Mništuo in opravništvo: Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti varil dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto . 12 K Pol leta , . . » . , 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 130. Maribor, dne 8 novembra 1909. Letnik 1. Delavska organizacija. Naš ISlojvejnski Stajjer še ima le mato industrije, po yeöini je agrarnega zniačaja. Zato je pač samoumevno, daj sol naši katolilŠIkfcHaaptodni voditelji začeli najprej z organizacijo agriarnega prebivalstva iin jo tudi izpejjaki že do precejšnjega viška, dočim (je delavska organizacija .ostala1 ,v prvih povojih, Nekaj delavskih izobraževalno-podpornih društev, drugega nimamo zabilježiti' na tem polju,, doda politična, socialna in narodna kratkovidnost bi bilja, ako bi se naša katoliško-narodna' struja ne pobrinula tuck- za te sloje spodnještajerskega slovenskega prebivalstva. Potrebno bjo torej, da gredo naši voditelji z organi,znjočo roko /tudi, med delavske kroge, jihi družijo in uvrsifcjo ter fihn s tenu ppmar gajo, da ne padejo v roke socialdemokracije, oziroma, da jih rešijo iz njenega objema. Zaman bi čakali, da bi druge slovenske politične stranke na Spodnjem 'Štajerskem začele z delavsko organizacijo. Ko so bile zadnje državnozborske volitve, smo sicer videli, da so celjski liberal», nedeljo za nedeljo hodili v delavske kraje ter jim obetali zlate gradove. Tudi v (programu Narodne stranke najdemo lepe besede o delajvski organizaciji. Toda minole so državnozborske volitve, lepe besede so odzvenele, program je ostal na papirju, Narodna stranka . se ni brigala več za delavstvo, ker ni potrebovala več njegovih glasov. Pri deželno^borskih volitvah se Narodna stranka niti- ni več resno zmenila za delavstvo, ker si ni upala na dan s programom, ki bi se zavzel tudi za (agrarno delavstvo, a vendar ne tangira! pravic posestnikov samih. Spiloh pa je priznana stlvar, da celjski liberalci niso zmožni za iniciativo kakega pozitivnega dela, njihov metier je le negacija, pbjiranje, sumlničenje 6n hujskanje. Smejal pa bi se nam vsakdo, ako bi pričakovali *z vrst (Plojeve stranke) kako delo Za naše slovensko delavstvo. Stranka, ki se je osnovala edinole za pridobitejv mandatov, n er more ljudstvu dati organizacije, katere nikdar ni nameravala. Cela ta stranka sloni le na enem imenu, koje je pri našem uraJdništvu v časti, ker vidi v nositelju tega imena svojega tovariša in instiktivno v njem čuti svojega zagovornika. Edino naša katoliško-narodna struja lahko kaže tudi na tem polju na resno, pozitivno delo. Malo še je sicer, tega dela, Vendar začetki so tukaj, Iki kažejo jasno, da nam naša načela velevajo tudi in- tenzivno skrb za delavstvo,- Xn za to ne sme ostati samo pre začetkih, ampak treba je nadaljevanja in izpolnjevanja. V. neddljo dne 28. novembra se vf^ši v iLj{ub-ljani vseslovenski shod krščansko-sociajnega delavstva, Na tem shodu se bo (položil temelj nadaljni organizaciji našega delavstva, koja mora zapustiti stara pota in se prilagoditi popoljnoma razmeram, y kojih edino morejo dandanes uspješno delovati in napredovati delavske organizacije. Opozarjamo vse somišljenike, osobito one, ki žive v 'delavskih krajih, na ta shod, ter jim polagamo na srce, da se za gotovo udeležijo. V Ljubljani si hočemo začrtati skupno organizacijsko pot ter potem j tudi zavestno in s krepkim delom hoditi po njejli Dalmatinski klub. Dokler so bili' vsi jugoslovanski poslanci državnega zbora združeni v enem klubp, bilo je običajno, da sta se volila dva predsednika, jeden Hrvat in jeden Slovenec. Po zadnjih volitvah pa se je dogodilo, da so samo liberalni Slovenci stopili v ožjo klubovo zvezo s [Hrvati, io za to Hrvati niso smatrali potrebnim voliti tudi slovenskega predsednika. Klubu Hrvatov in slovenskih svobodomiselnih poslancev je predsedoval dalmatinski deželni glavar, od vseh spoštovani dr. Ivčevič. Toda v, zadnjem hudem boju Narodne zveze proti vlad so izstopili iz hrvatskega kluba in s tem tudi iz Narodne zveze najuglednejši dalmatinski poslanci dr. Ivčevič, Bianehini, Perič in Vukovič. S tem so se hoteli odtegniti obvezam sklepom Narodne zveze, ki je sklenila nasprotji vladi; najstrožjo opozicijo, čemur se oni s svojega dalmatinskega stališča niso mogli pridružiti. To je stvar naziranja in bi se o tem dalo mhogo govoriti, toda dejstvo je, da so pri takih nazorih postopali popolnoma lojalno in korektno, in ne kakor njihovi tovariši, ki so sklepali n pj strožjo opozicijo, ppl .glasovanju pa se izgubljali po kuloarjih. Splošno se ja sodilo in govorilo, da se bodo izstopivši postajući zopet vrnili V svoj klub hitro po prestanku parlamentarnih počitnic. Toda predmo je prišel dr. Ivčevič pa Dunaj, že je bil izvoljen dr. Ploj načeljnikjpm fkluba in (od njega odvisen istrski poslanec dr. Laginja podnačejnikbm. K temu dejanju smo že v našem listu napisiali komentar, v ko- jem smo razložili nagibe, vsled kajjerijh’ je prišla dvojica PJoj-LagjLnja na Čelo kluba. Samoumevno, da je to dejanje vse prijatelje in spoŠItovalce dr. Ivčeviča