ki obnovi centrizma nasprotuje ter zagovarja v skladu s Saragatom nujnost se. stave vlade levega centra.
A. P.
Melonovi odvetniki priziv
FROSINONE, 1. — Včeraj je bil Ignazio Melone, znani rimski stražnik, ki je svoj čas dal globo rimskemu kvestorju Marzanu zaradi nekega cestnega prekrika, obsojen zaradi zavajanja deklet in sodelovanja pri organizirani prostitu ciji na leto in 7 mesecev zapora ter na zr.atno denarno globo. Danes pa sta njegova odvetnika obenem z odvetnikom nekega drugega obsojenca vložila priziv.
Poveljstvo rimskih mestnih stražnikov pa je Ignazia Melone javilo državnemu tožilstvu, da se je izdajal za drugo osebo. Ko je 1. 1959 februarja meseca spoznal v nekem predmestnem plesišču neko sobarico, se ji je predstavil z napačnim imenom. Povedal je tudi, da je samec, čeprav je poročen in ima o-troka. Obljubil ji je tudi, da se bo z njo poročil in prihajal je že tudi v hišo k nekim njenim stricem. Ko je poleti ob znanem dogodku s kvestor-jem sobarica izvedela, kdo pravzaprav je njen »zaročenec«, je že hotela po nasvetu poveljstva stražnikov svojega «zaročenca» tožiti, toda potem je to misel opustila.  «»-----------------
Velik sputnik
za ugotovitev
Einsteinove teorije
BUDIMPEŠTA, 1. — Sovjet, ski znanstvenik Dobronravov je dopisniku madžarskega lista «Nepszava» izjavil, da bi ogro. men sputnik. ki bi krožil z izredno hitrostjo, lahko opremili s posebno molekularno uro, ki bi lahko ugotovila točnost Einsteinove teorije.
Dobronravov je dalje izjavil, da, če bi ura registrirala po enem letu stotinko sekunde zakasnitve, bi bila točnost Einsteinove teorije dokazana. Sputnik bi im^l poseben sistem
za usmerjanje, tako da bi lahko s tem določili njegov položaj v vesolju v odnosu z Zemljo ali s Soncem. Tak sistem samovodenja bi omogočil ugotovitve, ki so bile do sedaj nemogoče, in tudi prenos znanstvenih inštrumentov na Mars in Venero.
 «»-------
Turizem v LRS
LJUBLJANA, 1. — Ljudska skupščina Slovenije je danes končala z razpravo o razvoju turizma in gostinstva v Sloveniji. V razpravi je bilo med drugim ugotovljeno, da se maloobmejni promet na jugoslovansko-italijanski meji stalno veča. Lani je bilo na področju goriškega okraja o-koli 500.000 mejnih prehodov, medtem ko je število prehodov z motornimi vozili doseglo 120.000. V razpravo je posegel tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Krai-gher,_ ki je poudaril, da republiški izvršni svet smatra, aa je na področju turizma potrebno izvajati dolgoročno politiko in vlagati vedno večja sredstva za razvoj te važne gospodarske panoge. V zvezi s tem je Kraigher posebno opozoril na vlogo komun v razvoju turizma.
 «»-------
TUNIS, 1. — Francoski poslanik v Tunisu je izročil včeraj državnemu tajniku v predsedstvu republike francosko noto o Bizertl.
ugotavljajo, da je bil Mac Millan povabljen v Pariz prav dva ali tri dni pred prihodom Hruščeva. Pri tem poudarjajo, da tesno prijateljstvo med Francijo in Nemčijo jamči Zahodni Nemčiji, da francosko-britanski razgovori v Parizu, ki bodo prav v dneh, ko se bo Adenauer sestal v Washingtonu z Eisen-howerjem, in državnim tajnikom Herterjem, ne bodo mogli spremeniti stališča de Gaulla, kar se tiče Berlina in Nemčije.
V Bonnu upajo tudi, da bo Francija po preizkušanju svoje atomske bombe imela večjo besedo na ženevskih razgovorih o prekinitvi jedrskih poizkusov in prav tako na razgovorih o razorožitvi na splošno.
V Bonnu so mnenja, da bosta Mac Millan in de Gaulle govorila tudi o spojitvi oboroženih sil NiATO in o oporiščih za nemško vojsko v tujini.
Kakor poročajo v poučenih krogih v Londonu, bo britan ski minister za obrambo Wat-kinson v kratkem odšel v ZDA, kjer se bc pogajal za nakup novih vrst ameriških raketnih izstrelkov, ki jih bodo uporabljali na angleških letalih in podmornicah.
 «»------
Eiscnhowor za pogostejše
stike med državami
ameriškega kontinenta
SANTIAGO, 1. — Med krat kim nagovorom na banketu, ki ga je Eisenhowerju na čast priredil predsednik čilske republike, je predsednik ZDA poudaril, da je prišel na obisk v Latinsko Ameriko, da bi se z voditelji Latinske Amerike pogovoril o sedanjih vprašanjih.
Glede govoric, ki so se razširile, da je namreč predsednik Eisenhower skrajno utrujen, je glasnik Bele hiše James Ha-gerty izjavil, da je predsednik pri dobrem zdravju. Dejal je, da se je o zadevi pogovarjal z osebnim zdravnikom predsednika; zdravnik mu je zagotovil, da je predsednik v zelo dobri fizični kondiciji ter dobrega zdravja.
Čilski predsednik Alesandri je imel tiskovno konferenco. Dejal je. da je predlagal sklicanje posebne konference o razorožitvi Latinske Amerike. Po besedah Alesandrija, je baje Eisenhower odobril to zamisel. Nadalje je Alesandri dejal, da se z Eisenhovverjem nista pogovarjala o Kubi. Alesandri podpira Kubičkove izjave o okrepitvi gospodarskega položaja kontinenta. Predsednik Eisenhovver pa je danes med drugim poudaril potrebo po pogostejših stikih med državami ameriškega kontinenta.
V govoru, ki ga je danes do 'oldne imel pred čilskim kongresom, je Eisenhovver dejal, da bi ZDA pomagale vsaki ameriški republiki, ki bi postala žrtev napada.
 *»------
Letalski hodnik
WASHINGTON, 1. — Predstavnik državnega departmaja je danes ponovil, da bodo zahodna letala letela po letalskem hodniku, ki veže Zahod-
JiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimimtiiiMHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiii
Novi primeri diskriminacij e proti koroškim Slovencem
DUNAJ, 1. — Slovenski tisk na Koroškem z i.ezadovolj-stvom poroča o protislovenskih izbruhih nacionalističnih in nacističnih elementov. Po pisanju lista «Naš tednik-Kro-nika» so nacistični elementi v predvolilni kampa ii sprožili novo hajko proti slovenskemu prebivalstvu. * Slovenski vestnik« pa s svoje strani javlja o novih primerih diskriminacije koroških Slovencev na poštah, sodiščih in drugih ustanovah, kjer odbijajo sprejem v slovenščini pisanih dokumentov in germanizirajo slovenska imena Če oblasti ne morejo na področju, kjer živi slovensko prebivalstvo, postaviti Avstrijcev, ki bi spoštovali določila o enakopravnosti Slovencev, piše »Slovenski vestnik«, nai jih zamenjujejo s Slovenci, ki bodo opravljali delo na osnovi zakona in v zadovoljstvo Prebivalstva.
 «»-------
V FLRJ so našli
ogromne rezerve
surove nafte
BEOGRAD, 1. — Jugoslavija bo prihodnje leto proizvedla 1.100.000 ton surove nafte in s tem popolnoma pokrila domačo pdtrebo. S tem bo tudi odpadla potreba uvoza. Predvideva se, da bo letos dosegla proizvodnja 900.000 ton,
kolikor je bilo v načrtu za prihodnje leto. Pred kratkem so odkrili ogromne rezerve nafte pri Stružcu na Hrvaškem. Pospešena raziskovanja so o-mogočila, da se le proizvodnja povečala za skoro trikrat. Zato se predvideva, da bo Jugoslavija že leta 1965 proizvedla 2 milijona ton nafte.
Tito je odlikoval sovjetske učenjake
MOSKVA, 1. — Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi, Lazar Mojsov, je izročil 24. sovjetskim učenjakom odlikovanja, ki jih je dodelil predsednik Tito za njihovo sodelovanje pri izgradnji jedrskega reaktorja v Vinči. Pri izročitvi odlikovanj se je Mojsov zahvalil sovjetskim ustanovam in znanstvenim organizacijam za sodelovanje pri izgradnji reaktorja ter hkrati tudi sovjetski vladi, ki je to sodelovanje o-mogočila.
«To sodelovanje je primer ki kaže, da se lahko uspešno premagajo ovire tudi na vseh ostalih področjih meddržavnih odnosov«, je poudaril Mojsov. V imenu odlikovanih se je zahvalil akademik Pališanov, ki je izrazil upanje, da je izgradnja reaktorja trdna osno-va za_ razvoj sodelovanja na podiočju jedrske znanosti tehnike med FLRJ ir, SZ.
no Nemčijo z Berlinom, v#* o,d 3000 metrov.
Na vprašanje, ali bodo zahodne države prej obvestile sovjetske oblasti o tem svojem namenu, je predstavnik izj«* vil, da vprašanja ne misli kn« mentirati.
V Londonu pa niso hoteli v zunanjem ministrstvu niti potrditi niti zanikati teh informacij.
V pooblaščenih krogih izjav-ljajo samo, da ustvarja napredovanje v letalstvu, zlasti kar se tiče hitrosti letal, novo teh. nično vprašanje, »o katerem se bodo tri zahodne države pos svetovale«.
V Londonu bojkot proti blagu iz Južne Afrike
LONDON, 1. — Nasprotniki politike rasne diskriminacije, ki jo izvaja vlada Južne Afrike, so proglasili enomesečni bojkot vseh potrošnih dobrin, ki prihajajo v Veliko Britanijo iz Južne Afrike. Bojkot podpira britanska laburistična stranka.
Velika Britanija uvaža vsako leto za okrog 100 milijonov funtov šterlingov blaga iz Južne Afrike. Bojkotiranje se nanaša na potrošne dobrine r znesku okrog 30 milijonov šterlingov. Južnoafriška unija pa uvaža iz Velike Britanije potrošnega blaga za okrog 150.000 milijonov letno.
 «»-------
Achcsonov predlog za pomiritev
HAMBURG, 1. — Bivši ameriški zunanji minister Dean Acheson je objavil v nemški reviji «Der Štern« članek, v katerem predlaga naj ZSSR in zahodne države sklenejo »sporazum o umiku atomskega orožja onkraj Urala in onkraj Atlantskega oceana.
Acheson predlaga tudi. naj bi med Uralom in Atlantskim oceanom države zadržale samo navadno orožje, ki bi zadostovalo za obrambo ne pa za napad. Acheson pravi dalje, da Sovjetski zvezi narekuje vsa ruska zgodovina, da mora zaradi obrambe prevladovati v Vzhodni Evropi. Zato pa ogroža Zahodno Evropo stalno 175 sovjetskih divizij. Sporazum pa naj bi upoštes al koristi teh.
Končno predlaga Acheson de Gaullu, naj vztraja pri svojem stališču, da zahodno popuščanje ne bi ustvarilo podlage za trdno in razumno pomiritev. Za Nemce pa pravi, da iskreno želijo doseči svoje zedinjenje, toda dobro se zavedajo, da jim to lahko omogoči samo Sovjetska zveza.
Britanski protest v 'Pekingu
LONDON. 1. — Velika Britanija je uradno protestirala v Pekingu, ker so kitajski vojaki baje nedavno prekršili o-zemlje Hong Konga. Foreign Office javlja, da je 22. februar, ja prišla na ozemlje Hong Konga skupina kitajskih vojakov in da je ugrabila 25 kitajskih civilistov iz skupine 27 Kitajcev, ki so pribežali na britansko ozemlje.
Poročilo pravi dalje, da se je incident dogodil na neoblju. denem področju in da so do-godek videli samo nekateri ribiči.
Kitajska vlada je takoj zavrnila britansko noto s poudarkom, da v Pekingu niso dobili nobenega poročila o incidentu.
Poskusne eksplozije pod zemljo
LONDON, 1. — V nekem rudniku zahodne Azije so izvedli drugo umetno podzemeljsko eksplozijo, da bi zbrali podatke o ugotavljanju a-tomskih podzemeljskih eksplozij. Za eksplozijo so uporabili 450 kg trilola in postaja za registriranje, ki je tri km oddaljena od rudhika, ni mogla ugotoviti eksplozije. Pri prihodnjih poskusih bodo uporabili največ 5 ton trito-la za vsako eksplozijo.
BEOGRAD, i. — Prostovoljne brigade jugoslovanske mladine so danes v južni Srbiji in Makedoniji pričele z izgradnjo 604 km avtostrade »Bratstva in enotnosti«, ki bo v skupni dolžini 1470 km povezovala najsevernejšo in najjužnejšo točko Jugoslavije. Doslej jo mladina Jugoslaviie zgradila 629 km avtostrade. Predvideva se, da bo avtostrada popolnoma končana leta 1963.
BEOGRAD, 1. — Danes jo odpotovala iz Beograda v Ato. ne parlamentarna delegacija Mehike, ki je bila tri dni goa*
zvezne skuoščine Jugoslavijo.
Včeraj so gostie obiskali to-varno traktorjev in kmetij« skih strojev v Zemunu,
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
2. marca
Temperatura včeraj
Včerajšnja najviija temperatura je bila 7.2 stopinje ob 13. uri, najnižja 5 stopinj ob 3.30; vlage je bilo 98 odstotkov.
Goriško-beneški dnevnik
Danes, SREDA, 2. marca
Pepelnica	^
Sonce vzide ob 6.43 in zatone, . 17.52 Dolžina dneva 11.09 1>“ vzide ob 9.06 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 3. marca
Milena	—
VI. pokrajinski kongres goričkih kovinarjev
Bergomas: obljube na papirju naj se spremenijo v stvarnost
Izvolili so delegacijo, ki bo goriške kovinarje predstavljala na vsedržavnem kongresu v Bresci
27. in 28. februarja se je v (jtvoram hotela Roma vršil VI pokrajinski kongres RIOM. Tov. Bressan je pozdravil vse prisotne in napovedal razpust sedanjega vodstva. Sledile so volitve; izvolili so 23 novih odbornikov in 4 predstavnike za vsedržavni kongres PIOM, ki bo v Bresci od 8. do 13. marca. Goriško federacijo FIOM bodo zastopali naslednji metalurgi; poslanec Franco Raffaele Sergio Parenzan, pokrajinski tajnik FIOM, Car-lo Cernic in Bortolo Ragazzi. Po vsej verjetnosti bodo tem itirim delegatom priključili še enega predstavnika metalurgov Iz Gorice.
