<, doitl prijemati: za
• *io leto naprej 26 K — h Sol leta , 13 , — , S*!rt , , « , 50 ,
fscseo , 2 ,20,
>siiravalitvn prejsnaa: ia
<i»io ieto naprej 20 K— h ;tol leta , 10 , — „ 5«trt , j 5 , — „ »eaoc , 1 „ 70 ,
.'.if pošiljanje na dom ?0 fc na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina in Imrati sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2.
Rokopisi ie ne vračajo, cefrsnkovana pisma ne ▼»prejemajo.
Uredništva je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
f ihajs vsak dan,iivztmtl nedeljo in prainike, ob pol 6. uri popoldne.
264.
XJ
Ljabljaoi, v ponedeljek, 17. novembra 1902.
k XXX.
Koalicija?
Dunaj, 15 nov.
Opetovano sem naglašal v svojih poročilih, da češki poslanci ne morejo in z ozirom na svoje volivce tudi ne smejo iz boja brez odškodnine za dveletno službo vladi in državi. S pomočjo poslovnika so z nujnimi predlogi napravili pred dnevnim redom vi-Boko barikado, za katero se čutijo varne. S tem pa so vlado spravili v največjo zadrego, •ker je vezana na gotove obroke. Vlada moro sicer razpustiti ali odgoditi zbornico ter s § 14 uveljaviti najnujnejše predloge, a s tem bi se onemogočila za bodočnost. Konečno pa je dr. pl. Koerber preresen državnik, da bi skozi dimnik lezel v hišo, ako so mu vrata zaprta. Od vrat pa imajo sedaj ključ češki poslanci, ki zahtevajo odkupnino.
O tem so tudi resni in veljavni politiki na levici prepričani, da s silo češkim poslancem ne iztrgajo ključa. Akoravno je skoraj abotna misel, vendar ni nemogoča in neizvršljiva, da se iz kaosa v parlamentu iz-cimi in ustvari koalicijska vlada, v kateri bi bili zastopani Nemci, Poljaki in Čehi. Prvo vprašanje pri tej kombinaciji pa je: Pod katerimi pogoji bi mogli Čehi vstopiti v koalicijo?
Na to vprašanje so češki poslanci po svojih govornikih v zadnji politični debati jasno odgovorili: rZa mir in spravo smo vedno pripravljeni." To jo stereotipni odgovor češke delegacije. Toda mir mora biti pošten in odkritosrčen, sprava mora biti lo jalna in na trdni podlagi, po načelu popolne ravnopravnosti v deželah češke krone. Ker pa se ta matematična ravnopravnost — in o tem ni nobenega dvoma — ne more čez noč izvršiti, zato bi bili po naši sodbi za sedaj češki poslanci tudi s tem zadovoljni, ako se jim v katerikoli obliki zagotovi, ne samo obljubi, češki uradni jezik. To je prva deška zahteva, od katere ne odnehajo za nobeno ceno.
Nova koalicijska vlada bi torej morala takoj potom naredbe — ker druga pot je sedaj v kratkem času skoraj izključena — odrediti in zaukazati češko notranje urado-vanje v vseh čeških okrajih. To bi bila rešitev iz točasne zasede. Ali je to res nemogoče? Ali hočejo v istini avstrijski državniki še dalje valiti skalo na goro čez drn in strn, ko imajo odprto široko cesto? In če ob tej cesti stoje brezvestni hujskači, ki le ob pre piru živč svoje politično življenje, potem s trdno roko in težko nogo preko njih na plan. Mir je potreben državi in narodom, a ta mir je mogoč, ako vlada premaga vse pomisleke in predsodke starih birokratov ter prezira prazne strahove v vsenemški goščavi.
Drugo vprašanje je: Ali naj se koalicija izvrši pod tvrdko dr. pl. Koerberja ali pod drugo,? Mi Bodimo, da je češki delcgaciji vseeno, kdo izvrši nalogo koalicijske vlade. Prvi more na to vprašanje odgovoriti ekscelenca dr. pl. Koerber sam. Ako g. minist. predsednik resno želi spravo, kakor je opetovano javno naglašal, v vsaki obliki, za katero se zedinijo Čehi in Nemoi, potem je ravno on pravi mož za to nalogo, ker se že leta temeljito bavi s tem vprašanjem.
Pripomniti pa je treba, da bi tej kombinaciji morala pritrditi tudi nemška ljudska atranka, aicer ae pisker koalicije že v rokah aesede.
Drugo vprašanje je seveda: Koliko časa
je mogoča taka koalicija, in ali ni morda
/
LL. s
celo mrtvorojeno dete. Ako jo dobra in resna volja ria obeh straneh, potom utegne dete shoditi. Starosti seveda to dete ne doseže, ker je more zadušiti vsaka politična burja.
Koalicija, ako so skuje, imela bi le ta nalog, da omogoči premirje, ki je nujno potrebno za delo v parlamentu in za nadaljnja spravna j>ogajanja. Ako je merodajnim nem škim politikom več na državi, nego na stranki, ako hočejo mir, potem imajo priliko, da sedaj pokažajo svojo spravljivost.
Pvojezični napisi.
(Govor posl. Zičkarja.)
Nemški poslanci so v državnem zboru nujno zahtevali, da morajo na neki lokalni železnici na Češkem biti samo nemški napisi postaj. V razpravi dr^ 13. t. m. seje oglasil tudi slovenski poslanec Ž i č k a r , ki je zahteval dvojezične napise na Spod. Štajerskem. Govor se glasi:
Ako se gospodje pritoiujejo, da so žaljena njihova narodna čustva, ker so na imenovani železnici poleg nemških tudi češka imena postaj, koliko bolj opravičene so pritožbe slovenskega prebivaihtva na južnem Štajerskem in v slovenskem delu Koroške, ker so ondi na progah južne železnice in dveh lokalnih železnic samo nemški napisi. (Cujte 1) Prebivalstvo je v ogromni večini slovensko, a sprevodniki kličejo le nemška imena poBtaj, katerih ljudstvo ne razume. (Živahni mejklici.)
slovenske občine, okraji in drugi za-stopi so presili za dvojezične napise — jaz sam sem predložil več takih prošenj, toda brez vspeha. Zato se mi umestno zdi, da se o tem govori v zbornici.
Južna železnica teče na slovenskem Sp. Štajerskem od Spilfelda do Trbovelj, od Maribora do Spod. Dravograda in dalje na slovenskem Koroškem do Beljaka, od Prager-skega do Kaniže in od Zidanega mostu do Brežic proti Zagrebu. Skoraj ves ta svet je čisto slovenski, ker je poleg 81 % Slovencev le 19 % Nemcev. (Cujte !)
Ali ni torej naravno, da bi morali biti napisi postaj slovenski in da bi sprevodniki klicali slovenska imena postaj. Kaj še! Vsi napisi na teh progah so edinole nemški in sprevodniki kličejo le nemška imena. (Cujte ! Cujte 1)
Treba tudi pomisliti, da se imena postaj vse drugače glasS v nemškem, kakor pa v slovenskem jeziku. Na primer imenujejo slovensko Račje Kranichsfeld, Hoče—Kotach, Slov. Bistrica—Windischfeistritz, Poličane— Pfiitsohab, Laško—Tiiffer, Rimske Toplice— Rtimerbad, Zidan most—Steinbr<lck, Trbovlje—'Trifail; na progi proti Dravogradu so Suše—Maria Rast, Ribnica—Reifnig , Vu-hred—Wuchern, Vozenica—baldenhofen, Mo-tlovo—Mittlern, oinčaves—Kiihnsdorf, Re-karjaves—Riickersdorf, Kriva vrba—Krum-pendoif, Poreče—PSrtschah, Vrba—Velden, Lipa—Lind, Podravlje—Ftiderlach , Jezer-nica—Seebach, Beljak—Villach ; na progi proti Kaniži se imenuje Ormož—Friedau, Velika Nedelja—GroBssontag, Središče—Pol-strau. In razun v Ptuju in Središču je le malo Nemcev tam okrog. Isto tako so Zidan most prekrstili v Steinbriick, Sevnico v Li-chtenwald, Krško v Gurkfeld, Brežice v Rann.
Čudno pa je pri julni železnici, da ima na Kranjskem dvojezične napise in da sprevodniki kličejo nemška in slovenska imena postaj. In vendar prebiva na južnem Štajer-
skem isti slovenski rod, kakor na Kranjskem. Z,j,to res ne vem, zakaj ni na Štajerskem dovoljeno, kar velja na Kranjskem. Edini vzrok je menda ta, ker smatrajo južno Sta jersko že ponemčeno. (^ujte I) Da, dokazati skušajo, da na Štajerskem ni več Slovencav. Tako tudi potniki, ki slišijo le nemška imena, mislijo, da so na nemški zemlji.
Proti takemu tolmačenju in potvarjanju javnega mnenja moramo odločno ugovarjati. (Živahno pritrjevanje). Vlada je dolžna, da napravi konec temu, ker to žali narodna čuvstva slovenskega prebivalstva. (Tako je !)