vznevojjilo. Izgovor Ploj-Laginjeve klike,(da bi dr. Ivčevič itak ne hotel biti predsednik, je jalov. Sevpda dr. Jjvčevič nikdar ni koprnel po enajkih časteh, ampak edino njemu se načelstvo spodobi. Vrhu tega pa (je v hrvatskih krogih tudii neljubo dimilo, da ‘dalmatinski poslanci sedaj nimajo svojega zastopnika v načelstvu kluba, ampak da je načelstvo samo v rokah dr. Ploja, kajti dr, Laginja je pač le njegova mlarijopeta. >Za to se je ravno V dalmatinskih krogih ventiliralo vprašanje, ali bi ne (bilo umestno, da se »snuje- dalmatinski klub. In sedaj čitamo, da splitsko „Naše Jedinstvo“ priporoča, govoreč o razmerju med jugoslovansko Narodno zvezo in dalmatinskimi ppslapcjj, ! jnaj bi dalmatinski poslanci osnovali svoj poseben dalmatinski klub. Tak» bi torej prišlo po zaslugi dr, Ploja do nadialjnega (cepljenja jugoslovanske' delegacije. Čeprav nam je vse bližje, nego kakšne simpatije do Ploja, vendar je naše mnenje, da bi v sedanjih Čar sih bilo skrajno neugodno in paj jugoslovansko stvar kvarljivo, ako bi se Še jugoslovanski poslanci na Dunaju nadalje cepili. Za. to pa tudi pričakujemo od naših poslancev, da v ime dobre stvarji, sedaj oni posežejo vmes ter skušajo frustrirati tako usodepol-ne nasledke Rloj-Laginjeve klike, kakjpr bi bila delitev jugoslovanskih poslancev na Dunaju ,v tri tabore. Politični pregled. Državni zbor. Ta teden bo začel načelnik Poljskega kluba prof, Glabinski z Remci pogovore zaradi saniranja parlamentarnih razmer. Skušal bo izvedeti njih mnenje, ajli se hočejo približaj naziranju Slovanske Jednote o razvoju sedanje krize ali ne. Znano je, da so razven radikalcev tudi med Nemci skoraj vsi poslanci iza miren razvoj in da uvidijo potrebo, tudi na ministrskih klopeh uveljaviti pariteto med Slovani in Nemci, p boje se ravno pod komando radikalcev stoječe javnosti. In v istini je že na včeraj-Šnem shodu znani Wolf bičal svoje poslušalce, da se izrečejo proti vsaki kooperaciji Nemcev s Slovani v državnem Zboru. PODLISTEK. Oglarjev sin. i i „Tiha luna se dviguje, Cvetke vklanjajo glave, ; ; ; ; Mlačen veter milo duje, Rosne Zvezdice gore .- . IV, Levstik. iSoljnce vtonilo je že davno in jasna poletna (noč razpela je nad trudno zemljo svojo čarobno modrino, nakičeno z nebrojnimi zvezdami. Ponosno in samozavestno liki kralju nočnega neba kroži mesec po sinjem nebesnem oceanu. Njegovi srebrno-bliedi žarki vpletajo se kakor nežne cvetke med zelene vrhe drevesnih (velikanov trnovskega gozda. Bajna, milobna sanjavost oklepa naravo. Vse spi skrivnostno, sladko spanje. Tudi miloglasnemu, neutrudnemu pevcu, slavčku, poljubil je san oči. Lahek vetrič huje skozi sveže liste in zdi se, kakor bi šepetali nevidpi duhovi o miru in sreči. Toda ■— glej: Kaj se dviga tam Iz goščave proti nebu? Crna pošast vijuga in steguje se oblastno kvi-Sku, kakor bi se borila z bledotno mesečino. Više in više vstaja, slednjič se razkošlati! v gost oblak, ki se manjša, rudeči in koncem izgine. Sredi gozda je majhna jasa,, sredi jase velika kopa drv — ogelnica. Iz nje vskipeva dim v nebo liki kajkšni orjaški pošasti. Mal(o proč od ogelnice sedita pjod votlo pečino dvh možaka. Mesec, obse- vajoč njuna očrnela, zakajena obraza, priča nam, da sta oglarja. — Lezite, oče, lezite, Na-ta tu plašč, denite siga pod glavo, ogovori mlajši možak, krepak, zastaven mladenič postarnega, že dremajočega druga ter mu pripravi vzglajvje iz plašča od: ličja. — Le molči, Tine, kadar bo sila, pomorem si že sam. Le zamežal sem tako mafo, a zaspati nisem še, izgovarjal se je stari, otresel sivo glavo in jel gledati v nebo, kakor bi hotel pokazati, da ga ni nikakor Še volja spati. —i Ne bodite čudni, oče;- Se tretjo (noč bedite nocoj,, pa se vam ne bo dremalo?! — Saj jo začel še mejne skoro preganjati spanec. — Le tiho, oče, in zaspite brez skrbi, prigovarja mu zopet sin. — No, saj bom, če se mi bo dalo, odvrne starec in upre črne, globoko udrte oči zadovoljno jedrnega mu st-na. Na to je nastala zopet grobna tišina. Stari je pričel kmalu zopet dremati, slednjič se je raztegnil po votlini Jn trdno zaspal. Mladenič je pa zamišljeno zrl v dim, dvigajoč se iz ogelnice, kakor bi premotrival v (njem begov-nost zeinske sreče. Naenkrat pričel je stari v snu stezati desno roko, kakor bi se poslavljal od koga, in ob jednem poluglasno, pretrgano govoriti: —i (Tine — sin moj •— boj se Boga, ne sovraži človeka! <— Moli zajme in za mater! — Jaz sem preživel svoj del — prišla je ura — da bodem Šel — Temna, turobna čuvstva obhajala so Tineta, poslušajočega resne očetove besede. Srce mu je utripalo, tresel se je na vsem životu. V očesu zaigrala mu je solza, paldla na tla in se skrila v prahu — bila je solza skrivne, globoke bolesti. Za prvo pridrla je druga, za drugo tretja — Tine je jokali ker ljubil je' starčka — očetja. Sivi, beli njegovi lasje bili so mu resen, tožen, opomin, da je ločitev- njuna blizu — blizu — /Iz tega [ž^ta|st|nega .razmtšljevjanjaj predramil *e Tineta oče, ki je planil, yzbud|ivši se, prestrašeno kvišfku in vzkliknil: — Moj Bog, ali je res?