študijska biblioteka
LJUB t. J A
Žf. 109 PoStnlna poračunjena (C. a con la posta)
traj rm*«n ponedeljka. Naročnina« ta I m«MC L S.—, L. 38.— celo leto L 75—, ¥ inoaamatro mesečno t številke 30 st. — Oglasnana za 1 mm prostora on*): za trgovske in obrtne oglase L 1-—» sa osmrt-vdfbila L 1-50, oglase denarnih uvodov L JI—w U Oglasi na prvi strani L 2,—
Trate, t torek, i. mala H28. ■ Lato VI. B
EDINOST
Pmidmou številka 30 cent.
Letnik Lili
Uredniitvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Aasisi 20. Te-lefoo 11-57. Dopisi naj si poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacija in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemno. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredniitvo vGorici: ulica GioeuČ Carducci St. 7, I. n. — Tele!. St. 327« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Vzgoja otrok
Mnog<t so mnenja, da se pričenja vzgoja -otrok šele tedaj, ko začne otrok blebetati prv£ besede. Drugi so pa popolnoma drugega mnenja. Po njihovem mnenju načenja vzgoja otrok že tedaj, ko o otrokih ni še duha ne «luha. Začenja torej z vzgojo onih, ki imajo postati stariši.
Vsakdo pač ve, da otroci radi podedujejo dobre in slabe lastnosti staršev. Ako so torej starši pijanci, se pogostokrat prispeti, da so otroci bebci ali pa telesno skvarjeni. Torej ravno pri otrokih se rado zgodi, da se grehi staršev maščujejo nad njimi, nedolžnimi.
Oni, ki zuiuepenijo po otroku, morajo torej gledati pred-\ sem na to, da so že sami izgrajeni na duši in telesu, ker vedeti in želeti morajo, da zidajo preko sebe, kot se izraža nemški mislec Nietzsche. Zavedati se morajo, da se ie iz duševno in telesno zdravih staršev morejo roditi zdravi otroci.
Želja po lastni družinici se ne sme vzeti na lahko. Prej ko človek pripravi, da jo vzpostavi, mora gledati, da je sam na mestu. Gledati mora na to, da je zmagovalec nad samim seboj, da ima svoje strasti v oblasti/ Vedeti mora, da so v pijanosti spočeti otroci pogostokrat največji reveži, duševni in telesni. Tudi mati mora gledati na to, da ne uživa alkohola, da že v sebi, v kali, ne zastruplja lastnega otroka.
Otrok prideKna svet in njegova najpriktadnejša hrana je materino mleko. V tej dobi precej zagrešijo razne matere ravno radi nevednosti. Da zopet pridobijo «na moči», pijejo razne alkoholne pijače. Revice pač ne vedo, da je alkohol strup, kateri potem z mlekom vred pride v želodčke njihovih otrok. Od tu se seveda naglo razkropi po krvi, da začenja svoje uničevalno delo na živčevju, predvsem na možganih. Tako se že v rani mladosti večkrat dosti zakrivi, da mesto duševno zdravih, razumnih otrok, rastejo bebci ail vsaj duševno zaostali otroci, ki si nikdar več ne bodo popolnoma opomogli od zla, katerega niso zakrivili sami.
Drugje imajo zopet grdo navado, da dajajo otroku vina ali Žganja, ko mu rastejo prvi «obi". To pa 7 dobrim namenom, bo toliko trpel». Možno j otrok resnično ne čuti toliku telesrih bolečin, ker je o-mamljen od alkohola, a zato pa se mu uničujejo njegove duševne zmožnosti že v kali. To grdo navado bi bilo treba že enkrat odpraviti, kot bi bilo tudi pogrebno, da bi se vsi starši zavedali, kako škodljivo vpliva alkohol predvsem na otroka. Želeti bi bilo, da bi vsi starši prišli do razumne odločitve, da bi otrokom sploh ne nudili alkohola v nobeni meri, niti najmanjši, da bi se že vendar enkrat zavedali, da je alkohol, čeprav v majhni meri, vedno škodljiv, predvsem duševnim delavcem. Za duševnega delavca pa moramo smatrati predvsem malega otroka, ker se mora naučiti od staršev in drugih vsega, ker j* nekakšna nepopisana pola, na katero se lahko napiše vse, dobro in slabo. Gledati pa moramo, da ta pola, možgani o-trok, ni že zastrupljena, okvarjena, ker v tem slučaju ne moremo več zapisati na njo vsega, kot bi hoteli.
Ko otrok začne govoriti, pridejo kmalu na vrsto njegovi «zakaj». Zavedati se moramo, da on pozna še malo ta svet, da je torej popolnoma razumljivo, zakaj nas vedno vprašuje. Tudi mi, če bi nas kdo postavil v sredino Afrike, bi imeli marsikateri «zakaj» na ustnicah. Ti «za-kaj»-i bi morali veseliti starše, ker ti so jasen dokaz, da otrok razmišlja. Dolžnost vsakega je, da po možnosti zadosti otrokovemu vpraševanju. Seveda mu j« treba razložiti vse tako, da bo dostopno njegovemu otroškemu razumu. Gledati pa je treba na to, da se mu ne natrpa glavica z neumnimi razlagami, da se ne zgodi, kot se je že večkrat zgodilo, da so se otroci sprli, če treba tudi istepli, radi različnih odgovorov. Torej ne govorimo jim, da je luna hleb sira !i štruca maslenega kruha. Zavedati se moramo, da oni vza-
mejo vsako razlago Is ust staršev za resnično.
Mnogi se tudi jezijo, ko jim otroci razbijejo lepe igrače. Raz-bivanje igrač je pri otrokih znak zdravega, raziskovalnega, razuma, ker otrok želi vedeti, kaka je igrača v notranjosti, kako je napravljena. Zato pa jo je treba razdreti, če ni drugače, tudi razbiti. Otrok se dosti ne pomišlja ter jo kmalu «raizloži», če drugače ne gre, pa kar s kamnom. Ponoviti je treba, da je to znak povprašuj očega, razvijajočega se razuma, ki si želi odgovoriti na vprašanje. Zato je potrebno, da se otrokom dajo igrače, predvsem take, da se da pozneje iz njih napraviti kaka druga. Treba je tudi dati otroku priliko, da si sam kaj napravi, ker je to več vredno ko vse kupljene ropotije, ker je to njegovo lastno delo.
Otroka zanima vse, vse bi rad vzel v roko, vsega bi se rad dotaknil. V roko vzame tudi mlado pišče in ker se boji, da bi mu uteklo, ga prav lahko tako trdno prime, da ga zaduši- Ravno-tako vzame muho ter ji potrga noge in krila, ne da bi pomislil, da jo to boli. Treba mu je torej pojasniti, da tudi muha trpi kot tudi on trpi, ako se udari.
Dobijo se zopet otroci, kateri ne čutijo usmiljenja do revežev. So skopi, trdega srca. Na te še da najbolje vplivati s tem, da se, ko pride revež v hišo, da njim v roko ono, kar se je namenilo dati revežu. Seveda je treba gledati na to, da otrok res izroči revežu, kar se mu je dalo.
V zgodnji mladosti je treba tudi navajati otroke na to, da pazijo na lastne prihranke. Po nekaterih hišah imajo «šparov-ce», kamor spuščaj o* stotinko za stotinko. Drugod pa nalagajo vsotice v hranilnico. S tem se že zgodaj navadijo na varčnost, da spoznajo resničnost pregovora «Zrno k zrnu pogača, kamen h kamnu palača». Tako se na lep način priučijo, da bodo tudi pozneje pazili na denar ter da ga ne bodo nerazsodno metali proč za alkohol in tobak.
Po nekaterih krajih imajo grdo navado, da strašijo otroke z raznimi strahovi. Pripovedujejo jim razne neumnosti, tako da jim ščasoma vse zaide tako v meso in kri, da se nekateri še v poznejši dobi ne morejo popolnoma oprostiti tega vpliva. Na ta način se vzgajajo bojazljivei, mesto da bi se vzgajali odločni možje. Ako se že zdi komu potrebno strašiti otroke, naj jih straši z volkom, lisico, sovo in podobnim. Ko bodo otroci enkrat odrastli, bodo sami spoznali, da te živali niso nobeni stra> hovi. Hitro se bodo zavedli, pri čem da so. Ko pojdejo v mraku po cesti, se ne ustrašijo vsake lisice ali zajca, ki jim prekriža pot. Ako se bo kaj svetilo v gozdu, ne bodo mislili, da je smrt ali Bog ve kak strah, ker bodo gotovi, da je gnil Štor. Torej proč z neumnim strašen jem! Vzgajajmo krepke, odločne ljudi, a ne strahopetce, ki pokažejo pete vsakemu zajcu, ki skoči črez pot.
Tudi hrana naj bo otrokom primerna. «Zdrav duh v zdravem telesu!» — Mnogi, premnogi razvajajo otroke z raznimi sladkarijami. Te dopadejo o-trokom, a jim tudi rade ostanejo na želodcu. Najpametneje bi bilo, da bi se otrokom sploh ne dajale razne sladkarije, ker bi bili tako še najbolj gotovi, da jim ne skvarimo mladih želod-čkov. Oglejmo si samo otroke kakega revnega kmetaK ki nima denarja za neumnosti. Videli bomo, kako so njegovi otroci zdravi, rdeči. Oglejmo si pa sedaj otroke nekaterih premožnih ljudi, predvsem meščanov. Ne manjka jim raznih packarij, manjka pa jim navadno zdravje. Glede alkohola (velja, kati sem omenil že prej.
Ako hočemo dobro vzgajati naše otroke, moramo paziti tudi na red. To pa že pri dojencih. Treba je otroke navaditi na gotove ure in vse je v redu. Mnoge matere imajo z dojenci ravno radi nereda mnogo sitnosti, ker tudi njihovi želodčki, namreč dojencev, se radi nereda neredno oglašajo. — Treba pa ni paziti na red v vsaki stvari samo pri dojencih, ampak tudi v poznejši dobi. Posebno želodec zahteva svoj red, ako hoče vse v redu opravljati. Ako vsake pol
ure gatimo v njega, gotovo da ni zadovoljen. To se tudi poena na zdravju onih otrok, ki nimajo reda v tem oziru. — Najprimernejša hrana otrokom je mleko, sadje, kruh ter rasno so-čivje. Neumno pa jo vsakodnevno krmljenje z mesom, kot se tu in tam dogaja.
Sedaj pa spregovorimo še nekoliko o knjigah. Treba je navajati otroke na to, da vzljubijo knjige. Treba jih je tako navaditi na to, da jim postanejo knjige nekaj neobhodno potrebnega v življenju. S tem, da vzljubijo knjige, je dosežen prav lep uspeh. Namreč oni, ki resnično vzljubi knjige, se bo sam izobraževal, bo krepke je imel v oblasti samega sebe v zrelejši dobL Ne bo v posebni nevarnosti, da bi postal navaden pijanček ali podlež.
Razume se, da je treba skrbno paziti, da se dajo otrokom primerne, dobre knjige. Razume se tudi, da je med sedemletnim in dvanajstletnim otrokom precejšnji razlika. Kar zadovolji prvega, drugemu več ne zadostuje, ker je že bolj razvit ter ravno radi tega hrepeni za drugim, večjim. Prvi bo hrepenel predv-sem za pravljicami, medtem ko se bo drugi že bolj nagibal k raziskovanju. Zadnjemu bo posebno dobro došel Robinzon in podobno. Take knjige ga privlačujejo in mu tudi veliko koristijo, ker mu kažejo, kako si mora znati pomagati človek v življenju.
Druga stvar, katera se tiče predvsem mlajših otrok, je ta: Pustite otroke, da se igrajo. Pustite jim te urice veselja, katere bodo najlepše iz njihovih otroških let. Otrokovo delo je igra, igraje se »on lahko marsikaj priuči. Ne bodite ko oni meščani, ki pridejo na deželo ter držijo svoje otroke nekako na vrvi. Našemijo jih z raznimi pentljami ter jih ne pustijo, da bi veselo poskočili, ker se bojijo, da bi si jih ne zamazali. Naj si jih zamažejo, če že ni drugače, naj veselo poskočijo, ker s tem se telesno in tudi duševno razvijajo.
Kaj nam pomaga lepo napravljen, kakor iz škatljice vzet o-trok, ako nima veselja, nima zdravja. Otrokom solnca, veselja, bodi naš klic. To jim tudi, s primerno hrano, daje ljubo zdravje. Zdravi, veseli morajo biti pravi otroci. V tem jim moramo ustreči, a gledati moramo na to, da ne postanejo naši tirani. Nekateri jim namreč vse dovolijo, vsem njihovim neumnostim ugodijo. S tem jih. tako grdo raz vadijo, da mislijo, da so oni nekaj glavnega na zemlji. Zato tudi mislijo, da jih morajo ubogati vsi, brez izjeme.,
Taki otroci navadno v poznejšem življenju šele spoznajo resnico, namreč da posameznik ni drugo ko neznaten delček skupnosti. Taki razvajenci tudi prav lahko obupajo nad življenjem, ker se jim življenje pokaže vse drugačno, kot so si ga predstavljali. Take ljudi vrže vsaka nesreča ob tla.
Vzgajajmo torej, telesno in duševno zdrave ljudi, kateri bodo zmožni si dobiti življenja smoter, da ne bodo tvorili na te| zemlji krdelo obupancev, brez lastne volje, brez značajne samozavesti. Krepkih ljudi nam je treba, a ne slabičev. Vsi čuvajmo nad tem, da se bode vedno bolj množilo krdelo zmagal-cev nad samimi seboj, krdelo onih, ki brezpogojno ukazujejo svojim strastem.
Spregovoril sem nekaj kratkega, čeprav bi se dala vsa stvar zavleči bolj na dolgo«. Zaenkrat naj zadostuje to, pozneje se bo že dobil kdo, ki bo obrav-nal snov bolj obširno v posameznih delih. Vsi pa moramo gledati na to, da bomo vdajali krepke, odločne ljudi, ki se ne strašijo življenja boja. — R. H.
Pozdravna brzojavka Grazianija predsednike______
PRAGA, 7. General Graziani in Člani njegovega spremstva so poslali predsedniku cehoslovaSke republike Masaryku naslednjo brzojavko : »Najgloblje ginjeni spričo navdušenih dokazov ljubezni, s katerimi so nas spremljali legijonarji in vse prebivalstvo povodom našega poseta pri čehoslovattti armadi, Vam izražamo, gospod predsednik, v hipu, ko zapuščamo če-hoslovaško ozemlje, najlepšo zahvalo in najprisrčnejia voiClla Vam in republiki. Na zdar!« Gen. Graziani, polk. Čuturi, podpolk. Cotti, stotnik Del Riccio.
