I' • * Posnmezue Storilke» fta. S I radnc Din —‘50, ob a*< ; dcljiib Din 1*— J #TAB0&* izbajh vsaik dan, iazven " , nedelja m praznikov, ob 18. uri j ■ «| da.uuiotn naaledujtjira dne tei etan* . , mesečno no pošti D 10*—, za ino- B •[ »etnstvo D Id — .dostavljen na dom ■ , D 11*—, na izkaznice D 10*—v ■ * Inserati po Uorovoitu, l Naroča se m upravi -TABOBI*, ■ » MAAJBOB, Jurčičeva ulica 5t©v, 4. ■ 4» **^ •*» t -V - ■■■■■■■■■■na a-iHWM«IE3taWI8|Siai-iy« i a * I v’w.o»Biyxu» £t«viUte ; i *«4r# Dtn ©fc a e* j 4eljiib Diik l*~» J (J&BD&lbT v O 8e uahj^a v Alari- j JJ bom, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad- i ■ V;rop}e. Telolon int«rorb. št. 276. \ * UPRAVA hm nahuja v Jnrčieovi % ■ uiitt št. 4-, pritličje, desno. Tele- J * on »&• 24. SHS poštnoeelcovai ra- ■ 6u)i atov. U.787. J i . . * , •«* narociLa \piež ^unaija k# no » ■ jzira. *— Jiokonisi &o ne vračajo, g Leto: Maribor, torek 5. septembra 1922. pnikO¥ Demokratske stranke »< Damašnj L zh ^ratske stranice je dalesežnega pome-Ši xazvo-i političnih dogodkov v na-§ °^i Pokrajini, v mariborski oblasti. vam"-0 živl.jieni°' novo gibanje in sno-„ ?e< ki je nastalo v demokratski or-l^lllzilciji izza zaupnega zbora 9. apri-,i v Mariboru, je prišlo na današnjem oru zaupnikov, ki se ga jo udeležilo aaaaaKSDssraSit Za deJazmožnosf oblastne skupščino. Poslanec g. dr. Kukovec stvarno in globoko zamišljeno razpravlja o potrobi, da z naše strani storimo vse, da bo mogla bodoča oblastna skupščina vršiti svojo nalogo. Rešujemo danes predmet, ki se ne tiče naše stranke, ampak vsega prebivalstva. Pustimo ob strani one, ki še Vedno dvomijo o delitvi Slovenije v dvoje oblasti. Da skušajo' separatisti stvar omalovaže-j vati, da jo bodo poskušali tudi osmeši-1 ti in kompromitirati, je naravno, in jo I I nevarnost, da ne pride med narodom j. ^ogram pokrajine namesto programa političnih strank. Celje, 3. septembra. | stranicami, ki so delavoljne, seveda zaupnikov Demo- glede konkretne naloge, da se uredi. . . . kar najprej mariborska pokrajina. Iz- j do prave^ uvidevnosti o nalogah samo- j ročno je zbor zaupnikov izjavil, da toiuPrav®; če ne borno mi narodu stvari! velja tudi za sodelovanje z repuibli- j Potočili v pravi luči kansko stranko, ki utegne prodreti s svojimi kandidati v Medjipaurju. Na; .... . , te način jo cclo sodGlovnu j c s Hrvati ? i n&j nami bodo r&s svi veliki gospo-1 gotova stvar, ker Radič v oblastnih j Mareki jn socijalni problemi, ki čakajo j Jil 00 uu«™™ skupščinah hoče aktivno delovanje, j rešitve v -'-1—J~ -1 ... . <1 150 udeležnikov iz vseh okrajev ®evoda lahko sodelu jejo tudi Nemci, ki i R --i sneg .■ ^Tihorske oblasti, celo iz Prekmurja, imajo gotovo tudi velik interes na na-s kieer pa Nam oblastni problem ni »lanski sneg«, kakor ma-i riborski »Straži« (glej št. gd 28. avg.)! ■'Viden izraz globokega samozataje-i;11.13. Demokratsko stranke: Prvo jo lastvo, potem šele stranka. Cel današnjem zboru zaupnikov v . 4u jo bil glede organizacije mari-ie r ? pokrajine dosežen sporazum, ld g ^alekosežnega pomena. Objevlj amo j rešiftve v oblastni skupščini, samo lan-i sneg1? o iia ua_. Sicer pa klerikalci to samo pišejo podira ^podarstva^p^cmj^i mad,- Jtako- da 131 varali javnost, dočim je boriski. Zato je oblastven tajnik orga- dejstvo, da imajo že pripravljene kan-nizaeije g. V. Špindler povdarj.nl, 'da; didate za volitve v oblastno skupščino, med dmokratsko im kmetijsko stranko msd njimi celo 3- juriste, da imajo že celo pripravljene predlogo za oblastno skuoščino itd. Samoupravne skupščino se morajo j drugem mestu in a^os krati 'ra«ivma. podamo za co poročilo o pomenu spo- . Po ^airi težile jo bil glede organizacije mari- junija podpisano punktacije, slede katerih jo tudi kmetijska stranka ko-neono sklepanje odložila, danes še niso v veljavi, ker je novi načrt dr. Kukovca mnogo širša in zanesljivejša podlaga za uspešno delo v mariborski dblasti. Danes se že lahko smatra kot nekaj gotovega, da je naša javnost zavzeta za program pokrajine, da pa programi mnogoštevilnih strank ne morejo javnem predavanju, ki ga jo ^.^arodni poslanec dr. Kukovec v Li-1 ru avgusta in s< so se ga ude-st - vso stranke, začelo so jo vse-gll'ns‘s'0 razpravljati o potrebi spora-2^ oživljanje mariborsko Edini »Slovenski Narod«, stj. • obla- depolitizirati- Kot zastopniki morano priti vanjo ljudje, ki bodo znali reševati važna gospodarska, organizacijska, prometna in draga vprašanja. Naša stranka ne sme biti pasivna, ker bi> sicer obsodili mariborsko oblast f v gospodarsko hiranje in propadanje.; Skušati moramo najti način sodelova-. hiti podlaga za aktivno delo v skupšci-j 55 vsemi strankami, ki hočejo delati, j ni, ampak morajo stranke iz lokalnih ■ r *• S®8 v rokah os« časTihl^,cev rlrQa Rir^n,^ ___________ ? i koristi skupno domovine. Demokrat- Gespedarski je svojega programa več, odklonil L. ew z zasmehom iz finančnih raz-etp' v* Tudi »Straža«, glasilo ljudsko 1% n -i° sicer prinesla bistveno vse-T,red!lvan.ia, vendar je načelno od-lJatn ? sodelovanje z drugimi stranic i ter izjavila, da je za njeno stran-l^ii 1- ^no vprašanje tolilco kakor Sala 1 vrsto predlogov za ta t? zasedanje skupščine. Glavno dolo sfca, stranka jo razpravljala tudi žo oj zlasti z ozirom na ^kmetijstvo, je podal j podrobnostih tega dela, o korakih za j ravnatelj g. Lesničar. Naslikal je de-f avtonomno nepremično premoženje,! lokrog, ki ga ho v tem pogledu imela zlasti pa za kopališči Rogaško Slatino! oblastna skupščina glede melioracij, in Dobrno, za ureditev financ javne in \ cest, zdravstvenih naprav, nadzoro-samouprave v pokrajini, o šolstvu, o j vanja občin in srezov, oblastvih fi- kmetijskem in obrtniškem in indu sirijskem programu, o ureditvi zdravstva, prometnih'potov in pomoči o-krajem in občinam. Ni je silo, ki bi se mogla in ki bi si upala upreti: zakonom zdravega razuma in bojevati se proti pokrajini in njenemu napredku. Prihodnje tedne in mesece se bode program dela za mariborsko oblast prenesel v vse kraje in ko bode vse pri- pravljeno, bodo volilci besedo. izrc 1-1; !c silno Evo kratkega poročila zborovanja. Saj.) Namenila odboru, lšaterega želi t Otvoritev tn razprava o a v roke dobiti. vprašanju. o poteku uradniškem avnotako je socialistična vprašanju stranka