Na Spod. Štajerskem imamo tudi dve lokalni železnici Celje-Velenje in Poličane-Konjice. Tudi tukaj ao na postajah le nemška imena. Žalec je Suchsenfeld, Polzela Braslovče sa glasi Hr-ilenstein Frasslau, Rečica je Riez-dorf, Pesje — Hundadorf, Velenje — Wo!lan. Na pregi Poličanc-Konjice jo postajališče »Plankenstein«. Noben človek ne razume tega kitajskega imena. (Posl. Albrecht: Prav dobro, častiti gospod !), vsi poznajo le Zbe-lovo, Dražmirje so prekrstili v Gattersdorf. (PobI. Albrecht: To ni lepo, da nemški jezik imenujete »kitajski«. — Ugovori slovenskih poalancev). Da, v tem smislu, ker teh imen Slovenci ne raiumejo. Sprevodnik kliče »Gattersdoif«, a nihče ne pezna tega imena. ... se je gladila železnica Velenje Spod. Dravograd, so nekatere občine in slovenjc-graški ckr. zastop presili želez, ministrstvo, da bi bila na postajah tudi slovenska imena, in sicer na prvem mestu, na drugem pa nemška. Izvršilo se je, toda na prvem mestu so nemška imena. Nisem pa slišal, da bi bilo na tej progi zato manj prometa, ker so napisi dvojezični. Pa tudi prebivalstvo je zadovoljno z dvojezičnimi napisi. Kar jo torej v redu na tej kratki prog', to bi moralo biti na vseh železnicah, ki vozijo na slov. Spod. Štajerskem.
Prebivalstvo je zahtevalo tudi dvojezične napise in pečate pri poštnih uradih. Preje so nekateri poštni uradi tudi dobili dvojezične napise. Sedanja vlada pa se malo ali celo nič ne ozira na opravičene zahteve sloven ske. V Sevnici, Dramljah, v Ljutomeru n. pr. je prav malo Nemcev. Te občine so že večkrat prosile za dvojezične napise, pa brez vspeha. (Posl. Biankini: Kaj pa na to rečete ?)
Kaj rečejo? Da bi slovenski napisi razburili Nemce ! Na naše pritožbe je vlada gluha. (Klici: Tako je I)
sploh bo na javnih poslopjih le nemška imena, uradni odloki, pozivi itJ., le nemški.
Kdaj pač dobimo v Avstriji vlado, ki ne bode le v besedah pravična, ampak tudi v dejanju, in sicer tudi Slovencem?
Dokler se to ne zgodi, slovanski narodi ne bodo zadovoljni in srečni. Mi Slovenci torej zahtevamo, da vlada naše itak skromne pravice ne le v teoriji prizna, ampak tudi povsod v javnem življenju. (Živahna pohvala. — Govorniku tovariši čestitajo.)
Poslovnik poslanske zbornice popravljen ?
Neki tržaški list ima z Dunaja poročilo, da se za kulisami v parlamentu dela na to, da bi popravili poslovnik državne zbornice. To dejstvo bilo bi velikanskega pomena, pravi dopisnik laškega lista, ker s tem bi bil parlamentarni položaj radikalno izpre-menjen. Cehi in Poljaki so pripravljeni podpirati pri tem vlado, ker a tem bi bila vlada rešena nemškega vpliva (?). Ko bi bil enkrat poslovnik popravljen, in sicer tako, da
bi bila nemška obstrukcija nemogoča, ki je do sedaj z žuganjem vedno vezala vladi roke, imela bi proste roke in bi lahko rešila jezikovno vprašanje Cehom na korist. — Ali pa je mogoča prememba, ki bi samo Nemcem onemogočila obstrukcijo ?
Vojna nprava in avstrijski parlament.
Ob predložitvi znane vojaške predloge, ki sedaj opravičeno vzbuja toliko nejevolje v vseh slojevih prebivalstva, «e je jasno pokazalo, kako mačehinsko postopa vojna uprava z avstrijskim parlamentom v primeri z ogrd^m. Odrski poslanski zbornici so predlož^Kahtevo vojne uprave v dveh zakonih: l^adni načrt o vojaških novincih za leto 1903; ter nadaljni načrt o modifikaciji paragrafa 14. vojnega zakona iz leta 1889. Našemu parlamentu bo predložili le en načrt in še ta obstoji le iz enega Ba-mega meritornega paragrafi, ki ga torej niti ni mogoče ločiti. Dalje so dobili ogrski poslanci silno obširno in vsestransko razjasnjeno motivno poročilo, nasprotno se pa opravičuje vojna uprava avstrijskim poslancem le v 14 tiskanih vrsticah. Ali je torej čudno, če se tudi pri nas pojavlja nevolja, ki se je pa, to treba pribiti, pojavila še le potem, ko so se dvignili Mažari.
Vojna predloga v ogrskem vojnem odseku sprejeta.
Vojni odsek cgrske poslanske zbornice je v soboto po daljši debati vsprejel celo vladno predlogo o povišanju kontingenta vojaških novincev brez vsake premembe. Vsi preminjevalni predlogi so bili odklonjeni. Zanimiva je bila v tej debati izjava poročevalčeva, da bodo nadomestni reservisti vse-kako odpuščeni po preteku osemtedenskega vežbanja, če ta načrt dotlej ne postane zakon.
lluska in nemška stranka.
Na ruskem dvoru je boj med „rusko" in „nemško" stranko. „Nemška" stranka dela na to, da bi se zbližali Rusija in Nemčija. Ker je sedanja ruska carica Nemka, ima ta nemška stranka največjo podporo pri carici. Ruska stranka pa nasprotuje takemu zbližanju in ta stranka ima svojo zaščitnico v carjevi materi, ki je Danka in nasprotnica Nemčiji. V zimski palači hranili so še nedotaknjeno sobo, v kateri je car \Ieksander II. podpisal ukaz, s katerim je bilo odpravljeno v Rusiji suženjstvo. »Ko bi tudi živel še sto let, ne bi imel več tako srečnega trenotka, nikdar ne bi storil boljšega dela,« tako je vzkliknil car, ko je podpisal ta ukaz. Aleksander II. ukazal je na to, naj vse ostane v tem kabinetu tako, kakor je bilo v tem zgodovinskem trenotku, in si dal prirediti drug kabinet. Od onega časa se ni nihče predrz-nil dotakniti se najmanjše stvari v tej zgodovinski sobani. Kar je te dni ruska carica ukazala napraviti iz omenjenega kabineta sobo za kopanje. Car pa je zapisal: »Izzgo dovinakega kabineta, katerega spomine bo car najskrbneje čuval, ne pojde nič.« Pravijo, da je carica vsled tega nervozna. Ru-ska stranka so pa veBeli na zmagi. — Tako piše neki nemški list.
Iz brzojavk.
Košutova stranka je sklenila, da ne bo delala v zbornici Szellu takih ovir, ki bi prouzročile krizo v ministerstvu. Ko bi padel Szell, sledil bi mu Lukaes, katerega pa imajo v Avstriji preveč radi. — V Macedoniji. Ruski listi trde, da vstaja
v Maoedoniji izbruhne prihodnje pomladi z veliko večjo silo, Če se evropski diplo-maciji ne posreči je prej preprečiti. — Kdo bo ni ž j e ■ a v s tr i j s k i deželni maršal? Sodi se, da bo imenovan dež. maršalom kršč. socialist prino Liechtenstein. — Avstrijski konzulat v Mitrovici. „Nowoje Wremja" javlja, da namerava avstr. vlada ustanoviti v Mitrovici konzulat, ki bo pa bolj služil politiškim nego trgovinskim inte resom. Konečno ruski list vprašuje, če ne bo ondi prej ustanovljen ruski konzulat. — Kriza v Španiji rešena. Sagasti se je posrečilo sostaviti naslednji kabinet: vojvoda Almodovar zunanje, Puigeerver pravosodje, E^ullior finance, Moret notranje zadeve, Weyler vojsko, vojvoda Veragua mornarico, Romanones nauk in Amos Sal vador javna dela. Sagasta sam si je obdržal samo predsedstvo. — Vprašanje o italijanskem vseučilišču v Trstu. »Tribuna« svetuje tržaškim Lihom, naj opuste misel na univerzo v Trstu ter raje zahtevajo fakultete v Trstu, Tridentu, Istri in Dalmaciji. — Ministerska kriza v Bolgariji bo rešena na ta način, da se ločita iz Danewega kabineta Konstantinov, Radev in morda tudi Teo-dorov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. novembra.
Kanonik Fran Černe. V soboto smo mej brzojavkami sporočili žalostno vest, da je umrl v Trstu plemeniti stirček kanonik Fran Cerne v 80. letu svoje dobe. Da nes zjutraj bo ga ponesli na pokopališče. Pokojni kanonik Cerne je bil zvest sin svojega naroda. Rojen je bil v Tomaju na Krasu, služboval je kct kapelan po tržaški okolici, dokler ni dosegel časti kanonika stolnega kapitola. Kot tak je bil tudi kapitu-larni vikar1, takrat ko Be je rajnki nadškof Glavina odpovedal časti tržaško koperskega škofa. Tudi v času, ko je bil škof Šterk za' držan ali odsoten, je kanonik Cerne vodil upravo škofije. Kot tak je skušal popravljati, kar bo pokvarili drugi in kar so storili krivice slovenskemu narodu. Zato ne potihne še ob njegovem grobu židovska srd nanj. Tržaški Žid piše o njem: »Danes zjutraj je umrl y 80. letu monsgr. Franc Cerne. Znan je bil po svojem slavcfilskem mišljenju, s katerim je znal prešiniti škcfijsko administracijo za časa pastirstva Glavine in Sterka, na katera je imel velik vpliv«. Sedaj je kanonik Cerne dobil pokoj in mir. Vsegamo-gočni naj mu poplača, kar je dobrega storil slovenskemu ljudstvu!