UDt-leva polama eMtiia
na Svalbardskih otokih
VADSOE, 5. Nocoj; ob 20.31 je zrakoplov «Italia» zapustil Vadsoe in se z veliko brzino u-smeril proti severu. Ob stebru, na katerem je bil privezan zrakoplov, se je zbrala velika množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala ekspedicijo ob njenem odhodu.
KING'S BAY, 6. Zrakoplov «Italia» je srečno preplul Ba-rentsko morje in prispel danes dopoldne ob 11.45 v King's bay na Svalbardskih otokih (Spitz-Ibergih). Radi silnega vet- a je bil pristanek jako otežkočen in se je izvršil šele kako uro po prihodu. Kljub snežnim viharjem, ki so divjali na Barent-skem morju, je zrakoplov napravil svojo pot v malo več kot 15 urah, dasi je celo general No-bile predvideval, da bo polet zahteval kakih 25 do 30 ur.
Pred hangarjem je \priCako-.
vala zrakoplov posadka ladje «Citt& di Milano», ki je nudila svojo pomoč pri pristanku. Zrakoplov je bil najprej privezan na steber, ko pa so proti večeru ponehali vetrovi, so mornarji spravili zrakoplov v lopo. Mestece King's bay, ki šteje par sto ljudi, je sprejelo ekspedicijo z navdušenjem.
Poveljnik ladje «Cittš. di Milano« je sporočil po radiju iz King's baya na Svalbardskih otokih:
Vso noč smo sledili poletu zrakoplova «Italia», ki je varno letel kljub neugodnim vremenskim prilikam. Z zrakoplova so sporočili davi ob 10. uri, da prispejo v King's bay med 11. in 11.30. Zrakoplov je priplul točno ob napovedani uri. Med lopo in stebrom so se medtem razpostavili Italijani in Norvežani, ki so pomagali pri pristanku. Zrakoplov je najprej bil privezan na steber in nato ob 19.45, ko je veter ponehal, spravljen v lopo.
III. kongres
Govor nfelslln vlade o sindikalnem sikanju
RIM, 7. Včeraj ob 10. predpol-dne se je otvoril v Avgusteju tretji nacionalni kongres konfederacije fašistovskih sindikatov. Otvoritve se je udeležilo nad šest tisoč delegatov iz vseh krajev Italije, ki zastopajo posamezne sindikalne organizacije delavcev in delodajalcev. Na-vzočni so bili tudi mnogi člani vlade in parlamenta, zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter številno občinstvo. V eni izmed lož je sedel tudi ravnatelj mednarodnega delovnega urada Albert Thomas.
Po izvolitvi predsedniškega odbora je podal daljše poročilo o delovanju konfederacije on. Rossoni. Naglašal je, da se je sindikalizem v kratkem času zelo razvil. Ob prvem kongresu (Bologna 1022) je konfederacija štela okrog 500.000 članov, sedaj pa jih Šteje približno tri milijone. On. Rossoni je nato govoril o bodočih nalogah konfederacije v zvezi s korporativno pre-uredbo države. Govornik je tekom svojega poročila napovedal, da bo prišel na kongres tudi načelnik vlade.
In tako se je tudi zgodilo. Spremljan od on. Bottaia, Bian-chija, Turatija in Rossoni j a, je on. Mussolini vstopil v Avgu-stej ob 12.15. Prihod načelnika vlade je dal povod za dolgotrajne ovacije. Tudi g. Albert Thomas je ministra Mussolinija pozdravljal po rimljansko. Ko so se ovacije polegle, je spregovoril načelnik vlade. Dejal je:
NUKOllnilev govor
Tovariši, kakor! prav lahko razumete, nisem prišel sem za to, da bom imel kakšen govor. Prišel- sem, da stopim v stike z vami, z vašim duhom in z vašo vero. Z velikim zanimanjem sem sledil-vašemu delu, čital ooročila in govore. Dobil sem vtis, da je fašistovski sindikali-zem organizem, ki postaja vedno bolj mogočen, trden in urejen.
Italija ? povojnih letih
Povedati vam hočem tudi nekatere stvari, ki vas bodo morda zanimale. Kdor hoče razumeti, kaj je fašistovski sindikalizem, se mora spomniti na ono, kar je bila Italija v prvih povojnih letih. Spomini radi onešajo, vendar je dolžnost onih, ki so si nadeli težko odgovornost, voditi ljudstvo, da imajo hladen in vztrajen spomin. Lahko odpuščajo, pozabiti pa ne smejo nikoli. Povojna sindikalna Italija je predstavljala kraljestvo utopije, domišljije in zmešnjave. Vse one stranke, ki smo jih nepreklicno štrli, takozvane prevratniške stranke, so smatrale delavske množice kot nekakšno volilno čredo, ki je imela od časa do časa vtakniti v volilno skrinjico slovit kos papirja, da dokaže s to svečano in sedaj že več ko dokazano ustavno lažjo, da je narod suveren. Potem smo imeli iluzijo, ki jo bom imenoval vzhodno, da smo mislili, da se človeški rod z izenačenjem napravi srečen To je neumna blaznost Narava jo kraljestvo neenakosti.
Sindikalno vprašanje
Ko je fašizem uničil protifa-šistovske organizacije, se je sindikalno vprašanje pojavilo samo po sebi. Na tisoče kmetov in težakov je vstopilo v naše vrste-Danes je italijansko poljedelsko "ljudstvo trdno vdano faši-stovskemu režimu in revolucionarni stvari. Penetracija fašizma se sedaj vrši tudi med takozvanim proletariatom velikih mest.
Revalutadja lire
Pohvaliti hočem delavno italijansko ljudstvo. Ko sem sklenil, da rešim liro, ker nisem hotel dopustiti, da bi postala lira preluknjan tramvajski listek, sem vedel, da bom naložil prav hude žrtve delavskemu prebivalstvu. A vedel sem, da je to potrebno. Danes, ko je bitka za liro, lahko rečemo, srečno zaključena, moram izjaviti, da so prišle do mene pritožbe o tež-kočah, mrmranja in hujskanja s strani vseh kategorij, razen s strani mase italijanskega ljudstva.
Potrebno je, da Italijani vedo, da. ves svet izve, da so italijanski delavci in poljedelci sprejeli znižanje plač, ki se lahko v skupni vrednosti ceni na kakšno milijardo. To se ne sme pozabiti in se ne bo pozabilo.
Ni potrebno, da bi vam ponavljal vse ono, kar je fašistovski režim storil za italijansko ljudstvo. Prej nego zločinsko, je naravnost idiotsko misliti, da fašistovska, vlada ne gre z odprtim srcem naproti masi italijanskega ljudstva.
Korporacijsko gospodarstvo
Fašizem je bil in hoče ostati ljudsko gibanje. Vse delo faši-stovske vlade, vsa fašistevska zakonodaja je bila usmerjena v dosego enega samega cilja: izboljšati v materialnem in moralnem oziru italijanski narod. Glede socialne zakonodaje prednjači fašistovski režim — katerega bi, po'mnenju nekaterih, predstavljal oni mrki tiran, kateremu se v tem trenutku izljubi govoriti vam — pred vsemi narodi, tudi pred onimi, ki nosijo sovjetski ali demokratski prapor. Sedaj smo Še v sindikalni fazi, pri kateri bomo še dolgo ostali. Zakaj? Radi splošnih vzrokov, ker evropska kriza še ni ozdravljena in je na obzorju še mnogo neznank, težkih neznank. Potem j-e treba tudi še izboljšati sindikalno uredbo,treba je še kvalitativno izboljšati naše mase. Ko se bo vse to izpolnilo, bomo prešli h korporativni fazi italijanske države.
Sedanje stoletje bo videlo novo ekonomijo. Kakor je videlo preteklo stoletje kapitalistično gospodarstvo, bo sedanje stoletje videlo korporacijsko gospodarstvo. Ni ga drugega sredstva, tovariši, da se odstrani tragično nasprotstvo med kapitalom in delom, nasprotstvo, ki tvori enega izmed temelje^ marksističnega nauka.
Mi smo se lotili tega stoletnega nasprotstva in smo ga reši IL Uspelo nam je, ker smo u-s t varil i socialno ozračje. —
Končno on. Mussolini po-
zval navzočne, naj se smatrajo za vojake revolucijo, ki morajo biti vsak Čas pripravljeni, da jo branijo, če treba, tudi t lastnim življenjem
Ko je načelnik vlade zaključil svoj govor, so mu navzočni priredili ponovne ovacije, nakar je zapustil Avgustej.
ZoKljuflteu Kongresa
On. Rossoni spet izvoljen za
predsednika konfederacije
■RIM, 7. Tretji nacionalni kongres konfederacije delavskih sindikatov je danes zaključil svoje delo. Za predsednika konfederacije je bil soglasno izvoljen spet poslanec on. Edmund Rossoni. Po daljših razpravah o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu današnje seje, in po izglasovanju mnogih resolucij, je povzel besedo poslanec on. Del Croix, ki se je spominjal sporazuma, sklenjenega med delavci in vojnimi pohabljenci. Po odobritvi nekaterih sprememb konfederacijskih pravil je predsednik on. Rossoni s kratkim govorom zaključil kongres.
Seja senata
Izjave ministra Fedele-ja — Proračun prosvetnega ministrstva odobren
RIM, 7. Na svoji današnji seji je nadaljevala visoka zbornica razpravo o proračunu ministrstva za nacionalno prosveto, ki jo je zaključil z daljšim govorom prosvetni minister on. Fe-dele.
Uvodoma je podčrtal minister veliko važnost in skrb, ki jo posveča fašizem vzgoji, katere naloga je, vzgajati Italijane v italijanskem duhu. Minister se jo nato obširnejše bavil z vprašanjem ljudsko-, srednje- in visokošolskega pouka. S prehodom uprave obrtnih, kmetijskih, trgovinskih in drugih strokovnih Šol v področja ministrstva nacionalnega gospodarstva v področja ministrstva prosvete, je izvajal minister, bodo njihove sedanje uredbe, ki odgovarjajo gospodarskim potrebam poedi-nih pokrajin in krajev, še nadalje upoštevane in spoštovane.
O ljudskošolskem pouku je rekel minister, da je njegova glavna naloga, dokončati borbo proti analfabetstvu. Da pa se to doseže, je treba mnogo novih šol in poleg tega je potrebno, zlomiti Še vedno veliki odpor, ki vlada v poedinih krajih proti Šolskemu obisku. Posebno važno ie tudi vprašanje nadaljevalnih tečajev, ki so obrodili ponekod lepe uspehe in katerim je treba spričo tega v bodočnosti posvečati še več pažnje.
S prehodom telesne vzgoje mladine iz področja organizacije «E. N. E. F.» v področje organizacije «Balilla», je bila dokončana, kot je dejal minister, idealna zgradba nove italijanske Šole, ki jo je započel fašizem. Z militarizacijo nacionalnih vzgojnih zavodov, kot jo nekateri predlagajo, minister ne soglaša, ker se Že v preteklosti ni dobro obnesla.
O visokošolski vzgoji je minister dejal, da je fašistovska vlada zares podvojila izdatke za vseučilišča, s tem pa ni mislil reči, da je bilo zadoščeno vsem njihovim potrebam, marveč je izrazil nado, da bo v bodočnosti mogoče v še mnogo večji meri ustreči potrebam vseučilišč. Na italijanskih univerzah vlada po ministrovem zatrdilu danes popoln red. Naposled je minister, razpravljal še o starinoslovju in umetnosti, ki se po zaslugi vlade in drugih javnih bitij lepo razvijata. Ob koncu svojega govora se je spomnil minister Še ekspedicije gen. Nobile-ja na severni tečaj, kateri sledi vsa italijanska nacija z zanimanjem.
Po kratkem pojasnilu poročevalca senatorja Manga je visokaj zbornica izglasovala proračun ministrstva za nacionalno pro-i sveto in več ukazov-zakonov.
Predsednik je ob 18. uri za* ključil sejo.
RIM, 7. Agencija «Roma» poroča, da bo francoska vojna u* prava v kratkem pričela z gradi njo večjega Števila utrdbeni t) del na italijanski meji in v Lom reni. Gradile se bodo predvsemt strategično važne ceste, ozko-t tirne železniške proge, nadalje nasipi, betonske utrdbe Ufc podi zen^ski rovi,
Tb

Borba romunskih kmetov
proti liberalni Bratiano-jevi vladi
Kongres kmetskih delesotov Nasprotujoče si vesti 0 Albi Juliji
VTrsto, dne 8. maja 1928.
AJLBA JULIJA, 6. V Alho Julijo ao prihajale danes zjutraj poslednje kolone kmetov iz Sedmograške in Banata. Ob 9. uri dopoldne se je pričelo zbijati na trgu v sklenjenih vrstah 50.000 kmetov. Zborovanje je poteklo v popolnem redu, s tem iso se izkazale napovedi vladnih listov, da bo Alba Julija postala torišče nemirov in spopadov in eksponent novih romunskih pokrajin proti starim.
V dvorani mestnega gledališča se je vršilo zborovanje 700 delegatov kmetskega ljudstva. Glavni govor je imel voditelj Maniu, ki je poudarjal zvestobo Sedmograške in Banata idejam stranke. Izjavil je, da predstavlja danes nacionalna zarani-fitična stranka veliko silo, ki se ji ne more upirati že nihče več. Izrazil je tudi nado, da bo ta velika manifestacija volje romunskega naroda izzvala propast sedanjega režima liberalne vlade. Za Maniu-jem je govoril podpredsednik stranke Micha-lege, ki je nastopil v imenu kmetov iz starih pokrajin, ki so, kot je on izjavil, pripravljeni doprinesti tudi krvave žrtve za končno zmago romunskega kmeta. Nato je poročevalec An-gelescu prečital resolucijo, v kateri se zahteva predvsem o-stavka vlade, ker je to volja velike večine naroda. Govorilo je Še več govornikov.
o pohodu proti Bakiraitn.
BUKAREšT, 6. Po zborovanju kmetskih delegatov v dvorani mestnega, gledališča so se podali Maniu in ostali voditelji na trg, kjer jih je ljudstvo natrpano na petih tribunah in drugod na trgu pozdravljalo z viharnim vzklika-njem: »Proti BukareStu, proti Bukareštu!» Demonstracije so zavzele že tako velik obseg, da se je bilo bati, da bi mase ne vdrle s tribun in izizvale incidentov. Končno je strankinim voditeljem uspelo pomiriti ljudstvo. Sledili so govori in končno prisega. Preko 100.000 rok se je dvignilo. Poslanec Boku je čital: ^Prisegamo pri vsemogočnemu Bogu, da ne bomo odnehali od borbe proti vladi, ki je prisilila umirajočega romunskega kralja Ferdinanda, da je podpisal ukaz o imenovanju vlade, katere vodstvo je prevzel po smrti Johne-la Bratianu-ja njegov brat Vinti-la, vlade, ki je kazen Jbožja.«
BUKAREŠT, 7. Vlada je sklenila z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečiti eventualni pohod romunskih seljakov na BukareŠt. V to svrho je mobilizirala vojaštvo. Tu so vladni krogi prepričani, da bo vladi mogoče preprečiti vsak nered.
