DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in jabavo. Jinja kot priloga „SLOVENCU" .srečer »»ak prvi iu tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan C.,>y. 6'eua mu je kr. za celo leto. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu „DOMOLJUBALjubljana, o seme-ikih ulicah it. 2. Naročnina in inserati pa opravniitvu „DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 6. V Ljubljani, 17. marca 1892. Letnik V. Kaj je novega po svetu? Deielni »bor kranjski jo pričel du^ 3. marca Iv oje delovanje s slovesno sv. inašo v stolni cerkvi. Pri brvi seji se je vrli novi deželni glavar O. Detela spominjal rzlasti prerano umrlega dr. Poklukarja ter izjavil, da hoče kol deželni glavar vsikdar zvest biti vladarju in domovini, ^edno braniti čast in pravice vojvodine Kranjske ter se avnati, kakor se je vedno ravnal po geslu: Vse za vero, Som, cesarja! — V drugi seji je bil razgovor o podpori Mov. šolskih knjig za srednje šole; v tretji seji so neka-eri poslanci prav omenili, da se na kmetijski šoli na Grmu premalo varčno gospodari, drugi so pa opravičevali vodstvo |ole. — Tudi letos je do • olil deželni zbor podpore neka-erim občinam za zidanje ali razširjenje šolskih poslopij, |n sicer dobijo: Predasljo. 400 gld., Sorica 100, Kovor 400, leteče 200, Predvor 400, Dražgoše 100, Iška vas 400, lotedrŠica 300, Sv. Trojica pri Cerknici 100, Rutiče 200, Zasp 400, Mošnje 300, Breznica 500, Dol 100, Šmartno kamniškem okraji 200, Homec 100, Sv. Trojica v ka-iniškem okraji 200, Radence 100, Dolenja Podgora 100, eplje 100, Tribuče 100, Stari Breg 400 in Smarije pod Ljubljano 400 gld. — Županstvu v Kropi se je dovolilo P 00 gld. za popravo boluišnice. — Deželni zbor Štajerski 8e je pričel isti dan; njegovo zasedanje vrši se tudi zanimivo. Izmed slovenskih poslancev so izvoljeni v denarni odsek dr Lipold, v občinski: dr. Srnec, v šolski: Fr. Rubič, |v deželno-kulturni: dr. Radej, v železnični: Vošnjak, v pe-jkicijski: dr. Dečko. — Namesto štajerske kmetijske družbe jnainerava se osnovati Bkulturni svet". Bati se je, da se bode tudi ta preosnova napravila Slovencem v škodo. — Pri Ivolitvi v deželni odbor je bil izvoljen nemški liberalec; [Slovencev na Štajerskem je dve petini vseh prebivalcev v ieželi in vendar so brez svojega zastopnika v deželnem odboru. Taka je nemško-liberalna pravica. Pošteni nemški [konservativni poslanci so glasovali za Slovenca. — V deželnem zboru goriškem je naznanil deželni glavar, da je postava za deželne naklade potrjena, da vlada predloži načrt postave za varstvo ptičev ter prebere dolgo vrsto prošenj za razne podpore. Sprejme se načrt postave o raadeiitvi občinskih zemljišč v Tomačevici na Krasu in dovoli se 400 gld. podpore štanjelski občini, poškodovani po toči. — V isterskem deželnem zboru pozdravil je dvželni glavar poslance samo v italijanskem jeziku, vladni zastopnik pa je spregovoril nekaj hrvatskih besed. V odseke niso Lahi volili nobenega slovanskega poslanca. — V koroškem deželnem zboru Nemci niso volili slovenskega poslanca g. Eiušpielerja v noben odsek; Murija pa samo v odsek, ki volitve potrjuje. Tako vežejo Nemci slovenskim poslancem roke, da bi ti ne mogli vspešno delati v korist svojih volilcev. — Na OgersKem se oglaša huda lakota. Poroča se, da vzlasti v arvajskem okraju ubogi Slovaki trpe veliko pomanjkanje. Brez žita in brez kruha hranijo se s koreninami in z lubjem. Otroci umirajo vsled slabosti, odraščene pa prijemlje vročnica. Vlada je pozvedovala o teh razmerah, a je seveda pojasnila, da ni tako hudo; tudi je naznanila voljo vkreniti vse potrebno, da podložni ne bodo trpeli lakote. Slovaki so na Ogerskem v vsakem oziru veliki reveži. Štejejo namreč blizo tri milijone duš, in vendar v ogerski zbornici nimajo vsled pritiskanja Ogrov nobenega slovaškega zastopnika. — Kakor kažejo priprave, bomo v Avstriji nepričakovano kmalu dobili nov zlat denar. Pametni možje pravijo: Prav je, da se tudi pri nas polagoma napravi zlat denar, ker ga imajo tudi sosednje države; toda prenagliti se država ne sme, sicer bo nakupila mnogo ziata, napravila mnogo novega državnega dolga, nazadnje pa zlata ne bo, dolg pa ostane. Ljudstva bodo trpela, smejali se bodo pa judovski bogatini, češ, prav dobro kupčijo smo napravili na stroške davkoplačevalcev. — Na O-ršltem so dobili nove ministre. Kralj s« poprejšnjimi ni bil zadovoljen, zato je druge postavil n» krmilo Ker imajo pa odstavljeni ministri večino poslance* ta i-i.i «ru. ■«'.)'s* ' «• ir j« tuuib t» snfiu u;> .tritara b.ja •*•» siai un u np I:LT — Mm^*JtS mnmar dtera tkj» -.a * a* i- ji ni atduoac peta 3iw--in. i* ir* • n r n~i 'Mislil.i luuma ni- ." -aiite. t ■r. ;u ii-jC aduim lan-iiiaji. a i. •sasif : *..»an sunuin laaariu * ■■ ' ;»rae;ii>i jr-tiiiiri '-"-t *ii!. . U' . it- i. n m...-: M m."!.; ki * ' ' " 1- J'" »j.;i. lutUuim s-'-' u anfi i ira i 3* i urin i«i nir irm ; :n • 5 ttiisj*: . r-: ^ AA.m nisi sum • n. — F^/ vfž h •»i X.LIL. e ta« i. nora ait-f.e« ju r m.uia..: »r ua.: *■ nai: oj." *nri:nuii'-- asp» irr •• on^ri rr iti • V- "U .i '■! J 'l.-rs )...!■:. .1 '"-.■■ i. — ■ »A.«-i~-Mll.i o ... ' luiTi.' -E.J :alUilil--l~i- -tau r-*ii t» ic j ^ - • ir - uu« : ■ • r. 14 f lUJIlU4.Il > t . t-. Jri£ I- hl>- -ril "i 1 -Hira. e 3. c; ::.3 ir-";:!.-«.! -n lili i "1' t '"--l/t 5»fflfUi t. a «un* * ««. • .* dfc utefe ■ri'*ia p'-'4«fi- .* : m pr .tU- «f»ai :« j* te i tfucB rjrijri . 1»-» i« i. • i M ittei ' a —vurtiem n i — »»-t * ani: i^tctftf:. T ^ tatiii afMi: :'!«Ma m ?. .ft .1 i4i! i'.. Izrisi t. »j r -fx : ,tsi.v. inu . i :u i ia i amw—i S r t^iii.r^us ^i^iisl^ ii IIII u. k r. : r a- --r ii . r • t >-...» ■--: tk. . -r.t.i- j Eni«, u: i.k» rl. -fi.tvti — Si AngUiietm - wt:. ' J n i' 1 arrii i * r; M i Z*i- -t ' .t-is . : j. ,« nri •» ti i«'•' — m •čuti li: iri-j »r i .k ki i tru. : — .'»'i .