Nato je sledilo poročilo Ser-gia Parenzana o delovanju organizacije v prejšnjem letu. Rekel je, da je imela sindikalna organizacija v preteklem letu velike uspehe, do katerih je prišlo kljub temu, da so nekatere sindikalne organizacije bojkotirale delovanje FIOM. V preteklem letu so preprečili, da bi. vodstvo tovarne SAFOG odslovilo 138 delavcev, v GRDA so dosegli razen plač v ladjedelnici An-saldo iz Genove; uspeli so zainteresirati lokalne oblasti in politične organizacije, da so se priključile boju za modernizacijo tržiške ladjedelnice. Po drugi strani pa so zaprli oddelka OMFA, doslej so suspendirali 2500 delavcev, nerešeno je ostalo vprašanje vajencev itd. Žalostno je dejstvo, da FIOM v Tržiču ni pridobila novih članov, iz ladjedelnice, medtem ko je v livarni SAFOG v Gorici veliko boljše, saj je večina delavcev v SAFOG vpisanih v FIOM. Tajnik Parenzan je dalje omenil, da je komaj 35 odst. članov plačuje redno članarino, in da to zelo negativno vpliva na finančno stran sindikata ter zmanjšuje njegovo borbeno silo. Poudaril je, da so vsa vprašanje, ki se tičejo delavstva, morajo gledati ne z deželnega ampak vsedržavnega vidika. Zato je potrebna enotnost, ki edino lahko zagotovi uspeh.
Sledilo je krajše poročilo tov. Semillia, predstavnika FIOM iz Trsta, ki je rekel, da je Trst v enakem položaju kot Tržič, čeprav nimajo tolikšnega števila nezaposlenih. Medtem ko se v Tržiču položaj polagoma zboljšuje, se v Trstu slabša. Tržič je dosegel modernizacijo ladjedelnice, v Trstu pa se za modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka še treba boriti, da bo lahko konkurenčna. Nič boljši ni položaj v livarni ILVA, iz katere bo moralo oditi precej delavcev. Potrebna je večja koordinacija med Trstom in Tržičem, ker je ekonomska bodočnost Goriške in Trsta tesno povezana z napredkom teh industrij. Omenil je tudi, da se je proizvodnja povečala za 37 odst., medtem ko so plače o-stale vedno na isti višini.
Nato je nastala kratka diskusija, v kateri je bilo posebno poudarjeno, da aktivistom in članom manjka politična in sindikalna vzgoja. Zato so sklenili, da bodo organizirali sindikalni tečaj, ker to bo posebno vplivalo na pridobitev novih aktivnih članov. Vsi so zahtevali, da se doseže enotnost v sindikalni organizaciji, kar bo koristilo delavstvu samemu.
Riccobon iz Rima je pouda-
PRIMORSKI DNEVNIK
ril, da nosita krivdo za neenotnost med delavci CISL in UIL, ker nista pristali na e-notno delavsko pogodbo za delodajalci in da je treba doseči večjo povezanost med zaposlenimi in nezaposlenimi delavci. Pokrajinski tajnik CGIL Bergomas je omenil, da so delavci dosegli marsikaj samo na papirju in da se je treba boriti z vso vnemo, da obljube postanejo dejanja. Povedal je tudi, da enotnosti ne bomo nikoli dosegli z raznimi referendumi in s sličnimi stvarmi, temveč v medsebojnem spoznavanju v borbi. Kot zadnji je imel besedo Gugliel-mini iz Rima. Na kratko je orisal sedanji politični položaj Italije, uspehe in neuspehe IRI in BNI in njihovo bodočnost. Poudaril je, da ima Italija zelo zastarelo brodovje in da bi njena politika morala težiti za tem. da se vse na novo zgradi, s tem bi bilo Tešeno mnogo problemov. Toda, na žalost, ni tako in tudi v bodoče se bo le malo spremenilo. Povedal je, da so mar-
sikateri problemi še ne rešeni in da jih čaka še mnogoletna borba, Ker je bila precej pozna ura. odbor ni mogel izdati zaključnega poročila o kongresu, ki bo verjetno izdano v četrtek.
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI
vabi
v nedeljo 13. marca na
PISAN SPORED PESMI IN PLESOV
ki bo v dvorani pri Zlatem pajku z začetkom ob 16. uri.
Z 41 nastopajočimi se bo prestavila folklorna skupina
TINE ROŽANC iz Ljubljane, ki je za
gostovanje v Gorici pripravila pester spored pesmi in plesov ju. goslovanskih narodov.
GORIŠKE ŽENE bodo letos svečano proslavile 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA ZENA
PROSLAVA 8. MARCA
bo v PROSVETNI DVORANI v nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne
Na sporedu so poleg priložnostnega govora recitacije, nastop pevskih zborov Doberdob - Vrh; gostovali pa bodo poleg članice SG iz Trsta Mire Sardočeve tudi veseli fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo vabljeni.
Nogometno prvenstvo juniorjev
Tudi v povratni tekmi Sovodnje premagale Zagraj
Uspela pustna plesa v prosvetni dvorani
Tudi pri povratnem srečanju proti Sagrado je Sovo-denjska ekipa zmagala. Belo-modri so dobro igrali, posebno še, ker so se vrnili v ekipo stari igralci, delovala je povezava med obrambo in napadom, tako da ni bilo praznote na sredini igrišča.
Ze v 15, minuti so Sovodenj-ci prešli v vodstvo z Ansel-mijem. Nato so domačini napadali in v 30. minuti izenačili. Toda ni preteklo pet minut, ko so spet belo-modri prešli v vodstvo z Visintinom
Ogromna množica ljudstva na pustovanju v Tržiču
Gorica, kakršna je, brez sleherne pustne tradicije, je vče. raj opoldne in popoldne pokazala vse, kar premore s tega področja. Ni bilo kdo ve kaj; nekaj masker, povečini otrok, ki so se oblekli v živo-pisane obleke in se v skupinah sprehajale po Korzu. Nekoliko živahneje je bilo o-poldne, ko so dijaki prišli iz šol. Privoščili so si svoje kolege ženskega spola in jih posipali s smukcem, najpriljub-nejšim orožjem, ki se ga nežni spol niti ni kdo ve kako bal.
Ko je okoli 16. ure pričelo pršiti izpod sivega neba, je bilo veselja kmalu konec. Ma-škere so se poskrile v veze in pod oboke, kjer pa je vlaga kaj hitro prišla do živega njihovi dobri volji, da bi zabavali sebe in meščane.
Povsem drugačno vzdušje je bilo popoldne v Tržiču. Na desettisoče ljudi je napolnilo Trg Republike in glavne ulice, po katerih se je premikal dolg sprevod alegoričnih voz. Pred tržiškim županstvom je bil oder, kjer je razsodišče o-
UREDNI8TVO
TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-038
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. ~ Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA k. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun:	Založništvo tržaSkega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri KomunalrU banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
V Gorici je dež preprečil, da bi častilci Kurenta prišli na svoj račun
cenjevalo nastop vsake skupine.
Zelo velik uspeh je imel voz «Essa carneval«, ki je predstavljal nekako parodijo na razmere v ladjedelnici.
Pripravili so ga prebivalci iz Turjaka, ki so si za svoje nadvse posrečeno zamisel, ki so jo uresničili, upravičeno
Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednje, šolcev, Rod Modrega vala, športno združenje Bor, ASK Simon Gregorčič in Klub beneških študentov prirejajo
Drugi mladinski izlet
ki bo v nedeljo 13. marca v KOPER
Program:	dopoldne ogled
tovarne motornih koles Tomos, nato športna srečanja in kulturni program. # Odhod iz Gorice, Trsta in vasi v nedeljo zjutraj s posebnimi avtobusi, zvečer povratek. * Vpisovanje pr; vseh zgoraj navedenih organizacijah in na sedežih vseh prosvetnih društev.
zaslužili prvo mesto in s tem 100.000 lir nagrade.
Pred razsodiščem so delavci uprizorili splavitev, ki so jo vsi navzoči toplo pozdravili. Na sprednjem delu voza so suspendirani delavci igrali karte, član notranje komisije pa je držal v rokah knjigo z naslovom «Sladko življenje«.
Drugo nagrado 60 tisoč lir so podelili vozu iz Škocjana, ki je prikazoval usmrtitev.  «»—-
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	«Sem agent
FBI«, James Steward in V. Milles. v barvah.
VERDI. 17.00: «Ljudje in plemenitaši«, De Sica. VITTORIA. 16.30: «Sodnik», J.
Suarez, J. Sassard. CENTRALE. 17.00: «Vprašanje življenja in smrti«, H. Buch-holz. G. Mills.
MODERNO. 17.00: «Akcija pro. ti vohunom«.
III. in tri minute pred koncem prvega polčasa je Pete-jan I zabil tretji bol. Tako se je končal prvi pol čas v korist Sovodnjam 3:1.
V drugem polčasu so belo-modri malo popustili; to so domačini izkoristili ter po desetih minutah igre zmanjšali razdaljo, ko so z U-me4rovko zabili drugi gol. Toda Sovodenj ci so se vrgli spet v napad ter po desetih minutah napora je plesničar zabil četrti gol. Domačini so spet napadali, toda tretji gol so zabili šele eno minuto pred koncem igre, ker je vse njihove akcije sovodenjska obramba ustavila, predno so prišle do konkretnega zaključka.
Sovodnje: Šuligoj; Devetak, Visintin I.; Ferfolja, Podgornik, Visintin II,; Plesničar, Visintin III., Anselmi, Petejan I., Petejan II.
Sagrado: Frnazot; Boscarol, Cechet; Notarul, Bertocco, Beltrame; Ginnacco, Ridolfi, Ber-togna, Trevisan, Benfatto.
Včeraj zvečer je bila v So-vodnjah zabava, katero prireja športno društvo. Včeraj kot v nedeljo je ples dobro uspel, dvorana je bila polna, jedače in pijače ni manjkalo.
Spoznavajmo rmše mesto
Pred nedavnim smo govorili, kako je bila Gorica tudi, ko je iz trga postala mesto (1308) še vedno odvisna, kar se tiče vere, od Solkana ter kako je papež Bonifacij IX. dovolil Rabattom, da so sezidali v Zgornjem naselju cerkvico, katero so tudi upravljali (1398); s tem pa nimamo namena reči, da ni bilo do takrat še nobenega kraja, posvečenega bogoslužju, kvečjemu da se v teh kapelicah ali cerkvicah ni stalno maševalo. Ze leta 1210 je obstajala namreč na Gradu kapelica sv. Jerneja, ki je pa bila verjetno samo družinski oratorij grofa in dvora, ali kapitana, ki je upravljal grofijo med grofovo odsotnostjo. V spodnjem naselju pa je od davnih časov stala kapelica evangelista Marka, v kateri, kot se zdi, so bili tudi pokopani prvi goriški grofje; druga nekoliko poznejša, posvečena sv. Katerini iz Aleksandrije, o kateri bomo še govorili (vseh teh danes ni več), in končno še cerkvica sv. Ane.
Zadnja še obstaja in je skoraj v celoti ohranila svojo gotsko notranjost; vzidana je bila ob koncu petnajstega ali v prvih letih šestnajstega stoletja v cerkev sv. Hilarija in Ta-sijana, to je v prvo goriško farno in pozneje stolno cerkev. Na žalost se absida ni ohranila; verjetno je v prvem času služila kot zakristija farni cerkvi (nekaj podobnega opazimo še v cerkvi D.M. Far-ri in v farni cerkvi sv. Martina — škofa v Sovodnjah), med obnovitvenimi deli v sedemnajstem in osemnajstem stoletju, ki so dala cerkvi sv. Hilarija nov, v glavnem baročni videz, je bila žrtvovana na račun nove, večje zakristije.
Zdi se, da lahko zidavo te cerkvice (sv. Ane) pripisujemo prvi ženi Majnarda VII. tisti Katarini Pjannenberg (+1374), ki ni dala moškega nasledstva goriški grofovski rodbini (naslednika Henrik in Ivan Majnard, o katerih smo že govorili, sta se rodila v drugem zakonu) in da jo postavimo v leto 1365, leto, ko je končal spor med Majnardom in oglejskim patriarhom I ud-vikom della T rre, ki je bil
' $ ^ •
m
nastal štiri leta poprej ob prihodu avstrijskega vojvode Rudolfa habsburškega v Furlanijo. Dogodki so potekali nekako takole:
Z e Nikolaj luksemburški in po njegovi smrti L. della Tor-re sta bila zahtevala od Habsburžana vrnitev nekaterih zemljišč na Koroškem, dosegla sta pa samo zavrnitev istih zahtev »n celo postavitev novih, tako da je iz vsega tega nastala vojna. Goriški grof, kot pokrovitelj oglejske cerkve, bi se bil moral udeležiti vojne na patriarhovi strani, vendar tega ni napravil in se je vojne vzdržal. Majnard je že več časa namreč upal. da bo dal Katarino za ženo Leopoldu, Rudolfovemu bratu ter mislil, da bo na ta način imel
kako korist zase (v resnici bi pa samo zastavil pri Habsburžanih to, za kar se je bil že zadolžil pri judovskih denar-nikih), tako da ko je Rudolf hotel vdreti v Furlanijo, namesto da bi se mu Majnard postavil po robu, je napel vse sile, da bi mu postal sorodnik in je tudi uspel. Toda vojna sreča ni bila naklonjena Rudolfu in pohod se je kmalu spremenil v polom, posebno zaradi prihoda čet Carrare. Habsburžan je takoj opustil vsako željo po Furlaniji in je vrgel v koruzo tudi ženitev in vse ostale pogodbe z gori-šk im grofom. Na to žalitev Majnard ni imel prilike in tudi ni mogel odgovoriti, zato je iskal drugega ženina za isto hčer: dobil ga je v osebi
bavarskega vojvode	L
ko so tudi Bavarci zaceu*r dati na našo zemlja), ^ pa opral svojo čast t . niji, mu je prišel ®B V ■ cesar Karel IV., ki 0a ' vedel do tega, da ie jj z L. della Torre dofl®«"', je bil sprejet v rla ( parlamentu in ratipti Vidmu, ko je bil v Bo ^ postavljen prvi kamen ce sv. Ane,	, jj
Ne vemo točno, kdo ) f kamnosek, ki je obl^ pomike, ki podpirajo ^ slike, ki jih pa vidimo n ■ ku, bi nam bilo Ijuoo sati nekemu Klemenu 9 <j mu, ki je bil v tistih le ^ jjj;
delaven in čigar dela s° , strani fp lokalne **
v
l
bde 't
označena * zgodovinarjev nosti v Huminu in - .^i
rih drugih furlanskih
Omenjene slike so b' vrirane v prvih let*”. (j stoletja; ob tej P21*’ ..	,
tudi vdelani v sklepnl ^ grofije in kardinala ^ ki je poskrbel za to ! vitev.	jJ
To je vse; upajmo, vam povedali neka) čeprav smo govorih o ■ j ki se nanašajo na sk ^ dem stoletij od teQa’ ^ bi se radi pobahali, -,i stara mati, ki se ni t**". -f ji maknila iz Gorice,
1886 ter ji je včeral f zadnji zob, vam ni m ^ gj-povedovala o cerkvtct
***	jfit
Ker je bil podnapis P® p bo, ki smo jo objavm^ p nji rubriki »Spoznava, še mesto*, zaradi tehn"’^/
oradi tehn,c ...
mote nečitljiv, ga se ponavljamo:	Kako ft ^
Ijamo eno izmed 0°r's ^ žj iz štirinajstega sf0 -e (fii podlagi tega, kar nam J lo od Vipavskih.	|e!
je na vrhu obdan z britanskim obranotn,_ ji' opremljen s pridviz" F stom, za katerim je v‘ fiš stello* ali zutvornica
' st>f
obita t le
lesena in -----------
pozneje železna), kate ^
poma spustili, preden • jf nili most. Ko je bHa.^ $ ca dvignjena, so ®* u(V samo konice, ki *® ' fjP kot zobje velikanski (rastrello), od tod tu
mi'"""
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
I
0
Zmagoviti voz iz Turjaka, ki je ponazarjal razmere v ladjedelnici
Ogromna množica iz najrazIiCnejih krajev pokrajine Je prisostvovala pustnemu sprevodu
y Trzicu
In tudi pust je za nami. du (zato, ker je bil otroški)
Danes marsikoga boli glava bodisi zaradi prečute noči bodisi zaradi kozarčka «pret>ec» toda ljudje so na splošno zadovoljni. Zabave ni manjkalo, kdor je hotel, se je lahko po mili volji naplesal, saj ni bilo dvorane, krožka ali kluba, kjer ne bi v teh dneh več ali manj dobri orkestri povzdigovali pete vnetim plesalcem in plesalkam.