Senii w\ml v fomiv
Izjavlja, da je poteklo zborovanje v reda.
BEOGRAD, 7. Danes popoldne je tukajšnji romunski poslanik pose-til zunanjega ministra dr. Marin-koviča in mu je sporočil, da se je zborovanje v Albi Juliji zaključilo
miru in redu.
mirov in bojev. Japonski listi zagotavljajo, da je vlada sklenila odposlati v Tsing Tto pehotno divizijo ic Nagoyje. Pet »totiiij japonske pehote naj bi zasedlo Tien Tsin.
Koneert mariboifks «Glasbene Katice* v IaomMtv
INOMOST, 7. Koncert mariborske «Giasbene Matice«, ki se je vršil tu sinoči, je žel viharna odobravanja. «Saengerbund» je priredil zboru sijajen komers.
Drobne vesti
Da me potujejo Jfilijonarji imajo večkrat Čudne muh*. Kadar potujejo, hočejo, da jih ves svet gleda in občuduje. Te
dneve se je odpravil belgijski milijonar Ldvenstein, menda največji bogataS v Belgiji, v New York. Da bi pa ne potoval sam, ocir. ker bi ga ljudje ne opazili, Če bi potoval sam, je vzel s seboj poleg Številne služinčadi tudi petnajst prijateljev. Vsi potujejo na njegove stroške. Samo za vožnjo je plačal Loewen-stein pol milijona frankov.
DNEVNE VESTI
01. nieisarodni prometni M
otvcrjen v Rimu
RIM, 7. Na Kapitolu je bil danes otvorjen 21. mednarodni prometni kongres. Po kratkem pozdravnom govoru rimskega podguvernerja D'Ancore je o-tvorii kongres prometni minister on Ciano, ki je v svojem govoru podčrtal naloge kongresa in opisal veliko delo, ki ga je izvršila fašistovska vlada na polju prometa. Za ministrom je govoril predsednik osrednjega odbora mednarodne zveze za tramvajski in avtomobilski promet. Pojasnil je naloge kongresa. Po otvoritvenih svečanostih se je vršila takoj prva tehnična seja kongresa, na kateri sta podala poslanec on. Marchi in G. Basqueyrisse svoji poročili. Poslednji je razpravljal o vprašanju tramvajskih vozov, na katerih bi opravljal vse potrebne po^le en sam uslužbenec.
Rimsko konferenca
za zaščito leposlovnih in umet-niških del
RIM, 7. Danes popoldne se je otvorila na Kapitolu mednarodna konferenca za zaščito leposlovnih in umetniških del. V imenu rimskega mesta je pozdravil zbrane delegate podgu-verner grof D'Ancora. Konferenco je otvoril v imenu kralja minister nacionalnega gospodarstva on. Belluzzo. Za pozdrave obeh se je v imenu delegatov zahvalil nemški poslanik baron von Neuratb, ki je tolmačil hvaležnost delegatov za gostoljubnost, ki jim jo je izkazal Rim. Za predsednika konference je bil izvoljen senator Scialoja.Pri-hodnja seja konferenca se bo vršila jutri dopoldne v palači Corsini.
Za podpiranje družin
ki štejejo več kot 10 otrok
RIM, 7. Načelnik vlade je s posebno okrožnico odredil prefektom, naj mu še nadalje po-fcilj'ijo prošnje družin, ki štejejo več nego 10 otrok in ki prosijo nagrade. Ker je število teh prošenj zelo veliko, je predsednik vlade obenem naročil prefektom, naj podpirajo denarne ibirke, ki se v to svrho prirejajo. Pri tem naj sodelujejo lokalne organizacije, dobrodelni zavodi In druga bitja ter premožni ljudje. Prefektom je nadalje izdano naročilo, naj nadalje poskrbijo, da bodo Široki ljudski sloji zvedeli o ukrepih, ki jih je izdala vlada v prilog velikim družinam, katerim je treba pod enakimi pogoji vedno dajati prednost pred drugimi.
Vprašanje najemnin
RIM, 7. Agencija «Radio Na-zionale« poroča, da bo ministrski svet na svojem prihodnjem zasedanju rešil tudi vprašanje najemnin. V tem pogledu bo pravosodni minister on. ltocco podal precej obširno poročilo
ter pojasnil stališča prizadetih strank. To poročilo se bo uporabilo kot podlago eventuelijih u-krepov v zadevi najemninskega vprašanja.
Jugosioveoskl flniniffll minister <iir potu v London
Konfcrenca ministrov v zadevi inozemskega posojila
BEOGRAD, 7. Danes ob 16. uri je odpotoval v London finančni minister dr. Bogdan Marković.
Vlada je tekom dopoldneva prejela poročilo londonskega poslanika Gjurića v zadevi inozemskega posojila. Kakor zatrjujejo vladni krogi, je to poročilo tako ugodno, da je finančni minister pospešil svojo pot v London. V vladnem predsedni-štvu se je vršil dveurna konferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik Vukičevič, dr. Marković, dr. Marinkovič in dr. Spaho. Na tej konferenci je bilo baš sklenjeno, da odpotuje finančni mini&ter s prvim direktnim vlakom v London.
Načelnik vlade je takoj po konferenci odšel na dvor in predložil kralju v podpis ukaz, s katerim je imenovan za namestnika finančnega ministra za dobo njegove odsotnosti trgovinski minister dr. Spaho.
futujsko-japonskl spor
Bofl v Tsft Nas« ponehali — Japonska bo Kitajski napovedala vojno?
TOKIO, 6. Preteklo noč je prispela iz glavnega stana japonskih čet v Tsi Nanu radio-brzojavna vest, da so japonske čete obkolile in razorožile ostanke kitajske vojske in da so tam boji poneha!t General Fakuda, ki je odposlal to brzojavko, poroča nadalje, da je biLo v Tsi Nanu ubitih mnogo japonskih civilistov. Poročilo pravi, da so Japonci podrli utrdbe, ki so jih zgradili okrog mestnega trgovskega okraja, ker je bil v četrtek dosežen sporazum z generalom Čang Kaj Sekom. Komaj pa se je to zgodilo, so kitajske vojaške toLpe vdrle v okraj in pričele streljati in pobijati Japonce, Japonske čete so le stežka spet zapodile roparske tolpe iz trgovskega okraja, ker so Kitajci sterljali nanje z oken in izza vogalov hiš.
LONDON, 7. «Daily Chronicle» poroča, da so se odnosa j i med Japonsko in Kitajsko tako zaostrili, da se že od trenutka do trenutka pričaJtuje, da napove Japonska Kitajski vojno. Vlada Čang Tso Lijia je doslej dopuščala nastop Japoncev proti četam generala Cangt Kaj Seka, spričo teh vesti pa se je postavila na stran južnih nacionalistov.
Japonska vlada namerava od-poslati v pokrajino San Tung veliko armado, ki naj bi zasedla vso deželo, in posebno železniške zveze, to pa le za Čas ne-
Uradni cenik živil
Z odlokom vicepodeštata odv. Cuzzija je bil določen novi cenik živil, kateri velja od 4. maja t. I. do nove odredbe. Po tem ceniku so dovoljene v prodaji na drobno naslednje najvišje cene:
Krafr: v komadih po 200 gramov, L 2.20, komadi po 500 gramov L 2, kruh iz ržene moke (v oblikah po 200 gr.) L 2; rii: I. vrste L 2, II. vrste L 1.80; testenina: navadna domaČa. L 2.(>0, fina domača L 2.70; sveže goveje meso: sprednji deli (prsi, vrat, rebra itd.) L 5.60; ostali sprednji deli z dodatkom L ti.40; zadnji deli z dodatkom L 7.60; zad. deli brez kosti L 10.40, vampi L 4.40; teletina: spred, deli z dodatkom L 0.20, zadnji deli a dodatkom L 9. zadnji deli brez ko-sti L 12.80; zmrznjeno goveje meso: izbrani sprednji deli z dodatkom L 400, mastni sprednji deli z dodatkom L 3.40, zadnji deli z dodatkom L 5.60, zadnji deli brez kosti L 7.20; svinjina: glavina L 5. noga L 7.20, gnjat, pleče, vrat L 9.60, rebra in pečenka L 10.40; sir: Reggio 1927 L 14.60, sveži ovčji (tolminski ln bovški) L 9.50; mortadela: I. vrste L 14; polenov-ka: Hammerfest L 5.20; tu v olju (italijansko blago) L 20; aije: fino oljkovo bari L 7.50; semensko olje: navadno L 5.40; sladkor: v kockah L 6.60, v prahu L 6.80; kava: Rio navadna L 21.90, Santos boljša L 25.30; špeh: aanerižki L 7.40. domači I. L 9.40, domači II. L 8.60; mast: italijanska L 8, ameriška L 7.80; maslo: sveže naravno L 16.50; sirkova moka: rumena in bela L 1.40; fižol: galici jeki L 2.10; grah: lu&čen, italijanski L 2.80; ječmen: debel št. 10 L 2, srednji št. 5 L 2.50; cikorija: Franck po 100 gr L 1.40. Franck po 200 gr L 2.55, Franck po 500 gr L 6.40.
Vsi trgovci v tržaški občini, ki prodajajo gori omenjene vrste blaga, morajo pribiti prepis tega cenika na vidnem mestu svoje trgovine. Prepis dobijo pri načelnikih svojih pristojnih občinskih delegacij. Nadalje morajo trgovci z zgoraj navedenimi vrstami blaga biti vedno preskrbljeni z vsemi vrstami blaga, ki so podvržene uradnemu ceniku.
Pri prodaji mesa ne smejo presegati kosti 25%; v tem so vštete tudi one kosti, ki se mesa držijo.
Kršitelji določb uradnega cenika se bodo kaznovali po zakonu.
Te cene, ki veljajo za prodajo na drobno v tržaški občini, so enake «temeljnim cenam«, ki jih je določil medsindikalni odbor na svoji seji od 1. maja ter jih je tržaški prefekt sporočil s svojo okrožnico od 2. maja vsem podeštatom tržaške pokrajine. To pomeni, da veJjar jo omenjene cene kot temeljne cene za vse občine, t. j. kot cene* na podlagi katerih določijo potem pode-Štati posameznih občin, upoštevajoč prevozne stro&ke, krajevne cene svojih področij.
KORUZNI TRG.
Položaj koruznega trga še vedno ni popolnoma jasen. Romunija napetija vse sile, da razproda svoje razpoložljive količine po visokih cenah do pred prihodom laplatske koruze. V njenem stremljenju jo je do sedaj podpiral v prvi vrsti ita-lijamski konsum, ki je kupil skoro večino razpoložljivih množin. Kupnje tudi Jugoslavija, kjer je koruza letos izvanredno draga. Stane namreč približno 300 dinarjev ali 100 lir franko bačka postaja. Ta položaj ne bo mogel ve C dolgo prevladovati, kajti prve pošiljatve nove laplatske koruze so že dospele v severnoevropska pristanišča. Popolnoma na mestu je tedaj, ako konsum ne kupuje čez potrebe in ne dela zalog. Argentinija kaže sicer čvrsto tendenco, toda opaža se> stalno naraščanje vidljivih zalog, kar bo brezdvomno v najbližji bodočnosti vplivalo na ocenjevanje. Danes se -zahteva za laplatsko koruzo sh 175 cif Trst. Vagonsko blago bi stalo L. 90—91. Romunsko blago je v ceni neizpremenjeno i rt stane L. 106—107 franko vagon Trst.
isti -ulici. Pred no se je mladenka i zavedla nevarnosti, se je Drago, ki ie popolnoma zgutoil oblast nad kolesom, zaletel z vso silo vanjo in jo podrl. Pri tem pa je tudi sam padel, toda dočim se je mladenka kmalu pobrala — pri padcu se je le nekoliko opraskala po obrazu —, je nesrečni kolesar obležal nezavesten; zadobil je številne poškodbe po obrazu ter si pretresel možgane. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rettilne postaje, ki je dal prepeljati kolesarja in njegovo žrtev v mestno bolnišnico, kjer sta dobila prvo pomoč. Drago, ki bo ozdravil, Če ne nastopijo kake komplikacije, v 10—14 dneh, je bil nato sprejet v kirurgični oddelek, dočim je bila Tomaži če va prepuščena domaČi negi; ozdravila bo v 5—6 dneh.
Avto Jo je podrl.
Le za hip se je 6-letna Adrijana Agostini, stanujoča v ulici M. Luz-zatto 6t. 7, v nedeljo pop. izmuznila materi, s katero je Šla po ulici Šalita di Greta, in že jo je «pobo-ž&?;> neki avto, ki je vozil proti mestu. Ker je šofer naglo ustavil in zavil vstran, jo je mala Adrijana iskupite z neznatnimi praskami po
desni roki. Dobila je potrebno pomoč v mostni bolnišnici, kamor j« bila prepeljana z istim avtomobilom.
ZA
EJbiceva prigoda.
Da mora kihic držati jezik zobmi, kadar sledi razvoju kake «briškole», to bi 37-1 etni čuvaj Peter Cecconi, stanujoč v ulici Scus-sa št. 15, pač moral vedeti. Pa oči-vidno ni vedel, kajti v nedeljo zve« čer, ko je v neki gostilni opazovaJ skupino znancev, ki so se merili pri kartah, se je tako spozabil, d* je začel dajati enemu izmed igraf-cev znamenja ter mu na ta način — kadar je bilo treba — pomagal iz zadrege. To «kršenje nevtralnosti« pa seveda ni bilo po volji drugemu igralcu; naposled se je rno£ tako razjezil da je po kratkem prerekanju zgrabil steklenico piva in česnil z njo nepristranskega kibica po glavi. Posledica tega nepred-videvanega zasuki jaja v igri je bila, da je Cecconi moral iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal rano na glavi, ozdravljivo v tednu dni.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Občinska uprava v Trstu opozarja peke, da se je nadzorovanje Ur porabe moke pri izdelovanju kruha po navodilih tukajšnje prefekture {»ostrilo. Proti onim, ki bi kršili predpise, s katerimi se je uvedla postavna moka za kruh, se bo najstrožje postopalo.
IZ SODNE SLUŽBE
G. sodnik Kernev, do sedaj na
razpoloženju, je zopet poklican v službo, in sicer na tržaško preturo.