(! — Kje sem? t— Kje je moj [Tine? —< Tftho, oče, tiho, saj sem tu! tolaži |Tine očeta, otiraje si solzne oči. — Torej ni res? — Se živim in ti si pri meni, moj Tine? — Glej, sanjal sem, da fcem umri in, moral zapustiti tebe na svetu samega. Hodil sem okrog po samih grobovih in mrtvaških kosteh. Čuden mrak je ležal okrog in okrog mene, jv daljavi pa jb blestela izza visokih gora metila luč, kakor bi bil mesec. Sredi prostranega polja srečal sem rajno tvojo mater. Dala mi je roko, a mrzla je bija kakor led in dejala mi je jezno: „[Ali tako skrbite za sina?“ Prestrašil sem se tedaj, se vzbu(äijj in zagledal mesto matere tebe. Dragi moj Tine, glej, opominja me že Bog v samjah, dra se pripravim za onj. svet. Ti si pa Še mlad, krepak. Življenje je tebi Še velik vrt, v katerem boš še sejal in žel. Drevo tvojega življenja ge-le cvete in lahko upaš obilega sadu. Vidiš, nekaj imam na srotu, kar bi ti moral razkriti' že davno.; Sama samična sva v svoji bajtici, a dolgo ne bo več, ko boš ti sam. To pa ni kar tako. V gozdu boš imel dela črez glavo, doma pia| zopet dve kravici; kdo i/ma fio postiljaj, kdo jih krmil in napajal? Vsega ne boš mogel sam. 'Zato bi menil jaz, da V četrtek bo imela SloVanskai Jednota zopet posvetovanje, ker upa, da so tega dne že pogovori z (Nen^ci končani in da bo mogoče dobiti že laJhko sliko o situaciji. Najboljše se godi sedaj pač vladi, ki mirno sekti in gleda, kako se poljski načelnik za njo trudi. Justi proti Košutu. Včeraj se je vršilo dolgo napovedano zborova' pje na lJusthovem posestvu v 'MajkjD, kjer je Justh razvijal svoje misli o ogrski krizi in nje .rešitvi. | iT.odja te misli niso nove, vsakdo ve, da vidi' Jusih bodočnost »Ogrske le v znamenju bančne delitve in pozneje popolne gospodarske ločitve, ampak nojvo je to in zanimivo, da je Justh na včerajšnem' shodu z veliko vehemenco napadal Košuta samega jer obsojal njegovo pohlepnost po Časteh. .Navzoči so pri teli besedah klicali: Abcug Košut. To se je »zgodilo v lastni Košuthovi stranki njemu, ki je veljal skoro pri vseh strankah kot nedotakljiv paradi popularnosti imena, kojega nos!.. Za to je izredno važno včerajšnje zborovanje., ono pomen« prvi zdaten udarec •‘po Košuthovi glorioli in seveda tudi razpad neodvisne stranke. Z Justhom je prišlo na zborovanje nad SO poslancev. Ob istem času so nasprotniki ’Justhovi v stranki priredili v BudapeŠti dine, h katerem' sta obljubila priti tudi Košut |in Apponyi. O govorih teh Voditeljev še ni nobenih poročil. i Rgrskaj kriza. Oigrskemu ministrskemu svetu \ se |e končno vendar posrečilo najti nekak način, kako priti iz sedanjega zamotanega položaja.. Ministri so se zedinili na sledeče točke: Izključi se iz dnevnega reda ustanovitev ogrske banke; ikot odškodnino za to mora dobiti Dgrska garancije in koncesije na gospodarskem poljU; 'ustanovi .se samostojno carinsko ozemlje do leta 1917; vojajške koncesije, kakor jih je izdala svoj čas devetorica poslancev neodvisne stranke ; z ozirom na narodnostno .vprašanje se zavzame cisto drugačna politika.: Neki član ogrske Vlade je izjavil, da so v istini našli (pot iz sedanjega položaja. Rešitev ikrizese naslanja na razne koncesije po cesarju in se Še ne ve, kako stališče bo zavzel vladar v tem oziru. V poslanski zbornici bo radi tega nastal hud boj; računati se mora eventuelno tudi z razpustitvijo zbornice. Ce bo pa Košut uveljavil svoj ugled, se bo lahko ugnalo bančno skupino. Tako se je jzrazil neki član vlade. Košut sam pa ne misli tako optimistično. Izjavil je, da; je v svojem zadnjem nacrtu stavil minimalne predpogoje, katerih pa cesar ni hotel sprejeti. Sedanji načrt pa gre do skrajne meje. Kar bo cesar sklenil, pravi Košut, bodo ministri izpolnili; samo jto naj vladar od ministrov ne zahteva,. da bi jootjem |Šo vstrajali na svojih mestih. Srbija. Iz Belgrada poročajo: ze nekaj dni sem se razširjajo vesti (D komplotu škofov v korist pri(ncu Juriju, da bi zopet postal prestolonajslednik. Stvar je ta.ka-le: Škof Nikanov v V«i,š|u, ki je nenaklonjen sedanjemu režimu, je v zaupnem pismu obvestil svoje prijatelje, da ga je Bog pozval v spanju, naj deluje na to, da bo princ (Jurij zopet postal prestolonaslednik. Nadalje se mu je sanjalo, da je izbruhnila v Belgradu revolucija, Jki; je (končala s proklamacijo princa Jurija za kralja. Ko je vlada izvedela o tem pisanju, je takoj uvedla preiskavo, ki bo najbrže imela za posledico, da bo Nikanov vpokojen. List „Zvono“ zahteva, da se škofa strogo kaznuje. .S svojo omahljivostjo je vlada prišla tako daleč, da se danes ne more z gotovostjo trditi, kdo bo jutri kralj. (V Srbiji (Je življenje mnogoterih . .ljudi v bi bilo pametno, ker odrasel- si že in dol eten, Ida bi si poiskal in izbral — oporo *— Počasi! in oprezno, a/ vendar ljubeznjjivo in skrbno govoril je stari, posebno pa zadnje besede, ker poznal je sina, kako je boječ in kako ne mara slišati o takih stvareh. n Bojecnost in nekaka odljudnost sta bila pri Tinetu popolnoma naravnj posledicLyzgoje. V šolo ni hodil« nikdar, rastel je v samotni