280. številka. Ljubljana, nedeljo 6. decembra. VII. leto, 1874. SLOIEMSKIJiROB. Itfca- .irj- dan, lavzeui* medeljke ta dneve po prasnikih, cm ver,:« po pošti prejemal za .•vEiio-jjer&k« Jczeie *.a celo iero 16 golti., zs pol leta 8 gold. t* Ć.--.p. leU 4 golo, — Za LJubljano bros pošiljanja na rtom l« oelo Mto '3 gold., ka SetTt lota 3 gold. 30 kr., za en nitaoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dpm • . • i k. mesec, 30 kr. za 6etn leta, — Za tuje dežele za celo leta 20 gokL za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake rey* znižana oena Iti aiceri Za Ljubljana m oetrt leta 2 gol d. 50 kr., pa pošti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila &e plačuje od četiri* •topne petit-VTtte 6 kr., de se Otnanilo enkrat tiska, 5 kr. če, ,m dvakrat In 4 kr, Be se tri- aii večkrat, tiska. ;l -vole irankirati. — Kokoplei so ne v-ačajo. — 0 r B dni it V o |e v Ljubljani na eeioTJkl cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravniitvo na ka- m blagovolijo polil j R" ti«mmm:...- -oklamaetje, ila, .. j i đmini strativn e reči, je v »Narodni tiskarni11 v Tavčarjevi hiši. Drugi dan budgetne debate. Na Dnnaji 3. doc [Izv. dop.] Denes je tudi vlada sliSala mnogokatero resnično ia obsojajoče besedo. Prvi nuj govorniki je bi) slovenski poslanec dr. Vošnjak. (Njegov izvrstni govor prinesemo ves po s;■ n ■ ..ti tu zapisnika v prihodnji Btev ki oaSega lista, Ur.) Moiuvski Ncmtc An S piti je okušal pobijati dr. Vo&ujakove ter, .tv« slovanskih dol in je dejal: „Jaz n < nni, da gospodje, ki terjajo slovanskih srednjih Bol, zamenja* jejo j reveč cilj la sredstvo. A S< Ia nij na« nieu sani zase, nego sredstvo s katerim "e ljudstvo do višje oui k<- pripravi." Dr. M c zni k nni je izvrstno odgovoril: „Mi Slovani s..... polnoletni m ne potrebujemo nič jerobskega dslva, torej vsi dobri .sveti o sredstvih in ti ih nič ne pomagajo. In a i (.(i nosi se more z di/av ega 1... . tako obravnavati kak< r vera : uaj se pust vsacemu po svoje iveličanim biti, potem je mir mej konfesijonalnimi dru.št.i Naj se pusti vsaki uan dnosti na podlagi svojega materinega jezika izobra2sti s , naj so past na narodnostnem kakor na religijoanem polji dobrohotno toleranco vladati iu narodnostni-vprašanje je rešeno." „Ko se je prej govorilo, da nam je vojna od leta lSo'G finančno Škodovala, vpraša dr. Mezu k, ali nijSO ravno Slovani vedno rekli, da Avstrija nema ua Nemškem iiičcsa iskati. Ko bi se bilo nje poslušalo, ne bilo bi oue vojne. — Dficit še ne bode izginil, nago se bodo posebno leta ls77, ko bode rebulo novo nagodbo z Og« rsko delati, pokazal, ker s to sosedno državo zmi-rom slabe finančne pogoube delamo. „Ne-ovržna resnica je, da ima propadajoča ma- Raztreseni listi. in. Za pečjo je mačka skledo kislega mleka preobrnila, IIrum in ropot po hiši, in eno uro star dečko v zibeli je zagnal glasen jok. „Kaj pa jeVJ prisopiba oče v hram iu mlada mati v postelji zastoče. „Dobro znamenjeu, prorokuje stara babica, tolaživši mladega knčača v zibeli; „le niiuii bodite, to je dobro znamenj'". Ts fant, pri čegar ro stvu se take reči gode, t« fant bode še imeniten gospod". Oče pOB iSa strmeč te proroške besede, iu ko j (itira izza peči mlečuate firepinje, utrdi se v njem misel, da bo fant moral Studirati. Ia tako je tudi bilo. ferijalna blagost ljudstva uzrok v napačoi politiki. Da zdanj 1 vladna sistema ne more Škode popraviti, ki je narejena na vseli oblastjib gospodarstvenega življenja, to je j.no. Kajti