l>not Launav In mehanik CambeTI, poleg Leto LXVII., št. 46 Ljubljana, ponedeljek 26. februarja 1934 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica št. 5 Telefon st. 3122, 312S, 8134, 8126 ki 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru lOl! Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NAŠE DE2AVNO GOSPODARSTVO Danes se je pričela v Narodni skupščini načelna razprava o državnem proračunu za leto 1934*3$ — Važni ukrepi za sistematično in racionalno štednjo Beograd. 2b. iebr. r. Danes se je pHčela v Narodni skupščini načelna razprava o državnem proračunu in finančnem zakonu za leto 1934-35. Seji so zaradi tega prisostvovali skoraj polnoštevilno vsi narodni poslanci, navzoča pa Je bila tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom g. Nikolom Uzuno-vičem na čelu. Po običajnih formalnostih ter prediranju nekaterih interpelacij je Narodna skupščina prešla na dnevni red. Uvod v načelno razpravo o proračunu je tvorilo čitanje poročila finančnega odbora, ki ga je prečital njegov poročevalec narodni poslanec dr. Oton Gavrilovič. Poročilo navaja med drugim: Glede na to, da je proračun sestavljen po načelih sedaj veljavnega proračuna se finančni odbor ni spuščal v podrobnejšo oceno posameznih kreditov. V teku zadnjih let so se zaradi težkih gospodarskih prilik državni izdatki iz leta v leto zniževali, tako pri osebnih kakor pri materijalnih izdatkih. Predlog proračuna za leto 1934/35 je znižan za 511.6 milijonov v primeri z sedanjim proračunom. Kljub temu pa sedanje prilike nujno narekujejo, da se državni izdatki še bolj znižajo ter da se v vsem javnem gospodarstvu izvaja najracionalnejša štednia. Zaradi tega so bili sprejeti v finančnem odboru posebni amandmani, ki pooblaščajo vlado, da more izvesti vse potrebne reforme v svrho ustvaritve potrebnih pogojev za sistematično in na iracionelnejšo štednjo. Izdatki vo število upokojencev, kakor tudi svobodnih poklicov, ki imajo take vrste dohodke. O vseh teh dohodkih, ki ne slone na sistemizirani plači ali pokojnini, je finančni odbor obširno razpravljal in smatra, da je najdena ugodna rešitev v amandmanu, po katerem se morajo od 1. aprila dalje vsi ti postranrUi dohodki znižati na polovico sedanje višine. To pa še ne pomeni, da jim je s tem že določena najnižja stopnja, marveč se morejo znižati tudi pod to mero sorazmerno z dosedanjo višino. Prav tako važna je določba, da se lahko število č^nov in sličnih funkcionarjev s 1. aprilom zniža brez ozira na to, pod kakimi pogoja so bili postavljeni dosedaj. V zvezi s tem je bil sprejet tudi predlog-, da se na sličen način revidirajo tudi vse posebne doklade, honorarji in drugi pr^,trans>ki dohodki državnih in samoupravnih uslužbencev. Finančni odbor upa. da bo s tem r°šeno zMo važno vprašanje. Vprašanfe ženskih uslužbencev Kar se tiče števila osobja tako v državni upravi kakor pri gospodarskih podjet-jih. je finančni odbor mnenja, da se lahko zniža. Pri tem pa se mora upoštevati ne samo šolska kvalifikacija uslužbencev, marveč tudi njihov socialni položaj, položaj njihove rodbine in njihovo gospodarsko stanje. Vsi ti oziri se morajo upoštevati pri izdaji odlokov o znižanju osobja. Posebno pozornost pa s«1 mora pri tem posvetiti ženskim uslužbencem, kar pa šo ne nih ministrstev. Pri tem ugotavlja, da gre j pomeni, da se morajo enostavno vse že::-za aktivne državne uslužbence 3.9 miljarde, za vpokojence eno miljardo in za invalide 100 milijonov Din. Aktivnih uslužbencev je 207.130. Y državni upravi jih je 12S.33S, pri državnih podjetjih pa 78.792. pri čemer so všteti tudi člani vojske in mornarice, ki jih je 34.959 ali 27.24 odstotkov celokupnega števila. V številki uslužbencev pri državnih podjetjih je vračunanih tudi 10-505 delavcev prometnega ministrstva ter 10.319 delavcev pri državnih rudarskih in gozdnih podjetjih. Poročilo nato podrobneje analizira proračun izdatkov, ki iznašajo skupno 10.1 miljarde, od čegar odpade na državno upravo 6.°- miljarde, na 'ržavna podjetja pa 3.2 miljarde. Finančni odbor ugotavlja, da gre skoraj 50 odstotkov teh izdatkov za osebne izdatke, ostanek pa je dolo'en za odplačilo državnih dolgov in za materijalne izdatke. Osebni izdatki znašajo okroglo 5 miljard, za državne dolgove je določenih eno miljardo, za materijalne izdatke pa 4 miljarde. Osebni izdatki Poročilo finančnega odbora sc nato obširno bavi z vprašanjem osebnih izdatkov ter podrobno analizira proračune posamez- Razpored in prejemki nameščencev Važno je tudi ugotoviti, kako so vsi ti uslužbenci razporejeni po svojem položaju v naši uradniški hijerarhiji, v to svrho naj služijo naslednji statistični podatki: ministrov in banov je 27, v I. skupini je 20 uradnikov, v II. skupini prve stopnje 313, v II. skupini druge stopnje 156, v in. skupini prve stopnje 336, v m./2 717, v IV./l 1226, v IV./2 1480, v V. 2439, v VL 9162, v VH. 6857, v VTH. 12.252, v IX. 13.674. v X. 5844. pripravnikov je 15.352, zvaničnikov 34.984, služiteljev 11.075. kontraktualnih in honorarnih uradnikov ter dnevničarjev (in 20.824 delavcev) 25.359. nerazvrščenega osobja 2142, častnikov in vojnih uradnikov 10.107, podčastnikov, kaplarjev in orožnikov 39.933. skupno 207.130 oseb. Zanimivo je ugotoviti, koliko prejemajo ti uradniki dohodkov po svojem naslovu in položaju. Ministrski predsednik prejema 15.960.67 Din na mesec, minister 9767.34. uradnik I. skupine 6520.67. v II/l skupini 5972.25, v II/2 5428.89, v m/l 5010.42, v HI/2 4540, v IV/I 3737.92, v IV/2 2987.92, v V. 2668.67, v VI. 2319.42. v VII. 2017.92. v VHI 1788.42. v IX. 1561.46. v X. 1380.30. zvaničniki 1005 do 1297, sftužitelji 803 do 967. uradniški pripravniki od 1147 do 1447. Redukcija uradništva ali prejemkov? Problem osebnih izdatkov v sedanjem času ni samo fiskalni problem in zato ni mogoče govoriti edino o številu uradnikov in njihovih dohodkih ter v zvezi s tem določati redukcijo števila uradnikov in tako mižati izdatke v državnem proračunu. Kakor koli bi bilo to izredno velikega pomena za naše finance, je vendar socialni in gospodarski značaj osebnih izdatkov glede na one, ki so zaposleni a še bolj glede na one. ki so brezposelni, izrednega pomena. Med osobjem državne uprave je mnogo uslužbencev, katerih dohodki so dandanes nedvomno večji kakor je zgoraj navedeno, ker prejemajo tantijeme in stalne nagra-de od državnih podjetij ali podjptii. za katere jamči država ali ki so po svojem po- pke odpustiti. Tudi v tem pogledu so potrebni socialni in ekonomski obziri. Predvsem pa je treba točno proučiti one pri-i mere, kjer zaslužita mož in žena. oceniti j njihove skupne dohodke ne glede na to ali gre za državno samoupravno ali privatno službo ali za dohodke svobodnega poklica. I Prav tako se je v finančnem odboru na-j glasilo, da se v bodoče ne sme več dopu-! ščati, da bodo v posameznih družinah vsi ž«n?iki člani ali večina njih zaposleni. Tu je treba določiti primerno mejo. Otroci odnosno ženske premožnih ljudi, višjih državnih funkcionarjev, zlasti pa one brez fakultetne izobrazbe, se v bodoče ne smejo sprejemati v službo, niti dopustiti, da ostanejo v službi, ker je dovolj otrok siromašnih staršev, odnosno brez staršev, ki so brez kruha in zaslužka, čestokrat pa še z boljšo kvalifikacijo, da ne govorimo o moških, ki leta in leta čakajo na zaposlitev. V tem pogledu se mora izvršiti strožja izbira, da se bodo službe oddajale pravičnejše. Zaposlitev brezposelnih Pooblastilo vladi naj omogoči, da se izdajo nagli ukrepi in določijo pogoji, kdo more biti v javni službi. Upoštevati je treba ne samo kvalifikacije, marveč tudi druge okoliščine, ki so danes čestokrat še bolj važne. Treba je najti zaposlitev za doraščajočo inteligenco. Napačno je sicer mnenje, da ima vsakdo, ki dovrši kakršnokoli šolo, s tem že pravico na državno službo. Na drugi strani pa je res, da je država največji delodajalec in mora zato paziti na primerno ravnotežje v duhu časa. Država mora gledati, da bo preskrbljen kruh večjemu številu družin, ne pa poedincem iste družine. Inteligentni naraščaj v vedno večjem številu sili v državno službo, ker spričo sedanjih gospodarskih prilik ne more najti zaslužka drugod. Od leta 1930. dalje je bilo v gospodarskih podjetjih reduciranih 126 tisoč oseb. Zato se morajo ustvariti možnosti zal redukcijo, marveč tudi za zaposlitev ne samo za redukcijo, marveč tudi za zaposlitev novih moči. Potrebe narodne prosvete Znižanje levila osobja ie možno, na dragi strani pa \i prav tako jasno, da eo resori, kjer se bo moralo število uslužbencev nove-čati. To je n. pr. prosvetno ministrstvo. — Q?nawia izobrazba ie ^minentna naloga države, a baš v tem pogledu s Klanje stanje ni niti na i man i zadovoljivo. V osnovnih šolah je okrou 1.200 razredov brez učiteljev. Cele občin? so brez šolo in mnoae izm?oli. ki je v državnih rokah. Da se to omogoči, je bil predlagan amandman. ki pooblašča ministrski svet, da izvrši potrebne reforme. Revizija vpokojencev Prav tako s? j- finančni odbor bavil z vprašanjem vpokoiencev. ki so zajvosleni pri posameznih 20*1 k>< lanski h podjetjih ali v upravni službi ter je v tem pogledu sklenil ijotove omejitve, ki so prav tako vskovane v finančnem zakonu. Finančni odbor upa. da bo na podlagi omenjenih pooblnslil pr"il-videna komisija mogla v kratkem času iz-vrŠ ili svo j o n a 1020. V svojem naialjnjtim poročilu se bavi finančni otLbor s proračunom dohodkov, navaja proračunske številke in poudarja, la je upoštevajoč sedanji donos davkov proračun realen. Vsi dohodki so proraču-:ia:ii na osnovi dejanskih dohodfoov