Zasramovanje sv. očeta med — protestanti. V Ileidelbergu je državno pravdništvo zaplenilo Bpis protestantovskega pastorja Schwarza o Leonu XIII. in proti pisatelju dvignilo obtožbo. Zasramovanje papeža se torej med protestanti na Nemškem celo smatra za kaznjivo. Kaj pa v Ljubljani, kjer je dovoljeno vse pamfletstvo zoper katolicizem ?
Zopet dijaški nemiri! Te dni bo
pričeli civilni slušatelji na dunajskem zavodu, ki se imenuje »k. u. k. Militarthier-arzneiinstitut und thierurztliche Ilochschule« splošen štrajk. Na omenjenej šoli so namreč dvoje vrst slušatelji. Jedne — »kuršmide« — komandira vanjo voj. ministerstvo; drugi so absolvirani srednješolci z maturo. Le ti so podrejeni učnemu ministerstvu, med tem ko je zavod sam s profesorji vred podložen vojnemu min. Civilni slušatelji 2e cel čas, odkar je inBtitutu priklopljena vis. šola, tožijo čez nestrpne razmere, v katerih morejo živeti in študirati. A vse prošnje, vse pritožbe niso nič pomagale, tako da bi ie popolnoma obupali, ko bi ne videli odrešenja Ie še v poslancih in javnosti. Zadnji petek so priredili v šolskih prostorih z rektorjevim dovoljenjem shod. Ko bo pa razpravljali o tem, kako razjasniti sramotne razmere svoje ?is. šole javnosti in pred vsem poslancem, je rektor takoj zaključil sejo. Dejal je, da v hiši vojnega ministra ne dovoli tega razpravljati. Slušatelji so bili nad njegovo izjavo deloma zelo ogorčeni delom« pa zelo veseli; saj je moi povedal, da so resnično le gostje na vojaškem institutu ia da visoka šola, ki je ustanovljena
po § 14, le fjrmalno obstoja. Slušatelji so nato na drugem shodu volili izvrševalni odbor, kateri ima vse potrebno ukreniti, da pride stvar v javnost in v kratkem v parlament. Sicer pa strajkujoči ^čakajo rektorjevega odgovora: jeli hoče dati zadoščenje za kršeno akademično pravico, b tem, da jim zopet dovoli v šoli zborovati o isti stvari, ali ne. Prihodnji četrtek kanijo prirediti velik javen shod, na katerega povabijo državne poslance, več drugih odličnih oseb in vse dunajske akademike, da jim razlože in pojasne svoje stališče.
Blagoslovljenje novih delavskih domov se je vršilo včeraj na Viču jako slovesno. Dobili smo poročilo, katero priobčimo jutri. Včerajšnji dan bil je zopet lep praznik pozitivnega dela krščanskih sooi-alcev.
Osebne vesti. Umeščen jo bil včeraj na fiio St L«nart pri Veliki Nedelji 6. g. Peter Z a d r a v e o. — Dr. Just Pertot, iz ugledne slovenske tržaške družine, imenovan je sekundarjem v tržaški bolnišnici. Pred nekaterimi dnevi bil je imenovan mlajši njegov brat Vladimir avskultantom pri tri. sodišču.
Šolske vesti. Novo šolo na Dobovi so slovesno blagoslovili 13. t m. — Na šoli v btudenioi pri Mariboru ste razpisani dve učiteljski mesti. — Za učiteljico v Borštu na Primorskem je imenovana gdč. Antonija Besednjak.
Usposobljenostni ispit za ljudske in meščanske šole je naredilo minule dni izmej 56 priglašencev 52 kandidatov oziroma kandidatinj, in sicer za meščanske šole: M. Viktorija Chromy v Ljubljani, s. Elizabeta Kremžar v Ljubljani (z odliko), Luiza Uaenazzo v Gorici, Karol Humek v KrJkem, s. Evangelista Langor pl. Pod-goro v Ljubljani, Eliza Legat v Goric', Ludv. Miiller v Trstu, s. Elekta Schle-g e 1 v Ljubljani, Lidija W o 1 f f pl. Wolffen-berg na Dunaju (z odliko); za ljudske šole: Marija Bole v St. Vidu pri Vipavi, Olga Bradaška v Ljubnem pri Celju, Marija Detel a v Novemmestu, Marija Dre-r.ik v Ljubljani, s. Aleksija Erzar v Mariboru, Darinka Franke v Skocijanu, Karo-lina G o m i 1 š e k v Trbovljah, Friderika Gregorin v Uelju, Marija Janša na Vrhniki, s. Bernardina K o b a 1 v Ljubljani, Roza Lapajne v Vidmu, Ana Lo^.v Šmarju pri Kopru, Marija Lu schi n v Ljubljani, Matilda Mih ali č v Ljutomeru, Pavla Mi klavec v Makolah, s. Andreja Odla-zek v Ljubljani, s. Ferdinanda Omejc v Ljubljani, s. Eleonora Pirnat v Mariboru, Marija Rupnik v Sv. Florianu v Doliču, Marija Simončič v Železnikih, Mar. Šir-cel j v Cirkovcah (z odliko), Ida Schitt-nig v Kočah, s. Anunciata WiIoher v Ljubljani, s.Leona Zupano v Ljubljani; dalje kandidatje: Rudolf Arnšek v Globokem pri Brežicah, Al. Bučar v S. Lovrencu na Dravskem polju, Josip G o r u p v Polmšaku pri Ptuju, Ivan Jakše na Vranskem, Ign. Labernik v Lešah, Avgust Lukežič v Cirkovcah, Iv. Magerl v Svib-nem, Ivan M o ho rk o v Majšbergu, Ivan Pavlovič v Vidmu, Fran Petrič v Stru gah, Janez Pirnat v Dobrepolju, Mihael Slemeniek v Novicerkvi pri Ptuju, Ivan Štrukelj na Robu, Frid. Zebre ns Ska-ručini; konečno s. Norberta May v Mariboru z odliko, Josip H o h 1 a, Alice b c h m a 1 z v Ljubljani, Emil Kri ž man v Planini na Štajerskem. Dopolnilno preizkušnjo iz nemščine je napravil Ivan Jerovšek v St. Lovrencu pri Celju. Dva priglašenca sta odstopila, eden ni prišel, eden pa je bil repro-biran.
Is Cerknice se poroča »Narodu«, da se je g. Al. P o g a č n i k odpovedal županstvu in je namesto njega izvoljen županom g. Fran Š e r k o.
Občni zbor katoliškega političnega drnitva za Novo mesto in okolico vršil se bo 24. novembra t. 1. ob 11. uri dopoludne v dvorani rokodelskega doma v Novem mestu.
Umrl je v Šiški tamošnji posestnik in trgovec z moko Jurij K o m a t a r v 82. letu svoje dobe.
RuaskJJ kruiok. Prihodnjo sredo bo v ljubljanskem ruskem kružku predaval go ■pod profesor Sercel o Rusiji. Predavanje se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani »Mest-
nega doma«. — Pravila ruskega kružka v Gorici je vlada potrdila
Nova knjiga z naslovom „Lurški
čudeži" je izšla. Spisal jo je znani francoski pisatelj Henrik L a s č r , poslovenil pa rajni župnik Frančišek M a r e š i č. Ta spis jo nadaljevanje bukev, imenovanih »Lur ška mati božja« ter nam obširno in ganljivo opisujo nekoliko čudežnih ozdravljenj v Lurdu v najnovejših čas:h. Lep spominek nam je zapustil rajni g. župnik lipoglavski s to knjigo, ki bo veliko pripomogla k češčenju blažene Device Marije. Dobiti so „Lurški čudeži" (XXV + 463 stranij) v »Katol. Bukvami« v Ljubljani in tudi v prodajalnici II. Ničman. Cena trdovezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
Učiteljsko druStvo v Judenburgu
je pohvalo izreklo nadučiteljem in vod.teljem v tamošnjem okraju, ki dovoljujejo vpogled v zapisano kvalifikacijo. Dru§tveniki mislijo, da bi deželni zbor predlogo glede javne kvalifikacije odklonil z ozirom na to, če si učiteljstvo kvalifikacijo prikriva samo.
Baiffeisenskih posojilnic na Šta-jarskem imajo 232, od teh jih je 177 ali 76 odstotkov zadružnik »Zaveze kmetijskih zadrug. Stanje »/jsvezinih« zadružnikov obstoji sedaj iz 200 korporaoij. Tako piše »Gospodarski Glasnik«.