politična sistema, katera mora vso svojo delavnost na to obračati, da Bebo utrjuje, ki vso delo na to porabi, da bi svoje gospodstvo osigurala, — ne more se za gospi darstvene interese brigati. To more le vladna sistema, katera bi bila od vseli narodov podpirana. Sistema, ki umeteljno gospodstvo manjšine :iad večino narodov utrditi hoče, rabi vedno u o v i b sredstev, da nezadovoljne kroti. Torej se ne bo pomagalo pri odpravljanji gospodarstvenih š\nd, ako sl-.ar o(i oruge. strani ne prime. PomoČ je le ako naša politika drugi pot nastopi in sicer oni pot, ki ga je Nj. vc!. cesar zaznamoval s svojim geslom : viribus iinitis." „Ce pa hočemo s zcdinjen'mi močmi delati", pravi Meznik dalje, „mora vsak državnik svoje oko obrniti na kraljestvo Cfško, ki jo najmočnejSe v plačevanji davkov. Dokler bodo v fom kraljestvu politični in narodni razdori, ne more se misbti o (zdravljenji finančnih zadev. Zmotnjava je, ako gospodje mislijo, da so z volilno reformo položili zadnji kamen v stavbi ustave, zmotnjava ki se bode v vetrove razgibala, kakor uže marsikatera domill jenost. Brez Češkega se ne more zapadna polovica mo-uarbije urediti. Da pa zdanja vlada nij pravega pota nastopila za to, to je splob zuauo. Ona dela založuice, a pri nas na Moravskem je vlada založuice podirala iz ničevih uzrokov, samo ker so b li v rokab opozicije, da je s tem nas pobijala. (Obo-klici!) Jaz bom po aktih dokazal ob svojem času, da je to resnica in Par let se je plazil po trebuhu pred bilo iu po hiši, par let je tekal kot samo-srajčoik okolo, par let je nprodajal platno", — kakor pravijo — jiar poznejšdi let se je vklanjal šibi vaškega šoimoštra, in ko je prišel zopet sveti Mdiel, peljal je našega junaka oče, spominjajo se besedij stare babico, v glavno mesto — Študirat. In tu je bi mnogo, mnogo let; študiral je, v prostih urah se je vznemirjal in poganjal za „narod" — bil je vnet rodo ljub. Nosil je tedaj še okorne črevlje, pic-kratb blače iz domaČega sukna, in dolge, Srne ši.iiicc. Pa „svet vrti se neprestano", in natorna postava, 0 katei'i Kant pravi, da je „die Beziehuug der Idee uuf die Form der E -scheiuuug", vlada svet. Crevlji na „kvcUer" so se spremenili v elegantne „št'llete". moram le obžalovati, da se je vlada tako spozabila, da je založnice uničevala, ki so važna podloga ljudstvenega blagostanja. Ravno tako je vlada uničila češko patrijo-tično-ekon mično društvo, ki je sto let delalo na korist dežele." „Ali je bilo politično p;.nietno, da ste vi ČeSko opozicijo, ki jo bila pred 14 leti sem prišla, lz te zbornice izrinili, ker jej u;jste govoriti pustili, preglasavali jo in celo psovali z \ itezi ialostne postave. (Ugovor na levi. Predsednik Kecbbauer 1 dbija, da bi bil kdo v tej zbornici psovan. Dr. Meznik pak reče): V sten' grafične protokole poglejt", pa brste videli . . . Torej misiiti bi bilo tr ba 0 Bredttvlb, kako ustavo re.j. tako sestaviti, da b< za vse narode in dežele. A i bomo za Magjari ostali, ki so svoj dolgi,letui konflikt s Hrvatsko srečno rešili? Cas bi bil, da se enkrat slovansko preitivalatvo kuratela reo.u Dr. Maks Menger govori potem za vlado. Za n.im vstane poslanec isterskib Slovencev u Hrvatov: dr. Vitezič, iu pravi: „Ko sem so oglasil k besedi, hotel sem pojasniti Žalostno tauje slovanskega prebivalstva v Istri in "tipostavilo ravnanje, s kateiim se v Šolah iu povsod muči. Ker pa je už> ed«;n gospod predgovornik (dr. Vošnjak) enak položaj slovenske dežele izvrstno narisal, odpovedujem