v tekočem proračunskem letu. O!) koncu svo- jega poročila poudarja finančni odbor, da je proračunsko ravnotežje največje važnosti ne samo zaradi reda v javnih financah, marveč prav tako t u »1 i zaradi splošnih gospodarskih prilik vsake države. Veliki deficit, zlasti pa kronični, ki bi se pojavljal iz leta v leto, bi bil največja nevarnost i za gospodarstvo i za narodni denar. Glede na nestalnost gospodarskih prilik je zelo težko predvidevati bodoče dohodke, vendar pa smatra finančni odbor, da se more računati s predvidenimi zneski, če pa bi predvideni dohod ki zaostajali, bodo potrebni drugi ukrepi kakor jih bo narekoval čas in prilika. Deficiti dandanes niso nikak izjemen pojav. Postali so skoro običajmi v vseh državah Kljub vsemu temu in kljub vsem težkočam pri nas in .po svetu pa se lah k u reče, da je naša proračunska situacija zadovoljiva. Vsi bi želeli, da bi bilo bolje, da bi se izdatki mogli znižati in reducirati tudi davki, toda treba je računati z danimi prilikami. V imenu manjšine finančneeenjevanju sposobnosti domačih gradbenih tvrdik in z njim v zvezi vse našo gradbene tehnike, nam ni razumljiva, ker smo v tem pogledu na prav tako viFoki stopnji kakor oni, katerim se delo zaupa. Ni dvoma, da bi naš mali kapital ne bil sposoben vzajemno izvrševati vseh del. kakršna prihajajo v naši državi v poštev. Ko je bila gradbena stroka v dobi največje konjunkture, smo plačevali cement približno 46 Din za 10U kg franko vagon v Ljubljani. Tedaj pa so bile tudi sirovine in mezde delavcev najdražje in skoro za 30% višje, kakor so sedaj. Leta I93i. so cementarne dvignile ceni o cementa na 58 Din ter jo držale do lanske jesenu ko se je pojavila trošarina na cement. Z drugimi organizacijami smo so vzajemno borili, da to trošarino plačajo vsaj %artelirane tvorniie same, ker so po veliki večini v rokah tujega kapitala i u so prekomerno izkoriščale sidrfcost domačega odjemalca. Dalmatinske tvornice cementa izvažajo SU% svoje produkcije v inozemstvo po ceni akoli L8 Din za 100 kg, a lastna cena umetnih cementov drugib tvoraic ne presega 24 Din. Taka rešitev je bila tudi obljubljena, a sedaj Se govori, da bosta konzument in producent plačala vsak polovico trošarine. V naši banovini odjeda 10.000 Sustnar* jem kruh obrtniku, kar Outi tudi gradbena stroka, obrtni zakon ima pa še mnogo drugih pomanjkljivosti, ki se predvsem tičejo razimerja med delavcem in mojstrom. 14dnevua odpoved v gradbeni stroki pri navadnih delavcih je že iz tehničnih razlogov nemogoča, ker smo popolnoma odvisni od vremenskih prilik. Pričakuj* mo tudi zakonski načrt glede minimalnih mezd in obveznost cenzuriranja gradbenih proračunov. Cenzuriranje gradbenih proračunov bo nujno zahtevalo strokovnjafiko iflkalkullrario ceno, ki bo jamčila v vsa- kem primeru primeren zaslužek tudi graditelju pri solidnem delu. Da so graditelji tudi močan konstruktiven element države, ki znajo ceniti .potrebe domovine, so kljub najtežji krizi, ko je gradbena delavnost padla na celih SO'',;, dokazali s tem. da so vedno plačali državi vse, kar je terjala od njih. Zato so tudi pripravljeni prinašati in doprinesti vse, kar »morejo, vendar pa obenem prosijo, da merodajni faktorji upoštevajo njih zdrave predloge, ki streme vedno sani-j za zboljšanjem položaja. Vse državne dajatve bi morale koristiti obojestransko, namreč državni blagajni in narodme-mu gospodarstvu! Ob zaključku svojega tfovora ie predsednik ur. Ivan ftricMj iiovoril tudi o rešitvi medsebojnih odnosaje>v do inženjerske or-eanizarii". Ivi- r kaže Združenje eradite-iiev največjo lofakiost in konciljantnosL, da a 3 .!•--• /.••:<• rkupn: pota k rešitvi, ki bi zadovoljila Mane Ob h tako siorodnih orsaniza-oij. Po predsednikovem govoru, ki ie bil sprejo: z najv cjim i lobravanjein, i * poročal odbornik g. Angelo Batelino obširno o razmerju med inidnjerji in graditelji, pri tem ie pa opozarjal na tradiriio ter povdar-jal ž^ljo za spo razumom, češ da to borba med inženjeri; in graditelji zaradi skupnih Interesov nesmiselna. Zavzel se ie tudi za pristop k Savezu udruženja graditolia-ca-djevinara v Beogradu, kar je obširno ute-m?ljeval tudi predsednik, a v dobato so posegli tudi podpr^deednik B. Miroslav Zupan, g. Slavec iz Kranja in 2- Zigon. — Po vseskozi stvarnem pretentavanju je bilo soglasno .-kleni; mo, da «*e lo vprašanje prouči skupno na konferenci vseh sorodnih organizacij v Zaur^bu. Ko ie tajnik Okrožaefita odbora g. Subic poročal 0 aktualnih vprašanjih ter o uspehih, ki sta isb dosegla ZTOl in Okrožni «kI-bor. se mu ie predsednik zahvalil s prošnjo, naj ZTOl in Okrožni odbor ?e nadalje podpirata atremljadle Udruženju graditeljev. Iz obširnega in podrobnega poročila I »i-nika g. Kraninrjiča o delovanju »rganizaci-je posnema mo pred vsem, da bo na jesen v MUbljanl konsre- Zveze vse« atetojeev-ropskib graditeljskih organizacij in tudi kongres vseh graditeljskih udruženi .lus<» slavijo. To aplavzu 66 jo predsednik tajniku Obrtniske Samopomoči«. Omenil je, da se ne sme prezreti vseh dobrih nasvetov, kakor tudi podpore od strani g*, sekretarja Sinka, kakor Ludi naklonjenosti g. Pristoua, ki Jo je izkazal ustanovi za časa svoje funkcije kot likvidator. Ravno tako se je zahvalil celokupnemu odboru za požrtvovalno delo Izrazil pa je vendar svoje zadovoljstvo, da se je članstvo »Obrtniške Samopomoči« kljub vsem težkočam znatno pomnožilo, kar je znamenje, da uživa ustanova zaupanje pri obrtnikih. Omenil je tudi. da se je glede na težki gospodarski položaj znižala vpisnina, t. j. za obrtnike, ki žele na novo pristopiti. Važna sprememba je odlok banske uprave, s katerim se postavlja vsem regi-strovanim pomožnim blagajnam v svrho nadaorstva vladni komisar. Po pre^Uednem blagajniškem poročilu, ki ga je podal g. Slovnik kot blagajnik ustanove, je stanje koncem leta 1933 naslednje: V preteklem letu je imelo društvo 134.898.66 Din dohodkov, članarina, pristopnine in mesečni prispevki so znašali 59.713 Din, drugi dohodki 4678.18 Din, za posmrtnino je izplačalo društvo 47.839 Din. Premoženje koncem leta 1933 znaša Din 60.438.56 in je pupilarno varno naloženo pri ček. zavodu in pri drugih zavodih. Iz tajniškega poročila, ki je bilo podano v zelo obširnem obsegu, je posneti, da je ^Obrtniška Samopomoč« vneto in idealno delovala. Med letom je umrlo 17 članov, ki se jih z globokim čutom spominjamo. Izstopilo je oziroma črtanih je bilo 16 članov, na novo pristopilo je 146 članov. Občni zbor pa je pokazal živo sliko, da se obrtniki zavedajo velikega pomena te ustanove in da je odbor z vsemi prizadevanji dela vztrajno na tem. da tej ustanovi pripomore do čim krepkejšega razmaha in ugleda med obrtniki kakor tudi v javnosti. Občni zbor je na predlog predsednika tudi pooblastil odbor, da prične s pripravami glede starostnega zavarovanja obrtnikov, kar bo skušala izvesti ^Obrtniška Samopomoči, kot prostovoljno zavarovanje in bo ta ideja gotovo vzbudila pozornost med obrtništvom, ki je danes prepuščeno samo sebi. Kakor je odbor -ividcl to svojo potrebo in plemenito dolžnost, tako je naloga vseh zavednih obrtnikov, da se prav tako zavedajo in cenijo humanitarni značaj ustanove, da pristopajo k njej. jo podpirajo in priporočajo. V odbor so bili tudi izvoljeni kot namestniki odbornikov gg. Ferkula Frane, Starič Franc in ga. Rozman Pavlina. Občni zbor se je zaključil o'o 11. uri 15 minut, nakar se je gg. načelnik 3ahvalll vsem navzočim za udeležbo s pozivom, da delajo po svoji moči za korist ustanove. Delavski prosvetni večer Ljubljana. 26. februarja. V dvorani Delavske zbornice je vsak mesec delavski prosvetni večer — v soboto je bil 5. v tej sezoni —; te prireditve so vedno dobro obiskane in, kot kaže, so postale ljubljanskemu delavstvu resnična potreba. Nikjer drugje pač delavec nima lažjega dostopa — vstopnina je neznatna — in program je vedno ustrezajoč, pester, skoraj prebogat. Tudi v soboto je bil spored zelo obširen in bi zaradi tega utrujal, če bi ne bil tako pester. Prireditev je otvorila godba »Zarje«- z J. Skorpikovo skladbo »Vzbuje-nje duhov«. Ta komad je bil posvečen v avstrijski državljanski vojni padlim delavcem, za kar je bil tudi primeren. — Pisatelj Cerkvenik je govoril o demokraciji. Izrekel je več globokih misli, ki so v bistvu izvenele, da je demokracija še samo ideal ter da je osnova čiste demokracije pravična razdelitev dobrin. Ce zdaj demokracija še ni idealna, je to pripisovati sedanji stopnji gospodarskega razvoja. Nikakor pa ni v krizi, diktature pomenijo le. da je zdaj postala zahteva po demokraciji tako silna, da so se je ustrašili ter da so hoteli zaustaviti zadnji, odločujoči val ljudske volje. Toda človeštvo je tik pred dobo resnične demokracije, diktature pomenijo le njene porodne bolečine. — L>e-lavstvo je z živahnim odobravanjem pokazalo, da mu je demokracija mnogo več kot le sveta besega. Godba »Zarje« očitno napreduje, kar je pokazala zlasti s Cerarjevim (kapelnik »Zarje«) venčkom narodnih pesmi »Od Urala do Bajkala«. Zaigrala je še »Našo zvezdo«. Koncertnemu delu večera jc dalo glavni poudarek gostovanje pevskega zbora »Svobode« iz Hrastnika, steklarjev. Zbor je številen, ima okrog 50 članov, vendar je še precej dobro izenačen. Nastopil je dvakrat; prvič s Pregljevim »Delavskim pozdravom«, Kaičevim »Svračanjem«, Pav-čičevo »Deklica, ti si jokala«, Krničevo »U prirodu« in Vandinim »Slovesom«, drugič pa z Volaričevim »Izgubljenim cvetom« in »Zvečer«, Adamičevim »Lucipetrom lanom« in »Oženil se bom«. — Konservato-ristka Vida Rudolfova nastopa redno na delavskih