Višek pustnega razpoloženja smo zabeležili včeraj. Popoldne so bile trgovine in uradi zaprti in ljudje so se vsuli na ulice. Najavljeni otroški karneval je pritegnil veliko množico ljudi, ki se je zgrnila od Trga Ulpiano preko Ul. Car-ducci, Trga Goldoni in Korza do Borznega trga. Fhistnega spervoda so se letos udeležili tudi Videmčani, kar je nedvomno mnogo pripomoglo k njegovemu uspehu. Ljudje, zlasti oni, ki so pripeljali s sabo otroke, so bili s pustnim sprevodom zadovoljni, saj je bil mnogo večji in bolje organiziran kot lani. Številni vozovi in skupine so vzbujali veliko pozornost, čeprav smo pričakovali v pustnem sprevo-
več poudarka na podobah in slikah iz pravljičnega in otroškega življenja. Ne glede na to, pa so bile nekatere zamisli zelo posrečene, čeprav jih otroci niso razumeli. Tu misli-mo predvsem na voz s strojem za predelavo olja, ki je vzbujal med odraslimi salve smeha. Iz stroja je gledala zadnja, še ne predelana polovica osla, na drugi 'strani pa je iz njega teklo «olivno» olje... Lepo je bil urejen tudi voz z Atiloj ugajala je skupina »smrekov gozd in lovei», «školjka na morju» in druge, medtem ko je voz, ki je predstavljal Drakulo v svojem gradu (pripravili so ga gojenci deškega naselja na Opčinah) in v trenutku, ko se prebija z okrvavljenim dletom srce žrtve, najrazličnejše komentarje. Mnoge starše smo slišali, da je bil voz za otroško pustno povorko neprimeren (saj je bil tudi film za mladino izpod 16. leta prepovedan) in nevzgojen.
Ko se je pustni sprevod razšel, so ljudje vseeno ostali na ulicah, saj so začele v mestno središče prihajati maškare.
iiiiiiiiiiiniiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHm"*
Pomemben sestanek na trgovinski zbornici
Razprava o gradnji preizkusnega reaktorja
Razpravljali so tudi o vrsti reaktorja, ki naj sluzi za naše potrebe
Na sedežu tržaške trgovin«’-" zbornice je bil včeraj pomemben sestanek namenjen razpravi o gradnji poskusnega reaktorja na tržaški univerzi. Na sestanku so bili prisotni prof. Cacinoti in prof. Bandi za fizikalno fakulteto, prof. Tessari za inženerijo in prof. La Penna. Prisoten je bil tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in predstavniki industrije ter pomorstva. Sestanek je vodil dr. Haus-brandt, ki predseduje oddelku za industrijo trgovinske zbornice.
Razpravljali so o vsen vprašanjih, ki so zvezana s poukom, raziskovanju in praktično uporabo nuklearne fizike in zlasti o potrebi gradnje no-skusnega reaktorja v Trstu. Podrobno je bilo govora o vrsti reaktorja, ki naj bi odgovarjal našim potrebam.
Kaže, da je napravljen prvi korak, da se tudi pri nas zgradi poskusni reaktor, saj je
znano da je znanost na tem področju naredila velike korake in da se atomske metode vedno bolj uveljavljajo v industrijski proizvodnji. Poleg tega najnovejši razvoj dokazuje, da se bodo atomski pogonski stroji verjetno uveljavili pri pogonu večjih ’ 4ij. Zato je tržaško podjetie CRDA že sklenilo prve sporazume za gradnjo takih strojev.
Ves ta razvoj pa je seveda nemogoč, če ne razpolagamo s strokovnjaki, katerih pa ne more vzgojiti nobena univerza brez primernih sredstev in za kar predstavlja osnovo prav preizkusni reaktor, ki služi izključno za raziskovanja in ne za proizvodnjo energije.
Čila j le in Sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
Tu smo videli večje in manjše skupine maškar pa tudi posameznike, ki so uganjali najrazličnejše norčije. Pojavilo se je tudi nekaj za pusta primerno urejenih starih avtomobilov, tu pa tam je bilo slišati poskočne zvoke našemljenih godb in vse to je povzročilo, da so se morali prometni stražniki zelo truditi, da so lahko vsaj do gotove mere omogočili promet vozil. Kljub temu pa se je promet marsikdaj zataknil in je bilo treba nemajhnega truda, da so prometniki spet vzpostavili red.
In tako je šlo do večera oziroma do dežja, ko so ljudje odšli spet domov, du se pripravijo za večerno zabavo. Na kratko naj rečemo, da so bile vse pustne zabave zelo dobro obiskane in da je bilo razpoloženje ljudi odlično.
Otroci so imeli včeraj še celo vrsto svojih prireditev. Tako so prišli namaškarani te v otroške vrtce, popoldne pa so odšli bodisi s starši na ulice bodisi na otroški pustni ples. Videli smo, da so bili zelo razigrani, saj je pust za otroke prav gotovo najlepši čas v letu.
Tudi v tržaški okolici so pusta slouesno obhajali. Po vaseh se je zlasti mladina našemila in če ni so že prej, so včeraj otroci hodili od hiše do hiše in pobirali jajca, klobase in kakšno liro. Mladina se je prenašala z vespami in lambretami od vasi do vasi, od gostilne do gostilne, tako da je bilo zvečer razpoloženje na višku. V nekaterih vaseh so bili plesi in dvorane oziroma gostilne so bile polne ljudi.
Se pozno v noc je bilo slišati veselo prepevanje maškar, ki se nikakor niso mogle sprijazniti s tem, da je pust končal in da je danes navadni delovni dan. No, počasi so se unesli tudi najbolj vztrajni častilci pusta in zjutraj je bilo po ulicah vse mirno.
Danes pa bodo pusta pokopali. Več ali manj javno, kajti kljub policijski prepovedi se ljudje nočejo odreči stari navadi. In tako ga bodo nekje pokopali, drugje, zažgali ali pa utopili, obglavili, razčetverili itd
Najbolj zanimivo slovo od pusta pa bo danes popoldne ob 16. uri v Boljuncu, kjer pust vsako leto uzapušča doto.« Letos bodo do godel; še posebno slovesno proslavili, kajti obhajali bodo stoletnico sza-pu Čanja dote«. V ta namen je bil že pr d dobrim mesecem sestavljen poseben pustni odbor, ki ga sestavljajo naslednji vaščani:
Predsednik Je Josip Ota, pevovodja je Dorčt Maver, vodje bande Kocjan Bous, blagaj nii- Gorazd Kuret, oskrbnika i kuhinje sta Mirko Žerjal ,(Ba-
lotca) in Miro Žerjal (Pako-vec), za vos s pustom odgovarja Milenko Sancin, kuharja sta Anton Montanja in To-jo Žerjal, Točaj je Jožek Maver, natakarji so Nini Maver, Miljo Turek in Rado Slavec, p. p. p. Drago Klun, Miljo Zobec in Gurman Edvard, krojač je Stanislav Cah, slikar Stanko Žerjal, za avto klub pa odgovarja Valentin Sancin.
Ze iz sestave odbora lahko vidimo, da Boljunčani pripravljajo letos veliko reč. Zato lahko našim čitateljem svetujemo, da si ogledajo slovo od pusta v Boljuncu, saj se bodo nedvomno od srca nasmejali.
lllliuiiiilillliiillliiiililllliliililililliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii,1,1,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii iiiiiii,1,11,1111111111,11111111111,11,111111111111 in,■■m um 111111111111 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiniii mm,, ii iiiihiii m, [iiitiiiiiiiiniiiiiiii n ii im i,i niiiiai||,,>111
/Z	DJ
Tržačani in okoličani so enkrat toliko pozabili na vsakdanje skrbi
Veselo slovo od letošnj
Uspela otroška pustna povorka skozi mestno središče - Vse pustne zabave so bile dobro obiskane - Danes popoldne bo pust v Boljuncu ^zapustil doto»
II«!11
<<3
Samomor fti ravnatelja Tri
Iz Rima poročajo, da jetf
raj napravil samot11 jjo* ravnatelj Tržaškega jj , 74-letni Vittorio f°r‘pjs£ skočil s petega nadstr n jega stanovanja v 98. 35-letne žene An® jtj Fioreschi ni bilo do jk bila v stanovanju s 0ptt kinja, ki pa ni ničesa Vittorio Mori je b ft leta načelnik zastoPs p” škega Lloyda in se J jjji upokojil. Niso znani samomor.
V Trsi« Ilfckf potres v A
Tržaška geofizižna jj nica je zabeležila v .n e ■ noči ob 0.45 sekun^ mož*11,# minut ter 5 sekund m J? tresni sunek, katereg je bilo 2.750 km v J smeri 235 stopinj. d*,' Kasneje so ugotovi j» za zelo močan Pot^eSAe«dl,' rušil afriško mesto e J
llllllllllllllllllllllllll >1,11111111III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlU®®
Izpred sodnih dvoran
Obtožen, da je ukradel plašč, jopico, dežnik in
Iz stanovanja prijateljice je ukradla ogrlic® zlat prstan - S stolom in krožniki je napadel
A
11c
Na kazenskem sodišču bi se moral včeraj zagovarjati 23-letni Antonio Pascarella, ki je pred časom bival v ljudskem prenočišču v Ul. Pondares 5, toda kljub vsem poizvedovanjem ga niso mogli najti, zaradi česar so ga sodili v odsotnosti. Pascarella je bil obtožen, da je 26-letnemu Virgili-ju Pribazu, ki je spal v isti sobi, ukradel plašč, jopič, srajco, dežnik in zapestno uro ter da si je prilastil tudi hlače, ki mu jih je Pribaz posodil.
Zaradi tatvine ga je sodišče obsodilo na dva meseca in 15 dni zapora, 4.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov.
Nekega večera v aprilu leta 1958 je Pascarella zaprosil Pri-baza, naj mu posodi hlače za naslednji dan, češ da mora nekam iti. Ko se je Pribaz naslednje jutro prebudil, Pa-scarelle ni bilo več v sobi, z njim pa je zginila tudi obleka, srajca itd. Pascarella se je namreč oblekel v Pribazovo obleko, svojo pa pustil v sobi. * * *
Na zatožni Klopi je bila včeraj 28-letna Anton: etta Toffa-relli por. Karmasin od Sv. Ivana 936, ki je bila obtožena tatvine. Sodišče je odredilo, da se ukine nadaljnji sodni postopek zaradi amnestije.
Antonietta je večkrat prišla v stanovanje Borisa Merlaka v Ul. Ponziana 4, ker je bila prijateljica njegove žene. Nekega dne pa je Merlak zapazil, da je iz stanovanja izginila zlata ogrlica in ni mogel več najti zlatega prstana. Skupno z ženo sta pregledala
AS "V
vse stanovanje, t0^ \e“f
“ rij?
J ’ i Ir I" 'I
nista našla.
v	vs**	At
na.ipre.i zavračala . ja, ^
do. nato pa je ^ptir/
sumiti žensko in P tfPj devo policiji. ,An*saKl«
ogrlico našla na	V
da io je izročila l®- ejilLJ' mleka^e. da bi P jj, V dolg. Priznala je potem izkoristila jt« ,* ložnost. in ukradla njt nju prstan, ki ga v.j, dala na zastavljal®
Tudi 54-letni G.'uSj?8<dj licato od Soodnje ,j(j J 1241 se mora zahv> j ati ' če ne bo ttb itj s sodnijo zaradi po> (f je povzročil teles® svoji ženi. Njegov* gJ s zia se je namreč F j meseci pritožila- ®
zia se je namr
ožino -napadel s stolic® e P J uročil tele?® p Uj(
ter ji povz. „ be. Zaradi tega s? ie$ fi sodišču. Včeraj	J
vila. da oprosti in da upa, da se b°./d .*
Zaradi pomanjk8 pa je bil včeraj pr?. tonio Perich 12 ■- b1 IFAnnunzio 6, ki .# t J žen slabega ravna Ji no. Obtožnico ®?r3t 7 n da je Perich v*fKJro*y svojo ženo in J1	i
žem ter da je Pret-ri. Ji zil tudi svoji ma a/jif f.
Na včeraišnii i® ./J
včerajšnji. 'j„ i?,
1 vsako k da se je le e®JJ‘ tč.1!!«'
zanikal vsako krjv^t ty
krat
žene z dežniku®1 ^jti «nežno», da ji 1,1 nega znaka.