ŠKROPLJENJE ULIC DI OBČINSTVO
Občinski urad za javno snago je nabavi] 2 nova avtomobila opremljena z napravo za škropljenje u-lic. Naprave teh avtomobilov so take. da je mogoče z njimi naglo škropiti ulico, toda na drugi strani je izključeno pogosto odpiranje in zapiranje vode. Nato se opocarja občinstvo, da se bo znalo varovati. Avtomobili za Škropljenje bodo vozili navadno po tramvajskih tračnicah, pri čemer se ne bode mogli ozirati na druga vozila, ki bi jih b otela preteči, a umikali i« hod^ v slučaju potrebe le onim vozilom, ki jih bodo srečevali. Glede pe&cev pa velja, da se bodo morali sami varovati pred ikropci s tem, da se hitro umaknejo na trotoar.
V čaeu od 28. IV. do 5. V. 1028 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davi ca 6, Škr-latica 2, legarjeva mrzlica 5. Umrla je ena oseba na lesarjevi mrzlici.
Rojstva, smrti trn p—sfci v
dne 5. marca 1028. Rojeni: 9; mrtvi: 12;
poroke: 8.
rUZUA JUGOSLGVENSKIH BANK.
Iz Beograda prihaja vest, da je bila tamkaj sklenjena fuzija zagrebške »cJugosIovenske eskompt-ne banke« z beograjskima zavodoma «Agrarna i komercijalna banka« in « Bosanska banka». Po fuziji nastala banka bo razpolagala z deniškim kapitalom 150—200 milijonov dinarjev in bo na ta način stopila na čelo jugoslovenkih vele-bank. Na tej velebanki bodo še nadalje interesirane sledeče inozemske finančne skupine: Anglo International Bank, Boem i srhe Uniom-bank, Solvay (ta skupina je pred kratkim prevzela znano tovarno Adria - Soda v Tržiču, Budimpeštanska trgovska banka in Oester-reichische Bodenkreditanstalt.
RAID BUCNOS AIRES - NEW TOBK
Rafaelo - Argentina.
«El Momento» iz Santa Fe do-naSa intervievv z mladimi kolesarki, ki so se spustili iz Buenos Ai-resa z namenom, da prekolesarijo pot do New Yorka. Kolesarji so došli v Rafaelo. V razgovoru z u-rednikom je Miro Kravos dejal, da upajo dokončati pot v 16 mesecih. «E1 Momento« prinaša podroben opis poti, ki jo imajo pred seboj kolesarji in se spušča v zanimivo razpravo, v kateri imenuje mladeniče pripadnike močnega plemena, ki skušajo prinesti v najmogočnejšo drŽavo ameriške celine dokaz svoje moči in volje.
Ust izraža ob koncu upanje, da se mladim junakom posreči drzni načrt, ki bo nova lovorika na mednarodnem športnem polju. Doznavamo, da se bodo po «raidu» kolesarji vrnili v ponosno metropolo ob resi Rio de la P lata - Buenos Aires.
SODNE VESTI Zesedaaje tržaška porote
Predsednik tržaškega prizivnega dvora cav. Margara je včeraj objavil proglas, glasom katerega bo porota pričela svoje zasedanje 21. t. m. Na dnevnem redu je šest zasedanj. Predsedoval bo poroti cav. Giamjbattista Ferri, državni pravd-nik bo cav. Tasso in zapisnikar Zanetti.
Iz tržaškega življenja
v Drehei je v i pivovarni
V nedeljo popoldne okoli 17. ure je izbruhnil v pivovarni Dreher v ulici Bonomo nevaren požar. Začelo je goreti v lopi v bližini mlina, kjer je bila spravljena večja količina hmelja in drugih snovi, ki jih rabijo pri izdelovanju piva. Prvi je zapazil nevarnost tamošnji čuvaj, ki je takoj javil stvar ravnateljstvu. Na lice mesta so bili poklicani mestni ognjegasci, ki so pod vodstvom stotnika Bugiiova-tza poftar kmalu omejili in ga po dveurnem dokaj napornem delu pogasili. Ogenj je deloma uničil kakih SOO vreč hmelja in precej poškodoval lope. Skoda se ceni na približno 20.000 lir, a je krita z zavarovanjem.
Sa je 19-1 etni mehanik Fran Drago, stanujoč v ulici Scuole suove it 1®, včeraj popoldne okoli 14. ure vozil po ulici Lavoraioti, se mu je zdajci pokvarila zavora, radi Cesar je kolo začelo drveti a čim dalje večjo naglico navzdol po ulici. Nesreča je hotela, da je te-daj prišla kolesarju na pot 17-let-na uradnica Ema Tomaži^ stanujoča v ulici Donota št, 8; bila je nar menjena k svakinji, stanujoči m
fisoire je letal, nizko je padel
Duhovnik, doktor, inženir, študent — vse je hotel biti in je pravil, da je.
Veliko presenečenje je napravila te dni v tukajšnji!] italijanskih krogil- aretacija nekega Rafaela Ippolito, starega 27 let, iz Barra-fre.nke (Sicilija), ki je zadnje čase živel v Kojskem pri svoji ženi, učiteljici Lavri Cantazzo. Ippolito ima za seboj precej pisano Življenje. Obiskoval je na Siciliji, in sicer v mestu Caltanissetti semenišče, pa Študijev ni dokonfčai. Njegova prava Šolska učenost se je končala v peti gimnaziji. Ko je videl, da Videnje ni ravno tako zabavna stvar, je vzel. v roko popotno palico in odromal iz svoje vroče domovine v svet, da se sreča z divo Fortuno. Takoj po vojni ga je usoda in želja po obogatitvi prinesla v naše kraje. Sprva se je izdajal za duhovnika in bil tudi kot tak nekje nastavljen v nadomestilo nekega kivrata. Toda kmalu je moral zapustiti to messto in — že je postal student, vseučiliSčnik. vpisan v šesto leto pomorske inžene-rije v Genovi. Nabavi] si je tudi potrebne dokumente, da je lahko vsak hip izpričal svoje «studen-tovstvo«. V okras svoji osebi, kateri je hotel dati Čim ver ugleda, se je nazva! grofa, sina bogate družine, s katero pa slujčajno ne more živeti v prijaznih odnošajih radi družinskih prepirov. Podedoval pa bo gotovo. Tako opremijan se je predstavil v Redipugliji iam-kaj službujoči učiteljici Lavri Cantazzo, ji odkril h-vojo vročo ljubezen ter jo velikodušno prosil za roko. In I,avra. ki se ji je kot učiteljici komaj sanjalo da bo kdaj žena grofa in bodočega pomorskega inženirja, je ponudbo seveda sprejela ln od leta 1925. sta živela v zakonski idili in čakala: ona moževih izpitov in inženirske diplome, on pa srečne bodočnosti in napredovanja v svoji življenjski karijeri. Da bi zadobil več vpliva, je pričet Ippolito zahajati v odličnejšo družbo, vpisal se je v fašjo z nazivom doktorja in v fašistovski vseujčiiiščni oddelek «Guido Resen*. Vse to na podlagi dokumentov. o katerih so menili odločujoči organi, da so verodostojni. Na ta način je skušal dobiti kako odlično mesto bodisi kot poteptat ali prefekturni komisar kake občine na Goriškem ter tako priti na površje, kajti učiteljska plača njegove žene je bila komaj zadostna za najpotrebnejše. Ker si je dal že tiskati vizitke z nazivom grof in dr., je hotel dobiti še univerzitetno izkaznico. V ta namen se je odpravil do knjigarnarja Antona Perto-ta v ulici Mazzini Št. 4 in mu naročil, naj mu natisne 10 vseučiligč-nih izkaznic po predlogu ene, ki se mu jo je posrečilo dobiti v roke in katero je tiskarnarju pokazal. Toda, ko se je vrnil, da bi izkaznice dvignil, mu te niso bile prav narejene in ni jih hotel vzeti. G. Pertot pa, ki se mu je že malo čudno zdelo, Čemu rabi Ippolito kar deset i-z-kaznic, ni veliko pomišljal in Šel na kvesturo, kjer je stvar razložil. S tem pa se je tudi nehala vsa u-čenost laži-duhovnika Ippollta in vsa njegova bodoča karijera. Kajti kvestura se je brž pozanimala zanj in ga povabil k sebi. Med tem je bila napravljena v njegovi hiši preiskava. 2e takoj na vratih je imel Ippolito pritrjeno vieitko, na kateri je stalo zapisano nad prečrtanim •klerikom® — «dr. ini.» Tudi v notranjosti stanovanja je preiskava uspela. Našla sta se dva ponarejena dokumenta. In sicer maturi-tetno spričevalo čez nižjo gimnazijo, ki je bilo izdano 8. oktobra 1927 na ime Ippolito, in izkaz o vpisu na pomorsko univerao v Genovi, in sicer istega leta: 7. novembra 1927. Vrh tsga Je Ippolito hranil v sohi Se nič manj kot osem ie malo rabljenih gumijastih pečatov genovske univerze in gimnazije v Caltanissetti. Vrh tega Se dvoje en&kih maturltstnih spričeval. Ko so g. Ippolitu, doktorju, inženirju, grofu, duhovniku, profesorju itd. doprinesli vse te dokaze, mu ni o-stalo drugega, kot priznati, da se je dtudiral sam, s tem da je nam-
reč vse dokumente ponaredil, si nabavil pečate, se samovoljno nar zval grofa, dasi je bil njegov oče le občinski sluga, ki ne prebiva v palači, pač pa v borni Sicilija isk* koči. Ker pa «študiranje» na tak način ni dovoljeno, se je i..oial preseliti iz prijaznega Koj^kega spremljan od orožnikov — v obširno poslopje (končno vendar v palačo!) v ulici Nazario, kjer se nahajajo goriški zapori. In Slo bo po vodi vse upanje, da bo postal kdaj inženir, poteštat ali pa prefekturni komisar.
NostefiniK Čaruoe ie vedno grezf
Ivan BreŠan iz fflavi pri Potl-melcu zopet dobil grozilno pismo
— Granata, kl se ne vžge
Ivan Brešan, lesni trgovec v Klavžah pri Podmelcu, je pretekli teden zopet dobil grozilno pismo od neznanca, ki se podpisuje z i-menom «naslednik Caruge». Pismo je bilo obešeno na slivi zadaj za hišo. V bližini tega drevesa pa je ležala tik pri zidu ob hruški granata, do katere je bila napeljana vžigalna vrvica. Očividno je vrvica. ki je bila prižgana ugasnila preden je ogenj dospel do granate. Pismo, ki je bilo pritrjeno na slivo, je bilo zapečateno s črnim pečatom, na katerem je bilo viileti odtis mrtvaške jdava s nožem in samokresom, ki sta bila postavljena navzkriž. Pisano je bilo z isto pisave kot zadnjič in je vsebovalo Šo hujšo grožnjo. Neunane-r pravi, da poleti nji krat svari Brešana, naj prinese 12.000 lir na določeno me-sto, ki se nahaja v knežki grapi, ravno na. nasprotni strani v prejšnjem pismu označenega kraja in sicer tekom prihodnje nofi. Navedeno mesto se nahaja onkra/ KneŽe ub resti. ki pelje proti Kner-kim Ravnam, kjer so je zgodil zločin v hiši kmeta Sorlija. Neznane* piše v pismu, da se z Brešanom dobro poznata, bil da jež«< vniegov hiši. že govoril 1 njim, hodil a njim okrog. Ko da sta nekoč hodila skupaj, je nosil v žepu steklenico s kislino. Lahko bi mu jo bil vrgel v obraz, pa tega ni hotel storiti. Še ga bo svaril in mučil in če bo treba bo pogasi uničil vso govo družino. *lmam namreč plin ki ga lahko spustim v vašo hišo in vsa družina bo počasi poginila t vami vred. Vem tudi. <la ste kupili zadnje čase dva samokresa. (To j« resi Op. ur.) Toda vsi samokresi in vse puške in vsi orožniki vas ne bodo mogli rešiti. Imam namreč poleg teh sredstev Še druga, ki jih bom uporabil. Z granato vas nisem hotel <z<a enkrat še ubiti, pač pa le ostrašiti in opozoriti. Naslednik Čaruge.»
Ko je Brešan dobil to pismo, s« je z njim vnovič odpravil k orožnikom, ki so se zvečer poda'i preoblečeni na označeno mesto, da bi zločinca prijeli, ako bi se prikazal Da pa bi se zločinec preje viol na limanice, se je odpravil na omenjeno mesto tudi Brešan sam. kof bi ne«el tja zahtevano vsoto »ie narja. Orožniki so dolgo Ča^n čakali, pa ni bilo nikogar. Selc proti jutru okrog 4. ure se jo pridiha/ po poti, ki vodi tam mimo, nek/ Miha Golja, po domače clvancev* Orožniki so ga prijeli ter ga. od' vedli drugi dan v Gorico, kjer je bil tri dni v zaporih. Komftio pa so ga izpustili, ko je fant povedal, da se je le slučajno vračal tako pozno od svoje punce, ki jo ima nekje v Grapi.
V nedeljo so orožniki <za nekaj ur aretirali Maksa Kendo, lesne« ga trgovca, ter napravili v njegovi hiši preiskavo. Vse to na podlagi neke ovadbe, čeč da morda on kot lesni trgovec, ki mu njegov stanovski tovariš Brešan dela konkurenco pri kupčiji, skuaa ostrašiti na podobne načine zadnjega, ki bi b*l radi sličnih groženj prisiljen zapustiti Grapo. Toda ker je bila ovadba napravljena na neosnovani podlagi, so oro£niki Kendo kmalu izpustili.
Novo grozilno pismo, zlasti pa nastavljena granata — vse to je med ljudmi vzbudilo zopet nov strah, ki se je bil polegel zadnje čase, ko so oblasti radi iste stvari zaprle Alojzija Rakarja, ki pa je bil včeraj — kot poročamo na drugem mestu— od sodišča opro-^
V Tiste, dn« 8. maja 1128.
III.
Men. Najbolj pa je ostraSen Brešan sam, ki se radi resnih namenov, ki jih je pokazal sedaj zločinec, boji za svojo družino s 6 otroci. Čuje ae, da se misli preseliti iz Grape.
Ljudje komentirajo te grožnje predvsem na ta na Čin, da hoče nekdo BreSana prav poSteno o-strašiti iz katerega koli namena, ali pa hoče resnično izvabiti od njega denar, vedoč dodaro, da je Brečan dokaj premožen. Morda si pa celo kdo dovoljuje neslano Salo. Ljudem bi se stvar ne zdela morda še tako zagonetna in nevarna, ako bi neznanec ne omenjal v svojih pismih tudi strahovitega umora, ki se je ne dolgo od tega izvršil v bližnjih Knežkih Ravnah. Gotovo se bodo orožniki •potrudili, da bodo stvar temeljito preiskali, krivca prijeli in ljudem zpet povrnili mir.