V Konjicah je za župana izvoljen gospod dr. Kadiunig, tamošnji zdravnik, rodom s Kranjskega.
Celjski Ambroschitsch — gre. Urednik »Deutsche Wacht« v Celju, zloglasni Oton Ambroschitsch, odlazi iz Celja na — Moravsko za urednika brnskega lista »Deutsches Blatt«.
Nesreča na južni železnici. V soboto ponoči se je v Sežani pri tovornem vlaku št. 162, ki odhaja ob 2. uri 25 m. popoldne iz Sežane proti Trstu, do smrti ponesrečil sprevodnik Edvard Jeraj iz Ljubljane. Prišel je pod vlak tako nesrečno, da je bil na več delov raztrgan. Vzrok ni popolnoma znan, skušeni tovariši sodijo, da je zavoro kaj popravljal, in ker je burja močno vršala, ni slišal zamenja za odhod. Vzrok — in ne najmanjši vzrok je pa tudi vodstvo juine železnice, ker vedno zmanjšuje osebje pri vlakih tako, da se uslužbenci ne morejo dogovoriti in tudi ne vselej z znamenji razumeti. Pred kakimi 10 ali 12 leti je bilo 5 sprevodnikov pri vlaku, pozneje 4 in sedaj samo 3, vlaki bo vedno daljši in težji, tako, da skoro ni nobone varnosti več. In to dela vse na račun revežev in trpinov ta ljubi »Spaarsistem".-— Ponesrečeni zapušča 4 nepreskrbljene otroke.
Ogenj, zaneten po otrocih, je nastal 10 t. m. ob 1. uri popoldan pri posestniku Francu Erbežniku v Dragi pri Škofji Loki, pogorel mu je hlev, vsa slama in stelja; škoda se ceni na 4000 kron, zavarovan je bil za malo svoto. Ljudje iz bližnjih vasi so bili takoj na mestu in bo ogenj z velikim trudom in lastno nevarnostjo omejili, da ni zgorelo tudi hišno poslopje, in druga poslopja, ki so vsa na kupu in večinoma s slamo pokrita. Z občudovanja vredno hitrostjo sta prihiteli požarni brambi iz Stare Loke in iz Škofje loke, &a kar jima izrekamo v imenu vseh vaščanov iskreno zahvalo. Sedaj pri požaru se je videlo, kako pogrešamo v naši fari oziroma občini briz-galnioe in sploh gasilnega orodja. Ne zanašaj mo se v tem oziru eden na druzega, ampak delajmo združeno, vsak po svoji moči zato, da se napravi brizgalnica in potrebno orodje in s časoma domača požarna bramba, da nas nepričakovana nesreča ne dobi nepripravljene!
V Oplotniol pri Konjicah, tako se nam piše, je »Kaprolov« sin baje »z dvema pod enim klobukom« zabredel v tvornici za pohištvo v razgreto sobo, kjer zvijajo les, in so ga tam našli mrtvega.
Ameriike novioe. Hudo bolan leži v Minakva bolnici Alojzij Bojd, doma od Marije Device v Polju. — G. Makao Bajeo iz Ljubljane je sedaj v službi pri fotografu Wagnerju v Puebli. — V Johnstownu bo Slovenci ustanovili društvo sv. Barbare. —-
V	Calumetu je ubilo Slovenca Janeza Pri-janoviča, doma iz Tribuč pri Črnomlju. —
V	Eveleth Minn. je nagloma umrl Jakob Sterle.
Tatvina v cerkvi. Iz Leskovca poročajo: Dne 14. t m. zapazi cerkvenik, da
je nabiralnik v kapelici župne cerkve odprt. Gre tja in vidi, da je imel tukaj dolgopratnež h voj poaal. Kdo je uzmovič, se neve.
Pobegnil je is rojstne hiše 141etn Svikorovski it Prage, ko je ukradel roditeljem 60 kron. V Trstu so ga prijeli redarji.
Hrošči v zimi. Lekarnar g. Berg-man v Novem Mestu je našel na svojem vrtu dva velika hrošča.
Ustreljen z revolverjem. V Ronkah je Josip Battistella ustrelil na cesti Ivana Vizintina, Ivanovega brata je pa težko ranil. Vzrok staro sovraštvo. Morilca so zaprli.
Loveo z naočniki. Iz St. Vida na Teri v Furlaniji poročajo, da je te dni neki Paolo Cirio iz Palmenove ustrelil kmeta Antona Msnona iz St. Vida na lovu mesto zajca, in sicer ga je ustrelil v spodnjem delu telesa jako nevarno. Urio hodi na lov z naočniki. Oh, ti nedeljski lovci 1
Utopljenec. V utopljencu, katerega bo potegnili iz Soče ter ga prenesli v bt. An-drež, bo spoznali berača Luko Lebana iz Solkana.
Velika tatvina. Gospej Kammel pl. Ilardeggerjevi, bivajoči v Zdravščini, je zmanjkalo dragocenosti v vrednosti 6000 K. Preiskali so več stinovanj, pa kakor se zdi, brez vsakega VBpeha. Prišel je tje policijski ofi-cial iz Trsta g. Titz.
Opeka pri vojaških zgradbah. Vojno ministerstvo je določilo, da be ima pri vseh vojaških zgradbah na Primorskem in v Dalmaciji porabljati izključno domača opeka. Zato je tudi pozvalo isto ministerstvo goriško trgovsko zbornico, da mu v najkrajšem času naznani, koliko opekarn se nahaja na Primorskem in kaka da je opeka, katero izdelujejo te opekarne.
Kmetijstvo na Goriškem. Predsednik goriške kmetijske družbe sklicuje na dan 29. t. m. shod, h kateremu bo povabljeni vplivnejši in razumnejši možje iz raznih krajev gorate strani goriške dežele, da se bodo posvetovali o raznih potrebah, tičo-čih se zboljšanja kmetijstva v onih krajih
V Spielfeldu so raztegnili šolsko poslopje z novim prizidanjem. Pa, kakor naš poročevalec piše, samo ta novi del bo znotraj lepo Bvetel. Sicer jo pa tam s stavbami križ. Cerkev in župnišče in šola si delajo tesnobo na inaČe prijaznem torišču. Cerkvica bi tudi rada bila prenovljena, ker je trpela nekoliko vsled potresa, a potres čuti Bploh vsak dan, ker ob njenem vznožju vlaki drdrajo eden za drugim ter njen temelj vedno stresajo. Po okolici se je pojavila škrlatica, pa zdi se, da je poskusila le nekoliko postrašiti. Naredil se je ponekod večji krič, kakor je bil ptič.
Ponesrečil se je te dni na Dvoru pri Žužemberku Franc Poljak vulgo Valant iz Žužemberka, gozdarski uslužbenec pri knezu Auerspergu. Padel je v staro shrambo za oglje nad 6 metrov globoko. Našli so ga še le drugi dan okrog 10. ure. Res čudno, da se tako malo skrbi za osehno varnost pri nekaterih osebah. Shramba za oglje je knezova laBt, stoji na javnem prostoru, pristop ima od vseh stranij vsak otrok, in vendar se leta in leta pusti na javnem prostoru tak grozen prepad nezagrajen.
Marijina družba v Lešah je dala kovat nove lepše slovenske dekliške svetinje iz aluminija s podobama Marije brezmadežne in sv. Alojzija, klečečega pred bv. razpelom. Dobe se pri tajništvu iste Marijine družbe po 30 h en komad. Po isti oeni so svetinje za mladeniško, moško in žensko družbo, ki imajo na drugi strani podobo sv. Janeza Evangelista, ali sv. Jožefa ali sv. Ane.
Rinaldinijeva družina misli »pustiti Trst. Slovenoi tržaški gotovo ne bodo pretakali solz.
Z vipavske železnioe. Postaja Sveti Križ-Cesta je od &. novembra dalje odprta vsomu prometu (razen razstreljivih snovi).
čuden noreo. Štefan Skrt z Vrha pri Kanalu je ukradel svojemu sosedu par lepih volov ter jih prodal nekemu ondotnemu kmetu. Kmalu potem so Skrta zaprli. Pa sodna oblast je, vsled zdravniške preiskave, ki je dokazala, da je Skrk umobolen, opustila vsako kazensko postopanje proti njemu. Zidaj so ga pa zopet aretirali orožniki v Koj-skem, kjer je ukradel uro in obleko v vrednosti 46 kron.
Poslopje okrajnega glavarstva v Novem mesta je dozidano do vrh«.
Potres, trajajoč 5 do 6 sekund, bo dr.6 11. t. m. ob 5. uri 15 minut zjutraj čutili v Crnoml|u in okolioi.
Smrten padec s peči Na Vrhu pri Vrhniki jo padla 8 peči neka 77letna ženska in bu ubilt*.
Zopet nekaj zanimivega is tržaškega obč. zastopa. Skoro brez raz prave vsprejel je mestni svit predlog, da se kupi Rannerjevo vilo pri Sv. Ivanu pri Trstu, kjer mislijo napraviti bolnišnico za kronične bolezni. Tako post panje so zdi celo vladnemu glasilu sumljivo. „11 Sole" pa pravi, ^emu bi neki gospodjo nustni svetovalci izgubljali sapo, ko se ne gre za čisto nič dru-ge-gv nego. kako tročiti občinski denar.