večerih. V soboto je zapela Vrazove prleske popevke v Stritofovi priredbi. Ljudem so bile zelo všeč; žal, da pevka ne pozna prleških vokalov. Posebna atrakcija so bili trije »Havaj-ci«, ki so nastopili v nekakšni havajski noši ter zaigrali in zapeli havajske pesmi, kakršne smo slišali jeseni na velesejmu. Peli so tako, kot da so se vadili kje na Havajskem otočju. Dva imata povsem domača imena. Bine Trtnik in Rajko Ogorevc — tretjega ni v sporedu — vendar bi lahko šli gostovat po svetu kot čistokrvni Ha-vajci. Poslušalci jih niso pustili s podija, dokler niso še zapeli. Res umetnostni značaj je dal večeru nastop Dušanovega pevskega kvarteta (Dušan Završan). Dušanov kvartet zavzema med našimi kvarteti eno prvih mest; ne obstoji še dolgo, a zadnja leta se je zelo dvignil. Zapeli so naše ponarodele pesmi z esperantskim besedilom (prevod prof. Modrijan), ki jim daje poseben čar, a nič niso izgubile v svoji melodičnosti, saj je esperanto zvonck jezik. Zapeli so: »Triglav, moj dom« (Triglavo. mia hejmo), »Luna sije« in »Barčica«. drugič pa v slovenščini »Sijaj solnčece«, »Tako si mehko me objela« in Sončevo »Primi me« v srbohrvaščini. Da jc bil večer se pestrejši, je zaigral Lojze Kokalj ie na harmoniko nekaj poskočnih. Prireditev je zaključila recitacija (Skuk) Samojeve pesmi »Moja želja«. ~ Radio kotiček Ljubljana, 26. februarja. V režiji g. Ferda Delaka bomo imeli dre-vi ob 20. v radiu kabaretni večer z naslednjim sporedom: 1. Radio jazz. 2. Komedija zmešnjav (ga. Medvedova, gg. Delak, Jelačin, San-cin). 3. šlagerji (pojeta g. Jelačin, gdč. Sokova); 4. Ljubezen na Kljuki (£a. Medvedova, gg. Delak, Sancin). 5, Radio-jazz. 6. šansoni ge. Medvedove in g. Sam ina. 7. Radio-jazz. 8. Prenos iz plesne dvorane (gg. Pengov, Sancin, Delak, Janko, Jelačin). 9. BeraSka opera (ga. Gjungjenac, g. Janko, g. Stritof). 10. Grog — muzikalna groteska. 11. šlagerji (pojeta g. Jelačin in gdč. I Sokova); 12. Milan in Milena (ga. Medvedova, g. Sancin). 13. Radio-jazz. — Režija; Ferdo Delak. Danes film elegance, razkošja ln zločinov PESEM, KI UBIJA Tajnosti razkošnih hotelov in mednarodnih shajališč. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5., 7. In 9, Si uri. Cene 4, 6 in 8 Din. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 26. februarja: zaprt" Torek, 27. februarja: zaprto. Sreda, 28. februarja: Konec poti. K* ,i Sreda. Ga. Marija Vera je dramatizirala dr. Tavčarjevo *-Yisoško kroniko.. Razpored slik, ki se odigravajo na odru je nasl. 1-nji; 1. Na Visokem leta 167S. 2. Oče in sia na Osojniku leta 1690. :J. Jeremija VVulffing in njegova družina. 4. Ciganka prerokuje. 5. Pasaverica. ti. V Loki na dan sv. Ahaea. T. Kaki> jo PolHcarp Khnl-laa umrl leta 1001. S. Ples v Sestranski sasi. Bilo je okrog Binkošti. L0, Ni do-bro jesti amoJcev z visokim gospodom. 11. Kako jc bila sojena Agata pred krvavo sodnijo v Loki. 12. Enajst let pozneje. Premijera dramatizaciju »Visošktj kronike** bo v soboto doe 3. marca kot proslava 251etnice umetniškega delovanja ge. Marije Vere. Predstava je izven in so vstopnico le v p red prodaji pri dnevni blagajni v oneri. OPERA Začetek ob 20. ari Ponedeljek, ^0. februarja: zaprto. Torek, 27. februarja: Ples v Savoju. Red B. Sreda, 2S. februarja: zaprtu m Tenorist dr. Adrian gostuje v vlogi Don Joseja v operi Carmeni v soboto dne 3. marca. Konec poti — Carmen Ljubljana, 2'J. februarja. Sherriffovo dramo »Konec poti« so pO velikani uspehu, ki ga ima trajno na \>- b evropskih odrih, iznova uvrstili v repertoar. Po pravici, zakaj človeku se po raznih klavrnih burkah kar stoži po tehtni reani umetnini, originaLni po svoji obliki in svežo aktualni po svoji vsebini. V šestih slikah nam ta drama prikazuje življenje v oficirski kaverni na an-gleSkonem<J fronti med svetovno vojno. Pet častnikov je tu na mrtvi straži. Njih ure so že štete. Pripravlja se velika nemška ofenziva. Vsi slutijo, da se bliža konec, a ne govore o njem, uego Izvršujejo svojo dolžnost, d ker je to pač še najbolj spodobno . Junaki? Nikakor ne. Vsi trepetajo pred smrtjo, saj ljubijo življenje, imajo ženo, otroke, ali zaročenko ali visoke cilje. Toda rešitve ni: kot možje vztrajajo, ker je tak ukaz. Ko pade zastor zadnjič, je njih poti konec. Nobenega dramatskoga konflikta ni v tej drami, ntkakih dramatskih zapletkov in razpletkov, nič patosa, nič herojskih deklamacij, in vendar te veže drama v silni napetosti od začetka do zaključka Drama dolžnosti in žrtve, drama celih mož. poosebljane volje, ki premaga svoj grozni strah in svoje divje hrepenenje po sreči, da na ukaz pade za čast svoje armade. Sherriff je ustvaril tu celo vrsto kra^ no individualizlranih moških značajev, naturalistično stvarno in trezno naslika-u o vojno okolje in občutje, golo vsakršne junaške romantike, s skopo odmerjenimi besedami odkriva misli in čuvstva, usode, strašne in velike, obsodbo vojne, ki jo največji nesmisel. Zopet je »Konec potic na publiko deloval najgloblje in so želi igralci, sami gospodje, prav posebno toplo priznanje. Ros-nično, predstava jo odlična. Glavno vlogo, Stamhopeja, poveljnika angleške pešadijske čete, ima gosp. Ciril Debevec, ki je obenem igro ponovno izvrstno izrežiral. Trd, neizprosno strog do sebe in tovarišev, jeklen junak na zunaj, ves plah in trepetajoč v duši, išče opore v neprestanem popivanju whiskija, mož brez iluzij, a prepoln zavesti svoje dolžnosti in odgovornosti. Strašna raz-trganost tega kruto resnično naslikanega mota volje je igral g. Dobevec s polnim doživljanjem ca svojski način, s suho govorico, ki jo le včasih prekine topel ali rezek ton; pretresljivo je podal izbruh obupa nad padcem najboljšega tovariša Osborna, prizor v opojnosti in on smrti mladeniča Raleigha. G. Kralj je ustvaril s BtlicattU Os-boruom eno najlepših svojih kreacij; ta đdbrl tovariš, nežni mož in oče, ki Šteje navidezno hladno minute, preden gre v smrt, se zapiči v spomin. Vedri značaj Trotterja, ki ljubi dobro jedačo in pijačo, a vrši svojo dolžnost kakor navit stroj brez filozofiranja, je našel v g. Lipa h u odličnega izraziteja. G. Železnik daje Hibterta, lahko-živca strahooetneža, ki učinkuje tragično, figUTo prav posebno fLne karakterizacije Kreacija prvega reda. G. Jan ima simpatičnega entuzijasta, mladenčka Raleigha in ga igra, da izziva solze najbolj zakrknjeni duši. G. Skrbinšek kot polkovnik geut-leman, g. Plut kot kuhar Muson. g. Po-tokar kot naredmik in g Sancin kot mlad nemški ujetnik so vseskoz izvrstno živo in naravno podajane osebnosti Pred stava Je očividno gledalce globoko zavze- mala. Seveda aplavzi človeka po takih prizorih naravnost žalijo. Ali naj jih oprijemajo igralci kot zasluženo priznanj* resne umetnosti in resnega dela. Stioči smo imeli v uovi Rob. Primoži čevi režiji in v delno novi inscenaciji tci celo s delno novimi kostumi prvič Bij« tovo »Carmen«. Novi so bili g. a PetrovčiČ kot Morales, g. Marij Rus kot Zuniga in g. Dr mota kot Re:: dado. dre jim polno priznanj.' glede p« i ja in igre t*r so se odlično pridružili * listom, ki jih poznamo že i/, prejšnjih ge-z- «i. C ur. T h 1 e r r v • K a v i n I k o v i v naslovni partiji, St. Marčec kot dor Jose, Primožič kot Efecafltftto, Ribičeva kot Micaela ter k"nčno v kvlnt< tu Golobov a, R a m š a k o v a, J. Ru-in A. D r ni v t a so hb močno trudili, da so podali predstavi res čim popolnejšo in živahnejšo izvedbo. Predstava je bila pol taktirko g. dlrigmta dr. D. ftvare prav do bra. Zal. da je bila hiSa slabo zasedena, v publiki pa malo pivrnierskega razpolož« nja. Ker v kratkem nastopi še g. dr. Aiiri jan kot gost v partiji dona Josčja, se k novi vprizoritvi le vrnem. Fr. G. KOLEDAR Danes: Poiodelirk. 2T.. februarja, katoličani: Aleksander, Nikna; pravoslavni 13. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beaeftka BOi Kino Ideal: Pesem, ki ubija. Kino Dvor: Brotikoo (tta Rina>. ZKD: »Prebujanje strafti ob 14.16 »n on is. v kinu Matici. Kino SlŠka; Nedolžnost z dežele. Vajenski dom: Predavanje senatorja * dr. Rožiča ob ls.30. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Ramor, Mikh.šhva cesta 20; rmkovzv, Mestni trg 4. tJs&tsvcl sita S cdavno se je nekdo v* »Siovcnčeven. predalu »Kaj pravite?