Sneg v tolminskih gorah
Maj, mesec ljubezni, mesec Smarnic, zelenja, duhtečih cvelic in sanjavih duš nas je letos nekoliko razočaral. Nalezel se je aprilskih navad: že n>ekaj dni dežuje. V soboto in nedeljo je zapadla po najvišjih vrhovih tolminskih in cerkljanskih gora tenka plast snega«. V hribih je bil mraz ko pozimi. Kmetje še vedno kurijo svoje peči, na katerih se Še najbolj počutijo. Po nižjih krajih je mrzel dež zelo škodil sadnemu drevju, ki se je začelo zadnje dneve ravno razcve>-tali. Tako da se skoraj predvideva slaba letina za sadje.
«NuIla ostas za potne liste za v inczemstvo
Tukajšnji prefekt je odposlal vsem po t eš tato-m goriške pokrajine okrožnico, v kateri pravi, da se kljub drugačnim odredbam, odpošilja še vedno na kvesturo pri iska-nju potnih listov «nulla osta» v spremstvu s prošnjami na kolkov-ni poli. Zato prefekt vnovič opozarja, da so take prošnje odveč. Zadostuje le navaden «nulla osta», izstavljen po že danih določilih. Potrebno je tudi, da se na «nulla osta» navede vzrok, radi katerega namerava prosilec potovati v inozemstvo.
Prefek turni odlok o javnih klavnicah
V	zadnji zbirki prefekturnih o-krožnic je goriški prefekt izdal naredbo Št. 4783. III. z dne 29. aprila
1928,	glasom katere si morajo vse občine, ki imajo več kot fiOOO pre^ ibivalcev, nabaviti javno klavnico, in sicer nepreklicno tekom leta
1929.	Tekom leta 1928. pa morajo vse manjše klavnice, mesnice in druge raoprodajalnice mesa odgovarjati po svoji zidavi in opremi odredbam, ki so zapopadene v 1., 5., 2933., 50. in členu pravilnika o zdravstvenem nadzorovanju mesa. Ali zgoraj navedeni lokali odgovarjajo zahtevam predpisov ali ne, bo na rajčun interesentov ugotovil pokrajinski živino-zdravnik. Prestopniki v tem pogledu se bodo strogo kaznovali po obstoječih z&konih.
Še o konju, ki je prevrnil voz.
V	petek smo poročali o nesreči, ki je predvčerajšnjim zadela neko Ano Florenin, slaro 42 let, iz Mirna. Poleg nje se je ponesrečil tudi njen mož Karel Florenin, star 50 let. Peljala sta se na vozu po Mir-
nu. Nenadoma ae je konj spisi
in prevrnil m. Tdfcje ae je poškodovala lena, lašje jo Je iskupi] mož, ki ae je udaril v tilnik. Ote sta bila z avtom Zelenega križa prepeljana v garUko bolnišnico, kjer se bo morala lena pira?KI 40 dni, moi pa le 29. Nesreča nikjer ne počiva!
» polittfaih tafafker Ho v Rim
Te dni je od&o 32. fa£ polit, tajnikov goriške pokrajine v Rim, da tam prisostvujejo kongresu fafr-sftovskih sindikalnih korporacij.
Nov urednik gariškaga fttal hmo-rističnega lista «Tiaretto».
TukajSnj* italijanski humoristični list «F*>re«tto», ki je radi smrti odv. Vinci-ja, cLosedanjega urednika, za nekaj časa prenehal izhajati je te dni vnovič ieftel pod odgovornim uredništvom odv. Delfina Paglille.
Obisk predsednika baltiških organizacij v Gorici
Obiskal je pred nekaj dnevi Gorice cm- Ricci, predsednik beJillskiti orgra-nizacij, da se prepnSča. kako delujejo takojšnje balillske organizacije.
Konec pouka in izpiti na goriški
gimnaziji (R. Liceo - Gianaslo)
Po najnovejših mi nisteri jalnih določba-h se konča pouk na goriškem liceju in v petem razredu gimnazije 12. junija. V ostalih razredih pa 15. junija.
Zrelostni sprejemni izpiti na licej in na gimnazijo se bodo vršili najbrž od 14. do 18. junija.
Pismena matura (maturiti clas-sica): Stali jan s čina, prevod iz latinščine, prevod na latinščino, prevod iz grščine — se vrši v prostorih lireja najbrž v dneh 25., 26., 27., punija; začetek 9.30 dopoldne. Ust m eni izpiti pa se prično v Vidmu dne 2. julija. Privatisti morajo predložiti ravnateljstvu tozadevno prošnjo najkasneje do 15. maja t. I., in sicer na kolkovni poli za 2 liri s potrebnimi dokumenti, med katerimi mora biti tudi istovenica. Glede drugih podrobnosti se maturanti lahko obrnejo na ravnateljstvo zavoda.
Trafike, ki se oddajo na dražbi
Dne 23. t. m. se bodo pri. finančni Intesndamci oddale na dražbi sledeče traiike: Trafika št. 1 v Vipavi in št. 10 v Cerknem. Ona v Vipavi i ima letnega dohodka 1. 5318.89, ' letni prispevek financi lir 463, kavcija 1. 1064. Ona v Cerknem ima letnih dohodkov lir 3386.77, letni prispevek financi lir 96. Kavcija Itr 677.35. Pogoji so ispostavljeni pri finančni intendaoici in pri glavnih trafikah v Gorici, Cerknem in v. Vipavi.
tzisredi sodišča
Ukradeni zlati uhani, ki so se težko razpečevali
Poleg Rudolfa Smerdelja, ki se je včeraj moral zagovarjati pred goriškimi sodniki, ker je bil obto^ žen, da je kupil od Franca jStrgarja ukradene zlate uhane, bi moral tudi ta slednji pred sodnike. Toda nič kaj mu ne diši zatožna klop, zato je raj&i izostal. Sodili so ga v kontumaciji. Smerdelj je doma iz Hrenovi-ce. Strgaj* pa je rojen v Jugoslaviji. Ko se je nahajal lansko leto, julija meseca, na Slapu pri Vipavi, je tamkaj ukradel neki ' Maksi Volk por. Malik en par zla-
mlRRI
ĆI5T1LNI ČOKOlflDKl BONBON IZBOREN PO OKUSU. UClNK'JJE 2 60TOPOSTJO PRI OTROCIH !M ODRASLIH. PF^OIVUA se 9 RUDECm ZAVITKIH PO 50 CEKT.
[K**ntf»»-IH*raiMI lavotf .AN* M«don«». đetta S »tat«* C«« fttfl.	, Tftaate.l
S. OtacoiM.	*
Glavni i«ilop«(l tR lalolnlt ta tlill)« It« koloni)«: A4«lf« čttkd . Tri«*« VU 5. N)co!4 flj!
tih uhanov ter Jih nekaj dat neto
skušal prodati v Vipavi v gostilni Stanka Gratorijaaa. Ponudil jih je najprej goepej Grahrijanovi, ko pa jih ta ni hotela kupiti, jih je skušal prodati obtožencu Smerdeljn ca 30 lir. Smerdelj jih je, glasom obtožnice, sprejel. Na včerajšnji obravnavi pa se mu je posrečilo dokazati, da je v tem pogledu čisto nedolžen. Bil je radi tega tudi po-polnoma oproščen, ker ni izvršil obtoženega dejanja. Strgar pa je bil obsojen na Šest mesecev ječe.
Zadeva grozilnega pismi s čara-
govim podpisom pred sodniki
Čitatelji « Edinosti* se gotov*o de dobro spominjajo, kako je februarja meseca t. 1. dobil Ivan Brešan, lesni trgovec iz Podmelca, po pošti grozilno pismo 9 podpisom Ca-ruge, znanega tolovaja, s katerim je neznanec, ki se je tudi pohvalil, da je ubil sina kmeta Šorlija na Knežkih ravnah, zahteval od Brešana, naj prinese na 20. februarja od 3. do 5. ure popoldne določen kraj, in sicer cesti med Klavžaoni in Knežo, 10.000 lir, drugače ubije njegovo hCerko. Brešan pa je pismo izročil orožnikom, ki so poslali na označeno mesto dva orožnika, katera sta čuvala tam ves popoldan in vso noč. Pa nasta videla nikogar. Na podlagi stimni-čenja so orožniki nekaj dni nato aretirali Alojzija Rakarja, starega 35 let, iz Breginja, ki je bil večkrat kaznovan in v zaporih radi goljufij in tatvine. Zadeva je šla naprej ni včeraj se je moral Bakar zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. Rakar trdi, da je čisto nedolžen in skuša dokazati svoj «alibi».
Kot priča nastopa Ivan Brešan, ki pove, kako je dobil grozilno pismo in ga izročil orožnikom. Na vprašanje, ako sumi obtoženca, trdi priča, da ga ne more sumiti, ker nima zato nobenih tehtnih povodov.
Brigadir Giuseppe Serra iz Grahovega pravi, da ni mogel najti zlo-Činca. Obtoženca je aretiral le radi suma, ker se je ti6te dni potepal po tamošnji okolici in se orožnikom, izogibal ter pri izpraševanju padal v protislovja. Brigadir pripomni še, da je te dni dobil Brešan vnovič grozilno pismo s še hujšo vsebino, v katerem pravi naznanec med drugim: «Ti mielid, da sem v zaporu, pa ni res, še hodim svoboden okrog!» Pisava je ista kot v prvem pismu.
Brešanov sin Jožef, star 16 let, pravi, da je onega dne, ko bi moral oče prinesti na določeno mesto denar, srečal na poti med Knežo in Klavžami, v bližini omenjenega kraja, nekega tujega in sumljivega človeka na kolesu. Pa ni bil obtoženec.
Drž. pravdnik je zahteval, naj sodišče Rakarja oprosti radi pomanjkanja dokazov.
Sodišče pa ga je oprostilo, ker ni izvršil obtoženega dejanja.
AJDOVŠČINA Prva turistcvska nezgoda na Čavnu
Caven je od vseh strani tako lahko dostopen, da turist na njem sploh ne raifruna z nevarnostmi, ki bi mu pretile in si torej na njem rod s*»(m noišče večjo strmino, drčo, visoko skalo, da jo prepleea, in kar je še takih turističnih privlačnosti. V tem tednu pa je zahteval čavem za turtstovsko podjetnost takšne vrste svojo žrtev, v njem je doživel nezgodo Matej Conls is Gorice. Plezal je na visoko skalo v vzhodnem, najbolj strmem Ravenskem pobočju, blizu slikovitih cestnih predorov proti Predme ji. Del skale se mu je odtrgal in on je z njim strmoglavil navzdol in skala vrhu njega. Obležal je tam več ur dobivši hujše poškodbe, vofndar ae je še sam obvezal in priklical nekega pastirčka na pomoč. Ta mu je pomagal do Slokarjev. kjer se je ponesrečenec onesvestil in je bil nato prepeljan v Ajdovščino k zdravniku in od tam v bolnišnico.
Vremenske sile v tamošnjem strmem pobočju neprestano rušijo in
kruMjo rahlo apnenčevo skalovje in zlasti po letošnji izredno mrzli zimi in nepretrganem deževju .zadnjih mesecev ni Čudno, če je tam kamenje rszpokano in razjedeno. Zato svarimo turiste pred plezalnimi turami, bodisi prostimi bodisi s cepinom ali vrvjo, v vzhodnem Savenskem pobočju, to je v pobočju Veverice in Črnega Školja in Male Gore. Zmernejši turisti se bodo poslužili daljše, toda ze4o zložne, izdelane nove poti, ki drži iznad lokavškl-h Platen proti vrhu Veverice, druga pa, ki se jim bolj mudi na vrh Male Gore ali Modrasoma, jo bodo udarili po zelo strmi, toda najkrajši naši stari poti nad Gradcem. Kdor bi pa hotel že spotoma vživati čar Trnovskega gozda, jo udari na daljno Predmejo in nekako obide vse strmina in težave čavenske ture. Sedaj nastopa tu doba prve planinske flore, doba S mamic in narci-sov, ki jih je tu za cela polja.
IDRIJA.
V	soboto 2S. marca je otvorila liga za pobijanje jetike tudi v našem mestu svoje delovanje. Uradni prostori se nahajajo v hiši kr. rudnika* št. 186 (Brusovje). Uradne ure za razne pogovore in nasvete so vsak dan od 9 do 11 dopoldne. Zdravniške preiskave pa so: za moške ob torkih, za šoloobvezne otroke in za deco izpod Šestih let ob četrtkih, za ženske pa ob sobotah in sicer od 14. do 15. ure, izvzemši praaaiike,
Pogovori, posvetovanja in zdravniške preiskave se vršijo brezplačno. Ker ravno v našem mestu zahteva jetika veliko žrtev, upamo, da se bo vsak prizadeti v lastno korist z zaupanjem obrnil do gori omenjene inštitucije v slučaju potrebe.
Rojstva, poroke In smrti v marcu in aprila.
V	mesecu marcu je bilo v našem meetu rojstev, 10, med temi 1 mrtvorojen, porok 5, smrtnih slučajev 5. V aprilu: rojstev 14, poroki 2; u-mrlo je 7 oseb.
Znanost ijusmetnost 0 treh ledenih možeh
in stilnih vremenskih prorekih
Povod, da ee ponovna lotim tega vprašanja, mi je člančič nekega dopisnika v «Edinosti», ki navaja pojav «treh ledenih mož ali svetnikov« kot ugotovljeno dejstvo, mu zna celo dobiti vzrok v ledenih hribih, ki v tem letnem Času plavajo proti jugu, in podkrepuje svojo trditev z lastno izkušnjo. Resnično mi je žal, da se je gospod dopisnik na tako neprijeten način seznanil s «v. Pankracijem, Ser-vacijem in Bonifacijem, kakor se imenujejo ti ledeni svetniki in katerih ime praznujemo 12., 13. in 14. maja. Toda ne verjamem, da je tako malo veren in da res verjame, da bi tako hudobni trije dedci, kakor jih on opisuje, našli zavetišča v svetem raju.
Ako mi je bil ta dopis povod, je bil vzrok globlji. Ponovno sem Xe pisal v «Edinosti» in v koledarju «Goriške Matice« proti neutemeljenim in: ne vzdržljivim ter naravnost neumnim in sleparskim vremenskim prerokbam in ključem, ki jih ^-inaša-Jo rune pratike in koledarji. Danes moram žal zopet na mej-dan proti tej prasni veri. Od raznih strani sem namreč slišal pritožbe, češ dn koledar. «Gor. Matice*, kljub svoji bogati in pestri vsebini, ki mu je odprla pot skoro v sleherno hišo, ne zadovoljuje željam našega ljud-stva, ker ne prinaša več vremenskega ključa, in da iščejo v tem oeiru utehe drugod- »Ljudstvo hoče biti pač varano.» Ponovno se je, gotovo tudi na laat-
no Škodo. prepričala o varljivosti teh prorokb, prepričano je morda celo, da je prazno besedičenje, toda ne more se otresti vseh predsodkov in pogleda ob vsaki priliki, kaj pravi koledar. In dovolj je Še ljudi, ki izkoriščajo to njegovo slabost in mu nudijo vsako leto z nova tako hrano.