j Ob 9. uri jo predsednik Rebek s to-| plim pozdravom na zbrane zaupnike k. ^ l . »Napreju«, ki govori v imenu wr;fle’ dr' Kukovca napol • zborovanje otvorii ter pozval delegate ' a’ docdm mariborsko glasilo j na resno im. dobro premišljeno delo. sodelovanje^ v po-, Pcial takoj besedo poslancu dr. Ku-^o$t skupščini, kar je nasa jav-/ koven, da zavzame stališče k vpraša-vi 7 ?1 edohravannem na zna- nju državnih uslužbencev. »e dalje so sli samostojni p0hs1, dr. Kukovec: Smo realni Ijud-^istro ”o ,so imeli, pod vodstvom mi-1 -j0 moramo loonkretno misliti. Slo-lliel.ia pretekli teden zaupni I je in moramo konkretno misliti. ! venski demokratski poslanci smo se stavili ^arfboru in z večino glasov po-1 sporazumeli, da polog pobijanja dra-W 1 ^ celo 1 ”-T-L- “ - >a, za andidate v osebi delegata reparacijske velikega j ginje in pospešitve pragmatike nujno aaihitevamo takojšnje zvišanje draginj-skiOi doklad. Trelmlo bo pa sklepati . ,w."‘ 1/11 i’™aviujiiu ui. uw,v«> (istoSaeno tudi o novih državnih d.o-ako V’ T>a' danes niso izjave podali,. bodkih. mora smatrati, da niso na-; Upravitelj PrekorSek' konstatira, da ^ J>oiki*n ••*. ^^avl program za delo so važno socialno in državno vpra-^ ’n 86 teinu primerno tudi | šanje zlorablja na sti^kovnih zboro- O, ,^ . ■• ‘Vanjih v svrho politične' demagogije, veliki pozornosti zastopnikov,' Naša stranka bo zn uradništvo — ka-ariborsko oblasti, tudi iz P.rek- cf^e dr. M. Ploja. Narodni socijal-nav_hili pri predavanju dr. Kukovca j(- ?e mogel na ti podlagi poslanec °vep na nedeljskem shodu do-Iavjj .-'^ctje sklepa, da demo' ratjo iz-tJ0. da hočejo sodelovati z vsemi kor doslej — tudi v bodočo vse, karmo re, storila. Sila jo, skrajna, rasmere obupne, pomoč nujna. Od g. Megliča predlagana cija se soglasno sprejme).. nanc itd. Zanimivi in stvani referat objavimo. Važnost obrtniškega vprašanja. povdari g- Rebek, razvoj in povzdiga obrti in industrije mora biti važna točka v programu oblastne skupščine. O potrebi delitve finančne upravo razpravlja g. Meglič; ako naj mariborska oblast prospev" in ima _ mož-1 nost, da si dela svoj proračun, je ne- j mogoče, da ostane — kakor to nekateri! želijo — državna finančna uprava; skuima »a o be oblasti Isto velja za prosvetno upravo. O tam temeljito in strogo stvarno razpravlja ravnatelj g. Brinar. Dokaže, da se protivi že ustavi, da bi obe oblasti imeli skupni oddelek mini- ^ strstva prosveto in skupni višji šolski j svet, kakor to potrebo prav napačno hočejo dokazati colo nekateri žolniki. Z ozirom na maše obmejne kraje in zlasti na Prekmurje pa hi bila skupna prosvetna uprava, ki bi se vodila v .Ljubljani, naravnost katastrofalna. Sprejmejo se na to vso glede vseh navedenih vprašanj predlagane resolucije soglasno jn med velikim odobravanjem. O volitvah v oblastno skupščino oziroma o tozadevnih pripravah poda poročilo strankin tajnik V. Špindler. Poročilo je bilo vzeto na znanje. Glede sodelovanja s strankami v oblastni skupščini v svrho njene dela-zmoBncsti se naknadno še ugotovi, da resolu-1 stranka v to svrho lahko sodeluje t-#lif 'a republikansko strauko CSadieevei),* Številka; 200. ako bodo njeni poslanci iz Medjimnrja izvoljeni in če bodo pokazali voljo z? sodelovanje. V razpravo še posežejo dr. Reis. man; notar Koder, ki ostro biča ljub« ljamsko upravo glede Prekmurja in zahteva nujno oživotvorjenje mariborske oblasti; ravnatelj Kejžar, ki slika žalostne prometno razmero na progii Zagreb—Beograd; s saibotažo, ki jo ia vršujo zagrebška direkcijat so vrši milijonska škoda na državnem premoženju; trgovini in industriji grozi katasitrofa. Enako je glede carinjenja pri mariborski posti, kjer leži že II*.000 paketov neocarinjenih. Je to večinoma sezijako blago za letno sezono, ki ga trgovec na jesen no bo več prodal. Razmere vpijejo do neba, treba bo odločne remedure, če naj vsled nezmožnosti našo železniške uprave in vsled šifcan carine ne propade celo naše gospodarsko življenje. Sprejme se resolucija, v kateri1 se zahteva od demokratskih poslancev, da te razmere energično pojasnijo,ml« nistru saobračaja in ministra financ 1» zahtevajo remeduro. Dr. LSpold predlaga zaupnico in zahvalo poslancem mini« stru dr. Žerjavu, dr. Kukovcu in Reis-nerju, kar se med velikim odobrava-* njem soglasno sprejme. Br. Kukovcu se še posebej — na predlog g. Prekor. šeka — izreče zahvala za to, da je izvo« jeval sedež upravnega sodišča v Celju, Ravnatelj g. Lesničar izreče željo, naj bi ss srbski kmetovalci, ki pride j c* te dni v Slovenijo, povsod, zlasti tudj v Celju, čim najlepše sprejemali in po» goščevali. Davčni uradnik g. Zimic poziva me, noidajno činitelje, naj storijo vso za n-bla^enije draginje in zboljšanje valute. Predsedstvo zbora, je poslalo učiteljskemu kongresu na Bledu brzojavne pozdrave. Po štiriurnem poteku j* predsednik zborovanje zaključil. Resolucije: 1. Za deiazmožnost oblastne skup ščine ter za sodelovanje z vsemi dela, voljnimi strankami. Kakor smo se z vso vnemo zavzemal} za uzakonjenje mariborske oblasti, ker smo prepričani da bo konstituiranje oblasti najboljše jamstvo za gospodarski razvoj naše severne pokra* jine, tako hočemo posvetiti tudi vse svojo sile, da bo redno funkcijoniira-; nje oblastnih organov zasigura.no in da bo delo teh organov najuspešnejše. Radi tega smo, odobrujoč poročilo n ašega poslanca g. dr. Kukovca, pripravljeni, v interesu konsolidacije gospodarskih in socijalnih razmer v mariborski oblasti sodelovati v bodoči oblastni skupščini za omejen gospodarski in finančni program oblasti z vsako delavoljno politični skupino. Določa se, da strokovnjaki-refe-renti izdekyo stvarni gospodarski program, s katerim bodo nastopali na ljudskih shodih .v vseh' okrajih mari1 barsko oblasti. 