Dr. Ellenbogen prišel je v soboto zjutraj v Trst. Ta prihod bo najbrže v zvezi z nameravanim štrajkom — ali pa je prišel popravljat podirajočo se tržaško soc. demokratično »barako*.
Napad. Franc Brioelj, 43 let star po-poBestnik in zidar v Bizoviku št. 29, je bil v eoboto ponoči, ko je šel iz gostilne domov, napaden. Napadol ga je J. Leben in ga vdaril s polenom po glavi. Pnzadjal mu je težko rano.
Na paši zgorela. V soboto je ponesrečila 4 leta štora Marija Meden iz Kožljeka Na pašniku, kjer so otroci napravili ogenj, ee jej ja užgala obleka in je na njej zgorela. Deklico bo vso opečeno pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer je včeraj umrla.
Ljubljanske novice.
Krščanska ženska zveza. Zabave poln večer je imela .zveza" sinoči v »Kat. domu«. Dvorana je bila napolnjena ; za zabavo je bilo izvrstno preskrbljeno. Večer je otvorila in došle gosta pozdravila v zelo lepem in z veliko zahvalo sprejetem govoru gespa M e -d e n o v a. Govor za ta večer je oskrbel g. dr. J is. J e r š e , ki je govoril o srcu človeškem s fiziologičnega in pa:hologičnega sta lišča ter o potrebi njegove izobrazbe. Gosp. Ledenik jo nazdravil gospema K o s o v i in M e d e n o v i , ki sta si stekli največ zaslug, da se je večer tako dobro obnesel. Med govori pa se je vrstilo veselo udarjanje tamburaškega zbora in lepo petje mladih slavcev. Bilo je v resnici živahno življenje. — Prihodnja prireditev »Kršč. ženske zveze« bo Miklavžev večer, najbrže v zvezi ■z »Meščanskim klubom«. — Naj bi ti lepi večeri unemali v članih gorečnost in odločnost za krepko delo v smislu zvezinega poklica, ki je: preporod našega meščanstva v duhu krščanskem!
Veselica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Martinova nedelja 1 Na ta dan d& vsako leto katoliško društvo rokodelskih pomočnikov pojav svojega življenj«. Tudi včeraj je bila Martinova veselica prav lepa in občinstvo zelo zadovoljno. Izražala ae je le želja, da bi »Rokodelski Dom« videl večkrat toliko živahnosti, kakor se je včeraj razvila v njegovih prostorih. Torej le na delo! Dvorana je bila prenapolnjena. Pevske točke so nam zelo dopadle. Pri čveterospevu nam je močno ugajal gospod Herman. Njegov glas je čist in močan. Tudi solo8pev g. H e y b a 1 a je bil izvrsten in se je moral na splošno željo ponavljati. Tudi osmerospev je pokazal dober glasbeni materijal. Bil je izboren. Ako bi g. pevo-vodja preskrbel, da bi bilo več in rednejCih skušenj, bi se ta zbor lahko izvanredno iz vežbal. Prva igra »Stara škatlja« je dobro uspela. Igra ima mnogo zdravih in srečnih dovtipov. Igralci bo tudi pohvalno storili svojo dolžnost. Druga je pa razun tega, da ima mnogo humorja v sebi, tudi podučna in jasno dokazuje narodni pregovor: »Ljubo doma, kdor ga ima«. O igrale h se moramo izreči Bicer pohvalno, samo priporočali bi jim, da se svojih ulog natančneje nauče. Končno je ie proBta zabava prinesla srečo marsikakemu udeležniku. Bil je prav lep večer! Kakor rečeno, prav veseli nas, da moremo zopet kaj poročati iz »Rokodel Bkega Doma«. Prav veselilo bi nas, ako bi se ondi pričelo še živahnejše gibanje, po vzoru graškega društva oziroma po nasvetih g. Ljubše v »Slovenskem Listu«. Pred vsem bi želeli v društvu strokovno socialnih poučnih tečajev, kakeršne je že pričela prirejati v Ljubljani tudi »Slovenska krščansko-socialna zveza«. Požrtvovalnih gospodov, ki bi tudi rokodelskim pomočnikom preskrbeli radevolje potrebni pouk, bi bo gotovo dobilo.
Poroke Poročil se je danes g. Anton Lampe, kamnosek, z g. Ano Založnik. Včeraj se je poročil poslovodja gospod A. Pečjak z gospo Marijo Stepio roj. Susteršič iz Višnje gore. Trgovski potnik gospod F. Pleterski se poroči z vdovo gospo Leopoldino W 31 f lin g. Staveo gospod
Mus8bachor so je poročil včeraj z gdč. J Iv. Tau ča r.
Z ato poroko sti praznovala v L ubljani ; inženir gospod Anton Naduniček in nje-; gova soproga.
Poročil se je včeraj g. Anton Pogač n i k, računski podčastnik I reda, z gdč. Marijo b k a 1 a.
Umrl je v Ljubljani upokojeni stotnik g. Vincer.o Winkler.
Prve snežinke so danes zjutraj padalo v Ljubljani aioro nato se je nebo zopet razvedrilo.
P. ememba posesti. Bizjakovo hišo z vrtom v Bohoričevih ulicah št. 11 je kupil g. Fran Ž a n. — Kmetika posojilnica za ljubljansko okolico ie kupila na dražbi hišo gdč. Sidonijo Scihreyeve v Streliških ulicah.
Shodi. Zidarji in drugi stavbinski de lavci priredili so včeraj popoludne v Lisja-kovi g< stilni na Poljanah shod. Dasi bo s posebnimi lepaki in listki vabili nn shod je slabo obiskovan Niti dvanajst ljudi ni prišlo na shod. Zbranim z d*rjem ja razlagal po men organizacije Kristan z Glino. Malo bolje je bil rbiskan shod kovinarskih d ;lavcev. ki se jo vrš'1 v gostilni »pri Štajercu" na Re-elovi cesti. Tukaj je govoril o delavski orga nizaciji črkostavec g. Mlinar.
Z električne železnice. Anton Krašovec hlapec, Skerjanče, občine Mirna, pripeljal ne je včeraj zvečer v Ljubljano. Na Dunajski cesti, ko je ravno zavil v Predilne ulice, se mu je konj Bplasil el> ktričnega voza, skočil na stran in vrgel hlapca ob zid, da si je spahnil levo roko v rami.
Realec pobegnil. Realec Avgust Linin per, 15 let Btar, je 12. t. m. pobegnil z doma Breg št. 14 in se ni več vrnil. Doma do mnevajo. da je šel proti Dunaju.
Vročekrvna fanta. Pleskarski pomočnik Ivan Rožič in delavec M. Jerman sta Be v soboto zvečer v Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti zaradi natakarice sprla in je v prepiru udaril Rožič Jermana s steklenico po glavi, da mu ja prebil kožo in ga ranil. Policija je obu aretovala.
Prodaja na Žabjaku Dne 19. t. m. ob 9. uri dopoludne bodo na Žabjaku potom javne dražbe prodajali pisalne mize, omare, stole itd.
Ogenj Danes popoludne je gorelo v Črni vasi na barju. Ognjegasci so se takoj odpeljali tja.
Dva vola sta se zgubila danes dopoludne na sejmišču. Vola Bta bila bela.
Domača umetnost. Slikar gospod Grilo je v oknu Kollmannove prodajalnic« izložil krasno izdelan portret g. Milice Hribar, soproge g. župana.
Na dolenjski železnici se je v soboto pri postaji Šmarje-Sap pripetila nesreča. Delavec Jernej Kovač je pri vožnji z železniškim vozičkom dobil desno nogo med kolo, katero mu je zlomilo, predno bo voz vstavili. Pripeljali bo ga v bolnico.
Na južnem kolodvoru so bile v tednu od 7. do 14. t. m. najdene sledeče reči: 2 knjigi, 2 dežnika, 1 pelerina, 1 povoj in neka igrača.
Otrok se je zadušil. Franc in Frančiška Karlič, stanujoča v Kladežnih ulicah št. 17, Bta pustila v soboto svojo 2 leta staro, za oslovskim kašljem bolno hčerko samo doma v postelji in sta odšla na delo. Na otroka je imela paziti neka Frančiška amešnaveč, ki pa ta dan ni prišla k otroku. Ko je Frančiška Karlič prišla opoludne domov, bila je hčerka mrtva v postelji. Najbrže Be je zadušila Otroka so danes obducirali.
Čevljarskega pomočnika jeza. Na Tržaški cesti Bta včeraj zvečer postopač Maks Potočnik in čevljarski pomočnik Albin Robida napadla mizarskega pomočnika Frana Martinjaka. Potočnik je jednega Martinjako-vega tovariša na ceBti vstavil in mu rekel, da on nima pravice po Tržaški cesti hoditi. Martinjak je na to Potočnika zavrnil, a ta ga je zgrabil in vrgel na tla. Robida pa je priskočil in udaril Martinjaka z debelim kolom po glavi, da mu je prizadjal precej veliko rano. Robida je bil ponoči prijet in bo ga vtaknili v zapor.
1200 kron izgubil. Matija Berlan, posestnik, Luče pri Višnji gori, je zgubil 15. t. m. na poti od sv. Florjana ulic do Pred škofijo in nazaj po isti poti in po Dolenjski cesti do doma listnico, v kateri je imel 1200 kron.
izgub'jena zapestnica in denar. Gospa dr. Zarnikova iz Zagorja je zgubila v soboto neznano kje v mestu zlato zapestnico s petimi briljanti, vredno 300 kron. — Neža Volkar, delavka v Kolodvorskih ulicah št 23 je zgubila včeraj na sv. Petra cesti blizo hotela »Lloyd« denarnico b 26 kronami.
Napad na izvoščka. Danes po noči sta na Tržaški cesti sanitetni vojak Jurij Jese-novee in njegov brat Matevž Jesenovec, mizarski pomočnik na Dunajski cesti št. 40 napadla 5 oseb, ki so se peljale s fijakar jem z Viča v mesto. Vojak je letel s potegnjenim bodalom za vozom in klical »auf«, njegov brat pa je imel žepni nož v roki. Bil bi nastal pretep, ker so prevažanci pu-I stili ustaviti voz in so izstopili. Prišel pa je polioaj, ki je naredil mir.
čitalnica ljubljanska je imela v soboto promenadnt koncert. Navzočih je bilo samo okolu 80 ljudi. Ljudi pač no veseli gledati frakarije.
Kotiček za liberalee.
Iz Radeč sa nam poroča, da rni-elita gospoda Hribar in P r o s e n c ra-deško grajščino prodati francoskim nunam.
Po vsenemških in protestantskih pamfletih posnema »Nbrod« članke »Obrarnbena sredstva proti klerikalizmu«. »Pionks« čisto po besedah, kar so vidi tudi iz stavka, da so pri nas »moški večinoma protiklerikalneg* mišlje nja«. Ali so liberalci ža pozabili, kako so bili nabiti pri državnozborskih in deželno-zborskih volitvah?
književnost i a ametumst. Slovensko gledališče.
V&rajsnja predstava opere »M.ričon« je zopet sijajno vspela. V gledališču je bilo 6e precej praznih sedežev, kar je pač pripi sati na rovaš »Martinovi« nedelji. Popoldne so igrali »Pepelko«. — Jutri igrajo narodno igro v štirih dejanjih, spisal L. Arronge.
Pripravljajo sa operi »Dalibor« in »Ca valeria rust'eana« ter drama »Ziiza« in gluma »O te tašče!« Tekoči teden bode predstava tudi v četrtek.
*	»Romeo in Julij a", ti svetovno slavna Sekspirjeva tragedija izide v Iv. Cankarjevem slovenskem prevodu.
*	,S t a n't e z v i e z d e, s t a n' m je se čel" Pod tem naslovom ja zložil g. Vi-Iim Gustav Brož na bosede V. Hilka lepo serenado za tenor ali sopran ob spretnlje-vanju klavirja. Skladba je prijetna in jako lahka. Stane 2 K.
izpred sodišča.
Postojinski brivec in star potepuh. Eikrat tu, enkrat tam je Silvester Horvat. Eikrat ga dube pri nepoštenem dejanju tam, enkrat drugod. Presedel je v raznih zaporih 16 let in tri tedne. Zidnjič je prišel, ko je šel skozi Postojno, na originelno idejo, da ga mora postojinski brivec zastonj obriti, in je, ko ga je brivec obril, brivcu grozil z revolverjem. Postojinski brivec pa je korajžen Hrvat, zato je dal Hjrvata aretirati. Zl svojo pozornost napram pobtojinskemu brivcu je dobil Sil vester H/rvat 6 mesecev težke ječe in ker se r3d zastonj brije, mu je sodišče odločilo, da ga bodo po prestani kazni zastonj brili v — prisilni deluvnici.
Nezadovoljen /ant. Kmečki fant Fr. K e n k iz Rovt je bil radi javnega na-silstva obsojen na 3 meseco ječe. Fant ni zadovoljen z zaporom in na vprašanje zakaj, odgovarja v enomer: »Za to, da ne!«
Izpred triaškega sodišča. 481etni Peter d'Eite iz Trsta dobil je bil 6 let in 6 mesecev ječe, ker je ukradel v Korminu v kapucinski cerkvi 1. 1889 različne dragocenosti. Pred kratkim vrnil se je po pre stani kazni v Trst brez vsakih sredstev. Vsedel pa se je k mizi in spisal pismo na zlatarja Simrisicha v Trstu, v katerem pismu ga prosi sedaj v stiski podpore, ker mu je bil i. 1889 predal v Korminski cerkvi ukradene dragocenosti skoraj zastonj. Pismo je dovršil z besedami: »Ce mi no boste pomagali, pojdem na policijo, kjer Vas naznanim, da ste kupili od mene ukradene reči. Pričakujem hiter odgovor v kavarni; če mi ne boste pomagali Vi, pomagal mi bo policijski uradnik Titz«. Zlatar pa je izročil to ljubeznivo pismo policiji in pred tržaškim sodiščem je dobil d'Este 4 mesece ječe. poojstrene z 1 postom na mesec.
Porotne obravnave v Mariboru se prično 17. novembra.
Porotne obravnave v Novem Me stu. Pred novomeške porotnike pridejo: 1. dec. F r. D r e m e I j zaradi uboja; 2. in 3. dec. c:gan Niko Hudorovac, zaradi ropanja in tatvine; 4. in 5. dec. Anton J a k š e , zaradi uradnega poneverjenja in goljufije; 6. dec. Jožef N e č i m e r , za radi hudodelstva proti nravnosti.
Razne stvari.
Najnovejša od rasnih strani.
S z e 11 o v nečak je čsBtnik t kraljevem gradcu. Te dni se je nečak ogrskega ministerskega predsednika stepel z učenci višje realke in jih nekaj precej občutno oplazil. Ogorčenost nanj je tolika, da se ne upa Bam na ulico. — D i u r n i s t i. V Budimpešti niso razpisali nobene diurnistovske službe na magistratu, in vendar je prišlo zadnji čas 4000 prošenj. — Vseslovanska razstava v Petrograd u. Kakor javlja uradni »Varšavskij dnevnik« vseslovanska razstava v Petrogradu ne bo imela industri-jslnega oddelka, ker nedostaje prostora. Razstava bo imela izključno kulturelno-etno-grafiSni značaj. V Varšavi bo je sestavil poseben poljski komite za udeležbo na vseslo-
vanski razstavi. — Štrajkujoči peki — gospodarji. Pekovski mojstri v Budimpešti so sklenili na svojem zadnjem obžnem zboru, da odslej ne bodo ob nedeljah več pekli kruha, dokler rstanejo v veljavi določila obrt. zakona o nedeljskem počitku. Oni zahtevajo, naj bi njihovi delavci enkrat med tednom imeli svoboden dan. — Radi pušenja cigare t. Is Londona javljajo, da ja noki inžaner v I.idiani uložil tožbo za ločonje od svoje žene, ker ista preveč — cigareta puši! — 2 0 0 l e t -niča Petrograd a. 29., 30. in 31. maja praznovali bodo v Petrogradu 200ietnico, odkar je Peter Veliki ustanovil Pretrograd. Petrograjski obč. svet se udeleži teh slav-nostij in ob tej priliki odpre 20 ljudskib šol, uzida prvi temeljni kamen za novo obč. hišo, za novo univerzo in za veliko bolnišnico. Skupna stroške občine cenijo do 12 milijonov rubljev. Zadnjo tri dneve maja praznovali bodo kakor narodne praznike. — Domovina Burov in Lahi. Sada), ko so Buri prelili toliko krvi, da bi bih imeli svobodno domovino, mislijo se naseliti Lahi v Južni Afriki. Liška vlada je že poslala svojega zaupnika, ki naj natančno vso pregledi, da bo mogla potem Italija podpirati to izseljevanje svojih podanikov. — Sto protestnih shodov prireda ogrsii soc. demokratje proti novi vojaški predlogi. — Najnovejši zrakoplov, ki so da voditi, je poskusil te dni milijonar L?band^ v Nantosu. Poskus so je popolnoma poareftil. Lahko je vodil na vsa vso strani zrakoplov, ki ima hitrost 40 klm. na eno uro. — Macedonski vstaši vodili bodo tekom zime guerila vojno. Spomladi izbruhne splošna vstaja. — Vulkan Santa Maria do vedno bluje. Na stotine ljudstva je zopet izgubilo življenje. — Zgorela je Bladorna tovarna v Ne-ko\ici na Moravskem. — Ustrelili notarja. V občini Agriši (komitat Arad) so ljudje silno sovražili notarja I s t v a n a Bele zaradi vednih njegovih sporov in sitnosti. Ko je šel po ulici, ga je nekdo iz zasode ustrelil. — Na dvoboj je poklical vitrinnski podžupan Markhot vse tri poslance nitrianske Janitsa, 8zulyuskega in Victo-risza. — Francoski dramatik R o-s t a n d si je kupil v Andaluziji letovišča za 200.000 pazet. — Sarah Bernhard je pri gostovanju v Barolinu imela dohodka 25 000 mark. Dve petini si je pridržala kraljeva intendanca, tri petine je odnesla Sarah. Sicer se ji pa tourneja po Nemčiji to pot ni izplačala. Francozi bo ji pa zamerili, ker je šla po lavorik k njihovim sovražnikom Nemcem in s tem zatajila Bvojo hvaljeno francosko rodoljubje.