Jaz bi samo rad vedel, kaj si misli pri sebi tak izdajatelj pratike, ko sestavlja vremensko napoved kar za celo leto v naprej in bi zelo rad dognal, odkod jemlje svojo «znanost», ki jo predloži svojim čitateljem.
Te vremenske prorokbe nimajo namreč nič skupnega z vremenskimi prognozaini, kakršne sestavljajo meteorološke postaje. Pri teh gre namreč po večini za napoved vremena od dneva do dneva, in sicer na podlagi natančnih opazovanj vseh vremenskih elementov v velikem obsegu. Ta vremenska službe, je dosegla vsaj na evropski celini že visoko stopnjo, toda je še vedno nezadostna. Verjetnost vremenskih prognoz znaša, pri sedanjem stanju od 70 do 80^. To se pravi: V 70 do 80 slučajev od vsakih sto slučajev se ujema napovedano vreme s pravim vremenom. Z nadaljnim razvojem metereološke službe se bo vsekakor verjetnost prognoz še zvišala, toda tudi pri največji popolnosti ne bo prekoračila 90 od sto. Gre pač za verjetnostno napoved na podlagi statističnega materiala.
Kolika po je verjetnost vremenskih prorokb pratik in koledarjev? Sodbo prepuščam čitatelju. Opozarjam ga pa na to, naj pridno beleži tudi neugodne slučaje, kajti ob enem samem u-godnem slučaju pozablja prerad na deset in tudi več neugodnih slučajev. Tako je pač naša na-" rava.
Vremenske prognoze pa žal našemu kmetu, ki naj rajši pogleda v koledar, ne morejo koristiti, ker bi jih prepozno prejel. Res je sicer, da poroča- o vremenu že radio, toda naš kmet še ne more povsod nabaviti prejemnega aparata in tudi če bi to zmogel z združenimi močmi to premagati, bi mu to silno otežkočile razne todredbe in ukazi.
Toda tudi drugače mu ne bi hUo veliko pomagano. Kmet želi vedeti vreme za več časa v naprej. Ali mu nudijo metereolo-ške postaje tudi v tem oziru že
(Dalje na IV. strani)
MALI O d LASI
MLAD URADNIK, trgovsko naobr»*cnT izurjen v denarnem poslovanju, 2 znanjem slovenščine, italijanščine in nem-ičine, iiče primerne siuibe. Eventnelno iudi kavcija. Cenjene ponudbe pod «Ve-ste*i» na tržaško upravniStvo,	509
DVA KROJAŠKA učenca se sprejmeta. Opčine 402._5W
STANOVANJE, obstoječe iz kuhinje in dveh sob, v neposredni bližini mesta, se iSče. Ponudbe pod »Maj* na upravništvo,
511
KONJA (težkega), ogrske pasme in voz na zmeti (12 q) za vožnjo zabojev se pro-dasta. Kje, pove goriika uprava. 512
DOTIČNI gospod, ki je pustil pred tremi meaeci v Kamenščekovi gostilni v Gorici dva mlekarska vrča, naj pride v Štirinajstih dneh ponje, sicer se bosta vrča prodala.	513
SLUŽKINJA, vešča gospodinjstva, se sprejme takoj. Ocvirk, trgovina, Ajdovščina.	514
POPOLNA spalna soba za dv« osebi v najboljšem stanju in ves kuhinjski inaven-tar ae prodata radi selitve po najufod» nejii ceni. Najbolji« prilika za h ovo poročene*. Naslov pove goriška uprava.
___499
15-LETNA deklica ieli dobiti službo pri
slovenski družini. Via Scuole nuove 1, Mozetič.	498
TRGOVINA s špecerijskim blagom se proda. Pogofi ugodni, ter na prometnem kraju. Naslov pri upravništvu.	495
ODLIKOVANA tovarna filasovirjev iMi-niussi ' Kidrič sprejema vsakovrstne poprave glasovirjev in harmonijev, S. France sc o d'Assisi 22.	460
LEPO KMETSKO POSESTVO na Malem Polju občine Col, pri Vipavi, obstoječe iz prostorne kmetske hiSe, obokanega hleva, obširnih senožeti, njiv, travnikov v lepi legi in zaraščenih gozdov s sečno, bo dne 13. t. m. popoldne ob 2. uri na licu mesta na javni prostovoljni dražbi prodano. Gospodarska poslopja to v prav dobrem stanju. Na posestvu se lahko redi 30 glav živine. S posestvom se bo prodal tudi ves inventar in vsa živina. Natančnejši pogoji se izvejo pri lastnici Ani Kožman iz Malega Polja in pri • Kmetski posojilnici® v Vipavi.	492
STENICE. Popolno in zajamčeno uniie-nje na stanovanjih. Kuhinjski ščurki, mo. Iji, podgane, irravlje itd. Razkuževalai zavod, Via Rossetti 2.	461
BABICA, diplomirana, sprejema dnevno noseče. Govor« slovensko. Bodulich Ajam, Via Madonna del Mare 19, II.	5fli
se odda v najem ali se vzame družabnik strokovnjak ki bi podjetje samostojno vodil. 473
immi a Co — Blsterzc
NAVIGAZiON; GENERALE ITALIANA
mmrnn odhodi I
(rszer- aprememb)
V ^-Vork
(iz Genove) 15. maja »a DUK.IO 24.301 ton 6. junija	s/a ROMA 32.580 ton
15. juniji s s COLOMBO 12.000 ton
(') Iz Neapelja dan pozneje
V	Ameriško
24. maja m'3 fi U GUSTU S 32.653 ton
I.	junija	m'a RE VITTPRN)
II.	junija (')	»s AMERICA 14. junija GIULIO CESARE
MLADENIČ 19 let star, iznčen krojaške obrti, iSfe službe. Nastop takoj. J. D., SV. Peter na Krasu 41.	502
21.650 ton
fi) Iz Neapelja
V	Ameriko
3» Tih« Ocean
(licStni iz Genove) 31. maja m/s ORAZIO 11.700 ton 29. junija	NAPOU
V Avstralijo
14. maja a/§ CTTTA D1 GENOVA (iz Uvorna dan pozneje)
Pojasnila in vornl Hstki pri N. O. 1. potniški urad v Trstu, Via Merrato vecchio 1.
ZastoprJk ss Gorico RENATO HAPPACHER
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
(83)
pajčevina
Roman v štirih delih
Iz ruSCine prevedel L V.
Možnost poleteti v inozemstvo pod tako ugodnimi pogoji je hkratu omehčala sfcopo baro-neso; takoj si je rekla, da ho6e imeti Milica s seboj prijateljico, ki bi Ji pomagala izbrati balo; boljše zdravilo za Kitino ljubezen pa bi teiko na-*)a. Z m4 i črnim darom ae je mogla lepo obleči e& vso petrograjsko sezono; spomladi pa se bo lahko e a ročila z Appeldomom, de ae med tem Caaom ne ponudi kaj boij&ege.
Po tem modrem premišljevanju je baronena ttefcno pogubila Milico in privolila v Kitino potovanje. Sklenili so, da ne bodo dolgo odlašali % ^potovanjem v Berln, kjer so se namenili nekaj dni pozabavati, pričakujoč mr-me Bernardov©.
! Z odrom na akorajdnji odhod je čas naglo
rieval in vsi so bili videti zadovoljni, celo Meli, je bila skoraj vedno v Appeldornovl družbi. f*o cele ure sta igrala Cetveroročno klavir in se piaalajala nad lecpoto nemške pesmi, ki jo je balon dobro poznal.
Težek prizor z Osječkim je motil sploftno za~ dovolj nos-1 zadjijLh dni. Komaj se je gro* Boleslav popravil, je izrazil željo, da odpotude s hčerko,
fioteč nato obračunati s iuaezom Za^arinom; te da i
je Jril Mihail Petrovič primoran povedati gostu podrobnosti dogodka v utici in da je Janina ebe&ala.
Osječki je bil ves iz sebe in se je tako razburil, da se je general bal novega napada. Toda stvar se je iztekla še dobro za bolnika, močna grofova narava je zmagala; zato pa je strašno zasovražil hčerko.
— Hm! Tak&no usodo ai je torej pripravila! Dobro, pa naj leži v blatu, kjer si je poetljala, — je rekel s pridušenim glasom. — Rarvratnica, tatica in morilka!... Zame je hčerka umrla, zbrišem jo iz svoje rodbine In že ukrenem, kar je treba, da ne bo mazala Časti Osječkih. Tako jo sovražim in zaničujem, da ne bom aahteval od kneza zadoščenja: kaj me briga, Če je imel eno ljubico več ali manj. Iz prijateljstva do mene, Mihail Petrovič. — niti besede več o tej stvari.
Naslednjega dne je grof Osječki odpotoval, a tri dni za tem so odpotovale baronesa. Milica in Kiti v Berlin. Berenklau, katerega dopust je potekal, jih je spremljal do Varžave.
Odnoflaji med ženinom in nevesto so btli vljudni in mlačni. Grof je opazil MiliCino rur drailjivost in njen živčni nemir. Uganil ja» da je neka njemu neznana okoliščina razruiUa njen duJfcmii mir; toda. s prirojeno mu potrpežljivostjo in hladnokrvnostjo je sklenil, da mimo počaka porofce, ker je računal, da bodo vse te dekliške muhe same od sebe minile pod vplivom novih dolžnosti in novega položaja. Delal se je, kakor da ne vidi izpremembe v duševnem razpoloženju Miličinem. Ko sta ee ločila, sta si obljubila, da
si bosta dopisovala, da« ne prepogosto, ampak samo toliko, kolikor se pač spodobi ljudem, ki spoštujejo drug drugega.
VIII.
Grof je podedoval po materi veliko posestvo, ki je bilo dobro ohranjeno in umno upravljano, zlasti odkar se je mladi grof dal prestaviti k polku, ki je stal tam blizu, in je sam nadzoroval gospodarstvo.
Grofov ded od materine strani, baron Klau-centaL, je imel dve hčerki: starejši baroneci Ka-rolini pl. Daunicevi je zapustil denar, hišo v Poznanju in majhno posestvo, pa je zapustil mlajši, grofici Mariji pl. Berenklavovi.
Graščina je stala sredi ogromnega parka in je bil sezidan v rokoko§kem slogu okrog polovice XVHL stoletja, od poljskega plemiča, ki je bil zadnji lastnik posestva Klauoental je pustil poslopje od zunaj in od znotraj kakor je bilo; grofica Marija je mnogo tu prebivala in je ljubila to posestvo; tu se je rodil tudi Egon.
V treh eotoah svojega osebnega stanovanja je rajnka grofica zbrala vse rastresene predmete XVIII. stoletja: pohištvo, preproge, portrete, dragoceno drobnarijo in tako je sestavila ljubeznivo, odlično, v enotnem slogu sestavljene gnendece kake markize iz časov Ludovika XV. Pristna redkoet pa je bil buduar s svilenimi, bledo višfn>e-vtmi, c amori in rožami slikanimi tapetami. Oprema je bila vdelana % biserno matico, stara eevrska ura in zrcala so dopolnjevali udobni kotiček.
Te materine sobe je Berenklau namenil Milici in že prvi dan prihoda jej pisal v Berlin po
tapetnika, da izvrši potrebna popravila, draj>ka pos«telj, vrata in okna in nadzoruje čiščenje porcelana in brona. Od grofične smrti, je bilo vse to spravljeno, a stene in pohištvo so bili pokriti e platnenimi prevlekami.
Vest o preuredbi stanovanja pokojne grofice je raeburila vse grajske stanovalce; ko pa je stara hišna, frau Linder, prejela kmalu nato ukaz prezračiti in očistiti hišo, umiti in razložiti po policah v skrinjah shranjeno namizno in posteljno perilo, in ko je oskrbnik zvedel, da popravljajo kočije in so naročene nove livreje, — je služinčad prišla do sklepa, da se grof gotovo ženi, a nevestino ime je vzbujalo največjo radovednost Toda nihče ni znal nič gotovega. Bere- klau nt nikomur nič pravil, a stroga disciplina je preprečila vsako neumestno vpra&anje; njegov sluga, ki bi edini utegnil kaj vedeti, je ostal v grofovem mestnem stanovanju, sicer pa ga je g/of naučil molčati, ker mu je vcepil v glavo enajsto zapored, ki se je glasila: «das Maul haUen» (držati jezik za aotami).
Preteklo je že deeet dni, odkar se je Berenklau vrnil z dopusta, pa se ni Se pokazal pri Dau-nicevih. Ta malobrižnost napram teti je imela svoje vzroke.
Prvič mu je bil bratranec Ludolf skrajno zo-pem; njegovi divji filozofski nazori, ozkosrčno, skrajno nestrpno rodoljubje in Vsiljevanje lastnega prepričanja — vse to ni ugajalo mlademu grofu. Dniglč je vedel, da si je teta Karolins že-lelat, da bi vzel njeno hčerko Vilmo, in ta namen je baronica zasldovala vkljub raznovrstnim oviram s prav nemško vztrajnostjo.
)
IV.
«£DlNOST»
V Trstu, dne 8. maja 1928.
nadomestilo za varljivi koledar? Odgovor je žal negativen. Ise manjkajo sicer poiskusi, de-ia se celo veliko na tem polju, trula brez pravega uspeha.
Tako dolgoročno vremensko prorokovanje se naslanja na domnevo, da vlada v vremenskih pojavih nekak red, da se torej po preteku enakih razdobij vračajo slične vremenske razmere.
Ako res obstojajo take periode, je seveda prva nalcfea jih odkriti in določiti njih dolgost. Nekateri učenjaki iščejo predvsem večletne periode, in so v*aj po lastnem prepričanju odkrili 2Vs, 3l/2, 7y2 letne periode, drugi še daljše, 30 in 50 letne periode, prof. Mohorovičić celo 250 letno periodo. Vse te večletne periode pa so premalo utemeljene, da bi prišle praktično v pošte v.
Večjega praktičnega pomena bi bile vsekakor krajše periode, toda ugotovitev istih je še težja. Največ unoštevana je še teorija, ki sta jo izdelala Matteuci, o katerem ne vem, ali je istoveten z učenjakom istega imena od apazovališča na Vezuvu, ki se je rodil za Matejčića, kakor piše Vratoslav Holz v «SIovanu», in predstojnik tržaške metereolo-ake postaje Francesco Vercelli. Na podlagi te teorije je Vercelli izdelal metodo, po kateri napoveduje spremembe v zračnem pritisku za en teden vnaprej, in sicer baje z zadovoljivim u-spehom.
Med take periodne pojave bi spadali torej tudi trije ledeni možje ali svetniki. Toda vsa to-eadevna opazovanja in registracije so bile brezuspešne. Nikakor niso mogli ugotoviti urednosti« teh možiceljev. In v tem nas ne morejo niti prepričati letošnji pozni zimski pojavi. Gotovo si bo ta- ali oni mislil, da po se sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij pojavili teden dni prezgodaj, (bržkone so pozabili gledati v pratiko), dejstvo je, da sem ob tem padcu temperature postal nahoden tudi jaz, kakor pred mnogimi leti v uvodu omenjeni dopisnik, toda to ni še noben dokaz: je pač en slučaj, in en slučaj ne potrjuje še pravila.
Sicer pa naj bodo čitatelji povsem mirni in naj se ne bojijo ledenih svetnikov, kajti Če bi 1 li res tako hudi, potem bi se jih gotovo spomnili pri določitvi novega zakona o krstnih imenih in bi Črtali sv. Pankracij a, Servacij a in Bonifacija kot državi nevarne elemente iz seznama dovoljenih imen.
Krivda na sedanjem ne baš ugodnem vremenu ne gre torej na rovaš sv. Pankracij a, Ser-vacija in Bonifacija. Ljudstvo pa hoče vedeti vzrok; učenjaki mu ga ne morejo dati; ustvarilo si je tako samo novo razlago,navidezno povsem logično: božiču eledi novo leto in zima, mi pa smo pred kratkim praznovali «božič». L,. Č-._a_ __
GIOVANNI PAPINI:
453 UuMli pisem
Iz zbirke «11 Pilota Cieco» prevedel Ivan Vouk.
V zadnjem predalu moje omare, prav na dnu in s klju-cem zaklenjena, leže štiristopetde-settri ljubavna pisma neke ženske. Ljubavna pisma, načne naslovljena, vsa od iste ženske, ženske, ki je že davno več ne ljubim, ki je nisem več videl in o kateri ne vem več, kje živi. Štiristopetdesettri pisma, ki govore o ljubezni: vse, kar ostane od velike ljubezni.
Ta s pismi napolnjeni predal me »znemirja. Nisem sentimentalen. Se-m zelo hladen človek: v meni je več opazovalca kakor navdušenja. Ta pisma — pepel na t i ostanek plamena — so mi postala predmet vede. Na ta način se jih mislim otresti. Ce bi jih uničil, bi ostala tam kot brezplodno žalovanje mojega praznega srca.
Najprej sem zaznamenoval \sar ko posebej z zaporedno številko. Točno Štiristopetdesettri — ne eno več ne eno manj — o tem sem u-verjen. Uredil sem jih po Časovnem redu: prtčenSi z letom 1903 do 1906. Zložil sem jih v snopiče po mesecih: januar 1903: Štiri, februar 1903: osemnajst, m are 1903: trideset dve itd. Naraščajo in naraščajo: Čim poznejši mesec, tem debelejši so snopiči. Največji je iz junija 1904: petdesetsedem pisem. ■Toda v letu 1905. se snopiči mamj-šajo in +ako pridemo do oktobra 190*>: eno samo, zadnje, ako Bos da!
Stehtal sem jih: (tudi najbolj duhovne in lirične pesmi imajo po mnenju poštnih uradnikov svojo leižo) skrbno sem jih stehtal, ne jrseh hkratu, ampak po delih, in skupna teža je znesla 6740 gramov: preko šest in pol kilogramov, skoraj sedem kilogramov. Precejšnja teža za ljubezen; kdor bi jo moral vleči s seboj hkratu v kaki vreči, ne bi napravil dolgega potovanja.
Preštel sem tudi vse strani, stran za stranjo. Število strani je strašno: ženske pišejo z lahkoto, ki si je še misliti ne moremo. Besede, govorjene ali pisane, jim niso sveti novci, ampak vinaotfi, ki jih moreš poljubno zapravljati z byronsko podrobnostjo.
Res, da je bila pisava te ionske zelo velika in da je puščala mnogo prostora med vrstami; vendar pa mi je težko verjeti, da je mogla samo v št iri s t opet des et treh pism ih napisati t rit isoč d ves tod vaj set strani. Nobeno pismo nima manj kakor štiri strani, precej je takih, ki imajo po osem, po deset, po dvanajst strani. — Račun je pravilen, toda še vedno neverjeten. Premišljujem, da če bi morala napisati vse te strani zaporedoma — triti-soedvesto dvajset strani — in tudi če bi jih utegnila napisati deset na uro, bi porabila tristodvajsetdve uri, to je trinajst dni in trinajst noči, Če bi pisala nepretrgoma in brea odmora. Mislim, da bi njena ljubezen, pa če je bila še tako velika, ne prestala te preizkušnje.
Nisem imel potrpljenja ne časa, da bi preštel besede in zloge, toda moje raziskovanje ni tu prenehalo. S precejšnjim zanimanjem sem, na primer, ugotovil, da je četvero vrst papirja in ovojev. Nekatera pisma so pisana na delanem papirju, druga na pergamentnem s podolgovatimi, ozkimi ovoji, tretja na prav grdem, trgovskem papirju bele barve, slabe kakovosti in vlaknatem. Največ pa jih je pisanih na lahkem angleškem papirju s tistimi temnimi višnjevimi ovoji, ki so od zinotraj pobarvani s sivimi in črnimi krivuljami, da ni mogoče brati besed skozi. Tudi denarne strani svoje pisemske zbirke nisem prezrl. Ves ta papir je bil iz delan v tvornici, prodan na debelo, a kupljen v razprodaji na drobno. Po mojih računih, ki so, mislim, precej točni, šaka j tudi jaz sem preizkusil razne vrste pismenske-ga papirja, je znesel celotni izdatek za ta papir okr^g devetnajst lir iu nekaj grošev. Ni baš nezna-znesek za človeka, ki ni precej premožen. Z devetnajstimi lirami se da marsikaj napraviti, če jih ne izdaš za pisemski papir. Vsaj pet francoskih romanov po tri in petdeset za zvezek kupiš zanje.
Sicer pa je strošek za papir še najmanj. Od štiristopetdesetreh pisem je stodvanajst, ki so prišla iz daljnih mest. in tristoštirideseit-eno iz mesta, kjer bivam tudi jaz. Gre torej za stodvanajst znamk po petnajst stotink, kar znese šestnajst lir osemdeset stotink in tri-stoštirideset ena znamka po grošu, kar da sedemnajst lir m pet stotink. Ce štejemo vse, papir in znamke, vidimo, da je tista uboga zaljubljena ženska izdala okrog petdesetdve liri. In črnilo? Za tri-tisoftdvestodvajset napisanih strani jo treba vsaj Štiri steklenice črnila. Recimo, da stane vsaka samo Šestdeset stotink, tedaj se celotni strošek zviša skoraj na petdeseta pet lir. Skratka, ta ljubezen je stala mojo dopisovalko v resničnem denarju morda nekaj črez petdeset pet lir, prisegel pa bi, da strošek ni presegel Šestdesetih lir. Sedanja vrednost teh pisem je kajpak veliko manjša, skoraj nič. Popisan papir ni drag in nekateri ga plačujejo samo po dva groša za kilogram. Vsa zbirka bi nesla k-večjemu šestdesetpet stotink. Jasno je, da se ne izplača zavreči teh poetičnih spominov za tako malo.
In vendar je v teh pismih — toliko za zgodovinarja kakor tudi za pesnika — nekaj več nego tedaj, ko so bile le škatle pisemskih pol v papirnici. Nešteto besed je tu napisanih, strastna čuvstva treh let, velikanska množina podob, pridevkov in poljubov: skratka* tu je zakopanega nekaj globokega življenja moškega in ženske. In vse to ne stane nič več!
Čutim, kako neizrečeno bedasto je vse to računanje in tehtanje. Jaz sem pač tak. Nisem sentimentalen. Vse premotrivam. Ko vidim mrliča, premišljujem, koliko so sorodniki potrosili za vsa ona zdravila ki ga niso mogla rešiti, in če kakšna mati joče, skušam dognati, koliko decilitrov solza potoči v teku dneva z nočjo vred. Kaj hočete. Jaz sem pač tak: miren sentimentalen.
In teh Štiristotriinpetdeset ljubavnih pisem, ki so zaklenjena v zadnjem predalu moje omare, me nekoliko vznemirja. Ne bi jih hotel imeti, pa tudi bi jih ne hotel sežgati. Napravil sem, kar sem mogel, da bi jih spravil iz duše. Vse sem preštel in vse izračunal in vendar je nekaj na dnu srca, ki cvUi In stoka in nI utečeno. Toda nič ne de. Nisem sentimentalen.
Kulturni vestnik
Ukrajinski raziskovalci umetnosti so se vrgli radi vedno večje nevarnosti, da bi narodna umetnost radi slabega vpliva mesta bolj in bolj pešala In slednjič popolnoma izginila, z vso vnemo na preostale sledove stare narodne umetnosti. Pri tem so odkrili umetniške oblike, ki obstojajo 2e stoletja in tisočletja, ne da bi se jim do sedaj bila posvetila posebne, pozornost. Posebno pa&njo posvečajo danes raz-iskavilci stenskim slikarijam kmečkih koč; ta umetnostna panoga je zelo stara in je še dandanes v polnem cvetu. Ukrajinske kmetice imajo namreč navado, da po par krat na leto prebelijo svoje
koče na novo in jfti pri tem tudi poslikajo s posebnimi vzorci. Te slikarije obstojajo iz zelo kompliciranih ornameotov in fresk, katerih postanek se izgublja v davni preteklosti. Zelo bogata zfcdrk* tekih vzorcev je bila razstavljena pred kratkim v Leningradu; izstavil jih je bil raziskovalec Verčeti-ko v leningrajskem zavodu za1 u-metnostno zgodovino. Ob enem pa je izšel o tej zbirki obširen članek v sedmem zvezku znanstvenega zbornika harkovske stolice za u-krajinsko umetnostno zgodovino. Gospa Verčenko je raziskovala samo v bivši jekaterinoslavski guber-niji; Kržeminskij pa raziskuje v pokrajini Uman. Ta ni kopiral vzorcev sten koč, ampak je naprosil kmečke žene in dekleta, da so mu naslikale slikarije naravnost na papir. Te motive je izdal v Kamencu - Podoskem, vseh skupaj je 143. Posebno pozornost so posvetili raziskovali tudi vezenin kožuhom, ki so v Ukrajini še dandanes« zelo v navadi; ti imajo pogosto zelo lepe okraske, ki delajo tistim, ki so jih izvršili, vso čast. Vsak jih pozna, a še nikomur ni prišlo na um, da bi preiskoval njihovo or-namentiko. Danes preiskuje te vzorce Bilecki, ki je izdal v Harkovu album s kakimi sedemdesetimi motivi. Enake študije so priobčili tudi o vratnih zaponkah in o oljnatih sveti ljkah, ki osvetljujejo«
nove zanimive globine ukrajinske narodne umetnosti.
Otroške igrače.
Z vsemi mogočimi stvarmi se bavi znanost. Pred kratkim smo čitali, da so Rusi spisali knjigo o otroških igračah, ki je isMa v bogati opremi. Danes so izdali knjigo o zgodovini otroških igrač tudi Nemci. Spisal jo je - Kari Grober; ta je podal v svoji knjigi zelo nazorno tel znanstveno utemeljeno, dobro obdelano zgodovino otroških igrač. Dobro je, da je knjigo spisal znani umetnostni zgodovinar, katerega ime že samo na sebi priča, da je knjiga prvovrstna. Grober je knjigo razdelil v več delov; v prvih obdeluje zgodovino otroških igrač, kakor: vojaki iz cinka, mehanične in avtomatične igrače, papirnate igrače in druge. Knjiga konča z razpravo o izdelovanju in trgovanju z otroškimi igračami v devetnajstem stoletju. Vsa ta poglavja pa niso pisana suho in znanstveno dolgočasno, pisatelj je znal vplesti zanimive psihološke momente na tako način, da ima čitatelj pri branju tega dela pravi u-žitek. Knjigi so dodane tudi slike, ki so tako zanimive in mnogovrstne, da bi človek želel, da bi knjiga sploh ne imela konca. Tako pisatelj kakor založnik sta lahko ponosna na to in svojevrstno knjigo.
Razne zanimivosti
Celinsko ali vodno letalo?
Celinsko (navadno letalo, nar pral j eno za pristajanje na trdnih tleh) ali vodno letalo je veliko vprašanje, ki se o njem razpravlja po uspelem prekooceanskem poletu Kohl-a in tovarišev na «Breme-mv> v letalskih krogih še vnetejše kakor kdaj prej. Nemška zračna Hansa (družba, ki skrbi za zračni potniški in blagovni promet med nemškimi mesti kakor tudi z ino zemstvom) je • povabila te dneve razne osebnosti javnih poklicev in časopisja k jezeru Wannsee, da jim pokaže zmožnost nemških vodnih letal.
Ravnatelj prej omenjene družbe Me-rkel je v daljšem nagovoru na številne goste izvajal, da so v krogih zračne Hanse vkljub vsemu spoštovanju do dnznega čina prekooceanskoga poleta letala «Bremen» vsi mnenja, da prihaja za pravi prekooceanski zračni promet edino le vodno letalo v poitev. Pred vsem tudi radi tega, ker se zna zgoditi, da mora tako letalo prilično prisilno pristati tudi na odprtem morju.
«Zračna Hansa», tako je nadaljeval ravnatelj «proučuj« zračni promet črez ocean že od leta 1924. Od tedaj se je delovalo neprestano. Hoteli smo priti do gradhe t. j. sestave idealnega tipa. Komaj tri leta sem razpolagamo z vodnimi letali, kojih splošna teža zamore zar d o* ti ti zahtevam popolne opreme. Naše tri velike tovarne za letala: Junkers, Dornier in Rohrbach predstavljajo vsaka svoj poseben tip. Kateri med temi tremi bo zmagal, se ne da povedati ▼ tem trenutku.«
»Prekooceansko lealo bodočnosti,« je dopolnil ravnatelj Milch izvajanja svojega predgpovuraika, «zahteva več motorjev, da se zamore nadaljevati polet, tudi če je en del motorne sile izpadel. Letalo, ki bi izpolnilo vse pogoje popolne varnosti, še ni zgrajeno. Kar smo v tem oziru napravili, so le pri pravi jalna dela. Poskusi se vrSe najprej na krajše daljave. Prvi poskusi na naljšo daljavo se bodo vršili skupno z neko južnoamerifiko družbo.
«V nepreglednem času,» je sklenil govornik svoja izvajanja, «mi-slimo urediti zračno službo ▼ smeri proti Kanarskim in Cap Verd-skim otokom. Kakega pomena bi bil reden zračni promet z Ameriko, pojasnjuje sledeča primera: z ladjo traja pomorska vožnja iz Severnega morja v New-York sedem dni, vodno letalo bi rabilo le dva dneva. Ladja pripluje i* Severnega morja v Buenos Aires v osemnajstih dneh, morsko letak? bi priplulo na isti cilj v štirih dneh.*
Tem teoretičnim pojasnilom so sledile praktične predstava Nad Wannsee-jem, ki leži v bližini Berlina, so se napravili z vodnimi letali različni poleti. Vzlet z woOm se skoraj ni Čutil; prav tako raKto, brez vsakega sunka in bras »tresljajev so letala zopet pcistad* na vodni gladini. Da ima vodne letelo velika in sijajno boddčnoet, uvidi vsak lajik in da se povsod kradi jo, zgraditi najboljše letalo za vofoje v Ameriko, je dobro. znamenje.
10 prostovoH stmttaffli
Pod sokicem se nič novega več ne pripeti. Zadnjih par let «no na primer mnogo slišali o ranih «junakih«, ki so dosegli	ker so bili toliko in toliko dni ali tedna* brez vsake hrane. Tudi v 1Mu, ee ml zdi, so se nekateri polotili te težavne umetnosti. O Ribničanu pripovedujejo, da je hotel natifitl svojega konja te tako koristne navade, pa se mu mrcina ob koncu «Študija» izneveri in trmoglavo crkne. Ampak to ni ravno, kar sem hotel povedati, reči sem le hotel, da prostovoljno stradanje ni nekaka nova stvar.
Med svetniki že poznamo nekate-
re stmdače. Sveti Anton, ki je doživel lepo starost 105 let, se je neki preživljal skozi dolgo vrsto let same s kruhom in vodo. Zadoščalo mu je manj kot pol kilograma kruha dnevno. Sveti Jakob, puščavnik, jo |e srečno primahal do 104 leta na podoben skromen način. Bili so Se drugi puščavniki, ki*so živeli z najmanjšo možno količino živil, v pravem pomenu, besede pa niso stradal L
Prva oseba, ki je v zgodovini mana, je bila neka Cicely de Rid-gway v Angliji. Leta 1347. je bila obtožena, da je umorila svojega moža. Ni hotela uŽiti nikake hrane in stradala je tako skozi štirideset dni. Da je ostala toliko časa živa brez hrane, so smatrali vsi za čudež, in bila je radi tega oproščena. Neki dr. Tanner iz Novega Jorka je stradal tudi štirideset dni (od 28. junija do 7. avgusta, 1880.) Prvi dan je tehtal 157J4 funta, poslednji dan pa 121 H. Skoro en funt dnevno je izgubljal na teži.
Najslavnejši stradaJČ na svetu je pa hree dvoma Giovanni Succi. On se je te vrste «sportu» večkrat podvrgel. Dve njegovi stradanji sta posebno zanimivi: tekom enega je pušil, tekom drugega se je pa vzdržal vsake rabe tobaka. Prvo njegovo stradanje s kajenjem je trajalo fitSrideset dni in je koničalo na 26. aprila 1890. Ob zaključku je bil pri imjfroftjSem zdravju. Drugo njegovo stradanje je trajalo petinštiri-deset dni. Pri tem ni rabil tobaka, a je 3>il ob zaključku silno izčrpan in bolan.
Pri tem* stradanju je tudi on izgubil en funt teže dnevno. Njegovi stradanji sta se vršili v Londonu v poslopju Westminsterskega akvarija pod najstrožjim nadzorstvom.
Znamenitost in denarne nagrade so bile pobuda mnogim sleparjem, da so hoteli doseči nove rekorde na prijeten način. Sloves dvomljive sorte je v Angliji dosegla neka Ana Maore. Ta je slovesno objavila, da je prebila brez vsako hrane kar dvajset mesecev — nad poldrugo leto! Seveda je bila njena sleparija takoj odkrita. Njo jo nad-krilil neki Irec, ki se je pisal Ca-vanagh. On je porabil vse rekorde — dve leti je živel brez živeža! O-blasti v njegovem kraju pa niso marale tako hudih stradaičev — bale so se nemara, da se taka nečuvena stradaška znanija preveč ne razširi — skratka — Cavanagha so vtaknili v ječo.
Ena najokrutnejših sleparij na svetu je pa bila izvršena nad neko waleŠko deklico Saro Jacobs. Ta deklica je stradala — po bese-dab njenih staršev — nad eno leto in končno umrla od gladu, kar so dognali pozneje, ko so jo raztelesili. Natančnejša preiskava je dognala Se ve&: deklico so njeni lastni storili prisilili stradati. Hoteli so, da doseže svetovni rekord, oni sami pa obljubljeno nagrado. Bili so postavljeni pred sodišče, ki jih je obsodilo na dolgo ječo.
Najv»ji znani in resnični rekord t stradanju je dosegel zgoraj ome^ ajoni Giovanni Succi s svojim pet-faitirid esetdn ev ni m absolutnim —jgejemanjem hrane.
___F. M.
Nihče ne ve
Nise vselej veleumi že v svoji mladosti pokazali kake posebne nadarjenosti. Nihče ae ve torej, kaj vaS mali otrok lahko postane. Mali nadarjeni deček, ki je v Soli vse ostale nadkrilil, kaj je nastalo iz njega? Šofer je in razva&a pivo s kamjonom. Kaj pa je s tistim nepridipravom, ki je bil našemu razredu v večno sramoto? Ta pa je — kdo bi si bil mislil — glavni ravnatelj eksportne družbe N. & N.
Tak« primera je pač skrajna, vata* pa je misel, ki se skriva za njo: po obnašanju ali nadarjenosti malega otroka ne moremo prav nič sklepati* kakšne bodo njegove končne dosege v življenju. Nenavadno bister um v rani mladosti je
morda samo nekoliko hitreje razvijajoči se ina, ki pozneje ne bo nadkrilil povprečne višine. Nasprotno je lahko um domnevanega bedaka v ljudski šoli podpovprečno počasen, a vendar rastoč in zna naposled doseči višino, da ga zavida svet.
Skladatelja Beethovna smatra svet za Sekspirja v glasbi. Ko je bil še majhen deček, je imel neko podedovano hibo v ušesih, ki m/u je kvarila sluh. Ko so ga njegovi starši peljali k nekemu strokovnjaku petja», jim je slednji po preizkušnji naravnost povedal, da ne bo deček v glasbi nikoli ničesar dosegel. Tudi o Sekspirju (Shakespeare) samem pravijo, da je bil kot deček vse prej kot nadarjen.
Znameniti angleški knjigotržec Bernard (rojen v Worbisu na Pruskem Saksonskem je bil morda slovanskega rodu, kar bi potrjevalo tudi njegovo ime Kvarič) je bil ena prvih svetovnih avtoritet na knjižnem trgu. Ko je umiral, se je potožil svojim prijateljem, da ima ničvrednega sina, ki se za knjige'čisto nič ne zanima in ki je lenoba prve vrste. Toda ta ničvredni sin, ko je enkrat prijel za vajeti, katere mu je bil oče zapustil, je postal na knjižnem trgu «modrejši od Salomona ». •
Herbar t Spencer je bil kot mlad študent slabotnega telesn. zdravja, kot učenec pa pravcato teslo, lo. Eden biografov pravi o njem:... «Mora-lno je bil skrajno neposlušen in zaničeval je vsako oblast.... Navzlic temu je brez denarja, brez posebne izobrazbe in brez dobrega zdravja napisal osemnajst knjig..., in podaril svetu, ko je postal mož, obilico nuvih in originalnih idej.» Coleridge je enkrat dejal, da so tri največja dela modernih časov napisali možje slabotnega zdravja Ta dela po njegovem mnenju, so: Spinoza: Etika, Bacanov «Novum Organum» in Kantova «Kritika». Izak Newton je bil drobnega slabotnega telesa, slabega vida in za učenje «ni imel nikakega ves«lja».
Ameriški pesnik Walt Whitman je bil od svojih ožjih rojakov preziran in zasmehovan. Nekdo, ki je Whitmana dobro poznal, jo dejal, da je bil videti kot zanemarjen postopač. Edgar Poo je znamenit a-meriški pisatelj. V mladosti je vstopil v vojaško akademijo v West Pointu, odkoder so ga kmalu zapodili. Poznejo jo menjaval službe pogosteje kot srajce. Končno so ga zapustili vsi njegovi znanci. General Ulisej S. Grant je v mladosti prodajal v St. Louisu (Amerika) drva. Ciganka bi mu tedaj tež-koda prerokovala slavno bodočnost.
Eden najboljših elektrikov sveta je bil brez dvoma Charles Stein-metz, ki je umrl pred malo leti. Na vseučilišču Yale je bil bridkosmeš-na osebnost. Kdo jo tedaj vedel, da bo baš on napravil v elektriški znanosti pravcato revolucijo; da bo baš on tisti, ki je storil več dobrega svetu s svojimi izumi kot vsi njegovi součenci skupaj?
In tako bi lahko naštevali, primerov povsod, v vseh deželah in v vseh Časih. Turgenjev, Stevenson, Nietzsche, Mohamed.... V vseh panogah Človeškega udejstvovanja najdemo nebroj zgledov, ki nam potrjujejo, da nihče ne ve, kaj u-tegne nastati iz tega deteta, ko bo doseglo polna leta.
Dežela, ki v njej ne zaide solnce
S ponosno samozavestjo poudarjajo ameriški listi, da lahko reče predsednik Zedinjenih držav Severne Ameriške z mnogo večjo pravico kakor nekoč cesar Kari V. in njegovi nasledniki ali pa v sedanji dobi angleški kralj, da v Zedinjenih državah nikdar solnce ne zaide. Medt.em ko so namreč cesar Kari ni njegovi nasledniki na Španskem prestolu kakor danes angleški kralj zamogli trditi to le glede na svoje prekomorsko kolonije, se ponašajo Američani in to po vsej pravici, da njim ni bilo treba komaj onih kolonijalnih pridobitev v špansko-ameriški vojni, da videvajo solnce sijati nepretrgoma nad Zedinjenimi državami, marveič da solnce ne zaide že v domovini sami. Kajti v trenutku, ko zahaja solnce nad otokom Atton-om, največjim aleutinskega otočja, ki veže ameriško celino s polotokom Kaimčatko v Vzhodni Aziji, se prikaže Že v East-Portu v državi Mai-rro, na najskrajnejši severni točki ameriške unije, tako da solnce na vsej svoji poti nikdar ne preneha, obsevati ameriško zemljo.
Nepreviden kmet.
Neki eden in osemdeset letni kmet v Argosuvres-u na- Francoskem je skril vse svoje prihranke v znesku 35.000 frankov, in sicer v zlatem in srebrnem denarju, v tri lonce, ki jth je zakopal v zemljo in nato pokril prostor s slamo. Ko se je te dneve odpravil, da prešteje svoj zaklad itn se prepriča, če nosijo novci tudi v zemlji obresti, je pač dabfl pod slamo skrbno v zemlji zakopane lonce, a ti lonci so bili napo hijeni s cementom. Ker je dvomil, da bi mu bila kaka čarovnica izpremenila -zlato in srebro v prah, kar se dogaja večkrat v pravljicah, Je šel in naiznanil svoja zadevo oblasti. Orožniki so kmalu oaprli dva starčeva soseda. Eden med njima je btl vojni invalid in je wnel za 10.000 frankov v zlatu skritih v svoji leseni nog*.
Modemi knez. '
Maharadža dežele Rangifinski je menda najmanjši med indijskimi knezi, toda brea dvoma nag modernejši med njimi. Izbrisal ie s krat-
ko prepovedjo več ko tisoč let star običaj. V njegovi državi so prepovedani od 1. julija dalje vsi otroški zakoni. Doslej so bili taki zakoni v Indiji v splošni navadi, ker so bili baje božanstvu dopadlfori. Knez je sedaj odločil, da mora imeti nevesta najmanj štirinajst, Ženin pa najmanj Šestnajst let. Kdor se pregreši zoper ta predpis, plača 500 j rupij in ob enem sta obsojena ob« tasta, nevestin oče in ženinov oJče, na Šest mesecev ječe. Ta knežji odlok je razburil prebivalstvo, ki se krčevito drži starih običajev, toda angleška vlada je ukrenila vse potrebno, da se bo prepoved upoštevala in da se razširi čimprej tudi na druge države velike Indije.
naročajte in Me
„EDIHSST"
Proti
TRAKULJI
Ugledni zdravniki priporočajo že več let in predpisujejo kot sredstvo z gotovim in takojšnjim učinkom TENIFUGO VIOLANI ki ga izdetuje kemik-lekarnar a violani v Milanu
ZLATARNA Albarl Povh
Trst, Vin Mazzini 46
kupuje krone po 1 '37 Popravlja in prodaja zlatenino.
Srama Knjiga zaston]
Ugledni botanik, opat Hamon, je spisal knjigo, v kaleri razlaga svojo metodo. Dokazuje namreč, da morejo navadni zvretki, sestavljeni po potrebi, ozdraviti sledeče bolezni; diabetis, bolezni srca, ® ledvic, revniatizem, hemorojde, ženske bolezni, enteritis, arteriosklerozo, prehlade, pljučnico, slabokrvnost, malarijo itd.
Ta knjiga se pošilja zastonj in poštnine prosto. Laboratorio Vegetale (Rep. F. 22), Yfia Solferino št. 20, Milan,
T.
ZOBOZDRAVNIK
'? TT7TTT?1 ▼▼VVfV ▼ ▼▼T V V T
IRSI
VIA S. LAZZAKO 23,11.
r*ol«irovana ladrnga z orne), poroltvora
uraduje v lastni hiši
Ola Torrs Klanca 19, l.
Telefon Siv. 23-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje
po 4%
Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „DINARIfc" na lek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obreslna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (sale)
Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18.
Ob nedeljah je urad zaprt.
I1SHARNA
flHN0$r

Izvrf i*K u*~ kurs*« Ma v ■ al moder ne-
jen sum Ni-potatu z DAJ-aotfcracjmi trnom, um-lupe. tterea«*-pftlo ter rof artl-sfclm strojen.
NaroČila se 11-
mmejo ločno In po zmernih cenah.
jEk
n»i. ulica s. rpancrsc«
KTASSISI SI. 20, PRIIUCJE.
cm