hišici in vzra-stel je tih samotar. Dober je bil, pošten, mehkega srca, tudi prijazen,, komur je bil vajen, sicer pa plah kakor kakšen divji zajec yn ogibaj se vsega krščenega» Mjislimo si liathko, da po «spravile za|dnje očetove besede Tineta v vidno zadrego. Izbrati si družico ali oporo, kakor jo je imenoval stari, bilo bi marsikomu Jahko, da celo prijetno, a ne tako našemu Tinetu. Govoril ni mnogo z ženskami, odkar mu je umrla rajna mati, a tedaj je bil še-le štirinajstleten deček. In sedaj, sedaj naj bi si šel on kar sam izbirat družico, s katero bi moral deliti ,vse križe in težave življenja? Toda to bi še bilo, da-bi-živel ž njo, saj je bii pohleven, miren človek, prepirati in jeziti se ni znal.. Po glavi mu je rojilo le to, kdo mu dobi. pod soltncem žensko, ki bi .ga (vzela, dim kdo mu jo prepelje v hišo! Taka in slična vprašanja Šuštela so Tinetu po možganih, ‘ ko je premišljeval resne očetove besede. nevarnosti. . Vse, ki delujejo za preobjrnt, postaviti pred sodišče. „jZtvono“* jtrdi nadalje, da ge bilo tea s Ih komplot garnizije. pridobljenih že več častnikov niške bi morali ta popjov- Srbija in Bolgarija. Srt^sko-bolgarsko zbližanje dobiva vedno bolj konkretne oblike. Novi srbski ministrski predsednik Pašič je znam kot velik posjteševatelj srbsko-bolgar-skega bratstva in je bil ob prihodu kralja Petra na srbski prestal osnoval načrti srbsko-ibolgarske carinske zveze. Pašič pripravljat sedaj Srbijo; da uresniči to, kar je bil zamislil leta 1904. Srbsko in bolgarsko časopisje se ne sovraži več, ampak skupno razširja misel bratske ljubezni in složnega dela. Te dni pojdejo v JSofijo Številni poslanci srbske skupštine v obisk k poslancem bolgarskega sobranje. Izletniki ostanejo v -Sofiji dva dni. Bolgarski poslanci bodo vrnili obisk srbskim tovarišem v Belgradu. Po časopisju se vedno bolji Širi govorica, da se srbski prestolonaslednik zaroči z bolgarsko kraljičino Evdoksijo. ubno!»- Cujejo se tudi glasovi, da pojde- kralj Peter koncem tega ati pričetkom prihodnjega leta v obisk k rumunskemu kralju Karlu ter da se ob tej priliki snideta v Bukapeštu oba krjalja z bolgarskim kraljem Ferdinandom. Balkanski vladarji hočejo baje sklopiti zvezo svobodnih balkanskih narodov proti navalu Nemčije na Balkanu. : d Homatije na Grškem. Položaj na Grškem je zelo resen«. Boj med,vojaško, ligo in kraljem je postal, jbcitem.. Kralj je «izjavil, da je povratek k. «norniplruna. r azmerauLnenio-goč, če se po končjanih sejah jzbornice vojaška liga ne razpusti. Ker pa je vojačka Jigia sedaj odločno izjavila, da ne misli na to, ‘tla ibi se razšla, se ne more najti nobenega pota iz zapletenega položaja. Ministrski predsednik Mavromjihalis, ki se je pogajal z Th.eodokizom in drugimi .voditelji, je izjavil, da odstopi, ako se vojaška liga ne razide.. Noben politik tedaj noče več sprejeti sestave ustavnega kabineta, Če častniki ne opuste po’Hike, . Med mornariškimi častniki vlada needinost. Tujdi pri vojaški ligi sami so nastala nesporazum-ljenja. - , Kralj Jurij se je z add j e dih ponovno izrazil, da mu je nemogoče ostjati še nadalje (na prestolu. Zeli si počitka, pa tudi stališče; dinastije je omajano. Boji se, da bi ga sicer ostavili. a Prijeti Tybalt los napoveduje senzacionelna odkritja. Raznoterosti. Suša. Tudi »„Narodni Dnevnik“ prinaša pismo konzervativnega Ploja, ki je bilo že objavljeno v njegovi „!Slogi“, in v katerem se skuša oprati očitanj, da se za (Sušo ni brigal. Z e .v zadnji Številki srno odgovorili na ta najnovejši.' izbruh Plojevega strankarskega sovraštva proti Kmečki zvezi, danes smo po dr. Korošcu naprošeni, Je {izjaviti, da dr. Korošec ni dobil nobenega vabila na sestapek. Ploj sicer piše, da je v pisarni našel (kupon, na kälterem je dostavitelj vabila potrdil, da je dr. Korošcu vabilo dostavil.. To je zopet ,ena izmed onih neresnic, ki si jih dr. Ploj upa zgrešiti z ozirom na one* ki ne poznajo tozadevnih običajev. (Povsod ima potrditi sprejem sprejemnik,1 ne pa dostavitelj, takoi. je tudi. vedno bila navada pri vabilih v državnem zb,oru. To Ploj (dobro ve, vendair ima drzno čelo, zavijati .pesnico. Laž jo torej, da je dostavitelj vabila potrdil,, da je dr. Korošecu, vabilo .dostavil. Tega ni mogel potrditi, (ker se no potr j a, kar ni' res,. Cela zadeva pa nam, k:aže, «da so naši poslanci prav storili, ker niso Šli k Plojevemu sestanku,,. kajti po sedanjih napadih mora (biti vsakemu jasno, da se Ploju. ni Šlo ne za sušo no za kmeta. — Dodatno so nam o Plojevem dostavljanju pisem poroča, da je Ploj pred nedolgim časom tudi poslancu/tir. Kočevarju, sveto zatrjeval, da je poslal pismo o razdružitvi Narodne zveze dr. «,Šušteršiču. jToda, dr, Šušteršič še pisma do danes ni dobil. Vendar fe vkljub vsem.u temu resnicoljuben mož! t - Rahel nasmeh ima . „Narodni Dnevnik“'za verske reči. Tu je lastnost liberlalea, ki je- predrzen, nesramen in’ ciničen tudi napram tem)u, klar je in mora biti.. najsvetejše. 10 dur en nasmeh zaigra na njegovem obrazu, ko .napada in smeši verske resnice, in ista odurna prezirljivost pm« ostajne na ustnicah, ko se drugi postavajo v bran za vero»!