se svojej nameri. " — Govornik potem graja, da zbornica nij v budgttni odsek nobenega p< -ianca volila za Istro, Trst in Gorilko, da si so te primorske dežele gotovo važne uže zarad pomorstva. Iu od nog navzgor je jela napredujoča kultura lizati in prekneovati, ter je lizala iu prekucovala tako dolgo, da je vendar naposled dospela do vrhunca, do glave. Kaj moremo mi za to, da je stoprv na zaduje prišla tja gori ? V tistem času, ko se je končno dovršila oua sprememba, premetaval je naš junak uže pandehte in kanoniste na dunajskem vseučelišči. Z lepo alico v rokah, o katerej je pripovedoval, da jo je eukrat minister vnan-pb zadev z d•. suiin očesom po strani pogledal, je ponosno korakal mimo svojih nck-danj b koiegov in rojakov. Kaj bi ne, prihodnji „!m frath" je tičal v njem. Stara bab.ca, in mačka za pečjo, ste vedeli dobro, I.aj pomeni kislo mleko. Iu tudi naš dvorni svetovalec je vedel, „da človek toliko velja, kar plača"; pa to nij „srcu rane vsekalo krvave", in tudi centrom. Windhorst je Bismarku očital, da ščnje stranko na stranko, Rismark je pa kazal na ščuvanja ultramontanskega novinarstva. Iz I »t terihe se poroča, da poslanica Grantova du kongresa, ki se prečita bodočni pondeljek, poudarja zopetno potrebo metalnega denarnega plačevanja, zahteva dalje novih zidanj za pomorstvo, ter obsega priporočilo, naj bo dovoli dovoz tuiezemskih surovin ali brez ali pa proti znižanej uvožnini. Dalje se „Times" piše, da se je razbil blizu Quessant parnik „La Platta", ki je plul v južno Ameriko. 15 osob brez hrane se je rešilo v mali čoln, katere je zjutraj popotna ladija „Gareloch" sprejela, ter izročila „Autenorn". Kapitan in dragih GO osob je baje poginilo. Dopisi. Mm TI tirilMira 3. dec. [Izv. dop.] (Mestne volitve. — Naša čitalnica.) Nek vaš dopisnik od tukaj vam je poslal za zadnjo nedeljo dopis, v katerem proglaša kandidate za mestni zbor, kakor so jih baje eni sestavili. Naši Nemci in nemškntarji so močno segali po dotični številki „Slovenskega Naroda" in „puhštabirali" so kandidate kakor znajo. Po nedolžnem so marsikaterega naših prvakov sodili, da je listo sestavil, kar nij res, kakor veste. Vsi pa priznajo, da je kandidatna listina izvrstno sestavljena, da Maribor nema boljših mož, katerim bi mogel svojo osodo zaupati. Zato bodo tudi razen kacih treh, o katerih je gotovo tudi vaš dopisnik uže prej vedel, da jih voliti tu nij mogoče, da si so kapacite, vsi drngi tudi voljeni, Če mesto tudi neče Širokoust-nežem svoje oso de v roke dajati. Pred enim tednom smo v naši čitalnici zborovali. Ker je udeleževanje Čitalnice slabo, čul se je predlog naj čit . V »w*JbšHt skupščini je bila 3. t. m. adresna debata. VeČina in manjšina odbora ste podali vsak svojo OHnovo adrese. Predlog veČiue izreka željo o varstvu mitnin in 0 odpravi samostanskega premoženja, ter izražajo nasproti turški porti »ist.ro obnašanje. Vlada ne meni te adresne osnove spt'jeti, in tuli skupščina jo ne bode menda potrdila. D plo-matična loža je bila polna iu tudi galerije so bile prepolujeue. Kti.vki car se je 2. t. m. vrnil 8 soprogo cesai jevičevo iz Livadije v Carskoje-se!o. 8. t. m. ob 1. uri se je pripeljal v Peterburg k slavnosti garduega polka Seme* novskv, potem se je pak slavnostno odprlo novo adntiralitet&o nabrežje. Mesto jo v zastavah, carja so povsodi pozdravili z burnimi hurra-klici. V zimskej palači je bil pak obeđ za 200 osob, h kateremu so bili povabljeni generaliteta in oficirji Semenovskega polka. tti.