* hudo užaljen ih letel v našega glasbenega poročevalca in komponistu —č, češ, da je ta v nekem svojem poročilu nespodobno imenoval ne kegu bivšega predvojnega avstrijskega do stojanstvenika »visoko avstrijsko živino* da pa se je sam komponist takim »visokin: avstrijskim živinam* priklonil na ta način da je komponiral moški zbor »Domovjc moje, A\strijdtc. Res je tu storil in sicer na prošnjo sestavijatca ioflfce pesmarice »Lira« in za pet svitlih kronic. V 1. zvezku »Lire« pa je še ena taka m sicer »Presvetli cesar vabi nas*. Besedilo je napisal častitljivi Valentin 1'odnik, muiiko pa njegov mlajši kolega pater An gelik Hribar. Pesmarica je izšla v tmlogi Katoliške bukvarne«. Kaj pravite? .1 to je bilo pred vojno. Bolj zanimivi-je to-le! Med tem, ko se je drugim ie davno izkadilo na fronti in v ujetništvu »navdušenje* do »prelepega domov ja .1» thijee, je v L 1916. tedanji c. kr. dež. šol nadzornik dr. Mihael Opeka, ne po nari> čilu, a iz notranje potrebe in /a božji ton napisal bridko »Pesem o vinarjih«, kom poniral pa jo je dr. Fran Kimovec in iol ska mladina je moralu na ukaz c. kr. de}., šol. sveta prepevati od jutra do večera Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo, jih za vojsko, jih za zmago dajmo! In naš cesar bo ta hudi čas, svetli cesar slišal bo o nas; pa pohvali on si to mladino, ki žrtvuje kaj za domovino... Ajmo, ajmo — vinarje zbirajnyo in Bogu Jih in cesarju dafniol Kaj pa sedaj pru\itc? Iz Kranja — Ciril Metodova podružnica \ Kra uju je darovala za obrambni sklad 100 Diu v počastitev spomina blagopukojn-gospe Roze Rohrmanove. — 50ietnico je praznoval v ožjem krogu včeraj ugledni kranjski trgovec gospo . Albin Jaz.bec Ln obenem z gospo Soprog srebrno poroko. Čestitamo! — Osebna vest. Na Četrtkovi &eji upra nega odbora Mestne hranilnice je bil ino novan dosedanji tajnik g. Ivan Valenči-za ravnatelja tega važnega zavoda. Nad vse vestnemu uradniku in uglednemu stro kovnjaku, ki bi mu ze zdavnaj pripadal'' to mesto i odgovarjajočimi pooblastili, prav iskreno čestitamo. — Gledališče. V soboto in včeraj je Ljudskem domu prvič nastopila uovooati vana delavska gledališka družina s soCls no dramo dr. Leskovca Dva bregova*-. V Narodnem domu je včeraj gostovmi ljubljanski otroki oder S' U Zupančičevo mladinsko pesnitvijo »Cici ban.. Izredno razgiban otročki zbor po'1 vodstvom režiserja Forda Dolaka, krasn< uaštudirani ritmični plesi Katje Pclaknvi pod muzikalnim vodstvom konserv, Bo£< ne Sapljeve, vse to je zmogln v 23, nagi" se vrstečih slikah pričarati življenja pol: fantastični otroški svet, ki je vzbudil \ malčkih in odraslih viharje navdušenju V šmartinskem domu pa je včeTaj zvečer gostovalo Narodno gledališč«,' iz Ljublja ne z izborno češko komedijo Karijera kancelista Winziga«. Koncem tedna pa se zopet oglasi gledališki oder Narodne čitalnice s komedijo »Turske kumare^. Vs< kakor Je zanimivo, da se kaže ba£ v postu taka razgibanost in živahnost v gl* dallškem življenju, dočim je v pustu nn tem poprišču vladala pravcata suša S Ponikev — Nov grob. V soboto Je umrl do znani gostilničar Franc K rev s s Vrh i> či pri Sv. Ani v starosti 83 let. Dolgo ga je drtala bolezen na bolniški postelji. Po kojnl zapušča edinega sina Franceta. Dobrega mota ohranimo v najlepšem spominu. Njegov pogreb je pričal, da »mo ga imeli vsi radi. Iz Ptuja — Neljubi nočni vasovalci. Pred dn« je prišla večja skupina fantov vasovat k dekletom posestnika Toplaka Antona * Kicarju. Ker se dekleti na klice fanto\ nista hoteli oglasiti, Je eden iz same jezt razbil na oknu šine, nakar so vsi odšli ^ kolamico, kjer ro razmetali vse predmet* Po bližnjem gozdu Sneli so tudi s »vinjaka okno. Toplak Ima občutno škodo, zla sti še. ker so se mu sviuje prehladile Orožniki so fante že izsledili ter Jih o\a dili sodišču. DNEVNE VESTI — Da se tujini iužeiijerjent onenio*oei pri nas saposlitev. Beograjska sekcija 'uao-»10wffi6kih inženjeri sv in arhitektov ie imela včeraf občni zbor. V letnimi poroSilu uprave ie zlasti povdarieno prizadevanje udruženja, da 6e organizira prvi jugoelo-venski konerit* kemije in tohnoloiriia ter razstava naše kemično in tehnološke delavnosti. Vlada Markovič ie srovoril obzirno o zar; nas, da bi lahko zaposlili domače inženjer-ie, ki so zdaj mnotii med njimi brez službe, čeprav eo naimani talce sposobni kakor tuli. — Psdaljšanja roka za zamenjave t*tarib bankovcev. Finančni minister je odredil, da se podaljša do 31. marca rok za zamenjavo iz prometa vzetih bankovcev in sicer po 50 Din z datumom 1. avgusta 1914, po 20 Din z datumom 5. januarja 1905 in po 10 Din z datumom -. ianarja 1903. Rok ne bo več podaljšan. — Praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani ee bodo v aprilskem roku začeli v petek 20. aprila ob S. uri dopoldne. Kandidate nai svoje pravilno opremljene prošnje /a pripustitev k izpitu vlož? aradnim potoni pravočasno tako, da bodo vsaj do 14. aprila 1934 v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zsrlasiio pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tada zamudniki pridejo v postov š de za prihodnji izpitni rok v paseni. Posebna ob-vdttila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Pzpitni odbor. _ Zimski kmetijski tečaj a Križali na Gorenjskem je bi zaključen 17. t. m. Tečaj je uspel nad vse pričakovani* dobro- Povprečna udeležba je znašala 90 os^b, po večini mlajših posestnikov ter kmečkih fantov in deklet, ki po povečali predavanja od začetka do faonca Tecai i* zaključil s patrio-tičnim nagovorom sreski načelnik dr. Ogrin. Vodstvo t-čaia je bilo v rokah sres. kmet. referenta Sustica. POlfcg njega so sodelovali s predavanji in demonstracijami *p ereski načelnik dr. Ogrin, pomočnik srr^. kmet. refarenta Martelanc, šol. 'jpravitelj Baltasar ter veterinar Bedenk. Da je tečaj tako dobro uspel, ere priznanje tudi vsem krajevnim činit dj.-iii občin tržišijege kola, posebno pa kližketmi županu Kuhariu in načelniku kovorske sadjarske podružnice Zupan j. — Zagrebški privatni nameščenci za socialne zavarovani««. V Že raj BO zborovali V Zagrebu privatni nameščenci in sklenili so poslati ministru socialne politik* in narodnega zdravja naslednjo spomenico: »Privatni nameščenci mesta Zagreba, zbrani na glavni letni skupščini podružnice Sav »/.a privatnih nameščencev Jugoslavije V Zagrebu, z navdušenjem pozdravljajo Val sklep, da sprožite v Narodni skupščini in senatu predlog, naj ce s finančnim zakonom za 1034 — 1035 eidanji zakon o pokojninskem zavarovanju priv. nameščenem, ki velja na ozemlju bivše Sloveti i h* in Dalmacije, raztegne na vso državo. Prosimo Vas, da sedanji zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih namešomcev obenem razširile tudi na on^ privatne nameSčence. ki jih ta zakon ne zadene, to je trgovske nameščence in rndastrijsk 1 tehnične nameščenci — Avtojtcnski tečaj r Ljubljani. Zavod 1*0 Zbornice TOI priredi v polovici meseca marca t. 1. v Ljubljani 12dneivni tečai za avtogeno varjenje za začetnike in za že iz-vežbane varilce zaradi izpopolnitve. Pozivamo vse interesente, obrtnike in pomožne d davc?. da se nemudoma naikasneje do -. marca t. 1. prijavijo po dopisnici z navedbo imena, poklica in bivališča na naslov: Zavod PO Zbornice Tf>l v Ljubljani. Učmjna za leča j bo za mojstre Din 120, za pomožne delavca polovico. Oni, ki so revna ali brezposelni, pa tečaj redno in uspešno obiskujejo, se bo učni na na posebno prošnjo ali znižala ali pa popolnoma odpustila. Materijalne stroške za udeiei^nee nosi zsvod sam. _ Neverjetno, a vendar resnično, da znaša tovomina 114 kg težkega, 4.70 m dolgega in 75 cm širokega čolnička iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico in nazaj — Din 855.—, medtem ko stane nov Čoln iste veličine in izdelave le Din 500.—. — Obrtniški *bor pri De v. Mariji v Polju. Včeraj se i? vršil v šoli pri D. M. v Perju prvi redni občni zbor podružnice DJO. ki se ga je udel?iilo preko 50 obrtnikov-članov. Osrednji odbor DJO so zastopali tov. SimSDC L. More E. in Percinlič. Občni zbor ie otvoril in vodil agilni pr3dsednik tov. Tomšič- Vsi funkcionarji t*o podali podrobna poročite. Posebno poročilo tajnika tov. Požarta ie bilo zanimivo in izčrpno. Podružnica ima v vseh okoliških krajih svoje zaupnik* ter se je pokazala petreiba na zboru, da bo treba iste tudi v teh krajih ustanoviti. Pri izvolitvi odbora ni bilo nikake bistvene spremembe in r** iseOfjetl dosedanji odbor s predsednikom Tomšičem na č>lu. Pri raznoterostih so po-ročaji še delegati osrečimiega odbora ter \* bil posebno govor tov Šimenca burno pozdravljen. Po dveurnem razpravljanju je bil občni zbor zaključen. _ Agrarne obligacije P«*'. Kadita zaplenjene. Na prošnjo državnem tožilca ie sre-;sko sodišče v Sarajevu zaplenilo agrarne ■-obligacije sodišču izročenega narodnega poslanca Husejina Kadiča. Te obligacije so bile deponirane v i>?ki banki in v petek iib ie hotel Kadičev pooblaščenec dvigniti, ker ie Kadič banki ixplačal dolg. Državna Oblast \i pa zvedela za to in je obligacija «nl?nila. — Beograjski lovri proti noveniu zakonu lovu. Včeraj so zborovali beograjski lovci. ki so zavzeli stališče, naj bi se novi zakon o lovu. objavljen 5. decembra 1031. 20 let še ne izvajal. _ Slaba snmka. Sobotna vremenska :h»roČila so bila razmeroma še preoei ugod-na, razna naša zimska letovišča in smuški krap so javljali mraz ter ugodno smuko Toda Matija j? temeljito prekrižal račune smučarjev, povsod je vladalo i ižno vreme in smuka je bila neugodna ali pa sploh onemogočena. Slabo je bik) celo na Go-renjrfeem in številni smučar" so bili precej razočarani. Davi jp nastopilo izrazito iužno vreme in so v Bohinjski Bistrici beležili 1 stopinjo nad ničlo, v Kraniski gori rav tako, na Bledu pa ie živo srebro točno na ničli. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo vreme. VČerai ie deloma deževalo v Ljubljani in na rugu. Na »višja temperaturo ie znašala v Solftu in Skopi in 13. v Lfiibliani 7.2. iz drueih krajev ni poročil o staniu temperature. Davi ie kazal barometer v Ljubliani 765.3, temperatura je zmašala 3.2. in tremi sinovi, ča. Zanmiarja! dan in priSe ' jati. Imena tvrdka Hof-fer in Schranz na 3 in pol milijona Din globe, k?r ni prijavila davkariji davka na poslovni promet. Upraivno sodišče je razveljavilo obsodbo dunavske finančne direkcije, zdaj pa je državno sodrišč* vrnilo akte upravnemu sodišču z nalogom, da razveljavi svoj sklsp oprostilne razsodbe. — Žalosten konec veselega Američana. Nedavno se ie v Dugo selo na Hrvatskem vrnil iz Amerike 50btni Ivan ftepec, ki si je kupil v bližnji vasi Trebovca mlin in majhno posestvo- Zadovoljno je ždvel z žeoo ,i, ' 1 r i/n ni zmešala pija-fcino, popival noč in rji so se pričeli taro, za katero je po-Zaradi teh razmer ie it a*! al <*por. Njegov 24Jetni sin Ivan je vid i\. la bn šlo gospodarstvo na ta način rakov«, pot in zaradi tega 6ta s z očetom v*čkrat sprla- Nedavno pa je oče sina. ki je bil pri njem za mlinarekega pomočnika, odslovil, češ da mu krade. Pred dvsma tez ki ?e mu i* zapičil v desno st isno Fanta, ki ie izgubil prerel krvi. so poklicni reševalci prepeljali z av-totnobUnm v bolnico Pri številnih nadlo&uh ženskega spola, povzroči »Fran z Josetova« g renči ca najboljše olaišanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti r>ri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-ri.iah in špecerijskih trgovinah. Iz Liufcfiane —lj Poroka. V soboto zvečer sta se poročila v frančiškanski cerkvi hči-edinka vpokojenega generalnega tajnika Zbornice TOI, predsednika Narodne galerije, Ljubljanskega kluba itd. g. dr. Frana VVindi-scherja gdč. Helena \Vindischerjeva s Specijalistom za očesne bolezni g. dr. Rainer-jem Bassinom. Mladima poročencema želimo obilo sreče. —Ij Zdaj nam pa pomivajo ulice, da homo vsi zario voljni ter da si ne bo nihče mnazal čeveljčkov S takšno ljubeznijo pa skrbe samo za središče mesta, za tlakova ne ulice, kamor nanašajo ljudje hlato B čevlji in vozovi s kolesi. Netlakovanih cest pa seveda ne morejo pomiti, drugi načini za »zatiranje* blata pa niso v modi Kdor ni zadovoljen z blatnimi cestami, se pa naj sprehaja ali vozi samo po umitih — kaj se hočete več? Meščani so pač večni nergači in bi jim ne mogli ustreči, če bi posuli ceste s cvetjem in zlatom Oni na periferiji si menda ne žele, da bi jim polivali ceste, kot jih v središču, saj »o dovolj mokre. Posušiti jih pa tudi ne morejo brez višjih sil, zato bodo pač morali potrpeti do poletja ter skrivati grde nevoščljivost. dokler se ne bodo zaćeii vlačiti po cestah oblaki prahu. —Ij V Zvezdi je še na severni cesti si ara ograja s kamnitimi stebri, kakršna je obkrožala prejšnje čase ves park. Ta ograja je bila v slabem stanju že pred leti, ko so tlakovali Kongresni trg, zatu so jo tudi podrli ob treh strati eh. Xa severni strani se pa podira sama. Kamniti stebri so razpokani in se krušljo ter raz padajo. Ograja sama u a sebi ni potrebna ter je služila predvsem v lepotne namene, zato je tudi ne nameravajo popravljati Zvezda v sedanji obliki nima bodočnosti ker jo bodo prej ali slej preuredili, zato menda tudi ne popravljajo ograj ob vrtičkih. Ko so nedavno ohžagavali kostanje 3o vrtne ograje zelo trpele kljub vse; pazljivosti Polomljenih je tudi nekaj stalnih klopi. Nekoliko vseeno kaže. da popravijo ograje in klopi, da ne bo Zvezda nudila spomladi slike zapuščenega hoji šča. — ij Naval na šauce je bil takšen, da so morati ocraditi z lesenim plotom otrroženo okolioo m.šee^iia se zidovjo. S tam je menda zadeva urejena, kajti zidovje se bo !*•-drlo brez wake ponuoei, le potrpeti ie treba nekoliko ln ko se bo podrlo, ga bomo zopet zgradili, saj ,*o iavna dela tako potrebna, posegli bomo v žep in memla bo zidovje zopM stalo vsaj tri leta. Morda b" mo pa tudi pustili vse kot ie. nai Brloda >zob časa*, česar Še ni noglodal. —li Veliki plakati po Ljubljani z nai novejšo sliko pevskega zbora Glasben i Matice naiznaniajo in vabijo na Matični koncert, ki bo v j>etek dn^ 2 marca ob 20. irri v tinionski dvoran'. Izvajal« se bo dramatska legenda za soli. zbor in orke*st^r: >Pan-stovo pognblienie*. ki jo h* uglazbi! slavni Francoz Ilektor B*rlioz. Delo je izvrtano na-štu dirano. Matični zbor v s voh* nai-boliši formi in moči. zalo bo itnetniški usneh prav gotovo odličpn. Vstopnic1 s« dob** v knj-icarni Glasbene Matice. —li Dve prošnji prebivalcev z («aljevice Pišejo nam: Sr*di GaPevice \i majhen prostor, ki služi za nekakšno otročko igrišče Kakor smo izvedHi. namerava mestna občina ta proslor parcelirati in zgraditi :m njem tri barake za del prebivalcev, k? s«? bodo morali izsditi iz Gramozne jame Apeliramo na ebč'no da m»i»ti ta prostor mladini, ki drjpače nima nobu^ca igrišča in bi b"la primorana mrati se sredi crt ste. — 2* lani smo vložili prošnjo na ob črno, da nam položi hidrante, kar je aa nas vitalnega pomena. Galjevica je sedaj navezana edino na vodo is vodnjakov ter je za primer požara ispostavljena katastrofi. Hiše so večinoma lesene in tudi precej na tesnem. Upamo, da bo občina ugodila naši prošnji, saj nam je bila napelja/va hidran-tov ie davno obljubljena. —ij M ari a Vera, naša priljubljena dramska umetnica, proslavi 251etaioo svojega gledališko - .tmelnišfceca delovanja v e*>b>-to dne 3. marca t. 1. z >Viaosko kroniko<, ki jo je sama dramatizirala po znanem romanu dr. I. Tavčarja, istočasno tudi režira. Sodeluje ve« dramski ansambl. >Udruženje gled. igralčeve je izdalo za to priliko Učno vabilo s sliko slavljenike. Opozarjamo vse Ljr.ibit *lj * gledališča na ta dogodek v naši Drami. —Ij K raje »na organizacij« JNS sa kolodvorski okraj vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v sredo dne 28. t. m. ob 20. v hotelu Štrukelj- Na dnevnem redi so letna poročila in volitev odbora. K oblini udeležbi vabi odbor. — Ij Umetniški del dohrodeioe |wireditve mestne občine ljubljanske, ki se vrši dne 10. marca v hotelu Unionu, vsebuje v svo-j^jj pnvem delu sledeči spored: Orkester državnega konservatorija, pomnoAeai z Orkestralnim društvom. odisrra pod taJttirko L. M. škerjanca prvi stavek Čalkovekesa klavirski koncert v g-dum. Za iijujjj nastopi nas rojak tenorist dr. M Adrian. Naš odlični Akademski pevwki zbor, ki bo v enkratnem nastopa zapel Maroitovi >V kvo-štr b* šva^ in >Kanii:alilejsko ohcet« ter 2Ni me volja: in Tomčevo »Zeleni Jurij*. Gospod ravnatjlj državnega konservatorija, operni pevec c. J ali j Betteto bo zapel -»Vera v pomlad« in -Poletni večere od J. Proska, nakar nastopi mešani /.bor Glasbene Matice pod izkušenim Vodstvom 2. ravnatelja Poliča. Matica si re to jx>t izbrala Lajovičeve skladbe Boleti ie kovač:, »Vodim čista-«, »Lanc in >Napitnico«. To ie prvi del, ki kot samostojna koncertna pri-reditcA- zasluži sama po sebi največj «za obiska. Ves ostali program kakor tudi podrobnosti bomo še naknadno objavili —Ij Udruženje jugoslovenskih iuzenjer-iev in arhitektov — sekcija Ljubljana — vabi na predavanje, ki bo v četrtek dne 1. marca ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu l-II. Predaval bo g. Filip Uratnik o ^Gledanju M. Kenve-sa na vzroke konjunkturnega valovanja t Vabljeni člani in vsi. ki se zanimajo. —lj Podmladek Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji priredi dne 4. marca v Trgovskem domu akademijo, katere čisti dobiček je namenjen gojenkam, ki še niso videle našega sinjega Jadrana. —lj Ruska Matica v LJubljani sklicuje v nedeljo 11. marca ob 14. uri v prostorih ruske dijaške menze (šentpeterska vojašnica) svoj redni letni občni zbor. V slučaju nezadostne udeležbe se vrši istotam in iste-ga dne ob 15. uri ob vsakem številu navzočih sklepčni ponovni občni zbor. Na dnevnem redu so: 1. Odborovo letno poročilo. 2. Blagajniško poročilo. 3. Izjava revizijskega odbora o blagajnikovem poročilu. 4. Društveni načrti za delovanje v letu 1934. 5. Volitev novega odbora in drugih društvenih organov. 6. Slučajnosti. —lj Kino. Na izrecno željo občinstva nam bo danes ob 18. v Elitnem kinu Matici ZKD pokazal še enkrat film »Prebujene strasti«, ki ga priporočamo zlasti mladini in vzgojiteljem. Tino Pattiera poje v filmu »-Beneška noč: tako lepo, da ga hodi ljubljansko občinstvo prav rado poslušat. Te dni prideta v Ljubljano Willy Forst in Magda Sehneider, ki nastopita v filmu »Ne poznam — a ljubim te«. —lj Kokošjereja t mestu ie prav važna p i noga naših gospodinjstev, z« to je pa koristno, da priredi podružnica SVD o t eni predmetu predavanje, ki bo v sredo ob 18.30 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. 0 tem važnem predmeti bo govoreil znani strokovniak, banski referent g. inž. Boris Wenko, ki bo predvsem opisal za rejo na malih dvoriščih primern? pasme kokoši, zlasti pa tudi njih rejo samo- Vstopnine ni! —lj Obrtniški vajenski doni ima danes 26. t. m. predavanje ob pol 19. uri zvečer Predaval bo g. senator prof. dr. Rožič o vzorih in vzornikih slovenske obrtne mla dine. V torek dne 27. t. m. ob istem času pa predava u. prof dr. Breznik: Newyork uio-tropola svrta s skioptičnimi slikami. Danes ITA RINA v sovoreoem filmu EROTIKON ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Cene 2, 4, 6 in 8 Din Iz Celja —c V Mestnem gledališču so celjski Igralci |K>poldne i>onovili NVallfriedovo kmečko burko »Maksi« v režiji g. Milana Košiča. F*redetava je bila dobro obiskana in vloge dobro podane. Igralci so bili deležni živahnih aplavzon. —c Predavanje o D ur mi tor j u bo priredila Savinjska podružnica SPD v četrtek 1 marca ob 20. v risalnici deške meščanske šole. Akademik Leo Pipan iz Ljubljane bo ob predvajanju skioptičnih slik predaval o svojih vtisih s poti na Durmitor, kralja Du-arskih Alj>. o flori, prebivalstvu in živalstvu v tem zanimivem predelu naše države. —<• Nesreča v rudniku. V pesek je padel 33letn: rudar Karol Jurkošek pri deli v rudniku v Drobnem dolu pri Laškem tako nesrečno, da si ie zlomil desno nosro. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. —c Umrl je v soboto dne 24. t. m. v Celi« (Komenskeea ofics 7) 42Mni ekladi&č-ni delavec Fran Voh. —c SK Olje : S*K Svoboda (Maribor) 2:0 (0:0). V nedeljo 25. t. m. popoldne :e bila na Glaziji v Celju odigrana prijateljska notfoimtna tekma med prvakom mariborskega II. razreda SK Svobodo in SK Celjem- Cellani so zasluženo zmagali v razmerju 2:0 (0:0). Moštvu SK Celja se je jToznalo pomanjkanje zimskega treninga, nudilo na je kljub temj zadovoljivo kombinatorno igTo. V prvi polovici j* bilo nesigurno pred golom. Gostie so ierali požrtvovalno in z dobro tehniko, zlasti se ij odlikovala njihova obramba. Igra je bi!3 v prvem jx>lčasu povečini izenačena, po odmoru pa so Celani pritisnili in so bili do konca igre v lahni premoči. Prvi gol zu SK Celje j* padel v 11 minuti drug«sifl polčasa Lz llmetrovke. drigi pa v 23. minuti po Gobcu. Koti 13:5 za SK Celie. — Te-kmo ie vodil °r Ochs objektivno. Gl>dal* cav ie bilo nad 300. Ali bo zadružništvo rešilo kmeta? Zagovorniki zadružništva pozabljajo, da nai kmet nima dovolj zemlje Ljubljana. 