«ter ista ošabnost V duši in ista zakrknjenost (v srcu, (vsled «če^ sar trdovratno vztraja v svoji zmoti, ker« je nedostopen za vsako prigovarjanje in/dokazovanje. „N. Dnevrvk“ je v dolgoveznem podlistku priporočal dela češkega pesnika Macliarja, ki imenuje krščanstvo s t r n }> *i- z J u d e j e, in zaktichl iv slovenski svet: čitajte M ach ar ja! Ati naj mi k temu molčimo? Ofi-clelno glasilo Narodne stranke zavrača katekizem in vso, zunajno ipobdžnost, ker baje ubijata verstvo in nravnost. «Pa/Še večja je liberalna predrznost. „Narodni Dnevnik“ si je predrami zapisati, da; je nauk o božanstvu Kristusovem zmota. Kdor torej, veruje, da je Kristus pravi Bog, ta je V zmoti. In ko smo mi v obrambo najpoglavitnejše resnice celega krščanstva in njegove bistvene podlage vzdignili svoj glas, se je ..Narodni Dnevnik“ zagnal v mariborske duhovnike ter jim očita nevednost, naivno neumnost in moralno degeneracijo. Kaj takjejga) si upa očitati kak Špindler in kak Lesničar! „Narodni Dnevnik“ se torej smeje. Toda najboljše in najuspešnejše se smeje, kdor se nazadnje smeje. Protikristjana in bogotajca je Še vedno zalotila usoda in kazen. Politično obsodbo in kazen je nage ljudstvo' že izvršilo nad liberalizmom, ko se je, še oblačil v! ovčjo obleko tudi-kristjana. Sedaj pa, ko se je popolnoma odpovedal krščanstvu, ve -naše ljudstvo, osobito našu mladina, da se je liberalca treba ogibati bolj kakor garjeve ovce. Deželni' šolski 'svet je Izdal za vse Šole, na Štajerskem normalno abecedo, po kateri se morajo odslej ravnati vsi učitelji. Kako prezira oblastnija nas Slovence, je razvidno Iz tega, da/ ni. jv, latinski abecedi slovenskih črk č, C, š, S, ž, Z.’'Kjer le morejo, nam «zadajo' Nemci udarec. Dr. Braf, bivši poljedelski minister, je dobil poziv od pravne fakultete češkega vseučilišča, v Pragi, '■ da bi. zopet prevzel predavanja o narodni ekonomiji -kdt častni profČSor. Dr., Braf bo v poletnem tečaju zopet pričel predavati. Kot redni {profesor ne more več predavati, ker si ' pri njegpvjem izstopu iz ministrstva cešar ni p ni,držal njjiegovč zopetne uporabe v državne službe. ; Prošnjh. 'Pri pregledovanju poslovnih knjig S. K. S. Z. najdemo, da Še 'mnogo rifruštov- ni pjorav-nalo svoje letne obveznosti napram iS, K. S, Z. Na imnogo' strani mora S. 'K. Š. ZL deliti svojo pomoč, posebno v obmejnih krajih, kar' jo stane- tudi velike žrtve. Kakor znano, plačajo društva do 100 udov 2 K, Črez 100 'udov 3 K. .... O pomenil katoliškega Časopisja je govoril na kongresu ...Croixa“ v «Parizu kardjjiial -Limbu sledeče: /Mnogo je bremen, ki* jih motajo prenašati francoski duhovnik/, in; katoliško,« ljgtifctjVo vjsjdd sedanjega položaja{. Nihče pä ne more, tajjjti,, Ida je, časopisje eno izmed najvažnejših in najpotrebnejših sredstev za ohranitev in razširjanje vere ter v obrambo naših instijtueig. Meid tein, ko more kaka druga/na-prava uplivati samo na enO (vrsto ljudi, more izvrševati časopisje svoj upliv med vsemi šloji, ne glede na starost ali kake druge okolščine.. tv največ jem obsegu,« Slab« časnik1 more pokvariti vse,‘ kar je storila krščanska šola; dober pa brani Šolo (.n cerkev. -Časopisje je čudodelna iznajdba, ki tisdbiuje velike moči vsled svojih informacijskih, produkcijskih in propagandnih sredstev. Beseda utihne, črka pa osta^ ne ,in se jo «poljubno razmnožuje ter nosi v sebi dobre, kakor tudi lahko slabe misli V kočo, hišo in palačo. Bralec je popolnoma v moči Časopisa in sider vsakega, ki zna uporabiti svoje moči, Klpko velikansko Število dobrih del bi se zgodilo, ako bi tisak časopis stopil v službo resnice «jn pravih socialnih koristi!« Ljudstvo, če ni visoke izobraženo, veruje vse', kar vidi tiskanega: Veruje resnico ravno tako kot 'laž; hvalo tiayno tako • kakor grajo. Mi nočemo samo resnico in dobro ljudstvo;' tiskajmo resnico in dobro/in1 ljudstvo nam bd verjelo. Prčd jkatoli^im časopisjem* jmiam' najjvečje {^poštovanje. Katoliški časnikarji so toliko vredni, kakor vitezi križarskih vojsk. Sveta dežela je Še tü, Še se jo more osvoboditi, in S «klicem t„[Bog hoče“' posvečajo svoje najboljše moči za obrambo in pni Pas Pa Francoskem za ■ osvojitev sre ljudstva. Stoje na podlagi družabnega i «reda,, socialnega miru in 'dobrih'običajev. Oni soopravi voditelji ljudstva.