*>/*>/m,'r ■ tn: t I .. .-• a > " l. 1 1 r-t * ' ..:-kl . ' 1 l --aa,e'-"i:- k ' *-'-•-: «ill Mli. t £ -t — i . i i i • • ii t i:i.-:t ' i: j*: --.k .« • ftk-i c<-i- tr Ii si:- • -j « l in. : 1.1 11-1» J ..TN.-: — I; I I kil t .i k "--"'a :i Le: S . r I J.j i m--, u-. U L iJr '-a"'! i-r u i i • i j i j : t : * i ; j !'»•£.i«r •• : . .-t t' :. l r . : l. ■ . tkl-i . ] Jknv r I i . li". . j i«c-u. : » t r- v_ rv -- _ — • T i .71 ia > na m-a i: .mi i*;n-a r m. y-z<&. Listek. _ ta. tri.-^-i.. r.-i:a -:t a r:-—tt-ic .. .»f f . 'as M:; ::T: r^lnik. ^adB ir. 3. •^■inimt muat saaroik .« Tista ,»i mi. .ca.k.. --TTi "Uk ti ii. laii i... : IA. ki." CA m iiii-^ik luim uueu « • .ae-::i,;t : .. :. r ^sšft. IA asatu. -ir--. a svil. : ,t. . «.jt ki.«.. £uiL> luimt ateats i- rfnaii n, rens .a t ^tteja. — —nau iu 3«umkt. ui a sik jšsn se matli. ima» ah/ t A-a. ■ ».i, itacii iaiic. i -sunu: l iii;i. m » k. .uk srni. — J-sni^ u «m. -t-Ii; mi. "a« ioj m iu .« surru. Iijuni ji-kc fv.^.sit su<-iux-aat«B »Si, um asiaii^« iiptsi-aui Aa .aat. Jcs-at e -.a-, .n pa-rjf,. w mau gis^nvaik s .e • man -ns&ii art^p. ^..f, , irat^auaiii -riiai.i -u« uva. -j 1,1 nwul jupul if.u fit h sl.-ar \ toa t lariULis. sauu ud. i-iiiic^u ju p :_*ta.XLi. :r tiar': s a-lArua«. j-ksi .t rt: -'-A iksvi t.A."" ti . •-••f— — « t«- ."cstccil :•£ : tiit Ssiik » tr: a st-i f.-sco^-j. •Ttial s: t. i j—AtA , >f;v..-f ts '"k- Kari r-kti fc>:-:a. « i; , ■ - - 1 .t :rii>«trwxk '-r*. r.c... c.-SV'- i. i..c' Pt-jii m>: f frt: .-.a.: X- -t -caaii s. i-f-'«- s i-«®,: « •A.. rt-> l bdLrrc.. .cRSdi .ha *arcu.' * — t * . .it ,t> -t a^A, aab 'X N - ^ ^ SVVO*-:. ii ^ v, ^ t libiL.-t-iJ % «A5 l\t •.-Ati- f? j* 5A »Cxri-.3C an£p;«uii«i i« -*s0 xm «dti| .sr v^v. j; Si^Jrv »k Sv.' i* JfcBBBjitf u jc£ iu fni» posestnik in trgovec v Št. Petru. — Presvetli cesar je podaril gasilnemu društvu na Dovjem 80 gld. podpore. — Kot zdravnik za Železnike je imenovan g. dr. Ivan Portik. — V Železnikih so imeli vspodbudno pred-pustno štirideseturno pobožnost, ki je privabila mnogo ljudstva iz vse doline v Železnike. Pohvaliti je treba do-brotljivost domačinov gg. I. Thalerja, župnika v Bojanu in Ant. Koblarja, kurata v prisilni delavnici, ki sta z lepim darom zagotovila to pobožnost tudi za prihodnje. — Na sv. Jožefa dan bo imel v Ljubljani pri oo. frančiškanih ob 9. uri zlato mašo preč. g. P. Erstahij Ozimek. Iz srca čestitamo preblagemu gospodu zlatomašniku, ter želimo, naj ga Bog milostno ohrani še mnogo let v sedanjem krepkem zdravju I — Topilničarski oskrbnik v Idriji g. Mitter je imenovan za nadoskrbnika. — Iz Nevelj se nam poroča, da je ondi močno razsajala „nova bolezen". — Izgubil se je ondi tudi 28 letni Jan. Cevka iz Vrhpolj, znan postopač, ki je bil že večkrat pod ključem. Mislili so ga vtakniti v prisilno delavnico, a on jo je rajši popihal od doma. — V Kranju bodo dosedanjo dvorazredno dekliško šolo razširili v štirirazredno. — V Radomljiškem potoku našli so 2. t. m. truplo 57 letne na umu bolne posestnice Neže Pistotnik iz Blagovice. Iz Hrenovic, 5. marca. Sad liberalne zavednosti, ki se kaže na mnogih krajih, jel se je kazati, žal, tudi pri nas. Ne le, da se navzlic vedno rastoči bedi med ljudstvom vrši veselica za veselico, kakor da bi drugače ne mogli porabiti denarja, ampak se vedno bolj širi tudi zaničevanje božjih in cerkvenih postav. Ob nedeljah in praznikih napravljajo se lovi ter se lovci in gonjači odvračajo od službe božje. Telegraf ob naši veliki cesti moral se je, se ve da, tudi v nedeljo popravljati, in tacega več. Po noči od 22. na 23. febr. peljal se je g. duhovni pomočnik v daljno vas bolnika previdet. Ko pride na državno cesto, naleti na „maškare", ki so vriskale in smejale se, ne da bi vsaj vpričo presv. Rešnjega Telesa utihnile. Ko si, ter morda celo ne vč, kaj se je pripetilo doma očetu. Naposled pridem pred grad. Menil sem, da bodo v gradu razsvetljena okna, a bilo je vse tema, kakor da ni nobenega človeka v gradu. — Potrkam na vrata in še le čez dolgo časa mi odpro. »Hitro! hitrol« klical sem. »Kaj pa imate tako nujnega?« vpraša me sluga, ki je odprl vrata. »Jaz moram k gospodu baronu«, odgovorim. »Gospoda barona ni v gradu. On živi po zimi v mestu.« »Ni ga doma? To bi bilo pač čudno!« »Tu pride ravno gospod oskrbnik, prosim, zmenite se ž njim « reče sluga ter pojasni oskrbniku vso stvar. »To je pač čudno«, pravi gospod oskrbnik. »V gradu ni bilo gospoda barona že tri mesece. To mora biti kaka pomota, ali pa se je kedo ponorčeval iz Vas, gospod doktor. Kedo pa Vam je sporočil?« »Tu je pisemce.« »Ah, pismo je pisal mladi baron, ta porednež. To je njegova pisava. Da si vender drzne kaj tacega!« v nedeljo potem duhovna pastirja ljudi vabita, naj bi po-poldno prišli pred sv Rešnje Telo molit sv. rožni venec in tako Najsvetejšemu nekoliko zadostit za to veliko nečast, prišlo je pač toliko ljudi, kakor vsako nedeljo, da je bila cerkev pol prazna,, moških jako malo in tistih, ki se tako radi ponašajo z zavednostjo itd,, nobeden. Pa kako tudi! Ti so imeli važnejše opravilo. Pripravljali so se za veselico, ktero so v znak naprednosti svoje hoteli napraviti na pepelnično sredo. Dne 27 febr. t. 1. zopet izvoljeni veliki župan H Kavčič je pričel novo svojo dobo s tem, da je dal potrebno županijsko dovoljenje, da se katoličanu tako svet in imeniten pepelnični dan skruni z godbo in plesom, zavednejši in olikanejši gospodarji naši so se tega plesa vdeležili; da se je tudi postna zapoved prelomljevala — je umevno. — Žalostno I Štajersko. Vodnik k sv. Krvi na Laško je tudi letos Jurij Kos. Romarji se zbero 20. maja pri sv. Jožefu v Celju zjutraj, gredo po savinjski dolini in pridejo v nedeljo v Ljubljano; 24 maja so na sv. Gori pri Gorici in v soboto pred peto nedeljo po veliki noči pridejo do sv. Krvi. Kedor misli na pot, naj se omenjeni dan pridruži romarjem.