%tint*•/.- je vodno srdit. V seji 4 decembra jo kleiikalce obdolžil, da bo krivi, da ga e Kulnian napal. Ti so kričali „pfui" in nastal je buren prizor mej Bismurkom in „vera v stbo mu nij bila vzeta", nego mislil si je z Goethejem : „0 \Veisheit, du red'st \vie eine Taube", in ko se je necega dne predstavljal v fraku različnim „hof-ratoni" in „sekcionsšefom", se nij več spominjal, da je nosel nekdaj črevlje na kve-der, prekratke hlače in dolgo suknjo nare-jeuo pri kmetskem krojači. Mnogo zelenih pomladi je minulo, in tudi pri nas doma, na Slovenskem kjer, kakor pravijo nekateri, vedno vse pri starem ostaje, se je vendar mnogo predrugačilo. In našega junaka najdemo zopet v domovini. Sč svojim praktičnim realizmom Ri je pomagal kvišku, in sedaj je bil samo-stojen „paša" v lepem kraji, lepe naše domovine. O/enil se je bil; pravijo sicer, da so v nekih u; adoiških krogih ženitve to, kar je dobra gnojnica sadnim drevesom ; prej hirajo in hirajo, — drevesa namreč — ko jim pa skrbni gospodar prilijo — potem rasejo in rasejo, rode cvet in sad, in gledajo ponosno na one male revčke, katerim manjka take — gnojnice. Pa mi ne vemo tega, in tudi o našem junaku hočemo le konstatirati, da si je bil — prilil. Sedaj je bil „paša". O mačka za pečjo, zakaj si preobrnila kislo mleko! Paševal je dolgo; predolgo za tiste ki so mu bili podložni. In ko je enkrat zlati majnik zelenil goro in plan, šla je po beli, ravni cesti dolga, velikanska — procesija. Križev nij bilo, tudi duhovnika ne poleg. Star kmetsk mož je molil litanije vseh svetnikov in svetnic. In kadar je izgovarjal imena apostelov, mučencev ali izpaznoval-cev, šel je od ust do ust v mnogobrojnem spremevalstvu globokočuteoi klic : „Prosi za našega — , da bi ga bog preložil". Pri cesti so kopali delavci prekop. In ko so čuli, za koga moli procesija, popustili so matike iu lopate, vzeli kl»»buk pobožno v roke, iu šli za procesijo, izdihovaje : „Prosi za našega —, da bi ga bog preložil, reši nas njega". O ti grda muca zapečkom, zakaj si preobrnila kislo mleko ! — Teklo bodo še nekaj let! Kakova bodo, tega ne vemo; pa necega dne bodo zvonili zvonovi, iu po mestu bode šel tihi pogreb. Nesli bodo vuukaj v tiho, čruo zemljo starega penzionista, dosluženega moža. On je služil, in to pove — vse. Zvečer bodo prijatelji sedeli v navadni gostilni — brez njega, iu ta in oni bode vedel povedati kaj zanimivega o umerlem. Drugi dan pak bodo govorili o — vremenu. J. K. K. Domače stvari. — (Volitve v trgovinsko zbornico.) Vladna ali nemškutaraka stranka s Vestenekovimi manevri, če bodo obveljali, misli zmag ti v montani»t:čnem oddelka in v trgovinskem. V obrtni jskem oddeljenji zmaga narodna stranka menda sigarno. Zdaj Ne bodo dela'e reklamacije proti samovoljnim naredbam, katere zapisnik volilcev kaže. — (Postonjska Čitalnica) sklicuje občni zbor svojih udov na 13 dan tekočega meseca decembra, to je v nedeljo popoludne ob 6. uri v čitalnico. K temu se uljudno vabijo vsi družbeniki. Dnevni red: 1. Govor in poročilo o društvenem delovanji pretočenega leta. 2. Poročilo blagajnikovo o denarnih zadevah ; predlaganje računa od leta 1874 in proračuna za 1875. leto. 3. Posvetovanje in sklepanja o naročbi časnikov 7a 1875 leto. 4. Posvetovanje in sklepanje zarad stanovališča. 5. Volitev pregledovalcev računa. G. Posamezni nasveti družbenikov. 