“ ,;l •*■ rt; ' Pouk v kmetijstvu v- naši- vojski. - V- Hebn rta Češkem je poveljstvo 73. pešpolka uvedlo kmetijska predavanja. Predavatelji so učitelji tamkajšne kmetijske šole. Cas bi že bil, da bi se uvedel v celi armadi tudi splošni strokovni pouk, »da bi imelo kmečko ljudstvo tudi kaj koristi od onih izgubljenih let, kar bi pa bilo ob enem tudi. korist za našo državo samo. ’ '' ” Oprava' enoletnih prostovoljcev. Vojno (ministrstvo je letos- junija meseca izdalo odredbo,, da morajo enoletni prostovoljci nositi isto opravo, kakor drugo moštvo, namreč rujav pas in sivo uniformo. Nejklater-a« vojaška poveljstva se pa tej odiredbi niso pokorila.; «Z«ato! je .vojno ministrstvo ponovilo svoj ukaz in zapovedalo, da se mm «vsak prestopek v tem oziru naznani, . ii au ;« «; . j Avstrijski poslanik {v*- New-Yorkfiü bo|koti|ran. Ne.wyorški listi poročajo, da bo av st ro-o grški posl m nik baron llongel v kratkem odstopil, ker ga družabno bpjlkotirajo. Kot vzrok navajajo listi, ker godijo v amerikarfskih finančnih krogih, da je poslaP nik posredoval pri zakonih med avstro-ogrskimii plemenitaši lin amerikanskimi«milijönarkami ih' na tla način spravil milijone iz 'Zfđruženih držav v Avstrijo. >- ;*/•/ ' '«'■' " b' :i" Nova iznajdba. Inženir Bertu o h v Gradcu je sestavil nekak |stroj, ki je vetike važnosti - zn. zrako-«-plovstvo. Iznašel je namreč nekak‘strelni naboj, s katerim »se bo’lahko vsak zrakoplov V višini 1000 metrov zadelo. Inženir Berluch se sedaj pogaja z avstrijsko in nemško- vlajdo za pajtent nove' iznajdbe/ Avstrijsko vojno ministrstvo‘ga' je povabilo, da naj predloži načrte iri model Iznajdbe. -fi 1 c s Ne-mci v Rusiji. IV RujsijL je bilo predJ,20 leti lesen miitijon« Nemcev, (danes Štejejo nad 2 milijona fn stotisoč;. se svobodno.«razvijajo, ker se ne pri-1 števa|o ruskim /državljanom in tako niso obvezani služiti (v ruski vojski. Nemci V Rusiji posedujejo danes zemlje kot kmetje, v vrednosti ene milijarde rubljev, Za nakup zemljišč 'jim posojujejo nemške banke denar po 2 %- obresti. Imajo y Rusiji &50 cerkva, .688 ljudskih Sol,. 20 bank, 10 gledališč *in tudi nekaj srednjih šol. V ruski vojski zavzemajo najvišja mesta Nemci. Rusko časopisje je skoro izključno le "v rokah nemških Židov. .Nemci nameravajo za kedaj zavladati celo v ruski slovanski državi. K naglemu napredovanju nemškega upliva pripomorejo največ Sole, katere vzdržujejo razna nemška društva in nemška/ vlada dopošlje |tu Sv. Jakob v Slov. goricah, Dna 22, L m. se bo poročil gospod Ivan Kapun, Črevljar in podpredsednik bralnega društva, z gospodično Miciko iSuta. Vrlemu narodnemu paru: /Na mnoga letali Sv. Rupert v Slov. gor,, dne 4. novembra t. J. Odprto pismo gospodu učitelju Jožefu iCučeku, Mojemu pozivu ste še odzvali v „[Štajercu“ šltev. 44; in ste odgovorili'precej lakonično. Blagovolite še^set saj v it) dnevih izraziti o, besedah, katere sem na-glašal, %a sem namreč z vaimi govoril trStrmšekovi smrti. Kot častni osebi, mislim, zadostuje pošiljatev enega iztisa „„Straže“ brez priporočila, kar tudi od vas zahlevam, — Ivan "Pajtler,’ župnik". Haloze. „,Stajerčevi“ botri, ki se kmetu hlinijo za najboljše prijatelje, haloško vino ob kredit spravljajo, ker naikupava-jo slabo vino poj 6 h liter s Hrvatskoga, ter ga kot- Tiirkenbergerj;a ‘iraizpeč.av/ajo med Nemce, te pa zadržujejo, naj "ne hodijo pokušat sami vina v Haloze', da bi je Jkije Slovenci ne poklali. To ve ljudstvo, zato boš, lahko naročnike „Štajerca“ kmalu na prstih ene roke preštel. Niti z Blagom ga ‘ nočejo'več. Himen. Ddnes sö je poročil gospod Rud. Pevec iz Mozirja (ž gospieo Amalijo rllnrnšek't v Na-zarji. j>' < • Sb. Peter v Sav,. dolini. jron.~ -°-——- Driižmirje. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo dne 14. novembra po prvi sv. maši v gostilni pri gospodu Rotniku shod, na katerem bode poročal o splošnem političnem pJoložafju dn o deželnem zboru gospod deželni poslane <>-dr. Karl Verstovšek, o gospodarskih vprašanjih par bjode govoril gospod Vladimir Pušenjak. Kmetje, pridite vsi na'ta važfen shod! - Sele. Kakšne sadove da rodi nemška Šola - v Smarjeti, dokazuje priložena dopisnica s svojo imenitno vsebino. Pisatelj tega originalnega pisma fje fant, kateri je osem let obiskoval -t- toliko hvaljeno šmarješko šolo; dopisnica se.ggla/sin V začetku mojega pisanja jasi.Vas v secküpe lepo pozdravi in Vam nai znanim da mi le bplchlehto gre prg solda-teh kumisa na morem jesti še morem kruh kupite je shist shveh zcsOu in ležet mormo keu (natlih sakci-rati je zvhudo nas honijo kakarnepse cin dan jas smse že marod medu pa jšapmnaha na pridem bök za (benaresh ne po mal am bo že prefchlu am pak de narcev botndi ~že pomeklalu mol 'napis je fandber Inftri regiment Nr. 4 3 kumpagnie sacrezebist lepo-pozdra . .“ Ker se nekaterim'Siel am om, kat,’eri še vedno nasprotujejo našemu slovenskemu razredu — pa sami ne vedo zakaj — šmarješka, šola od nasprotne, strani kot zgled dobre Šole postavlja, paj sj prav dobro gprenjo pisavo prebepo, pa bodo videli,, s .kakšnimi,,nspehi se more šmarješka Šola polivali]^. . Na drugej prismodarije, ,ki_ jih nek plačan Hujskač teden za iteidnom po lažnjivem „Štajercu“,.prodaja, nam pa Še odgovarjati treba n j.. Mož pač meri Ihlačel po svojih kračah in misli, ker se sani za vsak ktorak plačati da, da so drugi tudi taki. Naj le hujska, jnaprej. „Selani se, mu smejemo, ker vemo, da{ nas naši šolski rekurzi Še enega samega krajcarja ne bodo stali, ker jih gospod dr. Brejo dela vse zastonj. Kdor ne verjame, se bo lahko iz občinskih računov prepričal! Zato lepo tiho, plačani’ n emČurški z ab aVl j ači! Grabštajn. Petletna hčerka posestnika C^lt-pahajrja (v Buhte* je Šla s svofim «betom v gožd. Pri podiranju drevesa jo je zadela močna veja, jo [podrla in ji zlomila, tinik. Deklica je obležala mrtva pa stiehl Ko je matf to Izvedela, Še ji1 je vsled prevelike Žalosti omračil duh in so jo morali prepeljali v celovško bolnišnico. 