PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maj-a 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž- nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od -5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsla
M. ^	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 126 (13.659)
Trst, petek, 1. junija 1990
Bodočnost in varnost v Evropi postajata pomembnejša kot razorožitveni uspehi
Nemška združitev in Pribaltik senci »spomladanskega vrha 1990«
Za Gorbačova naj Zahod v Evropi ne poskuša izkoriščati notranjih težav SZ, ker bo razočaran Washington pa se bo odkrito zavzel, da bi se nadaljevalo gibanje za demokracijo v Sovjetski zvezi
MITJA MERŠOL
WASHINGTON — V glavnem mes-ZDA so se včeraj začeli pogovori v °kviru »spomladanskega vrha 1990« hied predsednikoma ZDA in SZ, Geor-9eom Bushem in Mihailom Gorbačo-
vom.
Pred odhodom iz kanadskega glav-!)ega mesta je Gorbačov na tiskovni konferenci dokaj ostro opozoril Zahod,
J*ai ne poskuša izkoriščati notranjih ';ežav SZ in vsiljevati tak evropski varnostni okvir, v katerem bi bila združena Nemčija del NATO. »Če se tega nadejate, vas bom razočaral,« je Gor-■Jačov na splošno naslovil Zahod, vendar pa je kasneje spravljiveje namignil da je SZ na pogovorih z Bushem Popravljena na določeno kompromisno ureditev nemškega vprašanja. Pač la je Gorbačov pokazal manj prožnos-J* kar zadeva neodvisnost Litve in nfUgih pribaltskih republik. Tudi v 2vezi s tem je posredno opozoril ZDA, n®j se ne vmešavajo v sovjetske notranje zadeve, saj je znano, da poznajo obrazec o »24-urnem urejanju zadev«
(pri tem je Gorbačov nedvomno imel v mislih ameriški vojaški poseg v Panami).
Na slovesnem sprejemu ob Beli hiši pa je predsednik Bush svojemu sovjetskemu gostu v pozdravnem govoru dejal, da ima veliko zaslug za spremembe, ki so se zgodile v zadnjem letu. Toda ameriški predsednik je hkrati opozoril na razlike, ki še vedno obstajajo v pogledih veselil na spremenjene razmere v svetu, pri čemer je imel v mislih zlasti vlogo združene Nemčije v Evropi in Litvo. Bush pa je tudi izrazil prepričanje, da ZDA in SZ lahko skupaj delujeta pri izgradnji nove Evrope, Evrope, v kateri je »varnost vsake države okrepljena, hkrati pa nobena država ni ogrožena«.
»V naslednjih nekaj dneh ne bova rešila vseh svetovnih problemov,« je dejal Bush, »in tudi ne bova razvozlja-la vseh problemov, ki nas ločujejo. Toda pomembne korake k novim odnosom lahko storiva že sedaj. Ta vrh bo delovni vrh v najstrožjem pomenu besede,« je rekel Bush. »Njegov uspeh
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
» - jr ' *
Ameriški predsednik Bush in predsednik Gorbačov pregledujeta častno stražo pred Belo hišo	(Telpfoto AP)
Komisar
Schimberni
zapušča
italijanske
železnice
RIM — Po osemnjastih mesecih na čelu komisarske uprave italijanskih železnic je Mario Schimberni, bivši predsednik Montedisona in založnik, izročil ministru za prevoze Berniniju pismo, v katerem mu najavlja, da se odreka svoji funkciji.
Schimbernijeva odločitev je padla kot strela z jasnega, čeprav je bil v minulih mesecih že nekajkrat na tem, da odstopi, a je ostal na svojem mestu vse do podpisa pogodbe z železničarji. Po Schimbernijevem mnenju, naj bi se njegov mandat zaključil prav s tem uradnim aktom, sicer pa je v svojem pismu napisal tudi, da je za italijanske železnice naredil vse, kar je bilo v njegovi moči.
Vlada mu je 30. novembra 1988. leta poverila nalogo načelnika komisarske uprave, ki bi bila morala trajati tri mesece, a se vleče še danes. Vsem so na dlani težave z železniškim prevozom in Schimberniju je bilo očitno vsega preveč, saj je včeraj na vrat na nos sestavil pismeno napoved svojega odstopa. Pismo je izočil ministru, ki se bo moral sedaj lotiti še vprašanja komisarske uprave brez komisarja.
Ob napovedi, da ne bodo plačali niti davka za JLA
Slovenija ukinja pomoč nerazvitim
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Slovenska vlada je včeraj r>) *'1® predlagati skupščini, da bi nehali tal 6Vati v sklad nerazvitih. Slovenija bi mo-3ola 2a poravnavo lanskih obveznosti vplačati ; ^ bilijonov dinarjev, za letos pa eno mili-zli 0 600 milijonov. Slovenija je doslej vedno . 0 redno poravnavala svoje obveznosti do . 9® sklada, razen zadnje mesece, ko sta že j" e]snja vlada in skupščina ustavili izplačila mervjena Srbiji za potrebe Kosova, fp^edanji predlog republiški skupščini je iz-hik ° c*rastičen m spada po besedah’ predsed-j, Ka Lojzeta Peterleta v okvir razgovorov o jjj.v^konfederativni pogodbi med republika-
fev\enC^ar k° slovenska vlada še nadalje pla-iri 9 a sredstva, ki so ekonomsko utemeljena Poi?a ^aterih temelje skupni projekti za gos-Parsko upravičena skupna vlaganja na ob-0eju nerazvitih republik.
Predlog na seji vlade ni bil sprejet soglas-0 ih slišati je bilo veliko pomislekov. Pred-
vsem obstajajo možnosti-povračilnih ukrepov. Služba družbenega knjigovodstva ne more blokirati slovenskega proračuna, kar se je že izkazalo ob srbski blokadi in prenehanju izplačil za Srbijo. Toda možni so še drugi ukrepi, na primer, da zvezna vlada in republike ne dajejo jamstva za mednarodna posojila, namenjena za gradnjo osimskih .cest. Pomemben del sredstev se vrača v Slovenijo v obliki naročil in podobnega. Vendar je prevladalo mnenje, da Slovenija v sedanji likvidnostni krizi ne more plačevati v zvezni proračun tako ogromnih sredstev.
Enako politično ostra in odločna je bila naslednja odločitev slovenske vlade o ustanovitvi izplačil za JLA. V tem primeru gre za prometni davek, iz katerega se napaja obrambni proračun, ki je bil sprejet lani in ki bo letos v zvezni, prej še v republiških skupščinah ponovno v razpravi. Ta davek z nekaj odstotki obremenjuje vsako gospodarsko dejavnost in je zelo veliko breme celotnega jugoslovanskega gospodarstva.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sindikati zaskrbljeni zaradi izjav o ceni dela
Guverner Ciampi o ovirah ki delijo Italijo od Evrope
RIM — »Napočil je trenutek, ko so potrebni izredni napori, da bi premagali razdaljo, ki nas še loči od ostale Evrope na področju inflacije in javnih financ. Toda za zlom inflacije je treba ukrepati takoj in to predvsem na področju dohodkov od dela in podjetništva.« S temi besedami se je guverner italijanske emisijske banke Banca d’I-talia Carlo Azeglio Ciampi na redni letni skupščini bančnega zavoda zavzel za nepopustljivost v boju s tem problemom, ki je v Italiji še vedno bolj pereč kot v drugih zahodnoevropskih državah. Ob tem pa je v zvezi z nepopustljivostjo omenil tudi nove delovne pogodbe, kjer po njegovem zahteve, ki so prišle na dan ob pogajanjih za podpis novih pogodb v privatnem in javnem sektorju, niso v skladu s prizadevanji, ki naj bi pripeljala do manjše inflacije.
V zaključnih mislih svojega posega, ki ga je letos bral že enajstič po vrsti, je Ciampi opozoril na jasne meje,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
hpež odprl olimpijski stadion
f^tovn ^ trdnim upanjem, da bi se Mzal0 ° rjv090metno prvenstvo res iz-
’he bi
■Za *Portni dogodek leta in da °Sov , sPrevrgel v niz svetovnih prerez pull9anskih izpadov, je papež °^hipijsj^V^ .tl. včeraj otvoril novi
stadion v’ Rimu.
bilo, t® z zadovoljstvom sprejel va-?ahciia] poslovi bodoče prizorišče ^ortnip9'1(61 le tudi sam kot zagrizen Z“tižeVa. P[.ePrr^an, da mora šport res Ve9a stari- UC^' Priložnost odprtja no-x,101la je imela seveda dvojni h ttifestfl6/6 P° en^ strani včerajšnja a0Ve9a š Cl''a P°menila res otvoritev ctahi DJ)°1rl;rie9a objekta, je po drugi t^hjo Stavila pomembno preiz-0vheqa a cetotno oreganizacijo sve-(9 je Sirnog°metnega trenutka. Stadi-tbtjo ruer naredi kaj pa Rim? Mnogi da 80 dela še v teku...
»Peterica« držav pripravlja dokument o pravicah manjšin
BEOGRAD — Jugoslavija bo skupaj z drugimi državami skupine peterice -Italijo, Madžarsko, Avstrijo in ČSFR -na skorajšnjem drugem sestanku KES predstavila osnutek dokumenta konference, v katerem bodo posebej izdelali vprašanje človekovih pravic narodnostnih manjšin. Jugoslavija bo, da bi pritegnila pozornost konference na humanitarno razsežnost delavca - emigranta, predstavila tudi lastni predlog o tem vprašanju.
To je med drugim na včerajšnji redni tiskovni konferenci izjavil predstavnik za tisk zveznega sekretariata za zunanje zadeve, veleposlanik Ivo Vajgl. Ocenil je tudi, da srečanje v Kdbenhavnu poteka v zelo spremem-njenih evropskih političnih in psiholoških razmerah, ki so posledica velikih sprememb na celini po prvem sestanku te konference v Parizu lani.
Vajgl je dejal, da srečanje jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Lončarja z grškimi fukncionarji še ni dogovorjeno, čeprav se o srečanju dogovarjajo. Poudaril je, da Jugoslavija ne more sprejeti pogoja, da bi na tem srečanju govorili le o eni temi.
Enega izmed novinarjev je zanimal Vajglov komentar o napovedi iz Ljubljane, da bo imela Slovenija diplomatskega predstavnika v tujini. Veleposlanik Vajgl je odgovoril, da še niso oblikovali nikakršnih podrobnosti o takih morebitnih predstavništvih, zato je težko karkoli reči. Na vprašanje, ali sta novi republiški vladi Slovenije in Hrvaške napovedali zahtevo po kadrovskih spremembah v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, je Vajgl dejal, da »še niso dobili nobene uradne zahteve za take spremembe«, (dd)
Voditelj demokristjanov vsakodnevno tarča ostrih napadov
Podani včeraj najavil možnost odstopa s tajniškega mesta KD
RIM — Arnaldo Forlani je določil datum, do katerega naj bi ostal tajnik KD in s tem zaustavil dah deželnim in pokrajinskim tajnikom KD, ki so se skupaj s demokristjan-skimi tajniki največjih.mest zbrali v Rimu, da bi analizirali majske upravne volitve. Forlani se je zavzel za korenito reformo strank, sam pa bo največ pozornosti posvetil državni konferenci stranke, do katere naj bi prišlo jeseni. S tem v zvezi je še dejal, da kot tajnik stranke ne bi želel prevzeti nobenih odgovornosti, ki gredo preko tega datuma. Ta izjava pa je najbrž tudi povsem jasen signal zaveznikom in nasprotnikom v stranki: »Napadi name ne služijo ničemer, saj sem pripravljen zapustiti tajniško mesto še pred kongresom.« Toda ta signal se lahko razume tudi kot najava »pohoda na Kvirinal.« Boj za predsedniško mesto se je namreč že začel in Forlani bi najbrž vsaj pri prvem koraku rad bil pred drugimi.
Te njegove izjave pa naj bi utišale tudi nasprotnike, predvsem pa zaveznike v stranki, ki Forlanija vse ostreje napadajo. Pred dnevi je bil tako tajnik KD tarča andreotti-jevca Sbardelle, včeraj pa ga je eden od njegovih »velikih volilcev« Donat Cattin obtožil imobilnosti. »Ne moremo
mirno stati in gledati, kako drugi postavljajo vislice, na katere bi nas radi obesili. Moramo se čim prej zganiti, saj bi bila največja norost, če bi le čakali na poraz drugih,« je izjavljal Donat Cattin.
Toda napadi na tajnika demokristjanov ne prihajajo samo iz vrst njegove stranke. Včeraj se ga je »lotil« tudi podpredsednik ministrskega sveta Martelli, ki je ostro napadel Forlanijeve predloge v zvezi z volilnimi reformami. »V igri so številna institucionalna vprašanja, saj gre za ustavno obliko republike, za regijska vprašanja, za dovodom-ski sistem, v zvezi s katerim še ni dogovora v vrstah večine, za volilni zakon in za reformo javnih uprav. Če vse te argumente omejimo zgolj na majhne popravke volilnega zakona, pomeni, da želimo leteti tako nizko, da se povsem lahko zgodi, da ne bomo niti vzleteli.« Gre očitno za resno opozorilo, kateremu lahko dodamo še grožnjo La Malfe, da bodo laične stranke postale »sorodnice« PSI, če bo uspel predlog KD o najnižjem potrebnem odstotku za vstop v parlament. Tako bi nastal tretji politični pol, za katerega si Craxi že dolgo prizadeva, najbolj pa se ga bojijo ravno krščanski demokrati.
Neapeljska bitka za vodo
Neapeljčanka, ki se je udeležila protesta ža pitno vodo	(Telefoto AP)
NEAPELJ — V Neaplju je včeraj ponovno izbruhnila prava mestna gverila. Po ulicah so gorele gume tovornjakov, množica pa je kričala vse mogoče na račun vlade in krajevne uprave. Vzrok tolikšne nejevolje je pitna voda, ki je v nekaterih neapeljskih mestnih četrti sploh ni. Če in ko priteče iz pip curek vode, gre za temno tekočino, ki je neuporabna.
Neapelj se pripravlja na mundial, v hišah pa ni pitne vode, kljub poviškom, za katere je poskrbela država. Ponekod že štiri mesece kuhajo z mineralno vodo, nihče pa ni pomislil, da bi morali poskrbeti vsaj za prevoze pitne vode s cisternami. Sedaj je posegel minister De Lorenzo, ki je aktiviral tudi Rdeči križ. Tudi tajnik KPI Occhetto, ki bo v prihodnjih dneh obiskal Neapelj, je naglasil na dejstvo, da je stanje v mestu pod Vezuvom nevzdržno in povsem nesprejemljivo.
Zapleti v hrvaškem Sabom
ZAGREB — V Zagrebu se je nadaljevalo prvo zasedanje novega večstrankarskega sabora. Po dveh urah razprave o programu novega republiškega izvršnega sveta se je zapletlo, saj so poslanci ZKH - Stranke demokratičnih sprememb zapustili skupno sejo treh zborov. Za ta protestni korak so se odločili potem, ko jim predsednik sabora Žarko Domijan ni dovolil odgovoriti na razpravo gospodarskega strokovnjaka hrvaške demokratične skupnosti Simeta Džodana. Zasedanje so nato prekinili, v odmoru pa so poslanci ZKH -Stranke demokratičnih sprememb po nagovoru vrnili v sa-borno dvorano. Tudi sicer je bilo na zasedanju slišati več ostrih besed, tako je naprimer poslanec zelenih Nikola Bis-kovič Franja Tudjmana obtožil, da so njegova stališča s konca 19. oziroma začetka 20. stoletja. Šime Džodan je program vlade novega republiškega premierja Stipeta Mesiča ocenil za njegovo lastno delo, le ta pa je njegovo trditev v pogovoru z novinarji zanikal. Poslanci hrvaškega sabora so ob koncu vendarle izvolili člane novega izvršnega sveta.
Zasedanje hrvaškega sabora je potekalo v izjemnih varnostih ukrepih. Novi predsednik hrvaške vlade Stipe Mesič je to pojasnil z informacijo neke tuje sile, češ, da Tudjmanu grozi atentat, ki naj bi ga izvedli pripadniki srbske emigrantske organizacije Ravna gora. (dd)
Po imenovanju Tudjmana za hrvaškega predsednika je v sredo Trg republike preplavila navdušena množica ha-dezejevcev	(Telefoto AP)
referendumi
ZastareK normativ zaostril spor o lovu
Med referendumi, o katerih se bodo morali izreči v nedeljo in ponedeljek italijanski državljani, dva zadevata lov. Točneje gre za člen 842 civilnega zakonika, ki dovoljuje lovcem vstop na tuja zemljišča, in za nekatere člene zakona 968, ki okvirno ureja vprašanje lova.
Člen 842 civilnega zakonika je bil sprejet leta 1942 in je, vsaj delno, sad vojnega obdobja, saj je tedaj zakonodajalec hotel pospešiti uporabo orožja. Člen med drugim določa, da »lastnik nekega zemljišča ne more preprečiti lovcem vstopa, razen če zemljišče ni zagrajeno kot predpisuje zakon o lovu, ali če ne gre za obdelano zemljo in lovec lahko povzroči škodo poljščinam«. Ta člen je bil dolgo let jabolko spora tudi v naših krajih. Kdor želi, da se člen črta in da lovci ne bodo imeli več vstopa na tuja zemljišča, mora o tem vprašanju glasovati DA. Kdor želi, da se stanje ne spremeni, mora prekrižati na glasovnici NE.
Okvirni zakon o lovu štev. 968 je bil sprejet leta 1977. Po mnenju naravovarstvenikov, a tudi po mnenju številnih lovcev, je veljavni italijanski zakon slab in ne sprejema smernic, ki veljajo v evropski skupnosti. Zaradi tega je bila Italija v evropskem okviru že večkrat obsojena, v oktobru pa bo o tem vprašanju že spet razprava v okviru pristojnih organov ES. Pobudniki referenduma predlagajo, da bi iz členov tega zakona črtali kopico odstavkov ali tudi posameznih stavkov, s čimer bi omejili obdobje lova, prepovedali bi ptičarstvo in tudi korenito omejili živalske vrste, ki jih lovec lahko upleni. V bistvu, trdijo pobudniki referenduma, bi s sprejetjem teh predlogov dejansko prepovedali lov. Kdor soglaša s temi stališči, mora na glasovnici prekrižati DA, kdor jim nasprotuje, mora prekrižati NE.
Vprašanje lova je v Italiji nedvomno eno od vprašanj, ob katerih so se v zadnjih dvajsetih letih razvnele hude polemike. Naravovarstveniki so si že v sedemdesetih letih prizadevali, da bi omejili in bolj restriktivno uzakonili lov. Že tedaj so poskusili z referendumom, vendar je načrt spodletel, ker niso zbrali dovolj podpisov. V osemdesetih letih so tudi poskusili referendum in zbrali dovolj podpisov, ustavno sodišče pa tedaj ni sprejelo njihovih predlogov, ker po oceni sodnikov niso mogli biti predmet referenduma. In tudi stranke, kljub pritiskom naravovarstvenikov, doslej niso znale najti skupnega jezika, da bi bil lov pod večjim nadzorstvom, bolje načrtovan in da bi zakon ustrezal sodobnejšim potrebam. To je v teh dneh izrecno priznal tudi minister za okolje Ruffolo, ki je med drugim poudaril, da je vlada res vredne tega imena, če dokaže, da zna pravočasno urediti sporna vprašanja. »Zakoni niso potrebni zato, da bi se izognili referendumu, pač pa zato, da se rešujejo problemi,« je pribil minister ter znesel svojo jezo nad tistimi, ki so preprečili pravočasno spremembo zakonodaje. Minister je tudi dodal, da bi zakonski predlog, ki ga je pripravil, najbrž rešil problem in prilagodil italijan-
ski normativ evropskemu, toda načrt je spodletel.
Naravovarstveniki utemeljujejo svoje nasprotovanje lovu z utemeljitvami, ki bi jih sintetično lahko strnili v dva tipa argumentov: prvi zadeva škodo, ki jo po oceni naravovarstvenikov lovci povzročajo okolju, drugi argument pa je moralnega značaja, saj je po njihovi oceni lov nasilje. Lovci odločno zavračajo te ocene, dejstvo pa je, da je vsaj v delu Italije lov dokaj nenadzorovana dejavnost. Zlasti na jugu države lovci brezobzirno streljajo na razne ptice selivke in povzročajo znatno škodo pticam. Drugod, v Furlaniji-Julijski krajini, na Tridentinskem in Južnem Tirolskem ter v Dolini Aoste je lov veliko bolje urejen, vendar so te tri dežele bolj izjema kot pravilo v italijanski stvarnosti.
Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat je bil leta 1988 v Italiji poldrugi milijon lovcev, največja koncentracija lovcev pa je v Liguriji, Toskani, Kampaniji in La-ziu. Po podatkih naravovarstvenikov uplenijo italijanski lovci vsako leto 175 milijonov živali, od teh naj bi bilo 40 milijonov ptic.
Glede na veliko število lovcev, lov ni zgolj šport ali dejavnost prostega časa, pač pa ima, kot vsaka dejavnost prostega časa, znaten gospodarski odraz. Letni promet vseh podjetij, ki so na nek način povezana z lovom, dosega v Italiji okoli 5.000 milijard lir, število zaposlenih pa 65 tisoč.
Po podatkih zavoda Ispes so v tem mikavnem »kolaču« razne postavke. Za razne pristojbine lovci plačajo v poprečju državi okoli 150 milijard lir letno (prošnja za nova dovoljenja in obnovitev že izdanih dovoljenj). Približno 60 milijard lir je članarin, ki jih plačajo lovci raznim združenjem. Omenjeni pa sta le manjšini »rezini« lovskega kolača. Veliko večja je »rezina«, ki jo lovci letno namenjajo orožju, mu-niciji in drugemu priboru. Letni strošek znaša okoli tisoč milijard lir. Okoli 100 milijard lir potrošijo letno za obleko in obutev, največji strošek pa gre za lovske pse. Po podatkih Ispes namenjajo letno lovci za nakup in vzdrževanje psov (teh naj bi bilo v Italiji okoli 3 milijone) 1.200 milijard lir. Potovanja, prenočevanja in hrana navržejo skupno skoraj 700 milijard lir letno. K temu je treba dodati še promet, ki ga ustvarijo trgovine z orožjem in druga podjetja, ki so kakorkoli povezana z lovom. Za svoj hobby lovec troši po oceni Ispes vsako leto okoli 2.600.000 lir.
Ves ta finančni kolač nedvomno vpliva na celotno problematiko lova in je eden od razlogov, da se stranke doslej niso mogle zediniti za rešitev vprašanja.
Tako bodo morali v nedeljo in ponedeljek o tem vprašanju odločati volilci na referendumih. Težko je predvideti, ali bodo zmagali DA ali NE. Največja nevarnost pa je absentizem. Če se referenduma ne udeleži večina volilnih upravičencev (50 odstotkov plus 1), referendum ni veljaven ne glede na razmerje med DA in NE. In na absentizem računajo lovci.
VOJMIR TAVČAR
nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani
• Nemška združitev
pa v širšem pomenu ni odvisen samo od sporazumov, ki bodo podpisani na njem, ampak bo njegova teža odvisna od naših prizadevanj, da položimo temelje za premagovanje desetletij nasprotij in nesporazumov.«
Tudi Gorbačov je v svojem pozdravnem govoru omenil velike spremembe, ki so zajele Evrope in svet. »Zidovi, ki so leta ločevali narode, sedaj propadajo, okopi hladne vojne izginjajo. Megla predsodkov, nezaupanja in sovraštva se razblinja. In sedanja generacija Zemljanov utegne biti priča rojstvu obdobja miri v zgodovini civilizacije, obdobja, ki ga ne bo moč obrniti nazaj.« Toda Gorbačov je hkrati tudi opomnil, da je še vedno svež spomin na nedavno proslavo 45-letnice zmage nad nacizmom. »Prepričan sem, da Američani podobno kot prebivalci SZ nočejo, da bi se ponovile strahote 20. stoletja,« je dejal Gorbačov, ne da bi - za razliko od Busha - neposredno omenil Nemčijo.
Po slovesnosti sta predsednika odšla v ovalno pisarno Bele hiše. Pogovori so trajali nekaj več kot dve uri, bili pa so na »štiri oči«, če ne upoštevamo, da so bili navzoči prevajalci in stenografi. Kot sta povedala tiskovna predstavnika Bele hiše in predsednika Gorbačova, Fitzwater in Maslenikov, sta pred-
sednika razpravljala med drugim tudi o vrsti regionalnih vprašanj - dotaknila sta se tako Evrope, Nemčije kot tudi Litve, Južne Amerike, zlasti Kube - vendar ne tako, da bi na osnovi tega lahko izvajali kakšne formalno za-ključje. Gorbačov in Bush sta v uvodnem delu pogovorov poskušala odgovoriti predvsem na temeljno vprašanje, kako gledata na sedanjost, še bolj pa na prihodnost ameriško-sovjetsko odnosov, in na to, kakšni naj bi bili njuni državi v prihodnosti.
Bush in Gorbačov danes podpisujeta vrsto pomembnih sporazumov v kemičnem orožju, jedrskih poskusih, miroljubni uporabi jedrske energije ter načelno soglasje o omejevanju strateškega jedrskega orožja Star. O teh sporazumih sta na ločenih sestanku razpravljala tudi zunanja ministra Baker in Ševerdnadze.
V popodanskem delu prvega dneva vrhunskega sestanka (ta del je potekal v širši zasedbi) pa sta Gorbačov in Bush spregovorila o evropskih in vz-hodno-zahodnih vprašanjih.
• Slovenija ukinja
Je pa edini zagotovljeni način, da se krijejo potrebe armade, zato bo seveda slovenski sklep povzročil tudi v tem primeru verižne politične in gospodarske reakcije.
Ob obeh kjučnih vprašanjih bo razpravljala slovenska skupščina 13. junija. Razpravljale! na včerajšnji seji slovenske vlade so se dobro zavedali, da utegnejo biti posledice takšne politične odločitve hude, zato so sklenili, da bodo poslancem pravočasno predložili ustrezno gradivo, da bodo lahko utemeljeno odločali.
Seveda pa je ves problem povezan še s spremembami na Hrvaškem, saj lahko pričakujemo, da bo tudi nova hrvaška vlada iz enakih razlogov sprejela podobna stališča in sklepe. Utemeljeno lahko celo sklepamo, da so bili ti problemi v ospredju medstrankarskih razgovorov med Demosom in DHZ na Otočcu.
Vlada je sklenila omejiti vpis na univerzo. Razpisanih je 9.695 prostih mest, prijavljenih pa 13.741 kandidatov. Gneča pa bo lahko najbrž še večja, ker bo lahko letos odložilo služenje vojaškega roka kar pol vseh maturantov, torej precej več kot lani.
• Ciampi
znotraj katerih naj bi potekal boj za sanacijo javnih financ. V govoru, iz katerega je bolj kot kdajkoli prej vel internacionalni duh, je spregovoril tudi o doseženih rezultatih italijanskega gospodarstva v zadnjih mesecih. Pri tem je še posebej poudaril vstop
lire v tako imenovani ozki pas EDS in popolno valutno sprostitev. Ob vsem tem pa je opozoril tudi na ovire, ki jih je treba premagati, da ne bi bila Italija potisnjena na rob Evrope. Kljub napredku ostaja namreč razkorak med Italijo in drugimi državami EDS še vedno velik, bilanca države je stalno v rdečih številkah in javni primankljaj je že skoraj večji od notranjega bruto proizvoda: Zato se je zavzel za dosledno izvajanje reform, ki so bile najavljene že pred leti.
Toda Ciampija najbolj skrbi naraščanje cene dela. Pri tem je opozoril, da se nadaljnja upočasnitev rasti cen v drugi polovici leta lahko ustavi, če na področju stroškov delovne sile ne bo prišlo do uresničitve podpisanih dogovorov med zainteresiranimi stranmi januarja letos. In tudi če se bo inflacija do konca leta znižala na približno pet odstotkov, kar je po Ciampijevem mnenju povsem uresničljivo, bo to še vedno pomenilo, da je za dva odstotka višja kot v ZRN ali v Franciji.
Guverner državne banke je tudi pozval parlament, da pospeši postopek za sprejem nekaterih zakonov, ki so po Ciampijevem mnenju nujni za soočanje z mednarodno konkurenco. Tu gre za spremenitev javnih bank v delniške družbe, za nadzor nad kreditnimi skupinami, vzpodbude za združevanje med bankami, zaščito avtonomi-
je bančnih zavodov pred nefinančn1 „ podjetji in disciplino v posredov3™ delnic.
Med krhkimi točkami italijansi
gospodarskega sistema je guvernj, Bance dltalia omenil tudi podjefj3'^ se bodo morala soočiti s »trdo rea, j,;

tjo« mednarodnih strategij, kjer - .-t vajo vse večji pomen »nakupi, zc^Use ve in dogovori o sodelovanju.« v ben poudarek pa je dal tudi skemu jugu ih se s tem v zvezi za. [ja da jugu države nudijo pomoč p0^ iz najbolj razvitih predelov držav®' ^ bančni sistem na jugu pa je meIlt 'ej$o je nujno potrebno zagotoviti prisotnost finančnih skupin drža in mednarodnih razsežnosti.
V reakcijah na včerajšnjih 9oVO£e j® vernerja italijanske emisijske ban 0jn> bil največji poudarek dan medna ^g. razsežnosti Ciampijevega p°se9a' jz kaj odločne reakcije pa so Prl . gU' vrst sindikalnih organizacij zaraejite', vernerjevega zavzemanja za otn ^av stroškov delovne sile. Zaradi tekr[,lje' so sindikati izrazili svojo z®5 grun° nost, generalni sekretar CGIL e o Trentin pa je Ciampijeve tr ^ prevelikih zahtevah na pogaiaI^0 K°' obnovo delovnih pogodb ironi ^j-d3 mentiral z izjavo, »da je CiamP^^gd® mislil na delovno pogodbo Banca dltalia.«
Deljena mnenja o skorajšnjih referendumih
Naravovarstveniki:
3 DA na referendumu
Drugi referendum za lov iz dne 3. in 4. junija ■poleg onega za člen št. 842 civilnega zakonika, ki lovcem dopušča prost dostop na zasebna zemljišča - zadeva zakon 968/77, to se pravi vsedr-Zavni "okvirni zakon", ki ureja vprašanje lova. S tem se namerava v bistvu ukiniti celoten zakon, z izjemo nekaj uvodnih členov, ki vsebujejo načelne določbe, med njimi tisto, ki opredeljuje divjad kot "nerazpoložljivo državno premoženje", mto, ki prepoveduje lov na ptiče in tako naprej. Ukinitev zakona 968/77 bi pomenila, kot navaja Andrea Wehrenfennig, dejansko onemogočenje teva na skoraj celotnem italijanskem ozemlju. Dstale bi v veljavi samo še določbe tistih redkih dežel (kot je Furlanija-Julijska krajina), ki imajo Prednostno in ekskluzivno" pristojnost za dis-ciplino o lovu.
Ravno zaradi tega so začele' že pred nekaj tedni naravovarstvene organizacije zbirati podpise za deželne referendume, od katerih se tri današajo na urejanje lova. Če bodo zmagali zagovorniki referenduma o lovu, bo nujno prišlo d° popolne reforme celotne lovske zakonodaje; to pa bo imelo gotovo posledice tudi v deželah s Posebnim statutom, kot je na primer dežela Fur-ianija-Julijska krajina.
. Eden od smotrov, ki si jih zastavljajo pobud-teki referendumov, je prav ta, da pride - v novi Zakonodaji, ki bi jo zahtevala zmaga DA-jev na teferendumih - do sprejetja direktiv EGS in mednarodnih konvencij o zaščiti divjadi, ki jih je talija podpisala, a jih še ni uvedla. Tovrstne do-/mbe, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, °do potemtakem morale biti uzakonjene tudi v tteželah s posebnim statutom.
Glavni cilj tega referenduma pa je vsekakor a°seči ukinitev dosedanje lovske dejavnosti, ki Pomeni danes v Italiji prisotnost 1,5 milijona lov-ev (kar predstavlja eno najvišjih "gostot" dvo-, 6vk na kvadratnem kilometru), ki ustrelijo vsa-0 leto na stotine milijonov živali (predvsem P lc), od teh na tisoče zaščitenih vrst - štorklje, lede, raznovrstne sesalce - ob skrajno nezados-oem (in v nekaterih primerih povsem odsotnem) adzorstvu oblasti.
. Iniciativni odbor referendumov za lov vabi °rej yse državljane, da se udeležijo in volijo DA a referendumu, ki bo v nedeljo, 3., in v ponede-tek, 4. junija.
Lovske organizacije za bojkot glasovanja
V nedeljo in ponedeljek naj lovci in njihovi prijatelji iz protesta ne glasujejo na referendumu. To je poziv, ki ga je lovcem naslovilo Vsedržavno združenje italijanskih lovskih organizacij UNAVI in ki ga je osvojilo tudi društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob«. Svoje stališče lovci utemeljujejo s trditvijo, da sta nedeljska referenduma o lovu nepotrebna in nedemokratična in tudi neupravičeno tratenje sredstev, saj je parlament že pripravljal nov, sodobnejši zakon o lovu.
Osnutek za spremembo okvirnega zakona o lovu, trdi podpredsednik društva »Doberdob« Karlo Furlan, je bil že na dnevnem redu pristojne poslanske komisije, o tem vprašanju pa ni bilo mogoče razpravljati, ker so naravovarstveniki predložili nad 4.000 amandmajev in s tem dejansko onemogočili diskusijo ter izsilili referendum. Poleg tega pa, dodaja Furlan, bi zmaga DA na referendumu ne preprečila lova. Nasprotno, lov bi bil dovoljen za daljše obdobje, omejen pa na redke primerke tistih živalskih vrst, ki so še najbolj potrebne zaščite. Sprememba zakona 968, kot zahtevajo naravovarstveniki, bi v bistvu samo povzročila kaos in bi močno oškodovala tudi tiste dežele in tiste lovce - med temi so tudi lovci iz Furlanije-Julijske krajine - ki so pripravili sodoben in pravičen zakon o lovu.
Glede referenduma o členu 842 civilnega zakonika, ki dopušča lovcem vstop na tuje zemljišče, pa Karlo Furlan meni, da gre za nesmiseln poskus razdvajanja lovcev in kmetov, ki imajo skupne interese. Med drugim, trdi Furlan, bi ukinitev tega člena povzročila precejšnje preglavice kmetu, saj bi na primer odpadel tudi dogovor, ki velja v FJK, da lovske družine poravnajo kmetu škodo, ki jo povzroča divjad. Člen mora biti posodobljen, vendar naj za to poskrbi parlament.
Lovske družine - in v tem je zlasti aktivno društvo »Doberdob« - se zavzemajo za širjenje lovske kulture in etike ter za spoznavanje narave. Pravi lovec, pravi Furlan, bo vselej v vedenju spoštljiv do lastnikov in do okolja (ne bo nikoli povzročal škode in streljal, če je nevarno za ljudi), predvsem pa bo premišljeno načrtoval odstrel tako, da ne bo ogrozil obstoja divjadi, ob tem se pa zavzema tudi za ohranitev ptic pevk, ki so prepotrebne naravnemu okolju. Pravi lovec je prijatelj in ne sovražnik narave. In ni prav, da plačuje zaradi napak drugih.
V	prisotnosti samega predsednika senata Giovannija Spadolinija
V	Čedadu in Vili Manin bo jutri odprtje razstave o Langobardih
Že danes pa bo kulturno posvetovanje predstavnikov dežel Alpe-Jadrana
ČEDAD — Predsednik senata Giovanni Spadolini bo odprl jutri ob 10.30 razstavo "Langobardi, veličina in blesk nekega evropskega ljudstva", ki so jo pripravili hkrati v Čedadu in v Vili Manin pri Passarianu in ki bo trajala do konca septembra, a morda celo do zadnjih dni novembra, kajti zanimanje zanjo je tako v Italiji kot na tujem izjemno veliko. Rimsko vlado bo na slovesnosti zastopal minister za kulturne dobrine Ferdinanda Facchiano.
Že danes ob 15. uri pa bo v Avditoriju sv. Frančiška v Čedadu srečanje delegacij iz Avstrije, Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške ter seveda Italije in to v skladu z rezultati zadnjih dveh sestankov zunanjih ministrov v Budimpešti in na Dunaju, na katerih so utrdili temelje za čim širše kulturno sodelovanje. Delegate bosta pozdravila župan Giuseppe Pascolini in predsednik deželne vlade Adriano Biasutti. Srečanje bo vodil minister Carlo Tognoli. Ob 17. uri pa bodo na čedadskem županstvu zasedali odborniki za kulturo iz dežel članic skupnosti Alpe-Jadran, a še pred tem se bo odbornik FJK Silvano Antonini sešel z novim slovenskim ministrom za kulturo Andrejem Capudrom.
Italijo zastopa dežela Furlanija-Julijska krajina
Komite Vzhod-Zahod se je zbral v Poznanu
TRST — V Poznanu na Poljskem se začenja prvo operativno zasedanje Komiteja Vzhod-Zahod, ki si v sklopu Skupščine evropskih dežel prizadeva za sodelovanje med evropskim zahodom in vzhodom. Zasedanja se udeležijo delegacije iz Baden-Wurttemberga, Katalonije (Španija), Jure (Švica), Rhone-Alpes (Francija), Madere (Portugalska), Flamske (Belgija), Gruzije (Sovjetska zveza), Slovenije, Vaša (Madžarska) ter seveda Poznana pa še Furlanije-Julijske krajine kot zastopnice italijanskih dežel. Deželo FJK zastopa odbornik za zunanje odnose in načrtovanje Gianfranco Carbone: orisal bo možnosti sodelovanja na področju vele-infrastruktur (po vzoru načrta o avtocestnih vozliščih v Sloveniji na podlagi ustanovitve mešanih podjetij), program o usposabljanju osebja za upravljanje velikih kompjuterskih mrež (ki ga je izdelal Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru) in izglede za pogon gospodarske kooperacije po modelu tržaškega BIC (Business innovation center). Komiteju Vzhod-Zahod predsedujejo trenutno Švicarji.
P. Solimbergo poslal brzojavko dr. Domijanu
TRST — Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo je poslal včeraj voščilno brzojavko novemu predsedniku hrvaškega parlamenta dr. Žarku Domijanu.
V njej izraža prepričanje, da bo sabor pod njegovim vodstvom še naprej deloval za nadaljnje utrjevanje in izboljševanje odnosov med prebivalci Hrvatske in Furlanije-Julijske krajine, kakor tudi za poglabljanje dejavnega sodelovanja med skupščinama FJK in Hrvaške in to v sklopu širših dejavnosti v območju dežel članic delovne skupnosti Alpe-jadran.
Giovanni Spadolini
Dr. Hilda Hawliček
Ministrica Hilda Havriiček: Trgovska akademija naj se odpre na slovenski gimnaziji
CELOVEC — »Slej ko prej se zavzemam za to, da bo dvojezična trgovska akademija našla svojo streho v prostorih slovenske gimnazije,« je zatrdila zvezna ministrica za pouk dr. Hilda Havvličkova v posebnem razgovoru s predstavnikom Slovenskega vestnika. Dodala pa je tudi, da bi bila ta zadeva že urejena, če vprašanja ustavnega šolskega zakona za avstrijske narodne skupnosti ne bi bil moral preložiti ministrski svet na svojo torkovo sejo: »Sklepanje smo morali preložiti, ker se je zastopnik Štajerske pokazal še premalo informiranega. Z gradiščanskim deželnim glavarjem Sipotzom pa je vse jasno.«
Zvezna ministrica, ki se je v sredo udeležila otvoritve nove enojezične trgovske akademije v Celovcu, pa je bila konfrontirana tudi z vprašanjem javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Najprej ji je predala skupnost staršev "ABCC" pismo, v katerem poziva ministrico Hawličkovo, naj odgovori na vprašanji, kje naj bi bila nameščena javna dvojezična ljudska šola v Celovcu in katere ad-ministrativno-organizacijske ukrepe oziroma pedagoške priprave je že izpeljala za to, da bi se pouk lahko brezhibno začel že takoj z novim šolskim letom.
V razgovoru z zastopnikom Slovenskega vestnika je zvezna ministrica tudi izrecno poudarila, da bo skupnosti staršev seveda posredovala pismen odgovor, da pa v prvi vrsti ni ona pristojna za odločitev o lokaciji šole: »To je koroška zadeva. V to se ne maram vmešavati!«
Ministrica dr. Hawliček je dostavila, da pojmuje razsodbo ustavnega sodišča kot nalog, da se uredi javna dvojezična ljudska šola na eni izmed obstoječih ljudskih šol v Celovcu. Kljub temu pa ministrica ni izključila, da bi nastala taka šola vendarle lahko tudi na vadnici pedagoške akademije: »Seveda bi bila potem pristojna za to šolo, kar bi tudi rada sprejela. Še poprej pa bi bilo treba razčistiti zakonsko stanje, ali je taka pot sploh v skladu z razsodbo!« V ostalem pa je ministrica menila, da hoče manjšinsko šolstvo pospeševati: »Šola za narodne skupnosti ne sme propasti iz finančnih razlogov. Srečna sem, da sem slišala tudi o tem, da je bilo v zadnjem času razvitih tudi več učnih pripomočkov. Prav v tej smeri pa hočem tudi v bodoče podpirati razne aktivnosti.«
ANDREJ MOHAR
Danes v Lokvi Premiera nove lutkovne igrice
— Lutkovna skupi-bstnbor iz Lokve’ ki je bila Prir n?y^ena pred kratkim, bo 18. e.a danes, 1. junija, ob lQ, n v kulturnem domu v Prer^i PTemiero lutkovne Hiiftave Vladislava Daneka Preribrez k°lesc “- Igrico bo skur>' av^a otroška lutkovna Pod i 5 domačega društva je n,H0dStV0m Dore Olenik, ki Zq n! mentorka in režiserka. PoskrhS,beno sPremljavo je ZojcbeIa Dmna Čok'Helena kovn!?a ie ze dalj časa stro-V s°delavka skupine, li 0/l odstavi bodo sodelova-kveri^Vnošolci: Rosana Cer-hQnk ' Jana Frankovič, Maja Mq/0 ^‘0’, Mateja Frankovič, kotilaž	Matej Moderc,
vec r Nedoh, Lucija Priha-Miba ,ra ?Ua, Helena Škabar, ^idrriar ^kabar Jn koredana
Advance
ca/wis
COMPUTER TECHNOLOGV PTE LTD
Proizvajalec računalnikov iz Singapurja vas pričakuje v carinski coni Nova Gorica v Vrtojbi, pri mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba - Standrež.
Po zelo privlačnih cenah nudi trgovcem, podjetjem in prodajalcem računalnikov naprave OEM, SKD in kompletne sisteme.
•	ZAGOTAVLJAMO HITRI IN UČINKOVITI SERVIS
•	TAKOJŠNJA DOBAVA
Advance
COMPUTER TECHNOLOGV PTE LTD
CARINSKA CONA NOVA GORICA
Mednarodni mejni prehod Vrtojba
65000 Nova Gorica
(Jugoslavija) Telefon (0038) 65 - 32331 Telefax (0038) 65 - 32331
Vse potrebne informacije dobite v angleškem jeziku vsak dan od 8.00 do 16.00.
V naši deželi po nekoliko zastarelih podatkih
Razširjenost aidsa še ni zaskrbljujoča
Pogovor s pokrajinskim sekretarjem tržaške PSI
Perelli: V Dolini se PSI poteguje za izvolitev levičarske koalicije
Po sicer nekoliko zastarelih podatkih je Furlanija-Julijska krajina med tistimi italijanskimi deželami, ki jih je doslej aids manj prizadel. Junija lani je bil namreč za našo deželo izračun 1,8 primera na 100.000 prebivalcev, kar je med najbolj ugodnimi rezultati v državi. Vendar pa obstaja bojazen, pripominjajo odgovorni za zdravstvo v FJK, da se ne bi »kuga« tega stoletja v naslednjih letih bliskovito širila tudi pri nas.
Kot povsod drugod so najbolj izpostavljeni mamilaši, deželne statistike pravijo, da je večina uživalcev raznih drog v FJK stara od 25 do 35 let. Na okužbo z aidsom pa nikakor ne vpliva spol mamilaša.
Tudi v Furlaniji-Julijski krajini so izvedli široko zasnovano akcijo ugotavljanja odstotka seropozitivnih med rednimi uživalci mamil. Z ozirom na podatke, ki se prav tako nanašajo na polovico prejšnjega leta, so najvišji odstotek seropozitivnih zabeležili v tržaški pokrajini in v spodnji Furlaniji, najnižjega pa v zgornji Furlaniji. Razmah za našo deželo pa je nihal med 18,7 odstotka in 7,1 odstotka.
Vendar pa se navedeni podatki nanašajo samo na stalno bivajoče, medtem ko je slika nekoliko drugačna, če upoštevamo tudi izvide pregledov začasno prisotnih prebivalcev, kot so npr. vojaki, zaporniki in priseljenci. S temi dodatnimi podatki je najvišji odstotek v spodnji Furlaniji, kjer je segel do 28,1 odstotka, v Trstu in njegovi okolici pa je prišel do 25%. Najnižji ostaja v zgornji Furlaniji, kjer se je pravzaprav z rezultati začasnih prebivalcev skupni seštevek znižal na 6,2 odstotka. Zadnji uradni podatki o obolelih se nanašajo na december 1988, ko je bilo prijavljenih osem oseb. Do takrat pa uradni podatki govorijo o 24 primerih aidsa v FJK.
V	naši deželi obstajata dva specializirana centra, ki sta usposobljena za monitoražo, raziskave in zdravstveno oskrbo okuženih z aidsom. Gre za oddelek za nalezljive bolezni bolnišnice »La Maddalena« v Trstu in Center za onkološke raziskave (CRO) v Avianu v pordenonski pokrajini. Vendar pa se lahko vsi, ki pripadaj a tako imenovanim rizičnim kategorijam, obrnejo tudi na centre CMAS (to so zdravstveni centri za socialno oskrbo) in na oddelek za kožne in spolne bolezni pri Glavni bolnišnici v Trstu.
Vendar pa je na tem področju najbolj aktiven oddelek za nalezljive bolezni v bolnišnici »La Maddalena«, kjer je razdeljenih v dve nadstropji 23 ležišč. Približno 30-40 odstotkov bolniških postelj zasedajo seropozitivni in oboleli z aidsom, ki prihajajo v tržaško bolnišnico iz cele dežele in tudi iz drugih predelov Italije.
V	zvezi z diagnostiko je treba podčrtati, naglašajo pri deželnem odbor-ništvu za zdravstvo, da v katinarski bolnišnici delujejo ekipe centra za imunotransfuzije in laboratorija za klinične raziskave. Že od leta 1985, se pravi dve leti pred odlokom ministrstva za zdravstvo, ki uvaja obvezne preglede glede aidsa in hepatitisa, so v tržaški pokrajini začeli izvajati teste v zvezi s prisotnostjo virusa hiv (povzročitelja aidsa). S tem v zvezi so periodično začeli pregledovati krvne slike seropozitivnih in darovalcev krvi, ki jih je v tržaški pokrajini preko 1.200.
Deželna uprava je na tem področju večkrat posegla in prevenciji, raziskavi in oskrbi obolelih z aidsom namenila precejšnje vsote, čeprav je po mnenju deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija boj proti tej bolezni v prvi vrsti naloga države. Zadnjič je dežela v ta namen prispevala milijardo in pol, in sicer oktobra lani.
Politični položaj na Tržaškem je v vseh ozirih spet precej »vroč«. Pet-strankarska koalicija na Pokrajini in Občini Trst je že nekaj tednov v zelo hudih težavah, demokristjani grozijo s krizo v Miljah in dejansko obtožujejo socialiste, da ribarijo v kalnem, v Dolini in v Nabrežini pa čakajo na izvolitev novih uprav. O teh in o drugih vprašanjih sm6 se pogovarjali s pokrajinskim tajnikom PSI Alessandrom Perellijem, ki je bil pred kratkim tudi izvoljen za novega predsednika Fin-porto, finančne družbe tukajšnjega pristanišča.
Najprej smo želeli vedeti, kako odgovarja PSI na nedavni hud napad pokrajinskega tajnika KD Tripanija.
Mi se omejujemo na politično oceno dogajanj in smo mnenja, da ima KD glede na volilne izide v tukajšnji stvarnosti preveč moči in oblasti. Iz tega razloga zahtevamo bolj uravnovešene odnose v koaliciji, tudi zato, ker se zavedamo, da vsaj v Trstu trenutno ni realnih možnosti za alternativna zavezništva. Zaradi tega PSI stremi po tesnejših stikih z laičnimi strankami. Če ne bo prišlo do zapletov in do nepremostljivih težav, bo PSI spoštovala sporazum o štafeti tako na Občini kot na Pokrajini.
, Kako ocenjujete povolilne perspektive v dolinski občini?
Naša stranka izhaja iz prepričanja, da je treba krajevne situacije, če je mogoče, rešiti na lokalni ravni, torej smo za široko avtonomijo občinskih sekcij PSI. Glede Doline smo že v volilni kampanji jasno povedali, da pozitivno ocenjujemo petletno delo občinske uprave KPI-PSI. Volilci so nam zaupali, zato na osnovi spremenjenih razmerij v občinskem svetu podpiramo potrditev te politične izkušnje. Pri tem pa ne izključujemo možnosti ne-
posrednega sodelovanja SSk, ki za razliko od KD ne postavlja prejudici-alnih političnih zahtev. PSI izhaja iz prepričanja, da ni mogoče (kot zahteva KD) kar preprosto izvažati pet-strankarske koalicije.
Kaj pa v Nabrežini?
Tukaj je v primerjavi z Dolino položaj precej bolj zapleten, zato mislim, da bodo pogajanja dolga in naporna. Težava izhaja tudi iz rjejstva, da so se kar tri stranke (KD, SSk in PSI) med volilno kampanjo glasno potegovale za župansko mesto. Upam vsekakor, da bo na koncu prevladal čut odgovornosti in predvsem splošne koristi devinsko-nabrežinske skupnosti.
Kako ocenjujete volilni uspeh (ali neuspeh) slovenskih kandidatov ha
listah PSI?
V Dolini so šle stvari zelo dobro, slabo pa v Nabrežini, kjer je kandidatu slovenske narodnosti Robertu Can-teju zmanjkalo le nekaj preferenc za izvolitev.
Kaj pa delovanje slovenske kom-' ponente v stranki?
S precejšnjimi težavami se slovenski socialisti soočajo zlasti v devinsko-nabrežinski občini in v mestni stvarnosti. Nekatere težave izvirajo tudi iz’ dejstva, da tudi med samimi Slovenci^ ni dovolj pozornosti in zanimanja zai delovanje slovenske komponente PSI,r ki je večkrat deležna tudi negativne! propagande s strani nekaterih manj-' šinskih ustanov. V komisiji mora vsekakor priti do prenove ter do večje! angažiranosti svežih in mladih sil, dai bo vloga tega telesa čim bolj učinkovita in predvsem spodbudna za vsot politiko PSI.
Kako ocenjujete odnose med KPl! in PSI?
Mi gledamo, tudi na Tržaškem, z! velikim zanimanjem na razvoj dogajanj znotraj KPI. Spremembe, ki jihi predlaga Occhetto, kljub še mnogim1 odprtim problemom lahko samo privedejo do izboljšanja odnosov na levici-Danes ni več časa za jalove medsebojne »samoanalize«, zato se mi zdi že1 pomembno, da socialisti in komunisti tudi tukaj lahko normalno govorimo' in razpravljamo.
Kaj pa odnosi PSI-Lista za Trst?
Jaz sem med tistimi, ki znotraj naše' stranke zagovarja stališče, da predstavlja nov politični sporazum z LpT na bodočih parlamentarnih volitvah veliko tveganje. Predvsem zaradi volilne ošibitve melonarskega gibanja in tudi zaradi dejstva, da LpT močno izgublja vsakršno politično verodostojnost. Osebno razmišljam o širšem političnem in volilnem zavezništvu, ki bi zagotavljalo potrditev poslanca in senatorja in pri katerem Lista ne bi imela več sedanje odločilne vloge.
SANDOR TENCE
Večina je za razveljavitev sedanjih zakonov o lovu in o pesticidih
Kako bomo volili na referendumu?
Kljub mlačni volilni kampanji, ki označuje letošnje referendume, so slovenski volilci precej dobro obveščeni o vsebini referendumov in so se že odločili, kako bodo volili. Tako izhaja iz majhne telefonske ankete, ki smo jo izvedli včeraj med slovenskimi volilci. Glede na majhno število anketiranih naše ugotovitve gotovo ne morejo biti stoodstotno verodostojne, saj ni šlo za znanstveno raziskavo mnenja. Vseeno pa smo skušali poiskati osebe različnih starosti in z različnimi poklici.
Večina anketiranih se je presenetljivo izrekla za trikratni DA, to je za razveljavitev sedanjih zakonov. Le malo oseb pa je dejalo, da se z vsebino referendumov ne strinja ali da je to potrata denarja. Dejstvo, da je bila večina obveščena o referendumih, pa gotovo priča o tem, da so Slovenci "disciplinirani" volilci in da se neradi odrečejo tej demokratični pravici.
Preden zapišemo mnenja posameznikov, naj povemo, kako bo potekal referendum. Voliti bo mogoče v nedeljo, 3. junija, in v ponedeljek, 4. junija. Kdor želi razveljaviti sedanje zakone o lovu in protizajedavskih sredstvih (pesticidih), mora voliti DA. Kdor je mnenja, da teh zakonov ni treba spreminjati, pa mora voliti NE.
Anketirani so torej odgovorili takole. Lastnik trgovine s kmečkimi stroji in pripomočki Paolo Furlani: »Okvirno poznam vprašanja referendumov in sem se odločil, da bom volil trikrat DA. V zvezi s pesticidi naj vam povem, da industrije že proizvajajo nova sredstva, ki niso na kemijski, pač pa na biološki osnovi in ki torej niso škodljiva. Ta sredstva še niso v prodaji. Če bodo šla v prodajo, pa bo v veliki meri odvisno od referenduma.«
Železniški upokojenec Pepi Žagar: »Poznam vprašanja, vendar ne vem, ali bom šel volit, ker ne vem komu verjeti: zagovornikom lova in pesticidov ali njihovim nasprotnikom. Imam pa vtis, da vlada precejšnja zmeda, ker ljudje ne zaupajo več inštitucijam.«
Solastnica kamnoseškega obrtniškega podjetja Ada Caharija: »Se še nisem dokončno odločila, vendar vam povem, da sem za biološko kmetijstvo in za smotrno regulamentacijo lova.«
Bančni uradnik Samo Ferluga: »Poznam vsebino referendumov in verjetno bom volil trikrat DA. Sem proti lovu, ker mislim, da je anahronističen šport, saj si meso lahko priskrbimo na drugačen način. Lov bi moral biti strožje regulamentiran, vendar se mi zdi, da je država nesposobna. Sem proti pesticidom, ker so njihovi stranski učinki neznani, njihovo uporabo - pri ekstenzivnih kulturah npr. - pa narekuje samo dobiček.«
Natakarica Vida Pertot: »Volila bom za razveljavitev sedanjih zakonov. Še najbolj me zanima zakon o pesticidih, saj je po mojem kakovost hrane pomembna. V starih časih je bilo hrane manj, a je bila bolj zdrava. Sedaj pa umetno "silijo" zemljo, naj da čim več, njeni pridelki pa niso zdravi.«
Bančna uradnica Tanja Franco: »Po vsej verjetnosti ne bom šla volit, a iz zdravstvenih razlogov. Če bom šla volit, pa bom volila proti uporabi kemijskih sredstev v kmetijstvu.«
Trgovka Lara Lupine: »Poznam referendume in bom volila trikrat DA. Nasprotujem lovu, ker so nekatere živalske vrste ogrožene, lovci pa jih kljub temu lovijo. Niti se ne strinjam, da imajo lovci prost dostop na zasebna zemljišča. Po drugi strani se mi zdi, da je skrajni čas, da omejijo uporabo pesticidov, ker je danes to mogoče. Moramo se namreč potruditi, da zavarujemo bodočnost našega planeta.«
Grafični operater Bogdan Milič: »Poznam referenduma o lovu in na teh bom volil DA, medtem ko tretjega še ne poznam. Sem proti lovu, kakršen je sedaj v Italiji, zlasti v južni Italiji. Na Krasu so lovci spoštljivi do narave, saj sami skrbijo za živali in streljajo samo odvečne živali, ki lahko povzročajo škodo, vendar drugje po Italiji ni tako. Zato sem za regulamentacijo lova.«
Kamnosek Tomaž Caharija: »Vem, da referendumi zadevajo lov in pesticide, vendar se še nisem odločil, ker nimam dovolj informacij.«
Uradnik Livio Collerig: »Volil bom trikrat DA, ker se ne strinjam, da lovci lahko pridejo na moje zemljišče, saj je to neke vrste fevdalna pravica. Sem tudi za omejitev pesticidov, ker ja hrana danes praktično brez okusa.«
Delavec Silvano Sedmak: »Sem za razveljavitev sedanjih zakonov, zato bom volil trikrat DA. Sem proti temu, da lovci lahko lovijo izven rezervatov, pa čeprav ne nasprotujem lovu. Sem namreč za njegovo regulamentacijo. Pesticidi pa so škodljivi zdravju.«
Bivši železničar Riko Majovski: »Sem za to, da popravijo zakon o lovu, da bi lovci spoštovali zasebno lastnino, čeprav sem mnenja, da lovci skrbijo za ravnovesje narave. Prav tako mislim, da v kmetijstvu uporabljajo preveč kemikalij, zlasti za intenzivno pridelovanje, vendar po starem ni mogoče, saj je tudi modra galica strupena. Zato bom volil za spremembo zakona o lovu, za pesticide pa ne vem.«
Študentka Tatjana Floreancig: »Volila bom proti lovu, ker ni nujen za preživetje in se mi zdi naravnost smešno, da lovijo npr. gojene fazane. Pesticidi se mi zdijo škodljivi, zato sem za biološke načine uničevanja zajedavcev, kakršne še raziskujejo.«
Občinski uslužbenec Oskar Slavec: »Nasprotujem referendumom, zato ne bom šel volit. Če ne bomo več uporabljali pesticidov, bomo uničili italijansko proizvodnjo in bomo morali spet uvažati pridelke iz severne Evrope, kot se je zgodilo z živino. Po drugi strani pa se ne strinjam, s tem, kako so
nastavili referendum o lovu. Če bi referendum organizirali kmetovalci, ki jim lovci povzročajo škodo, bi se strinjal. A mi ne gre v račun, da te stvari forsirajo ljudje, ki s kmetovanjem nimajo nikakršnega opravka. Lov mora biti regulamentiran, a zeleni so blokirali zakonske predloge, ki so jih predstavili v zadnjih mesecih.«
Upokojenec Jože Sancin: »Sem proti temu, da pridejo lovci na njive. Pesticidi pa se mi zdijo potrebni, ker če se ne poškrofi, se ne pobere nič. Nekateri jih uporabljajo preveč, vendar tudi brez njih ne bi mogli... «
Zdravnik Danjel Žerjal: »Volil bom trikrat DA. Sicer nisem proti lovu, a mislim da morajo biti zakoni strožji. Po drugi strani imam velike pomisleke nad pesticidi, ker so krivi za izumiranje živali in so škodljivi zdravju.«
Študentka Živa Pahor: »Verjetno bom volila trikrat DA. Lov ni potreben, ker itak uničujemo vse okrog nas. Pesticidi pa so potrebni, a jih moramo rabiti manj. Z zahtevo po manjši uporabi pa gotovo ne bi ničesar dosegli.«
Profesorica Slavica Bandi Tavčar: »Volila bom trikrat DA, ker mislim, da so potrebni boljši zakoni, ki naj omogočijo kompromis med lovom, zdravo hrano in človekom. Po drugi strani pa se mi zdi pravilno, da gremo volit, če nam ponudijo možnost, da se izrečemo. Drugače bi to bila velika potrata denarja. Škoda samo, da referendumov niso priredili z upravnimi volitvami.«
BARBARA GRUDEN
Brezigar
predlaga
parifikacijo
SDGZ
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je v teh dneh predstavil deželni zakonski osnutek za parifikacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V spremnem besedilu k zakonskemu predlogu, ki ga sestavlja en sam člen, je med drugim poudarjeno, da je bilo SDGZ ustanovljeno že leta 1946 in da združuje domala vso slovensko zamejsko gospodarsko stvarnost, saj ima med svojimi člani podjetnike v vseh gospodarskih sektorjih, od trgovine in industrije do obrtništva, turizma in gostinstva ter v bančnem in zavarovalnem sektorju. Vendar SDGZ zaradi svoje posebnosti ne more pristopiti k nobenemu vsedržavnemu strokovnemu združenju in je zato v tem pogledu diskriminirano ter onemogočeno, da bi s svojimi predlogi in stališči sodelovalo pn izbirah gospodarske politike.
Prav zato Brezigar v svojem osnutku deželnega zakona predlaga, da bi Slovensko deželrm gospodarsko združenje parificirah z drugimi najbolj reprezentativnimi strokovnimi organizacijami na področju industrije, obrtništva, trgovine in turizma. Na ta način bi tudi popravili sedanje krivičn0 stanje, ko je vsa slovenska manjšina praktično izločena iz vsedržavnih strokovnih organizmov in z pogajalnih miz.
Prvi zaključni nastop gojencev podružnic GM
V sredo zvečer je bil v dvorani srenjske hiše v Borštu na vrsti prvi od številnih glasbenih nastopov, s katerimi gojenci raznih podružnic Glasbene matice zaključujejo letošnje šolsko leto. Na borštanskem koncertu so nastopili mladi pianisti, kitaristi, harmonikarji in violinisti, ki se glasbene umetnosti učijo v razredih profesorjev Tee Košuta, Paola Peresuttija, Claudia Furlana in Jagode Kjuder. Večina nastopajočih obiskuje pouk glasbe v podružnici GM v Boljuncu, nekateri pa tudi na Katinari oziroma v mestnem središču. Ob prisotnosti pedagogov, staršev, sorodnikov in prijateljev so v sredo zvečer v zaigrali pianisti Igor Pison, Elvia Zobec, Irina Snacin, Jana Lavriha, Valentina Korošec, Breda Mihalič in Alenja Zobec, kitaristi Borut Žerjal, Valentina lacopich, Rodney Koren in David Negri-sin, na violino sta ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta zaigrala Erik Žerjal in Vesna Kranjec, med harmonikarji pa so se predstavili Goran Ruzzier, Marko Bandi, Uroš Jercog, Christian Marchesich in Andrej Sancin. Prvi zaključni nastop gojencev boljunske podružnice GM je zaključil Maurizio Marchesich, ki je pred dvema mesecema na GM uspešno diplomiral iz harmonike. Naslednji zaključni koncert v Borštu bo v sredo, 13. junija, ob 20.30. (dam).
Priznanje otrokom dolinske šole Prežihov Voranc
Deželni institut za evropske študije je pred časom že trinajstič zapored priredil natečaj za mlade, učence in dijake, z naslovom »Evropa in mladi«. Natečaja se je udeležilo lepo število študirajočih, med njimi tudi naše šole in posamezniki, ki so se zares izkazali. O nekaterih priznanjih in nagradah smo že pisali v prejšnjih dneh, tokrat bi opozorili le na dejstvo, da so na natečaju sodelovali tudi učenci osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini in odnesli kar tri priznanja. Igor Martini, Mitja Merlak in Devan Santi so sodelovali s svojimi likovnimi izdelki na temo »Šport zbližuje in sprijateljuje« in bili za njihove risbe nagrajeni.
Svetovalci KPI bodo obiskali tržaške šok
V kakšnem stanju so šolska poslopja v tržaški p o kraj Ali so prostori higiensko neoporečni in spodobno vzdrze ^ ni, in s kakšnimi in kolikšnimi didaktičnimi pripomočki 0 športno opremo razpolagajo tržaške šole? Da bi nePoS*ejjj3. spoznali stvarnost in si torej odgovorili na ta vPrasa-j-fst bodo komunistični svetovalci na Občini in Pokrajini obiskali v prihodnjih dneh vse tržaške višje srednje tako italijanske kot slovenske. Na ta način bodo ime lrav'i' možnost ugotoviti, ali je pokrajinska uprava sploh P0?.^ je la in preuredila poslopja, ki so njena last ih o kater sama objavila lani "belo knjigo".
S to pobudo želijo komunistični svetovalci .sP0“Jenila upravna telesa, v katera so bili izvoljeni, da bi na.inui4tiir dovolj denarja vzdrževanju in popravljanju šolskih slT iet\ ter da bi začela izvajati vzdrževalna dela že lett^L?inskj tako da ne bi ohromili prihodnjega šolskega leta. £ati in pokrajinski svetovalci KPI pa so tudi pripravljeni ^{0-predstavnike in delegacije študentov, ki bi radi orisa bleme posameznih šol in predlagali morebitne	2°'s
Slovenske višje srednje šole (France Prešeren, "(9vali v in Jožef Stefan) bodo komunistični svetovalci obl petek, 8. junija.
Dvodnevni obisk ambasadorja ZDA Secchie s sodelavci
Za Američane predstavlja Trst
• 1	i • v v	•	A v • v v
izhodišče proti novim tržiščem
Diplomat z »nosom«
Peter F. Secchla
»Danes sem že drugič pri vas in a«o izpolnjujem obifubo, ki sem vam j? bal ob svojem prvem obisku pred ?vema mesecema. Sicer se učim itali-‘?nščine, a bom raje govoril angleško, *er želim biti zelo natančen. Pred-sem bi rad poudaril, da pripisujem Tstu veliko vlogo v bodoči Evropi in . Veseljem ugotavljam, da se tudi Tr-iih ^ zavebate priložnosti, ki vam ■" Ponuja prihodnost.« Nekako tako je Ambasador ZDA Peter Secchia vče-.al začel svoje srečanje z novinarji, ki 'Sfaiio kot vsa ostala zaradi časovne bske nujno kratko in jedrnato.
»Ko sem se po prvem obisku pri Qs vrnil v Rim, sem se takoj odločil, »? se bom kaj hitro spet podal k vam. 'loja 27-letna izkušnja v vlogi poslov-effa moža mi je podarila "dober ,°s‘f s katerim sem takoj začutil, da 0 imel Trst pomembno vlogo v med-Orodnih ekonomskih tokovih. Povrhu mora dobiti tudi pomembnejšo k'°!Jo v bilateralnih odnosih z ZDA, ki len* rac^e skuPal z Italijo kot s privi-vimanim Partnerjem približale no-nnH Vzhodnoevropskim tržiščem,« je ddaljeval Secchia, ki se je sicer izo-wil širšim in bolj političnim vpraša-Nm novinarjev. Pač pa je v slogu jMnega ameriškega poslovneža da-^ prednost konkretnim vprašanjem
spodarskega sodelovanja, kooperant6 na znanstvenem in raziskovalni«* Področju, vloge tržaškega pristaja in svobodne trgovine. »Tistemu,
obvlada tri jezike (in vi ste v tem ki°,Pridni) pri nas pravimo, da je tri-kdor obvlada dva, je dvojezi-gQn' tistemu, ki obvlada enega same-izjjha rečemo poslovnež,« je bila ena rr(j 6b ambasadorjevih iskric, s kateri-n0J.e °d časa do časa prekinil formal-z jnj ječanja. Skratka, v Trst je prišel krnit P0 optimizma in z naukom, po kQVe6rn si bomo morali zavihati ro-Oiožn e'e bomo želeli izkoristiti svoje stefl ?sti v odnosu do vzhodne in hek0Je Evrope. In ZDA, ki so imele Zicj.-g J}11 tej zemlji svoje skrajne po-* i Pred »železno zaveso«, si da-t^žj e' da ta zemlja pozabi na svojo Prifr .Preteklost in da začne delati za ^tjost Le tako - je opozoril med Pieg ■ bodo nekdaj trdne vezi Ihi0<( trstom in veliko »deželo za korist S^et zacvetele v obojestransko
■^0/ *
9ov nr-F' Secchia, ki je kot priča nje-rojdrnek italijanskih korenin, se je th g0lred 53 leti v državi New Jersey ktich: Odiral ekonomijo na univerzi v ki, ,'e ??nu- Preden se je posvetil poli-iir,skill Paabtaščeni upravitelj in veke j delničar četrte največje ameriš-9fQcj, za grosistično trgovino ž r^tavenim materialom in verige 20 Se je rfacii' Nie9°va politična pot pa >6ti v jmalno začela pred desetimi ■__ ePublikanski stranki, (vb)
Pred nami je drugi »Discovery Day«, kakor so poimenovali dvodnevni obisk več kot 60-članske ameriške delegacije, ki jo je v naše mesto pripeljal ambasador ZDA v Rimu Peter Fin-ley Secchia. Ob pomolu Pomorske postaje pa se je istočasno zasidrala raketna križarka šeste flote Belknap, s katero je v Trst prišla tudi »The Sixth Fleet Band«, pihalna godba šeste flote. Organizatorji te prijateljsko-poslovne invazije Američanov pa so jim pripravili pravi dvodnevni »tour de force«, ki gre od političnih, gospodarskih, in znanstvenih do kulturnih in športnih srečanj in razgovorov.
Ambasador Secchia se je takoj po svojem prihodu v Trst včeraj dopoldne najprej srečal z županom Richetti-jem, s predsednikom deželne uprave Biasuttijem, s predsednikom Pokrajine Crozzolijem, s prefektom De Felice-jem in s predsednikom družbe Generali Randonejem, katerega gost je bil za kosilo. Takoj nato se je s predstavniki svojega »štaba« udeležil srečanja z novinarji, ki jim je posvetil komaj pol ure, saj ga je že čakala druga obveznost: ob pomolu Audace so ameriški vojaki izvedli demonstracijo sanitarne pomoči s premično bolnišnico in s helikopterjem, nato pa je na Trgu Unita nastopila godba šeste flote.
Bolj zahtevna pa je bila ambasadorjeva udeležba na okrogli mizi, ki so jo pod naslovom »Nove perspektive Evrope« priredili na univerzi. Po pozdravu rektorja Borrusa je imel Secchia uvodni poseg, nato pa so nastopili univerzitetni docenti Conetti, Bartole, Paola Pagnini, Neri in Fanni, ameriški ekonomist prof. Nau z George Was-hington University, ekonomski svetovalec pri ambasadi ZDA v Rimu De-utsch in ravnatelj ISDEE Favaretto. Okroglo mizo je vodil predsednik Dežele Biasutti, ki je med drugim opozo-
ril na vlogo skupnosti Alpe-Jadran in na dejstvo, da je bila FJK za italijansko državo vodilna dežela pri uresničevanju nove politike na vzhodni meji. Sedaj - je poudaril Biasutti - pa je potrebna državna politika, s katero se bo zbliževanje z vzhodnimi sosedi tudi konkretiziralo preko prometnih povezav in informacijskih procesov.
Naslednja etapa je ambasadorja popeljala na stadion Grezar, kjer je nagradil zmagovalce nogometnega turnirja med mornarji šeste flote, ameriškimi vojaki iz baze v Vicenzi, tržaškimi novinarji in italijanskimi vojaki v Trstu. Takoj potem je Secchia z uvodno besedo začel okroglo mizo o boju proti mamilom v hotelu Savoia, kjer je imel osrednje poročilo ameriški izvedenec Richard Martin, njegov prvi tržaški dan pa se je končal s cocktailom na križarki Belknap.
Tudi današnji »discovery day« bo prav tako do minute programiran, pri čemer gre dodati, da je poleg programa ambasadorjevega obiska še nekaj »podprogramov« za njegove sodelavce in soprogo. Med najvažnejšimi so naslednje obveznosti ameriškega ambasadorja: ob 9.15 bo na sedežu Trgovinske zbornice odprl ekonomski seminar na temo »Blagovna menjava med ZDA in Italijo v letih 90: priložnost za Trst«, ob 10.45 se bo v konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave srečal s predstavniki tržaških znanstveno-raziskovalnih krogov, medtem ko bo ob 15.30 ob navzočnosti delegacije občinskega odbora z županom Richettijem odkril spominsko ploščo na stavbi na Korzu Italija 12, v kateri je bil svoj čas prvi ameriški konzulat (odprli so ga daljnega leta 1797). Takoj nato se bo Peter F. Secchia z zdravico v občinski palači poslovil od tržaških gostiteljev.
Trije zanimivi večeri v krožku Che Guevara
Krožek Che Guevara prireja v prihodnjih tednih tri zanimiva srečanja z vidnimi osebnostmi iz sveta športa, kulture in politike, posvečena nekaterim zelo perečim vprašanjem sedanjega časa. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. junija, ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 in bo posvečeno pojavu nasilja v športu in še posebno v nogometu ob skorajšnjem svetovnem prvenstvu. Pod vodstvom novinarjev Giovannija Marzinija in Franca Del Čampa bodo sodelovali trener Triestine Massimo Giacomini, deželni predsednik CONI Emilio Felluga in predsednik kordinacijskega odbora klubov navijačev Triestine Federi-co De Vita.
Naslednji ponedeljek, 11. t. m., na istem sedežu in ob isti urit bo govor o pojavu rasizma. O temi "Črnec med nami - nestrpnost in solidarnost v srečanju med različnimi kulturami v današnji Italiji" bo spregovoril pater Erneste Balducci, vodila pa bo astronom Margherita Hack. Na začetku bodo predvajali video o tako imenovanih "vu cumpra".
In končno bo v ponedeljek, 18. junija, govor o volilni reformi in referendumih. Na vprašanje "Kaj se lahko spremeni v odnosu med državljani in oblastjo?" bosta odgovarjala posl. Augusto Barbera in prof. Giuseppe Cotturri, uvodne misli pa bo podal posl. Willer Bordon kot član iniciativnega odbora za referendume.
■ Od 2. do 10. t. m. bo v vrtu v Ul. Domus Civica (Ul. Flavia) festival komunističnega tiska za Valmauro. V soboto ob 19. uri bo na sporedu poziv vsem občanom, k množični udeležbi na nedeljskih referendumih (prisoten bo predsednik federalne jamstvene komisije Luccio), nedeljski spored pa predvideva v večernih urah koncert godbe Refolo. Zvečer bo ples z ansamblom Zodiaco.
Novi urnik bo stopil v veljavo v ponedeljek
Občinske izpostave odprte tudi popoldne
V ponedeljek, 4. junija, bodo začeli veljati novi urniki občinskih izpostav. Kot smo že poročali, sodi sprememba urnikov in izpopolnitev servisov, ki jih bodo odslej nudili decentralizirani občinski uradi, v okvir precej obširnega načrta o posodobitvi nekaterih občinskih služb, ki zadevajo najširši krog občanov. Podrobijo sta projekt »CertiFacile« prejšnji teden predstavili tržaška odbornica Ariella Pittoni in občinska funkcionarka, ki je odgovorna za občinske izpostave dr. Ada Murkovič.
Od ponedeljka dalje bodo nekatere izpostave odprte dopoldne, druge pa popoldne. Vsak dan, razen nedelje, bodo za občinstvo odprte v dopoldanskem času, in sicer od 8.15 do 12.30 sledeče občinske izpostave: na Proseku št. 220 za Zahodni Kras; na Proseški ulici št. 28 na Opčinah za vasi Vzhodnega Krasa; v Rojanu, na Rojanskem trgu št.3/3 za območje Rojan-Greta-Barkovlje; v Ul. Kolonja št. 30 za predel Kolonja-Škorklja (te urade ponovno odpirajo po daljšem zaprtju); v Ul. Colautti št. 6 za področje Sv. Vid-Sta-ro mesto; v Ul. Foscolo 7 za Staro Mitnico; v Ul. Caprin št. 18/1 za Sv. Jakob in v Ul. Paisiello 5/4a za območje Valma-ura-Naselje Sv. Sergija (v tem primeru gre za združitev občinskih uradov, ki so bili prej razdeljeni med tem naslovom in Staro istrsko ulico).
Novost tega projekta je popoldanski urnik, ki ga bodo uvedli v nekaterih izpostavah, na katerih pa dopoldne ne bodo izdajali anagrafskih potrdil. Od ponedeljka bodo popoldne med 15.30 in 18.15 odprte tri občinske izpostave, vendar ne vsak dan. Izpostava v Ul. Battisti št. 14 bo odprta ob torkih, sredah, četrtkih in petkih; uradi v Ul. dei Mille št. 16 bodo poslovali samo ob torkih in četrtkih, medtem ko bo škedenjska izpostava v Ul. Roncheto št. 77 odprta ob sredah in petkih popoldne. V omenjenih urnikih bodo v izpostavah izdajali razna anagrafska potrdila in osebne izkaznice, overovljali pa bodo tudi kopije dokumentov in podpise. S 4. junijem občinske izpostave prevzemajo tudi izdajanje listin z uradno veljavnostjo.
Velja še enkrat poudariti, da bodo za nudenje posebnih servisov (kot je lahko razdeljevanje bencinskih bonov) še naprej veljali posebni urniki, o katerih bodo sproti obveščali javnost. Vsekakor pa lahko vsakdo za podrobnejše informacije telefonira med 9. in 10. uro na tel. št. 6754666.
Delničarjem bodo predlagali povišek glavnice
Tripcovich dobro služi
Celotni dobiček tržaške družbe Tripcovich za lansko leto je znašal 7 milijard lir (glede na prejšnje leto se je dvignil za 337%), medtem ko je bil čisti dobiček glavnega podjetja družbe 3 milijarde 285 milijonov lir. Te podatke so iznesli na zadnji seji upravnega sveta, ki mu je predsedoval Raffaello de Banfield Tripcovich. Sklenili so med drugim, da na naslednji skupščini delničarjev predlagajo razdelitev skupnega dividenda v višini 2.247 milijonov (gre za enako vsoto kot leto prej). Na navadno delnico bi prišlo 95, na varčevalno pa 120 lir.
Z ozirom na pozitivne rezultate obračuna in na višjo borzno vrednost delnic Tripcovih je upravni svet družbe mnenja, kot piše v posebnem tiskovnem sporočilu, da bi na naslednji skupščini delničarjem predlagal povišanje glavnice, in sicer s sedanjih 21 milijard 884 milijonov lir na 26 milijard 261 milijonov. Zvišanje glavnice ne bi bremenilo delničarjev, potekalo pa bi v sorazmerju ena nova delnica za pet starih.
Družba Tripcovich je razvila svojo dejavnost na ladjarskem, prevozniškem, špediterskem, finančnem in zavarovalnem področju, posveča pa se tudi upravljanju hotelov. Njen obseg lanskoletnega poslovanja na ladjarskem področju je znašal 45 milijard lir, ker je še pospešila aktivnost v številnih pristaniščih (v Trstu, Benetkah, Tržiču, Chioggi, Anconi in Falconari). V sodelovanju s družbo Adriatica di navigazi-one pa je družba Tripcovih ustanovila podjetje Cabotaggi marittimi, ki naj bi upravljalo novo progo med jadranskimi pristanišči. Otvorili naj bi jo v naslednjih dnevih.
Proračun »Verdija«
Upravni svet tržaške operne hiše "Verdi" je na svoji zadnji seji odobril proračun za sezono 1991 predvidevajo, da bo sezona stala 31 milijard in 452 milijonov lir. Od vsote, naj bi 80 odstotkov stroškov krila država, 8 odstotkov Dežela FJK, 9 odstotkov pa naj bi kasirali z abonmaji in listki.
Največ denarja bo tržaška operna hiša izdala za osebje in sicer kar 73 odstotkov, 20 odstotkov pa za vse ostale dejavnosti. Večina prireditev bo v matični hiši, poleti in jeseni (vedno prihodnje leto) pa bodo prireditve preselili v gledališče Rossetti, ker bodo popravljali gledališče "Verdi".
Odbor za zaščito Sv. Jakoba nabral več kot 700 podpisov
jgV59 zaščito in sanacijo Sv. Ja- (okrog 20. ure). Na tej seji naj bi ob-?00 p0r,enern samem dnevu nabral činski svet razpravljal o načrtu Ponza-h^tevain	pod peticijo, S katero ninr»	nnlitifTiP clfiirrinp cn •žo
2° Preuis naj občinska uprava ponov-
te.JMoh nrE"0.?'1: i:11 ieI>™v i1;
avei iaz.piavijai u nac-iLu ruuz.a-
nino. Nekatere politične skupine so že najavile vrsto amandmajev k načrtu.
a^°ra že /,„„°.,Pise so predstavniki
sjSi
hj^alcj, katnl° komunisti, socialisti, ra-q*So vč^čam in zeleni), in taki, ki bnk1Zacito t 7 nobeno politično or-Ubiral Podni JUdi V Prihodnjih dneh WUre do g in Pr0ti načrtu. Danes od se od 17 , m Prtri od 10.30 do 13.
Odt?°birali' nf sd° 19,30 bodo Podpi-nalbor pa vabi šentjakobskem trgu. svLSe udele7nrfrtebivalce Sv- Jakoba, la' ki bo i1,0 tudl seie občinskega Ponedeljek, 4. junija,
Jadransko morje skupno imetje
Na pomorskem sedežu TPK Sirena (Miramarski drevored 32) bo drevi ob 20. uri srečanje z naslovom »Jadransko morje - skupno imetje, za katerega moramo vsi skrbeti«. Prirejajo ga TPK Sirena, Zveza za okolje, WWF in JK Mornar iz Pulja, na njem pa bodo strokovnjaki iz Italije, Avstrije in Jugoslavije govorili o perečem problemu onesnaženosti Jadrana.
Namesto davčnega obrazca prijava sodnim oblastem
Včeraj je zapadel rok za oddajo davčnih prijav, prof. Samo Pahor pa je namesto davčne oddal kazensko prijavo. Leta 1972 je namreč na Pahorjevo prošnjo finančna intendanca v Trstu natisnila na osnovi 5. člena posebnega statuta obrazec za davčno napoved (takratno Vanoni) v slovenskem jeziku.
Ukrep je veljal do leta 1977, naslednje leto pa je finančna intendanca nehala tiskati slovenski prevod obrazca. Pahor je zato tudi letos, kot vsako leto, zaprosil finančnega intendanta v Trstu, naj mu pravočasno javi, kje je mogoče dvigniti slovenski prevod davčnega obrazca št. 740.
Ker do včeraj ni prejel nobenega odgovora, je prof. Pahor predložil republiškemu pravdniku pri okrožni preturi v Trstu prijavo, s katero je zaprosil, da sodna oblast ugotovi, kdo je
kriv za kršite pravice do slovenskega prevoda obrazca za davčno napoved, ki izhaja iz retificirane mednarodne pogodbe in iz same ustave italijanske republike. Sodno oblast je tudi pozval, naj proti odgovornemu, ali odgovornim, sproži kazenski postopek.
Nova pediatrična posvetovalnica
Tržaška krajevna zdravstvena enota obvešča, da bodo na sedežu socio-zdravstvenega okraja za Kjadin in Ro-col (Ul. Pasteur 41/e) odprli v ponedeljek, 4. junija, novo pediatrično posvetovalnico, ki bo v službi vseh prebivalcev tega rajona. Posvetovalnica bo odprta vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Vladimir Ota
Pogreb bo jutri, 2. junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči žena Darinka, hči Mirjam, sinova Ivan in Gabrijel, sestra Neva z družino, Marija in Boris z družino ter vse sorodstvo.
Krmenka, 1. junija 1990
Ob smrti dragega prijatelja Vladi-mira Ote izreka družini iskreno sožalje
KD Krasno polje - Gročana
Ob prerani izgubi Vladija Ote izreka svojcem občuteno sožalje
KD Jože Rapotec
Uprava in uslužbenci občine Dolina izrekajo svojcem iskreno sožalje ob bridki izgubi dragega Vladija Ote.
Ob prerani izgubi dragega tov. Vladimira Ote izreka svojcem globoko sožalje
sekcija KPI občine Dolina
Ob tragični izgubi člana in prijatelja Ladija Ote izreka družini občuteno sožalje
KD Fran Venturini
Ob nenadomestljivi izgubi očeta izrekajo Mirjam in družini iskreno sožalje soigralke ŠD Breg
Ob smrti dragega očeta Vladimira Ote sočustvuje z ženo in otroci
ŠD Breg
Učiteljice, otroci in starši vrtca Domjo sočustvujejo z Gabrijelom in družino.
Učenci, učno in neučno osebje srednje šole S. Gregočič v Dolini izrekajo Ivanu Oti iskreno sožalje ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta Vladimira in sočustvujejo z družino ob tem težkem trenutku.
Učiteljice in starši učencev COŠ Mara Samsa od Domja in Ivan Trin-ko Zamejski iz Ricmanj izrekajo družini Ota iskreno sožalje ob izgubi moža in očeta.
Ob izgubi dragega očeta in moža izrekajo sošolcu Ivanu Ota in družini iskreno sožalje učenci in starši III. b razreda nižje srednje šole S. Gregorčič.
Ob težki izgubi očeta Vladimira Ote sočustvujejo z Mirjam in njeno družino ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZ Žiga Zois.
Ob težki izgubi dragega Ladija izrekata prizadetim svojcem najgloblje sožalje Viljem Bandi in Majda Stanič z družinama.
Boris Kobal in Sergej Verč
v satiričnem kabaretu
VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD BUBNIČ!
v Kulturnem domu v Trstu:
danes, 1. junija, ob 20.30 (premiera) jutri, 2. junija, ob 20.30 (repriza) v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri (repriza)
Sodelujeta: Alda Sosič in Tatjana Malalan Kostumi: Giuliana Gerdol Režija: Marko Sosič
Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo.
Metromarket Foto - Optika Vikj - Keramika Ugussi - II Negozietto
koncerti
SKD IGO GRUDEN - NABREŽINA prireja
jutri, 2. junija, ob 21. uri
KONCERT
MOŠKEGA KOMORNEGA ZBORA
iz Izole
v starem delu vasi (bivši Radovičev! domačiji)
Vabljeni!
V soboto in nedeljo
V Podlonjerju razstava vin
V soboto in nedeljo bo v Ljudskem domu v Podlonjerju rajonska razstava vin, ki jo organizira Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union. Posebna komisija pokuševalcev in vinogradnikov je pripustila na razstavo 11 belih in 9 rdečih vrst vina. Najboljša bodo nagradili v nedeljo ob 19.30.
Že v soboto popoldne bodo na vrtu Ljudskega doma odprli kioske, zvečer pa bo udeležence zabaval trio Neva, Mara in Cesare. Prireditev se bo nadaljevala tudi v nedeljo s podelitvijo nagrad najboljšim vinogradnikom ter s plesom z ansamblom Lojzeta Furlana.
Oba dneva si bodo lahko udeleženci ogledali fotografsko razstavo slik s preteklih vinskih razstav, kot tudi fotografije, ki so jih napravili ob drugih prireditvah v Podlonjerju. (ni)
_________gledališča_____________
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri, 2. junija, ob 17. uri (red S) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve ope-re ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfran-co Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Gledališče MIELA
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu ponovitev zadnje predstave letošnje sezone Zadruge Bonawentura BLU, MA UN PO PIU' CHIARO. Nastopata Bobo Nigrone in glasbenik Gabriele Duma, avtorja Valter Scoccia in Nigrone, ki sodeluje tudi pri režiji skupno z Brunom Storijem.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi vse otroke iz zadnjega letnika vrtca in osnovne šole ter njihove starše na skupen ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala. Predstava bo v soboto, 16. junija 1990, ob 16. uri v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Za vse podrobne informacije in za rezervacije avtobusnega prevoza Se lahko interesenti zglasijo v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303, ob uradnih urah, najkasneje do petka, 8. junija.
ŠD Zarja sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	V drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
Lanskim 50-letnikom in sošolcem z Opčin, od Banov in s Ferlugov! Zberemo se 8. junija na večerji na Opčinah. Za potrditev prisotnosti poklicati na tel. 214763 ali 211468 v večernih urah.
Podporno društvo v Rojanu sporoča, da bo v nedeljo, 3. junija, ob 9. uri redni občni zbor v Ul. degli Apiari 31. Prosimo polnoštevilno udeležbo.
KD Fran Venturini sporoča, da v znak žalovanja ob tragični izgubi člana in prijatelja Ladija Ote, odpade že napovedana sobotna zaključna prireditev društva.
Združenje za zaščito Opčin vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 1. junija, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu bo tudi možna rešitev kaotičnega težkega prometa na Opčinah.
Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra tega leta prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 1. junija, ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ter jutri, 2. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališče Verdi - Milje
Združenje glasbenikov Julijske krajine (Associazione musicisti giuliani) je pod pokroviteljstvom miljske občine in v sodelovanju s kulturnim društvom Luigi Frausin organiziralo v miljskem gledališču Verdi ciklus štirih koncertov:
Danes, 1. junija, ob 20.30 bo na sporedu koncert mladih glasbenikov, ki so obiskovali izpopolnjevalni tečaj AMG. Izvajali bodo skladbe Schumanna, Liszta, Rachmaninova, Skrjabina, Debussyja in Chopina.
Gledališče Ananian (Ul. Ananian 5)
Nocoj ob 20.30 bo nastopila skupina keltske in irske glasbe GWENC' HLAN, katero sestavljajo Michele Veronese, Marco Atti, Giorgia Minen in Egon Gornik.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 1. junija 1990
JUSTIN
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 14.03 in zatone ob 1.45.
Jutri, SOBOTA, 2. junija 1990
DAN REPUBLIKE ITALIJE
PLIMOVANJE DANES: ob 0.39 najnižja -9 cm, ob 4.35 hajvišja -3 cm, ob
10.25	najnižja -22 cm, ob 18.04 najvišja 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1021,6 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Samanta Stefanutti.
UMRLI SO: 62-letni Giuseppe De Min, 66-letni Omero Pozzecco, 83-letni Livio Trauner, 84-letna Enrica Madricardo vd. Angeli, 80-letna Lucia Pettarin vd. Ledi-eri, 83-letni Marcello Sancin, 84-letna Carmela Zvitco, 63-letna Sonia Frando-lich vd. Konig, 72-letni Ernesto Franzelli, 62-letni Sergio Concin, 85-letna Anna Sterle, 71-letna Corinna Budai por. Tor-tul, 81-letni Stanislao Dimini, 74-letna Amalia Flego por. Ghersinich, 77-letna Iride Visintin, 77-letni Carlo Flego, 87-letna Aliče PolaCco vd. Indrigo, 69-letna Rina Zilli vd. Gardi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. maja, do sobote, 2. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11. in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17. uro.
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN in FANTJE IZPOD GRMAD
vabijo na
zaključni koncert
danes, 1. junija, ob 20.30 na dvorišču pri Terčonovih v Sli vnem.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava slikarke Dianelle PI-AZZE (Popy). Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
V	razstavnih dvoranah sesljanske le-toviščarske ustanove bo še jutri, 2. junija, ria ogled razstava grafik, skulptur in risb, ki sta jo pripravila Združenje EN-DAS Furlanije-Julijske krajine in tržaški Krožek Proteo Hirst. Urnik: od 9. do 14. ure.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bodo jutri, 2. junija, ob 18.30 odprli slikarsko razstavo na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi.
Ista razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo
do 8. junija na ogled razstava DIEGA POLLIJA. Urnik: 10-13 in 17-20, ob praznikih 10-13.
V	galeriji Tommaseo bodo jutri, 2. junija, odprli razstavo Maurizia DONZEL-LIJA, ki bo trajala do 30. junija s sledečim urnikom: ob delovnikih od 17. do 20.
kino
ARISTON - 18.30, 22.00 Decalogo 5-6, r. K. Kieslowski.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Paganini, r.-i. Klaus Kinski, □ □
EXCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 Morte di un maestro del tč, r. Kei Kumai.	«
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - H milo, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis-ta.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Valeria, la calda bestia II., porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso ad alta guota, pom., □□
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 20.00, 22.15 La montagna sacra.
ALCIONE - 17.30, 22.15 Non desiderare la donna d'altri, r. Krzysztof Kieslow-sky.
RADIO - 15.30, 21.30 Inizi particolari di una ereditiera, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom Q □
2. in 3. junija 1990 ARGOŠ 90
AVTORALLV
ŠTANDREŽ - KRANJSKA GORA Nagrade:
1.	mesto: 10 dni na Malem Lošinju
2.	mesto: teden dni v Ča-teških toplicah
Vpisovanja še danes: Kulturni dom (tel. 0481/33288), Breda (0481/21317), Karli (0481/34730).
Pravilnik rallyja objavljamo na goriški strani.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov
NOB, Društvo slovenskih upokojencev
v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost
prirejajo 21., 22. in 23. junija 1990 tridnevni izlet v Ijrvatsko zagorje. Vpisovanje na sedežu zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, od 9. do 12. ure ( tel. 360324).
Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Maniago in Spilimbergo jutri, 2. junija, ob 6.30 od Domja, ob 6.35 iz Doline in ob 6.40 iz Boljunca. •
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 10. junija, izlet v Cerkno ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje. Vpisovanje bo danes, 1. junija, od 21. do 22. ure v Srenjski hiši v Borštu.
razne prireditve
SKD Primorec - Trebče vabi danes, 1. junija ob 20. uri trebensko cerkev na celovečerni koncert ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja. Zbor vodi Boža Hrvatič.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 2. junija ob 18.30, na koncert gojencev SLOVENSKEGA CENTRA ZA GLASBENO KULTURO EMIL KOMEL iz Gorice. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbe.
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 9. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. Jutri, 2. junija, bo ob 20.30 na sporedu koncert vokalne skupine AVE iz Ljubljane, v nedeljo, 3. junija pa se bo s pričetkom ob 16. uri odvijala kulturno-zabavna prireditev na prostem. Oblikovali jo bodo zbori Vesela pomlad z Opčin, Zvonček z Repentabra, folklorni skupini OŠ France Bevk z Opčin in župnije iz Trebč, ansambli TAIMS, ZVEZDE, BURJA in VESELA POMLAD ter priznani čarodej VIKJ s svojo show skupino.
MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek-Kontovel priredita CELOVEČERNI KONCERT v cerkvi sv. Martina na Proseku jutri, 2. junija, ob 20.30.
MePZ Rdeča zvezda Salež prireja III. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV jutri, 2. junija, ob 20.30 v ŠKC v Zgoniku. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ Skala - Gabrje, MePZ Slavec-Slovenec Ricmanje-Boršt in MPZ Vesna - Križ.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v Hribenco na XX. PRAZNIK VINA. Jutri,
2.	junija, ob 18. uri odprtje kioskov ter od
20.30	ples z ansamblom Taims; v nedeljo
3.	junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob
17.30	prihod folklorne skupine in godbe izpred srenjske hiše, nastop folklorne skupine Stu ledi, MePZ Slavec-Slovenec, koncert Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20.30 ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 3. junija od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day.
__________mali oglasi
OSMICO je odprl Brajnik pri Domja. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot.
OSMICO odpre danes Jožef Kukanja v Devinščini št. 1.
OSMICO je odprla Sonja Strain v Mač-koljah (Križpot 84).
AGENCIJA vsedržavne zavarovalne družbe zaposli izkušeno uradnico z nagnjenjem za stike z javnostjo. Dobrodošla predhodna izkušnja na zavarovalniškem ali finančnem področju-Možnost part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, PoC* šifro "Agencija".
PODJETJE s proizvodnjo in uvozno-iz-vozno trgovino išče uradnico za administrativno delo z vsaj triletno prakso iz knjigovodstva in bančnega pošlova-nja. Višina plače bo določena na pod' lagi izkušenj in znanja. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
PODJETJE import/export zaposli urad-nico/ka - tajnico/ka, zaželena praksa-Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komunikativnost".
V MILNI na otoku Braču oddam komfortni apartma za štiri osebe. Za informacije tel. 421412 - zvečer ali pismeno na: Mirjana Padovan, Zoraničeva 6, tel-(003858)589507.
TRGOVSKO podjetje zaposli knjigovod-jo/kinjo z nekajletno izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Dober zaslužek".
IŠČEMO žensko za pomoč motorično prizadeti starejši gospe v zgoniški občini, petkrat tedensko dopoldne. Teina št. 229203 od 12. do 13. ure.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 12. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju jutri, 2. junija in v nedeljo, 3. junija. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in okusnimi jedmi.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 4. junija na predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o POBUDAH ZA OSVETLITEV DRAMATIČNIH DOGODKOV V MAJU 1945. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
proslavlja 90-LETNICO USTANOVITVE. Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Kontovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov. Odprtje razstave bo v petek, 8. junija, ob 19. uri v društvenih prostorih. Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka. Vabljeni člani in prijatelji. Urnik razstave 9. junija in 10. junija od 10. do 20. ure.
Sklad Mitja Čuk vabi PRIDE, GRJE-MO NA TABR... z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije nastopajo: ŽPZ in plesalci Stu ledi, z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki... Pred cerkvijo na Repentabru v nedeljo, 10. junija, od 17. ure dalje (v primeru slabega vremena, bo prireditev v dvorani na Colu).
KD Lipa - Bazovica priredi v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v Bazovskem domu KONCERT MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine. Vabljeni!
NUJNO iščem srednje veliko hišo na zahodnem Krasu, po možnosti z vrtom-Upoštevam tudi zazidljiva zemljišča ib stare zgradbe potrebne popravil. Klicati ob delavnikih od 11. do 13. ure na št. 291270.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba ^ 1000 IBM, kompatibilen in tiskalnil1, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM električno kitaro vvashburu * * v odličnem stanju. Tel. (0481) 882358 v večernih urah.
PRODAM opel kadett coupe 1000 s priključkom za prikolico. Tel. (0481) 882358.
PRODAM motor tomos temne barve, prevoženih 43 km, malo rabljen. Telefonirati na št. 211754.
PRODAM opel 1300 S ascona, edini lastnik v odličnem stanju. Tel. 773792 od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
PRODAM alfa sud 1500, letnik '80 za
1.500.000	lir. Tel. 910170.
PRODAM transformator za točkasto varjenje, 30 K VA - vari tudi prokrom aluminij. Tel. (003861) 376721.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
J
prispevki
V	spomin na Justa Šegino darujeta Milan in Marija s Plača 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Zofijo Škabar Ravbar daruje Nerina Carli 40.000 lir za pevski zbor Vesela nomlad.
V	spomin na pok. Ivana Husuja darujejo žena Marija in svojci 100.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
Namesto cvetja na grob pok. Marte Kralj darujeta Lidija in Gabrijela (Trebče) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen daruje Rosa Carli (Trebče) 10.000 lir za Skupnost družina Opči-, ne.
N. N. iz Boljunca daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Marije Umari darujeta Nadica in Mladen Felgo 50.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na pok. Ivana Husuja in Justa Šegine daruje Štefanija z družino
30.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Francesco Vigiloni (Brescia - Ul. Indi-pendenza št. 5/A) daruje 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	spomin na brata Albina daruje Marino Antončič 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	spomin na pok. Albina Antonti
darujeta Latko in Breda 20.000 lir za v drževanje spomenika padlim v NOb Križu.	-j.
V	spomin na Justo Blažino por. a
daruje Štefanija z družino 40.000 vzdrževanje spomenika padlim v N'-' na Proseku. ^	s
Namesto cvetja na grob Jušte Blaž* daruje Sonja Majovski 15.000 lir za ce kveni pevski zbor Prosek.	:0
V	spomin na Viktorja Čuka daruj J Genia, Nerina in Bruno 60.000 lir za drževanje Ljudskega doma v Trebčah , j.
V	spomin na Viktorja Čuka daruj6 T,,
dija Furlan z družino 20.000 lir za Goc na pihala V. Parma iz Trebč.	.^i
Za nakup notranje opreme za dom v Trebčah darujeta Mario in ReD Collerig 20.000 lir.	^
V	spomin na pok. Juštino Cibic d®1!, e družina Colja 20.000 lir za vzdrževa spomenika padlim v NOB v Gabrovcu^,
V	spomin na pok. Zorota Tretjaka 3. ruje Bruno Sulčič 20.000 lir za vzdht nje spomenika padlim v NOB v Križu- ^
V	spomin na Cvetkota Vergin6* ^jja Albina Antončiča darujeta Gigi 'n
20.000	lir za vzdrževanje spomenik3 P Um v NOB v Križu.
menjalnica				31. 5.	
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MII. AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BA£gsT MILAN	„ /	
Ameriški dolar		. 1243,50	1230.—	Japonski jen 		.	8,173	
Nemška marka —	.	735,50	732.—	Švicarski frank —	.	873,90	103.^
Francoski frank ...	.	218,13	216,—	Avstrijski šiling ...	.	104,566	IS«'50
Holandski florint .	653,20	650.—	Norveška krona ...	191,33	200.-;
Belgijski frank —	35,73	35.—	Švedska krona —	.	203,50	v
Funt šterling		. 2091,50	2070.	Portugalski eskudo	8,360	\\fi
Irski šterling 		. 1970,50	1950,—	Španska peseta ...	11,844	gOO---
Danska krona		193,05	190. -	Avstralski dolar ...	957,50	100-'
Grška drahma		7,502	7,—	Jugoslov. dinar ...	. 		
Kanadski dolar —	..	1059,25	1020.—	ECU		1512,70	
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
°4?'6,7d!
Telet. Sedež “^3, Agencija Dorni® 4ll.6i Agencija
Izvrstna saksofonista v Gradežu
V Gradežu je bilo v sredo uvodno dejanje letošnje revije Grado jazz 90, ki ga prireja gradeška občinska uprava v sodelovanju in pod pokroviteljstvom dežele F-JK, da bi v prostoru Alpe Jadran razširila poznavanje tovrstne glasbe. Premiera prireditve je bila res izvrstna, pa čeprav se je v kongresni dvorani zbralo le kakih sto ljubiteljev črnske glasbe. Prisotnim gotovo ne bo žal obiska, saj so prisostvovali prvemu glasbenemu srečanju dveh razmeroma mladih, a v jazzovskih krogih že uveljavljenih belih saksofonistov: alt saksofonista italijanskega porekla Boba Porcellija in tenor saksofonista Stevea Grossmana. Podlago njunemu skupnemu izvajanju in sobranju je nudil trijo beneškega pianista Marcella Tonola z basistom Marcom Abramsom in bobnarjem Davidom Ragazzonijem.
Prav Marcello Tonolo je bil dejanski pobudnik tega »saksofonskega srečanja«. Sam je že večkrat igral tako s Porcellijem kot z Grossmanom. S prvim je tudi posnel ploščo. Med odmorom je povedal, da sta se oba Protagonista večera poznala in obojestransko cenila glasbo, ki sta jo izvajala, nista pa še skupno nastopila.
Na njunem prvem srečanju v Gradežu je prišla do izraza visoka kvaliteta obeh, obenem pa tudi stilne razlike, kar je za dve že markanti osebnosti tovrstne glasbe tudi neizogibno. Medtem ko je bil Porcellijev alt saksofon »mehkejši«, bolj umirjen, speven in preprostemu ušesu bolj dojemljiv, je Grossman potrdil vzdevek “najbolj, črnskega med belimi saksofonisti«, ki se ga je prijel po njegovih nastopih z Davisom, Coreo in McLa-nghlinom. V slogu »Kolosa« Sonnyja kolljnsa so iz njegovega tenor saksofona padali slapi glasbenih fraz, ki jlrn ni hotelo biti konca. In to tako med skladbami, ki so spominjale na najbolj trdi be bop Parkerjevega kova, kot tudi med dvema zasanjanima baladama v slogu najbolj tenkočutnega Stana Getza.
M. K.
Predsednik RAI o dolgovih in begu vesti
Neprijetne vesti so dosegle predsednika RAI Enrica Manco v Gubbiu, kjer se je udeležil predstavitve festivala Umbriafiction. Pravzaprav gre le za domnevne vesti, ki jih je objavila neka tiskovna agencija in ki poročajo o »zaskrbljenosti lastnika večinskega deleža glavnice RAI zaradi zadolženosti družbe«. Tu velja omeniti, da je lastnik večinskega deleža državna ustanova ali bolje Zavoda za industrijsko obnovo IRI. Ustanova pa nima svojih predstavnikov v upravnem svetu, ker člane tega imenuje parlament. Posledica te anomalije je, da delničarji ne »ukazujejo«, temveč lahko dajejo le sugestije, o katetih se potem razpravlja na raznih nivojih.
Po mnenju Enrica Mance je finančno stanje RAI na dlani. Družba je v zadnjem času in še posebno v letu 1989 investirala kar precejšnje vsote za tehnično obnavljanje (še posebno za prenose preko satelita) in za center v Grottarossi. Investicije in imovina so tako narasle, finančna razpoložljivost pa je seveda precej manjša. Manca je takoj omenil, da je v preteklem letu gledanost programov državnih mrež presegla za deset točk privatne mreže, ki predstavljajo neposredno konkurenco. Obračun ne more biti zato samo rezultat knjigovodskega izračunavanja, temveč mora - vsaj po njegovem mnenju - sloneti tudi na obravnavanju takih podatkov, ker RAI proizvaja sporede in ne kakih industrijskih predmetov.
Predsednik Manca je označil objavljeno vest kot diplomatski incident, pri katerem IRI prav gotovo nima nobene odgovornosti. Istočasno ni izključil možnosti, da bi RAI preučila možnost, kako bi »predala« oddajne objekte, a o tem in o vsakršnem zmanjševanju imovine za kritje dolgov bosta vsekakor najprej razpravljala upravni odbor in občni zbor delničarjev. Manca je v tej zvezi omenil tudi možnost ustanovitve nove družbe, kar naj bi dokazovalo, da RAI res preučuje vse možne ekonomske rešitve.
filmske premiere
eva fornazarič
Kako zloben je lahko lepotec
Ameriški policijski agenti niso izumrli. Prav tako čile in zdrave so tudi policijske agentke, ki jim je uspel celo preskok z malega ekrana na filmsko platno, vendar se bomo poglavju o ženski policiji lahko posvetili v času, ko bo tudi v naših kinodvoranah na ogled val novih produkcij, v katerih nastopajo izključno agentke.
Za sedaj smo še v tisti dobi, ko je ob naše bregove butnil val agentov. V ZDA se produkcija namreč ciklično zaljublja v določene kategorije delavcev. Najbrž se spominjate črno-belih
filmov o odvetnikih, ko je cela generacija ljudi verjela, da tudi v italijanskem sodstvu branilci nagovarjajo poroto, ki je sploh ni bilo. Prav tako nalezljiva je bila tudi »bolezen«, ki so jo zdravili Croninovi dvojniki in to v dveh variantah: eni so zdravili histerične ženske, drugi pa so branili prebivalstvo, ko so se po planetu ZDA 1950 širile bakterije velecvetač, Ijudo-žerskih bub in kristalov za dehidriranje človeštva.
Nekje vmes, sredi neomajnih žanrskih slojev, so vedno imeli svoj pro-
stor tudi branilci javnega reda. Policija je bila vredna tolike pozornosti tudi zato, ker se je v ZDA.širil kriminal in je »inštitucija« potrebovala pomoč hollywoodskih veljakov. Policijski agenti so bili zato nujno poštena, dobrosrčna in ljubeča bitja, ki so znala ob pravem trenutku in izključno v prisotnosti napadalnega sovražnika, seči po orožju.
Šele v sodobnem času je na filmskem platnu vzniknila nova varianta policista, ki uporablja strelno orožje, ker je pač nasilen, edina razlika med njim in ostalimi morilci pa je v tem, da on to sme, ker je na plačilnem seznamu Združenih držav Amerike.
To, da so agenti tudi na plačilnem seznamu mafije vseh ras, je sedaj predmet, s katerim se ukvarjajo mladi scenaristi. Izpod njihovega peresa je pred nedavnim nastal tudi scenarij filma Internal Affairs, ki se bo prikazal na naših ekranih kot komet. Bralce zato želimo opozoriti na možnost, da ga bodo lahko ulovili za rep.
Film Mikea Figgisa je namreč vreden »skoka v kino«, če si lahko izposodim posrečeno vabilo goriških kolegov, ker beleži prvi popolnoma negativni lik, ki ga je kdaj interpretiral lepotec Richard Gere. V vlogi policijskega agenta Dennisa Pečka, ki je preživel polovico svoje kariere na senčni strani ceste, kjer se je pečal z zlikovci in morilci, se je moral Gere krepko potruditi, da se je znebil klišeja »lepotca, ki pogublja ženske«.
V filmu izstopa tudi interpretacija mlajšega kolege Andyja Garcie, ki je že igral v nekaterih pomembnih filmih, vendar le v stranskih vlogah. Sedaj so mu poverili vlogo poštenega agenta, ki mora razkriti umazane posle šarmantnega Pečka. Razplet dogajanj je seveda povsem »naraven«, ven-
dar prepričljiv in prijeten. Internal Affairs, ki bo v distribuciji z naslovom Affari sporchi, ni remek delo, je pa prav gotovo dober policijski film, ki se lahko ponaša tudi s tem, da v njem ne nastopa Sylvester Stallone z vžigalico v ustih.
lili:
i
____________I
damšnji televizijski in radijski sporedi

		-	Ifflil -		m—	
RAI 1
□t:	______________
7.00	Aktualno: Uno mattim
9.40	Nanizanka: Robin Hoo<
10.30	Jutranji dnevnik J0.40 Risanka: Tao Tao
H OO Nadaljevanka: Chateau vallon
11-55 Vreme in dnevnik l‘.05 Ob nogometnem prven stvu: Un mondo nel pal Ione - Nizozemska
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi , glietto
,^■15 Risanke
4-30 Oddaja za najmlajše: L' u albero azzurro ■00 Kviz: II gioco piu belh del mondo
^'00 Mladinska oddaja: Big 18 n? parlamenta in vesti 18 do ^'an-: Cuori senza eta l94n tN,a<l-: Santa Barbara 2(1 do Almanah in dnevnik '^O Film: Johnny Tindiam bianco (pust., ZDA 1958 C- Herschel Daugherty
22	in *' James MacArthur)
23	Os Jr*buna in dnevnik
d Dokumentarna oddaja mri la guerra - oggi h 02 Pace (1. del)
0 Js J?nevnik in vreme
Rubrika: Mezzanotte < dintorni
'JCANALES______________
^O Nanizanke: La gram vallata, 8.00 Una fan 9lia americana, 9. Love Boat, 10.00 I Jefh lo t Son
0 Kvizi: Časa mia, 12. Ris, 12.40 II pranzo e s< yito, 13.30 Čari genito
14.15	II gioco delle co 15 n
0 Aktualni oddaji: Age ria matrimoniale, 15. 16.00 S®rco e offro
l6,3o	travniški pregled l7.0n	5 za vas
Kvizi; Doppio slalo: 7J10 Babilonia, 18. H-K n prezzo e gius i,9-00 II gioco dei 9, 19.
20.25	vra mo9lie e marito Variete: Striscia la no
20.40	va
Variete: Paperissima eriori in TV (vodita L J?lla Cuccarini in Ez
22.40	vi6-9310) .
23.10	v nete: Rivediamoli sTanete; Maurizio C
100	S«. 1« no
l»ŠsSUon&.„
K mm nipotino
4[ RAI 2________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke
8.00	Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	73. giro (15. etapa)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic in šport
18.35	Knjige: Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.45	Vreme, dnevnik, šport
20.30	Varieteja: ... e saranno famosi, 22.30 Ritira il premio...
23.00	Večerni dnevnik
23.10	Aktualno: Diogenes
24.00	Knjige: Casablanca
0.05 Dnevnik, vreme in horoskop
0.50 Film: La scintilla (kom., Fr. 1984, r. Michel Lang, i. Clio Goldsmith, Roger Hanin)
RETE 4_______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.30	Nad.: Una vita da vivere,
11.00	Aspettando il do-mani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto dell amore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre damore
18.55	Horoskop Daniele Rosati
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Il castello degli intrighi
20.30	Film: Il mago Houdini (biog., ZDA 1953, r. George Marshal, i. Tony Cur-tis, Janet Leigh)
22.35	Tednik: Ciak
23.25	Film: L agguato delle cingue spie (vestern, ZDA 1957, r. Charles VVarren, i. John Agar, Penny Edwards)
0.55 Horoskop Daniele Rosati
1.00	Nanizanka: Missione im-possibile
^ RAI 3___________________
11.00	Teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: jadranje -turnir Nastro Azzurro in teniški turnir Roland Garros (evrovizijski prenos iz Pariza)
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Girosera (vodi Giacomo Santini)
20.00	Variete; Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Aktualnosti: I racconti del 113 (urednik Gilber-to Sguizzato)
21.35	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Nodo alla gola (krim., ZDA 1948, r. Alfred Hitchcock, i. James Stewart, Farley Gran-ger, Cedric Hardwicke)
23.05	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
23.40	Pred 20 leti
24.00	Nočni dnevnik 0.15 Pred 20 leti
ITAUA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte, vmes risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon - Il covo del pirata, 11.30 New York New York - Un vec-chio debito, 12.30 Chips -Manifestazione antinuc-leare, 13.30 Magnum P.I.
-	La scommessa
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold - Cy-rano de Jackson, 18.30 L -incredibile Hulk - Derby mortale, 19.30 Denise -Torna a časa Artie
20.00	Risanki: Alvin, 20.15 Zero in condotta
20.30	Nanizanka: Big Man -395 dollari loncia
22.10	Rubrika: Calciomania
23.30	Nanizanka: Troppo forte
24.00	Variete: Play boy Show
1.20	Košarka: prvenstvo NBA
-	play off
RTV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zakaj zbiramo star papir?, 9.30 dokumentarca Boj za obstanek, 9.55 Ptice na Kosovu
1Q.30 Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (2. del)
11.35	Video strani
15.25	Svet na zaslonu
15.55	Žarišče
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.55	Spored za otroke in mlade: kratki film Av-toštoparka, 18.30 nanizanki Poltrona Expres,
18.40	Noro, norejše, norišnica
19.00	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: Rumena reka (1. del)
21.15	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (2. epizoda)
22.05	Dnevnik in vreme
22.40	Ex Libris
23.15	Film: Melanholija (krim., VB 1989 r. Andi Engel, i. Jeroen Krabbe, Susannah York)
]1P) TV Koper
13.45
15.00
15.45
16.45
18.15
18.50
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30 22.45
23.30 1.00
Rubrika o nogometu:
Mon-gol-fiera
Nočni boks (pon.)
Tenis: turnirji ATP Košarka - prvensvto NBA
Wrestling Spotlight TVD Novice Odprta meja Stičišče
Pred SP v nogometu: Viva il Mondiale Odbojka World League: Francija-Italija (prenos iz Liona)
TVD Novice
Oddaja o košarki: Sotto-
canestro
Veliki tenis
Rubrika: Eurogolf (pon.)
RTV Ljubljana 2
16.30	Satelitski programi 17.50 Studio Maribor
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Pred SP v nogometu: Italija '90
21.00	Skupščinska kronika
21.30	Slavnostni koncert ob 35-letnici simfonikov RTV Ljubljana
23.05	Satelitski prenosi
11.00	Igra: La spesa in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	TV film: Sotto un cielo di fuoco (dram., VB 1987, r. Tony Bičat, i. Harry Towb, 1. del)
21.30	Nan.: Houston Knights -Due duri da brivido
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport
TMC__________________
8.30	Nan.: Il calabrone verde,
9.00	Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nadaljevanka: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Ilgiudice
15.00	Film: La via tabacco (dram., ZDA 1941, r. John
Ford, i. Charles Grape-win, Elisabeth Patterson)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.15	Glasba: Clip Clip
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.45	Rubrika o nogometu
23.15	Vesti: TMC News
23.30	Šport: 73. giro, teniški turnir Roland Garros
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 La grande barriera
12.30	Velike razstave
13.00	Nanizanka: Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik in Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nad.: Progetto Atlantide
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Morski športi
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ala-dinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (pon. 8. del); 17.31 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine;
10.05	Informacije, gospodarstvo, glasba;
11.05	Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera-, 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Puzzle; 18.40 . Mi in vi; 19.00 Operetne melodije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Do jutra -nočna glasba.
^	Jutri predstavitev v Krminski zadružni kleti
Španska nogometna reprezentanca na predstavitvi (peti) Vina miru
Ob zaključku Domove sezone za najmlajše
V Kulturnem domu drevi »Pravljica brez konca«
V Krminu, v tamkajšnji zadružni kleti, bo jutri dopoldne pomembna in odmevna slovesnost. Petič bodo namreč predstavili Vino miru, pridelano v vinogradu, kjer je zasajaneih okrog 400 trsov iz celega sveta. Lani so iz tega grozdja iztisnili 7.200 steklenic, ki jih bodo opremili z nalašč za to priložnost izdelanimi nalepkami. Osnutke za nalepke so prispevali Giacomo Manzu, Nam June Paik in Milan Kni-zak.
Prve pošiljke tako ustekleničenega in opremljenega vina bodo že jutri od-premili na deželno letališče, družba Alitalia pa bo poskrbela, da bodo steklenice z vinom, ki se upravičeno imenuje vino miru, v doglednem času prispele v roke vsem državnim poglavarjem na svetu, kot simbol prizadevanj za mir in sodelovanje med narodi.
Da bo jutrišnja slovesnost, ki se bo pričela ob 10. uri zares odmevna, je mogoče sklepati tudi na podlagi najavljene udeležbe španske nogometne reprezentance na slovesnosti v Krminu, kjer se bo predvidoma zbralo okrog dva tisoč oseb. Napovedana je tudi prisotnost vidnih osebnosti italijanskega športa in še zlasti nogometa. Menda se bo slovesnosti udeležil tudi
Minister za kmetijstvo. Ob tej priložnosti bodo okolico zadružne kleti primerno uredili in opremili z zastavami. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik odbora Udine 90 Manlio Ces-cutti.
Ob tem velja zabeležiti, da je španska reprezentanca po krajšem bivanju na Trbižu zdaj nastanjena v nekem hotelu v kraju Magnano in Riviera.
Torej Mundial in vino miru sta našla stično točko.
Povedati velja še, da bo predstavite vina miru združena s priložnostnim kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali godba na pihala iz Krmina, godba iz Mariana, pevci zbora Fratellanza z Reke in ženski sektet Luka, prav tako z Reke.
Pobuda ob predstavitvi Vina miru zbuja med množico vsako leto večjo pozornost. Morda je letos ta pozornost še večja, zaradi sočasnosti z Mundia-lom.
Nekoč, pred davnimi, davnimi leti, so živele pikapolonice, čarovniki, mornarčki, baletke, akrobati, muce, ostrž-ki, mažoretke, klovni... Na takšen ali podoben način se največkrat pričenjajo vse pravljice tega sveta. Pravljica, ki jo bodo drevi ob 20.30 uprizorili na odru goriškega Kulturnega doma, pa bo potekala izven običajnih okvirov. Že sam naslov je sila privlačen, saj se glasi "Pravljica brez konca". V resnici gre za 18. redno telovadno akademijo, ki jo vsako leto ob koncu sezone prireja ŠRG in ŠG sekcija ŠZ Dom iz Gorice.
Letošnja akademija je še posebej praznična, torej prava gala akademija, saj je postala polnoletna. V pravljici bodo nastopile ritmičarke OŠ IX. Korpusa iz Nove Gorice, skupina twirlin-ga HIT-a prav tako iz Nove Gorice, akrobati TVD "Partizan" Bežigrad iz Ljubljane, članice ritmično-baletne skupine ŠD Velox iz Štandreža, orodni telovadci,^ animacija, pripravnica in selekcija ŠG in ŠRG ŠZ Dom. Zamisel in režija drevišnjega večera je delo Mije in Damijane Ceščut ter Dušana Furlana, besedilo pravljice pa je napisal Janez Bitenc. Vstop na prireditev je prost, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni Skladu Mitje Čuka.
Predsednika niso volili
Goriške politične sile se še niso dogovorile glede izvolitve predsednikov rajonskih svetov. V sredo zvečer so se namreč tudi novoizvoljeni svetovalci za rajonski svet Pevma-Štmaver-Oslavje razšli, ne da bi imenovali novega predsednika. Na uro dolgem srečanju so svetovalci sprejeli odstope kar treh izvoljenih svetovalcev in potrdili tri nove. Odstopila sta dva svetovalca Slovenske skupnosti, in sicer Aleš Figelj ter Franc Bizaj. Svojega odstopa nista utemeljila, na njuno mesto pa so ostali svetovalci potrdili Davida Grinovera in Lovrenca Persoglio. Prav tako je prepustil svoje mesto komunist Silvino Poletto, ki je dejal, da se bo v primeru odstopa kakega občinskega svetovalca (to naj bi bil deželni svetovalec Ivan Bratina) raje posvetil delovanju občinskega sveta. Nato je predsedujoči Silvan Bensa predlagal, da bi točko dnevnega reda o izvolitvi predsednika, odgodili. S predlogom so se z izjemo Livia Semoliča (zeleni golobica) vsi strinja-
Gradnjo ceste je treba nadaljevati Izjavlja predsednik SO Nova Gorica
Jutri avtorally iz Štandreža v Kranjsko goro
Jutri ob 10. uri bo na glavnem trgu v Štandrežu štart dvodnevnega avtomobilskega rallyja Argoš 90, ki ga prireja kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža. Udeleženci bodo prevozili okrog 170 kilometrov dolgo pot, ki jih bo popeljala na Gorenjsko do Kranjske gore, kjer bodo prenočili. Tu bo tudi skupna večerja in družabnost z nagrajevanjem. Za tiste, ki bodo varno in točno privozili na cilj se obetajo lepe nagrade. Zmagovalci (posadka namreč) bodo prejeli kupon za 10-dnevno brezplačno bivanje na Malem Lošinju, drugo-uvrščena posadka pa teden dni v Čateških toplicah.
Prireditelji opozarjajo udeležence, da s seboj prinesejo pero, meter, kompas, avtokarto in ...brisačo. Zabave vsekakor ne bo manjkalo, saj bodo v Kranjski gori poskrbeli za prijeten večer ob zvokih glasbe. Vpisnina na osebo znaša 70 tisoč lir, v ta znesek pa so vključeni prenočišče, večerja in zajtrk.
Kdor se avtomobilske ocenjevalne vožnje namerava udeležiti, naj pohiti s prijavo, saj rok zapade danes. Podrobnejša pojasnila nudijo: urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288), Breda (tel. 21317) in Karli (tel. 34730).
Prav tam sprejemajo tudi prijave.
Poročali smo že o izjavah predsednika nove slovenske vlade Lojzeta Peterleta in novega predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze Slovenije Marjana Kranjca, o tem, da bi morali ponovno preveriti primernost in utemeljenost gradnje tako imenovane Osimske ceste, ki bi Razdrto čez Vipavsko dolino povezala z Mednarodnim mejnim prehodom Vrtojba in tam z italijanskim cestnim omrežjem. O omenjenih izjavah se je začela polemika, v kateri sodelujejo tudi slovenski časniki in druga javna občila. Oba republiška funkcionarja, to je predstavnika nove oblasti v Sloveniji, sicer zanikata, da sta s svojima izjavama o politiki glede gradnje oziroma razvoja cestnega omrežja hotela dvomiti ali razvrednotiti pomen prometnice po Vipavski dolini, češ da sta le opozorila na ekološka in druga vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri gradnji omenjene avtoceste ali hitre ceste, zlasti na odseku od Podnanosa do Sela.
Vendar omenjena pojasnila in dodatne obrazložitve, javnosti na Goriškem niso pomirili. Zaradi tega je predsednik novogoriške občine Sergij Pelhan predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu poslal posebno izjavo, za katero se je dogovoril z vsemi političnimi strankami, ki so zastopane v Občinski skupščini. V izjavi
je zapisano, "da se občina Nova Gorica v nobenem primeru ne odpoveduje potrebi po izgradnji nove sodobne cestne povezave od Razdrtega in čez Vipavsko dolino do Vrtojbe, za kar si prizadevamo že nad trideset let. Smatramo, da je omenjena cestna povezava življenskega pomena za celovit razvoj tega območja Slovenije, tudi zato, ker severnoprimorsko območje nima ustrezne železniške povezave z osrednjo Slovenijo".
V izjavi namenjeni Lojzetu Peterletu je nadalje poudarjeno, "da je avtocestna povezava goriškega območja z osrednjo Slovenijo dogovorjena v Osimskih sporazumih, ki so mednarodna obveznost, določena pa tudi v razvojnih načrtih oziroma dokumentih novogoriške občine, Slovenije in Jugoslavije. Sodobna cestna povezava od Razdrtega do Vrtojbe bo tudi logično nadaljevanje italijanske avtoceste, katera je že zgrajena do mejnega prehoda v Vrtojbi. Gradnja avtoceste se je že pričela na odsekih od Razdrtega do Podnanosa in od Vrtojbe do naselja Selo. Zdaj se odvija razprava o različnih trasah ceste samo od Podnanosa do Sela v Vipavski dolini. Skupščina občine Nova Gorica se, tako kot občina Ajdovščina, zavzema za izbiro tiste smeri, ki bo v največji možni meri upoštevala ekološki
vidik in s tem ohranitev rodovitne vipavske zemlje. Skupščina občine Nova Gorica - je rečeno ob zaključku izjave -ob upoštevanju vsega navedenega najbolj odločno zahteva, da se izgradnja avtoceste od Razdrtega do Vrtojbe, čez Vipavsko dolino, vključi v republiški načrt cestnega omrežja tudi za naslenje obdobje, ter da se gradnja avtoceste nemoteno nadaljuje".
Na izjave Lojzeta Peterleta in Marjana Kranjca je ostro protestirala tudi občinska vlada (Izvršni svet) v Ajdovščini. Poslali so jima posebno pismo, v kateri omenjena funkcionarja nove slovenske oblasti vabita na obisk in pogovore v Ajdovščino, da "bi spoznala in se seznanila s težavami, ki jih Vipavska dolina že desetletja trpi, zaradi neustrezne cestne oziroma prometne povezave z osrednjo Slovenijo". Novega prometnega ministra slovenske vlade Marjana Kranjca pa je obiskal tudi Milan Vižintin, ki je v prejšnji vladi vodil službo za gradnjo tako imenovanih Osimskih cest. Seznanil ga je z nujnostjo nadaljevanja gradnje ceste iz Razdrtega in čez Vipavsko dolino do Mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi, in poudaril, da imajo za sofinanciranje gradnje zagotovljena tudi kredite oziroma sredstva iz Italije.
Marjan Drobež
V torek so v Štandrežu pokopali Radivoja Faganela
Izdajanje zdravniških potrdil za spremljevalce na voliščih
Življenski podatki pokojnega Radeta Faganela segajo v leto 1923, ko se je 2. decembra rodil v Vrtojbi, v družini, kjer je zraslo šest otrok, štirje bratje in dve sestri. Otroštvu v domači vasi sledijo leta vajeništva v Gorici in sicer pri mesarju Simonitiju. Kot avia-tičar služi vojaški rok v Gradišču, od koder mora v Grčijo. Tu ga zajamejo Nemci in ga kot ujetnika preko Ukrajine pripeljejo v Hamburg. Domov se vrne šele decembra 1945. Dobi zaposlitev pri podjetju Promes, najprej v Postojni, nato v Dornberku in nazadnje postane direktor Živinoprometa — Nova Gorica. Leta 1949 se poroči z Nives Lebanovo iz Štandreža, ki skupaj z materjo in pomočnikom, po prezgodnji očetovi smrti, že upravlja mesnico. Pravi zet za družino mesarja, nadaljuje Rado svoj poklic in ga posreduje tudi sinovoma.
Komaj preboli veliko družinsko tragedijo, ko nepričakovano, mirno, čez noč, sklene svojo življenjsko pot.
V torek popoldne, ko je siv oblak grozeče visel nad Štandrežem, je velika množica ljudi pospremila pokojnika v domačo cerkev in na domače pokopališče. Bila je tu skorajda vsa vas, saj smo ga po štiridesetih letih bivanja v našem kraju, imeli za svojega. V zelo velikem številu pa so prišli tudi sorodniki, prijatelji in znanci iz Vrtojbe in okoliških vasi ter številni Goričani, ki so ga spoštovali in cenili.
Pokojniku v slovo so zadonele ža-lostinke domačega mešanega pevskega zbora "Oton Zupančič" in pevcev iz Vrtojbe in Mirna, saj je bil Rado v mladih letih član pevskega zbora in tudi v družbi je še vedno rad zapel.
Vsi, ki smo ga poznali, si upamo trditi, da če je družina zgubila zglednega moža in očeta ter dobrega nonota, je vsa vaška skupnost zgubila človeka, ki se ni izpostavljal, a je bil vedno in povsod spodbudno prisoten.
(EG)
Sprejem na prefekturi
Na prefekturi je bil v sredo popoldne sprejem ob obletnici ustanovitve italijanske republike. Goste, predstavnike civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, sodstva, borčevskih organizacij in predstavnikov gospodarskega življenja, je sprejel prefekt dr. Giovanni Rosa. Poleg predsednika pokrajine in goriškega župana, so se sprejema udeležili tudi številni župani občin v goriški pokrajini.
Na vrtu prefekture so priredili tudi koncert vojaške godbe.
Vodstvo Krajevne zdravstvene enote je v zvezi z nedeljskim glasovanjem zagotovilo delovanje posebne zdravniške službe, za izdajanje potrdil volil-cem, ki se s težavo premikajo in zato potrebujejo spremljevalca na volišču, oziroma v volilni kabini. Vodstvo KZE priporoča, naj bi si volilci oskrbeli omenjena potrdila pravočasno, to je že med običajnim delovnim urnikom v ambulantah zdravstvenih okrožij. V nedeljo in ponedeljek pa se interesenti za izdajo omenjenega potrdila, ki omogoča vstop spremljevalcu tudi v volilno kabino, lahko obrnejo na sledeče naslove:
—	v Gorici — ambulanta KZE — 1. oddelek, v Ulici Mazzini 7/int — tel. 592819 dr. Marcella Bernardi, v nedeljo od 9. do 13. ure in v ponedeljek od 9. do 12. ure;
—	v Krminu — na sedežu zdravstvenega okrožja — v nekdanji bolnišnici — dr. Michele Milazzo, v nedeljo
Z avtom
V sredo zvečer nekaj pred polnočjo se je v Ul. Garzarolli težje ponesrečil 20-letni Roberto Cammarata iz Gorice, Korzo Italia 174. Vozil še je v avtomobilu, ki ga je upravljal 21-letni Marco Rožic iz Štandreža, Ul. Montenero 58, z njima je bila tudi 17-letna Sabrina Faraglia iz Ul. Ristori 52/2. Voznik je na blagem ovinku v desno izgubil nadzorstvo nad 'vozilom. Avtomobil je zaneslo v levo, kjer je s silo trčil v večje drevo. Trojico ponesrečencev so prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Najhuje se je poškodoval kot že
od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 9. do 12. ure;
—	v Gradišču — na sedežu zdravstvenega okrožja — v Ulici Fleming 3, tel. 99691 — v nedeljo od 8.30 do 12.30 (dr. Salvatore Tona) in v ponedeljek od 8. do 12. ure (dr. Giovanni Cossar);
—	v Ronkah — na sedežu zdravstvenega okrožja v Ulici Duca d'Aosta 6 — tel. 777721 — dr. Amedeo Morra, v nedeljo od 9. do 13. ure in v ponedeljek od 9. do 12. ure.;
—	v Tržiču — na sedežu zdravstvenega okrožja — v novi bolnišnici v UL, Galvani — tel. 487592 in 487593 — dr. Livio Fontana — v nedeljo od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 9. do 12. ure;
—	v Gradežu — na sedežu zdravstvenega okrožja — v bivši bolnišnici — tel. (0431) 82561 - dr. Silvano Boni-ni — v nedeljo od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 9. do 12. ure.
v drevo
rečeno Cammarata, ki se bo moral zaradi zloma nadlahtnice zdraviti kar tri mesece. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek. Več sreče sta imela sopotnika. Rožic bo okreval v 10 dneh, dekle pa v dveh. Zapisnik nesreče sestavljajo karabinjerji iz Gorice.
Vedno v sredo proti večeru se je pripetila na križišču med Ulico Ma-meli in Korzom Italia slikovita nesreča. Voznikoma avtomobilov, 40-letne-mu Paolu Grudnu in 28-letnemu Liviu Maregi so nudili le prvo pomoč.
Palček Figifič - pripovedovalec in Pajacek Viljem vas prisrčno vabita na prireditev, ki se bo pričela točno ob 20.30.
V domovem taboru so v sredo popoldan zaključili tudi letošnji športni vrtec. Na zaključnem srečanju se je zbralo lepo število malčkov in njihovih staršev, ki so z zanimanjem sledili zaključnemu poligonu.
Na sliki pajac z lepaka, ki vabi na prireditev.
Kulturno društvo A. PAGLAVEC
iz Podgore
vabi na slovesnost
OB 15-LETNICI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
Sodelujejo: domača recitatorska skupina, otroški in mešani pevski zbor PD Podgora, moški pevski zbor z Reke, moški pevski zbor Soča iz Nove Gorice in moški pevski zbor Paglavec.
Slavnostni govor bo imel Janez Povše.
V	NEDELJO, 3. JUNIJA 1990, ob 17. uri na društvenem sedežm v Podgori.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v bližnji športni palači.
koncerti
Na gradu Kromberk bo drevi ob 20.3° sklepni koncert glasbene sezone v Nov* Gorici. Nastopil bo oktet Vrtnica, p°“ vodstvom Alenke Saksida s sporedoC1 ljubezenskih pesmi raznih narodov. Na prireditvi, ki je izven abonmaja, bodo sodelovali še flavtist Armando Mariutti & kitarist Bor Zulian. Poezije bo prebira* Janez Starina.
razna obvestila
3
soboto v mesecu.
a se sreča danes, 1. junija, ob 20-itilni na Jazbinah, a Števerjan sporoča, da boo staro železo in papir vsako prV
kino
3
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Uattimo fuggente“' VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie
gl>
------------------------------|8,
uccelli«. Prepovedan mladini poo
letom.
Tržič
ciK-
COMUNALE 20.30 zadnji koncert iz. or. lusa Danubio. Nastopa simfoničn1 kester RTV Ljubljana.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri l7'3 22.00 »Senti chi parla«.
Nova Gorica	.
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »KrU udarec«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCltel.
AlLorso bianco - Korzo Italia m 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410?
pogrebi
Danes ob 9.30 Alma Devetag iz SP bolnišnice na glavno pokopališče-
Predstavili so ga prejšnji teden na SAZU
Nova izdaja pravopisa
Pretekli teden so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavili pomembno knjižno izdajo: Slovenski pravopis 1. del - Pravila. Projekt sta skupaj pripravili SAZU in Državna založba Slovenije, kot temeljna prvina pa je bila poudarjena skrb za slovenski jezik, in pa upanje, da bi pravopis našel pot do pravih naslovnikov, to je do ljudi, ki imajo bodisi v šolah ali pa preko medijev širok vpliv, da bi preprečili nepotrebna pačenja ali nemarnosti in bi pravilna uporaba jezika tudi zares zaživela.
Kot je povedal Kajetan Kovič, predstavnik Državne založbe, je knjiga, ki je pravkar izšla, šele prvi del pravopisa (gre za Pravila), drugi, obsežnejši del - Slovar, naj bi izšel čez dobri dve leti. Vsekakor pomeni delo, ki ga v zvezi s pravopisom slovenskega jezika vodi uredniški odbor, v katerem sodelujejo Jože Toporišič, Franc Jakopin, Janez Menart, Janko Moder, Stane Suhadolnik, Janez Dular, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar in Martin Ahlin, kontinuiteto in ustrezno izpopolnjevanje začrtane smeri, ki sega že v prejšnje stoletje (Levčev pravopis iz leta 1899), pa potem preko Breznikovega in Ramovšovega 1. 1935 do novejših, posebej tistega iz leta 1962, ki je še danes razširjen. Obdobje zadnjih dvajsetih let, ko je odbor urejal gradivo za novo izdajo, je Jože Toporišič imenoval martirij, saj se je delo zaradi »zunanjih« vzrokov po nepotrebnem zapletalo in ustavljalo. V tem času so se pojavile tudi novosti, tudi take, ki posegajo v slovnico, vse to pa je bilo potrebno ustrezno rešiti. Novi pravopis je v primerjavi s tistim iz leta '62 preurejen, tematsko pa mu je podoben, saj gradi na treh osnovnih načelih: kako se beseda piše, kako izgovarja, in
kako se tvori, torej problem besedotvorja. Želja uredniškega odbora je bila, da bi sicer zapleteno delo, kakršno je pravopis, čim bolj poenostavili, to pa so skušali doseči z ureditvijo načel, ki naj razbremenijo oklevanja okrog posamičnih primerov.
• Toporišič je spregovoril tudi o problematiki sprejemanja tujih besed v slovenščino, kar je posebej v zadnjem času hudo vroča tema. Izbrani kriteriji, kaj naj se piše po domače, kaj po tuje, so po Toporišiče-vem mnenju v pravopisu jasno in nazorno postavljeni. Tuja imena, ki so postala del našega jezika, se izgovarjajo s slovenskimi glasovi, to je brez nepotrebnega naglašavanja v tujem jeziku (n.pr. Mitterand, Hradča-ni, Firence, Mčskva in ne Moskva!). V pravopisu je obdelanih nad petdeset tujih jezikov in pisav, pri čemer so pomagali sodelavci Filozofske fakultete.
Kljub težnjam, da bi delo poenostavili in ga naredili dostopnega vsakemu bralcu, tudi manj izobraženemu, držeč se znanega načela Rem tenet, verba sequ-entur, je pravopis vendarle zapleten. V njem srečamo nad tisoč paragrafov, podrobnim stvarem ni lahko slediti, to pa iz preprostega razloga, ker sistem jezika ni enostaven. Avtorji so želeli biti kar se da natančni, da bi na ta način postavili trdne temelje za v naprej in za sleherno jezikovno ravnino. Glede kritičnih pripomb velja omeniti opazko Brede Pogorelec, ki je opozorila, da je v razdelku o zvrstnosti obdelan pogovorni jezik osrednje Slovenije, manjkajo pa oblike pogovornega jezika drugih večjih urbanih središč, na primer Maribora in Trsta. To pomanjkljivost naj bi v bodoče odpravili.
IGOR ŠKAMPERLE
Odmevna knjiga Ivana Krefta
Akcija poslancev
V samozaložbi je izšla te dni v Sloveniji knjiga, ki jo je napisal pokojni Ivan Kreft, dopolnil, oziroma pripravil za tisk pa njegov sin, prav tako Ivan. Knjiga ima naslov »Akcija 25 poslancev«, je pa zadnja od Kreftovega ciklusa pod naslovom »Spori in spopadi«.
Ivan Kreft, ki je bil rojen leta 1906 v Radgoni, je študiral v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in Dresdenu. V narodno osvobodilno gibanje se je vključil že v začetku, navsezadnje kot izkušen član tedanje komunistične partije Jugoslavije. Po vojni je bil več let v diplomatski služi, zatem pa kar trikrat zaporedoma republiški in zvezni poslanec. Te dni spet poudarjajo, da je spadal med tiste ljudi, ki so se že v zgodnji mladosti zapisali naprednim idejam in gibanju ter jim ostal zvest vseskozi. Zlasti so ga poznali Preko-morci, saj je bil določen čas, od jeseni 1943. leta, tudi v Južni Italiji, kjer je pomagal organizirati slavne prekomorske enote.
Z eno besedo se da o Ivanu Kreftu reči, da je bil resničen demokrat in globok humanist. To se pozna v vseh njegovih delih, od prvega »Olimpiada nasilja še traja«, v katerem opisuje svoje izkušnje v boju proti fašizmu, da zdajšnjega, ki pa še ni zadnje v ciklusu »Spori in spopadi«. Svojci namreč napovedujejo novo knjigo. Nje-
Poletni tečaj
0	slikarstvu
Ideja, ki jo je pred petimi leti dal tržaški umetnik in likovni pedagog Prof. Nino Perizi, je, kot kaže, pognala globoke korenine. V ponedeljek, 2. ju-dja, se bo namreč začel že peti poletni slikarski tečaj pod vedrim nebom »Novo slikarstvo v starem kamnolo-'trovin bo trajal do 20. julija. Tečaj, ki ga bo vodil Perizi, se bo začenjal ob tr- uri, zaključeval pa ob 20.30. Letos ,°do tudi nekatere novosti: pokrajin-motivov ne bodo izbirali le v sta-nabrežinskih in kraških kamnolo-ltl' Pač pa tudi ob izvirih Timava, v Parku Revoltella, tržaškem ljudskem vrtu in drugod.
V prvih dveh urah bo vsak tečajnik ahkal prosto, samostojno, preostali čas Pa bodo tečajniki izkoristili za slika-aJe pod neposrednim Prizijevim vodstvom ter razpravljanje o slikarskih iz-aelkih. Udeleženci se bodo tudi prehodno dogovorili o krajih slikanja ter slikarskih materialih, seveda upošte-jagnienia in motivacijo sleherne-
B ^ dneh od 20. do 30. avgusta bo v ^ ostorih devinske Kmečke hiše raz-4pa najbolj uspelih del tečajnikov. Sem°.^robnejše podatke bodo intere-
1	dobili na tel. številki 360664.
Drevi v Kulturnem domu nov Verčev in Kobalov kabaret
Vse najboljše, gospod Bubnič
Po mnogih napovedih, oglasih, besedah in pogovorih, je vendarle napočil dan, ko bomo imeli priložnost videti in slišati, kaj se skriva za nenavadnim naslovom »Vse najboljše, gospod Bubnič«. Ali gre za rojstni dan, kak delovni uspeh, povrnjeno zdravje, dobro počutje gospoda Bubniča? Nič se ne ve, razen tega, da bo drevi pod omenjenim naslovom nov satirični ka-
baret Borisa Kobala in Sergeja Verča, preverjena šovmena, če slovenimo, kot je potrebno. V tržaškem Kulturnem domu (ob 20.30) se bomo najbrž srečali z vsemi starimi znanci iz radijskih in drugih nastopov, z njihovimi defekti (zakaj bi slovenili, ko so defekti in neumnost stvar vesolja?) in humorjem, predvsem pa človečnostjo, ki je v vseobsegajočem močvirju naših dni ven-
darle prisotna. Ali bo res tako? O tem seveda neuk zapisovalec lahko samo ugiba, a je stoodstotno prepričan, da bodo letele bodice na vse strani, gor in dol, da bo živo, žalostno, boleče in razposajeno obenem. Tudi zato, ker ob glavnih nosilcih Kobalu in Verču oblikujejo predstavo še Alda Sosič, Tatjana Malalan, kostumografka Giuliana Gerdol in režiser Marko Sosič.
Komorna instrumentalna glasba v sklopu ciklusa Trieste prima
MiefetrteV 24. maja, je v gledališču konci koina bil na sporedu sedmi na r?,rt Modnarodnih srečanj s sodob-ChrnmS. Trieste Prima. Združenje tnorrr? tokrat posvetilo večer ko-nastri .]nstramentalni glasbi, saj je jo tjipd trio Pitagora, ki ga sestavlja-list jkl violinist Massimo Belli, če-TereuCOpo Scalfi in Pianistka Victoria Riorn'ev' Tri0 ie nastal na tečeju ko-Triesta gIasbe' ki 9a prireja Trio di itniiirZ Y Devinu in je takoj stopil v Prvaki 9iasbeno življenje.
Adanir, sklaclba večera, Cattanejev najti	vioiino in klavir, skuša
v,oJinino	ffiasbiloma - tako se
V Pizzicatfh ki razgibajo bodisi snema T in' kl llh pianist še sam po-nami kn,nepos!ednim dotikom s stru-sk‘h udn- bociisi v temnih klavir-z dvoinim •' ^ jim violinist kljubuje
sj Uh giasbSJnTami' pa še triIčkih' ki
ke renr,7lb ka lzmenjujeta do krat-'fih zvokn„ZaČ?tnib. rioijih violinista-' S katerimi se skladba za-
Positicm(1 n, Praizvedba Reschevih Ex-°tino jn ./nntdhrung, Reprise za vi-Zgrajen„	' zanimiva skladba,
m. ki JU a °dVeh zvokih: 9is-u in a-nejših (ijnr, or‘‘Predstavi« v najrazlič-V^nskih jn^nrh'.melodičnih in har-fkpositlnn ozn°stih. Med spevnima trastno . jnkeprise se pojavi - kon-ntmična Durchfuhrung.
n Popravek
°semdeseHetSn1 .p°sebni strani ob Se le v	G1asbene matice
^ihil odvečen f,?Ve‘om Grgičem
Rienii Erm; ^ ln ta^° spre-
Ambroze™‘n\a tAlnbro^ta PV -
"*P»ko„jp,„ljaS>inP=kom
Violinist Massimo Belli je nato v praizvedbi podal Viozzijev Tema va-riato, skladbo, ki jo je preminuli tržaški skladatelj posvetil njemu samemu. Gre za nostalgično podoživljanje vio-linističnih toposov, ki jih je Belli podal značajno, brez »vesti«, kot zahteva skladba sama.
Prvi del večera sta sklenila Belli in Terekieva s Petrassijevima Introduzi-one e allegro, kjer se značajno nasprotujoče si ideje konstrastno spletajo do motoričnehga Allegra, ki nakaže tik pred efektnim zaključkom začetni »junaški« motiv in sledečo nežnejšo melodijo.
Končno smo v drugem delu večera zaslišali tudi čelista Scalfija, saj je bila prva skladba na programu Panni-jev K 446 (Divertimento na Mozartovih temah za violino in čelo). Sledili smo tako drobcem, ki skušajo parafrazirati Mozartov stil, vendar se tu pa tam oddaljijo od 'tradicije klasicizma (poklon »naprednemu« Mozartu?).
Trio je v svoji celotni dimenziji nastopil šele v predzadnji skladbi večera, Corcoranovem Triu za violino, čelo in klavir. Začetno »viharno« razpoloženje počasi pojema, ko se razprši po solističnih vložkih posameznih glasbil,- kljub temu ostaja sled začetne nervoze prisotna tudi v zaključnih, daljših zvokih.
Večer se je zaključil s Fellegarovo Winter mušic za violino, čelo in klavir, kjer se začetni motiv dvojnih strun na violini prenaša na visoke harmonske tone čela, spleta se z »magično« motoriko zvočnih kombinacij na klavirju, in že se isto pojavi na godalih v zanimivih izmenjavah -»zimo« smo si predstalvjali kot zasneženo večerno pokrajino, kjer se vsak predmet v beli preobleki (kot začetni motiv) prelevi v drugega in - zazibamo se v fantastične uganke.
CORRADO ROJAC
V galeriji Rika Debenjaka Torsellijeve krajinske vizije
Z razstavo slikarja in grafika Giu-seppa Torsellija, z umetniškim imenom Torli, odkrivamo likovna prizadevanja umetnika, ki se je šolal in izoblikoval v dveh, po kulturi in umetnostni preteklosti različnih deželah: črpal in oplajal se je v umetnostnozgodovinskem bogastvu rojstne Mantove, svoje prve likovne dosežke pa preverjal v Furlaniji, kjer je dalj časa živel in ustvarjal. Tu je izoblikoval svoj odnos do likovne interpretacije ne da bi, ko je iskal vzore in pobude, mogel obiti vprašanja o tem, ali iskati v preteklosti in v oživljanju zgodovinskih avangard ali združiti tradicionalne poglede na slikarstvo z novimi spoznanji.
Ko je dodobra preveril realistično in abstraktno videnje predmetnega sveta, ko je v sebi zatrl ekspresivnejše izpovedne vsebine, ko ni želel razvijati niti narativnih prvin ne dramatič-nejših in viharnejših nanosov, se je njegovo iskanje osredotočilo na interpretacijo krajine, pravzaprav njenega detajla, lirično in subtilno, z umirjeno barvno paleto in premišljeno kompozicijo. Izsek iz narave, povečan v svoji mikrostrukturi, je s svojo barvno in formalno razgibanostjo ponudil celo vrsto vzpodbud: ne samo teoretičnih razglabljanj o odnosu svetlobe in barve, niti ne samo preverjanj o tehnoloških nanosih barvnih podlag, pač pa, in mogoče najgloblje in najbolj odzivno, je vzdramil njegova doživljanja in občutenja.
Igra spletov svetlob in senc, barvnih odbleskov in prelivanj, ki zatrepetajo pred očmi gledalca, je pritegnila njegovo slikarsko občutljivost. Odslej njegovo oko išče odbleske sonca in dreves v vodni gladini, išče proboj sončnih žarkov skozi košato in barvno nasičeno krošnjo drevesa, išče trepetanje vodne gladine v vetru. Poteze čo-
piča so premišljeno dosledne in natančne, da se pikčasti nanosi ne bi prelili, barvna paleta sledi sivi, zeleni, beli, črni, srebrni, zlati, mogoče še rdeči in rjavi. Kompozicija vzvalovi, zatrepeta in se zablešči. Trenutek je ujet. Vzdušje je podoživeto. Slikarjevo notranje podoživetje, njegovo čutenje in občutenje radosti ob naravnih lepotah je zabeleženo na papirju. Kot dih sapice, kot drobna rosna kaplja, kot topel žarek. Lahkotno, spontano, vzradoščeno. Samo igra svetlobe in sence, preplet barv. Kot pesem. Brez vnaprej določene vsebine, s sporočilom, ki si ga s slike mora razbrati vsak sam.
Slikar Giuseppe Torselli se je za nekaj časa ustavil pred tem, nenehno spreminjajočim se, problemom podajanja krajine, ki jo v umetnostni zgodovini spremljamo v različnih izpeljavah, da bi v njej poiskal več odgovorov, da bi se sprostil kot slikar in kot človek, vendar je prav gotovo to obdobje zanj le korak v nadaljnjem slikarskem razvoju, ki mu ponuja še mnogo več: občutljiv in senzibilen, tehnološko precizen in izpovedno globok, si vztrajno utira novih poti.
NELIDA SILIČ NEMEC
Društvo mladje
V petek (8. junija) bo v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem občni zbor novoustanovljenega »Društva mladje«. Društvo bo odslej skrbelo tudi za znano in pomembno revijo Mladje, novost pa je v tem, da prihaja prvič do konkretnega sodelovanja med slovenskimi književniki iz avstrijskega in italijanskega zamejstva. V novem »Društvu mladje« so namreč predstavniki iz obeh zemljepisov.
gova značilnost je bila tudi, da je bil kar se da odkrit, zavoljo tega pa je moral popiti marsikatero grenko tableto.
' Zdajšnja knjiga »Akcija 25 poslancev« zadeva nastop skupine poslancev leta 1971 v slovenskem parlamentu, ki so se v znamenju tedanje razgibanosti v slovenskem, deloma pa tudi v jugoslovanskem družbenem življenju (zgodovina že trdi, da je šlo za »politično pomlad«) izrekli proti predlogu za člana jugoslovanskega zveznega predsedstva, ki so ga pripravili običajni »forumi«, ter predlagali nove osebnosti. To je kajpak povzročilo v vodilnih ustanovah slabo kri. Poslance je sicer ščitila imuniteta, vendar so jih začeli premeteno preganjati, kar je pri nekaterih trajalo še do nedavnega.
V isti knjigi pa je drugi del posvečen tako imenovanim »Dachauskim procesom«, se pravi skupini ljudi (v glavnem so bili partijski intelektualci), ki so jih Nemci med vojno internirali v Dachau. V taborišču so vztrajno nadaljevali politično delo, toda kmalu po vojni so jih preprosto obtožili, da so bili »gestapovci« in podobno, jih tudi obsodili, nekatere na smrt. Še danes ni jasno, ali je šlo samo za jugoslovansko, oziroma slovensko politiko »trde roke« ali pa, kakor namiguje tudi ta knjiga, za sovjetsko nakano. Dejstvo je, da so morale oblasti diskretno že leta 1962 priznati napako ali pa »greh« in pričeti postopoma rehabilitirati obsojence. O »dachauskih procesih« se danes v Sloveniji, kakor o akciji 25 poslancev, govori vsepovsod in sicer s stališča, da je izraz »rehabilitacija« daleč premalo za tegobe, ki so jih ti ljudje morali pretrpeti.
Knjiga prozorno razkriva, kako vsiljiva je bila še tedaj, leta 1971, vloga političnih organizacij. Šlo je pogosto dobesedno za politično nasilje, kakor beremo te dni tudi v nekaterih ocenah o tej knjigi. Omejevale so in dušile iniciativo. Tedaj je slovensko vlado vodil Stane Kavčič, mož, ki je ugotovil, da bo treba ubrati nova pota v politiki, gospodarstvu in kulturi. Pogosto pa so mu metali polena pod noge, ovirali njegovo delo in težnje vse do konca leta 1971, ko je moral odstopiti in so ga dejansko izločili iz javnega življenja. Bil je nosilec tako imenovanega slovenskega liberalizma.
Slovenska politična pomlad naj bi se potemtakem začela tedaj, ne pa danes, je bilo rečeno na mariborski tiskovni konferenci, na kateri so predstavili knjigo. V njej avtor sicer ne. uporablja »krutih« izrazov, nazorno pa razgalja (tudi s pravnimi prikazi), kakšna je bila politika tako pri 25 poslancih, kakor prej, pri Dachauskih procesih. Kreftu priznavajo, da je bil več kot pogumen, če je že v tej knjigi tako odkrito žigosal razmere, še preden se je politična klima spremenila.
Ivan Kreft (sin) pravi v uvodu, v duhu očetovih spoznanj, da »sta bila samoupravljanje, zlasti pa delegatski sistem zasnovana na trhlih temeljih ideoloških predpostavk in predsodkov. Posledice so posebej hude, ker voditelji v svoji ideološki samovšečnosti niso niti ugotavljali dejanskega stanja in posledic ukrepov, niti upoštevali dobronamernih pripomb.« Toda knjiga, ki jo je napisal Ivan Kreft, ni groba obtožnica, marveč, skozi ta dva dogodka, zanimiv in prepričljiv pregled takratnega stanja. Zlasti pritegne intervju, ki ga je Jambrek imel s Tonetom Remcem, enim od teh poslancev.
Knjiga »25 poslancev« gotovo ni literarno delo, ima pa dragoceno dokumentarno vrednost: brez dvoma je pomemben zgodovinski prispevek o razmerah na Slovenskem na prehodu med 60 in 70 leti. Iz nje tudi izhaja, da Kavčičeva politika navsezadnje ni bila tako osamljena, saj je imela podporo v sindikatih, gospodarski zbornici, v ljubljanskih političnih organizacijah, na obalnem svetu v Kopru in še marsikje. Avtor skozi te dogodke obrača strani zgodovine kot poslanec, ki je svojo funkcijo vselej razumel kot »izraz in težnjo za demokracijo«, kakor smo slišali v radijski oddaji.
Dejstvo je namreč tudi v tem, da »akcija poslancev« konec koncev ni imela kakih rušilnih namenov, marveč so jo skušali speljati povsem v skladu z obstoječo zakonodajo. Nekaterim delom oblasti pa to ni ustrezalo. Meja med vodeno in stvarno demokracijo je bila še kako razločna. Po svoje pa spada v to obdobje tudi prvi del razščiščevanja zablod v zvezi z dachauskimi procesi. Izhaja, da je bil Stane Kavčič tisti, ki je skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki v Sloveniji, z ustanovitvijo posebne raziskovalne komisije (vodil jo je Janžekovič) pričel leta 1969 odstranjevati zaveso.
Knjiga je, čeprav se predstavlja skromno, zanimiva tudi za širšo bralno javnost. Namenjena pa je zlasti, kakor piše Ivan Kreft (sin), »mladim, ki teh časov ne poznajo in ki se sprašujejo, kako smo prišli v sivo obdobje...«
MIRO KOCJAN
Krožna kolesarska dirka po Italiji stopa v odločilno fazo
Po »turistični« etapi v Avstriji danes začetek tridnevnih vzponov
Romunija bo nastopala v B skupini SP
Ko so romunski nogometaši trenirali pri Obelisku...
CELOVEC — Italijanski Giro si je včeraj privoščil »dan predaha« v Avstriji. Tako bi lahko poimenovali včerajšnji »izlet« kolesarske karovane v Celovec. Kolesarji so morali trikrat prevoziti povsem položno progo, ki se je vila okrog Vrbskega jezera za skupnih 164 km. 14. etapa je bila skratka povsem mirna, nekoliko jo je v tretjem krogu razgibal le pobeg Avstralca Peiperja in Francoza Poissona, ki sta skupno privozila do cilja. V zaključnem naletu je bil Avstralec hitrejši in tako slavil etapno zmago. Glavnina, ki se sprva sploh ni zmenila za njun pobeg, se je prepozno pognala za ubežnikoma in ju ni ujela: na cilj je prispela s 13 sekundami zaostanka.
Na skupni lestvici tako še vedno vodi Italijan Gianni Bugno. Včeraj v Celovcu in predvčerajšnjim je v bistvu »počival« in si nabiral moči za tri »strašne« dolomitske dni. Prav na Dolomitih naj bi se odločalo o zmagovalcu letošnje 73. krožne kolesarske dirke po Italiji. Danes, jutri in pojutrišnjem
čaka namreč udeležence Gira pravcati kolesarski križev pot. V 72 urah bodo morali opraviti kar 16 zahtevnih vzponov.
Že danes so na vrsti Monte Croce Carnico, nato Sedlo Valcalda, Sappa-da, in Monte Comelico: skupno 29 km rebri. To bo za Bugna in njegove najnevarnejše zasledovalce prva pomembnejša preizkušnja. Po tistem, kar je dokazal doslej, bi moral Bugno ubraniti vse napade, predvsem Motteta, za katerega izvedenci menijo, da je najhujši Bugnov tekmec. Po teh trditvah naj bi Francoz doslej štedil svoje moči, da bi lahko na vzponih presenetil vodilnega. Sam ni takega mnenja, saj vztrajno trdi, da je Bugna sploh nemogoče napasti, saj je v izjemni formi. Ali so njegove trditve resnične ali pa le blef, bo mogoče povedala že današnja etapa.
VRSTNI RED 14. ETAPE: 1. Peiper (Avstral.), ki je prevozil 164 km okrog Vrbskega jezera v 4.02'26" s povprečno
hitrostjo 40,588 km na uro, 2. Poisson (Fr.) isti čas, 3. Ghirotto po 13", 4. Aba-die (Fr.), 5. Pagnin (It,), 6. Koničev (SZ), 7. Lelli (It.), 8. Volpi (It.) 9. Jarman (Švi.), 10. Lemarchand (Fr.), 11. Bombi-ni (It.), 12. Ballerini (It.), 13. Chiurato (It.), 14. Camarillo (Šp.) vsi v Ghirotto-vem času, 15. Santiromita po 16".
SKUPNA LESTVICA: 1. Bugno (It.) v 65.09T7" s povprečno hitrostjo 38,688 km na uro, 2. Giovannetti (It.) po 4T6", 3. Mottet (Fr.) 4T7", 4. Echave (Šp.) 4'49", 5. Halupczok (Pol.) STO", 6. Pulj-nikov (SZ) 5'22", Lejarreta (Šp.) 610", 8. Ugrumov (SZ) 6'51", 9. Giuppohi (It.) 67'55", 10. Chozas (Šp.) 711", 11. Chio-cioli (It.) 8'32", 12. Philipot (Fr.) 912", 13. Lelli (It.) 9'28", 14. Chiappucci (It.) 1217", 15. Jaskula (Pol.) 12'47".
»Fernet Branca« Pavia
PAVIA — Vodstvo košarkarskega društva Pavia je sporočilo ime novega sponsorja: v prihodnjem dveletju bo prvoligaš igral z imenom Fernet Branca Pavia.
Odprto teniško prvenstvo Francije
Po Edbergu in Beckerju izpadla tudi Sanchezova
PARIZ Po Edbergu in Beckerju se je morala včeraj posloviti od francoskega odprtega teniškega prvenstva tudi lanska zmagovalka Roland Garrosa Španka Arantxa San-chez. Nosilko skupine št. 3 je v treh setih premagala njena partnerica v dvojicah, rojakinja'Mercedes Paz. Sanchezova je tako neslavno postala najhitreje izločena zmagovalka Roland Garrosa (izpadla je v drugem kolu).
Med posameznicami je včeraj trda predla tudi Jugoslovanki Selešev! (št. 2), ki se je morala pošteno potruditi, da je v treh setih ugnala Kanadčanko Kelesijevo.
Pri moških se je Ivaniševič z zmago proti Jarrydu uvrstil v tretje kolo. Italijan Camporese je izpadel, prav tako njegov rojak Cancellotti. Ista usoda je dočakala Italijanki Fer-randovo in Caversaziovo.
IZIDI: MOŠKI: Krickstein (ZDA) - Grenier (Fr.) 6:3, 6:4, 7:5;, Champion (Fr.) - Aguilera (Šp.) 3:6, 6:3, 6:2, 6:2; Jaite (Arg.) - Stich (ZRN) 6:7, 6:4, 6:7, 6:4, 6:3; Perez (Ur.) - Camporese (It.) 6:3, 7:6, 6:7, 6:7, 7:5;.Ivaniševič (Jug.) - Jarryd (Šve.) 6:3, 6:0, 6:2; Gomez (Ekv.) Filippini (Ur.) 7:6, 6:2, 6:1;, Muster (Av.) - Winogradsky (Fr.) 6:2, 6:3, 6:1; Mansdgrf (Izr.) - Cancellotti (It.) 6:2, 2:6, 6:1, 7:5. ŽENSKE: Paz (Šp.) - Sanchez (Šp.) 7:5, 3:6, 6:1; Seleš (Jug.) - Kelesi (Kan.) 4:6, 6:4, 6:4; Cohen (Fr.) - Ferrando (It.) 2:6, 7:5, 6:4; Martin (ZDA) - Caver-sazio (It.) 6:3, 7:5; Capriati (ZDA) - Mac Gregor (ZDA) 6:1, 6:0.
Islandija premagala Albanijo
REVKJAVIK - - V okviru kvalifikacijskih tekem za evropsko nogometno prvenstvo leta 1992 je Islandija včeraj premagala Albanijo z 2:0 (1:0). V isti skupini nastopajo še Španija, Francija in Češkoslovaška.
Dirkališče pri Reki bo gostilo 40. VN Jugoslavije
Sredi junija na Grobniku vsa motociklistična elita
KOPER — Na reškem dirkališču Grobnik je že vse pripravljeno za letošnjo jubilejno, 40. Veliko nagrado Jugoslavije v motociklizmu, ki šteje tudi za svetovno prvenstvo. Dirka bo na programu v nedeljo, 17. junija, in kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v koprski radijski hiši predstavil dirko Igor Eškinja, pomočnik direktorja dirke, bodo na Grobniku na programu dirke v razredih 125, 259, 500 ccm ter med prikoličarji in da so se že prijavili vsi najboljši svetovni tekmovalci. Dva dni pred dirko bodo že kvalifikacije, tako da bodo v treh dneh, kolikor bodo dirke potekale prišli ma račun številni ljubitelji motošporta, ki jih organizator glede na veliko zanimanje iz vseh delov sveta pričakuje okrog stotisoč.
Največ vprašanj na konferenci se je nanašalo na varnost proge, posebej glede na nedavno dirko za evropsko prvenstvo v razredu do 250 kubikov, ko je na tej progi prišlo do smrtne nesreče, v kateri je podlegel italijanski motociklist Eros Manfredini. Organizatorji so zatrdili, da so že opravili več popravkov na progi, da bi bila ta čim varnejša, seveda če je v tem športu o varnosti sploh mogoče govoriti. Ovrgli so tudi vsako odgovornost za nesrečo in to na osnovi temeljnih izjav mednarodne zveze in potrdili, da pri nudenju prve pomoči ni bilo mogoče storiti drugega, kot to, kar so storili; progo štejejo za relativno varno glede na ostale svetovne proge, saj je bilo na njej relativno najmanj nesreč.
Za ljubitelje motociklizma, ki jih tudi v zamejstvu in na Obali ni malo, bo torej Grobnik tudi letos zelo vabljiv, saj bodo lahko na lastne oči videli motociklistične vragolije asov kot so Schwantz, Rainey, Kocinski, Cadalora in drugi.
(Kreft)
konjske dirke
1. Milan (galop): Kljub obtežitvi je Ferrete (1) naš favorit. Med protagonisti bo tudi Alpi Dora (X), od skupine 2 naj omenimo kobilo Kaya Magan, ki se je ob povratku na stezo že odlično izakazal.
2. Rim (kasaštvo): s Fioranom Om lahko pripravimo bazo. Omenimo naj tudi Furiosa AC, čeprav bo štrala v drugi vrsti. Naše zaupanje zasluži tudi Flaubert (2), nedavni zmagovalec podobne sheme.
3. Firenze (kasaštvo): Epernon (X) bi lahko izkoristili ugodno štartno številko. Amin Dada (2) je dovolj sposoben, da se lahko iz druge vrste prebije v ospredje. Presneti lahko Falco Grigio (1).
4. Taranto (kasaštvo): Donoway CI (2) lahko tokrat spet zmaga. Giobbe AC (X) bi lahko bil njegov najnevarnejši antagonist, štartal bo namreč ob ograji. Omenimo naj tudi regularnega Ippo Jet (1).
5. Padova (kasaštvo): Gaminella MP (2) bi lahko bil dobitnik te izenačene dirke. Nevaren je tudi šprinter Ebsed Mo (1). Jala Efe (X) se lahko izkaže na štartu.
6. Trst (kasaštvo): Frisbi Jet (2) bo tokrat tekmoval s sebi enakovredni tekmeci, toda pravi favorit je verjetno Educato FA (X). Gran Bisiaca (1) ima prednost v tem, da štarta s številko ena.
DIRKA TRIS
V Milanu bo štartalo le 15 konj. Naši favoriti so: št. 8 North Moon; št. 15 Pocket Coffe; št. 9. Fast AN CL. Za sistemiste: št. 5 Med Reli; št. 6 Janet D.; št. 7 Ducato.
totip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	1
'	drugi	X	2
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	1	X
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	2
drugi	1	X
Maximilian Gherbassi
Ancona - Como	1
Avellino - Pescara	X
Brescia - Padova	1
Catanzaro - Barletta	2
Licata - Reggina	X	2
Messina - Cagliari	1	X
Monza - Torino	X
Piša - Parma	X
Reggiana - Foggia	1X2
Triestina - Cosenza	1
Vicenza - Pralo	1	X
Pontedera - Pro Vercelli	2	X
Cittadella - Pro Šesto	1	X	2
Maximilian Gherbassi (letnik 1971) se je doslej ukvarjal kar z velikim številom športnih panog (košarko, atletiko in karate, kjer je prišel do oranžnega pasu), a je bil vedno predvsem predan nogometu. Barve domačega društva Primorje brani že devet let. Igral je v vseh mladinskih kategorijah (zdaj je mladinec under 18), letos pa je na gostovanju v San Vitu opravil tudi svoj krstni nastop v 2. amaterski ligi. Prejšnji teden je Peter Grusovin pravilno
zadel deset izidov
SMUČARSKI KLUB DEVIN prireja v nedeljo, 10. t. m., 1. spretnostni sprehod po kraških gmajnah z mo-untain bike. Vpisovanje na štartu na Šempolajskem trgu od 8.30 do 10. ure. Vabljeni vsi!
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
SEKCIJI ŠRG IN ŠG PRI ŠZ DOM organizirata jutri, 1. junija, ob 20.30 v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma gala akademijo z naslovom Pravljica brez konca. Nastopijo ritmičarke iz N. Gorice, gimnastičarji iz Ljubljane, ritmično-baletna skupina iz Štan-dreža ter člani in članice ŠZ Dom.
SMUČARSKI KLUB DEVIN vabi člane na družabni večer, ki bo 2. junija ob 20.30 v sedežnih prostorih v Cerovljah. Ob priliki bodo nagrajeni tekmovalci. Vabljeni!
TPK SIRENA
organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje
na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696.
JK ČUPA
iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu ob sobotah od 16. do 19. ure. Tel.: 299858.
ŠZ JADRAN
sklicuje v ponedeljek, 4. junija, redni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD. Polet
sporoča, da je v teku vpisovanje za tekmi "Okoli sveta" (letnik 1979 in mlajši) in za "Tri točke" (odrasli), ki bo v torek, 5. junija, na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisnina je 3.000 lir za odrasle ter 1.000 lir za minibasket. Interesenti se lahko prijavijo do 5. junija na uradu ŠZ Jadran v Prosvetnem domu na Opčinah (vsak dan, razen ob nedeljah) od 10.30 do 12.30, tel. (040) 214303.
Svetovne nogometne izkušnje Romunije so vezane celo na Trst, kjer se je ta ekipa na prvenstvu leta 1934 srečala s kasnejšim finalistom Češkoslovaško (1:2) v prvi fazi tedanjega svetovnega prvenstva.
Kronike tistih časov govorijo o Romunih, ki so se z openskim tramvajem vozili na Opčine za atletski trening v borovem gozdiču pri Obelisku.
Letos bodo Romuni priprave izvedli na moderen način in se vsaj navzven potrudili, da ne bi izpadli kot materialno preskromni.
Romunski nogomet, čeprav na oko skromen v tehničnem pogledu, je dosegel neverjetne uspehe v zadnjih letih. Enkrat je Steaua celo osvojila pokal državnih prvakov, enkrat pa je igrala v finalu. Zelo visoko se je v tem turnirju povzpela tudi letos.
V modi, ki narekuje, da se tujce za klube zahodnih lig išče tudi na vzhodu, so Romuni tisti, ki zaradi uspehov Steaue skušajo iztržiti največ. Italija in Španija sta obljubljeni deželi.
Prav v Italiji naj bi jih za naslednje leto sprejeli nekaj. Lucescu, sedaj še trener Dinama iz Bukarešte, naj bi sedel na klopi Piše, režiser Sabau pa naj bi igral za Lecce. Obdelujejo še prestop Raducioiuja k Bologni.
Najbolj imeniten pa naj bi bil v novi sezoni Hagi z dresom madridskega Reala. Spretni napadalec Steaue bo moral na prvi tekmi svetovnega prvenstva (proti Sovjetski zvezi) počivati, ker ga je doletela kazen mednarodne nogometne zveze. Trener Jenei bo moral prav za to ključno tekmo najti ustrezno rešitev.
Jenei je bil v zadnjih tednih sploh v precejšnjih težavah z napetimi odnosi do klubov. Romunska nogometna zveza je namreč reprezentantom prepovedala prvenstvene nastope od 9. maja naprej. Dinamo iz Bukarešte je po svoje tolmačil ukrep in točno 9, maja še
poslal na igrišče Raducioiuja in Lupu-ja. Da bi krivda ne padla na igralca, si je odgovornost za ukrep prevzel trener Lucescu in bil zaradi tega izključen za tri mesece. Z balkansko fantazijo jo nerodno zadevo obšel s tem, da se je registriral kot igralec in kot rezerva sedel na klopi, nekaj minut pa zaradi lepšega videza tudi igral.
V stvarnosti se bo udeležba Romunije na svetovnem prvenstvu odvijala brez ozira na te dogodke, ki so imeli še največ nalogo, da obdržijo romunski nogomet v središču zanimanja za vsako ceno.
Kot vse druge ekipe, ki se pripravljajo na start, je tudi Romunija odigrala vrsto prijateljskih srečanj in v nekaterih primerih prikazala zelo učinkovit napad. Številni goli pa bi lahko pomenili prezgodnjo formo,s katero bi se preslepilo tuje trgovce.
Romuni so znani tudi po grobi igri in na pokalu pokalnih prvakov sta si Raducioiu in Klein prislužila kar 5 oziroma 4 kola klubske kazni.
B skupina izločilne faze svetovnega prvenstva postavlja Argentino v lažjo prednost zaradi Maradone. Romuni računajo na napredovanje predvsem na račun Kameruna.
Tablica iz kvalifikacij kaže dokaj ugodno sliko za Romunijo, ki je na treh od šestih tekem dosegla po tri gole in le eno srečanje izgubila. Ne gre sicer pozabiti, da je bil zadnji odločilen uspeh proti ostankom nekdanje danske velesile dosežen v Bukarešti z dokaj ustrahovalno igro domače enajsterice.
Izidi iz kvalifikacij: Bolgarija -Romunija 1:3; Romunija - Grčija 3:0; Grčija - Romunija 0:0; Romunija -Bolgarija 1:0; Danska - Romunija 3:0; Romunija - Danska 3:1.
BRUNO KRIŽMAN
Ali bo afriški zastopnik Kamerun tokrat presenetil?
Pred osmimi leti v Španiji je bil Kamerun na tem, da se uvrsti v drugi del svetovnega prvenstva. Le zaradi boljše razlike v golih ga je izločila Italija. Kaj bo dosegla na letošnjem SP ekipa, ki je bila v tem desetletju na vsak način med boljšimi v Afriki?
Verjetno drži, da je kakovost afriškega nogometa letos slabša kot je bila doslej. Maroko je bil na primer v Mehiki prava velesila, odlično - čeprav naivno - pa je igrala tudi Alžirija. Da si je Kamerun priboril kvalifikacijo proti Tuniziji ni preveč spodbudno.
Kamerunski nogomet je svojo pot začel leta 1930, kakovostni vzpon pa je v tem desetletju dosegel prej zaradi srečne generacije nogometašev, kot po zaslugi resne organiziranosti v domači strukturi.
Ker je država gospodarsko tesno povezana s Francijo in je dejansko njena kolonija, je cilj vsakega nogometaša, da se v Francijo tudi izseli. Tudi v klub nižje lige, kjer bodo pogoji daleč boljši kot doma in bodo predstavljali važno postavko za bodoče življenje.
Državno prvenstvo igrajo od leta 1960, ko je dobil Kamerun formalno neodvisnost. V prvih letih so imeli več uspeha klubi iz pristaniškega mesta Duale, sedaj pa gospodarijo moštva iz glavnega mesta Jaunde. Prva liga ima 16 ekip iz cele države, nižje lige pa so razdeljene zamljepisno. Prvenstva odigrajo od novembra do julija, razen izjem kot letos ob priliki SP.
Kot v drugih afriških državah tudi v Kamerunu pogojuje nogomet preskromna dodelitev mest za igranje na svetovnih prvenstvih. Dve sami ekipi sta premajhna stimulacija za razvoj nogometa in sklep je brez dvoma odraz kolonialističnega gledanja na to celino.
Ena značilnosti kamerunskega nogometa je veliko navdušenje ob pomanjkanju kakovostnega domačega trenerskega kadra. Ob priliki kvalifikacij in igranja na SP 1982 je ekipo vodil Francoz Vincent, za zmago na afriškem prvenstvu 1988 pa je moštvo pripravljal Le Roy, tudi Francoz.
Sedaj se z "neukrotljivimi levi" ubada mednarodno povsem neznan sovjetski strokovnjak Valerij Nepomnja-čij, ki je imel tudi v SZ izkušnje le z mladinskimi ali nižjeligaškimi moštvi. Dobro strokovno pripravo je Nepom-njačij podkrepil z disciplino. Neposredno jo je lažje uveljavil tudi zato, ker slabo obvlada francoščino in mora 'večino naukov posredovati preko prevajalca. Glede discipline v ekipi so mu bili v veliko pomoč tudi igralci, ki nastopajo v Franciji in so navajeni na drugačen odnos do odgovornosti.
Prisotna je želja, da bi iz emigrantskih reprezentantov izšel tudi trener-
Branilec Kameruna Stephen Tata"'
ski kader, zadeva pa za sedaj nima p°' sebnega uspeha.
Največja osebnost kamerunske?, nogometa naj bi trenutno bil Franc0'. Omam Biyick, ki nastopa v franc°s" drugi ligi. Gre za 24-letnega napada ca z odlično osebno tehniko in veli*^ iznajdljivostjo. Seveda velja vse to drugi francoski ligi in bo treba nieQ°, vo mednarodno kvalifikacijo šele Pj® veriti. Eugene Ekeke je bil svoj c vodilna sila pri pariškem RacingU' s a daj pa je zdrknil niže. Vsekakor 9re, 0. napadalca, ki se pri streljanju ne o° ta vij a.
V ekipi, ki je v celoti sestavljena črnopoltih igralcev, bosta dva verjet opazna zaradi svojih pričesk a‘ra. Gre za Pagala in Makanakyja. Oba rata v Franciji, drugi pa celo v P^. ligi pri Toulonu, čeprav samo kot
Manj pogosto igranje za držav^. ekipo ne nudi spiska pravih ve:^0)j nov. Kvalifikacij za SP so se naj jg, vneto udeleževali napadalci M’ .,ec Djonkep in Kana Biyick ter bran Kunde, vsi z osmimi tekmami. \c&\\ dnjem trenutku so v ekipo P0^. ju-tudi 38-letnega Millo, ki je pravl nak kamerunskega nogometa.
Med svojo potjo do kvalifikacP ^j. svetovno nogometno prvenstvo ] gral Kamerun naslednje tekme:
Kamerun - Angola 1:1.
Kamerun 1:3;, Nigerija - ^aT,erl>,, 2:0; Angola - Kamerun 1:2;	l:0-
-	Gabon 2:1; Kamerun - NigerI*j0j C
Po zaslugi prvega mesta v	je
je odigral dve tekmi s TunizB ' grU*1 zmagala v skupini D. Izida: "a ert^,,
-	Tunizija 2:0; Tunizija - K »j
0:1-	BRUNO KRlŽ^A
Na odbojkarskem turnirju mladinskih iger v Cuneu
Trinko in Erjavec v finalu
Tako dijakinje tržaške šole Erjavec kot dijaki goriškega Trinka so se na meddeželni fazi odbojkarskega turnirja v okviru mladinskih iger za nižje srednje šole uvrstili v današnji finale za 1. mesto, ki bo odločal o tem, katera ekipa napreduje v državno fazo v Rimu.
Igralci Trinka se bodo danes ob 9. uri pomerili s prvakom Sondria, igralke Erjavca pa bodo ob 10.30 igrale s prvakom Trenta. Po mnenju vseh opazovalcev bosta finalni tekmi zanimivi in na dobri tehnični ravni, prevladuje ga ocena, da sta naši ekipi favoritinji. Ce bi zmagali, bi bil to vsekakor nov izjemen uspeh, če vemo, da se po spremenjenem tekmovalnem sistemu v državni finale uvrstijo le štiri najboljše šolske šesterke iz vse Italije. Torej, najmanj četrto mesto bi bilo že zagotovljeno!
V včerajšnjem zadnjem kvalifikacijskem nastopu je Trinko z 2:1 (14:16, 15:5, 15:9) premagal prvaka Imperie. Varovanci prof. Kodriča niso igrali tako dobro kot v prvih dveh dneh, vendar pa je bila njihova premoč dovolj očitna, da poraza niso tvegali.
Dekleta pa so z gladkim 2:0 (15:10, 15:7) premagale predstavnika Pavie.
Kot nam je po telefonu povedal prof. Drasič, ki vodi ekipo skupaj s prof. Gregorijevo, so dekleta včeraj zaigrala resnično zelo dobro, kar je pred današnjim finalom nadvse obetavno.
Drevi v Nabrežini Supervolley 90
V priredbi tednika Trieste šport bo drevi v Nabrežini (s pričetkom ob 19. uri) tradicionalna prireditev Supervol-ley, to je srečanje med mešanima selekcijama najboljših tržaških odbojkarjev in odbojkaric, tistih skratka, ki so se po mnenju uredništva revije najbolj izkazali v članskih prvenstvih minule sezone. V obeh ekipah je res veliko slovewnskih igralcev in igralk, kar potrjuje moč slovenske odbojke na tržaškem in ugled, ki ga uživa tudi med pripadniki večinskega naroda. V »rdeči« ekipi (trener Manzin) so tako med drugimi tudi Savina Žbogar in Katja Fabrizi (Sloga), Cirila Kralj (Sokol), Elena Maver in Marko Marega (Bor), v »beli« ekipi, ki jo trenira prof. Ivan Peterlin (kot priznanje za dolgoletno uspešno delo na vseh področjih in za letošnje napredovanje Sloge Ko-impex v C-l ligo), pa so Sergij Stan-
čič, Nataša Grbec, Elisabetta Nacinovi in Aleksandra Ažman (vsi Bor) in Martina Ukmar (Sloga).
Med pokrovitelji tekmovanja je tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
1. ženska divizija
ROZZOL - BREG	3:0
(15:7, 15:3, 15:8)
BREG: Sancin, Kralj, Kocjančič, Se-ganti, Gobbo, Pettirosso, Kosmač, Bandi, Ota.
Tudi zadnja tekma prvenstva 1. divizije se je končala z gladkim porazom Brežank, ki zapuščajo ligo brez dobljene tekme. Brežanke so dobro začele, povedle so namreč za pet točk pri rezultatu 7:2, nato pa so nerodno izgubile žogo in prepustile set nasprotnicam. Naslednji del tekme pa se je odvijal enolično in po enourni tekmi je ekipa Rozzol slavila zmago.
Celotno prvenstvo slovenske ekipe se je odvijalo v znamenju poškodb in neuigranosti. Treba je podčrtati veliko razliko v izkušnjah posameznih igralk. Brežanke se poslavljajo od lige z upanjem, da se ne bo takšna sezona spet ponovila. (Ota)
Košarkarski četveroboj
Danes in jutri turnir Dom 90
Drevi se bo na odprtem igrišču dijaškega doma v Gorici (Svetogor-ska 82) pričel dvodnevni košarkarski turnir "Dom 90", ki ga prireja košarkarskega sekcija ŠZ Dom. Na turnirju, ki je namenjen članskim ekipam, bodo poleg ekipe prirediteljev nastopila še moštva Albe Polig-rafiche S. Marco iz Krmina, Igc Sta-ranzana iz Štarancana in KPK-ja (Kluba prijateljev košarke) iz Nove Dorice. Drevi ob 19.30 se bodo igralci Doma Gometal spoprijeli z ruočno ekipo Albe, ki je v promocij-skem prvenstvu obstala tik pri vrhu skupne lestvice. V drugem srečanju 21. uri pa bosta na vrsti ekipi KPK-ja in Igc Staranzano, ki bo v naslednji sezoni nastopal v D ligi.
Jutri bosta ob 19.30 med seboj igrala za 3. mesto drevišnja poraženca, ob 21. uri pa bo na sporedu veliki finale. V primeru slabega vremena bodo tekme odigrali v telovadnici Kulturnega doma, Ul. Brass 20. (af)
Danes z Jadranom TKB na turnirju G. Sard
Tudi Klavdij Starc
Končala sta se četrtfinalni in izločilni del članskega košarkarskega turnirja Don Giacomo Sarti v organizaciji društva Don Bosco in na katerem (razen Stefanela) nastopajo vse najboljše članske tržaške peterke.
Kot je znano, je v prvem srečanju Jadran TKB po pričakovanju, toda tudi s težavo, premagal moštvo Auto-sandre, Boru Radenska pa ni uspel podvig proti ekipi Latte Carso, ki nastopa v C ligi.
V polfinale so se tako uvrstile te ekipe: Jadran TKB, Tecnoluce, Don Bosco in Latte Carso.
Danes bo Jadran TKB igral proti ekipi Tecnoluce, ki nastopa v D ligi in je v četrtfinalu premagala Inter 1904 kar za 20 točk.
Drevi pa bo v Jadranovih vrstah nastopil tudi Klavdij Starc, ki je v tej sezoni igral v B-l ligi pri društvu La
to za
naše moštvo lepa okrepitev, za Jadra-nove navijače pa priložnost, da sept vidijo na igrišču »Tolota«.
Molisana iz Campobassa.
Odveč je, da pristavimo, da bo
Današnji spored
19.30: Jadran TKB - Tecnoluce; 21.15: Don Bosco - Latte Carso. Obe tekmi bosta v telovadnici Don Bosca, na Istrski Ulici 52.
LATTE CARSO - BOR RADENSKA
103:74 (53:34)
BOR RADENSKA: Tomšič 2, Debe-Ijuh 10, Bajc 8, Kneipp 6, Gobi 10, Pie-ri 9, Possega 8, Smotlak 4, Persi 15, Paulina 2.
Proti favoriziranemu moštvu Latte Carso so borovci po pričakovanju izgubili. Sicer pa se je srečanje odločilo že v uvodnih minutah, ko je naša ekipa v bistvu ostala brez visokih igralcev (Paulina je že v 11. min. napravil 5. osebno napako, Smotlak pa je v 14. min. imel 4 napake).
Za nameček je moral zaradi močnega zobobola z igrišča tudi Pieri.
V Borovih vrstah so se tako izkazali mladi igralci, pri nasprotnikovem moštvu pa bivši borovec Blasina (24 točk), ki "poskuša" za Latte Carso. (jan)
Pregled moške odbojkarske C-2 lige
V derbijih je vladala precejšnja izenačenost
3. DEL
Za tržaške šesterke so bila gostovanja na Goriškem v ženski in moški C-2 ligi sila neupešna. O gostovanjih Sloge Koimpexa in Sokola Indulesa smo že pisali. Prav nič bolje ni bilo niti z Borom Cunjo Avtoprevozom. Tržačani so doma namreč premagali tako Meblo Imsa kot tudi 01ympio, v gosteh pa so ostali praznih rok. Zastopniki 01ympie so se oddolžili z istim izidom 3:1. Petejan in tovariši v Trstu niso gostiteljem odvzeli niti niza, a so jih v goriškem Kulturnem domu odslovili šele po tie-breaku. V goriškem derbiju je 01ympia pred domačimi gledalci slavila po štirih nizih igre, v povratnem obračunu pa so zastopniki Mebla Imsa odpravili nasprotnike šele po petih setih igre. V medsebojnih derbijih je stanje izredno iznačeno, saj je vsaka šesterka zmagala po dvakrat in količnik v nizih je v korist Bora Cunje Avtoprevoza pred 01ympio in Meblom Imsa. Za konec imamo dokaz več, da so na Goriškem zaenkrat slovenski derbiji bolj »občuteni« in gostitelji in gostiteljice zaigrajo s podvojeno močjo. Obenem moramo še dodati, da so tudi letošnja prvenstva, mislimo v moški C-2 ligi in mlajših kategorijah še enkrat potrdili, če je bilo sploh še potrebno, da se je os moške odbojke v precejšnji meri pomaknila na Goriško stran.
Izidi naših treh zastopnikov v posameznih kolih:
1.	kolo: Bor Cunja Avtoprevoz -Meblo Imsa 3:0, Intrepida Mariano -01ympia 0:3.
2.	kolo: 01ympia - Prata 3:0, Meblo Imsa - Vivil Villa Vicentina 3:1, Pav Remanzacco - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2.
3.	kolo: Vivil Villa Vicentina - Bor Cunja Avtoprevoz 3:0, Volley Porde-non - Meblo Imsa 1:3, Torriana Belca Gradišče - 01ympia 0:3.
4.	kolo: 01ympia - Rozzol Trst 3:0, Meblo Imsa - Libertas Turjak 3:0,Bor Cunja Avtoprevoz - Volley Pordenon 0:3.
5.	kolo: Libertas Turjak - Bor Cunja Avtoprevoz 0:3, Intrepida Mariano -Meblo Imsa 0:3, 01ympia - Pav Remanzacco 3:0.
6.	kolo: Crismare Tržič - 01ympia 3:2, Meblo Imsa - Prata 2:3, Bor Cunja Avtoprevoz - Intrepida Mariano 3:0.
7.	kolo: Prata - Bor Cunja Avtoprevoz 2:3, 01ympia - Cima Truciolari Bacile 1:3, Torriana Belca Gradišče -Meblo Imsa 2:3.
8.	kolo: Volley Bali Videm - 01ym-pia 1:3, Meblo Imsa - Rozzol Trst 3:0, Bor Cunja Avtoprevoz - Torriana Belca Gradišče 3:0.
9.	kolo: Rozzol Trst - Bor Cunja Avtoprevoz 2:3, 01ympia - Meblo Imsa 3:1.
10.	kolo: Meblo Imsa - Crismare Tržič 0:3, Bor Cunja Avtoprevoz - 01ym-pia 3:1.
11.	kolo: 01ympia Vivil Villa Vicentina 2:3, Crismare Tržič - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2, Cima Truciolari Bacile
-	Meblo Imsa 3:2.
12.	kolo: Mebli Imsa - Volley Bali Videm 2:3, Bor Cunja Avtoprevoz -Cima Truciolari Bacile 3:0, Volley Pordenon - 01ympia 3:0.
13.	kolo: 01ympia - Libertas Turjak 2:3, Volley Bali Videm - Bor Cunja Avtoprevoz 1:3, Meblo Imsa - Pav Remanzacco 1:3.
14.	kolo: Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2, 01ympia - Intrepida Mariano 3:1.
15.	kolo: Prata - 01ympia 1:3, Vivil Villa Vicentina - Meblo Imsa 1:3, Bor Cunja Avtoprevoz - Pav Remanzacco 3:0.
16.	kolo: Bor Cunja Avtoprevoz -Vivil Villa Vicentina 3:1, Meblo Imsa -Volley Pordenon 0:3, 01ympia - Torriana Belca Gradišče 3:1.
' 17. kolo: Rozzol Trst - 01ympia 3:1, Libertas Turjak - Meblo Imsa 1:3, Vol-ley Pordenon - Bor Cunja Avtoprevoz 3:1.
18.	kolo: Bor Cunja Avtoprevoz -Libertas Turjak 3:0, Meblo Imsa - Intrepida Mariano 3:2, Pav Remanzacco
-	01ympia 0:3.
19.	kolo: 01ympia - Crismare Tržič 3:1, Prata - Meblo Imsa 1:3, Intrepida Mariano - Bor Cunja Avtoprevoz 0:3.
20.	kolo: Bor Cunja Avtoprevoz -Prata 3:1, Meblo Imsa - Torriana Belca Gradišče 3:0, Cima Truciolari Gradišče - 01ympia 3:1.
21.	kolo: 01ympia - Volley Bali Videm 3:0, Rozzol Trst - Meblo Imsa 2:3, Torriana Belca Gradišče - Bor Cunja Avtoprevoz 1:3.
22.	kolo: Bor Cunja Avtoprevoz -Rozzol Trst 3:0, Meblo Imsa - 01ympia 3:2.
23.	kolo: Crismare Tržič - Meblo Imsa 1:3, 01ympia - Bor Cunja Avtoprevoz 3:1.
24.	kolo: Vivil Villa Vicentina -01ympia 3:1, Bor Cunja Avtoprevoz -Crismare Tržič 3:2, Meblo Imsa - Cima Truciolari Bacile 3:1.
25.	kolo: Volle Bali Videm - Meblo Imsa 1:3, Cima Truciolari Bacile - Bor Cunja Avtoprevoz 0:3, 01ympia - Vol-ley Pordenon 2:3.
26.	kolo: Libertas Turjak - 01ympia 0:3, Volley Pordenon - Crismare Tržič.
G. F.
(se nadaljuje)
Košarkarji ZSŠDI tudi proti Ipifimu
Naraščajniki v Saluzzu
Ali Star Game v znamenju naših
Vfsta T*?* naraščajniška košarkarska l°vaig ŠDl bo jutri in v nedeljo sode-tur jjj na turnirju v Saluzzu v Piemon-tvo a Prireja domače športno druš-društSs- Pallacanestro Saluzzo. Pri tem ekinpVU ifRa in tudi trenira mladinske Vfernec^ lco*ar^:ars^i delavec Andrej
izredno^' u?do naši naraščajniki pred sponriioi; tevno nalogo, saj se bodo
Sir/.	rhipHi,im ,z Tur,,na
giod dolge
borin6-ntmree V soboto zjutraj) in
na S turnSu ZaSt0pali naš0 košarko
,	. SPORED
17 3o* r*	^offliani - Saluzzo;
. U' Jpifim Turin - ZSŠDI.
t0	"k 6.: 9.30: finale za 3. mes-
' 11-50: finale za 1. mesto, (jan)
^ladinsko prvenstvo Slovenije
£e tretja zmaga
selekcije ZSŠDI
^artbPc B,orut Pertot 7 (1:2), Sosič 16,
na 26 Gerli 10' Škrk n' Pauli-
(3:6).	|1U13). Stanisa 18, Smotlak 23
To0&Esrlak (36)'pM: i4:21- tri
GORICA - ZSŠDI
v Sosič 1.
prvpnl^ mladinskega košarkarske-^SŠDl osvr,V? Slovenije je selekcija n° zmaao k/5 ŽG svojo tretjo zapored-pesjjhm in -Sl 50 tokrat v gosteh za-rrško Iskm ;Vlsoko premagali novogo-Poraz na tnrn s° se P tako oddolžili za 2e nirju B. Debenjaka.
Stv° ZSŠDtTUti. srečanja je bilo vod-r^Uko stalni l3 točk Naši so dfii že ^ - in ob p(^asu vo.
•Uk °	^ “ bil° V6Č
Tomli61,^1 ZSŠDI vsi 2a-^ odpo^. J«i pa so P-
Tekma najboljših tržaških naraščajnikov (Ali Star Game), ki jo je priredil tržaški tednik Triestesport v telovadnici Don Bosca, je bila kar močno v "znamenju" naše košarke.
V nabito polni dovrani je bila namreč prisotna kar lepa skupina naših navijačev, na temenu je bilo kar lepo predstavništvo naših košarkarjev (borovca Aleksander Gallopin in Alan Porporati, Kontovelec Jan Budin in poletovec Boris Vidah) in naš košarkar Jan Budin je prejel kar dve laskavi priznanji. Proglasili so ga (skupno z igralcem Don Bosca Giampierom Gi-ansantejem) kot najboljšega košarkarja letošnjega naraščaj niškega prvenstva, poleg tega pa ga je prisotno občinstvo proglasilo z ogromno večino kot najboljšega igralca tekme.
In na srečanju med tržaško reprezentanco naraščajnikov in Stefanelom, ki je premočno osvojil prvo mesto v tem prvenstvu, je bil Jan Budin zares najboljši. Izkazal se je kot strelec, bil je najboljši pri asistencah, ulovil je več odbitih žog in občasno tudi vodil igro svojega moštva. V tržaški reprezentanci sta bila stalno vsaj dva naša predstavnika. Za nekaj minut pa so bili v moštvu vsi štirje naši igralci (Budin, Porporati, Gallopin in Vidah), kar je seveda za vso našo košarko še kako lepo priznanje.
Tekmo je dobil Stefanel z 82:74, potem ko je tržaška selekcija vodila po prvem polčasu s 45:38. (jan)
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Na košarkarskem turnirju B. Debenjak
Ekipa ZSŠDI tretja
Košarkarska reprezentanca Furlanije-Julijske krajine, za katero sta igrala tudi naša košarkarja Dean Oberdan (Bor) in Marco Crisma (Jadran), je osvojila prvo mesto na mednarodnem mladinskem košarkarskem turnirju za deveti memorial Bojan Debenjak, ki je bil v nedeljo v Novi Gorici v organizaciji KK Iskra.
Na tem turnirju je nastopila tudi selekcija ZSŠDI, ki se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Naši so v polfinalnem srečanju z domačim moštvom Iskre igrah zelo slabo in tudi povsem zasluženo izgubili.
Na popoldanskem srečanju pa so igrah kot prerojeni (zlasti se je odlikoval Riki Škerk), zasluženo premagali ljubljanskega Slovana.
ISKRA - ZSŠDI	86:72 (40:32)
ZSŠDI: Sosič 7 (2:5), Pertot 14 (2:6), Gerli 6 (2:4), Škerk 15 (2:5), Paulina 4 (0:1), Stanisa 14 (2:2), Ambrosi, Smotlak 12 (0:1).
ON: 21. PON: Paulina (36). TRI TOČKE: Sosič 1, Škerk 1.
FJK - SLOVAN LJ	81:72 (40:36)
Finale za 3. mesto
ZSŠDI - SLOVAN LJ 81:61 (49:34)
ZSŠDI: Ambrosi, Sosič 2 (0:2), Pertot 7 (1:3), Gerli, Škerk 21 (3:4), Paulina 12, Stanisa 10 (0:2), Smotlak 29 (7:8).
ON: 20. PM 11:19.
Finale za 1. mesto
FJK - ISKRA	73:70 (40:44)
Tekmo so morah igrati v drugi telovadnici, ker je že med ogrevanjem prišlo do razbitja koša, pri čemer se je poškodoval Jadranov košarkar Marco Crisma, ki se je moral tudi zateči v bolnišnico po prvo pomoč, (jan)
Ob 25. obletnici ŠD Breg
Konec tedna se najmlajsi
Košarkarske prireditve v okviru 25-letnice ŠD Breg se bodo končale ta konec tedna z mednarodnim turnirjem
dečkov in turnirjem minibasketa za letnike 1979 in mlajše.
Predvsem turnir dečkov bo dokaj zanimiv, saj bosta med drugim nastopih tudi moštvi ljubljansKe Smelt Olimpije in Iskre Nove Gorice. Poleg teh ekip bosta tu še tržaški Libertas in seveda domača postava Brega, ki je bila letos edina naša ekipa v prvenstvu dečkov (letniki 1976).
Na turnirju minibasketa pa bodo nastopile ekipe sežanskega Kraškega zidarja, Intermuggie, openskega Poleta in seveda Brega.
Turnir minibasketa
Jutri, 2. 6.: 14.30 Kraški zidar - Polet, 15.45: Breg - Intermuggia. Nedelja, 3. 6.: 15.30: finale za 3. mesti, 17.00: finale za 1. mesto..
Turnir dečkov
Jutri, 2. 6.: 18.00: Breg - Iskra Nova Gorica, 19.30: Smelt Olimpija - Libertas Trst. Nedelja, 3. 6.: 9.30 finale za 3. mesto, 11.00: finale za 1. mesto.
Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Dolini, (jan)
PROPAGANDA
RADIOOUATTRO - SOKOL 37:86
(21:39)
SOKOL: Masten, Širca 16, Vidoni 2, Peric 6, Umek 13, Franco 20, Tavčar 29.
Naši so že od vsega začetka dobro igrah, tako da niso imeli večjih težav nadigrati slabše nasprotnike. Posebno pohvalo zasluži Klemen Širca, ki je v zadnjih tekmah pokazal dober napredek kar se tiče vodenja žoge in pregleda nad igro. (G. N.)
MINIBASKET
Turnir prvi koši
UNIVERSITA' POPOLARE - POLET
29:16
POLET: Šibelja, Bogateč, Piccini, Ferluga, Malalan 4, Kocjančič 4, Lakovič 8, Taučer, Ferfolja, Paliaga.
Prva in zadnja četrtina sta bili pole-tovcem usodni, medtem ko sta se ostali dve končali neodločeni 4:4, oz. 6:6. Naši niso ponovili dobre igre s prejšnje tekme in so povsem odpovedali pri podajah in v obrambi, (jan)
šesterke na goriškem
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Napredovala je ekipa, ki je nabrala kar 42 točk, dve manj od največjega možnega izkupička. Ekipi, ki sta se uvrstili na drugo mesto pa zastajata kar osem točk. Kar se tiče Agoresta in Soče je bilo to prvenstvo prehodno. Soča je začela dobro, a je vse prevečkrat zapadla v krizo; obtičala je na šestem mestu lestvice. Drugače je bilo z Agorestom. Že od začetka je bilo jasno, da bo težko ostati v konkurenci. Po obetavnem začetku je ekipa zabredla v krizo, saj je v 13. kolih nabrala le dve točki. Proti koncu pa je prišla še odrešujoča zmaga, ki je matematično zagotovila ekipi obstanek.
IZIDI 22. KOLA: Svag Dizorz - Fin-cantieri 1:3, Farra - ACLI Ronchi 1:3 Agorest - Lib. Cormons 1:3, Mossa -Šale Sicilia 3:2, Azzurra - G rado 3:0, Villesse - Soča 2:3.
LESTVICA: Mossa 42, Cormons in ACLI Ronchi 32, Azzurra 30, Farra 26, Soča Cassa di Risparmio 22, Fincantie-ri 20, Villesse 18, Agorest 14, Svag Dizorz 12, Bale Sicilia 10, Grado 6.
Mossa napreduje v D ligo, Šale Sici-lia in Grado izpadeta v 2. divizijo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarska zveza za goriško je objavila uradno lestvico: Soča Sobema 32, Caldini 32 (razi. v setih), Intrepida Mariano 26, Grado 22, 01ympia 20, Staranzano 18, Naš prapor 14 (minus dve točki), Armonia e salute 10, ACLI Ronchi in Lib. Cormons 2.
UNDER 16 MOŠKI
V tej konkurenci je bilo na sporedu 7. kolo. V derbiju kola sta se pomerili ekipi, ki sta delili prvo mesto. Očitno je bilo to srečanje odločilno za lovoriko pokrajinskega prvaka. Soča je na domačih tleh podlegla ekipi Armonia e salute, ki sedaj vodi sama na lestvici. Do konca prvenstva manjkajo še tri srečanja in Soča, kakor tudi Armonia, mora še počivati.
IZIDI 7. KOLA: Mossa - ACLI Ronchi 3:0, Soča Sobema - Armonia e salute 1:3. Počivala je ekipa 01ympie.
LESTVICA: Armonia e salute 10, Soča Sobema 8, 01ympia 6, Mossa 4, ACLI Ronchi 0. (MJ)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 1. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
fj@sl
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po prvih poročilih naj bi v samam Peruju umrlo več kot 200 oseb
Tudi včeraj se je zemlja tresla v Peruju Na Balkanu veliko škode in preplaha
Večina domačinov iz perujske Rioje je zaradi potresa ostala brez strehe nad glavo	(Telefoto AP)
LIMA, MOSKVA — Predvčerajšnjim potresnim sunkom, ki so jih zaznali v Peruju in v dobršnem delu balkanskega območja, so sledili novi potresi. Jakost sunkov je bila sicer rahlo nižja, vendar je kljub temu povzročila še veliko dodatne škode in terjala nove žrtve.
Potresna dejavnost je imela najhujše posledice v Peruju in v Mehiki, kjer se je zemlja stresla včeraj. Iz Peruja prihajajo vesti o več kot 200 mrtvih in kakih tisoč pogrešanih. Število ranjenih je sorazmerno visoko, vendar skrbi predvsem podatek o osebah, ki jih pogrešajo. Epicenter potresa je bil namreč v goratem in težko dostopnem kraju kakih 800 kilometrov severo-vz-hodno od Lime.
V vaseh Rioja, Moyobamba, Neuvo Cajamarca, Soritor in Jean je potresni sunek, ki je dosegel jakost 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici, porušil dobršen del barak in hiš. Kraji so tako odročni in v nekaterih primerih celo sredi pragozda, da se reševalne enote le s težavo prebijajo do preživelih. Perujski predsednik Garcia je že poskrbel za vojaške helikopterje, ki prevažajo zdravila in šotore.
Močne potresne sunke so zabeležili tudi seizmografi v Kostariki in Mehi-
ki, kjer so pri Akapulku izmerili sunek jakosti 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici.
Tudi iz Moskve prihajajo vesti o precejšnji gmotni škodi, ki jo je povzročilo sosledje močnih potresnih sunkov na Balkanu. Po poročanju predsednika sovjetskega parlamenta naj bi bilo število žrtev omejeno. V glavnem naj bi šlo za priletne osebe, ki so jim popustili živci in so iz strahu nerodno padle ali celo skočile skozi okno, kot se je zgodilo v Kišinjovu v Moladaviji, kjer so umrli v treh, saj je dvema osebama popustilo srce.
Večje težave bodo imeli z globokimi ranami, ki so jih potresni sunki zadali poslopjem. Iz Romunije poročajo o tisočih stanovanjih, ki so tako težko poškodovana, da ne bo več mogoče bivati v njih. Poleg tega je v Romuniji umrlo osem oseb, ranjenih pa jih je bilo 260 ali celo več.
Težave bodo imeli tudi v Bolgariji, kjer menda ni bilo žrtev, vendar se je prebivalstvo iz strahu pred morebitno katastrofo spravilo na ulice. Zemlja se je tresla tudi v noči na četrtek, tako da so sunke zabeležili tudi v Jugoslaviji, kjer pa prav tako ni bilo žrtev.
Proslavili že tretji svetovni dan brez tobaka
ŽENEVA — Pod geslom »Odraščanje brez tobaka« je danes svetovna zdravstvena organizacija pri OZN WHO proslavila tretji svetovni dan »brez tobaka«. Letos je bila pozornost WHO usmerjena predvsem na opozarjanje vlad, celotne družbe in posameznikov na nevarnosti, ki jih mladim prinašata tobak in tobačni dim.
Ta nevarnost je še posebej velika v deželah v razvoju in po zadnjih podatkih svetovne zdravstvene organizacije kar 50 odstotkov mladih med 12. in 25. letom starosti kadi, medtem ko v industrializiranih državah kadi 20 odstotkov mladih. V »razvitem« svetu cigareta prodira predvsem med ženskami in pri WHO trdijo, da mnoga dekleta začnejo kaditi zato, da bi shujšala.
V Ženevi je WHO ob tej priložnosti v sodelovanju z mladimi člani nekega angleškega kluba, ki se je še posebej izkazal v boju proti kajenju, pripravila posebno prireditev, na kateri so mladim predvajali tudi informativni film, s katerim so predstavili vse nevarnosti tobaka.
Peking še izvaja normalizacijo
PEKING — Pekinški dnevnik je objavil vest o usmrtitvi s strelom v tilnik enajstih Kitajcev, ki so jih priznali za krive umorov in huliganstva.
Le nekaj dni pred obletnico pokola na Tienanmenu je pekinška vlada pokazala, da še vedno izvaja posebno politiko za »ohranitev družbene stabilnosti in javne varnosti«, kot so imenovali normalizacijo. V tem sklopu represivnih pobud spada tudi val aretacij po vsej državi. Največ ljudi, o katerih trdijo, da so izražale disidentske teže, je moralo v šangajske zapore, v Pekingu pa je krajevna oblast prepovedala najavljeno tiskovno konferenco nekaterih zastopnikov opozicije.
, Tiskovne konference pa kljub prepovedi ne bi bilo, ker so trije disidenti, ki bi se bili morali pogovoriti z novinarji, izginili neznano kam. Afera je kajpak sporna, saj so bili vsi trije kulturniki zaprti, ker so sodelovali pri gladovni stavki po streljanju na Tienanmenu.
Težave z uvozom angleškega mesa »norih krav«
BRUSELJ — Evropska komisija je včeraj sporočila, da je brez »prepričljivih argumentov« francoska prepoved uvoza govejega mesa iz Velike Britanije nezakonita. Odlok o prepovedi uvoza je vlada v Parizu sprejela v sredo, vzrok za to odločitev pa je bila možganska bolezen britanskih govedi. Ta bolezen, ki so jo poimenovali »bolezen norih krav« je v Veliki Britaniji prizadela že 13.000 govedi. Gre za bolezen, ki prizadene možganske celice govedi, starejših od štirih let, zanjo pa ni poznanega zdravila.
Bolezen se po vsej verjetnosti širi z živinsko krmo, ki vsebuje kostno moko in ostanke ovčjega mesa. Podobna bolezen je prizadela tudi ovce, s hrano, ki jo uporabljajo za krmo govedi, pa ponekod hranijo tudi mačke. Zato so se britanski proizvajalci mačje hrane že odločili, da ne bodo več dodajali ovčjega mesa v svoje mačje konzerve. Prodaja govedine je v Veliki Britaniji lani padla za 7%, pa čeprav je britanska vlada ves čas zagotavljala, da bolezen ni nevarna za ljudi.
Glede francoske prepovedi uvoza govedine iz Velike Britanije pa so v Bruslju menili, da so bili že sprejeti vsi potrebni ukrepi za zaščito zdravja potrošnikov. Ob vsem tem pa velja še povedati, da je uvoz britanske govedine prepovedan v Skandinaviji, Avstriji, SZ, Izraelu in Savdski Arabiji, medtem ko je Francija lani uvozila 65.000 ton britanske govedine ali več kot polovico celotnega britanskega izvoza.
ŽELITE? IZBERITE SI NAS!
•	PRALNI STROJ WH 400x	DEM 866,-
•	POMIVALNI STROJ LS 1042	DEM 999 -
•	TELEVIZOR 21 SM 424 EKRAN 53 CM
•	TELEVIZOR 14 SE 121 EKRAN 37 CM
•	DVOJNI KASETNIK - STEREO
•	AVTORADIO SAR 203
•	AVTORADIO SAR 727
DEM 999-DEM 743,-DEM 273,-DEM 297,-DEM 479,-
•	TENIŠKI LOPARJI APR0ACH	DEM	495,-
	TRIC0MP	DEM	275,-
	GRAPHITE DB	DEM	377,-
	GRAPHITE C0MP0SIT	DEM	220,-
•	ŠPORTNE TORBE INTERNATIONAL C0URT	DEM	94,-
•	TENIŠKE COPATE	DEM	121,—
•	BOMBAŽNE MAJICE PRINCE	DEM	27,-
V
•	TENIŠKI LOPARJI
•	TENIŠKI LOPARJI ZA OTROKE
DEM
DEM
162,-
54,-
• 4 TENIŠKE ŽOGICE TRET0RN XL
DEM 24,-
• ŠVICARSKA ČOKOLADA ARN1100 g
DEM 2,-
Parfumerija in izdelki za nego telesa
Sergio Tacchini, Genny, Pancaldi, Wella, Borsalino, Orlane, Werovska Joel, Yves Rocher
Fotoaparati, športna oblačila Fila, kolesa Bottecchia,
•	avdio in video tehnika Hitachi, Nordmende, Orion,
mikrovalovne pečice in gospodinjski aparati različnih znamk
PRIMEX SHOP DUTY FREE
VIPAVSKA CESTA 13 telefon 003865-22412 65000 NOVA GORICA
TRG MARŠALA TITA 7 telefon 003865- 81195 65220 TOLMIN
HOTEL PARK-CASINO NOVA GORICA telefon 003865 - 25557 65000 NOVA GORICA TRG GOLOBARSKIH ŽRTEV 14 telefon 003865-86314 65230 BOVEC
HOTEL SABOTIN - SOLKAN CESTA IX. KORPUSA 35 telefon 003865-25114 65000 NOVA GORICA STRESOVA 1 telefon 003865-85210 65222 KOBARID