PRIMORSKI dnevnik
_ 3 —
2. marca IS60
‘Tekmovalna koeksistenca* jBed svetovnimi velesilami
vti«*- Se, nahaia P°d močnim , 0 sedaj še nevide-lami c movanla med velesi-Ženim- ov‘a‘sk° zvezo, Zdru-Britan - drzavamI in Veliko simnat^0’ -da s’ Pridobile je v '*6 'n P°iitične pozici-deželah 'h neopredeljenih
‘inske a■ ’ Aziie in La' 8ju ^merike. V pričakova-
sestanka°raiŠnjeSa vrhunskega
«avniki' 7fraSe b°d° Pred‘
ra2?ovariah ,ln Vzhoda niih	0 velikih vpraša-
oiSvItnVnegaa mirU' ° raZ'
njih i ° druSih vpraša-Badalinu katerih ie odvisen Procesa „ raz.v°i	sedan jega
l0dne na*Popufcanja medna-»e Petosti in hladne voj-
miroli„KVe,esile ’zvršile pravo
PoS abn° f "živo na tista
d>i	kontinente, ki so
°d niiifVnega daleč proč
Radno n^eSa sedai tako ne' Povečanega zanimanja.
Ne h
»lo, da . P°Srešili če reče-tudi a8!8-* to ranimanje. pa njihove ,cena preusmeritev 'nanja p tike> posledica spo-opredeije * te dežele “ ne'
11 nezart »’ V precejšnji me-"dvisne ^ razvite in nežnosti -1	na Pra§u neod-
'noralnn ■ Predstavljajo neko le y m ,m Politično silo, ki kakor n nar°dn* računici ni-1 m°e več ignorirati.
se^ip*1011011 Preteklega le-”a Pot ni.Sjtako nalogo podal Sa velik e e[lnik Eisenhovver, 'ab Azii° Pot°vanje po deže-^iavni cil’ Afrike in Evrope. ®ja je vi,J njegovega potova-8ka deže^ ja> velika azij-°dnosi nru’ ■S katero so bili žauPania -ni vzajemnega ne-^dHesa Pi! za časa Fosterja
Y Indij0 wnh°Wer prišel okrabruin- !, znanilec miru, po V°rov,	rezultatih razgo-
eyom v p ime* s Hru' 8°v° PotovanntlP- Davidu. Nje-tazreden	imelo	prvo-
V trenutk,fr°,Pagandni Pomen ‘v«za in ■’	0 sta Sovjetska ? Hrušifi?11 predsednik vla-
Settiu .	uspela dokazati
!Udi‘rvenbll Pr3V tako pa
°je iskn	°vskim deželam,
j ^orazum"6 naP°re v sme-m in 7a evanja med Vzho-
nrfdsednikPpdom; V Indiii ie ne le k rsenhower nasto-°t Doreč za mir, am.
?.k ie tnT “orec za mir, am-,‘h naPorov a* ’ V. dezeli veli-,a°s‘alosti •’ k>i se rešili iz žal «voinln, revščine, napo-!* Svoj na-° k°ti». S tem je *zjavo h"1- reagiral na ne-n618' leti aUSČeva' ki ie Pred
®r,vljen , ?e->aI' da je pri-adnj0 z, ždiici deliti tudi fenini k- Prjlco kruha«. O-žr -en ’ ki i*h Eisen-fe*« 2a aj rahteva od kon-
iti.,‘u,1"'-.hpr*v
- *’ ki Sj °valne koeksisten-Ltl,lobiva 7 kak°r se zdi -državli=e večjo pravi-ed Vzh0rinStva v odnosih Neda °m in Zapadom.
A6(8a veliki vrnil s svo-
Mimki angle^i Potovanja P© j,11 an, kl Premier Mac
w botela ? Melika Britanija ?k’VeIikim Staiati za »voji-S;n> naPartnerji. K afri-
S^žn v^’ ki ,^h je nalila 10 atriju Protikolonializ-ifC ^illan e . so‘idarnosti, je trudno, ko^a4"1311 Pametno, Pia da bi rzavnik, ki se
&i d Afrike ^ Prilagodit tež' hii« °n>a ri,Po neodvisnosti, ko r ntrdii Je. angleški preiti Sv°ie afrSy°i ugled v te-
Pou«Zni Afriki P Je lmel *‘eva9td Potrebo d!4"61" ]<?
N a,riška n’ se up°-»ast' ^asi , nacionalna za-
vn 'ac Millanovim
*n>a zVPHrašapja niso od-
libe?Pral VenHeV,nega reda’ je
aitišk nejše Usm .napovedati
°bve, , Politik* 3enje sv°je
Podn91 Veli? ln je javno dov 4 težn?° Britanijo, da jiVaC afr;Skih naro-Sa . °di. p . °dločajo o svo-
žl?1 Prosto? Mac Mllla"a N z ved sovpada v o-U>4i‘n Ug,dPP večjim vpli-k4ter sovjPt’ ki ga tu kajtie, drug* ska tveza in neki v ‘Udi * zhodne dežele, •Pob-^Vedrio nSe ,u Pojavljati *ki in Po*nembnejši go-Hj^daj Se p°BtiČni činitelj.
J'^keLeinierarŠRVeliko P°tova' V> k0na »ruičeva po a-
va : entu. p0 obisku >fePri',kušal aedaj ‘udi Hru-
Snelati Indij? Svoj nafin J lto, n,. ’ nato Pa tudi da zinemo in Afvani-
k
► "b o Ju, n,,	-	““iv	pa	i
\	?SsRr^k in AfB.........
f i.fedl* niu 'skreno teži k
S g o ra?r,lrU’ da njegov
^ta^niškega*1 Wi in ? re' i i Ht, 'Ja rJtt	vprašanja
> ‘i Žao 1 »Pora In pr>spevek i ^njk Idoip v-^ed Vzhodom
tsk' 'senhr,	^	p
ki Ohoiver ... !.
SiEisenhow7r°r Že "
^n,i0besedniNa ayoj zn
,‘»n	’	Kl jo S7 „....
6ln, * eželarr
atr,. ’ da i* airi'
red
so-
kot
»ni
on
ne-
C<UCi> k‘ jo S7—~
5rS a deželam .nU(<l1 - -
da j	zatrjujoč
? Po)nprer“ao,P!m°č Zap
da,
dogo-
0 hi’ PrPa Pomoč Zi na
S’ Maev ‘eh n - gospoda It bi h Pa ni f7 elak' Bo dru-vi" Wkdarii Zpuatil Prilike, c	^r°mnn	voja-
a dspeh* pr,kazu joč 9 2a do,, na ‘em “ te?adu m Vedje od Pa ,^ajPomemb Sls,' preJ® ‘o. da
S> ^rt" jZrazi , 'h ri ko Q dosledno i
zw-cijo teh S “■ Hrui,a Indije.
4blokeet,‘ poHtikePrniZnava H
h '‘“tkiUdi v
voj so-porl-onih
pa ,,*'w*«»«Mnbnfiiše
5SSt>jt0^ije ,o*
svojo izven-azij-Kot ava s
atriju eru mno-
Iniko-az1J.kih de.
žel. On ni skrival, da njegova dežela in on osebno dajeta velik pomen prijateljstvu in razumevanju teh azijskih dežel za stališča Sovjetske zveze glede vprašanj sedanjega mednarodnega položaja. On računa z zaupanjem na moralno in politično moč teh dežel.
Hkrati pa je tudi predsednik Eisenhovver odšel na svojo turnejo po deželah Južne Amerike. Politika tako imenovane «tekmovalne koeksistence«, to je tekmovanja med dvema družbenima sistemoma, sc nadaljuje tudi tu. V ZDA so nekateri krogi zaskrbljeni zaradi sovjetske ((gospodarske ofenzive« v Latinski A-meriki. Odnosi med ZDA in Kubo so vedno bolj napeti, odnosi med Kubo in SZ pa se zelo ugodno razvijajo, zlasti po nedavnem obisku Mi-kojana v Havani.
S tem v zvezi bi moralo potovanje predsednika Eisen-hovverja v Brazilijo, Kubo, Čile in Urugvaj postaviti odnose med Združenimi državami in temi deželami na nove temelje, na temelje večjega vzajemnega zaupanja, ((nepolitičnega« gospodarskega sodelovanja in pomoči. Reagirajoč verjetno na izjavo premiera Hru-ščeva o vojaški moči SZ, je predsednik Eisenhovver, ko se je obrnil na dežele Latinske Amerike, dal prednostni pomen vprašanju vojaške pomo zi Združenih držav, poudarja-
ljivo je, da je pri tem igral odločujočo vlogo propagandni moment, vendar pa bi danes mogli težko sprejeti tezo ameriškega predsednika, da vai> nost ((svobodnega sveta« stalno ograža nevarnost ((komunističnega imperializma« — kakor da sestanka v Camp Davidu sploh ni bilo. Toda to, kar zlasti zasluži pozornost v sedanjem nastopu ZDA do dežel Latinske Amerike, je načelo, ki ga je Eisenhovver proglasil, namreč, da politika dobrega gospodarskega partnerstva sestoji v spoštovanju enakosti držav, v ne-vmešavanju v notranje zadeve. v enakopravnem sodelovanju. Ce bo to načelo dejansko prevladovalo v odnosih med velesilami in majhnimi narodi, tedaj bo to nedvomno velika pridobitev za mir v svetu. Priče smo dejstvu, da to načelo poudarjajo v vedno večji meri tako predstavniki Sovjetske zveze kakor tudi predstavniki ZDA.
Veliko tekmovanje, ki se sedaj odvija pred našimi očmi, nosi morda v sebi nekatere elemente novih odnosov med velesilami in nezadostno razvitimi deželami, prav tako pa tudi med velesilami, in iz-venblokovskimi deželaipi. Ni dvoma, da je to gibanje pozitivno. Gotovo pa je naslednje: nobena od teh velesil ne more danes nastopati nasproti o-menjenim deželam s pozicij vsemogočne sile, če si želi pri-
joč velike uspehe ZDA v naj- j dobiti zaupanje in prijatelj-modernejši oborožitvi. Razum- I stvo narodov teh dežel.
Claudia Cardinale
bo «Ginetta» v filmu «Rok in njegovi bratje»
mmm
x\
• m ■< -a
Izreden dogodek za sicer zelo kulturni Pariz
Dolga	procesija
pred galerijo «Jacquemert»
Parižani si morejo prvič ogledati večje število del tega velikega umetnika v prostorih ene same umetnostne galerije
(Poseben dopis)
PARIZ, konec februarja) — Vse življenje sta bila prijatelja, kljub temu pa nista mogla nikoli živeti in delati skupaj, kajti prevelika sta bila, preveč samostojna, da bi mogla skupaj živeti, skupaj delati. Tudi edini poizkus, ki sta ga napravila, da bi v zimi 1888 skupaj ustvarjala, se je po nekaj dneh ponesrečil. Razšla sta se vsak na svojo stran in to po burnem dogodku, ki bi se bil kmalu spremenil v pretep. Po toliko letih pa sta se vendarle srečala, pa čeprav vsak v svoji galeriji. Gre za dva slikarja, ki se upravičeno prištevata med vrhunske u-stvarjalce upodabljajoče umetnosti in soustvarjalce nove smeri, nove umetnosti, brez katere bi bila sodobna umetnost prav gotovo mnogo bolj skromna, mnogo bolj siromašna, kajti tisoči in tisoči poznejših umetnikov se je na njih zgledovalo. Vsakdo, ki se kolikor toliko ukvarja z upodabljajočo umetnostjo, bo vedel, za koga gre.
V muzeju - galeriji Jacque-mert-Andre je bila pred kratkim odprta velika razstava del Vincenta Van Gogha, v galeriji Charpentier pa razstavljajo Gauguinova dela.
Pred dnevi smo obširneje pisali o burnem življenju velikega Gauguina, danes pa se bomo nekoliko dalj ustavili pri Van Goghu in njegovih delih. Vse svoje burno življenje je Van Gogh mrzlično ustvarjal in vsega skupaj prodal le eno sliko. 2ivel je žalostno življenje umsko ut povsem zdravega ali vsaj normalnega človeka. Pomagal mu je prvenstveno njegov brat. Dalj časa je Van Gogh prebil tudi v norišnici, kjer je siromašen in umsko povsem razdvojen tudi umrl. Njegovo življenje je pozneje postalo snov za roman in film.
Danes pa se njegova dela cenijo na stotine milijonov lir posamezno platno in preden se kako njegovo platno prenese iz ene galerije v drugo, ga spremlja krepka zaščita. Preden pa se določena galerija ali zasebni lastnik odloči, (Ja svojo Van Goghovo sliko odstopi samo za razstavo, se dobro zavaruje, da bi delo ne šlo po zlu. In kljub temu je vodstvu galerije Jacquemert-Andre uspelo zbrati 70 slik in 40 risb in akvarelov tega velikega slikarja. Pariz, v katerem je Van Gogh nekaj časa tako težavno rinil skozi življenje, je moral čakat: nekaj desetletij, da si je mogel ogledati razstavo večjega števila zbranih Van Goghovih del v eni sami galeriji.
Pariz je sicer nasičen z umetnostjo. V njem živi na desettisoče uspelih in neuspelih mojstrov, »rodil« je na desetine velikih imen, toda kljub temu ali morda vprav zato, je v Parizu trenutno edini rep, kjer ljudje mirno čakaio, kdaj se bodo prostori galerije Jacquemert-Andre toliko izpraznili, da se bodo tudi oni mogli uvrstiti med občudovalce teh velikih del. Ho-andski slikar je torej moral čakati toliko desetletij, da ga
je pariško občinstvo, ki ga je nekoč zavračalo, počastilo tolikšno pozornostjo, s tolikšnim občudovanjem. Priznati pa je treba, da je med tem občinstvom tudi veliko ljudi; ki so prišli od daleč, celo z onstran oceana, da bi si mogli ogledati to retrospektivno kolikor toliko popolno razstavo Van Goghovih umotvorov.
Priložnost je namreč izredna, kajti dela, ki so razstavljena v galeriji Jacquemert-Andre, niso bila zbrana le iz posameznih galerij Pariza in Zahodne Evrope nasploh pač pa tudi z onstran oceana ter tudi iz Norveške, Vzhodne Nemčije in celo iz Leningrada in Moskve, kajti Sovjetska zveza je pristala, da je organizatorjem te velike razstave Van Goghovih del posodila 6 olj iz leningrajskih in moskovskih galerij.
Poleg Van Goghovih olj, risb in akvarelov, vidimo na tej razstavi tudi veliko število originalnih dokumentov, izvirnih fotografij, pisem, časopisnih izrezkov, celo fotografijo matične knjige, ki priča o Van Goghovem rojstvu, tako da si more strokovnjak in nestrokovnjak ustvariti celotno sliko ne le o Van Goghovih mojstrovinah, pač pa tudi o Van Goghovem življenju nasploh.
Med temi »muzealijami« tu vsekakor ni moglo manjkati policijsko poročilo o tragičnem postopku velikega Van Gogha, kot tudi ne kratka vest, ki jo je o tem dogodku 30. decembra 1888 prinesel list «Le Forum republicain«, kjer beremo;
((Preteklo nedeljo, ob 11. uri in pol zvečer se je imenovani Vincent Van Gogh, slikar holandskega porekla, predstavil v neki javni hiši, povprašal po tako imenovani Rachel in ker je ni našel, ji je dal izročiti... svoje uho. Nato je iz-inil.»