1 Kranjsko. {; Brzovlak je povozil v Četrtek zjutraj pri pö-staji /Zagorje ob Savi železniškega sprevodnika Ja^ kolja Schrammela. [Odtrgalo um je levo roko in ga tudi na levi strani obraza močno pošjkddovalo. Prepeljali so ga (z, vlakom v ljubljansko bolnišnico. 1 Turki na Kranjskem. Turki so se pokazali zopet na Kranjskem, ali sedaj ne, fda bi požigali *in morili, (ampak' da"študirajo moderna naprave in naredbe, katere potem uvedejo doma. Na Jesenicah ne je študijsko odposlanstvo ustavijo. Visok cerkveni dostojanstvenik se mudi rja Kranjskem. To je dannißtski nadškof ekscelenca grof Pettenegg, vizitator nemškega vitežkega reda. Visoki gost hoče' baje celo zimo preživeti na gradfa v Lesnem brdu pri Vrhniki. ; Velik ogenj je-mastal-v-tseboto-Vt-Tszinu In uničil štirim posestnikom vse poslopje, pohištvo, ob- leko, krmor~Skoda je velika, ker so bili vsi zavarovani le za male svote. Zažgala je zlobna roka ponoči, ke so vsi spali. ? Primorsko. t * Goriški poslanec Jlerič ponesrečil. Slo botri! i&lovenec“ * poroča., da je novoizvoljeni goriški deželhi poslanec‘S. L. S. Jerič v Kobdilju pri delu na Skednju tako nesrečno padel, da si je glavo in lobanjo na več mestih prebil in da radi* krvavenja v možganih umira. . Istrska deželna razstava. Kakor se od različnih strani sliši, se Hrvatje in Slovenci v Istri ne bodo udeležili deželne 'razstave, ki bo prihodnje leto. Razstava bo imela namreč čisto italijanski značaj,' kar še je že pri sestavi razstavnega odbora pokazalo. Prezrli so popolnoma Hrvate in .Slovence. Z ozirom na to so izdali merodajni hrvatsko-slovienski krogi okrožnico,’'v kateri odsvetujejo občinam, zadrugam* in posameznikom udeležbo prihodnje letio naradeželni istrski razstavi v Kopru, Ferrerjeve lülce v Go/rici /ne bo. Namestništvo je si st i ralo sklep goriškega mestnega občinskega sveta, da (bi se prekrstila. Semeniška ulica „Vt. Ulico Francisco Ferrer. Od, morilca Fodranspprga. Kakor znano, je bil Jurij SFodrahšperg radi umora obsojen na smrt in pozneje od cesarja pomilešpen v dosmrtno ječo. Izgubil je tudi plemstvo. V zadnjih dneh je p:a bil zopet v ospredju radi nekega goljufnega procesa. Neki Karl Mihelčič iz (Vipave, ki je bil v koperški Kažpilinici skupaj v eni celici) si, Foclranspergom, je temu obljubil, |da bode govoril/ z izdajateljem italijanskega lista „Coda-del Diavolo“ rarji nekega Članica, s katerim bi se dala doseči izop.et nova obra,v-nava v njegovi zadevi, Födransperg sedaj zopet trdi, da je nedolžen in pravi, da je prej le zato priznal, da bi dobil kolikor mogoče milo (kazen. Mi-hjglčič je šel po prestani kazni’ /k nekdapji ljubici Födranspergovi, Katarini, Celč. in je, (izvabil iz nje depar za novo obravnavo. Soidfšlče ga je, (dalo radi tega prijeti in ga obsodilo na eno leto težke ječe. J Raizgled po svetu. Velik bančni rop v Tridentu, Pri backi Coo-perat/iva (v Tridentu je bilo pokradenih nedavne! 342.368 K fiz železnih predalov- Pri zasledovanju tatov- so prišli sicer do odkritja obsežnega veleizdaj-skega komplota, ali o ukradenem denarju ni bilo ne duhq ne sluha. Te dnj pa je dobil ravnatelj banke pismo od kapucinskega očeta Markka, v katerem ga ta obvešča, da. je ukradeni denar pri njem. Dal mu ga, je namreč nek dr.pg duhovnik, (kateremu ga je izrogila pri spovedi neznana oseba.- (Takoj se je podajaj komisija v samostan, in tam res debila od .očeta Marka vso ukradeno svoto. Sumijo, da je bil denar „ukraden Od. iredentistov, ki so se pa pozneje le zbali in denar na ta način vrnili. Tatvina in vrnitev denarja' je povzročila veliko, ppzo^nost pp Tridentu. i . , , . ; . . . .(J Odlikovanje Pearyja. Naeionaüpo geografsko društvo v AVashingtonu je 1 podelilo Pearyju zlato kolajno, ker smatra, da je on res odkril in dosegel severni tečaj. < • 1 ■ Barska luka.' Črnogorska luka - Bar je bila p!oŠlegd tedna z vdlikimi Svečanostmi proglašena za prosto luko. Pred nekaj dnevi'je pa tam faz saj ate strašna burja, ki je razdejala velik del valoloma in drugih naprav, katere šo pigradiB italijanski' podjetniki. “Nneževa ladij a „Ruma“ 'in imriögb - 'drugih laP dij je poškodovanih.' Skoda šb cčni preko milijona kron. Sedaj se je videlo, kako slabo so izgradili tl italijanski podjetniki barsko luko, katero jim je dalžž črnogorska vladal" V monöpol Italijajtii si /bodo na škodo vse jugoslovanske pomorštb fdgovine' osvdjdf ves promet ob črnogorski obali. Vlada se bo Še kesala*, da se je izročila kap na. sjepo Itajijjgnom. Kniževnost in umetnost. ,. „Čas“ (1909, ni. letnik, zvezek 10.) Vsebina: Ali imamo narodno šolo? (Franc Tefseglav.) Skica razvoja mo-derpp dramatike. (Prof.* Adolf Robida.) Dijaštvo in socialno vprašanje. (Andrej Veble.) Socialna demokracija in znanost. (Dr. Andrej Pavlica) „Dragi vid.