Napad na belgijskega kralja. — Napadaleo sopet Italijan. Včeraj dopoldne je v trenutku, ko Be je kralj v spremstvu grofa Flanderskega, princa Alberta ter treh princezinj peljal iz cerkve, je neki italijanski podanik z imenom Rubin o iz Pi-narda pri Neapolju trikrat ustrelil iz samokresa, a ni nikogar zadel. Pri njem so našli še zavoj ostrih patron. Nekateri trdijo, da je Rubino prišel iz Londona z namenom, da usmrti kralja. Rubino je anarhist in pravi, da je nameraval streljati že v cerkvi, a se je bal, da zadene koga drugega. Pravi, da nima sokrivca in da ga je beda prisilila do tega dejanja. — »Aganzia Štefani« javlja iz Rima, da v Italiji ni znan kraj z imenom Pinardo.
Vseslovanska rasitava v Petrogradu. Generalni komisar vsaslovanske razstave 1. 1904 v Pragi naznanil je ruskemu finančnemu ministru, da bo ta razstava krasna. Do sedaj so se upisale vse slovanske države v Evropi; pristopa niso še naznanili Slovani Male Azije in Amerike. Čehi in Poljaki bodo imeli vsak svoj posebni oddelek. Bolgarski odsek je naznanil, da se udeleži razstave narodni muzej iz Zofije in vojno minister-sterstvo. Muzej carja Aleksandra III. v Petrogradu razstavi svoje bogate etnografične zbirke plemen gališko ruskih, tungijskih in karpatičnih Razstavljene bodo tudi narodne noše vse Rusije.
Laiki dijaki na univerzi na Dunaju so sklenili naprositi vse laške občine v Avstriji, naj z denarjem podpirajo laške dijake v Inomostu.
Društva.
(Slov. katol. akad. društvo »Zarja* v G r a d o u) ima v sredo, 19. t. m, zvečer ob 8 uriv društvenem lokalu (Sohillerstrasse 54) svoj drugi redni občni zborv zimskem teč. 1902 s sledečim vsporedom : 1. Citaoje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. C tanje poročila bratskega društva »Danice« na Dunaju. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. — Somišljeniki dobro došli!
(„P odporno društvo za slovenske visokoiolce v Pragi") ima dne 29. listopada t 1. ob pol 7. uri zvečer pri »Cbodčri« občni zbors sledečim programom: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Porodilo blagajnikovo. 3 Poročilo revi-
»crjev. 4. Volitev predsednika 2 Članov odbora in 3 namestnikov. 5 Prosti predlog1. ■— Presti pmllrgi naj se fo § 19 društvenih pravil do 21. listop3(la odboru pismeno oglasijo. — V Pragi, dno 12 listopada 1902 F r. Tomšič, t. <\ predsednik. Josip G e r m , t. č. tajnik.
IfHl-OVl
Za pogoreloo v Rib nem pri Bledu: C. g. Jan. Pfajfar, župni upravi tel j v Javorju 40 K. — C. g. Ant. Pfajlar, župnik v Leskovcu, 20 K. — Župnija D.&ž g> še 3 K 10 h. — Župnija Gorje pri Bledu 10 K. — V imenu pogorelo«: Bog plačaj milosrčnim dobrotnikom! — J.;ž< f Pristov, župnik.
Poslani našemu uredništvu.
Za družbo s v. C i r i 1 a i n M o -toda: O. Iv. Krst. Trpin, župnik v M« š njah 13 k 90 v. kot dar let-šnjih mošenj skih M horjanov z iskreno željo, naj bi se Mehor ani po vseh župnijah širne S'cvenije spomrili letos prekoristne družbe sv. C rila in Metoda ter ji (vsaj s par vinarji) — pri hiteli na pomoč po geslu: »Mal položi dar, domu na oltar!« — G. Anten Lovšin, žup. na Dobrovi zbirko Mohorjanov 10 K.
Bog p'ačaj!
Teieton$K$ ir brzojavn®
Koalicija pokopana.
Dunaj, 17. nov. minister Rezek, Kramar in Pacak eo bili včeraj v Pragi, da se z izvrševalnim odborom mlado-češke stranke domenijo glede novega koalicijskega ministerstva. A v parlamentarnih krogih se govori, da se je misel nove koalicije razbila, in sicer po krivdi Nemcev. Korber je namreč obravnaval tudi z dr. Eppirigerjem, voditeljem čeških liberalnih Nemcev, in ga hotel pregovoriti, naj se pusti Cehom notranji češki jezik, ako dobe Nemci zato drugo zadostilo. Eppinger je bil proti temu. Tudi drugi nemški voditelji so se izrekli zoper delno rešitev jezikovnega vprašanja. „Neue Freue Presse" piše: .,Posredovalci so se prepričali, da je koalicijski kabinet, zedirijenje Cehov in Nemcev v jezikovnem vprašanju, nemogoča stvar. Poizkusiti treba na drugačen način, da se državnemu zboru povrne delavnost. Sporazumna konferenca bi bila prvi korak k temu. Ako se ta ponesreči ali če bi ji čehi pokvarili uspeh s tem, da nadaljujejo obstrukcijo, morala bi vlada rabiti isto sredstvo, kakor po 8. juniju: Razpustiti bi morala zbornico". V parlamentarnih krogih se pa govori, da tudi če bi se razpustil državni zbor, bi moralo nastopiti novo ministerstvo.
Dunaj, 17. novembra. Cesar je bil zadnja dva dni v Schonbrunnu, Tudi današnje avdience so odpovedali.
Dunaj, 17. nov. (0. B.) Cesar je ostal zadnja dva dni v Schonbrunnu in se mora še nadalje varovati.
Dunaj, 17. nov. Škofovske konference so končane. Nameravali so vsi pri konferencah navzoči škofje priti k cesarju k avdienci, a so to opustili, in oesar bo sprejel samo goriškega nadškofa Jordana.
Zagreb, 17. novembra. Vesti gra-ških listov, da bi bil dr. Marn iz Go-spiča pobegni v Ameriko in dv je v preiskavi, so izmišljene in izhajajo od nekega njegovega nasprotnika. G. dr. VJado Mani jo sedaj v Alalem Lošinju na dopustu, ker je radi bolezni dobil od bana dopust.
Rim, 17. nov. (C. B.) Iz Sirakuz javlj«jo, da je Modica zopat pod vodo.
Kini, 17. novembra. Italijanskemu kralju so danes poročali o atentatu na belgijskega kralja. Kralj se je izrazil jako trpko o zločinu, izrazil svojo ne-voljo, da je napadalec zopet Italijan, ter rekel: „Terau so mora enkrat konec narediti."
Zofija, 17. nov. (C. B.) Novi kabinet je soslavil Danevv ter poleg predsedstva prevzel še zunanje zadeve, Papriko v pa vojno.
London, 17 nov. (0. B.) Umrl je tu princ Edvard saško-vajmarski.
Poslano.
Poročalo se je v nekem dnevniku, da je občinski svet ljubljanski svojo prošnjo oziroma priziv zaradi prezidave liiAe v Streliskih ulicah zavrnil, ker je občinski svetsvalec Turk referiral, da raste hišna goba celo na —: peči.
Čakal sem, da se to poročilo od pristojne strani popravi. Ker ui popravka, moram pač verjeti, da je obč. svet. Turk res tako poročal. Ako je občinski svet smalral, da je kaj tacega možno, in ja zadobil prepričanje, da je vsemu res tako, polem mu pritrdim da je imel prav, ko je moj priziv zavrnil. O resničnosti Turkovega poroč.la motal j-) biti obis svet prepričan, sicer ne bi bil smel mojega prziva zavrniti, kakor mu je gosp. Predovič prav povedal, ln ker je toraj obč. svet. Turk poroča', obč. svet pa vzel dognanim, da je našel Turk take gobe celo na — peči, mora to gotovo tudi res biti. Ša celo jaz sem o tem prepričan, čeravno gob na pfči tisem opazil vkljub večkratnemu pregledovanju hiš.)
Poročilo sicer izrecno ne pove, ali je našel Turk gobe na — pe*:i rasti ali sušiti se; iz celcg* poročila pa sledi, da je Turk našel rasti gobe na — peči
Opraviti imamo toraj z nenavadno naravno prikaznijo — z nenavadno pc'jo — z nenavadno hišno gobo. Zato opozar.am tem polom gg naravoslovce, da bi se potrudili, pridobiti omenjeno peč in gobo za ljubljanski muzej. To bo imenitna pridobitev, ki ne bo malo pripomogla pri težnji po slovenski univerzi
Ker se je pa o tej moji zadevi p.ročal že edm čudež — sit venia verbo — na ta način v svet naj še jaz poročam malenkost. Morda bode širni svet bolje rtzumeval gobo, ako pozna tudi malenkost.