7. Volitev predsednika, odbora in iz odbora — tajnika, blagajnika in predsednikovega namestnika. — (P. T. udom novomeške čitalnice) Odbor uljudno vabi vse č. gg. ude, da se v obilnem številu udeleže javnega občuega zbora, ki bode 8. t. m. ob 4 uri popoludne v čitalnični sobani. Na dnevnem redu bo volitev novega odbora. 0 Ibor. — (Umrlo) je meseca novembra v Ljubljani 81 osob, mej njimi 4U moškega in 35 Ženskega spola, — največ na difte-rilis. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 30. nov. Na zatožni klopi sedi Jožef Korač, 28 let star, rudarski delavec iz Vač, zatožen zarad hudodelstva ropa. Iz zatožnega spisa povzamemo sledeče: V četrtek 10. februarja 1874 prideta Jožef Kucz po domače Podkrajšek iz Volovicga dola in Marka Smrkol iz Viderge uže zjutraj v gostilnico Janeza Kimovca po domače Glažarja iz Vač, kjer sta cel dan skupaj pila. Proti poludnevu pride tudi kajžarski siu Jožef Korač iz Vač v to gostilno, ter se pridruži Jože Knezu in Maiku Smrkolu. katera sta zanj pijačo plačala. V mraku zapustita Jože Knez in Jože Korač skupaj Ki-movčevo gostilno, pa gresta v Jarnej Indo-fovo gostilno v Vačah, kjer sta oba en „fra-kelj" žganja izpila. Ko je Jože Kuez plačeval, odide Jože Korač, pa pride pozneje pri Lauferjevej hiši zopet k Jože Knezu rekoč : „Nikar se me ne boj, greva skupaj naprej, ker imam v Mačkovcu nekaj opraviti." Komaj pa gresta kake tri streljaje dalje skupaj, ko se Jože Korač od svojega tovariša loči, ter proti Mačkovcu krene, Jože Knez pa svojim potom domov gre. Ko pa poslednji za kacih 5—10 minut pozneje pride na obgozdeni vrh blizu Mačkovca, pri hiti Jože Korač s kolom v roci za njim, ter ga kake trikrat po hrbtu udari; potem skoči nanj, ga zgrabi za vrat, ter ga vrže na tla in mu, ko se nij mogel več braniti, odpre „lajhele", ter šiloma izvleče iz njegovega notranjega žepa listnico, katero si prisvoji. V listnici je bilo gotovine 32 gld. iu sicer 2 bankovca po 10 gld., dva po 5 gld. in 2 po 1 gld. Ko po doprinešeuem ropu Jože Knez vstane in storilca, ki je kaka 2 sežnja oddaljen stal, reče: J um p. saj te poznam bova uže zopet skup prišla," pobere KoraČ zopet kol in teče ž njim za bežečim Knezom precej dolgo, vendar ga nij ujel. A če tudi ga storilec nij več preganjal, si Jože Kn°z nij upal sam naprej domov iti, in je zato v Dukovci pri Jaku Zupančiča prenočil. Ta način dejanja je povzeti iz izpovedbe poškodovanega Kneza, katera je v soglasji z preiskovanjem, ki Jože Korača določno zi-znamova kot storilca. To silovito dejanje, katerega Be dolži Jože Korač, utemeljuje objektivno hudodelstvo ropa po §. 190 in 194 k. z. ki se kaznuje po §. 194 k. z. Obdolženi Jože Korač sicer prizna, da je omenjeni dan z Jožef Knezom do mraku v Vačah pil in ga potem kratek pot — namreč do Luifarjeve hiše — spremil, vendar noče o dejanji, katerega jo obdolžen, nič vedeti; rekoč, da je neposredno potem, ko se fe ločil pri Lan farjev! hiši od poškodovanega, šel k svojemu stricu Janezu Zerko v Vačah v šupo na seno spat, da je prihodnji dan ob 3. zjutraj vstal in odpotoval v Trc-bovlje na Štajersko, odkoder je potem šel v Ljubno in je tu kot rudarski knap do takrat delal, ko ho ga prijeli. Ali Jože Korač sam prizna, da je imel takoj po dejanji dva bankovca po 10 gold. iu 2 po 1 gold , tedaj denar enake vrst?, kakor je bil Knezu vzet, ne da bi se o pošteni pridobitvi tega denarja skazati zamogcl, kajti njegov izrek, da je v začetku februarja 1874, ko je iz Tre bovelj v Vače uazaj prišel, imel 15 gold. prihranjenega zaslužka in da so ti 12 gold. en del prihranjenih 15 gold. je oSividaa laž, ker njegova sestra Jožefa Korač pravi, da je pri vrnitvi iz Trcbovclj le 3 gold. domov priueael, sicer pa tudi iz izpovedbe Alojzije Gruntar izvira, da je takrat, ko je iz Tie bovelj odpotoval lc kacih par gold. imeti mogel. Zatuženeo pri razpravi odločno taji, da bi bil to dejanje uČinil. Kneza dolži, da je bil pijan, ter da ne ve, kaj se je ž njim godilo. Tudi nekatere priče pravijo, da sta bila Korač in Kuez oba tako pijana, da sta se opotekavala. Po končauem dokazovanji stavi sodišče porotnikom sledeče vprašanje na odgovor: Ali je zatož'.