“ (Dr. A. Ušeničnik.) Nove hnjige: Knjige Dražbe sv. Mohorja 1909. Listek: Slovenska bibliografija. — Nova revija o vzhodni cerkvi. — Kritična izdaja sv. pisma v cerkveno-slovanskem prevodu. — O nestrpnosti Calvinovi. — O Bosni in Hercegovini. — „Vom Urtier znm Menschen.“ — Pjesme. — „Öesky Slovnik boho-vedny.“ — Cerkev v Ameriki. — Serafinski Perivoj. — Glasnik Leonove družbe. — „Gas“ izhaja po desetkrat na leto. Naročnina 5 K, za dijake 3 K. Za člane „Leonove družbe“ je naročnina plačana z letnino. (Letnina rednih članov 10 K, letnina podpornih članov 6 K.) Naročnino sprejema „Leonova družba“ v Ljubljani. Mentor. List za Srednješolsko dijaštvo. (Letnik 1909/10, zvezek II.) Vsebina: Študent naj bo.- (F. S. Finžgar.) Jesenski listi. (Fr. Pengov»)- Trd bodi mož jeklen. (M. Štular.) V domovini gnnakov. (Kogovšek.) Iz prijateljskega življenja. (Jos. Logar.) Izza. reformacije. (Jörnen Otibjey.) Navod za šahovo .igro. -CApdrqj tPri-) Drobiž. — List izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vfdg.Jn .stane. K 4 — na leto, za dijake K 2-—. HALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori. Sladki vinski mošt oz. pozneje vino oddaja kaplanija sr. Barbare t Halozah s postaje Ptuj po 30 K M. Sodi se posod-jo. 224 Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju. Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da tpčim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 163 Pozor Slovenci! Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sokna po najnižji ceni. Postrežba tožna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. Razglas. Naročite? ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1909/10. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasapov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1- 800.000 eepljencev (večinoma od belega bnrgnndca, zelenčiča, laške graševine, bele in rndeče [žlahtnine, rodečega traminca, rnmenega šipona, mnškatelca, renske graševine) cepljenih na riparijo Portatis, vitis Solonis rupestris Montikolo in rnpestris Goothe 9. 2. 4C0.000 korenjakov od riparija Portalis, vitis So-lonisa in rnpestris Montikole. 4. Tri miljone ključev od zgoraj imenovanih štirih podlag. Cena trtam je: I. 1000 komadov eepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge. H. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse droge. ID. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 eepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali ’pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni baročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunali. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerih se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaželjeua vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo po naročnikih, ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vspre-jemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trt-nice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 1. oktobra 1909. Od štajerskega deželnega odbora: 222 Edmund grof Attems. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar SBureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. PiHrninfAna 8 slovenskimi ploščami, čistim in vAJL cvIIAUIUJJLO jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Služba se razpisuje pri trškemn županstva v Št. Jnrjn ob j. žel. Letna plača K 480-— s prostim stanovanjem, kurjavo in službeno obleko. Zahteva se popolna zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Službo je nastopiti dne 1. decem. t. 1. Prošnje je vložiti do 20. novem. t. 1. pri trškem županstvu pri Sv. Jnrju ob juž. žel. Županstvo trg Sv. Jnrij ob jnž žel., dne 4. novembra 1909. 221 FRANC PISANEC, župan. 4pCXXX Restavracija Narodni dom Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tnjih tovarn. ::: ::: Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 Istrska crna Tina! Sloveči „Terrano el’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pr: prehlajenju, pomankanjn krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stana, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. marietta Lorber. Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32. vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6-— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80. Odgovorni urednik: Viktor Cenčič. Edina narodna steklarska trgovina. Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. $ Najnižje cene! Najsolifajša in točna postrežba! Ufa debelo. Ha drobno. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ 9 brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 Novosti! ^ Za moške in ženske krasno zimsko blago :: pri :: Druškovič«u v Slovenjgradeu. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. orodja in posode Q Župnijska ulica St. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno O— orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim. 38 Svoji k svojimi GS r i Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Hcrvaf MARIBOR, Kasino jasse Štev. 2; Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: Cene nizke! -3 J Tisk tiskarne st. Cirila v Maribora.