Za hišo v Streliških ulicah št, 31 poganjali so se ie različni osobito za to, da bi vpeljali tu gostilniško obrt. To je po m jem mnenju nek dokaz, da obstoji potreba gostilne v tem kraji.
Korcem leta 1901 ali začetkom 1902 bil jc med tistimi, ki so želeli v navedeni hiši gostilniško obrt vpeljati, tudi France Vodišek iz Spodnje Šiške. Le-ta , naprosil je g. magistratnega svetnika d'. Kopriva, di bi si ogledal hišo in oddal menenje, ali je za gostilniško obrt. Ko je pozneje prišel g. Vodišek pozvedovat po vspehu, dejal mu je g. dr. Kopfiva, kolik or se spominjam, da si je h.šo ogledal in da ne bo treba druzega kakor raprariti ventilacijo in popraviti stranišče. G. Vodišek plačal je gosp. dr. Koprivi 3 K za trud. Ravno povedano vzeto je iz Vodiškove pismene izjave, katera leži pri prizivu, zavrnjenem od občinskega sveta.
Meseca m>rea t. 1. prišel sem j iz slučajno v posest navedeno hiše
Mnogi so me prosili, da, bi jim dal hišo v najem v svrho izvrševanja gostilniške obrti. Z neko stranko sklenil sem pogodbo notem, ko mi je pravila, da je bila pri mag. svetuiku Šešeku, kateri ji je dejal, da odvisi dovoljenje za prenos gostilniške koncesije od menenja g. fuika dr. Kopfive oziroma od tega, da so prnstori dovolj visoki in zračni. Glede visokosti dejal je še baje, da se zahteva vsaj visokost 280 m, da se pa tudi na to ne gleda tako natančno. Tako mi je pripovedovala dotična stranka, sam pa gosp. Šeš ska nisem slišal tako govoriti in ne vem, ali je res to govoril.
Na prošnjo najemojemalke p;dal sem se potem k gosp. dr. Koprivi, da bi pregledal prostore in povedal, ali in kaj je treba narediti, da bodo za gostilno sposobni. Prvič obljubil je storiti, kar je v Dje-govi moči. Ker dolgo nisem dobil nobenega obvestila, šel sem zopet k njemu. Sedaj je že z ramami zma-
jeval, da bo težko šlo. Dogovorila »va se, da si ogledava hišo skupno, in da mi na licu mesta konečno svoje mnenje pove Sešla sva se v hiši. Sedaj je bil g. dr. Kopriva odločno prosi temu, da bi se adaptirali prostori za gostilno. Ugovarjal je prav mnogo: da so prostori prenizki, premajhni, prevlaini, da ni uhoda itd. — Vse drugo bi bil še razum 1, a nisem mogel razumeti ugovora, ('a je klet premajhna, ker nisem uvidel, v kaki zvezi stoji ta ugovor s saniteto. A g. svetnik pobijal je zopet sam svoja ugovore češ, da bi se dali odstraniti z dobro ventilacijo itd.
Vendar mi g. dr. Kopfiva ni povedal določno, k»j se naj popravi, marveč me jo zavračal na posebno komisijo, ki naj določi, kaj se naj prenaredi.
Akoravno se navadno komisija šele tedaj ki če, kadar so načrti že gotovi, moral sem se udati in klicati ogled. B.la sla dva. Pri prvem je prisostoval kot sanitetni zvedenec g. dr. Kopfiva. Zastopalo se je mnenje, da so prostori prenizki in prevlažni Pri drugem ogledu bil je drug zdravstveni zvedene'. Ta je dejal, da ladi visočine ne bi imel ničesar ugovarjati, a ostal je pri tem, d» so prostori prevlažni. Veliko vlogo igrale so pri oJdanji tega mnenja neke temne lise po zidu, celo ob — peči, ter hišne gobe, katerih pa pri drugi komisji tii nihče videl. G žile omenjenih iis vprašal sem nekega znanega sobnega slikarja, ki je slikal prostore v jeseni 1901 Rekel mi je, da so lise nastale, ker je novo pobeljen zid prezgodaj slika'. Njegovo izjavo priložil sem tudi prizivu oziromu aklom že pred rešitvijo moje prošnje.
Zadostovala bo predsioječa malenkost za mojo malenkostno zadevo, da si lahko vsak svojo sodbo naredi.
K vsemu temu ne bi prav nič rekel, ako ne bi bila zvezana s hišo bremena, da bi jo lahko pustil neplodno stati A pri iztirjavanji bremen ni nobenih ozirov. Opetovano so se od mene zahtevali celo zaostanki za čas, ko se mi še sanjalo ni, da bom prišel kedaj v posest hiše
Menim, da bi bilo prav, lo bi se s hišnimi posestniki prizanesljivo postopalo, ker je to občini v korist. Kjer ima posestnik manj dohodkov, tam jih ima tudi občina.
Menim, uko ni bila hiša v zimi 1091 — 1902 prenizka in prevlažna, potem tudi ni mogla biti na spomlad in po letu 1902, osobito ker sem bil pripravljen k prav znatnim pren.T-edbam, Sicer ima pa vsaka oblast svojo moč, svoje predpise, po katerih se ravna. Tcrnu ne more in ne sme nihče ugovarjati. Ugovarjati pa sme in more vsak — zasmehovanju, in menim, da je dolžnost občine, da podpira svoje občane pri obrambi.
Ljubljana, dne 16. novembra 1902.
Dr Fran Pcček
SJbsHS .-s s t
l l. novembra. Julijan Želemikar, jurist, 24 let, Stari trg 1, pljučna jetika.
V hiralnici: 14. novembra Marija Vidmar, gostij«, 80 let, ostarelost.
V bolnišnici' 13 novembra Maiija Hočevar, dainarica, 40 let, vsled raka v trebuhu.
Meteorelcgičao porodilo.
Vj*šs>a r ad morjem S0fi-2 m, srednji iračni tlak 73(4"0 kk
1	■Čas opa- EOVtUljft	Stanje barometra t mm.	Temperatura P» Celsijo	; Votr»Tl	Nebo	i*>
15| 9. tveč. | 742-6 | t"l | sr. szah.					jasno	(10
16	? ijtttr 2 oonol	740-0 '39 4	—2-8 1 0	sl. jug sl svzh.	megla pol. obl.	
16j 9. ryt>fi.j 741 1 ( 30 | sr. svzh |					oblačno	00
.J .'. ijuli |2. popol.		739 7 7404	1 9 ip m. svzh. 17 j »		oblačno	
Srednja temperatura sobote 2 9\ norm.: 3'7' Srednja temperatura nedelje 0 4", normale: 3-5".
Danes zjutraj je naletaval sneg.
O u it a; s % borza
dnš 17. oktobra.
iknpni driavni dolg v notah.....1C1 05
»kupni driavni dolg v srebra..........100 80
Avstrijska zlata renta i%......120 63
Avstrijska kronska renta .....10010
'jgerska zlata renta 4*,.......120 50
l^erska kronska renta 4 #...... 97 55
A^stro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 15 66
\reditne delnice, 160 gld. . '..........664-fc0
Cioado«* vista......................239 10
Ssmški drž. bankovci Ta 100 asm drl.velj.	116-92'/,
M mark...........23-41
ii) frankov (napoleondo?).....19-07
-ilijanaki bankovci . . , '.....9615
1 kr. cekini...........11-33
Kafarl tf duSnlku € se po redni - 9 rabi
rogaške vode
olajšalo.
1219 2-1
Mlad knjigovez,
Slovenec, išče takoj službo Naslov: Ploehi. (1 rade c, Ctrl Lud\v g Ring Nr. 9.
1291 3-2
iz boljše rodbine, ki je dovršil dva gimnazijska razreda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v drogueriji	1294 3—2
Anton Kanc-a
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
WT Iščem
koncipijenfci
pegeji agedni.
Dr. Ivan Šusteršič,
advokat v Ljubljani.
1303 3-1
priporoča raznovrstne
"visaltis ice
po nizki ci>ni.
Za nadrobno prodajo špecerijskega blaga
■*——■ išče
trgovina na deželi, katera dela le na veiiko,
prodajalce!
na lasten račun s primerno kavcijo.
Sprejme se tudi za to samostojna, iz-vežbana ženska.	1300 3—i
Ponudbe sprejema upravništvo eS'ov."
lekarna piccoli
„prl Angelu" i. 2 (50-46)
loj uhlja na. ifc E)unajska eesta
a*®" krepea P^^ miokrvne, Rj®®«* nervozne in
slabofoe osetefe^M"' .___________
Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli V Ljubljani točno, ako sa. mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
prodaja konkurzne mase-
-———DG—---^
IT)anafa^ttirn© blago
Conretd 5cbam'j®L>® K©nl^urzne n>a$c
v Prešernovih ulicah šf.1
še bode od sobofe 15. novembra f. I. pričenši na drobno in debelo po nizkih cenah prodajalo.
GsKrboiltuo Reokurzoe me^e.
1296 3-3