— Duhovniške spremembe: C. gg. Jeruej Fran-gež, kapelan pri sv. Jurju na Ščavnici, Lan Sušnik, kapelan v Teharjah ia Anton Aškerc, kapelan v Vitanji, izstopili so radi bolehanja za nekaj časa iz službe. — Ca st. g. Dekorti, kapelan pri sv. Jurji pod Tabrom, pcstal je ravno tam provizor; prestavljeni so pa č. gg.: Marko Stuhec iz Laporja k sv. Jorju na Ščavnici, Jožef Mere iz R bnice v V.tanje in Matija Škorjanec iz Vojnika v R buico. Koroško. Nemški „bauernbund" na Koroškem namerava ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Teh nevarnih zanjk treba se je ogibati poštenim Slovencem. — V Logivesi so Slovenci tudi drugič pri občinskih volitvah zmagali s pomočjo vrlih Št. Iljčanov. V Šmihelu pri Pliberku so nastavili slovenskega občinskega tajnika; nemčurskenni »A to je pač od sile», pravi doktor, »da si upa tako zlorabiti celo ime svojega očeta. Pač zato zasluži, da bi jo tudi on slaknil.« »Popolno zlagano to ni«, nadaljuje oskrbnik. Bolnika imam res, seveda ne v gradu, pač pa v hlevu. Konj, katerega jezdi stari baron, obolel nam je nevarno. In temu je tudi ime: baron. Vsaj je ravno sedaj živinozdravnik pri njem. Najbrže pa da ga bomo morali končati, kajti konj z zlomljeno nogo se težko ozdravi.« Bil sem zelo razjarjen; a vender me je zanimalo pojasnilo oskrbnikovo. »Ali ima ta konj visoko ceno?« vprašam oskrbnika. »To je star konj, a baron ga ima zelo rad in vem, da bi raje dal tisoč goldinarjev, nego da mu pogine ta žival. Prosim, ako drago, pojdite pogledat.« Šel sem seveda ž njim ter spoznal, da konj ni v toliki nevarnosti, kakor so pravili. Z živinozdravnikom sva mu kmalu vravnala nogo, ki pa ni bila zlomljena. Ob desetih zvečer sem se vračal z grada domov. Nekaj streljajev od grada srečam več vaških fantov z nosilnico v rokah. Ko pridem bliže, vidim, da nesejo z učitelju Jurkoviču odklenkalo je za vselej. - Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi dne 27. aprila svoj letni občni zbor v Celovcu. — Novačenje bo v Celovcu za okolico 16.. 17.. 18, marca, v Velikovcu 1., 2., 4. aprila, v Pliberku 6, 7. »pr.la v St. Pavlu 25., 26. aprila, v Beljaku 2., 4., 5. in 6. aprila, v Trbižu 8. in 9. aprila, v St. Mohorju 11. aprila. — V Smartnem blizo Beljaka — kakor poroča .Mir" -umrla je neka ženska; hčerko je bilo strah, zato je šla iskat ljudi. Med tem pa se je domača mačka spravila nad mrtvo ženo in ji je odjedla nos, ušesa in ustnice. — Slovenci v Črni so napravili pustno nedeljo veselico v korist družbe sv. Cirila. —J Umrl je 18. febr. č. g. Jos. Vornig, kanonik v Gosposveti. — Misijon sta vodila od 21. do 28. febr. duhovnika Jezusove družbe gg. F. Doljak in Tomazetič v Kaplji na Dravi. — V Zdjski Bistrici so vstanovili novo .hranilno in posojilno društvo", kakeršnoje že pred več leti ondi vstanovil pokojni vrli učitelj g. F. Vi-gele. — V Plajbergu pri Borovljah je Fran Ogriz v svoji zmešanosti dne 4. t. m. zabodel svojo mater iu svojega brata, da sta takoj umrla. Goriško in Primorje. — Goriški bogoslovei so napravili pustne dneve lepo veselico, ki je privabila v semenišče mnogo odličnih gospodov z mesta in dežele ter se je prav lepo izvršila. — V T r s t u se kaže, da bo kmalu moral mestni magistrat osnovati na svoje stroške slovenske ljudske šole. - Dosedanje kuracije v Barko,. Ijah, Bazovici in Kontovelju v tržaški škofiji g0 po,^ v župnije. — Prve dni meseca marcija je bila taka b0rj, okoli Trsta, kakoršne ljudje ie dolgo ne pomnijo; fe|, ladije neso mogle v luko. — Zaradi -Adnjih volite,, državni zbor je bil obsojen Tom. Vičič iz Kanfanara šest tednov zapora, ker se je baje uporno vedel proti,,, lilni komisiji. Mož ta je znan kot poštenjak po vsej 0k0|itj in le neznosne razmere v Istri prisilile so ga, da se jt prenaglil in pregrešil nevedoč proti drž. zakonu. — Votfj občini na Goriškem so jeli ljudje viivanje olja opn&li, ker sklepajo iz lanskega koledarja družbe sv. Mohorji, dt da se olju iz palm primešava človeška mast. fj naznanilo ljudje krivo umevajo, ker se po naših kraji! splošno ne prodaja olje iz palme. Torej naj brez skrbi belijo zlasti v postu z oljem. — V Dolini pri Trstu j« nedavno umrl gostač A. S. Ljudje so sumili, da je kj zastrupljen. Odkopali so truplo ter pregledali in zdravniki so našli, da je bil res zastrupljen. Najbrže da je to storila nečakinja pokojnega, ki je bila pri njein; zato so ji že zaprli. — G. Jos. Meglič. kurat, Barbšna, viaDignano. Istrija, priporoča se dobrotnikom za darove, s katerimi ki rad zidal cerkev sv. Jožefa in malo Šolo. Sedanja cerkvi« stoji na meji duhovnije in se ji streha ie kar ruši. Po-reški škof tudi priporoča to delo v podporo blagim dobrotnikom, ker so ondotni ljudje v Istri zelo revni. Cerkev in šola. Slovenski katoliški shod v Ljubljani. Olbor za prvi slovenski katoliški shod se prav marljivo shaja ter snuje vsestranske priprave za shod. Vsled dosedanjih odborovih posvetovanj in poročil zaupnih mož največjo pazljivostjo na nosilnici mladega človeka. Precej sem ga spoznal. Bil je mladi baron. »Oj, gospod doktor, ravno prav, da Vas srečamo. Iskali smo Vas že na Vašem domu, a zvedeli smo, da ste v gradu.« »Pomagajte mi, gospod doktor!« ječal je ranjenec na nosilnici. »Kaj se Vam je pa pripetilo?« vprašam. »Gospod baron je poskočil z ladije na breg. zadel je ob ojster kamen ter si zlomil nogo.