2o. februarja. Zaradi zastoja gospodarskega življenja so nedvomno najbolj prizadeti delovni sloji, ki pa sploh ne pridejo do tega, da bi tarnali in pošiljali resolucije na pristojna mesta. Vendar se je govorilo tudi že o tem dovolj, v kakšni stiski je na; kmet in da se pri nas očituje gospodarska kriza predvsem v tem, da so cene pridelkov nesorazmerno niije od industrijskih produktov. Da, govorilo se je dovolj in kot se še govori tudi, kako bi bilo treba pomagati našemu kmetu. Odrešenikov je vedno dovolj, ki pa ostanejo vedno le pri besedah, medtem pa kmet čaka. da bi se ga usmilil bog. Zadnje čase so pogosti glasovi, da se bo kmet postavil na noge samo z zadružništvom, z organizirano proizvodnjo in prodajo in nekateri vidijo v tem edino in naj-pravilnejšo rešitev. Ali mislijo na prisilne zadruge ali na prostovoljno organizacijo kmetov v zadrugah, niso še povedali dovoli odločno ter jasno. Iskren prijatelj letnet-skega stanu ne more biti bas sovražnik zadružnega pokreta med kmeti, vendar sc ne more navduševati tudi za polovičarstvo in ne more verjeti, da se bodo kmetje prostovoljno oklenili zadružništva na vsej črti. In ne smemo pozabiti. d:i zadružništvo ni edi~ nozveličavno. Vsekakor je pa zelo potrebno, da se izmenjava dobrin med poljedelci in industrij-ci poenostavi, da so torej potrebne nekakšne nahavljalne zadruge, če že ni drugega izhoda, da bi se znižale cene industrijskih izdelkov. Toda upravičeno lahko trdimo, da s tem ne bodo udarili žeblja po glavi In nedvomno je potrebna organizirana prodaja pridelkov, da jih kmet ne bo prisiljen prodajati kar na slepo ter da se bodo izločili nepotrebni posredniki, vendar jc težko reči, ali se bodo zaradi tega cene pridelkov dvignile tako visoko, da bi postalo kmetijstvo rentabilno. In zdaj je tudi najvažnejše vprašanje, kdo bi financiral te zadruge, ki bi potrebovale ogromen obratni kapital. Zagovorniki zadružništva pozabljajo na najvažnejše, namreč, da naš kmet nima dovolj zemlje ter da je v Sloveniji najgostej-ša agrarna naseljenost v Evropi. To se pravi, da bi imeli naši kmetje premalo zemlje, če bi bila razdeljena na vse enakomerno. V resnici pa mnogi, ki so kmetje samo po imenu, in teh je največ, nimajo niti dovolj zemlje za preživljanje, kaj šele. da bi lahko Iz Trebnjega — Iz delovanja JNS, Včeraj se je vršil v Trebnjem redni letni občni zbor krajevne organizacijo JNS. Kot delegat sre-skega odbora JNS je prisostvoval skupščini novomeški župan in član ban. sveta g. dr. Rezek. Navzoč je bil ves odbor naše organizacije s člani iz okoliških vasi. Po otvoritvi po predsedniku inž. Rupertu Bro-vetu, ki je poudaril zlasti velik uspeh, ki ga je dosegla stranka pri zadnjih občinskih volitvah, je podal tajniško poročilo g. Dolfe Pavlin. V daljšem govoru je orisal politični in gospodarski položaj v državi s posebnim ozirom na našo banovino sres-ki delegat g. dr. Rezek, ki je zlasti poudaril potrebo kmečke osamosvojitve v zadrugah, ki so porok za izboljšanje gospodarstva posameznika in' celote. Član ban. sveta g. Josip Zupančič je navajal izdatne podpore, ki jih je bila deležna naša občina od strani javne uprave za gradnjo ceste, izboljšanje potov itd. Nato jo bilo še sklenjeno, da bodo redni sestanki članstva vsako drugo nedeljo v mesecu in bodo na njih predavali in vodili razgovore kmečki strokovnjaki, ki bodo članoni dajali nasvete v vseh perečih gospodarskih vprašanjih Izvoljen je bil stari odbor s predsednikom inž. Brovetom Rupertom na čelu. Iz Maribora — Zborovanje zadruge prevoznih obrti. V soboto zvečer se je vršil v mali dvorani Narodnega doma občni zbor zadruge prevoznih obrti v Mariboru, v kateri je članstvo iz 12 srezov. Zbor je vodil za-lrufcul načelnik g Sluga iz Maribora, ki je posebej pozdravil zastopnika zbornice za TOI g. Založnika in delegate iz Mursko Sobote, Ptuja, Celja in od drugod. Potem je izčrpno poročal o podrobnem delovanju zadruge tajnik g. Krepek Zadruga šteju 301 člana. Maribor mesto ima članov, Maribor levi breg 14. Maribor desni breg 29, Celje '3$, Ptuj 20, srezi Ljutomer T, Murska Sobota VJ, Dolnja Lendava 10, Slovenjgradec T, Prevalje 22, Šmarje pri Jelšah 12, Gornji grad 'J, Konjice 4, Celje 31 in Ptuj 13. Po strokah je 179 avtoiz-voščkov, 94 prevoznikov in 2S izvoščkov ali fijakerjev. Blagajniško poročilo gosp Nemca izkazuje 9027.40 Din aktive. O vseh poročilih se je razvila ostra debata, ki se je kmalu izpremenila v osebne in konkurenčne napade. Po dolgem prerekanju je bil sprejet sklep, da plačujejo avto-izvoščki 50, prevozniki s konji 20 in iz-voščki 15 Din članarine. — Tatvina kolesa. Mesarju Srećku Čag-ranu je ukradel v petek neznan storilec črno pleskano kolo ispred kavarne ^Ori-jent«. Kolo znamke >;Prefekt:< nosi tovarniško številko 394.362 ln evidenčno številko 2-7462S. Svarimo pred nakupom. — Nesreća. V petek se je vračala 47-letna postrežnka O raca r Marija s Po-breija. Na Tržaški f-estl pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko v za-nestju. — Xele — plen drznega tatu. V soboto ponoči se j« splazil neznan storilec v mestno klavnico, kjer je ukradel 56 kg težko zaklano tele, last mesarja Partliča Rudolfa iz. Zgornjega Dupleka Mesar je oškodovan za 450 Din. — Na ulici se je zgrudil. Na Aleksan drovi cesti »o pasanti v soboto zvečer našli starčka Kronavetra Ivana iz Maribora nezavestnega na tleh. Nesrečnež že dolgo boleha za kilo in je usodnega d.ne dobil hud napad Starček je bil z rešilnim avtomobilom prepeljan v splošno bolnico. — Pes se je zatekel. Lucija Skledcjeva. stanujoča v Peklu pri Mariboru, je prijavila policiji, da se je zatekel k nji pes neznanega lastnika Pes je volčje pasme, srednje velik ln brez znamke Eventuelni lastnik naj se zalasl na predstojništvu mestne policije. prodajali pridelke. Ce se oziramo samo na geogratsko gostoto prebivalstva. se sicer zdi. da ie dovclj zemlje za vse. saj odpade v Sloveniji na kv. km 07 prebivalcev, de č[m n: pr v Nemčiji 135. v Belgiji pa ceh> 2?il Toda te številke nam same ne po\ci! ničesar. Pomisliti je treba, da je Slovenija pretežno gorata in da pri nas živi na K hi ha njiv 221 kmetskih prebivalcev, povprcJ no odpade na kmetiio 5 ha. a je na Danske m samo 37 kmetskih prebivalcev na HK> ha (kv. km), v Nemčiji in Franciji pa samo t i. Ako torej naSC kineKko prebivaLstvo nima dovolj zemlje, kako naj upamo, d:t bodo njegove zadruge dovolj gospodar>kc močne?! Seveda je pri nas tudi precej vel« posestnikov, ki bi. kakopak, odločali v jn drugah, kajti tudi v takšnem zadružnem gospodarstvu odlo:.i gospodarsko močnejši. In tem bi /adrnge res pomagale na noge, če so sploh izgubili tla pod nogami Toda kdo naj pomaga množici naših kočarjev, ki so gospodarska skoraj povsem odvisni od veleposestnikov. kdo naj pomaci \ eč n nuse-a kmetskega prebivalstva, k se ni ni kdar mogla preživljati samo na svoji grudi." Ti naši napol kmetje so se doslej preživljali razen z delom na svojih njivicah v mestih kot industrijski delavci, obrtniki al: rokodelci. Mnogi so sc tudi udinjali v delo pri veleposestnikih, da so jim odslužili na" jemnino za košček njivice (ker jim n.i ni hovi ni zrastlo niti dovolj krompirja) sli za najrazličnejše dolgove. In baš ti napo; kmetje, dninarji, kočarji, poljedelski delavci, žive zdaj v bedi. ki si jc ne more marsikdo niti predočiti. Goli in bosi so, neka teri hodijo celo v snegu bosi (v 1'rekmurju >. mnogi ne morejo pošiljati otrok v šolo. ke: nimajo obutvi, in nešteto jih hira jcLičnih Naši kmečki — bolje kočarski sinovi, so se izseljevali pred vojno v mnoge evropske industrijske države in v Ameriki«, mdnil so povsod rudnike in tovarne, zdaj pa Ostt" ja prirastek prebivalstva na kmetijicah. da se še bolj poostruje beda Mislimo, da se na vse to ne sme pozab ljeti, ko se rešuje naše kmečko vprašan k. kajti ne smemo prezreti ob veleposestnik h in k.m?tin' ki so se prejšnje čase lahko prr življali s samim kmetovanjem, mnogih ma lih kmetskih posetnikov. ki ne morejo upa ti, da jih bo Odrešilo /adru/niStvo — »Angora« mačko je ukradel. V p je nekdo ukradel zasebnici Egger 9m\ v Slovenski ulici lepo -Angora mačko Eggerjeva ji- oškodovana za 800 Din. TINO PATTIERA v veseli opereti BENEŠKA NOČ ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7 V in 9 % Predprodaja od 11. do 44 13. uri Iz Trbovelj — Predavanje o Matterhomu in Mont-blancu, ki ga je priredilo v petek sveči V fcokolskem domu tukajšnje SPD, je bih-izredno dobro obiskano. Velika sokolska dvorana je bila popolnoma zasedena zlasti je bila številno zastopana naša mladina, ki se v zadnjih letih živo zanima u turizem in naravne krasote nabili lepih Planin. Zato so Udeleženci z največji užitkom m pozornostjo sledili zanimivim izvajanjem predavateljev gdč. Mohoreič r g. Kopinška. Posebno občudovanje s vzbudile lepe Bkioptične slike gorskih \. likanov ia pokrajin. Želeti bi bilo, da bi SPi priredilo se več Sličnih predavani ker so nedvomno najboljše propagandno sredstvo za razvoj in napredek »nravega planinskega pokreta med našim delovnim narodom. — Živilski trg. V soboto je bilo Slcej na tržnem prostoru vsega dovolj, vendar pa je bil živilski trg zelo slabo obiskan, kar je očivldno pripisati dejstvu, da s< nagibljemo proti Badnjemu v mesecu in gospodinjam primanjkuje drobiža. Kmeti' i so prinesle tokrat precej fižola, smetan. . surovega in kuhanega masla, jaje in tudi kuretine. Maslo ima stalno ceno, in si imele tokra; slab dan ter so morale večinoma, vse ti dobrote zopet neatl neprodane domov. — Ureditev evidence brezposelnih. Srn osnovi naredbe bana dravske banovine < podpiranju brezposelnih in pobijanju delo mržnosti bo občina te dni popisala vse brezposelne, ki radi izrednih gospodarskih razmer brez svo;e krivde ne morejo dobiti zaposlitve niti v svoji niti v kaki drugi stroki in nimajo lastnih sredstev niti kak* drugo možnosti za preživljanje. Vsi ti naj se zglase takoj na občini med uradnimi urami, kjer bodo prejeli legitimacije, odnosno razvlduiee za brezposelne. Oni, ki si ne bi pravočasno preskrbeli predpisane legitimacije, ne bodo Imeli pravice do nikake zaposlitve in do nobenih podpor tei bodo zasledovani po organih jame varnosti ter izročeni sodišču v svrho kazenske ga postopanja Zato je v interesu vsake ga prizadetega, da se tej koristni odred.b: pokori ter se čimprej javi na občini radi preskrbe razvidnice za brezposelne. — Pritožbe proti volitvam zaupnikov. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani opozarja v zvezi z volitvami delegatov II. skuphn rudarske zadruge, da je v smislu statuta Rudarske zadruge dopustna pritožba pro ti volitvam vsakemu volilen, ki Jo morit vložiti pri rudarskem glavarstvu v Ljnb Ijani najkasneje do 5. marca. SLUŽBt POHIŠTVENEGA MIZARJA dobro moč, rabim, naslov v upravi >Sdov. Naroda«. 10K STANOVAH* 8T ANO V AN JE Štarisobno odnosno trieobno. z vsem kom fo rtom. v sredini mesta, se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila: Gaieva lbca 5. soba 128-1. 1050 GOSTILNO in posestvo prodam. — Poizve ae: Dolin ar, Vrteče-Lasko. 984 PISARNIŠKE SOBE v strogem centru mesta, oddamo v najem. Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128-1. 1048 SAMSKO STANOVANJE komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnice in predsoba, se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila: Gajeva ulica 5. soba 128-1. 1040 ŠKOFJA LOKA Mamica, počakai v torek ob pol 4 uri. gorenjski vlak. Pridem gotovo. Sprememba. 1053 7abilo k REDNEMU LETNEMU OBČNEMU ZBORU Celjske posojilnice d. d. v Celi« ld se vrši v sredo, dne 14. marca 1934 ob 5. uri popoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo lpravnega sveta o poslovanju v letu 193'* in predložitev bilance. 2. Poročilo revizajekeca odbora. 8- Sklepanje o predloženi bilanci za 1033. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil. 5. Dopolnilna volitev revizijskega odbora. Upravni svet. PAZNO STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. i domina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Chrtsto-fov učni zavod, Ljubljana. Domobranska cesta 15. 920 ŽENSKI PRALNI TREN CKOT popolnoma nov, z zimsko podlogo po zelo nizki ceni naprodaj. Pripraven zlasti za sport (avto, motorno kolo itd.). — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1032 VLOGE BANK kupujemo in prodajamo. — Poslovni zavod d d., Zagreb. Praška ulica 6/II. 1013 HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljimo zopet do preklica v račun. — A. & E. Sk&berne. Ljubljana. 1052 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKEK, LJUBLJANA, Sv. Petra centa 14. 6/1 SUHE HRUŠKE 10 k« Din 70.—, orehova jedrca 5 kg Din 145.—, pošilia franko kupčeva pošta — G. Drechekr, Tuzla. 1054 GOZDNE SADIKE smrekove in meceenove, za spomladansko saditev po nizki ceni oddaja Ožbolt Andrej, upravnik. Koprivni'k pri Kočevju. 1052 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 1011 VREČE ZA OGLJE močne, trpežne, nudim najceneje. — Ljudevit Sire, Kranj. 1024 Sveže, najfinejše norveško HIBJE OLJF tz lekarne UK. G. PKXXJLJJA V LJIBLJAN1 - se priporoča oledim ln slabotnim osebam 91 L da ie naš u. bral. eCric Ln Potrti globoke žalr.•' preiobri soprog, papa. svak višji železniški uradnik, peš. kapetan II. r. v rez., odlikovan z redom sv- Save in z redom rumunske krone včeraj ob 11. dopoldne, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminul. Poerreb predragega pokojnika bo v torek popoldne ob 4. uri od mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26- februarja 1934. Marija roj. Česen, soproga — Zdenka, Vladimir, Julka. Milena, otroci — Ana Božič, mati — Mihael, Ivan, brata — Marija, sestra, in ostalo sorodstvo. Gumijasti škornjf za dež, blato in vsako delo po mokrem terenu Ne prepuščajo vode Volnene nogavice: moške Din 13.50, ženske Din 10.80, otroške Din 6.30 in 8.10. Ponson du Terrail 4 Zdravnikova tajna Roman — Dajte mi najprej častno besedo, da živi duši ne boste povedali, da ste me videli tu, gospod doktor. — Imate jo. — Dobro. Zdaj me pa poslušajte. AH greste v grad la Fresnaie? — Da. — H gospodični Berti, ki je nevarno boina? — Kako pa to veste? Mladeniču se je tresel glas in malo je manjkalo, da ni zaihtel. — Že pet ur ležim tu v jarku in zrem na luč, ki jo vidite tam med drevjem in ki. izvira iz njene sobe. — Toda ..'. — O! Zdravniki takoj vse razumejo; moj drhteči glas je vam gotovo izdal da se zanimam za gospodično Berto. — Oho! Ali sem prav slišal vaše ime, gospod? — Jaz sem Hektor de Mauredin. — In se zanimate za gospodično la Fresnaie? — Ce bi umrla, bi bila to moja smrt. — In vendar... — Da, — je dejal mladenič z nadihom trpkosti, — vem, kaj hočete reči: rodbini Mausejour in Fresnaie so Ka-puleti in Monteki Sologne. — Zares ... slišal sem to. — Spomnite so torej Romea in Julije. In zaiihtel je. — Toda, gospod, — mu ie jel prigovarjati zdravnik. — če ljubite go-spdično Berto ... — Molčite! — ga je prebil mladenič, — ne izgovarjajte tega imena, prineslo bi vam nesrečo. — Upam, da vsaj veste, kakšna bolezen jo muči. — Žalibog, to zveste kmalu sami, ne vprašujte me o tem... Toda rešite jo, gospod, za božjo voljo vas prosim, rešite jo! Prijel je zdravnika za roko in mu jo krepko stisnil. —Storim vse, kar bo v mojih močeh, — je odgovoril zdravnik. Hektor de Mauredin je nadaljeval: — Ne vem, kdaj se boste vračali... Toda naj bo! Ne bojim se niti mraza, niti dežja. Ali niste prav kar prekoračili jarka? — Da. — Ta jarek deli našo graščino od la Fresnaie. — No in? — J(o s« boste vračali, me najdete sedečega na kraju jarka. Kar so se jačuli v daljavi koraki. — Mož, ki je vas privedel, se vrača. Ba& je odprl vratca v ograji ... Zbogom ... ne, na svidenje ... in bog pomagaj vaši vedi. Skočil je v gozd m izginil. Bil je že skraoni čas. V gradu je zaškripal ključ in ograja na drugem koncu lesenega mostu se je odprla. Germain se je vračal. — Razdaiite konja, gospod, — je dejal. — Zakaj? — Ker bi se brv pod težo konja prelomila. In pa ... — In pa? — je ponovil dr. Rousselle. — Nihče ne sme vedeti, da ste prišli v grad. Kopita bi zapustila sledove v pesku in vrtnarji bi jih zgodaj zoutraj opazili. Dr. Rousselle je razjahal konja. Germain Mazet je privezal konja k drevesu, potem je pa pridel zdravnika za roko, rekoč: — Pojdiva. gospod doktor, gospodična strašno trpi. PRVI DEL. I. Od tiste skrivnostne noči, ko je prišel dr. Rousselle v grad la Fresnaie, sta m.nili dve leti. Kaj se je odigralo v gradu? Tega nihče ni vedel. Ali je našel na povratku Hektorja Mauredina ob jarku? Tudi tega nihče ni vedel. Pač je pa vedela vsa Sologne, da gospodična Berta de la Fresnaie ni umrla. Od ta/krat so jo često videli na lovu v gozdu. Zelo pogosto so rudi zakasneli drvarji ali gozdni čuvaji opazili Hektorja de Mausejour, Kako sedi zamišljen ob jarku, s puško med nogami, s psom pri sebi še dolgo potem, ko je že legel mrak na zemljo. Gospod čni Berti je bilo takrat dva in dvajset let. L.udje, ki je niso poznali, so trdili, da je ponosna, skoro nedostopna. Kdor jo je pa poznal, recimo siromaki so trdili, da na vsem svetu ni plemenitejšega bitja. Isto se je govorilo tudi o Hektarju de Mausejour. Gospoda de la Fresnaie je bila bogata in podirala je siromake; v tem siromašnem kraju, okuženem z malarfjo, so ljudje grajsko gospodo liubili. Na Mauseiouru ni bilo bogastva, toda noben siromak ni potrkal na vrata zaman. Gaston de Mausejour pa ni bil priljubljen. Zakaj? Bil je mladenič visoke postave, strogega obraza. Nikoli se ni nasmehnil, izogibal se je vsakega pogovora. Gospa de Mausejour, njegova mati, je bila žena šestdesetih let, toda tako dobro ohranjena, da bi ji biJ človen prisodil največ štirideset let. Od smrti svojega moža, torej polnih dvajset let, je nosila vedno žalno obleko. Iz gradu je redko kam hodila; samo ob nedeljah so jo videli v cerkvi. Nikoli je ni nihče videl, da bi se nasmehnila, in vendar je bila blagega srca. Nikoli ni izgovorila imena la Fresnaie; če je pa komu kdaj vendar le ušlo to ime vpričo nje, so ji zažarele oči v divji jezi. Hektor de Mausejour je pa bil nasprotno dokaj veselega značaja i»n je rad govoril s siromašnimi ljudmi; zato bil od vse rodbine najbolj priljubljen. Dve leti po dogodkih, ki smo jih prav kar opisali, se je vračal Hektor nekega novemberskega dne v mraku z lova. V torbi je imel zajca, a pes je tekel nekaj korakov pred njim. Pot ga je vodila skozi smrekov gozd, obkrožuioč ribnik, ki se je v nJem odražal grad Mausejour; kar se je pes ustavil. Hektor, ki ni hotel nadaljevati k>va, (je mislil, da voha pametna žival neleje jerebice, in brcnil je psa. Pes je zacvilil, toda