*uec Jožef Korač kriv, da je 19. februarja 1874 zvečer Jožefa Kueza iz Volovjega dola z namenom se polastiti njegove gotovine, napadel, ga večkrat udaril, za vrst zgrabil, ga davil, na tla vrgel, mu potem iz listnice spravljene v notranjem vestjinem žepu odvzel šiloma gotovino v znesku 32 gold.? Državnega pravdništva zastopnik opo-zoruje porotnike na silno sumljive, zgorej omenjene okoliščine, katerih zat ženec nij mogel ovreči, ter nasvetuje, da pritrče njim stavljenemu vprašanju. Zagovornik prosi porotuike, naj dobro premislijo vse razmere dejanja, preden izgovore, da je zatoženec kriv hudodelstva, katero se kaznuje za umorom najhujše, ter jim predočuje, da je pijani Kucz denar tudi lehko zgubil. Po kratkem posvetovanji odgovore po-rotuiki na vprašanje „da" z 9 glasovi proti 3. Na podlagi tega izreka obsodi potem sodišče Jožefa Korača zarad hudodelstva ropa na 5 let težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in 19. febr. vsacega leta s temnico in trdim ležiščem, in na povračilo oropanih 32 gold. Razno vesti. * (C rez 20 ljudi j o strupen o.) V francoskej va«i Sara-Poteriea seje bilo zbralo k pogrebu necejra krojaSkejja mojstra mnogo ljndij. Pri tej prilik' jc prodajala neka žena kolačke, katerih je množica m no nakupila. Komaj so ljudje te kolače pnkusili, uže so čutili velike boleSlne v želodci, kot je to slučajno pri arzenikn. Dve osobi ste umrli, 20 jih je pak pri življenji ostalo. Žena, ki je prodajala kolače, nij vedela, da so strupeni. Morala jo povedati, kje jo nakupila reči za k olače. tera bolnim mor- in zdravje bres (eka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere du Run 2H let nže je nij bnlozni, ki bi jo ne liila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, jiri ndraSćenih i otrocih brez medicin in Btroškarv) Euravi vso bolesni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, juti k«, kašelj, uepre-ba\ljenje, zaprtje, prelila jen je, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, v rtn«;lav je, silenje krvi v glavo, iamenje v aiesih, slabosti In blovanje pri nosečih, otolnost, dlabot, trganje, Bnujlanje, bledloico in pre-Uajenjes posebno se priporoča zadojeuee in jo linijo, BOgO dojničino mleko. — Izkaz, iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medirino, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F, V. Beneka. pravega profesorju medicine na vseučilišči v .Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angolstolna, Dr. Shorelauđa, Dr. ('ainpbelbi, prof. Dr. Dede, I>r. Ure, grofinjfl Castle- stnart, Markize de Brohaii a mnoge drnzib Imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprirevnhiv. Spričevalo zdravilnega svetniku l»r. vVuraorjft. Bonn, 10. M. 1852. Reva1escl6re l>u Barry v mnogih slučajih na> gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griSI, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a r, (1. pri kainnjn, pri prinadl jiveni .1 bolchnem draženji v BOalni ee\i, zaprtji, pri