»Ko je bila policija obveščena o tem dejanju, ki ni moglo biti storjeno od drugega kot od nekega blazneža, se je naslednjega jutra odpravila na stanovanje imenovanega in ga našla na postelji skoraj brez znaka življenja. Nesrečneža so z vso naglico odpeljali v bolnišnico.« V tem poročilu razberemo Van Go-phovo blazno dejanje, ko si je odrezal en uhelj, da bi ga poklonil Racheli.
Razstava Van Goghovih del in dokumentov, ki pričajo o njegovem tragičnem življenju, je popolnejša kot razstava, ki so jo organiziral’ v galeriji Charpentier, kjer gostuje Van Goghov sodobnik veliki Gauguin. Tu je razstavljenih v celoti okoli 400 predmetov, med katerimi so tudi Vincentova pisma bratu Theu, ki ga je vrsto let vzdrževal. Zanimivo je, da se občinstvo, ki prihaja sem sicer prvenstveno občudovat Van Goghove umotvore, ustavlja največ ob teh pismih in mnogi iz pariškega kulturnega sveta z nekakšno pobožnostjo prebirajo te orumenele liste in menijo, da gre za prave literarne umotvore, kajti toliko je č'oveškega v teh msmih, da se more ko-
sati z vrednostjo slikarjevih umetniških del. Nihče namreč, pa naj gre tudi za največje sladokusce, ne more mimo «muzealij», ki so razvrščene na pregleden način in ki konkretno ponazarjajo Van Goghovo tragično življenje. Nekateri celo pravijo, da so ti predmeti mnogo skrbneje zbrani kot Van Goghovi umotvori. To ni nič čudnega, saj smo že prej omenili, da je težko priti do vseh del, ki so razpršena po vsem svetu v najboljših galerijah in pinakotekah, ki se nerade ločijo od tolikšnih del.
Sicer bi morali spregovoriti še o Gauguinov: razstavi v galeriji Charpentier. Na eni strani se opravičujemo s do1 manjkanjem prostora, z druge strani pa smo Gauguina prikazali pred dnevi. Sicer Pa bomo tokrat dodali le toliko, da razstava Gauginovih del v galeriji Charpentier v Parizu privablja prav tako veliko ljudi, saj gre tudi v tem primeru za veliko ime.
Ko - St.
Francoski narod
se«
Eden tolikih avtoportretov velikega slikarja Vincenta Van Gogha, katerega razstava vzbuja izredno zanimanje pariških ljubiteljev umetnosti. Pred vhodom v galerijo - muzej Jacquemert-Andre je dolg rep ljudi, ki čakajo, da pridejo na vrsto.
PAHIZ, i. — V rranciji st ljudje poročajo vedno bolj mladi ali pa vedno bolj stari. To dokazujejo Hevilke, ki jih je zbral francoski državni statistični zavod. Statistični podatki pravijo, da so se o zadnjih 5 letih poroke med zakonci	do	18 let	povečale za
81	odst.,	poroke	med ljudmi,
ki	so	šli	čez ti0.	leto starosti
pa	za	33	odst. Z	druge strani
po se poroke med ljudmi v starosti 0d 30 do 40 let vedno bolj krčijo, tako da se je v istem obdobju število porok v tej starosti zmanjšalo za 23 odst.
Nadaljnji podatki pravijo takole: leta 1958 se je poročilo 1367 moških in 421 žensk, katerih starost znaša nad 10 let, in okoli 3000 deklet, ki še niso imele 16 let Z druge strani pa podatki dokazujejo, da se Francozi vedno manj možijo ali ženijo s tujci. V letu 1946 je bilo 14.300 zakonov, katerih en zakonec je bil tujec, v letu 1948 je bilo takšnih zakonov 9.200, leta 1951 7.200, leta 1954 jih je bilo 6.100, leta 1958 pa komaj 5.500.
Hkrati pa statistični podatki dokazujejo, da v Franciji število rojstev narašča in da je vedno več zakonov z dvema, tremi ali več otroki. Posebno slednji podatek je zelo zanimiv, kajti znano je, da je francoski narod začel »izumirati », kot so začeli razlagati nekateri sociologi pojav, da je bilo v Franciji vedno več zakonov z enim otrokom ali celo brez otrok.
 ........ umil.................
Zahodni Nemci niso le antisemitsko naduti
Pri vas živite in	imateševedno ljudožrce?»
Neprijetni dogodki afriških in azijskih visokošolcev, ki jih v Adenauerjevi Nemčiji zmerjajo na račun njih temne polti
Kadar se govori o plemenski diskriminaciji, nas misel podzavestno zanese v Južno Afriko ali v južne države ZDA. Na račun plemenske diskriminacije, ki jo belopolti doseljenci vrše nad avtohtonim črnskim prebivalstvom v Južnoafriški U-niji, je celo britanski premier pel levite vladi Južnoafriške Unije. O obnašanju belopoltih ljudi proti Črncem v nesaterih državah ZDA pa se piše in govori malone stalno, še predvče rajšnjim je prišlo v Nashvillu do izgreda, o katerem smo pisali včeraj.
Toda ti dve deželi nista edini, ki se moreta žalostno ponašati s tem. Zahodna Nemčija ne zaostaja mnogo za njima. Doslej se je sicer Zahodna Nemčija žalostno proslavila zaradi svojih antisemitskih «podvigov», ki so se začeli izraziteje kazati od minulega božiča dalje, toda tudi nebelopoltim ljudem v Nemčiji ni prijetno. Sicer pa je to za mentaliteto nacistično usmerjenih Nemcev povsem logično. Njihov vzornik Adolf Hitler je po priključitvi Posarja leta 1933 dal ((likvidirati« več sto, pravijo celo čez
tisoč, dečkov in deklic, ki so bili plod ljubezni zasedbenih čet temne polti in krajevnih žtnsk v času po prvi svetovni vojni. Danes zadeva ni tako ostra, toda nigerijski, etiopski, sudanski in drugi nebelopolti vi-sokošolci, ki so prišli na študij_v Zahodno Nemčijo kot štipendisti lastnih vlaa ali mednarodnih ustanov, kaj pogosto čujeio na ulici, med predavanjem na ur.i verzi, med predstavo ali kjerkoli psovke, zbadljivke in podobne izpade na račun svoje temne polti.
V Zahodni Nemčiji študira 21.000 tujih študentov Od tega je okoli 8.000 temnopoltih visokošolcev predvsem iz Afrike in iz južnih azijskih dežel. Ti ljudje tožijo nad vsem tem, kajti radi bi študirali na nemških' visokih šolah, kamor prihajajo izpopolnjevat svoje znanje na tehnične in medicinske fakultete, toda na drugi strani jih posamezni primeri vržejo iz ravnotežja. Kako bi tud' ne vrglo iz ravnotežja mladega človeka v tujem svetu ko se mu sredi Bonna pripeti slPdeč primer:
Mlad afriški študent preč-
flutlla in televizija
Radio Trst A
7.00 Koledar; il.3u Drobiž od vsepovsod; 12 10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Sciascia; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Dolhar: »Vzpenjača na novo odkriva ViSar-je»; 18.10 Bruch; Koncert št. 1 v g-molu za violino In orkester; 18.40 Vokalni kvintet iz Ljubljane; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pes ra glasba; 20.00 Spori; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 Služim, radijska drama Hermana Tierlincka, nato Poje Majda Sepe; 22 20 Večerne melodije; 23.00 Trio Joe Sulllvan; 233„ Nočni pies.
Trst
12.10 Tretja sian; 14.15 »Val-kirija«, opera v treh dejanjih Rcharda VVagnerJa; 15.40 Trio tržaškega ja 'vskega krožka.
Koper
7.00—7.15	1--..-S RL; 7.15
Glasba za dobro jmro; ? .00 do 12.00 Prenoj RL: 12.00 O-poidanski koktajl; 12.45 Lahka glasba; 12.50 Lpen.e a.i.e: A da, Trubadur itd.; 13.15 Kronike iz Jugos.ovanskega ž.vljenja; 13.40 Kmetijski nasveti:	-Sad	e	v
kromprja; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Kult. obz.: «Zap ski iz Izole«; 14 30 Domače popevke; 15.20 Komorni zbor Iz Tr-ta p. v. D. Vrabca; 13.40—16.00 Prenos KL; 16U0 Otreški kot.ček; 16 30 Meiod:-je iz filma »Veuka -zemlji« 16 50 Bolgarija danes; 17.00 Harry Belafonte; 17.30 Baletna glasba; 18.00—19.00 Prenos KL; 19,00 Vokalni kvartet »The Hi Lo’S»; 19.30—22.15 Prenos RL; 2215 Orkes er M Leaan-da; 22.35 Dva V.valdijeva kon certa.
Mreilu, 2. marcM 19(10
Nacionalni program
11.00 rLci.jska »oia; 11.35 O-perna glasba:	Verdi, Boito,
Puccini itd.; 12.10 Vrtilj-ak pesmi, pojo: Allori, Latilla, Vas-quez; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Program za mladino; 16.30 Vesti Iz Amerike; 17.40 Italijanska glasbena civilizacija; 18.15 Radijski odvetnik; 18.30 G, D’AleiSandro: ((Mikrobi in mi«, Ugo Paoli: »Od sej«; 19 30 O slikarstvu in kiparstvu; 20.00 Glasba iz filmov in revij; 2100 Koncert Dua Brengola-Bordani; 21.40 Sestanek petih; 23.15 Pesmi dneva:	pojo:	Allori, Guarescht,
Testa, v "alba.
//. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 Vanda Gsiris vodi oddajo «11 giuo-co delle dame«; 11.00—12 00 Glasba za vas, ki delate; 1345 »Severnica« — moda; 15.40 Fo-nogramski album Royal; 16.00 Galerija belcanta; 16.20 Kolesarska dirka po Sard ruji; 17.00 Pesem in Angelini; 17.30 Revija htbbvjev, manij in kratkočasja; 18.35 Koncert Jazzov Ba ; rnonte in Mlcocci; 20.30 #V dveh se laže zmaga«, vodi S.
G gli; 21.45 Fant, zija motivov, POjd; Dallara, Negroni, Duo Pasano; 22.00 Komemoracija F. Chopi a «>t> 150-leln ci rojstva.
///. program
17.00 ..	r Martin, B. Bar ok; 18.00 Italijansko slovstvo: 13.30 Italijanska oo-vejna glasba: Luigi Dallap.c-cola; 20.00 Vsakovečerni ko.i. cer,; 21.30 «11 verbo«, Stir.de-Janka Kaia Mun ka. Režira Ta-ricco; 23.25 Olivier Messiaen: »Reveil d“s O’ e~"y».
Slovenija
8 05 Mt-u ..s- . iu-.i; 8.30 Zabavni zvoki; 9 15 Od Ipavca
do Kogoja; 9.40 Zveneče kaskade; 10.10 Simfonični plesi ln rapsodije; 11.00 Za pri.a-telje popevk; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Trije odiomki iz VVagnerjeve opere Tannhau-ser; 12.15 Radijska kmečka u-niverza; 12.25 Pisani zvoki;
12.45 Pet popevk; 13.30 Narodne v priredbi Karla Pahorja; 13.50 Veliki zabavni orkester Les Baxter; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Venček domačih; 15.40 Novost na knjižni polici, P La Mure: Onkraj sle; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 V svetu operete; 18.00 Kultur na kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe: Marij Kogoj;
18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali Jih poznate? 20.30 Igor Stravinski:	»Razuzdančeva u-soda«; 22.15 Za ples; 22.35 S l>opevkami po svetu; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Petar Konjo-vič: Koš’zna.
Ital. televizija
13.32—16.05 TV-šola; »Zgodovina In državljanska vzgoja«, «Znanstvene pripombe«; 17.00 do 18.00 TV za mladino »Konjiček«; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 »Begunec«; izvirno delo Fasana in Gangarosse; 19.45 Sodobni portreti: Virgilio Guidi; 20.15 Operacija «Pezzata olandese«; 20.30 TV-dnevnik; 20.45 Nogometna tekma Madrid — Nica. 22.15 «11 Ventaglio«; 23.30 TV-dnevn’i(
Jug. televizija
Ljuui^a.ia 13.ou t-.on.(Skl mozaik: Srečanje s humor stom F Mllčlnskltn — Naš konjiček (krmljenje rib) — Tekmovanje — Pošta in uganke — 18.45 Oddaja o telesni kulturi in športu; Beograd 20.00 TV-dnev-n,k, Zagreb; 20.20 Aktualna tema; Beograd: 20 40 Dokumentarni film; 21.00 Shiller: «K.o-varstvo in ljubezen« (drama).
iiiiiiHiiimiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHiiiiitiiimiiiiiiiniiiiimiiiiiiiitiiMHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
Farma umetnih biserov
Farma največjega in najstarejšega japonskega podjetja, ki proizvaja umetne bisere, «Mikimoto perolza«, se nahaja v zalivu Toba A Ago, na premičnih splavih, ki jih morejo motorni čolni, v primeru potrebe, hitro odvleči na kakšno drugo bolj varno mesto, kajti dobro je treba čuvati školjke, ki bodo napravile bisere. Te školjke hranijo v štirih milijonih Košev, v vsakem košu po 25 školjk Vsako od teh školjk je treba okrog 5 let negovati, čistiti, hraniti in ji pomagati, da proizvede dragoceni buser Dogaja se, in to razmeroma pogosto, da tajfun uniči celotno »žetev«. Kakor se je to dogodilo prot: koncu preteklega leta. Drugo veliko nevarnost za bisere predstavlja plankton. Ce splavov pravočasno ne u-maknejo njegovi dejavnosti, propade vse delo. To se je dogajalo še v začetku udga-janja biserov, ko je Japonec Kokiki Mikimoto iznašel način pridobivanja biserov iz navadnih školjk. Ro treh letih napornega eksperimentiranja je naletet na plankton, ki je uničil vse, aar je bilo ustvarjeno do tedaj.
Gojenja biserov niso du sedaj prav nič modernizirali. Na splave obesijo koše s 25 školjkami in jih spustijo v globino nekaj metrov. V teh koših so školjke zavarovane pred raznimi morskimi roparji, ki bi jih požrešno izsesali Ko dosežejo tri leta, se na jsolj-i kah izvrši operacija, V no-
tranjost se vnese majhna količina biserovine, v obliki majhne perle, ki jo uvažajo iz Misisipija, hkrati s koščkom živega tkiva, ki so ga vzeli od druge žive školjke. Ta košček živega tkiva se zaraste s telesom školjke tako, da se ustvari večje ležišče za biser, ki se bo tu izoblikoval. Ta podvig zahteva veliko spretnost kirurga, ki operira školjke, kajti tudi najmanjša napaka povzroči smrt tako mučno ograjene živali.