ganil se ni. Hektor mu je na vse načine prigovarjal, naj teče naprej, toda pes je stal nepremično na svojem mestu. Tedaj je stopil Hektor de Mausejour v gozd, kamor je pes nepremično gledal; toda komaj je napravil dvajset korakov, je naenkrat obstal in lasje so se mu naježili. Med mladimi bukvicami, rastočimi med smrekami, je ležalo napol nago žensko telo. Burno življenje Aleksandra Staviskega Zagoneten umor priče, ki bi morala izpovedati v zadevi Staviskega — Ne samo slepar, tudi vohun je bil Kakor strah gre po Franciji od ust do ust ime Stavisikega, te poosebljene lopovščine in moralne pokvarjenosti naše dobe. Minilo je že več mesecev, odkar je prišla njegova afera na dan, a vendar še vedno ni v vsem svojem obsegu pojasnjena. Še zdaj lahko slutimo za afero drugačno ozadje, kakor se je pokazalo prvotno, čeprav je že znano, da je bdi Stavisky tudi vohun. Njegova afera je kazala v začetku vse znake velike rafinirane sleparije, nanašajoče se v prvi vrsti na bavorinski kreditni zavod, ki je izdajal potvorjene zastavne listke. Kmalu je pa prišlo na dan, da je znal Stavi-sky spretno oslepariti tudi madžarske plemiče-cptan/te. Tu pa že prihajamo do politike. Takoj od začetka so bili v afero zapleteni politiflri iz francoskih levičarskih krogov. Naj omenimo samo Dalimiera, Bonnaurea itd. Toda vse to se je zdela samo udeležba pri finančnih transakcijah. Čim so se pa pojavila v aferi imena madžarskih plemičev, je postala stvar drugačna. Ni bilo težko uganiti, da je deloval Stavis\ky s svojo tolpo v gotove politične namene, zlasti ko je s svojima bogatimi sredstvi vplival na nekatere francoske liste. Jasno je, da je šlo tudi tu za revizijonizem, kakor povsod, kjer ima prste vmes madžarska gospoda. Francosko javno mnenje je vzkipelo, ko ministrska predsednika iz vrst najbolj kompromitirane stranke, Chautemps in Daladier, nista hotela odstopiti, temveč sta še preveč jasno kazala, kako neprijetno bi jima bilo, če bi bila afera Staviskega preiskana do dna. Pod Daladierom je izprego-voril Pariz, pariško javno mnenje se ni ustrašilo bajonetov in strojnic, Pariz je izpregovori! tako glasno, da je moral Daladier odstopiti in se umakniti Doumergu. Komaj so pa prišle v javnost vesti o trdni volji Doumerguevove vlade obračunati s pajdaši Staviskega, se je zgodilo nekaj, kar je takoj pokazalo afero Staviskega v novi luči. V francoskem parlamentu sta bili imenovani te dni dve preiskovalni komisiji. Kar se je raznesla vest o zahrbtnem umoru višjega svetnika apelacijskega sodišča v Parizu Princa, ki je bil izvabljen pod pretvezo nenadne obolelosti njegove matere iz Pariza v Enjon. Tam so ga pred kolodvorom neznanci zadržali, odvlekli v avto in odpeljali za mesto. Nekje na samem so ga umorili, zavili njegovo truplo v odejo, ga odpeljali k železniški progi in vrgli pred Dijonom na tračnice, da bi oblasti mislile, da gre za nesrečno naključje ali samomor. Tako so hoteli speljati oblasti na napačno sled. Tovorni vlak je Prinčevo truplo res povozil in vrgel s proge. Prince bi moral te dni izpovedati kot priča v zadevi sleparij Staviskega, zlasti pa o tem, kako so izginili razni akti komisarja Pachota, kajti leta 1926 je bil finančni referent pri državnem tožilstvu v Parizu. V tem času ie bil Stavi-sky že pod obtožbo in zelo močno osumljen sleparij. Vse kaže, da je bil Prince umorjen, ker je preveč vedel. Vest o umoru je razburila francosko javnost tako, da se »Echo de Pariš« po pravici vpraAuje »Kdo pride na vrsto zdaj?« Pojavile so se pa tudi vesti, da je poslanec Bonnaure, ki sedi sedaj v preiskovalnem zaporu v Bayonme, še vedno bolan in oblasti domnevajo, da gre za posledice zahrbtnega zastrupljenja. Na dan pa prihajajo še druge zanimive podrobnosti iz življenja Staviskega. Lepi Alexander je imel vedno okrog sebe mnogo lepih žensk. Zelo lepa je tudi njegova žena Arlette Simonova. Ona je vedela za pustolovščine in sleparije svojega moža. In morda je preiskovalnemu sodniku kaj izdala. Takoj ko so prišle lopovščine Staviskega na dan, je pobegnila plesalka Rita Georgova iz Pariza na Dunaj, v London pa kabaretna pevka Madžarska Kupferjeva, ki je bila njena naloga ustanavljati z nemškim denarjem v Parizu bare v politične svrhe. Zdaj je dognano, da sta bili Georgova in Kupferjeva v službi nemškega in madžarskega vohunstva. Najbrž tiči v tem jedro vse afere. Zakaj je bila obravnava proti Staviskemu 19-krat preložena, zakaj policija Staviskega ni mogla zasačiti, zakaj se je Stavisky bahal, da je zaupnik policije in zakaj si je končno pognal kroglo v glavo? Njegova smrt je bila zagonetna že od začetka, zdaj pa verujemo v njegov samomor tem manj. In najbrž tiči v tem tudi pravi vzrok, da se je hotel Daladier tako hitro odkri-žati pariškega policijskega prefekta Chiappa. Zagonetka okrog Staviskega vsiljuje človeku še mnogo vprašanj. Mož ni. bil samo slepar prvega reda, temveč tudi vohun, a vohunil je zdaj za Francijo, zdaj zopet proti nji in njenim zaveznikom. Će je res, da je imel velik vpliv na mnoge politike in novinarje, je razumljivo, zakaj je bila francr.ska politika zadnja leta brez prave smeri, kar se tiče Srednje Evrope, da je biia tako neodločna, omahljiva. Bilo je namreč mnogo takih, ki so jo zavirali, in ti so že vedeli, zakaj to delajo. Zdaj so naenkrat oživeli avstrijski monarhisti. Star-hemberg je posetil Žito. Pariz bi ne imel nič proti združitvi Avstrije ln Madžarske pod žezlom Habsburžanov; tako je bilo baje rečeno lordu Edenu v Parizu. Za Habsburžane deluje mnogo agentov. Ni dvoma, da je Stavisky deloval politično zdaj za to, zdaj za ono državo. Francija iskreno želi, da bi Doumergue napravil red. Revizijonizem in monarhi-zem sta začela zopet strašiti po Evropi in značilno je, da najdemo v ozadju obeh pokretov takega sleparja, kakor je Staviskv. To da človeku misliti. Govori se že, da gre v primeru Princa za umor s političnim ozadjem. Sin pripoveduje, da mu je oče nedavmo omenil, da je preiskava v zadevi Staviskega šele v začetku in da pridejo glavne sleparije šele na dan. Sin je pripravljen iz- I dati zdaj vse, kar mu je oče povedal o aferi. Obdukcija trupla je pokazala, da je bil Prince zastrupljen predno so ga odpeljali v avtomobilu in položili na tračnice! Ko ga je vlak povozil, je bil že mrtev. V njegovi aktovki ob truplu je bil samo en akt in sicer vabilo, naj pride pred preiskovalno komisijo v zadevi Staviskega. Njegova družina pa trdi, da je imel s seboj polno aktovko dokumentov, nanašajočih se na afero Staviskega. Policija je baje morilcem že na sledu. Odkar je bil Prince umorjen, je državni tožilec Courreielonc: v Borde:iuxu strogo zastražen, ker baje on tudi mnogo ve o Staviskem. Policijski komisar Pa-chot sluti, da bi zdaj prijel on na vrsto, če bd hoteli zločinci koga odstraniti. Kupferjeva se je vrnila iz Londona v Pariz, pa še ni bila zapisana. Stavisky je imel v vohunske svrhe na razpolago baje 300 milijonov m njegove vohunske n_reže so bile razplet ene za pariškimi gledališči in kabareti. Zdaj je prišlo na dan, da je financiral Sta\isky tudi neko filmsko družbo, ki je hotela izdelati madžarski propagandni film. S poskusnim balonom v stratosfero Ruska vlada pripravlja kluub nedavni katastrofi nov naskok na stratosfero. Ljudski komisarijat je že dovolil, da začno po vsej Rusiji zbirati prostovoljne prispevke za nov stratosferni balon, ki bi se mogel dvigniti zelo visoko v stratosfero. Neko znanstveno dru&tvo v Leningradu hoče izdelati balon, ki bi se dvignil brez posadke 40.000 m visoko. V gondoli bi bili znanstveni instrumenti, ki bi avtomatično beležili razne pojave v stratosferi. H gondoli bi bil pritrjen balon v premeru 2 m, ki bi se pa lahko razširil za 4 m. Instrumenti naj bi se dvigali v gondoli, dokler b: balon pod notranjim pritiskom ne počil. V tistem hipu bi se razpelo padalo in gondola bi mimo priplavala na tla. Prve poskuse s tem zanimivim poskusnim balonom bodo delali v Moskvi. Ce se posrečijo, jih bodo nadaljevali na raznih krajih. Bogata beračica Človek bi skoraj dejal, da je ves denar spravljen pri beračih. Saj čitamo dan za dnem o beračih in beračicah, ki beračijo za sport, brez najmanjše potrebe. V Ne\vyorku je umrla te dni beračica Lilian Rosenfeltova, ki je bila znana po svoji požrešnosti, saj se je vedno zdelo, da najmanj že tri dni ni jedla, tako hlastno je pospravila vsako jed. Ce ji je dal kdo krožnik juhe, je ni zlila pod mizo, kakor delajo mnogi berači, temveč jo je pospravila v enem dušku, potem se je pa začela takoj ozirati, kje bi dobila še kos kruha. Jedla je tako slastno, da so jo ljudje kar zavidali. Pravila je. da ji jed zato tako dobro tekne, ker se neprestano jezi na trdosrčne ljudi, ki imajo vsesa dovolj, pa odganjajo berače, ne da bi iim kaj dali. Izgovarjajo se, da je beračev zdai mnogo, Rosenfeltova je pa tak-m ljudem odgovarjala, da ie nj;h še več. P ož resnost jo je pa pogubila. V neki krčmi se je najedla zastrupljenega kruha. Neki mehanik se ie bil namreč odločil za samomor, zastrupil je kos kruha, ga položil na krožnik in odšel. Beračica je kruh pojedla in kmalu se je mrtva zgrudila. Izkazalo se je pa, da ie zapustila 56.000 dolarjev, kar je pač lepo premoženje. Na svetu je že tako, da so kapitalisti zdaj berači, berači pa kapitalisti. PRI IZPITU Profesor: Ta pacijent ima krajši očesni živec in zato škili. Kaj bi sto* rili v takem primeru, gospod kandi* dat? — Tudi jaz bi škilil, gospod pro* fesor. Urejuje: Josip iMpMMC &• »Narodne UJtimni VrmD JeaerseJi — 6» uprave m mteratni ae» a»t». uu>o ^aratoj — v si v L.jur'iaxu