« »Kedor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo«, rekel sem zadovoljen, da je razposajeni mladenič precej dobil tako občuiljivo kazen za svojo zlobno norčijo z menoj. A moja jeza se kmalu poleže. Videl sem. da je lukaj treba nujne zdravniške pomoči. Vrnil sem se z družbo v grad. Položili smo mladega barona na posteljo, a on je vedno obračal oči od mene. Pogledam nogo in precej spoznam, da je zlomljena. »Sreča Vaša, gospod baron, da sem hitro pri rokah s svojimi pripravami, sicer ne vem, kaj bi bilo z Vašo nogo « »Za Boga, gospod doktor! Vi mi vender ne mislite moje noge odrezati?« določili so se naslednji odseki: 1. Šolstvo. 2. S o c i jalne stvari. 3 Katoliško življenje in dri štveno delovanje. 4. K a t o 1 i 6 k o - n a r odai organizacija. 5 Tisek. 6 Odbor za vonji priprave. — Pripravljalni odbor je določil glavna »Le mirni bodite«, rečem mu z resnim glasom »Jaz že vem, kaj imam storiti. Tak mlad, čvrst dečka kakor ste Vi, mora vse prenesti«. »Oh, gospod doktor«, izgovarjal se je mladenič, >pfr čakajte. Prosim, odpustite mi, jaz sem Vas zelo razžalil Imejte usmiljenje z menoj. Oh, kaj bo rekel moj oče?« »Le pomirite se, rečem mu, ko vidim, da sem P dovolj kaznoval, stvar ni tako nevarna. nekoliko potrpljenja in v nekaterih tednih bodete zopet hodili zdravi.' Radost se je pri teh besedah razžarila mlademu baron« na obrazu. Prijel me je hvaležno za roko ter dejal: »Prosim Vas, gospod doktor, še enkrat, odpi^1'1 mi mojo lahkomiselnost.« »Bodite brez skrbi, kaznovani ste dovolj Ja^8lJ vse odpustim.« Od tega večera bila sva z mladim baronom t boljša prijatelja. Spremenil se je popolnoma. Postal je * sen in skrben za gospodarstvo. Tudi oče je bil zadovolj« '/■ njim. ko seje vrnil iz mesta. Od tedaj sem bil v gr^ navaden gost, v vsej okolici pa iskan in sloveč zdravm Jela, po katerih Daj se ravna delovanje posameznih odsekov. Odsek za šolstvo razpravlja vprašanje o ljudski, srednji in visoki šoli; odsek za socijalne stvari obravnava kmetiško, obrtno-rokodelsko in delavsko vprašanje; odsek za katoliško življenje in društveno delovanje razpravlja podobo katoliškega gibanja in društvenega delovanja med Slovenci, pri čemer se zlasti ozira na razna katoliška dobrodelna društva; odsek za katoliško-narodno organizacijo peča se z vprašanjem, kako se more vspešneje zagotoviti in ohraniti Slovencem katoliško vero in materino besedo; odsek za tisek razpravlja naše časnikarske razmere, najbrž da se temu odseku izroči tudi točka o vedi in umetnosti, ako se za to ne določi poseben odsek; odbor za vnanje priprave ima nalog pripravljati vsa zunanja dela gled^ dvorane, števila udeležencev, vsprejema, prenočišča itd. — Pripravljalni odbor želi pravočasno dovršiti svoje delo, zato prosi gospode zaupnike po razDih slovenskih krono-vinah, naj mu blagovoljno kmalu dopošlj6jo zaželenih poročil, vzlasti oni, ki imajo še kake posebne nasvete glede Da tvarino ali vprašauja, posebno specijalna, ki naj bi se obravnavala na shodu. — Kakor kažejo pisma zaupoih mož in poročila slovenskih konservativnih listov, vzbudil je klic pripravljavnega odbora mej vernimi Slovenci vseh pokrajin radostno navdušenje in vsestransko zanimanje za prvi slovenski katoliški shod. Jasno je iz teh pojavov, da Slovenci razumevajo važnost nameravanega shoda. Navedli bi pa lahko tudi dokaze iz nemško-liberalnih listov, da važnost takega shoda poznajo tudi naši nasprotniki. V tem oziru prav primerno piše v svoji zadnji številki »Slovenski Gospodar": „Zoper slovenski katoliški shod, ki se vrši letos v poletnem času v Ljubljani, vzdiguje se vsa nem-škutarija in skoraj ves liberalizem, kolikor ga premore naša država. Kavno to pa je za naše vzgledno slovensko ljudstvo netilo, uzroka do volje, da se pripravlja zanj, kar je največ mogoče. Ce kje, na tem zboru pokaži se slovensko ljudstvo za katoliško 1" — Želeti je in odbor uljudno prosi, naj bi vsi slovenski časniki, katerim je v resnici mar pravi gmotni in duševni napredek slovenskega naroda, poučevali svoje čitatelje o važnosti shoda ter jih vuemali za sodelovanje. — Pripravljavni odbor je oskrbel posebno pisarno za priprave k shodu. Vzlasti želi odbor izvedeti od svojih zaupnikov izvan Kranjske, ali bi ne bil umesten za vsako kronovino poseben lokalen odbor za priprave. Gospodje zaupniki naj pri svojem odgovoru blagovolijo tudi na to vprašanje odgovoriti. — Nekateri po-žrtovalni gospodje poslali so že pripravljavnemu odboru denarne podpore za shod. To so storili, preden je odbor za to izdal kako prošnjo. Naj jim velja za to iskrena zahvala. — Pripravljavm odbor ima redne seje vsako nedeljo, med tednom pa so zborovanja, odločena raznim odsekom. ___ ^^ Misijoni. Pater Damijan. (Dalje.) 5; Misijonar. Iz samostana pisal je P. Damijan starišem, da neki »jegov tovariš gre v misijon in vpraša stariše, da-li bi jim bilo neljubo, ako bi ga on spremljal. — Nenadoma pa zboli njegov brat, ki je bil že odločen za misijon. Damijan ga prosi, naj mu dovoli, da on gre namesto njega. In tako se je zgodilo. Slovo od svojih domačih vzlasti od matere ni bilo lahko. Ko ga mati skoro ni mogla izpustiti iz naročja, pokazal je na podobo Žalostne Matere božje na steni, rekoč, da je ta še veliko več pretrpela. Na ladijo je vstopil dne 30. oktobra 1863. Vozil se je po morju pet mesecev, vožnja je bila zelo viharna. Marca meseca 1. 1864. prišel je P. Damijan v Honolulu, glavno mesto sandviških otokov. Tukaj je živel blizo deset let. Od tukaj je rad pisal svojim starišem. V enem pismu beremo: Zelo sem srečen, da vam včasih zamorem kaj sporočiti o sebi; pismo moje vas vselej opomni, da imate daleč tam sredi neizmernega morja sina, ki vas ljubi, duhovna, ki za vas moli, in misijonarja, ki išče izgubljenih ovac našega Odrešenika. Mnogo je težav, a vendar sem zelo srečen. — Nedavno vprašal me je škof: Koliko je stara vaša mati?" — Rekel sem: »Rojeni so 1. 