V jeseni se začenja delo «ama». To so žene in dekle ta zaposlene na farmi biserov že od svojega 15. leta Včasih so šla ta dekleta gola na lov na školjke, sedaj pa imajo nekatera od njih ie hlačke. Toda v kratkem bodo morale biti obvezno oblečene v bele halje, in to ne samo zaradi turistov, ki te farme zelo radi obiskujejo, ampak tudi zaradi nevarnih in hitrih morskih psov, ki zelo pogosto napadejo in ugrabijo dekle, če je neprevidno. Dekleta, ki plavajoč potiskajo pred seboj majhne čebre, pravijo: «Morski psi so usmiljeni oni ubijajo na mestu in vedo, zakaj to delajo; toda jetika je zlobna: ne ubija takoj, pa tudi razloga za svojo zlobo nima.#
Čebri, od katerih se dekleta nikoli ne ločijo, služijo v različne namene: da se, trudne od potapljanja, zanje zagrabijo in oddahne io, da vanj mečejo naidene školjke, pa da se hkrati tudi zavarujejo pred morski-
mi psi. Tudi bela barva njihove obleke odbija te morske roparje.
Mnogi ljudje, tako na Japonskem, kakor tudi izven te dežele, v kateri se zeio ceni ta industrija, delajo pri istem delu: pri proizvodnji biseiov na umeten način. Oni se okoriščajo z izkušnjo Mikimota, kateremu je uspelo dobit’ od iste školjke tudi do šest bi-serov. Toda obstajajo izgle di, da sp bo s časom to delo moderniziralo.
ka ulico in ko je že sredi ulice, se na semaforu prižge rdeča luč. Policaj se nad njim zadere in v trenuticu je tu že policijska patrulja. Ki ga brez obrazložitve strpa v policijski avto, češ da «tu nismo v tvojem pragozdu«.
Takih in podobnih primerov je veliko. Nekaj jih bomo navedli:
Študenta iz afriške Gha ne pripeljejo pred policijskega komisarja zaradi neznatnega prekrška. In tu mu «uradna oseba« poje sledečo »pesem«: »Ce pride nekdo iz džungle, se mora najprej naučiti nemških navad.«
Kamerunski študent pa je doživel sledečo «zgodbo», ki jo je sam takole prikazal: «Veste, s stanovanji ni lahko, posebno ne, če kot študent nimate veliko denarja. Za nas Afričane pa je stvar še veliko težja. Tako jaz, kot moji kolegi smo že velikokrat doživeli, da smo se po objavi nekega oglasa javili na določenem stanovanju, da bi najeli sobo. Toda ljudje, ki so sobo v časopisu oglaševali, so nam zaloputnili vrata pred nosom, brž ko so videli, da smo temne polti. Pred nekaj meseci pa se mi je vendarle posrečilo najti «obo Gospodinja je bila zelo prijazna. Sobo sem takoj najel ter tudi vnaprej plačal stanarino. Nato sem stopil na staro stanovanje, da bi prenesel svoje stvari. Ko sem se čez dve uri s svojo prtljago vrnil, se je situacija povsem spremenila. V stanovanje me sploh niso pustili, pač pa mi je gospodinja že na vratih vrnila denar in mi pojasnila, da se ji je med tem vrnil mož in da sta sklenila, da me ne moreta vzet: na stanovanje. Skušala se je opravičiti, da ne toliko zaradi njih samih, pač pa zaradi sosedov, ki da bi mogli na njih gledati postrani, ker so vzeli na sta-
ji
o
— Johnng, ali bi ne mogel govoriti malo bolj glasno,, J,
novanje..,)) Crnopoltega študenta sicer ni rekla, pač pa je kamerunski študent to jasno razumel.
Neki nigerijski študent pa je svoje tovrstne ((izkušnje« takole obrazložil:	«Mene
vedno sprašujejo, ali so pri nas še vedn0 Ijudožrci in če še vedno živimo na drev ju. Poznam študente iz moje dežele, ki so po vrnitvi iz Zahodne Nemčije pisali. da so v Zahodni Nemč>ji preživeli svoja najgrša leta v življenju.«
Študent iz Sierre Leone pa je svoje «izkušnje» v Adenauerjevi »krščanski« Nemčiji takole orisal: »Študiram medicino, toda pri praktičnih vajah imam zelo velike težave. Mnogi pacienti mi ne dovolijo da bi se jim približal. In kaj bi bilo, če bi se ti ljudie znašli v Afriki in bi ne imeli druge izbire?« se žalostno sprašuje črnski študent, ki je prišel v Zahodno Nemčijo, da bi tu postal zdravnik in se nato vrnil
(Nadaljevanje na 4. strani)
HOROSKOP
ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Uspelo vam bo doseči potrebne kredite. Pa tudi sicer boste zaradi dobrega razpoloženja gledali na življenje z drugačne plati.
BIK	(od	21.	4. do 20.	5.):
Pazite,	da	ne	zamenjate	lju-
bezen s prijateljstvom, kajti to bi utegnilo pomeniti za vas nesrečo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Obeta	se	vam vsekakor
zelo zanimivo potovanje. Ne boste si mogli kaj, da ne bi iskali stika z osebo, ki vas zanima.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Kar smatrate le za slučajno združenje, utegne postati trajno sodelovanje.
LEV	(od	23.	7. do 22.	8.):
Z dobro organizacijo boste premagali vse nepredvidene težkoče.
DEVICA (od 23. 8. do 22. ».): Cenili vas bodo in vam dali prednost. Obstaja verjetnost nekega zelo zanimivega potovanja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.). Računajte predvsem na lastne sile in ne pripisujte pievelikega pomena nekemu sotrudniku.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Proti koncu dneva bo verjetno konec vaših skrbi glede nekega posla.
STRELEC (od 23. 1J. do 20. 12.): Po razdobju varčevanja se vam obeta nekoliko večja udobnost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.); Sprijazniti se morate pač z dejstvom, da se je trebi za lastno srečo vztrajno boriti.
VODNAh (od 21. 1. do 11 2.). Skrbno se ogibajte prepl* ra v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 2.)l Pomanjkanje čuta za praktičnost vam utegne škoditi; upoštevajte nasvete aanailuelh in pametnih oseh,
PRIMORSKI DNEVNIK
2. marca
t
Tišina in prazne ceste v olimpijskem naselju r Squaw Vallejru
Poleg
tudi
Poldruga milijarda lir končala v blagajne organizacijskega odbora ■ Vsega skupaj je prisostvovalo olimpijskim igram skoraj 241.000 oseb
SQUAW VALLEY, 1. — Skoraj vse države, ki so se u deležile zimsko-športnih olimpijskih iger so šle domov s kakšno kolajno. V Squaw Valleyu torej niso atedili z razdeljevanjem zlatih, srebrnih in bronastih kolajn, vendar, č e pregledamo uradne lestvice, si jih je Sovjetska zveza nabrala največ. Tud, Nemčija je presenetljivo stopila v ospredje, medtem ko so se ZD.A m orale, vsaj v lestvici po točk ah, zadovoljiti s tretjim mestom, ki ga celo delijo s Sv edsko in Norveško.
V alpskih disciplinah ni izstopil noben tekmovalec kot se je to zgodilo v času, ko je stopil na pozorišče smučarskega športa Ton: Sailer. Trije atleti, predstavnik:	treh
različnih držav, so prevzeli dediščino odličnega Avstrijca, ki je pred štirimi leti odnesel domov vse tri zlate kolajne, za smuk, za slalom in za vele slalom. Ti dediči so Francoz Jean Vtiarnet v smuku, Švicar Roger Staub v veleslalomu in Avstrijec Ernst Hinterseer v slalomu. Squaw Valley je torej pripomogel k zmagi le najbolj pripravljenim in kaže tudi najbolj inteligentnim sm učarjem.
Med ženskami so Američan-
ke sprožile ofenzivo, katere posledice bomo lahko videli čez nekaj let. One so bolj pripravljene in predvsem bolj odločne. Kanadčanko Ann Heggeweit lahko smatramo za najboljšo smučarko sveta, ne samo zaradi odlične zmage v slalomu, temveč tudi zaradi, plasmana v ostalih tekmovanjih. Američanki Penny Pitou in Betsy Snite, ki sta bili premagani le za nekaj desetink sekund, sta si razdelili tri srebrne kolajne. Mlada Nemkinja Heidi Biebl je zelo verjetno najboljša v smuku, medtem ko se je Švicarka Y-vonne Riuegg jasno izkazala v veleslalomu.
Prav v teh alpskih disciplinah si je Italija priborila edino kolajno s tretjim mestom, ki ga je Giuliana Chenal-Mi-nuzzo dosegla v veleslalomu. V moški konkurenci Italijani niso dosegli vidnih uspehov, vendar je njihov plasman zadovoljiv. Končno bi lahko pripomnili, da so začeli prav v Squaw Valleyu mladi smučarji izpodriniti starejše in bolj rutinirane tekmcvalce.
Kot se je pričakovalo, so Švedska, Finska, Norveška in Sovjetska zveza prevladovale v nordijskih disciplinah. Toda tem državnim se je pridružila Nemčija, ki je dosegla zmago v nordijski kombinaciji in v smučarskih skokih. Premoč Severnjakov je torej ogrožena po zaslugi Nemcev.
Naslov »kralja tekačev* je šel Švedu Sixstenu, ki je kot že v Cortini, z minimalno razliko premagal odličnega, pa čeprav že 35-let starega, Finca Halculinena. Ta priletni prvak pa je dosegel višek svoje kariere v štafeti 4X10 km, ko je v zadnjih metrih pred ciljem dohitel in tudi prehitel Norvežana Haakona Brusveena. Ta končni sprint štafet bo ostal v zgodovini zadnje olimpiade kot najbolj
nekega
dramatičen zaključek tekmovanja.
V hitrostnem drsanju so prevladovali Rusi. Ti so si priborili (j od 8 zlatih kolajn. Samo Nemka Helga Haas in Norvežan Knut Johannesen so se vrinili med Rusi in dosegli, da nista še preostali kolajni šli v Sovjetsko zvezo. Med najboljše lahko štejemo tudi Norvežana Ronalda Aasa, ki je z Rusom Grišinom delil prvo mesto v hitrostnem drsanju na 1500 metrov.
V hokeju so ZDA, edina ne. premagana ekipa na olimpia-
di, prevzela vlogo, ki jo je imela Sovjetska zveza.
V umetnem drsanju so zabeležili samo eno presenečenje: to jo je pripravil Ceh Karol Divin. Po obveznih likih je vodil s precejšnjo razliko točk, a v prostih ga je Američan David Jenkins brez usmiljenja potisnil na drugo m^sto in mu odvzel zlato kolajno, katero so mu vsi prerokovali.
Med ženskami je v tej panogi prevladovala Američanka Carol Heiss. Njej se je ne-
prvakinja, Nizozemka Sjoukie Dijkstra, ki pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom. V parih pa nihče ni mogel do živega Barbari Wagner in Robertu Paolu (Kanada), ki pa sta itak že svetovna prvaka.
Zimska univerziada v Chamonixu
Zmaga	Š
v veleslalomu
Švicarski študentje so zasedli tri prva mesta
koliko upirala le evropska 147.000.
V Squaw Va)leyu je danes že vse tiho in ceste, ki so bile pred dnevi polne tekmovalcev in gledalcev, so danes prazne. Le organizatorji so še na delu in delajo obračune. Ti niso tako slabi. Predvsem so zaslužili s prodajo vstopnic 2,100.0Q0 dolarjev, 80.000 so jim prinesle vlečnice, »5.000 avtomobilski parkirni prostor,
105.000 prodaja programov in
95.000 razne druge usluge. Skupno so torej inkasirali med olimpiado 2,475.000 dolarjev, to je v lirah preko poldrugo milijardo. Skoraj 241.000 gledalcev je sledilo raznim tekmovanjem. V zadnjem dnevu so našteli 28.000 gledalcev, medtem ko jih je bilo največ v nedeljo 21. februarja, t. j.
•iiitiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiitifimiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiniiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiii
Četrta etapa kolesarske dirke po Sardiniji
Grazcyk	zmagoval
Aru najboljši v lestvici
Pambianco, ki je sprožil odločilno ofenzivo, se je moral zadovoljiti z drugim mestom
CAGLIARI, 1. — Tretja etapa dirke po Sardiniji in prva na otoku, je prinesla srečo kolesarju Aruju, ki je rojen in stanuje v Cagliariju. In na cilju njegovega rojstnega kraja je komaj 21 let stari kolesar izvedel, da bo imel čast obleči rdečo-plavo majico z barvami Sardinije, ki je znak prvega v lestvici. Aru je znal izrabiti priložnost, ki se mu je ponudila tik pred vzpetino v Iglesiasu. Pambianco je sprožil ofenzivo, a njemu sc se pridružili tudi drugi kolesarji, od katerih so imeli kar štirje možnost, da zasedejo prvo mesto v skupni lestvici.
Bežeča skupina si je nabrala 23” naskoka in ga je pove-
čala, pa čeprav v ozadju niso mirovali. Nencini, Defilippis in drugi so namreč močneje pritisnili na pedale, a razdalje niso mogli zmanjšati.
Na dirkališčni progi stadiona v Cagliariju je Pambianco hotel presenetiti vse in zmagati, toda Francoz Gra-czyk mu je ostal kot senca za petami in ga z odličnim
MŠUS-v*
mi'/
Tako se je začela
in tudi končala zimska olimpiada Squaw Valleyu
sprintom tik pred ciljem premagal.
Jutri Čaka kolesarje IV. e tapa Cagliari . Oristano. Etapa je dolga 131 km in na sredi poti je samo majhna vzpetina pri Villacidru.
Vrstni red včerajšnje 86 km dolge etape Carbonia-Cagliari je sledeč;
1. Graczyk v času 1.53’06”, povprečna hitrost 45.623 km, 2. Pambianco, 3, Brankart 1.53’6”, 4. Impanis, 5. Aru, 6. Guargualini, 7. Stablinsky, 8. Chiodini 1.53’21”, 9. Van Loy 1.5$’28", 10. Benedetti, 11. Boni, 12. Schroeders, 13. Daems, 14. Kerkove, 15. Poblet, 16. Monti, 17. De Roo, 18. Ciam-pi, 19. Falaschi, 20. Musa, 21. Vlayen, 22. Angelo Coletto, 23. Piscaglia, 24. Ciolli, 25. Da-men, 26. Sorgeloos, 27. Bruni, 28. Favero.
Sledijo vsi ostali kolesarji.
Splošna lestvica po III. e-tapi:
1. Aru 7.15’59”, 2. Pambian-co 7.16’07”, 3. Impanis 7.16’23”, 4. Stablinsky, 5. Chiodini 7 ur 16^7”, 6. De Roo 7.15’51”, 7.
iiiimimiii um imunimi m iiiimiiiiiiiMiHiiii
NOGOMET
Španija • Italija z nemškim sodnikom
RIM. 1. — Italijanska nogometna zveza se je sporazumela s špansko, da bo srečanje med državnima reprezentancama I-talije in Španije, ki bo v Barceloni 13. t. m. ob 16. uri sodil nemški sodnik, kateremu bosta pomagala dva njegova sonarodnjaka.
Glavni sodnik bo Albert Dusch, stranska pa Fritz in Hager.
Nencini 7.17’06", 8. Daems 7 ur 17’21”,	9. Battistini, 19.
Coletto T., 11. Defilippis 7 ur 17’44”, 12. Carlesi, 13. Favero, 14. Metra, 15. Kerkove, 16. Sorgelos, 17. Falaschi, 18. Gag-giero, 19. Moser, 20. Massi-gnan, 21. Casata 7.18’51”, 22. Bruni 7.19’45”, 23. Natucci, 24. Catalano, 25. Musa 7.22’21”, 26. Pau 7.22’29”, 27. Boni 7 ur 26’33”, 28. Bui 7.27’52", 29. Benedetti, 30. Schoeders, 31. Niesten 7.29'20”, 32. Graczyk 7.34’13” itd.
CHAMONIX, 1. — Univerzitetne smučarje, ki se udeležujejo zimske univerziade, je danes čakalo slabo vreme.
Snežilo je in tekmovalci v veleslalomu, ki je bil danes na sporedu, so morali voziti skozi gosto meglo. Zato ni nič čudnega, če je bilo precej padcev.
Tekmovanje v slalomu se je zaključilo s pravcatim zmagoslavjem Švicarjev, ki so zasedli vsa prva tri mesta. Sledili so Nemci in Avstrijci, medtem ko so Francozi in I-talijani popolnoma odpovedali in razočarali.
Rezultati današnjega tekmovanja v veleslalomu (2.300 m dolga proga s 430 m višinske razlike in 46 vrati) so sledeči:
1. Phillipe Štern (Sv.) 1'56”1,
2. Walter Hervvig (Sv.) 1’57”8,
3. Klaus Herwig (Sv.) 1’58"4,
4. Muller (Nem.)	1’59”2,
5. Rehn (Nem.)	2’00”3,
6. Gallob (Avstrija) 2’00”6,
7. Gunther I.eis (N.) 2’01”5,
8. Wauzenbock (Avstr.) 2’02”2,
9. Peter Koppe (Nem.) 2’02”3,
10. Cottet (Francija) 2’02”9.
NOGOMET
Danes tri srečanja za prvenstvo ser. B
MILAN, 1. — Nacionalna no. gometna zveza je določila, da morajo odigrati jutri v sredo spodaj navedene, v preteklosti prekinjene in odložene tekme za prvenstvo serije B:
V Comu ob 15, uri: Como -Marzotto, v Lccu ob 15. uri: Lecco -Messina, v Novari ob 14,45: Novara -Catania.
Zveza je tudi določila sodnike in sicer za prvo Righet-tija, za drugo Politama, za tret. jo pa Angoneseja.
KOŠARKA
V nedeljo v Trstu Stock - Udinese
V Vidmu se košarkarice tam. kajšnjega društva, ki sodeluje v prvenstvu serije A, vestno
pripravljajo, ker jih čaka v nedeljo težka naloga. Prišle bodo v Trst, kjer se bodo spoprijele s petorico Stocka. Zanimivo je, da košarkarice ekipe Udinese niso nikoli zmagale v Trstu in prav zaradi tega hočejo sedaj prekiniti tradicijo. Proti Stocku bodo poslali petorico. ki jo bodo sestavljale vse igralke, ki so preteklo nedeljo igrale proti Madžarski.
Tekma med petericama Stocka in Udinese za prvenstvo ženske serije A bo v športni palači na velesejmu ob 16,30, ob 18. pa bo zadnja tekma mo. škega prvenstva I. serije med domačim Stockom in Ignisem.
Italijansko košarkarsko prvenstvo L serije
Brez posebne škode poraz Simmenthala in Virtusjj
Zaradi nedeljskega poraza tržaške ekipe Stocka ni izključeno, da prišlo do naknadnih iger med Tržačani, Giro in Reyerjem
Simmenthal in Virtus sta v nedeljskem košarkarskem prvenstvu prve serije zabeležila poraz. Brez posebne škode sicer, posebno za Simmenthala, ker je malo manjkalo, da se ni petorica Virtusa vsidrala na prvo mesto. Seveda bi morali Bolonjčani zmagati, a ker so tudi oni klonili, je praktično lestvica na vrhu nespremenjena. Na tretjem mestu pa je Ignis, ki je zadala prav Virtusovim igralcem dokončni u. darec in jim je preprečila, da bi dve nedelji pred koncem prvenstva pripravila presenečenje.
Simmenthal je v nedeljo go.
K*
ca v Grazu, so določen . čiš, Bilič, Kosanji,
Antič	in	Medle. Za g	atCi
nje v	Kairu 29. in 30-	pj-
pa Kočiševa, BiW*Ya 1 gačmkova, na dvoboj m 1’ Varšave	9. in 10. ®Pn	sit
L	. . ",
co 14. in 15. aprna vj^ p
stoval na igrišču petorice Fon-te Levissima in čeprav so favoriti za državni naslov napra. vili vse, da si zagotovijo zmago, so morali to končno le pre. pustiti domačinom, pa čeprav z malenkostno razliko petih točk.
■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII
Nogometno diletantsko prvenstvo
Ponziana in Mossa še vedno zmagovita
Uspeh Edere na igrišču Amoca
V lestvicah diletantskega nogometnega prvenstva ni bilo v nedeljo nobenih posebnih spre. memb. Ponziana še vedno vodi v skupini B, Mossa pa v C. Ponziana je šla po dve točki nič manj kot na igrišče odličnega Turriaca. Obe enajstorici sta potrebovali točki, ker sta teden prej izgubili tekmi z nasprotniki. Zato sta Ponziana in Turriaco šla na igrišče trdno odločena, da si zagotovita vsaj neodločen izid. Tržačani pa, ki so se z voljo do zmage vrgli v napad, so imeli več sreče kot domačini. Tudi Saici je slavila zmago in sicer na igrišču Pierisa.
Vse ostale tekme so se pač končale kot je bilo predvideno. Le Gradese je izsilila na igrišču Trevignana neodločen izid, medtem ko je Fiumicello, ki je v lestvici takoj za Pon-ziano, moral prepustiti obe točki enajstorici Ogleja. For-titudo se v nedeljo ni šalil: gostom je nasul v mrežo pet golov, medtem ko je njihov
IllllllllJIllllllllllllitlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllll lllllllllllllll llllltltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllll
Najboljši boksatji sveta po mnenju NBA
Carlos Ortiz
zaradi zmage
- boksar meseca»
nad Torresom (Meh.)
Izvršni odbor NBA bo v soboto določil naslednika bivšega svetovnega prvaka Mooreja
PROVIDENCE (Rhode Island), 1. — National Boxing Association, ki je objavila lestvice najboljših boksarjev sveta za mesec februar, je javila da se bo v soboto sestal njen izvršni odbor. Ta bo moral proučiti način s katerim bi določili naslednika Archia Mooreja. kateremu so 15. februarja uradno odvzeli naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije, ker ni tega branil v predpisanih šestih mesecih.
NBA je izbrala za najboljšega boksarja meseca Carlosa Ortiza in to zaradi njegove zmage s k. o. nad Mehikancem Torresom. Lestvice najboljših boksarjev pa so sledeče: TEŽKA
KATEGORIJA — Prvak:	Ingemar	Johansson
(Sved.). 1. Floyd Patterson, 2. Sonny Liston, 3. Zora Folley, 4. Eddie Machen, 5. Henry Cooper (VB). 6. Roy Harris (ZDA).
SREDNJETEZKA KAT. — (Brez prvaka). 1. Archie Moore. 2. Harold Johnson, 3. Eric Schoeppner (Nem.),	4.	Mile
Holt (Juž. Afr.), 5. Von Clay, 6. Sonny Ray.
SREDNJA KATEGORIJA — Prvak: Gene Fullmer (ZDA)' 1. Gustav Scholz (Nem.), 2.
4. Paul Pender, 5. Ray Robinson, 6. Carmen Basilio.
SREDNJELAHKA KAT. — Prvak: Don Jordan (ZDA). 1.
Luis Rodriguez (Kuba), 2. Ru. deli Stitch, 3. Federico Thomp. san (Arg.), 4. Benny Kid Pa-ret (Kuba), 5. Charlie Scott, 6. Florentino Fernandez (Kuba).
VVELTER JUNIOR — Prvak: Carlos Ortiz (ZDA). 1. Duilio Loi (It.), 2. Kenny Lane, 3. Espinosa (Filip.).
LAHKA KATEGORIJA —
Spider Webb, 3. Henry Hanki 1 Prvak: Joe Brown (ZDA). 1.
Carlos Ortiz, 2. Paolo Rosi (It.), 3. Dave Charnley (VB), 6. Willie Toweel (Juž. Afr,), 8. Mario Vecchiatto (It.), 10. Lahouari Godih (Fr.).
LAHKA JUNIOR KAT. — Prvak: Harold Gomes (ZDA), 1. Paul Jorgensen, 2. Solomon Boysaw, 3. Flash Elorde (Fil.).
PERESNA KATEGORIJA — Prvak: Davey Moore (ZDA). 1. Harold Gomes, 2. Percy Le-wis (Trinidad). 3, Gracieux Lamperti (Fr.),4. Sergio Capra-ri (It.) 9. Giordano Campari (It.).
PETELINJA KATEGORIJA — Prvak: Jose Becerra (Meh.).
1. Freddie Gilroy (VB), 2. Pie. ro Rollo (It.), 3. Alphonse Ha-limi (Fr.).
MUSJA KATEGORIJA — Prvak: Pascual Perez. 1. Sadao Yoita (Jap.), 2. Pone Kingpetch (Tail.), 3. Larry Pineda (Fil.), 4. Johnny Caldwell (VB), 6. Mimun Dben Ali (Sp.), 8. Ri-sto Luukkonen (Finska),
vratar moral samo enkrat klo. niti. Težje je bilo za Cremcaf-fe, ki je na domačem igrišču
odpravil moštvo Terza le z 2:1.
SKUPINA B
Rezultati:
Ponziana * 'Turriaco 2:0, Sai. ci - 'Pieris 4:0, 'Cervignano -Sangiorgina 2:1, 'Trevignano . Gradese 0:0, *Aquileia - Fiumi. cello 2:0, 'Fortitudo-Aiello 5:1,
Lestvica:
Ponziana
Fiumicello
Saici
Sangiorg.
Turriaco
Cremcaffe
Terzo
Gradese
Aquileia
Fortitudo
Aiello
Pieris
- Terzo			2:	L.		
18	18	1	5	44	17	27
19	11	3	5	35	19	25
18	11	4	3	37	15	26
18	9	5	4	43	17	23
19	10	3	6	36	24	23
19	8	8	3	25	17	23
18	5	7	•	22	31	17
19	6	5	>	22	29	17
19	5	6	8	18	28	16
18	5	4	9	24	34	14
19	4	7	8	22	30	15
19	3	9	7	29	41	15
19	2	6	11	15	42	10
18	1	C	11	12	39	8
SKUPINA C
Mossa je v nedeljo bila precej razigrana in njeni napadalci so našli večkrat pot do gola. Uspeh ni izostal, ker so domačini odpravili Pro Ro-matis s 7 golov, medtem ko so nasprotniki zabili samo 3. To je tudi največji rezultat nedeljskih tekem. Libertas, ki je na igrišču v Ul. Flavia sprejela v goste Torriano, je razočarala in je morala deliti točki z nasprotnikom. Isto se je zgodilo enajstorici Sv. Ivana, ki je imela v goste tržiško CRDA. Lep uspeh je dosegla tudi ekipa Mariana. ki je odpravila Italo s 3 goli razlike. Tudi Juventina iz Gorice le po dolgem času vendarle prišla do zmage in to v škodo Muggesane. Z uspehom se je zaključila tudi tekma Edere. ki je premagala Amoco na igrišču slednjega. Končno si je tudi Cormonese šla po dve točki v Ronchi.
Rezultati:
'Libertas - Torriana 1:1, Ma. riano - 'Itala 3:0, 'Juventina Muggesana 2:1, Edera - 'Amoco 1:0, 'San Giovanni - CRDA 1:1, 'Mossa - Pro Romans 7:3.
Cormonese	• *	Ronchi			2:0.		
Lestvica:							
Mossa	19	12	4	3	48	25	28
Rcmans	17	9	5	3 26		19	23
Ronchi	19	S	4	7 23		21	20
Muegesana	19	6	8	5 20		20	20
Marianese	19	9 3		7	41	21	21
CRDA	16	6 7		3	16	10	19
Edera	17	6	C	4	20	16	20
Cormonese	17	7	4	6 21		17	18
Torriana	18	5	7	6 29		28	17
Itala	17	6	4	7	19	32	16
Libertas	19	7	2	10	23	30	15
S. Giovanni	19	4 5		10	30	31	13
Juventina	19	4	6	9	17	21	14
Amoco	19	3	4	12	12	36	10
Slabše pa je bilo za Oranso-do Virtus. Za njen poraz ni mogoče najti nobenih razlogov. Ekipa Ignisa je bila boljša in nevzdržna, kar dokazuje rezultat 113 košev v njeno korist nasproti 92, ki jih je dosegla Virtusova petorica.
Tudi Gira in Livorno sta si zagotovili prva v borbi proti ekipi Stelle Azzurre iz Rima, druga proti Lancu, obe razpoložljivi točki.
Tržaška ekipa Stocka, ki je šla v goste k petorici Santago-stina v Bologno, se je vrnila domov s porazom v žepu. Domačini so brez posebnih težkoč prisilili. Tržačane, k predaji in čeprav so se Ruprecht, Steffe, Cavazzon in Natali potrudili, da bi bila razlika v koših čim manjša, ni bilo mogoče napraviti ničesar proti borbenim na. sprotnikom. Rezultat je pač dokaz, da so morali Tržačani klo. niti predvsem v zadnjih minutah igre, ko se je pojavila trud-nost.
Tudi Petrarca, ki je imela v gosteh Reyer, je slavila zmago, ki ji je pripomogla, da je obdržala mesto v sredini lestvice.
Nedeljski rezultati so sledeči:
'Santagostino - Stock 75:60, 'Livorno - Lanco Pesaro 73:58, Petrarca * Reyer 82:71, 'Gira -Stella Azzurra 94:61, 'Fonte L. Simmenthal 87:82, 'Ignis-Oran soda V. 113:92.
Lestvica:
Simmen. 21 19 2 1424 1157 40 Orans.	V.	21	18	3	1724	1321	39
Ignis	V.	21	16	5	1645	1381	37
Fonte	L.	21	12	9	1333	1316	32
Lanco	P.	21	10	U	1419	1433	31
Stella	A.	21	10	11	1324	1392	31
21	10	11	1236	1266	31
2	8	13	1273	1638	29
21	7	14	1176	1289	28
21	7	14	1237	1375	28
21	6	15	1223	1383	27
21	3	18	1166	1399	24
Tekme 6.3.1960 (zadnji dan):
Oransoda Virtus - Levissima, Simmenthal - Gira, Stella Azzurra . Petrarca, Reyer . Livorno, Lanco Pesaro - Santagostino, Stock - Ignis.
 <»--------
TELOVADBA
Jugoslovanski telovadci za mednarodna srečanja
V Zagrebu je bilo končano dvodnevno tekmovanje za I. telovadni pokal Zagreba. Obenem je bilo to tekmovanje tudi izločilno za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki se bo pomerila z ekipo ŽAR in nastopila na tekmovanju za pokal Varšave.
Določeni so bili naslednji tekmovalci:	Cerar, Petrovič,
Caklec, Lekič, Galič, Jurjevič, Petek in Srot.
Na tekmovanju v vseh o-limpijskih disciplinah je bil najuspešnejši Ljubljančan Ce rar 114,80 pred Petrovičem (Zgb.) 112,11, Caklecem 107,90, Lekičem 107,50 itd.
Na posameznih orodjih so bili doseženi tile izidi; bradlja: Cerar 9,70, Petrovič 9.60, Lekič 9,10; krogi: Petrovič 9,50, Lekič in Cerar 9,40; konj; Cerar 9,70, Caklec 9,40, Grojer 9,10; preskok čez konja: Lekič 9,30, Caklec 9,20, Menček in Cerar po 9,10; drog; Cerar 9,70, Petrovič 9,05, Lekič 8,93. * * *
V Beogradu je bilo izbirno tekmovanje telovadk za uvrstitev v državno reprezentanco. V obveznih in prostih sestavah je Tereza Kočiš dosegla 71 točk,
Za dvoboj proti reprezentanci Avstrije, ki bo 19. mar
nju pa Kočiševa, B'ili05?ai|eto. gačnikova, Antičeva, W |
Petrarca
Livorno
Stock
Gira
Reyer
Santag.
va in Stromarjeva.
IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIIIIIIIIIIII!*,!,4a
«Pri vas živite še
na drevju in imate * vedno ljudožrce?>
(Nadaljevanje
zdravit svoje črnske ^ črnski »dr
Pa ne samo
* a u«,	  j
denti, podobne 'zPa . A' življajo tudi študenti	^
zije, ki niso povsem	^
polti. Neka študentka	j
rije pravi takole; *	-■
še vedno mislijo pri nas življenje iz in ene noči*. Prvo
«,Si
vpi^
nje, ki mi ga PostaVlKV vedno isto, če sem e® 9i na svojega moža. N {e jt
zbadajo z vprašanjem, ,fl, za kamele potrebna
ska izkaznica.*	miH
Zdi se torej, da 80 g
slin1®.
nine nacističnega rasi ^ hudo globoke m to
temu, da se
najde
gumnejši Nemec, ki ” jj to obsoditi. Res )e> redki Nemci, ki se	si
nastopiti proti y»m#i pa, da niti sami ne ^ kako zanemarjeno	^
njih področje vz*0‘ej.jjli1 časom so se hudo *° izidom nekega #n8aS p*
znanstvenega PolzltuSja
terega naloga je
kazati, da »Nemci
ne
f
hajajo na svet s Po* mi predsodki o Afnc Azijcih*. Poizkus s° vir
vili na frankfurtske ^
učilišču in je <areS,0ci o*1 miv. V zavodu za v st*j gijo so pred 12 otr° rosti od 4 do 6 let p
r<
dvanajst različnih	t
le so to maske	jf
suhih, jeznih in b sKe 1
m» ^
razov, bile so tu -
brado in brez nje. niki in brez na lt[r Enajst mask je bl .e #
poltih, dvanajsta Pa ,,t " maska Črnca. Dvan , -a1
iti*
trok v starosti med in šestimi leti je nl0.isto. brati med maskami ^ ;|t
naj označuje slabeS3^ f veka. N:ti en otro
bral črne maske. sl Strokovnjaki, ki s .^ei poizkus zamislili in
tem, da psC . - p|e mržnja ni prirojen8^ne^,
se tolažijo s škemu človeku
tolažba, saj bi bil° ,|0yfP misliti, da bi bil8 5pF
plemenska	mržnja	^(t u0
prirojena. Plemens	j
nja je le plod vZ^V £
je najbolj drastično^ ^ ^
bolj dokazala vpr	^
stična in fašistična jsAtr| • poizkus s frank ^ vseučilišča, ki na)
»očisti*’/1
ga človeka — pei"', hudo temno luč na . vo
vzgojo,
na Adenauer)?,
• isti * \t
pravo, kajti če bi ^(1 kus napravili Pr'„,ov0 .
šolcih, bi prav	$
čina njih izbrala m8 n $
ca, da ne govorim0 »J* lih* Nemcih, kakrs®‘ sitr
oni policaj, ki Je 0ii-. študenta sredi Bonn8 ,/
jal, da #tu nismo pragozdu*.
tvor
PRETRESLJIVE ZGODBE
VI.
PLESALEC
2.
Jerome K. Jerome
In res je vse mestece mislilo, da bl Geibel utegnil sestaviti celo človeka, ki bi lahko delal vse, kar mora znati dostojen človek.
Zgodilo pa se je, da je stari Geibel izmislil človeka, ki Je naredil tudi nekaj preveč.
Bilo pa je takole: Mladi doktor Follen je imel dečka. Ta deček je rastel. Ob prvem rojstnem dnevu je bilo v hiši nekaj zmešnjave, a ob drugem je gospa Follenova priredila nič manj kot ples za praznovanje imenitnega dogodka.
Stari Gaibel in njegova hči Olga sta bila med povabljenci.
Naslednjega dne ppoldne so prišle k Olgi tri ali štiri prijateljice, ki so tudi bile na plesu, in seveda pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Razumljivo, da so govorile tudi o moških in jih opravljale, kako ta ali oni pleše. Stari Geibel je bil v sobi, a zdelo se je, da je ves zamaknjen v branje časopisa, in dekleta se zanj niso menila.
«Na vsakem plesu se mi zdi,» je rekla ena,, «da je zmeraj manj moških, ki bi res znali plesati.*
«Da ne govorimo o tistih, ki se imajo za imenitne in se jim zdi, da ti naredijo veliko uslugo, če te pridejo iskat,* je rekla druga.
»Govorijo pa kot bebci,* je dodala tretja. »Zmeraj isto lajno' Nocoj ste čudoviti! — Greste večkrat na Dunaj? Ah, tja pa res morate iti, boste videli, kako prijetno je to me-
sto. — Kako sijajno obleko imate? — Danes je pa res vroče, ne? — Vam ugaja Wagner? — Zaigrati bi morali kaj drugega!’ »Jaz jih pa sploh ne poslušam,* je pripomnila četrta,* če moški dobro pleše, je zaradi mene lahko pravi tepec, kaj mi mar.*
»Navadno tudi je tepec,* ji je pikro seglo v besedo suho dekle.
»Jaz hodim na plese, zato da plešem,* je nadaljevala prejšnja,	ne	da	bi se zmedla »O svojega kavalirja zahtevam,
da	me	trdno	drži, da me vrti, kakor je predpisano	in
da se ne utrudi, preden se utrudim jaz.*
«Tebi bi bil torej potreben plesalec za navijanje,* je reklo dekle.
«živio!» je kriknila neka druga in zaploskala. «To je pa res sijajna misel.*
»Kakšna misel?* so vprašale druge.
«Kako da ne? Plesalec za navijanje, ali še bolje na elektriko, da se ne bi nikoli iztekel!*
Dekleta	so	zamisel z veseljem sprejela.
«To	bi	bil	res čudovit kavalir,* je menila ena, »ne	bi
brcal in ne bi stopal na noge.*
«Ne bi stopal na konec obleke,* je dodala druga.
»Plesal bi po godbi.*
«Pa v glavi bi se mu ne vrtilo in se ne bi naslanjal na plesalko.*
«In	tudi potu si ne bi brisal. Kako	mi	je	zoprno, če	se
kdo po	vsakem plesu briše po glavi.*
»Tak tudi ne Ui tičal ves večer v baru.*
»In če bi imel v sebi fonograf, bi lahko povedal kateri koli stavek in ne bi bil nič različen od pravega plesalca.* »Različen bi še bil,* je vpadlo suho dekle, »takšen moški bi bil najbolj simpatičen.*
Stari Geibel je spustil časopis na kolena in je pazljivo poslušal. Kadar se je katera obrnila z glavo proti njemu, se je brž zopet skril za časopis.
Ko	so dekleta odšla, je pohitel v	delavnico in hči	je
slišala,	kako hodi gor in dol in kako se tu	pa	tam zasmeje.
Tisti večer se je z njo dolgo pogovarjal o plesih in plesalcih. Spraševal jo je, kaj navadno počenjajo, kateri plesi so bolj v modi, kakšne korake je treba delati in še kopico drugih vprašanj, vse o tej zadevi.
Potem ga nekaj tednov po ure in ure ni bilo iz delavnice. Zelo je bil zamišljen in zaposlen, kdaj pa kdaj se je na tiho-ma zasmejal, kakor da bi užival nad šalo, ki zanjo nihče drug ne ve.
Cez mesec dni je bil v Furtwangenu zopet ples. Takrat se je plesalo pri starem Wenzelu, bogatem lesnem trgovcu, kjer so obhajali zaroko njegove vnukinje. Geibel in njegova hči sta bila zopet povabljena.
Ko se je bilo treba opraviti, je Olga poiskala očeta. Nikjer v hiši ga ni bilo. Potrkala je na delavnico. Prišel je ven golorok, oznojen, a ves je plaval v radosti.
»Ne čakaj me,» ji je rekel, «pojdi naprej, že pridem za teboj, še nekaj moram končati.*
Ko se je že obrnila, da bi šla, je oče dodal: »Povej, da bom pripeljal s seboj nekega mladeniča, simpatičnega mladeniča in izvrstnega plesalca. Vsem dekletom bo všeč.* Zasmejal se je in zaprl vrata.
Stari Geibel je navadno pred vsemi skrival svoje posle, vendar to pot je hči oddaleč zaslutila, kaj snuje. Tako je mogla pripraviti goste na tisto, kar bo sledilo. Tajnost se je brž razvedela in vse je z živim zanimanjem pričakovalo, kdaj pride sloviti mojster.
Naposled so zaslišali od zunaj ropotanje vozička in temu ropotanju je sledil nemir v hodniku. Sam stari Wenzel, ves rdeč v obraz od razburjenosti in od zadržanega smeha, je planil v sobano in naznanil z grmečim glasom:
»Herr Geibel s svojim prijateljem.*
Herr Geibel in njegov prijatelj cta vstopila. Vse je planilo v smeh, ju pozdravljalo in ploskalo. Onadva sta stopala po sredi sobane.
«Gospe in gospodje,* je spregovoril Geibel, »dovolite, da vam predstavim svojega prijatelja. To je poročnik Fric. Dragi Fric, pokloni se gospem in gospodom!*
Položil je roko Fricu na ramo, kakor bi ga hotel opogumiti in poročnik se je počasi priklonil in zraven je bilo slišati globok oster kovinski glas, kakor vzdih umirajočega. Ta vtis je bil sicer neprijeten, a kdo se je tedaj za to menil.
«Pri hoji je malo trd.* Stari Geibel ga je prijel pod pazduho in prestopila sta nekaj korakov in res je trdo hodil. »Sicer pa hoja ni ravno njegova odlika. V prvi vrsti je plesalec. Za sedaj sem ga naučil samo valček in v tem je neprekosljiv. Kar
pogum, katero od gospa mu lahko predstavim za Takt zna držati čudovito, ne utrudi se, ne brca, ne ^, obleko, drži vas trdno, kakor vam je najbolj všeč, Ple* jJ>L in počasi, kakor želite, nikoli se mu ne zgodi, da bi ^ j glavi zavrtelo in je prijeten družabnik.	Daj, govori	J L
teljl*	pfj!
Geibel	mu je zavrtel ročico na	hrbtu	in	tisti	Jj1?	p ti
odprl usta	in rekel z glasom, kakor	da	bi	mu	prihaja‘	jr j
ka: «Mi dovolite ta ples?* Potem so mu usta zopet sun nila skupaj.
Ni bilo dvoma, da je poročnik Fric napravil na vso družbo, vendar ni bilo videti, da bi bila ^'-„1^-.,, klet pripravljena z njim plesati. Začudeno so mU^ijt»i\
voščeni
li obraz, v razprte oči, ko se je nepremično	"	k
vsaka se je pri tem zdrznila. Naposled se je stari u* j J bližal dekletu, ki je bilo prišlo na to zamisel.
j t f
»Izdelan je do pičice natanko po vašem nasvetu.* ^jtu . Geibel, »te je električni plesalec. Vi ste mu Joižni
skusni ples.*
To je bilo živahno, malo predrzno dekle, ki so j1 s s* 3du šale. Pritegnil je tudi gostitelj in jo prosil. » j«
aesn of
tari Geibel ji je namestil avtomat. Njegovo a”?eii»$ ovil okoli života, da jo je trdno držal, leva jeA ste, ki so se lahko stisnili in je bila prav nalašč 1 g v j
pogodu vdala.
Stari ji je
in prste, ki so se lahko stisnili in je ona prav da je stisnila njeno roko. Mojster ji je pokazal, uravnavati hitrost, kako ga ustavi in kako se ^ objema
»Vodil vas bo po celem krogu,* ji je razložil-se nihče ne zadene vanj, drugače se spremeni njeg0'' gtP
Zaigrala je godba. Stari Geibel je vključil tok 1° njen čudni kavalir sta zaplesala.
A m
Najprej so ju vsi samo gledali. Avtomat je opr*^ nalogo kar najčudoviteje. Držal je korak po
se je popolnoma pravilno in stiskal k sebi mlado a» ji ) nem objemu. Medtem je prihajala iz njega cela P*° jjof
jočih razgovorov, ki so se le tu in tam pretrgali. ka premišljeval.
(Nadalje^
afl)6