2 Za samostojno prosvetno upravd v mariborski oblasti. Zbor zaupnikom JDS v Celju se izreka glede prosvetno* šolskih' uredb za ločitev mariborski oblasti od Ijinbljanske ter za ustana vitev samostojne mariborske prosveb ne uprave. Svoje mnenje opira zbor na tozadevne zakonite določbe v ustavi kakor tudi na dejstva: 1. da je delokrog sedanjega višjeg* šolskega sveta in prosvetnega oddelki v Ljubljani veliko preobširen ter vsle^ tega Ljubljana ne more posvečevati dovolj pažnje važnim šolskim zade vam na ozemlju mariborske oblasti; '2. da gospodarska ločitev v dve pa litieni oblasti nujno zahteva tudi šol i.k o-uidniuiiatmtjvno lo itev* HUM. joiIKVM« 8. da se bo s tako ločitvijo le pospeševalo plemenito tekmovanje za po-vzdigo narodna prosvete, ne pa gojil Rak separatizem ali celo antagonizem. Ugotavlja pa zbor zajedno, da se bodo vzlic razdelitvi Slovenije v dve prosvetni oblasti ohranile vse kulturno vezi (književna podjetja, prosvetna udruženja itd.), ki so dosedaj spajale Slovenije z Ljubljano, a vrhu tega se bodo ustvarile še nove vezi z Beogradom in z drugimi sosedn imi kulturnimi središči v naši državi ter se bomo tako najlaže približali našemu skupnemu smotru: — kulturnemu ujedi-ujenju Slovencev, Hrvatov in Srbov. 3. Za samostojno državno finančno upravo v mariborski oblasti. Zakon o razdelitvi države na obla-jjsti določa delitev Slovenije v dve oblasti, ljubljansko in mariborsko. Formalna ločitev pa še ni izvršena, vsled tega je praktično delovanje teh oblasti zaenkrat ' nemogočo. Da se morejo oblastne skupščine •vojega dela čimpreje lotiti, je nujno potrebno, da so takoj ustvarijo predpogoji za uspešno delovanje oblastnih skupščin v interesu prebivalstva do-tičnih pokrajin. V ta namen smatrajo zaupniki Demokratske stranke za neobhodno potrebno in zahtevajo od centralne vlade, da: 1. takoj ukrene vse, da se v najkrajšem času izroči mariborski oblastni upravi vse premoženje, ki jo bilo do prevrata v lasti oz. upravi bivšo štajerske deželne uprave, da se na ta način ustvari realna podlaga za bodoče delovanje oblastne skupščine. 2. da se nemudoma razdeli državna finančna uprava in se prenesejo vsi mariborsko oblast zadevajoči posli državne finančne upravo v Maribor, da p,..,vir- -n ta način mariborska oblastna a pravočasno do podlag, ki za pravilno sestavo svojega i. _,icuna. 4. Za nujno pomoč uredništva v bedi! Zoper krivično maksimiranje doklad! Zbor zaupnikov Demokratske stranke za mariborsko oblast v Celju dne 3. septembra je sklenil: Priznavajoč, da je beda državnih nameščencev narasla tako, da zahteva takojšnjo odpomoč in to ne le v intei*-esu drž. nameščencev, temveč v nič manjšem interesu redne in dobre u-pravo zahtevamo, da so demokratski stranki pripadajoči narodni poslanci z vso vnemo zavzamejo za upravičene zahteve državnih nameščencev in sicer : 1. Maksimiranje osebnih' in rodbin-sih doklad nižjih državnih uslužbencev naj se takoj ukine, ker je to maksimiranje v nasprotju smislu člena 51 Radivoj Rehar: V mestu ob Soči. Gorica, 31. avgusta- V neznosni dopoldanski vročini stoji mrk in tih Goriški grad, po ulicah pod njim pa valovi živahno, pravo južnjaško življenje. Gorica je bila vedno živahna, danes, ko polni njene ulice vso polno privandranih kalabreških elementov, pa je seveda še bolj glasna ta »Gorizzia italianissima«. Grem po Travniku, nekdaj precej tihem trgu in opazujem ljudi, ki so pode mimo meno — vsi, razen male izjeme govore slovensko, deloma tudi furlansko, le tam na sredini stoji vrsta zagorelih ljudi, ki kriče v južnoitalijanskih dialektih. Od daleč izgleda kakor da bi so vršil sredi trga živahen shod. Na kupu zabojev stoji majhen, kot cigan črn Italijan ter med živahnim gestiknlira-njeni pripoveduje nekaj krog njega zbranemu občinstvu. Radoveden stopim bližje ter prisluhnem. Italijan govori in govori. Govori o zmagoslavni italijanski vojski, pripoveduje, kako se je bil na Kalvariji, Sv. Gori, Sabotinu itd. za odrešenje Gorice, kako ze bil ranjen, kako je postal invalid, kako drago jo plačal obleko, čevlje, klobuk, srajco, nazadnje pa, ko je govoril že najmanj pdl ure, odpre kovček, ki ga je imel poleg sebe ter — prične ponujati svoje milo... Tam malo dalje prodaja z ravno tako dolgimi nagovori drugi kala-brež mast za čevlje; tretji predaja razglednice, četrti žepne robce. Vsi kriče, vsi ponujajo svojo malovredno robo. T<* ^ *>"vi trgovski sia- zakiona o draginjskili dokladah in z ozirom na stalno naraščajočo draginjo nepravično in Mhumano. 2. Osebne in rodbinske droginjske doklade državnih uslužbencev naj se nemudoma zvišajo tako, da odgovarja to zvišanje izza zadnje določitve teh doklad narasli draginji pri najvažnejših življenskih potrebščinah. 3. Protidraginjski ukrepi naj se 'pospešijo, vendar zvišanje draginjskih doklad drž. uslužbencev ne sme biti za-visno od negativnega uspeha dotičnih odredb, temveč se naj izvrši takoj. 4. Službeni pragmatiki naj se posveti čim večja pozornost ter se naj v najkrajšem času spravi pred narodno skupščino. Od Krna do Snežnika pod fašistovskim jarmom Gorica, 3L avgusta. »Krnska afera«, če hočemo tako imenovati skup vseh onih nasilstev, ki so jih izvršili laški fašistovski zlodeji na našem narodu v podnožju krnskega pogorja, v kobaridskem okraju, je končno vendarle prispela do- zakljixč-ka, ki na eni strani vrača našemu narodu čast in poštenje, ki so mu ju skušali vzeti pred svetom, obrekujoč ga na najnesramnejši način kot skrunilca tujenarodnih svetinj, na drugi strani pa postavlja v prejasno luč vso neizmerno zlobo teh zakletih sovragov vsega, kar je našega, a prav tako tudi neodpustljivo malomarnost laških državnih oblasti, kedar gre za zaščito državljanskih in tudi sami najprimitiv-nejših človečanskih pravic našega ljudstva. Kakor je znano, je bil spomenik v spomin padlim alpinoem postavljen na vrhu Krna (2245 m) 16. junija t. 1. Nekoliko dni pozneje, ko je medtem v krnskem pogorju divjala najhujša nevihta, se je dognalo, da je spomenik poškodovan, zlasti da je odtrgana kovinska spominska plošča. Ne da bi se bila poškodba ugotovila uradno, ne da bi se bilo uradno preiskalo, kako je to nastalo, se je vrgla krivda na naše ljudstvo, in sledila je potem fašistov-ska »kaznovalna ekspedicija«, pri kateri so sodelovali fašisti iz vse Italije in ki je z gorjačami, samokresi, bomba mi in požigom maščevala »oskrumbo« spomenika na naših mirnih, nedolžnih ljudeh in njihovih komaj zopet vzpostavljenih domovih. V Dežnici je plamen. ki je sredi strahovite viharne noči zaplesal nad glavo vaščanov, pričal o neizmernem sovraštvu naših »odrešenikov« proti nam »odrešencem«, v Starem selu je zagorela zjutraj na vse zgodaj in požigalci so 6i svoje uničevalno delo plačali sami s tisočaki, ki lež, s katerim je osročila »uradne Ita-lia« svojo odrešeno hčerko Gorico. — Eden za drugim prihajajo ti odrešitelji in prav tako izginjajo. Slovenci in Furlani, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva Gorice in okolice jim nudijo premalo zaslužka — ogibljejo se jih sistematično, bojkotirajo jih. Drugače je v Gorici s pravo trgovino; ta je še vedno trdno v rokah domačinov Slovencev, Furlanov in zmernih Italijanov. Italijanski privam-dranci zmrznejo v Gorici s svojimi trgovinami navadno že v par mesecih, deloma ker jih prebivalstvo bojkotira, deloma ker nimajo dovolj kapitala hi ne uzdrže .konkurence starih, trdnih podjetij. Zato pa se Gorica drži prav dobro. Dočirn v Trstu ni varno spregovoriti na ulici ali v javnem lokalu slovensko, v Gorici skoro prevladuje slovenščina. Kamorkoli sem stopil, bodisi v trgovino,- trafiko, gostilno ali kavarno, povsod so me nagovorili slovensko- V večini kavarn in gostiln imajo tudi slovenske liste iz tukajšnjega o-zemlja, kakor tudi iz Ljubljane; pa tudi tam, kjer niso javno razobešeni, jih na zahtevo tako.! prinesejo. Gorica živi od slovensko pokrajino in so tega tudi zaveda. .Vsa prizadevanja nekaterih' prenapfetežev in privandrancev, da bi zatrli v Gorici slovenski upliv, so ostala zaman, kvečjemu so le Se bolj utrdila odpor proti vsemu, kar je italijansko iz starih provinc. Furlani se drže jako dobro in vedno in povsod podpirajo Slovence. V odporu proti Italijanom so Furlani včasih še radikalnejši kakor Slovenci. Naravno ao rc Go- so jih odnesli iz gorečega poslopja, v Kobaridu pa so spominskemu kipu našega skladatelja Volariča vrgli vrv okoli vratu, ga vrgli na tla, da mu jo odletela glava, ga vlačili potem na vrvi okoli grmade, ki so jo zakurili sredi trga okoli lipo, in ga končno razbili na drobne kose. Divje, grozilno rjovenje in streljauje ne spremljalo te divjaške prizore, in naše ljudstvo je bežalo v gozdove, da si reši vsaj svoje nago žvljenje! Potom pa so naložili — »pokoro«. Podfcmsike občine so moralo obnoviti spomenik na Krnu in ga ob »pokoritveni« svečanosti vzeti v svoje varstvo, a v Kobaridu se jo moral na stroške občine na mestu razrušenega Volaričevega spomenika postaviti visok zastavni drog, razviti se je m orala velikanska laška trobojnica in ob razvitju jo par sto naših otrok m o-ralo prepevati tisto laško izzivalno himno, ki se končuje z besedami: »Proč }z Italije, tujec!« Vse to uničujoče ponižanje je moral piretrpeti naš narod, a oblasti so storile le toliko, da se vsaj ob tej priliki ni ponovil divjaški izbruh faši-stovske besnosti. Ali že tedaj, ko so divjali fašisti po Kobaridščini; je v naši javnosti vstajalo prepričanje, da naših Podkrn-čanov ne zadeva niti najmanjša krivda na poškodbi krnskega spomenika. Potem pa je prišel dunajski inženir Fiirat, ki je kot strokovnjak jasno dokazal, da je spomenik poškodovala strela, a isto je že pred njim ugotovil tudi uradno izjavo komisije, ki jo je neizpodbitnim dokazom se končno tudi laške državne oblasti niso mogle ubrar niti, in tako imamo sedaj pred seboj tudi uradno izjavo komisije, ki jo je poslal na Em goriški generalni civilni podkomisar jn ki je ugotovila, da je bil spomenik poškodovan po streli. Naš narod je čist, vrnjena sta mn čast In poštenje, alf kdo mu povrne vso ogromno škodo, ki jo je moral pretrpeti po fašistovskemu nasilju, po neodpustljivi oblastveni nemarnosti*! Kdo ga bo odškodoval za vso grozo In strah, za vse muke in trpljenje?! Nfhče! V deželi brezzakonja smo In pravica nam je nepoznana! Biti smemo veseli, da nam je ostala živa glava na ramenih, da nam niso požgal] vsega, da nas niso pobili! vseh, da so nam prizanesli — do prihodnjič! Opravičbe seveda tudi ne pričakujemo od nikoder, saj se jo vsa ta krivica zgodila vendar nam, Jugoslove-nom, ki si moramo sami peti: »Va fuo-ri dTtalia, va fuori stran iero!« Mi tujoi na svojih lastnih tleh, proti kar terim je dovoljeno vse, prav vse, samo da se nas čim prej iznebe, da nas čim prej zatro. Saj se je vendar vsa »Krasita afera« uprizorila v polni zavesti rici fašisti brez vsake moči in da jiH tudi ni veliko. Napram sebi Imajo kompaktne mase slovenskega mestne- ga in okoličamskega prebivalstva, Furlane, komuniste in republikance, ki jih je precej. Proti njim so oel-o nekdanji zagrizeni Italijani. Za skupno bor- bo za goriško avtonomijo so sedaj zavzemajo colo bivši slovenofobski gorički župan Bombig in njegovi ožji privrženci. Močno oporo imajo Slovoucsi v sedanjem goričkem županu Bonno-tu, ki jo slovenskega pokolenja in je tudi s pomočjo slovenskih voliloev prišel na župansko mesto. Radi tega se v Goriei na vseh uradih še lahko nemoteno poslužujejo naši ljudje svojega maternega jezika. Gorica je za Italijane trd oreh, katerega ne bodo tako lahko oglodali, zato se -trudijo na vse načine, kako bi jo oslabili. V ta namen je skušajo priklopiti videmski provinci, pa to tudi ne 'bo šlo, kor stoji proti temu trdno in složno kakor en sam mož vse goriško prebivalstvo — celo fašisti, ki se boje, da bi z nasprotnim postopanjem, izgubili še one pozicije, ki jih imajo. To trdno skupno zavzemanje mesta s Slovenci pa zna ceniti tudi dežela. Tudi oni kraji, M gravitirajo na Trst in ki so imeli poprej skpro samo s Trstom stike, se sedaj obračajo proti Gorici. FašistovSko divjanje nad Slovenci v Trstu se nad Trstom hudo maščuje — dežela bojkotira Trst. Središče vsega slovenskega Primorja, in to obsega dve tretiui celote, postaja vedno bolj Gorica. Trst so suši, umira. Gorica je obenem trgovsko, gosno-dapskev Politično, prosvetno in kultur-' naše nekrivde, samo zato, da na.m tudi na Goriškem, kjer je odporna sila našega naroda največja, pokažejo svojo moč, pokažejo, da so oni naši neoflie.iO" ni gospodarji, mi pa brezpravna raja ki jo lahko po svoji mili volji nabijajr na kole c. »Krnska afera« je in ostane eda«i najostunejših izbruhov lirskega sovr štva proti našemu narodu. In je sistem v teh grozotah: f«h stovska grozodejstva se žirijo po v» deželi. Kobaridskcmu okraju siem postojnski, iV nedeljo popoldne so fašisti pd hrumeli v Št. Petr na Krasu, ■fcjer vsepovsod zahtevali, da naj liudje s ^ mejo slovenske napise. Kjer se Ji®-ugodilo, so grozili z gorjačami tn pretepali so in končno sami vrgn vensko napise na tla. Iz Št. Peto J drli v Radohovovas, potem v Pet __ ^ in v Trnje, odikoder so se vrniti _ / Peter. Povsod isto besnjenje, is*® ®., nje, da se vrnejo šo v večjem isto pretepanje z gorjačami, isto u vanje slovenskih napisov. Končno ^ cerja v neki šentpeterski j' Ka, odhod - brez plačilo. Po odhod« našli na kolodvoru -petarde. Naše ljudstvo, naši kršni Notraj« so -pač stiskali pesti, ali pošteno pa se le niso upali onim še mlečnozobndm mladičem, ker eo samokresov, bomb in požigov. I« « je povsod. Strah prod hujšimi P03^. cami narekuje našim ljudem. «■V-uJ gfbajo tilnik. Danes fašistovski semkaj, jutri tamkaj, zunanje ® sko obeležje naših krajev če pojde tako dalje, bo naša No ^ ska kmalu kazala na zunaj tak*** y kakor ga hočejo imeti Lahi. Tuj '.j. pride k nam, bo prepričan, da.Ig8llar v nič manj laško deželo kot 3® brija. Postojna je z vsakim trhel j »Postumija«, meščanstvo, govetvo in obrtništvo čimdoU® bolj okrivlja hrbtenico pred komisarjem in njihovimi fašisto^^i priganjači, mestu pa bledi sejo- . smo pač, tako mehki! Kriči®30 .^o! javkamo, ali za resnično delo ^ Ni ga našega mesteca ne trg«- Jrb0 $ raj ne večje vasi, kjer bi se o® ugnezdilo več ali manj laških U cev in obrtnikov, ki tvore jjetf šizma v naših krajih in dobro jih podpiramo mi sami. Kako « ^ ni so trentinski Nemci! Ne krU^ ^ javkajo, molče in — delajo, pride med nje, v par mesecih pobere svoja šila in kopita i« koder je prišel, ker Nemec niti j10 ^ sg zi njegove prisotnosti, kaj šeledf mu bližal ali ga celo podpiral* razlika med njimi in nami! no središče velike večine Pri®00?^*^ tovo pa vseh slovenskih in fiirl«® ^ pokrajin. Tu izhaja eda vrsta ^ skih časopisov in knjig, tu so ska prosvetna društva, tu so ke ustanove in zadruge, tu so ~_xi, ske trgovine, gostilne in drug« Hodil sem po uticah in opa^f(j kako dobivajo polagoma, lice. Podrtije, katere je pustila na vojna, izginjajo, iz ruševin $p\ zopet stare hiše, vile in palače. . kaj letih se bo komaj še poznale* A, bila Gorica nekoč pozorišče nih' Ibojev. Hudo pa je še razbita ^ ca. Tam napreduje obnova raz®* flti. zelo počasi. Šel sem proti proti Podgori, Št. Petru — še kupi ruševin. Kalvarija, Sv. Valentin, Sv. Gora, vsi ol ^ hribi so večinoma še goli. Le bo®JI ^ na Sv. Gori so že toliko popr«v jo lahko obiskujejo pobožni e** in furlanski romarji. Bil je večer, ko eem se vra^-^jj- mesta ob Soči, iz jugazapod-neg«' j/f nika slovenske domovine. Tn®1 furlansko ravnino je zahajal0 . in zlatilo s svojimi poskrinji®111 Gorico in Grad nad njo. Sv. bot.in, Cavn. Onstran Št. Petra kala po cesti četa bersaglierjevP^ f vajoč nelrav nobenega vzroka nimamo, 0a bi so čudili, da se pri nas mogoče — »krnsko afere«, saj je le preveč krivdo na njih v — nas samih! ^ii^i^iv Dnevna kronika. — Kraljeva dvojica se vrne koncem septembra v Beograd. V Marijanskih Lažnih ostaneta kralj in kraljica se kakih 10 dni, nakar odpotujeta za nekaj časa v Pariz, odkoder 60 povrneta v beograsko prestolico. — Pokrajinski namestnik Ivan •Hribar je lahko obolel in mora po na-nodlu zdravnikov nekaj dni čuvati Pcsteljo. Budi toga se ni mogel udelo-z' i otvoritve^ ljubljanskega velesejma. Ifbnesečni učni tečaj za babico to začne 2. novembra na državni ba-iski soli v Ljubljani. Tečaj traja do »L avgusta 1923. V tečaj so sprejemajo zenske do 40. leta starosti, ki so, če 80 še neomožene, dovršile 24. leto tor 80 v besedi in pisavi zmožno slovenšči-3lQ: Podrobnosti o sprejemu so zvedo /i Politični oblasti. Prošnje je vložiti 10. oktobra. ~7 Uradniško protestno zborovanje vršilo minolo soboto zvečer v egu v dvorani hotela Union ob lepi v.^ležbi. O položaju državnih name-cepcev so na podlagi konkretnih dej-J°v in številk razpravljali gg. dr. 1'imčko, prof. Reich, Zorko, Pretnar J} Kompara. K besedi sta se javila tu-,' Poslanca dr. Kukovec in Brandner . r v imenu soc. dem. stranke član de-^vske zbornice Leskovšek. Dr. Koko-h®0 jo zbranemu uradništvu izjavil, , ®o je sporazumel z dr. Žerjavom, da zahtevali takojšnjo razmeram od-kj^ja-joče zvišanje draginjskih do- ;,n"T7 ^n^žanje vojske. Beograjska olitika« doznava iz vladnih krogov, zal !iuan6ni. minister noče pristati na g. .° vojnega ministra, ki zahteva * ^erjsko nove kredite. Vsled tega se v *o jesen moralo znižati stanje Jfike v stalnem kadru. c*.~~ Izsušena Dalmacija. Iz Dalma-W„^pTlllai^.ic> vesti o težkih posledicah Ital.8113® snše, ki so skoraj tako olnrme ^xmere k 1917. Najlx>lj so pri-1 °*°kl* krajev prihajajo bW;Po l™moči Potrebno je, da'vlada či p., .ic mogoče, da so prepre- jv ud v naši kršni in lepi Dalmaciji, ir^tj 6l’ smcj° banatski Židje soekuli-djojo.2 °f?romnimi zalogami žita, tako tji j® V? moremo in ne smemo dopustiti^ ,'1 ai naše manj rodovitne pokraji-'kaeU ° Pa Pomanjkanju živjL Dal-ttj j.'!41 naj bo sigurna, da bo vsak ujetost 'C i*ai*a vsa jugoslovcnska jav-t(lci -m odgovorila nanj z živahno agi-pa„ skorajšnjo pomoč. r’ ^ sredo, dno 30. avgusta ®0sTc.+ \ure Popoldne jo izbruhnil pri Vakeč v Močni pri Sv. krafj „v Slov. gor. požaT, ki jo v upepelil vso gospodarsko vsi 1sdanpvanjsko hišo. Zgoreli Vslorl Po^ i. Pridelki, in tri svinje, ^šilunPo,lua.ujka|nja vode je bila vsaka 3« go akcija onemogočena. Rešilo se ^'bgo del pohištva, dočkn jo vse Rastni , , , ° zrdey plamena. Ogenj je ^akeč J8 nepevidnosti. Posestnica Karl- a iV .a Ila ®tanovaaije nekega ^ 30 Prignal tudi hlov/T 1 B.vm3e- Kci' Pa so bile v ?8e» iih "l0 s.Praviti svinje, ^ Pačin i - Drahonik pregnati na 'iv a 36 ^ga.l sveženj slame in jW, A® »izpariti«. Pri tem pa se je |*o ^ Plama opremim in prirode do-Prostore, ker bi bil raz- stavni odbor sicer .prisiljen, svrho pravočasno otvoritve razstave vse neopremljene prostore opremiti na Stroške razstavljalea. No odlagajte do zadnjega trenotfca! Oas biti! Za reklamne lepake ima razstavni odbor na razpolago še več sten na razstavnem prostoru, na kar opozarjamo vso interesente. Pojasnla in navodila so dobe v pisarni razstavnega odbora na razstavnem prostoru na vrtu Dijaa kega doma. Obrtniški kongres se vrši nepre klicno dno 10. septembra ob 10. uri do^ poldne v veliki dvorani Narodnega doma. Dosedaj jo priglasilo udeležbo mnogo obrtnih društev iz Hrvatsko in Srbije, le slovcnsa obrtna društva se še niso prijavila polnoštevilno. Opozarjamo na to, da je ta kongres izreci no važnosti za obrtništvo cele državo in jo zato v interesu vsakega posamez nika, da se ga zanesljivo udeleži. U-pamo, da slovenski obrtniki ne bodo zaostajali za onimi iz oddaljenih krajev. Tarnanje nad slabimi časi ne pomaga nič, rešitev leži le v skupnem dolu in v skupnem nastopu. Čim več nas bo, tem več bodo dosegli! Obrtniki, pridite vsi! Legitimacije In znaki, s katerimi imajo obiskovalci obrtne razstavo pravico do polovične vožnje na vseh progah v naši državi, se dobe pri vsakem obrtnem društvu, v vseli večjih trgo vinah, anončnih zavodih in špedicijah. Legitimacija in znak stane skupno samo 5 dinarjev. Na željo se dopošljejo nemudoma tudi od razstavnega odbora proti predplačilu ali povzetju. Mariborske vesti. Maribor L septembra V času Pokrajinske obrtne razsta. ve v Mariboru bo izhajal »Tabor« v povečanem obsegu in povečani nakla. dl. Opozarjamo na to naše prijatelje, zlasti naše trgovce, industrialce, obrtnike, gostilničarje itd., ki lahko v teh številkah posebno uspešno inserirajo. Inserati za te številke se sprejemajo do razstave vsak dan, med razstavo pa dnevno do 10. ure dopoldne. m Minister za zgradbe v Mariboru. Včeraj dopoldne je dospel iz Rogaške Slatine v Maribor minister za zgradbe, ki st je v spremstvu policijskega nad svetnika Keršovana ogledal vrtnarsko podjetja »Vrt« (Džamonija i drug), Na večr so je zopet vrnil v Rogaško Slatino, kjer biva s svojo družino, m Prvi jesenski dnevi. Nastopil je september in že prvi dnevi so zaviti v meglo in dež. V naravi se pojavljajo znamenja jesenu Poletni mesci so nas •preveč sušili, jesenski meseoi pa nas bodo preveč močili. Konec bo napravila starka zima, ki bo prikrevsala prav zgodaj. Tako pravijo vremenski pre-j-oki in mi im lahko verjamemo. Čemu pa ne? m Protidraginjski shod v Mariboru Včeraj, 3. sopt. dopoldne se je vršil v Gambrinovi dvorani protidraginjski shod ki so ga sklicali socialni demokrati. Govoril jo soc. dem. posl. Rudolf Golouh, urednik »Volksstirmne« in slaščičar Hugon Pelikan tor soc. dem. obč. odbornik Anton Bahun. Golouh je razpravljal o postopanju vlade, češ, da izdaja milijone za vojaštvo, ne stori pa ničesar' za ublaženje draginje; Bahun pa jo govoril o dinarskem občinskem davku in o mestnih mesnicah. Udeležba krog 2000 oseb. m Koncert kubanskih kozakov, ki se je vršil v soboto zvečer kazinski dvorani, je lepo uspel. Udeležba sicer ni bila taka, kakor bi si jo želeli prijatelj ruske pesmi, zato pa je bilo pričujoče občinstvo zelo navdušeno in je prirejalo kubanskim pevcem burne ovacije. Pevski zbor je pel ruske, ukrajinske in kozaške narodne pesmi ter več dobrih umetnih kompozicij. Prav posebno so učinkovale ukrajinske narodne pesmi, ki so nas svojo melodijoznostjo spominjale jugo-slovenskih narodnih motivov. Kakor izvemo, odhaja kubanski .vojaški pevski zbor na Češko in potem tv, Ameriko. — Srečno pot! m Mestno kopališče bo ta teden odprto v sredo, četrtek in soboto. V petek ostane radi praznika zaprto. Parna kopel bo m sredo, in soboto ves dan za moške, v četrtek pa za ženske- Kadna kopel je ze vršil v soboto zvečer v kazinski dvo-kam. m Ogenj. V nedeljo krog 18. uro so zapazili v stanovanju trgovca An tona Pirkmajerja na Aleksandrovi ce sta št. 77 dim, o čemur eo obvestili og-njegasoo. Stanovalci so med tem vdrli v zaprto stanovanje ter ogenj pogasili Vnela se je namreč neka miza, n a. kateri je bil električni likalnik, ki ga je sobarica pozabila priviti. Nevarnost jo bila kmalu odstranjena. m Radi razgrajanja sta odromala včeraj v zapor nek mearski pomožni! M. M in nek železniški uradnik, ki je ob 1.30 zjutraj razsajal v baru in Im teremu se je poznalo, da 1. še ni daleč za njim. V splošnem pa včeraj ni bilo videti pijancev, ker jih je dež pravočasno nagnal domov. m Hiramant, psihografolog in fizio nomist p. J. Sadlucki jo dospel v Maribor in sprejema obiske dinevno v hotelu »Pri Zamorcu« od 10. do 12. in do 7. ure. Pride tudi na dom po 7. uri zvečer. Honorar zmeren. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17 do 19. in od 21. do 23. ure. Salonski or kester. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. •— Dnevno koncerti. Narodno gSedaKe. Zbor. Vsi gg. zboristi, ki so sodelovali pri predstavah Narodnega gledališča v sezoni 1921.-22., so vljudno vabijo. da so zglase v pondeljek 4. sept. ob 20. uri v gledališču v svrho defini tivnega razgovora. Kultura in umetnost x Konservatorij Glasbeno Matice v Ljubljani. Šolsko leto 1922-23 začenja se na konservatoriju Glasbene Matice dno 13. septembra t. 1. Vpisovanje so vrši od sredo 6. sept. daljo vsak dan. izvzemši nedelj in praznikov od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. tir o popoldne v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Ravnateljstvo prosi, da pridejo gojenci v družbi sta-rišov k v-pisovanjn. Pri vpisovanju je plačati 40 K vpisnino in šolnino, 40 K članarino in pa polovico uho vi 110 za mesec september. Ukovina znaša vpriprav-ljalnih razredih za instrumentalni pouk mesečno 2C0 K, v nižji in višji kon-servatorijski stopnji pa 240 K. Ukovina za solopetje znaša 280 K mesečno. Polog tega morajo konse r vat or ist i plačati za vsak stranski predmet, ki ga obiskujejo 40 K mesečno. Vpisovanje se vrši do vštovši 12. septembra, V dneh 13. in 14. sept. so vrši razdelitev gojencev po predmetih, razredih in u-čiteljih ter se določi sporazumno ur nik. Redni pouk v vseh predmetih konservatorija pa se prične v petek, dne 15. septembra 1922. Ravnateljstvo konservatorija prosi, tla se gojenci vpišejo vsaj do 12. sept., po tem terminu se bodo sprejemali gojenci le v tein clu čaju, ako bo kaj prostora na razpolago. Naše šolstvo. Na državni realki v Mariboru se otvori šolsko leto 1922-23 v četrtek dne 14. septembra s skupno službo božjo v stolnici. Dne 15. septembra prično ob 8._ uri zjutraj redni pouk. Priglaševa-nje novih učencev za I. razred v pondeljek 11. septembra od 9. do 12. ure v pisarni. Začetek sprejemnih izpitov za razred v torek 12. septembra ob 9.30 dopoldne. Vpisovanje lanskih učencev zavoda, v I. do VII. razred v torek 12. septembra v dotičnih razredih od 8. do 10. ure dopoldne. Ponavljalni in naknadni izpiti chI 11. do 13. septembra Za te izpite se je treba oglasiti pri dotičnih gg. razrednikih in izpraševate-ijih. Vsa druga pojasnila so na objav-ni deski zavoda. Objave. § N. O. Sestanek torek 5. septembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba radi važnosti obvezna. § Slov. trgovsko društvo v Mariboru vabi na redni mesečni trgovski sesta-ki ee vrši v torek 5. septembra t. Stran S.' 1. ob 8. url zvečer v Narodnem domu. Sestanka se vdeleži tudi tajnik obrtne zbornice, dr. Mohorič, ki bo predavaj o splošnem trgovskem položaju. Z ozirom na važnost sestanka, je pričakovati da se ga vdeleže vsi člani. § I. mariborski bioskop. Pondeljek', torek, sredo in četrtek se bode predvajal v I- Mariborskem Bioskopu II. velikanski Harry Hill film »Peklenski jahač«, velikanska drama v 6 dolgih činih z izbornim sujetom in izvanrednimi senzacijami. »Peklenski jahač« presega v vsakem oziru »Strelo« in vsa dosedanja senzacij« ska dela v filmski industriji. Harry Hill in Marga Lindt sta v tem filmu popolnoma vživela in njihovo znanje prinaša gledal« ca iz strmljenja v strmljenjc. Petek začne »Priznanje« krasna drama z znamenita! Mia May v glavni vlogi. ■■■' Sokolstvo. o Vaditeljska seja se vrši v društven ni sobi v torek 5. t. m. ob 20. uri. M Brzojavna poročila KRIZA V ČEŠKIH PREMOGOVNIKIH. Praga, 4. septembra. (Izv.) Listi poročajo iz Kladna, da je prišlo med rudarji in lastniki rudnikov do sporazuma. Delavstvo je odločno odklonilo predlog lastnikov rudnikov glede 10 do 12%-nega znižanje mezd, v nasprotnem slučaju pa odpust enega dela delavcev. Sedaj pa so delavci pristali na predlog, da se ,v bodočih 14 dneh omeji delo na štiri dni «1 tednu. NEMŠKA GORNJA' ŠLEZIJA NOČE AVTONOMIJE. B e t n o v, 3. septembra. (Izvirno.) Danes se je vršilo v Gornji Šleziji ljudsko glasovanje, ali naj ostane Gornja Šlezija tudi v bodoče dol Prusije, ali' pa zahteva avtonomno državno stališče v nemški državni zvezi- Po dosedanjih vesteh se je pretežna večina iz» javila za Prusijo. V mestih je bilo glasovanje nekoliko živahnejše kot nat deželi. •'.>•<5 O pol je, 4. septembra. (Izvirno.) Izid ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji je ugotovljen definitivno. Za Prusijo je glasovalo 513.760 glasovalcev, za avtonomijo Gornje Šlezije pa 50.528 oseb. POINCARE PROTI VSAKEMU. POPUŠČANJU NEMČIJL Pariz, 4. septembra. (Izvirno.)' Predsednik podkomisijo za izvedbo mi« revnih pogodb Klotz jo poslal ministrskemu predsedniku pasmo, v kato-rem ga prosi, naj določnejše formulira besedilo odstavka sklopa reparaciji ako komisije, ki vsebuje presenetljive in resno besede o eveatuelnem zniža* nju inozemskih bremen Nemčije. Ministrski predvsedniik Potočar© je odgovoril, da jo vlada francoskega zastopnika' v reparacij siki komisiji Dnboisa opozorila na dvoumno besedilo tega odstavka. Dubois je izjavil, da ni nikdar imel v načrtu kakega znižanja nemških' plačil v Franciji ali prikrajšanja francoskih pravic. Poiucare je še pristavil, da vztraja na svoji politiki, ki ne dopušča nikakega zmanjšanja ali zni-žnja nemških dolgov in da bi zamogel v znižanje privoliti saano v slučaju isto časne likvidacijo modzaveznišk ih’ dolgov. TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJI. Dunaj, 4. septembra. Tiskarska stavka še traje. Tudi danes zjutraj ni iz*, šel noben list. Innsbruck, 4. septembra. (Izv.) Današuji listi niso izšli, ker je tiskamiš-ko osobje iz solidarnosti s stavkajočimi dunajskimi tiskarji napovedalo stavko. Med njim in delodajalci sc vrše pogajanja, Gradec, 4. septembra. (Izvirno.) Stavka tipografov traja dalje. Izmed listov jo izšel samo »Aribeitenville« v. pomanjšanem obsegu kot posebna izdaja. Pogajanja med lastniki tiskarn in zastopniki tipografov se nadaljujejo, Tipografi zahtevajo 90% povišanja mezd. BORZA, Zagreb', 4. septembra- Vsled nova devizne naredbe nestalno- Promet nesi-guren. C u r i h', '4. septembra. (Izv.) Pred« borza: Pariz 41.25, Zagreb 1.3714, London 23.51, Berlin 0-39, Praga 17.25, Italija 23-15, Newyork 525.75, Dunaj 0.00?i, Budimpešta 0-24%, Varšava 0.0614, fitran t Bernhard Kellermann: fe:,;os Roman. (Dalje.) m Poslednjih trideset kilometrov naprej potisnjenega južnega rova je bilo treba premeriti do malega peš ali pa na počasi vozečih vlakih z gradivom. Rov je bil tukaj gozd sirovih hlodov pokončnikov, ogredie prečnikov; omajeval ga je nedoumen hrušč tolike sile, da so nanj svojpot pozabljali in ga vsakčas doživljali na novo. Pokončniki in prečniki so od vročine (48 stop. C) razpokavali, čeprav so jih pogostoma obrizgavali z vodo in je prevetrovalna naprava neprestano noter zaganjala svežo; izhlajeno sapo. Vzduh je bil zagaten, tves porabljen, zanikarna jamska zatohlica. V malem vprečnem rovu je ležal od olja umazan napol nag mrlič. Monter, ki ga je zadela srčna kap. ležal je, krog njega je razgrajalo delo, črez njega so stopale brze noge. Niti oči mu niso utegnili zatisniti. Zatem so prišli v »pekel«. Sredi tulečih prašnih vrancev je stal majhen, prsteuobled Japonec, negiben kakor soha, in je dajal optična povelja- Zdaj je zableš-čil svetlobni stožec njegovega obsevala rdeče, zdaj belo, in časi je šinil med krdelo rovarjev ko trava zelen žarek, da so bili videti kakor mrliči, ki še niso nehali delati na vse pretege. Tukaj se ni zanje zmenil nikdo. Nobenega po-kruškom hribine v roki in mu ga je pokazal. Nato je roke del pred usta in zatulil v Allanovo uho: »To je tista neznana ruda!« »Ruda?« je odtulil Allan na isti način- Bila je rjasta hribina, brezlična in krhka. Kolikor se tiče zemlje-slovja, prvi iznajdek za gradnje predora. Neznana ruda, ki so ji dali ime submarinij, je imela v sebi mnogo radija in Smelting and Refining Co. se je vsak dan nadejala, da zadenejo na mogočne rudne plasti. Harri-'nan je to Allanu zatulil v uho. Allan se je zasmejal: »To bi jim godilo!« Iz vrtalnega stroja se je splazil rdečelas človek arjaškega okostja z dolgimi Iaktmi kakor gorila. Soha iz blata in olja, s sivo brozgo od prahu na zaspanih vekah. Po videzu je bil ali težak ali vozač, v istini pa je bil eden prvih Allanovih inženjerjev, Irec, O’ Nici po imenu- Desna laket mu je krvavela hi kri se je mesila z nesnago v črno goščo, kolomazu podobno. Neprenehoma je izhrkaval prah in kihal. Delavec ga je obrizgaval z vodo kakor bi pršal slona. 0’Niel se je gol golčat pred curkom sukal in sklanjal, potem pa je prišel k Allanu moker da se je z njega cedilo. Allan mu je podal roko in je pokazal na njegovo laket. — Irec je odkimal z glavo in si z velikimi rokami osmukal vodo z las- »Rula postaja vse boli siva!« je zatrobil Allanu v aho- »Bolj siva in trša. Rdeča rula je v primeri s to igrača. Vsako uro moramo na svedre natakniti druge tvenčniake. In ta vročina da bi jo zlodej!« »Kmalu krenemo spet navzgor!« O’ Niel se je zarežal. » V treh letih!« je zatulil. »Ni pred vami voda?« »Ni-« Iznenada so vsi postali zeleni in pošastno bledi: Japonec je bil vanje usmeril svoj obsev. O’ Niel je takoj potisnil Allana s poti: vrtalni stroj se je pomikal nazad. Allan je počakal tri izmene zatem se je popel na hribinski vlak in se odpeljal s Harrimanom in Hobbyjem navzven. V hipu so izpehani zaspali, toda Allan je speč še dolgo začutil vsako narušbo, ki je prestregla vlak na njega Štiri sto kilometrov dolgi vožnji navzgor: zavore so poprijele, vozovi so trčili, da je hribina zaropotala na tirnice; na vozove so se popenjale postave, culi so se klici, bleščila je rdeča luč; vlak je oprezno vozeč krenil po ogibih in je potem dolgo stal. Allan sc je napol predramil in je videl temne postave, ki so stopale črezenj. »To je Mac, da ne stopiš nanj!« Vlak je vozil, stal, zopet vozil. A nenadoma je začel dreviti in Allanu se je zdelo, da frče, pa je trdno zaspal. Prebudil se je, ko mu je jarka, srepa nadnevna svetlina klala oči kakor blesteč nož. Vlak se je ustavil pred postajnim poslopjem in j Mac City si je oddehnila: »Sodnji dan« je minil in je potekel še dosti povoljno- Inženjerji so sc odpravili v kopel. Hobby je kakor speč ležal v svojem basenu in pušil svalčico- Harriman pa je prhal in sikal ko nilski konj. »Pojdeš z mano zajtrkovat Hobby?« je vprašal Allan. »Maud bo že zbujena. Ura je sedem.« »Moram se naspati,« je odvrnil Hobby s svalčico v ustih. »Nocoj moram zopet noter. K večerji pa pridem za gotovo.« »Škoda, takrat me ne bo tukaj.« »New York?« »Ne, Buffalo. Preizkusimo nov vzorec svedrov, ki ga je izumel tolsti Miiller.« Hobby se ni za svedre nič kaj zanimal in zato je pomenek zasukal na tolstega Miillerja ter sc namuznil: »Pendleton mi je včeraj pisal z Acore Mac,« je dejal ves zaspan. »Ta Miiller baje strahovito popiva.« (Dalje prihodnjič.) C« peioifa gspiGumij« aviio VaSe oouvalo trneSno in elegantno. mm Glavni arednlk: R a d 1 v o j Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. S ©no, slamo, drva, oreasof, žito, krompir, sadje in druge c£@£ein@ p>r5d©Bke kupuje in prodaja & M D R E J OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Dobiva se v vseh boksih Irgovinah usnja in na debelo pri- BERSON-KAUČUK D. D. Zagreb, Wi3sonov trg 7, 2 učenca z dobro šolsko izobrazbo se sprejmeta takoj pri Francu Bmmat (prej0 J. Letonja), Maribor, Aleksandrova cesta št. 23. 1576 Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prerzom* vsako vrsto straženja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje železnliklh vozov. — Po* Jasnila v pisarni: Koroška cesta št. 15. * Jermenarji, sedlarji, tapetniki» H kolarji, kočarji in torbarji |jjfj ne pezabite si ogledati na Ljubljanskem velesejffl* p] paviljon H, mesto it. 324, tvrdke I d. d. za trgovino z jef' H] 55&-VO (Las 8 8 menarskimi, sedla1"' ran skimi, tapetarsklmi, kolarsUimi, košar-niši skimi in torbarskimi okovi, potrebščinam1 fe! in orodjem 1510 Duga ul. 12 Zagreb Teief. 14.96 | I i S ^ala oznanila Enonadstropna hiša z lepim Trtom, električno razsvetljavo in velikimi stanovanji se takoj proda. Ponndbe na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor. 61 e venska ni. la. 157b Namizno olja 4 K 110, bačn olje 4 K 160 se dobi na Glav nem trgu pri belordefiem dež niku v vrsti olja. 1579 5—1 Dobro mleka, surovo maslo in s:r se dobijo r mlekarni Ivana 6ol»b, Slovenska ul 16 1551 10- Radi odhoda iz Marinora prodam ■ pohištvo za spalno sobo m kuhinjo. Linhartova ulica St. 15. 1563 2-2 Kompletno, moderno, novo spalno sobo iz hrastovega le.a, ena nova kabinetni soba iz mehkfga lesa, nova kuhinja in skorai nov Šivalni stroj so proda eventuelno se odstopi ako potrebno tudi stanovanje, oiMaljeno 20 minut. Naslov v upravi. 1540 3—3 ANT. RUD. LEGAT I. speci Jalna trgovina s pisalnimi stroji Slovenska ulica 7 MARIBOR in pisarniškimi potrebščinami Telefon št. 10° SamoprodaJa pisalnega stroja ,,Continental * pomnoževalnega aparata ,,Rapax‘‘, ,, Ve loma ** luknjača (Lochapparat) in rednika pisem sistem ,,Indus'*. Lastna delavnica za popravila pisalnih stroj e# vseh sistem. *517 Ljubljanski velesemenj paviljon II, ko Ja 29l‘ Sirit® jjotsosI maš Naznanilo. Usojam si slavnemu občinstvu javiti, da sem svojo trgovino manufakture, pletenine in perila gospodu franju brumat-u lastniku veletrgovine manufakture v Ljubljani z današnjim dnem predal. —- Zajedno se zahvaljujem cenj. odjemalcem za meni v toliki meri izkazano naklonjenost in prosim, da v isti meri izkažete zaupanje mojemu nasledniku. — Cenjenim trgovcem služi zajedno na znanje, da vodim mojo z modernimi stroji opremljeno fabrikacijo perila konfekcije in razno drugo šivano blago nespremenjeno v hiši ALEKSANDROVA CESTA 23 naprej. V bodoče — — hočem izdelovati razne novosti istovrstnega blaga. — — Bilježim s spoštovanjem izdelovanje perila, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 23. j««! jm—M St '•••■a• " ]. moma, mn co « t- * 10 « Otvoritveno naznanilo. Svojim cenj. odjemalcem in sl. občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel in otvoril trgovino manufakturnega in pletenega blaga ter perila tvrdke J. L ETO M J M, Maribor, c. 53. S tem sem otvoril podružnico svoje veletrgovine manufakturnega blaga v Ljubljani ter bom prodajal vse v to stroko spadajoče blago na drobno. — Svojim zunanjim odjemalcem na debelo naznanjam, da bom potom svoje podružnice v Mariboru izvrševal tud1 vse naloge, ki se tičejo veletrgovine v Ljubljani, kar bo pospeševalo hitro in točno izvršitev. —■ Ker imam v zalogi samo prv0.' vrstno in najboljše blago, zamorem ustreči vsaki želji mojih cenj. odjemalcev. Perilo, ki ga imam v zalogi, kakor tudi vse šivano blago, je lastnega izdelka. — Za obilna naročila se priporoča FOStiC BHUMAT, urej J. LETOiUS, IH USIH CESTA ST. & liagtnik in tafcjatelj: Konzorcij »Tabore — Tiska: Mariborska tiskarna d