bolehuoui bmlenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje, in in neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prs-nib boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grbi. L. SO K ud. AVurzer, zdravilni svetovalce in člen mno(>. Ponavljaje Izrekam glede1 Rovaloscloro du liarry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel s t o i n , taj ni sanit. svetovalce. Spričevalo št. 7<>.ii21. Obergimpern, (Bndenako), 82, aprila 1872. INtoj pationt, ki je uže bolehal 8 tednov za straS-nimi bolečinami vnetie. jeter, ter ničesar použiti nij mogel, Je vsled rabe Valo Rovaloselcre du Barrvpe* polnama zdrav, Viljom Bnrkart, r&nocelnlk. M on t on a. Istra. T'činki ltc\ iileseičre dn l':iny sn izvrstni. Perd. Cl au abe rge r, <■. kr. okr, &dravnik. ot.8iO.lli;. (losp. F. \'. l.eiieke, pravi profesor medicine na \ senčilisču v Mariboru (Nemčija), pi5e v .Berlin er KI in i sebe AV o ob en bo b ri rt* od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne z.-ibiui, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Ke\alesciere). Dete je v 4. lneaeeit vedno več in več hujjalo. ter vedno bljnvalo, kar vsa /dnivila niJMo bila v stanu odpraviti ; toda Kcvalencičre K11 jo ozdravila popolnoma v tednih. Št. 6-1.210. Markize de Hrehan, bolel taje sedem let, na nespanji, tresliei na vseh udih, BbUjianji in h.pulii otdri ji. St. 70.810, Oospo vdovo Klemmovo, Diissehlorf, na dolgoletnem ludidiaiiji (,dave in davljenji. St. 7;">.(S7 7. Flor. KolU-rja, c. kr. vojaik, oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjl dusnika, omotici i ti.sčanji v prsih. st. 65.715. Gospodični de Montlonis na nepre-bavljenji, neapanjl in htdSanJi, St. 7.r).S»7o. (iosjioda 0 kr.— Bovk!:mdk rc-Chocolate-e v prahi in v plcičioah ;a 11 tas 1 gold. BO kr., 24 taa 2 gold fO kr., 4* t h »» 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta 10 -•. "hs t«* vo guid., — 571 latM gold. — Prodaj : >' rr< d u Bari> I Coanp. u». S»u-B.ijl, Waai0a«4ttM»* st. , v «Jukii.i.-vMl Ko M .v t;r, . -rutici bratje <- '»1 .-:o j «, t bruiiu '"iti ■ Frank, **-i»vvl i • irn b*oh*tr. v LenatU L«dvi*i ', v .^tirtburk Mi.. , ■•rsuia J. • "s 'i ■ ■■. v /.agreliii v lekaraiol DSmiljenih sester, v i'vr-uoviciili pri N. ."-ii i ili u, v O Milili pri .'nI- Davidu, li'karj u, v <;ra«l<-u pri Inatili Obcrranz-uiev r, v T«»im-!H«urii pri .Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnorju, lekarju, v Varni-Uiiiu pri lekarju dr. A. llaltorju, ftuk(N I . •*•;• UM*ulj pri dobrin k» carjih ui »v■■<.• iyakih trgovcih, tud' razpošilja (lunajidui his> M vae kt.i-:,". po poludi V Gradcu 29. nov.: 4o\ 22. 51. 68. 09. Na Dunaji 29. nov.: (iT. l\~>. 47. 1. 4 Dunajska borza 5 decembra. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru , . U , ID IMO drl. posojilo ... 109 „ 40 Akcije narodne banke 99<> ■ _ Kreditne akcije , , . 235 • 25 45 ■ 90«/, Ui s., cekr.ii ..... . . 5 21 Srebro...... . . . 105 50 sns- Hiša v ^«Klk. l,il*iJull. Ena hiša na lepem prostora, pri cesti, pripravna za vsako kupčijo, posebno pa za .