1804." — „ Tedaj sva enih let," reče škof, „prosim, kadar pišete domov, pozdravite mater tudi v mojem imenu." — Vesel je P. Damijan to sporočil svoji ljubljeni materi. Na svojem popotovanju po otokih je bil P. Damijan velikrat priča strašnih prizorov, ko so gobove bolnike iztrgali iz naročja družin ter jih odvajali v ladijah na malajski otok. Havajci so namreč vedno skrivali bolezen v svojih družinah, ker so poznali žalostno stanje nesrečnih bolnikov na Molokaju ter so se težko ločili od svojih. — Pri posvečevanju neke cerkve potoži škof Maigret, da nimajo gobovi na Molokaju nobenega stalnega duhovnika. Komaj to sliši P. Damijan, precej se škofu ponudi za to delo. Škof sprejme ponudbo in P. Damijan se kmalu preseli med gobove, poda se zdrav v strašno bolezen, v gotovo smrt. — Prelepo je pismo, katero je pisal ob tej priliki svojemu bratu: Previdnost božja odločila je mene nevrednega biti v pomoč nesrečnim gobovim bolnikom na otoku Molokaju. Ti gobovi so potrebovali duhovnika. Ni pa lahko tje ga poslati. Gobovi so namreč ločeni od celega sveta, ne smejo z nikomur občevati in tudi duhovnika bi to zadelo. Skof torej ni hotel siliti nobenega, zato sem se jaz ponudil. Mislil sem si namreč: Ti si že takrat ležal pod mrtvaškim plaščem,ko si storil slovesno redovno obljubo in zaradi tega se ti ni bati druge smrti. Dne 20. maja sem došel na Molokaj in z menoj kakih 50 bolnikov. Podobe iz življenja. 10. Mati usmiljena. Spisal Fr. L—r. Bilo je pred 59. leti. Po soparnem poletnem dnevu nastal je prijazen večer. Iz vaškega zvonika v Budeticih na Češkem odbila je ura ravnokar deset. Ponočni vaški čuvaj odtrobi po svoji stari navadi kratko in zahvalno pesem in s hripavim glasom še sam naznani, koliko da je ura. Kmalo potem izgine v temni noči s sulico in svetilnico v rokah. Zopet mirno — tiho — le tu in tam zafrfra kaka ponočna ptica 6* iskaje svoj plen. Vse spi in počiva od trudapolnega dela. Povsod je že po hišah tema — le v bajti pri Haisu še svetilnica na mizi stoječa brli in slabo osvetljuje nizko revno sobo. Pri hrastovi mizi sedi gospodar, mlad mož krepke postave, in otožno gleda na majhnega, tri leta starega bolnega otroka, katerega mlada bolehna mati vsa objokana nalahkoma ziblje. .Slišiš, Janez, pojdi spat, glej, deset je že, saj bom jaz pri otroku čula — ti si preveč truden!" nagovarja žena moža, kateri pa nobenega veselja ne kaže, da bi slušal njene besede. „Nisem zaspan, — reče mož — če si ti trudna, pusti mene pri otroku, bodem ga že varoval." V tem se otrok zbudi, glasno zastoka, rokce proti materi vzpenja in milo zajoka: mama — mama! Mlada mati se hitro vsa preplašena k ljubljenemu otroku pripogne ter ga tolaži: „ Jožek, saj sem pri tebi, ali me več ne poznaš, glej tudi ata so tukaj, le spi dete moje." Pa otroka ne potolaži materina beseda, od hudih bolečin se zvija in glasno ihti, trenutek obmolkne, pa toliko bolj bridko vnovič zaplaka. Slednjič se vendar nekoliko pomiri, glavico v maternem naročji skrije, bolj mirno soplje — zaspi. Globoki vzdihljej se izvije materi iz prs in njene usta bolestno zašepečejo: „Ubogi Jožek!" — dete k sebi pritisne, kakor bi se bala, da bi jej najljubšega na svetu ne odvzela neusmiljena smrt. Kako neizmerna je materina ljubezen! S kakšno skrbjo varuje svoje bolno dete! Nobeden si ne upa besedice iz-pregovoriti, da bi majhen bolnik ne bil vzbujen. Le stara ura na steni s svojim enakomernim tik tak, tik tak, moti neprijetno tihoto. Mine četrt ure in otrok se zopet zbudi — zopet kliče mater na pomoč. Krčevito se oklepa vratu matere, kateri obilne solze lijo po bledem od bolehnosti in čuvanja vpalem obrazu; ne v^ kaj početi, ne vi kje za bolnega otroka zdravil iskati. Pa glej, naenkrat se zjasni njen obraz, z nekim to-lažilnim zaupanjem pogleda na steno, kjer podoba Matere Božje visi, hiti proti njej — tudi mož se jej pridruži, oba poklekneta in glasno molita: „0 Marija, mati usmiljena, sprejmi tega otroka v svoje varstvo — tebi ga hočeva darovati, tebi v čast pobožno vzgojevati, ob, ne zapusti nas revnih sirot, pusti nam našo tolažbo, najino veselje." Onemogla mati položi otroka nazaj v zibeljko in, Božjo voljo vdana opazuje njegov obrazek. Zdi se, dl otrok spi — tako mirno počiva. Pa naenkrat obledi, z ročicami sem ter ije Vpije — stoka, kakor bi se s smrtjo boril. ,0 Marija pomagaj — Jožek umira!" zavpije pre. strašena mati. Pa otrok ni umiral, prestal je srečno zadnji boj 8 smrtjo, zaspal jo — ni umrl. • * * Tri tedne pozneje je že Jožek skakal od matere k ateju, je že po svoji navadi jahal svojega konjiča. Rastel je pod varstvom Marije, matere usmiljene, poslali so ga v mestne latinske šole, katere je prav dobro završil. Vstopil je v bogoslovje in dn* pa — dolg nos, katerega pa je vsled svoje res zlodjeve zvijačnosti prav pošteno zaslužil in katerega mu tudi mi prav iz srca privoščimo! — Gospodarji, bodite varčni i« ne hodite oderuhom na limanicel Razne (Deželni zbor kranjski.) Slovenski poslanci v deželnem zboru kranjskem so imeli do sedaj skupno narodno zvezo. Letos te zveze ni več. Želeti je torej, da pošteni katoliško-narodni poslanci napravijo novo zvezo, v kateri bodo mogli vspešno delovati za katoliško, slovensko ljudstvo 1 novice. (Duhovne vesti iz celovške Skoflje.) Vmeščen jebl1 v nedeljo, dn<5 13. t. m., vis. čast. g. Anton Gabro«. doslej velezaslužni provizor vStebnu v Podjunski dolini » župnijo Skočidol. Čestitamo! — Vis. č. g. dr. Jan. A m«1' župnik v St. Jakobu v Lesni dolini, gr<5 za kateheta * gčanskib šol v Sarajevu. Župnijo Št. Jakob bode oskrboval i. g. J*n. Pa j d ar, provizor v Komatu. — C. g. Vojteh Krejči, provizor v Škočidolu, grd za kapelana v Šentjakob v Božu, in čast. g. Vadav Vacovsky, defuijent v Šmibelu, kot provizor v Šteben v Podjunski dolini. — V mašuika posvečen bode da4 4. aprila t. 1. č. br. Ciril Go-ričan iz kapucinskega reda. Novo mašo poje na veliko-[ nočni ponedeljek, dnč 18. aprila, v svoji rojstveni vasi v ! Ž čah na Sp. Siajarskem. (V. redni shed konservativnega obrtnega društva v J Ljubljani) vršil se je dne 6. t. m. v katoliškem rokodelskem domu. Prva točka dnevnemu redu je bilo vabilo trgovskega ministerstva, naj se razna obrtna društva udeleži ustanovitve zgodovinskega muzeja za avitrijske izdelke na Dunaju. Po obširnem in živahnem razgovoru, katerega so se udeležili gg. R«gali, Rubek, Šturm, dr. Janežič, konservativno obrtno društvo o tem ne stori nobenega sklepa; svobodno je udom, kateri se hoče, da se udeleži imenovanega muzejnega delovanja, izrekla pa se je želja, naj slovenski obrtniki na prihodnji deželni razstavi v Ljubljano razstavijo ogloda vredne svoje izdelke. — Pri drogi točki je bil razgovor o kovaški obrti in o ljubljanski učilnici v podkovstvu. Društveni predsednik g. R-gali omenja mnogih pritožb ljubljanskih kovačev, da jim učitelj pod-kovske šole kmetijske družbe dela veliko konkurenco, ker ou poleg svojega posla, konje kovati, izvršuje tudi druge kovaške posle. S takim tekmecem, ki ima dobro plačilo za svojo siužbo iu kateremu učenci brezplačno izvršujejo dela, seveda z davki obloženi kovaški mojstri, ki morajo svoje pomočnike zato drago plačevati, ne morejo tekmovati. Zato so že pred dvema letoma izročili tukajšnji kovači c. kr. kmetijski družbi prošnjo, naj blagovoljno odpravi ta nedostatek. Prepričani smo, da je vodstvo kmetijske družbe dalo tudi potrebna naročila, ki pa se ne spolnujejo. Zato je shod soglasno sklenil vnovič jednako prošnjo vložiti ua c. kr. kmetijsko družbo, ki naj gleda, da se pod njenim pokroviteljstvom ne bo škoda godila ljubljanskim kovačem. — Pri 3. točki: Posamezni nasveti oglasi se dr. J. Janežič; omenja raznih prošenj in pritožb, ki se redno čujejo na shodih kon-ervativnega obrtnega društva. Take prošnje se sklepajo in odpošiljajo, a so večinoma brez vspeha, ker mnogi načeluiki zastopov, kamor se pošiljajo lake prošnje, nimajo ne razuma ne srca za potrebe obrtno-rokodelskih stanov. Treba je torej, da se obrtniki vedno tesneje družijo, da tudi pri raznih volitvah v postavne zastope složno volijo ter svoje obrtno-rokodelske zastopnike pošljejo v razne zbornice. — Nasvet, da naj bi že sedaj obrtno društvo naročilo si bralno sobo in razne strokovne časnike se za selaj odkloni, ker bi blagajnica ne zmagovala velikih stroškov vzi&Bti z oziroma na to, da mora pred vsem Podpirati svoje revne ude. (Tri stopinje pri podnkn krščanskega nauka ) Pokojni škof Ketteler piše: »Tempelj v Jeruzalemu je imel tri oddelke: predtfpor, sveto in najsvetejše. Tudi pot, katera naj otroke vodi k Bogu, ima tri glavne stopinje. Prva stopinja: Krščanski nauk na pamet se učiti je prav, a to je Ie preddvor svetišča. Druga stopinja : Umeti resnice, katere je Bog razodel, je mnogo imenitnejše; toda tudi s tem duša še ni pri Bogu ; to je sveto, ki vodi v najsvetejše. Tretja stopinja: Vnemati ljubezen do Boga, to je najsvetejše, kjer Bog sam prebiva in pričakuje otrok, da jih k njemu pripeljemo. Podučujmo pač vsi otroke tako, da jih pripeljemo v najsvetejše, k Bogu.' (Unrli so:) Dne 8. marca v Novem Mestu zlatomašnik in kanonik č. g. Andrej Skrabec. — V Pazinu g. župnik Šimen Matejčič, občinski in mestni zastopnik. — Dne 5. marcija v Ljubljani g. dr. Fr. Fuks, znani pri-marij-zdravnik v ljubljanski bolnici. — Dne 26. februarija v Ilirski Bistrici vpok. sodniški kancelist g. Aleš Galjot, v 80. letu. Rojen v cerkljanski fari na Gorenjskem bil je vedno vesel in vseskozi mož-poštenjak. — Dne 1. marca v Babnem polji učiteljeva soproga g. M. Šuler, roj. Treven. — 4. t. m. gospa Jos. Dereani, soproga znanega trgovca g. Jak. Dereanija v Žužemberku. — V Kamnika nenadoma dne 7. marca g. J. Steska, davkarski višji nadzornik. — Dne 9. marca v Ljubljani vpok. župnik pri nemški cerkvi v Ljubljani č. g. Jan. Toman; bil je ob svojem času nemški pridigar v Trstu. — 9. t. m. v Metliki 24 letna gospa Amalija Stajer roj. Hribar, soproga ondotnega g. notarja. — 6. t. m. č. g. o. Angelik Neubauer, kapucin v 71. letu. — 9. t. m. znani cerkveni slikar g. Jurij Tavčar v Idriji. — 10. t. m. v Kamniku meščan in pekovski mojster g. Jan. Karolnik. — 11. t. m. v Kropi spoštovana Helena Ažman, mati dveh gg. župnikov, gor-janskega in fužinskega. — 11. t. m. gospa Ana Druškovič na Dunajski cesti v Ljubljani. Pokojniki priporočajo se v molitev. Naj v miru počivajo! (Iz Dnbice) v Bosni se nam piše: Naš premil. biskup banjaluški, Marjan Markovič, govori v pastirskem listu o praznovanju nedelj in praznikov, graja one, ki brez potrebe delajo ob nedeljah in praznikih, ter hvali nekdanje kristijane, ki so pod turško vlado trpeli mnogo preganjanj, imeli božjo slažbo pod milim nebom ali skriti v pečinah, ter muogo ur daleč čez hribe hodili k sv. opravilom. Višji pastir nadalje pravi, da je bilo ob prihoda Turkov v Bosno in Hercegovino nad 300 katoliških cerkvi in 30 samo, stanov, katere pa so Turki požgali; le trije samostani so ostali. — Deželna vlada priporoča kmetovalcem, da bi sejali sladkorno peso, kakor tobak. Vlada jim preskrbi seme-pridelek pa odkupi po primerni ceni. Doslej se je oglasilo le malo kmetovalcev, ker ne znajo tega sadeža pridelovati. — Ta je še vedno živinska zaprtija; kmetovalci imajo mnogo škode, ker ne morejo obdelati svojega polja, čeravno je bila lepa in ugodna zima. — Ljudje so grozno leni, posebno Turki, ki najrajši sedč po kavarnah in pu-šijo tobak. — Zadnji čas se k nam silijo Prusi, pa ljudje jih ne marajo in jim nočejo prodati zemlje. (Sv. Gregorija dan), ki med nami velja kot prvi pomladanski dan, obnesel se je letos prav slabo. Snega leži še na debelo, iu vedno ga nam še pošiljajo z gornjega nadstropja, kakor bi cunje trgali. Gotovo so morali tudi ptiči opustiti svoje gostije navadne na Gregorijev dan; sicer bi se bili morali, kakor pravi narodna prislovica, s sankami voziti in za pečjo slavnost obhajati. — Dal Bog, da kmalu skopni sneg, sicer bo slabo za ozimino. (Iz Mavčič) 10. dan marca. Danes se je vršila tukaj volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana ie izvoljen enoglasno v obče priljubljeni prejšnji župan Matevž Zevnik iz Praš, ki nam je že 17 let v splošno zadovoljnos županoval. Občinski svetovalci so: Frančišek Jerala, Jožet Zevnik in Mihael Bohinc, vsi iz Mavčič. Ker že nekai sporočam, dodam še to, da je umrla tukaj 6. dan t. m. blaga deklica Minka Jamnik za davico v 16. letu svo|e starosti. Bila je ranjca že 3 leta, kakor pravijo, prva pevka. Petje je bilo njeno veselje. Zadnjikrat je pela še 1. dan marca v čast sv. Jožefa, ker se je pričel njemu posvečen mesec. In šestega je že v nebesih prepevala. Da je bila ranjca res priljubljena, kazal je njen pogreb v torek 8. dan t. m. Cerkev je bila polna, kakor v nedeljo, in na pokopališču razlegal se je jok, da so se celo možaki solzili. Naj v miru počiva. — Snega pa imamo, da bi ga bilo dosti še za eno zimo in to danes, ko je po stari navadi prvi spomladanski dan. Ljudje že premišljajo, kaj bo, ker še ne kaže, da bi bilo kmalu boljše. (Prememba posesti.) Dne 12. t. m. je pri ekseku-tivni dražbi g. Jos. Vodnik kupil Plautzovo hišo v Spodnji Šiški za 22.000 gld. (V Litiji) je umrl minoli četrtek popoldne gosp. Lovro Tura, posestnik in načelnik gasilnega društva, svak g. L. Svetca. N. v m. p.! (Politični obhod pri Vodmatn) pod Ljubljano za delno progo dolenjskih železnic, odkoder se ti ločita z južne železnice pri Ljubljani do 3 2 kilom. pri Vodmatu, in obhod spremenjene črte od 53 kilom. do 6 8 kilom. v katastralni občini Karlotsko predmestje napovedan je na dan 28. t. m., in se bodo zajeduo obravnavale dotične razlastitve in določevale ognjevarne naprave. (Pred porotnim sodiščem) v Ljubljani je bil dne 2. t. m. obsojen na šest let težke ječe cigan Valentin Huber zarad tatvin in vlačugarstva. — Dne 3. t. m. Alojzij Cebašek zaradi uboja na šest let težke ječe, in 19 letni Fr. Dežman iz Bibnega zaradi težke telesne poškodbe na štirnajst mesecev. Zraven tega mora Dežman plačati poškodovanemu Janši 500 gld. odškodnine. (Barja.) Iz Ajdovščine se nam piše: Na pepelnico je nastala pri nas naenkrat ostra zima. Tri dni zapored je pihala tako huda burja in vitila snežene kosmiče po zraku, da si nisi upal iz podstrehe. Vojaška naborna komisija bi se bila rada vrnila v Gorico, a prisiljena je bila poldrugi dan čakati, da burja pojenja in se zameti prekidajo. Tvor-niški delavci iz okolice so prenočevali po ajdovskih in šturskib gostilnah, ker se nobeden ni upal domov. Tudi hrane za opoludne in zvečer niso mogli ljudje iz raztresenih vasij donašati, imeli so skupno meaažo — kakor vojaki — kar po 80 skupaj v raznih gostilnah. Od Gorice do Ajdovščine je le z veliko težavo dospel poštni voz, seveda je določeno mu uro vselej zamudil, a od Ajdovščine do Vipave in Postojne so morali prenašati pisma. Danes 5. t. m. je bolje, burja sicer še žvižga, a ne več tako močno. (Tatinska družba.) S Studenca pri Krškem se nam piše z dne 7. marca: Mladega šele 11 let starega tatu je zasačil danes zjutraj cerkvenik studeniške podružnice v Bo- viščih, ko je nesel 65 kr. iz stare cerkvene pušice, kilt[( je odprl s silo. Na plen je čakal dalje časa in eno pred sv. mašo je s povzdiguenimi rokami klečal v cerkvi Včeraj je s tatiusko družbo, v kateri so njegov stric, tei, in botra, skoro celi dau čakal pri cerkvi na Studencu ig0j! nega časa, da bi se polotili cerkvenih milodarov, pa n,^ mogoče, ker je bilo vedno več ali manj ljudij v cerkvi danes je pa to tatvino brez pomoči izvršil. Tako je ^ povedal. Rekel je tudi, da je stal na straži, ko so ti Dje. govi sorodniki oropali cerkvena nabiralnika v Leskovcu is v Krškem. Doma so ti ljudje iz leskovške župnije, a g0. vorž tako, kadar bi bili nekje od Kamnika. Imajo pri sebi ponarejen list, s katerim prosijo milodarov, češ, da so pogorelci. Deček je bil že enkrat pri tatvini zasajen, ko je ukradel 15 gld. svojemu gospodarju. Pove pa, kakor se kaže, vse odkrito. O teh ljudeh je naznanil, da kradejo po hišah obleko, denar in kar dob& Upati je, da bodo i ptički kmalu vsi v kletki, a vendar rečemo: Pozor! (Nagla smrt.) S Krko na Dolenjskem se nam pj. roča, da so dnč 6. t. m. popoldne našli hišarja Antona Zajca z Vidma poleg Krke mrtvega v krvi na tleh. Govori se, da je prejšnji dan kupil dve steklenici ruma in se opil. Nesrečna strast pijančevanja! (Maagerjevo dorševo salo iz kitovih jeter.) kakor kaže naznanilo v našem listu, je priporočila vredno bo-lehnim ljudem. Treba pa je paziti pri nakupu, da se dobi pravo salo in ne ponarejeno. Na steklenici mora biti vžgano ime „Maager". (Astronomična svetovna ura.) Dunajski „Vaterland* je prinesel v svoji 57. št. zanimivo poročilo o astronomi™ uri, katero je sestavil Avg. Noll iz Črnega Le?a (Schwan-wald) ter jo razstavil v pritličju hiše Habsburgergasse št.l na Dunaju. Delal je to uro pet let ter zahteva zanjo 80.000 gld. Visoka je 3'/, metra, široka 3 metre in 1 meter globoka, in je napravljena iz orehovega lesa v slogu „renaissance." Kaže sekunde, minute, četrtinke, ure, dneve in tedne, mesece in leta, ozira se na prestopne dneve in posamezne praznike, do zadnje minute I. 999?. Globus natančno kaže vrtenje zemlje in glavno kani« normalni čas kraja, kjer stoji ura; na drugih 16 kazalih je vedno videti, koliko je na času v 16 raznih mestih m svetu. Sekunde kaže kazalec na posebnem kazalu. Ko preteče minuta, udari angelj na zvonček, istotako naznanja drug angelj četrtinke na dveh zvončkih. Uro pa toMe smrt ki je narejena po Holbeinovem vzoru kot kostnjak s k<® Četrtinke biti pa smrti brani poleg stoječi angelj miru, ki vselej palmo v desni roki dvigne. Ko bije prvo četrtini prikaže se dete v molitev; ob pol ure nastopi potujoč mladenič in pri tretji četrtinki vidi opazovalec krepkega moža-Ko preteče cela ura, prikaže se upognjen starček —111 njemu bije smrt uro. Vselej, ko ura bije, prikaže se d«; najst apostolov, ki gred6 mimo Kristasa. Obrnejo 6e pr«1 mojstru in se priklonijo v tem, ko ta povzdigne blig®" slovljaje roko. Le Judež, ki se niti ue ozre proti 6">iefflS učitelju, niti se ne prikloni, ne dobi blagoslova. Ko« bliža zjutraj in zvečer 6. ura, molitieni*čas, odpre se 6 se v tovarniški zalogi: na Dunaju III./3, Heumarkt in v vseh lekarnicah avstro-ogerske države. Nadalje: Dr. Karola Mikolasch-a španjsko kinsko vino za okrepčavanje pri opešanih silah po prestanih bo-leznih. - Cena steklenici gld. 150._ Dr. Karola Mikolasch-a španjsko kinsko železno vino za zboljšanje krvi. — Cena steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch a španjsko pepsin-vino za pospeševanje prebavijanja. — Cena steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch a španjsko pepton - vino za preživljene telesa brez pomoči želodčne delavnosti. _— Cena steklenici gld. I 50.__ Dr. Karola Mikalasch-a španjsko rabarbarsko vino za pospeševanje delovanja črev. — Cena steklenici gl. I'5Q. Dobd se skoro t vseh lekarnah. Glavno zalogo In glavno razpošiljalnico za avstro-ogersko državo ima: Viljem Maager na Dunaju, II 1. 3, Heumarkt 3. Cenilniki zastonj in franko. Največja zaloga šivalnih strojev i jan. jax, t LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-40) Zamenjuje stare stroje. 1'oprave vriš se točno trajno in ceno. •V o* co Kathreiherova Kneipp'ov« Sladov£ kava: Judina Rlftdova kava s chuti a vuni prave zrnkove kavy. ^-rrr-.T.^^'?!11 -T -«»t K?oifcvftifla, pouzo v puvodnlch baličkJeh • he^eji" ochfv-ou ridmkov K Aost&nf ve vieoh obehe " vjloni;ilnieh a drogarai. Kneippo!« slatino Kavi I. j utleijutf ii ATHlro-OfMBkK t" naroči:, ; i.uplin. lat>b. Kjieippii euim ie luvaru; oral,«' Oi; i Hrepeneli m boutmuLeu jc&vr- Veieoa;: gur-; 2upm: KjlOtpi' ■" odioclK u-rek' zo|m*~ uuuuv kave, kliku: .1 snu-. > prouajai.. eaiitupujeiiio ll> vi «t.tM» .t; IVAN SERIK l>»jhtt BHIJtlt V • A t < » <*>■ »U< u k. !»»»»»•> tiuuitii, t t J ' j o t t < t u t u t ■ CttVVtČiBl it dlVgllL valji tis;. Jt au suupeuep. urevetii. 11» daie teiesi uei" moč rai-tiurji ie živet, ie' jr str«. Peiii.. te' 12Vaju. e* urup- jea. n; poi pfeilBVijetl* 12 2« louCi. iklieippoV-£ k»»a p,. 1111. Vt- liikt rediuit lil O'. pumi: 2m:t i e uof; uoijB Iv U1 komu- i. St u. kavi. nt xtlel: Un-vo:. utrnili r. lit. je.' puiiiei. iiekuun e kave. i iie nt. bkurii. posut rtuiuci. Ou liuvauiie kavt P, t, pi. poten. reouii 2ur»t u. tx.uo ut, M. t« kfjll. t »' ..e,''. uaŠ. vojn. kun kupit)1 tu mt: u nor prtu bi»g i t--, pusiir lit. teli mr<< e ttirvagji u rMK sra»> iiii imNin, man penviet puuobt h puUpit »upuik.. kueipp.. UltoVi kavi. not uut IL puu v- ixili, »•- v vnel, uoijši: piouaiitlutca 2.. prekoiiiorsu ijiog'.. — V i^juPijai.: pi .t-r , t „ • .. 1 u v 1 e u P. H. ii u j n 1 k u 1 x 4- Wafif v uov. — toliki c p:. tuti. pr, ua naro'. 11 1 ponujam \ zavoju, po 4',, ti Iraitki t pošt hnt}* l»wu;. 11. kjHuppim siauiii i,;m HI v Brefcffencu. M,—10, h vcduoiur umku-jlui. apiK iio-ž.^I^iij #*it-tij> .titutuw JtUi. taMTU*Mmy Hi Iraaf). t« Z je i iut.»'."' jiii u- miiuc: zani ■ g. ii pupuiv,«. pr«E um) riLZiapij. upOJ-OjUjt p«/BUUlj*IU« J*- «UU« »Utr (ac jta ^tj/tbijt redimo«. i ■■•*>■ ' y ' -»• 1IH (••]>»,«' .1. jaj.. 1. ■.'.«.„ ^ «2T. I«x»|)i'iv. toi-iOlUO aJiUVUt fcOi 1 L>rli lx HMCiiU I ' tULDOCU: Olrt/Oli. , jr^e Jfj ftMC, -"II.. »VelKSIll. ijatsti\/*'i-f< »pi.>-iiv «■..•• i.u<«. «•' -P. .e Cfc. 2: t 1 mm 2' k? to tu .;»!»;' • iUV.au., MM Milil- J- ^arii«.: pi-.J»- j» m>( J«UIiaLlB k IKiUti. ii.n ;ai« »s ▼ejKUL'po rrej twur u. trvojmu uetne-. puuiuiu. miucu' o Ti. lik.Ii-fi 1' h Oliki: • K". ■ vi pot iMtmuu UMfk «|»e&>-iinm ni.> atmpi. iiu>'i. umonti EerDkiic? -jr« ■.jmcnc- uieu. sirup Pat: lik, st :nč. tu. tu ,h zr»vfcL rto.i«oi oblastveno proiokoliruk vuitmu ■ ^ vsaki sttskie&ioi 11 ptutijo tu aigtst x *«pe^tt niti z nitje mbi alti x omam pmmu. a. c knplli k».kt posjuredbt ! Jt •— U«r.Qi:]» r»7.oušiy»irnt» u prci iu-.:' u BauUL it-narnt. „zui »snanerzifrkef .TUJi HTIKT.r.^ ITT-ja. Keuptu Euioncuii 7i '-ribami, c* e<>y. lekarničurj: V Ljutiijan J ^'.obadk wat hi-im. Tu* 1 f rnko 1} ^ ■ L (.Trtce o»i.i- n nroa*uii . Luplerm-Loiiet LauaiOn-.n> - tkdii n. her . 4me:r» (: Frotian A .vuindie: An. niEitmiii: } H-onan i! Miiiam arut' * llrezai i. liuiti^r: n<- ^.vo.neiL tin. jn K Muller \ Celovec W TBnmw»k. ! ls:n>ia»ciM" - i.» mettei A Kgjfer * NmmnmM j. o.. BkiMM 1 fc ' A Keit-ue! nit Trbižc A Si»p ?tiu T. >-aneu . lina Ji. lliatoletl. J N—»\«lp. i • ;-ni«nnnri- 1 'tcikiii. M kavaaini v ite.iiatL } StOiou d: £ kraarn J Hiaiek \ V elito« ct; j Jots: • W ■i-iJM. HtRbAb«- " »>>'* U)I' 1 f.rnffTsri i moti . ilnu. I i # jaiioti;nir n. nrubKOviri; urftw«B'. 2 -3 v v. J VW%fB* t V II *' v sukii iiuč Hi (iruua , t i*c i ur nuatui iaaui | ( Lupki p mam tt L I kutiUj. ieuu J (■ jC<-cini,.a !/> ■ cuiUtiy (iVt»f«pffp .liilati J/O—It fc .. __ jI v:2ltniw li ^ ti^ovike rbčimt pnpui Mit f EatoL liskžmž. ^ v Lj Ubijam. ^ UckaiaMl, br MasUi ^ Sioboi aa aa glavo, »rliiiati in volneni, v nsjraillinejtth bo.lak platno kctdnina. ^ ^^ hla