štacuno, krčmo, kavarno itd. prilična, se daje za več let v najem. Pogodbe se mng6 dobiti ualmeno ali pismeno pri po3cstnici št. (i, v Ve 1 k. L a s i č a h. (34i-2) Mica Jutraš. Slacuna se Jaje v najem. V št. Vidu pri ZatU-inl so daje za špecerijsko in manufakturno kupčijo popolnoma uredjena Btacuna z d vem I sobami za stanovanje, kuhinja, vi za in dve kieti na več časa v najem. Od sv. Jurija naprej se bhko tudi /gornjo nadstropje z 4 sobami in s postranskim prostori podvžetnU u za stano/anje v najem da. Natančneje so izvo pri sedanjemu lastniku ^Liitoiin Kolcueii, (845—1) v st. Vitlu. HH-H I 1 1 I I I I I •H"fr+4"fr++-f++■ Prodaja vinskih trt. Uiudno se javlja, da tudi b.tos po crni in na 1 izbir prodaja grof IVlcrauova \ iii.Hlio-4 vina šola ■ mnogo 2 in -s ictfniii vinskih ivi, ki rode* uajokus-a nejše iu najbolje znano grozdje. — Več se izve pri ' ffvof Meranovem oskrbništvu, 1 MeUlngova allea« II. i>7 v Mariboru. (310—3) Wt»w.....um- t + MtOlHUB ifitftt. Ječmenove tropine in kali $j so prodajajo vsaki dan v pivami bratov Kozler-jev. Ječmenove tropino (Malztraber) in kali primešano nuj rezanico so posebno dobra piča za molzne krave in pitavno vole. Ječmenovo kali (Malzkeimc) poparjeno a kropom so prav dobro prilezejo praseom in tudi govedini. (340—Ji) 7B& 9) -V zaloga klobukov v Ljubljani. P. T. uljudno naznanjam, da .sem se deiiašnjega dne preselil ^jtiS^fc** v štacuno stev. 14 na glavnem trgu, — takoj zraven moje prejšnje štacune stev. 13. — Iskreno priporočam tedaj P. T. občinstvu mojo bogato preskrbljeno zalogo raznovrstnih klobukov. S odličnim spoštovanjem (338-2) JP. /M. Aninim »i-. t Gabriel Piccoli, lekar „k angelju" v Ljubljani, dunajska cesta, priporoča slav. p, n. občinstvu sledeče uže občno znane zdravniške droge: Anatherinova ustna voda in /.olmi prah. Od vsake zobne in ustne bolezni obvaruje vsakdanji! rabljenjc moje ustno vode iu mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da bo ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se olirnni zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobi i glazuri tako nevaren. Cena 11«nc iiMuc vode (IO kr., »kaliju /.oliiu^a pralni IO kr. (70—22) I/Jeeek i/, (liine in ("oke. Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacija, olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom nova iimČ in nt>V0 življi nje. < Vim ilas«- HO kr. Nezmotljivo srodstvo proti mrzlici, gotovo zdravi proti vsaki preiichovalni bolezni. Uspeh mojega zdravila jo pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sani na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, dajo n aj k r cp k e j 5 e in nnj-gotovejše sredstvo zoper nirzlieo mej vsemi dozdaj ziinnimi. llušu kontu HO kr. I niVO nOl*A esko (lorseVO jetmo OJje^ uaravnoat iz Dergena v Norvegiji naročeno. Posebno 16 rabi to borgonsko dorlevo olje proti revmatičnim bolečinam, protlnn, pred vsem pa proti skrofeljno m, proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Ccuu originalno Uumo HO kr. Pravi Seidlitzevi prali, itueat70kr. Pravo borovniško žganje s soljo, tiaiasokr. PaglianO-SU'Up iz Plorenoe, i flaia i gold. \ 0(la laiieasterskc* lilije. (Ii»neaaaer'a IJly-Wa\t«r.) Ta voda da koži nenadejano beloat in mehkoat, jo obvaruje prezgodnih gub, ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se preženO pege in mozoll, in da ozdravi naglo jioke, ktiterc so narode zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zaradi česar jo po pravici vse dame, katerim ji- za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cen« iiais«- 1 NaroČila znxaj Ljuhljni,- na tgorej imenovane droge, kakor tudi na vse druge .:>/i\i/i/i se, Iv mmjoie s rraCajoio se pošto proti potitnem povzetji izvršujejo. iJh-oske za embalažo in ehitrdicijo itd ncjntdijo o<>st>odje komitenti. IzdiiteJj in za uredništvo odgovoren: Muk« Arnnč. Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne".