OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
LETO xxxn.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). AUGUST 18, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) l62
^OVI GROBOVI
gliha
zjutraj je preminil Da	star ^7 let, stanujoč
iz v •	Ave. Doma je bil
na n ^ P" St. Vidu, Zatična šel	odkoder je pri-
je xl ^'^Griko pred 45 leti. Bil dru't ^'^"štva Mir št. 10 SDZ, v ■^"tona (samostoj-Štvg ^'^štva sv. Alojzija in dru-Znač ^"^Gna. Bil je mirnega spoštovan in priljubila poznanimi ter aktiven
iji^^^^tvenem polju. Jo zapušča žalujočo soprogo Merhar, sina in vnukinji Julie Ann in v Jolietu, 111., zapu-kra' Johna ter v starem sornH	Franka in druge
bot	Pogreb se vrši v so-
L 2 ^j^traj ob 8.30 uri iz Louis
gjjg^'^^olia pogrebnega zavoda, ^oion Ave., v cerkev sv.
h., ob 9. uri in nato na °Pališče Calvary.
kurent
^oio včeraj poročali, je toj	Mrs. Mary Kurent,
Skubic, p. d. Miller jeva
hi, "
ina 7 J . . ' C	. ' "
L	je bivala pri svoji
Willoughby, O. Doma je ^je	Ponikve pti Treb-
fiv ' odkoder je prišla v Ame-
pred 43 leti.
ijp^®Pušča sina William Bo-^' ®tiri hčere: Antonia, Mrs. ^an	Mrs. Frances
J'orj ]^rs. Margaret Mary v Hagerstown, Md., v Iy "domovini pa tri sestre: Sqi^ Terezijo in Jožef o. Njen Frank je umrl pred 20 Pogreb se vrši v soboto Yg ob 9,15 uri iz Zakrajško-kev P^^i^Gbnega zavoda v cer-Petra ob 10. uri in nato Pokopališče Calvary v dru-
PRASKI NADŠKOF BERAN TRDI, DA JE JETNIK ČEŠKE VLADE
PRAGA, 17. avg.—Praški nadškof Jožef Beran se je danes pritožil, da ga češka vlada drži v "ujetništvu" in s tem krši njegove ustavne pravice.
Prevzvišeni je v svojem pismu, katerega je potom tajnih diplomatičnih in cerkvenih kanalov poslal v inozemstvu, rekel, da je že od 19. julija, ko so levičarji priredili demonstracije proti njegovi pridigi, popolnoma ločen od vernikov in interniran v svoji palači.
Poleg tega se Beran pritožuje,
da vlada protipostavno pleni njegovo in cerkveno premoženje.
"Ali je rimsko-katoliška cerkev še vedno priznana na Češkoslovaškem? Če je, po kakšnem zakonu se rimsko-katoliški cerkvi odvzema njeno legalno neodvisnost v notranjih zadevah?" je vprašal nadškof v svojem pismu
i\

grobnico.
"omače vesti
°2dravi	'
iz Colorado Springs, Paul in Caroline iij	ter Madeline Zupan-
pJ. ^ se nahajajo tamkaj na
^^icah.
je ^ Turk iz 999 E. 63 St. se ^ila
Dr,
estai.
12 bolnišnice, kjer je
^ operacijo. Zdaj se na-&02; svoji sestri Mrs. Agnes 19075 Meredith Ave., prijateljice lahko obi-
seja
društva
St. 32
redne mesečne seje ^lel, f Zvečer ob osmih v Slov. na Waterloo Rd.
P.
^oco	odbora
Se vrši redna seja od-^ Zastopnikov izletniških SNPJ v Slov. del. do-He Waterlbo Rd. Ker
Kot zgleda se je Vatikan pripravil na končni obračun s češkoslovaško vlado, ki se ji uporno zoperstavlja. Zato je tudi Be-ranovo pismo bilo objavljeno v zapadnem tisku in bo verjetno potom mogočne vatikanske radio postaje oddano za vernike v vzhodno-evropskih državah, z namenom, da se jih nahujska proti praški vladi.
Beran hoče biti mučenik, pravijo češki časopisi
Češki in slovaški časopisi pa pojasnujejo to Beranovo "ujetništvo" na drugačen način. Pravijo, da se je Beran sam zaprl v svojo palačo, ker da hoče ustvariti vtis, da "je mučenik.'"
Zadnje tedne se je spor med cerkveno hijerarhijo in češkoslovaško vlado nekoliko polegel in ni prišlo do nobenih bolj pomembnih incindentov, iz izjemo obsodbe nekega katoliškega duhovnika, ki ni hotel umirajoči ženi podeliti zadnje sv. zakramente. Duhovnik je bil obsojen na osem let zapora.
Cerkev je mirna in resna, pravi sv. Oče
CASTEL GANDOLFO, Italija,. 17. avg.—Papež Pij XII., ki se tu nahaja na počitnicah, je danes izjavil, da se cerkev v notranjosti počuti mirno in resno.
Sv. Oče ni omenil komunizma, toda njegove izjave so očitno bile v zvezi z ukazom o izobčenju katoličanov, ki podpirajo komuniste.
Na meji Sovjetske zveze bodo iskali barko očaka Noa
ANKARA, Turčija, 17. avg.— Dr. Aaron J. Smith iz Greens-bora, N. C., je danes izjavil, da mu je turška vlada dala dovoljenje, da na gori Ararat išče barko svetopisemskega očaka No-ata.
Smith je izjavil, da se bo njegova več članov broječa ekspe-dicija podala na Ararat že jutri. Do odlajsanja je prišlo, ker se je turška vlada obotavljala odobriti vize za te namene. Sovjetski časopisi namreč pravijo, da Smith sploh ne išče Noatove barke, pač pa gre na Ararat, ki je v bližini sovjetske meje, v svrho "vohunstva."
Pred tem je turška vlada zavrgla dovoljenje mnogim evropskim ekspedicijam, ki so hotele iskati barko.
"Washing
Ud^i ZSZ je vabljeno, da v vs.. redne mpsppne spie

so vaz-
«'osi '%a dnevnem redu, se ^	da se gotovo udeleže.
IŠČEJO ZDRA. A^OTI ART
Jfad ^^INGTON, 17. avg
ARTHRITISU
>	AR"]
^d^^lNGTON, ...
3avno zdravje je danes '	dva ameriška
da
Ner	nahajata v Afriki,
^tef_ ®ta vzorce rastline, za %
1. Znanstveniki lahko

s.
verujejo uspešno zdravila
SPORAZUM MED ANGLIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO
LONDON, 17. avg.—Anglija in Češkoslovaška bosta jutri podpisali sporazum, po katerem bo Češkoslovaška imela pravi CO, da kupuje na sterlingskih področjih blago, ki ji je potrebno.
Angleški krogi pravijo, da si je Češkoslovaška s svojo trgovino z Indijo in Pakistanom nakopičila precejšnjo zalogo sterlin-gov, katere bo soglasno s paktom lahko. trošila tudi v Angli ji, ne pa samo v deželah, v katerih jih je dobila.
POPLAVA V SLOVAŠKEM
PRADA, 17. avg. — Šestnajst oseb je bilo ubitih ali pa se je vtopilo v nevihti in poplavah, ki so močno prizadele vzhodno Slovaško. Povzročena škoda je precenjena na $1,450,000.
HABSBURŠA PRINCA SE TOŽARITA
NEW YORK, 17. avg.—Habsburški nadvojvoda Franc Jožef je danes potom newyorske najvišje sodnije dosegel, da se je njegovemu bratu nadvojvodi Antonu prepovedalo razpolagati z njegovo imovino v New Yorku.
Franc toži brata Antona, čes da sta on in njegova žena prodala palače, dvorce, vile, lovišča in gozde v Avstriji in mu zato nista dalo niti centa. Rekel je, da mu od te imovine pripada $949,999.99.
ACHESON JE ZADOVOLJEN Z VOLITVAMI V NEMČIJI
WASHINGTON, 17. avg.—Državni tajnik Acheson je danes izjavil, da je zmaga desničarjev na volitvah v zapadnih zonah Nemčije, bila "zmaga zmernosti in zdravega razuma."
Acheson pa je obenem posvaril Nemce, naj ne zlorabljajo svobode, ki so jim jo dale okupacijske oblasti. Rekel je, da so sicer na volitvah bilo trpko na-padne okupacijske sile, da pa ga to ne vznemirja.
ODSVETUJE FRANCOZOM IZVOZ AVTOV
PARIZ, 17. avg. — Upravnik Marshallovega načrta Paul G. Hoffman je danes Francozom odsvetoval izvažanje njihovih avtov v Zedinjene države. Francozi so hoteli prodajati svoje avte na ameriških trgih in sicer po ceni od $900 do $1,200, toda Američani so jim ta namen preprečili.
JUGOSLAVIJA SE BO BAJE POGAJALA Z GRČIJO
ATENE, 17. avg.—Grški mo-narhistični časopis "Vradyn" je danes objavil članek, v katerem pravi, da bo jugoslovanska vlada verjetno kmalu poslala v Atene svojega ministra, ki se bo pogajal za poravnavo vseh nesoglasij med obema deželama. Časopis pravi, dajete informacije prejel iz New Yorka.
Iz Jugoslavije pa poročajo, da so jugoslovanske oblasti popolnoma zaprle mejo med Jugoslavijo in Grčijo in da internirajo vse one partizane, ki se zatekajo na njeno ozemlje.
ANGLEŠKI PADOBRANEC ZBEŽAL K SVOJETOM
BERLIN, 17. avg.—časnikarska agencija ADN v sovjetski okupacijski zoni Nemčije je danes naznanila, da je neki angleški padobra-nec zbežal v sovjetsko zono Nemčije.
Padobranec je neki John Stuart, član drugega bataljona 16-te padobranske brigade. Očividno se je Stuart odločil, da se bo v vzhodni Evropi boril proti "netilcem nove vojne."
Angleška komanda je priznala, da je neki "padobranec 16-te brigade "zginil," toda ni omenila njegovega imena.
Pisatelj T. Mann pravi, da Nemčiji grozi nacionalizem
Svetovno znani književnik priporoča, da zapadne sile podprejo socialdemokrate
NEW YORK, 17. avg.—Svetovno znani pisatelj Thomas Mann, ki je dobil za svoja literarna dela Nobelovo nagrado, je danes izjavil, da zapadni Nemčiji grozi val nacionalizma, ki bo imel nepredvidevane posledice, če ameriška vojaška uprava ne bo prenehala podpirati desničarske elemente in namesto tega podprla social demokrate.
"Brez resnično demokratskega vodstva se bo nacionalizem podoben nacizmu čezdalje bolj utrdil med nemškim ljudstvom in Hitlerjev duh se bo zopet porodil pod krinko nekakšne 'ultra' stranke," je dejal Mann.
Mann je po poreklu Nemec, toda za časa Hitlerjevega terorja v Nemčiji je kot begunec prišel v Zedinjene države in postal ameriški državljan. Nedavno je obiskal Evropo, prepotoval Anglijo, Belgijo, Luksem-burg, zapadno in vzhodno Nemčijo, kjer je tako v ameriški kot v sovjetski zoni prejel visoko nagrado ob priliki proslave stoletnice smrti Goetheja.
"Vsak dostojen Nemec, ki sem ga srečal, je izrazil vznemirjenost radi porajajočega se nacionalizma, kije postal izredno viden v teku volilne kampanje. Namesto, da bi brzdala te grožnje, ameriška uprava jih v nekaterih primerih celo pozdravlja z dobrodošlico kot znak 'zdravega samo-izražanja'," je izjavil Mann.
V teku volilne kampanje v zapadni Nemčiji so nacisti odprto prišli na dan s Hitlerjevimi gesli in pesmami ter v mnogih krajih povzročali nemire.
Jugoslavija dobila dovoljenje, da kupi v Zed. državah livarno jekla
Kirk je govoril s Stalinom glede radio programov
WASHINGTON, 17. avg. — Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da je ameriški ambasador v Moskvi Alan Kirk zaprosil Stalina, naj pospeši akcijo glede ameriškega protesta v zvezi s sovjetskimi motnjami radio oddaje "Voice of America."
Kirk je bil pri Stalinu v ponedeljek, toda o ostalih pogovorih z njim ni podal nobene izjave. Acheson pa je rekel, dajeta obisk bil le izraz vljudnosti. Kljub temu pa je Kirk omenil dve sporni točki v sedanjih so-vjetsko-ameriških odnošajih. Poleg motenj radio oddaj je ameriški ambasador omenil tudi vprašanje ureditve lend-lease v vojnem času, glede katerega so pogajanja v zastoju.
Kirk je izrazil Stalinu željo, da bi se te dve zadevi čimprej uredilo.
CIO POMAGA ŽRTVAM POTRESA V EKVADORJU
NEW YORK, 17. avg.—Odbor CIO za južno Ameriko je danes sklenil, da bo potom Rdečega križa poslal $5,000 kot pomoč žrtvam nedavnega katastrofalnega potresa v Ekvadorju.
pdbor je obenem apeliral na predsednika Trumana, naj od kongresa zahteva pomoč za te žrtve.
V BRAZILIJI PREGANJAJO KOMUNISTE IN LEVIČARJE
RIO DE JANERIO, 17. avg.— danes aretirala veliko število Brazilijska federalna policija je komunistov in osumljenih levičarjev, ki da so baje v zvezi z bližajočimi se predsedniškimi volitvami "širili nemire."
ZAŽGAL JE LASTNO HIŠO IN OSTALA POSLOPJA
MANISTEE, Mich., 7. avg.— Policija je danes izjavila, da je neki 83 let star John Schultz zažgal svojo lastno hišo in štiri ostala poslopja na svoji farmi, ker se je naveličal pričkanje svojih sorodnikov, kdo bo po njegovi smrti dobil posestvo.
ARABSKI KRALJ BO OBISKAL FAŠISTA FRANCA
AMMAN, Kordan, 16. avg. — Transjordanski kralj Abdulah, ki bo v sredo odpotoval v London, je včeraj izjavil, da ga je povabil v goste španski fašistični diktator Franco. Abdulah je rekel da se bo vabilu odzval, ker da sta on in Franco pri Sovjetih najbolj osovražena.
ŽIVEL JE 36 DNI Z MRTVIM BRATOM
LE CENTER, Minn., 17. avg.— Upokojeni, 64 let star farmer John David je danes priznal policiji, daje živel 36 dni s svojim mrtvim bratom.
David je izjavil, da nekega dneva njegove brata Adolpha ni bilo'iz sobe in je radi tega pred-meval, da je umrl. Toda bratovo smrt sploh ni naznanil oblastem, ker mu se ni ljubilo.
NORMAN THOMAS JE NASTOPIL KOT PRIČA
WASHINGTON, 17. avg. — Desničarski socialist Norman Thomas je danes na pričanju pred senatnim odborom za zunanje odnosa je in odborom za oborožene sile apeliral na kon gres, naj še enkrat skuša skleniti z drugimi silami sporazum o razorožitvi.
Thomas je pričal v zvezi s predlogo, da se odobri $1,450, 000,000 za oboroževanje zapadne Evrope.
ČEHI IN SLOVAKI SE VRAČAJO V DOMOVINO
NEW YORK, 17. avg. —Soglasno s poluradnimi praškimi "Novicami" se je po vojni vrnilo v domovino blizu 200,000 čeških in slovaških družin. Iz Francije je prišlo 12,893 oseb, iz Jugoslavije 5,183, iz Nemčije 4,035, iz Poljske 10,275, iz Avstrije 11,060, iz Madžarske pa 65,334.
Za Jugoslavijo se je zavzemal državni tajnik Acheson, obrambeni tajnik pa ' je nasprotoval; sklep bo v moralnem in ekonomskem oziru zelo podprl Tita
WASHINGTON, 17. avg.—Vlada Zedinjenih držav je dovolila Jugoslaviji, da od ameriške družbe Continental Foundry and Machinery Co. v Pittsburghu kupi popolno opremo za eno livarno jekla.
Ta sklep je eden največjih korakov ameriške vlade, ki je s tem podprla jugoslovansko vlado premij er j a Tita v sporu z Moskvo. To je obenem prvič v teku zadnjih let, daje ena od vzhodno-evropskih držav dobila opremo, ki se jo smatra za "vojaški potencial."	,
Jugoslavija je dobila, dovoljenje po več mesecih trpkih diskusij med državnim in obram-benim oddelkom ter drugimi vladnimi agencijami.
Državni tajnik Dean Acheson je izjavil, da oprema za livarno ne bo zvišala jugoslovanske produkcije jekla, temveč bo le podprla rafiniranje jekla, ki ga že producira. On se je močno zavzemal, da se Jugoslaviji to dovoljenje odobri, rekoč, da je to "kalkulirani rizik," ki pa je potreben, da se podpre obnovo Jugoslavije.
Obrambeni tajnik Johnson se je dolgo zoperstavljal kupčiji in sicer radi "varnostnih vzrokov." Toda pozneje je popustil pri svojih ugovorih in je le zahteval, da se o sklepu razmotriva še pred samim pošiljanjem opreme v Jugoslavije z ozirom na razmere, ki bodo obstojale po dvanajstih mesecih, ko bo oprema zgotovoljena in se jq bo moralo poslati v Jugoslavijo.
Vrednost opreme za '
livarno znaša $3.000,000.
Vrednost opreme za livarno jekla, ki jo bo izdelala omenjena pittsburška družba, znaša okrog $3,000,000. Jugoslovanska vlada, kije zahtevala pravico, da lahko naroči opremo, je poudarila, da ji je nujno potrebna za izdelovanje železniških tirov in ostalih jeklenih delov v zvezi z njenim obnovitvenim programom.
Uradniki državnega oddelka pričakujejo, da bo to dovoljenje ne samo ekonomski podprlo Jugoslavijo, pač pa bilo tudi velika moralna pomoč jugoslovanski vladi maršala Tita z ozirom na njene vedno bolj trpke odon-šaje z ostalimi vzhodno-evrop-skimi vladami.
Z druge strani pa se pričakuje, da bodo vzhodno-evropske vlade napadle Tita in na osnovi tega dovoljenje zatrjevale, da "se je Tito sedaj združil s kapitalističnimi državami."
Poljska in Češkoslovaška sta tudi nedavno hoteli dobiti stroje in opremo v Zedinjenih državah, toda zahtevi sta bili zavrženi. Češkoslovaška je celo že kupila za več milijonov dolarjev opreme, ki je izdelana in plačana, toda ameriška vlada ji neče odobriti izvozno dovoljenje.
*
Muslimanski verski voditelji podprli Tita
BEOGRAD, 17. avg. — Najvišji verski voditelje muslimanov, katerih je v Jugoslaviji nad 1,000,000, so danes apelirali
fta svoje vernike, naj podprejo vlado maršala Tita.
Verski svet muslimanov, ki se je sestal v Bosni, je izjavil, da za muslimane v Jugoslaviji obstoja le ena pot.
'To je pot bratstva in edin-stva, pot obrambe naše dežele, pot podpiranja in jačanja ljudske oblasti," pravijo verski voditelji.
IZRAEL ŽELI DOBITI KREDIT V SOVJETSKI ZVEZI
TEL AVIV, 16. avg.—Izraelska vlada skuša dobiti kreditno posojilo od Sovjetske zveze, podobno posojilu v znesku $100,-000,000, ki so ga židovski državi odobrile Zedinjene države.
Izraelska vlada bi rada dobila od Sovjetske zveze žito, les, goveje meso in ostalo hrano.
KITAJSKI KOMUNISTI ZAVZFLI LUKO FOOČOV
HONG KONG, 17. avg.—Sile kitajske Ljudske osvobodilne armade so danes zavzele važno vzhodno pristanišče Foočov, ki se ga smatra za glavno strateško pristanišče, iz katerega se lahko komunistične čete izkrcajo na otok Formozo. Izgubo pristanišča so priznali kitajski nacionalisti.
DRAGINJA V AVSTRIJI
DUNAJ, 18. avg.—Avstrijski institut za ekonomska raziskovanja je danes naznanil, da se je draginja v Avstriji zvišala v preteklem mesecu za 19 odstotkov, medtem ko so plače delavcem bile zvišane le za 10.6 odstotkov.
KAZNOVANI "SABOTERJI" JUGOSLAVIJE SE SKESALI
LONDON, 17. avg.—Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je danes naznanila, da je v Jugoslaviji radi "sabotaže" bilo kaznovanih 1,467 oseb. Od teh pa se jih je 1,416 skesalo. Podpisali so resolucijo, s katero so priznali svoja dejanja, obljubili, da se bodo zboljšali in nato bili osvobojeni.
WALLACE BO GOST NA PROSLAVI BORBE ZA MIR
NEW YORK, 17. avg.—Ured-nik progresivnega časopisa "Daily Compas" Ted O. Thack-rey je danes naznanil, da bo bivši podpredsednik Zedinjenih držav in predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace častni gost na banketu, ki bo prirejen v proslavo tretje obletnice Wallaceove borbe za mir.
POTRES PONOVNO ZADEL EKVADOR
QUITO, Ekvador, 17. avg.— Močan potres je ponovno zadel okrožja Ambato, ki je bilo 5, avgusta strahovito uničeno. Na tisoče delavcev, ki so pomagali čistiti ruševine povzročene po prejšnjem potresu, je v strahu zbežalo. Vrnili so se, ko se je potres polegel, ne da bi povzročil kakšne večje škode.
STRAN 2
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno letoi___
For Six Months—(Za šest mftsprpv^ /
For Three Months—(Za tri mesece) _______
-$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UNIJE V BOJI PROTI PREDSODKOM
Ameriška delavska federacija in Kongres industrijskih organizacij sta preko let odločno delovala za odpravo predsodkov in zapostavljanja vonjih zvezah, kakor tudi v drugih prilikah .v ameriškem življenju. Dasi prepovedujejo pravila CIO na splošno med člani predsodke glede plemena, vere in narodnega izvora, vsebujejo pravila nekaterih unij ADF ovirajoče določbe glede članstva. Ko je torej začela ADF bolj živahno delovati za bolj demokratične razmere v njenih zvezah, je naleta v nekaterih ozirih na večje težkoče kot CIO. Glede teh težkoč se sedaj razpravlja pri nekaterih krajevnih unijah ADF samih. To je'postalo jasno prošlo spomlad, ko je ADF sklicala "A. F. L. Con ference to Combat Intolerance." konferenca je bila ena največjih, kar jih je ADF kdaj sklicala. Po zatrdilu udele žencev je bila zgodovinskega pomena.
Glavni govornik pri otvoritvi je bil Charles S. Zimmerman, podpredsednik International Ladies Garment Union, zveze, ki se je dolgo odločno bojevala za to, da se odstranijo predsodki in omalovaževanje med delavci. V - govoru pred več kot 650 unijskimi zastopniki je Mr. Zim merman poudarjal, da je prva naloga delavstva, končati predsodke v lastnih organizacijah in pouk članstva, druga pa postati sila za enakopravnost in boljše odnošaje v občinah.*
Glavno delo konference so bile razprave šestih skrbno sestavljenih skupin. Delo, o katerem se je razpravljalo, je bilo: problemi, katerih vzrok so določbe glede izpodrinjenih oseb; manjšinski problemi glede pouka, poklicnega vežbanja in zdravja; problemi višine delavskih plač; določbe glede delovanja za ugodno zaposlenje; civilno pravo države Illinois, in predmet, ki je privabil precej samo-preizkušnje, "Kako nastopiti napram omalovaževanju v naših unijah."
Vodja skupine, ki je razpravljala o diskriminaciji v unijah, je poudarjal, da namen skupine ni "kaznovati kako unijo, temveč pokazati, kako je mogoče nastopiti v slučaju problema. Mi hočemo, da se krajevni voditelji, ki stoje pred problemom, nauče od onih, ki imajo v tem oziru že izkušnje."
Dopisnik mesta Chicaga za novinarsko službo ADF je poročal, da so prisotni zastopniki unij izjavili, da se strinjajo, da je treba več pouka v unijah z ozirom na vprašanje predsodkov in so soglasno glasovali (1) za stalni odbor za boj proti zapostavljanju in (2) za organiziranje takih odborov v krajevnih unijah.
Kot piše American Federationist, ki je pred kratkim izšel, o ^'Chicago Conference to Combat Intolerance," pravi Mr. Zimmerman, da je to bila enodnevna seja, ki je trajala od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. "Toda v enem dnevu se je ujel čut demokracije in se ga je sestavilo v pomenljivo celoto. To so bili ljudje, ki niso imeli demokracije samo na jeziku; tu se je udeležila 'živa' demokracija. Upam, da bodo sledili tudi drugi oddelki A. F. of L."
Ta up se je'že začel izpolnjevati. Nekako dva meseca po shodu so sprejeli delegati Los Angeles Central Labor Councila, ki predstavlja več kot pol milijona članov ADF tem okolišu, resolucijo, ki predlaga, da se ustanovi Labor Committee to Combat Intolerance na vseh višinah organizacije. Za resolucijo je govoril delegat Retail Hardware and Appliance Employees ter rekel: Načrt, da se prinese dnevni red za plemenske odnošaje med članstvo, kjer je najbolj potreben, je zarisan. To je podučen red. Radi tega se ne bo nadlegovalo samostojnost krajevnih unij. Mi pri-poznavamo, da so oni, ki nasprotujejo unijskemu gibanju, oni isti ljudje, ki širijo laži o črncih, mehiških Amerikancih in drugih manjšinskih skupinah . . . Priznavamo pa tudi potrebo združenja naporov celega krajevnega delavskega gibanja, da bo lažje mogoče doseči zmago nad predsodki in zapostavljanjem."
Kot je pisal Mr. Zimmerman o shodu v Chicagu: "To je jasno zatrdilo demokratične sile ameriškega delavstva.''
—Common Council
UREDNIKOVA POSTA
TEDENSKI KOMENTARJI
p. C.
St. Clair Rifle & Hunting Club se najlepše zahvaljuje
Cleveland, Ohio. — V dolžnost si štejem, da se na tern mestu vsakemu posamezniku in vsem skupaj, kateri so nas po-setili na dan našega piknika, najlepše zahvaljujem, kar mi narekuje kot dolžnost člana, ki je vas preja vabil, in vi ste se odzvali in nas obiskali na tisti dan 7. avgusta. Da vam izrekam tem potom zahvalo kluba, je pa tudi kot klubova dolžnost, da se vam vsem izreče najlepša zahvala.
Prepričan sem, da vam danes ni žal, da ste prišli med nas tisto popoldne, saj se je videlo na obrazih, da ste bili zadovoljni, saj vam je sijal zadovoljni smehljaj.
Bil je tudi vsakdo zaposlen, člani s postrežbo, obiskovalci pa z raznimi zabavami, tako da je bil res popoldan prav vesel ter je vsakdo zadovoljen odha jal pozno zvečer domov.
Kateri fantje in možje so dobili nagrade za najboljše streljanje, vam bodo sporočili dru gi.
Jaz želim pripomniti tem po tom samo še tole, da se letošnjo streljanje bliža koncu, zato opo zarjam vse one, kateri bi se še enkrat ali dvakrat radi spoprijeli na leteče golobe, da se bo prihodnjo streljanje vršilo na 21. avgusta in potem se 4. septembra, ko bo nejbrže zaključek za letos. Zato prijatelji, kateri ste nas dosedaj redno obiskovali, in še drugi, ste vabljeni, da pridete še na zgoraj omenjena dva dneva, da se skupno po veselimo ter navžijemo svežega zraka, katerega nam bo kmalu zmanjkalo, ko bomo zaprti v naših hišicah, ter mislili na one tople dneve, katere sedaj še lahko prebijemo v prosti ter veseli naravi. Pridite, ne bo vam žal.
Tudi nekaj članov je še, ka teri se še letos niso pokazali na streljišču, tudi tem velja to va bilo, še imajo priliko, da pridejo ter se pokažejo, da so .vneti člani in ne samo člani na papirju.
Vsem skupaj kličem na veselo svidenje!
Član
Piknik društva št. 26 SDZ
'Soča'
Cleveland, Ohio. — V nedeljo, 21. avgusta priredi društvo "Soča" št. 26 SDZ na zapadni strani mesta svoj piknik na vrtnem prostoru Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne in zabava bo trajala do pozno ure v noči.
Prošeni ste vsi člani in članice, da se te svoje prireditve udeležite. Obenem se vabi tudi članstvo bratskih društev in cenjeno občinstvo na obilen poset. Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna. Za ples bo igral orkester Stanley's Polka Kings. Piknik se .bo pa vršil tudi v slučaju slabega vremena.
Torej na veselo svidenje v nedeljo 21. avgusta na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
S pozdravom
J. Miklus, tajnik.
Ijete se naravnost v prijazno senco.
Da se bomo pravilno razumeli — to je izlet za vse pevce in njih žene, za naše , dobre podporne člane in pa delavce, ki nam pomagajo pri koncertih in drugih prireditvah. Naj nihče ne izostane, ker morebiti nima plačanega asesmenta, ker povračilni dan je vedno zadaj, zato pa vsi naši zvesti člani in delavci ter prijatelji so prijazno vabljeni, da pridete. Dobrodošli ste vsi!
Torej še enkrat ste vabljeni na izlet v nedeljo 21. avgusta ob 2. uri popoldne. Ne smemo pa pozabiti, da bo "Slovan" imel svoj piknik v nedeljo, 28. avgusta na farmi SNPJ.
Frank Rupert,
tajnik in blagajnik.
Ne morem razumeti
Za "Enakopravnost" sem 22. julija t. I. napisal dopis o naši razširjeni dvorani na Prince Ave, E. 109 St. Obenem pa sem tudi oglašal našo proslavo, ki se bo vršila 18. septembra, ko bo mo otvorili dvorano. V tem dopisu sem omenil, da dajemo prednost našemu slovenskemu narodu in da cenimo naš narod, posebno slovenskega porekla Ce sem pravilno zapisal, naj o tem sodijo čitatelji "Enakopravnosti".
Ne morem pa razumeti, zakaj je gornji stavek zapekel urednika "Ameriške Domovi ne", ki me je napadel, kot da sem njega izzival. Mogoče je to zato, ker je dopis bil objavljen v "Enakopravnosti", ne pa v "Ameriški Domovini"?
Jaz sem po poreklu Hrvat in ko sem naše Slovence in Sloven ke vprašal, kateremu časopisu naj pošljem dopis, so mi odgovorili: v "Enakopravnost" in "Prosveto." Tako sem tudi storil in ni moja krivica, če naši ljudje imajo rajši ta dva časopisa kot pa "Ameriško Domovino."
Oprostite, urednik A. D.! Ce ste vi prijatelj slovenskega ljudstva na J^rince Ave. ter v okolici njihove dvorane, ponatisnite dopis kot je bil objavljen Ce pa tega ne storite. Vas seveda ne moremo smatrati za našega prijatelja, kajti vzgled se daje ne samo z govorom, pač tudi z dejanji. Ce pa ne želite pomagati našim ljudem, vsaj ne ovirajte njihovo delo! Vsa čast čitateljem A. D., toda Vam naj gre ono, kar ste zaslužili!
Na našo javnost pa ponovno apeliram: 18. septembra bomo imeli našo proslavo, na katero vabimo vse prijatelje." Kupujte vstopnice za banket pri naših sestrah, ki vam bodo servirale okusno večerjo. Za ples bo igrala dobro znana Sokach Habat orkestra.
Z bratskimi pozdravi Paul Kučinič,
podpredsednik.
*
(V prvem dopisu rojaka Ku-činiča je bilo pomotoma omenjeno, da je predsednik dvorane na Prince Ave. Prosimo čitatelje, da to vpoštevajo.—Ured.)
obi-
Izlet zbora "Slovan"
Cleveland, Ohio. — Kot čajno vsako leto, tako se je zbor "Slovan" odločil za letoš nje poletje, da priredi izlet za pevce in podporne člane ter delavce, ki pomagajo zboru pri raznih prireditvah. Ta izlet se vrši v nedeljo, 21. avgusta na prijazni in lepo urejeni farmi Mr. in Mrs. Larape.
Do te farme se pride po Euclid Ave., kjer dobite Chardon Rd. in se peljete do Bishop Rd., kier je prva farma na levi strani. Tam bo tudi napis in pripe-
Komemoraeija Otona Župančiča v Pragi
Na iniciativo Jugoslovanov, ki žive v Pragi, se je tam vršila komemoracija smrti velikega slovenskega in jugoslovanskega pesnika Otona Župančiča. O delu in zaslugah velikega umrlega kniževnika je govoril rektor Karlove univerze v Pragi Oton Berkopec.
S komemoracije so poslali Zvezi jugoslovanskih književnikov sledečo brzojavko:
"Člani Jugoslovanske narodne fronte v Pragi pošiljajo s svojega sestanka, ki se je vršil v ko-memoracijo smrti velikega slovenskega in jugoslovanskega pesnika, izraze svojega globokega sožalja. Naj večni živi spo-
Oni dan sva se peš podala na "avtno turo." Ogledovala sva si razne izdelke avtov, upajoč, da bova kje našla dober "bargain" —avto, ki bo nama ustrezal po ceni, ki bi se ujemala z .najino denarnico.
Avto, kije bil nama po godu, sva kaj kmalu iztaknila. Bil je okusno izdelan, imel lepo svetlo barvo, širo.ka okna in grelec, drugih luksusov, kot radio aparat, posebne luči, cigaretni na-žigalnik, itd. pa ne, ker za te stvari nisva niti gledala radi velikih cen. Vse je bilo v redu, le ko je prodajalec povedal ceno, sva se s kislim obrazom na-kremžila drug drugemu in odkimala, da ne bo nič. Šla sva dalje, morda bo kje drugje kaj ceneje. A ne, cene so povprečno enake vsepovsod.
V neki prodajalni sva naletela na zgovornega prodajalca, pa sva se okorajžila in ga vprašala, čemu držijo cene avtom tako visoko, ko vendar delavcem, katerih je v ogromni večini, ni mogoče kupiti avto po takih cenah, ko pa komaj zaslužijo za vsakdanje potrebe. Bil je oči-vidno pripravljen odgovoriti na to vprašanje, kqp je tem visokim cenam hitro naštel sledeče vzro ke; Delavci dobivajo zelo viso ke plače, pa vlada zahteva pri tem tudi svoje, a oni, ki so vložili svoj denar v korporacijo, ki nudi delo tisočerim delavcem dobivajo bore malo za svojo in vesticijo. Dal je primero: lansko leto je ena največjih avtnih industrij imela le 9.4c dobička na vsakemu dolarju; s tem dobičkom je obratovala biznes, kije koristil ljudstvu. Delavci so ba je dobili največji delež—okrog $1,343,000 v plačah, vlada je nato dobila v raznih davkah $464,-000,000, lastniki, katerih je bilo 434,000, ki so vložili svoj denar v podjetje, pa so dobili le $211,-000,000. Drugače povedano, je nadaljeval, so lastniki dobili komaj $1, dočim so vladni davčni kolektarji dobili $2.18, delavci pa $6.37. ,
Številke so naju malo zmedle. Nisva mu odgovarjala, le z rameni sva skomizgnila in odšla. Enkrat zunaj sva začela ugibati, kje neki so ti "lastniki," ki tako malo zaslužijo, dobili denar, da so ga investirali v vele-industrije, od katerih ima ljudstvo koristi.
★
"Tri na dan" v A.D. malo zaostaja za najnovejšimi novicami. E. je skoro teden dni preje prinesla vest, da bo cleveland-ska katoliška škofija prihodnji mesec odprla 11 dodatnih katoliških šol, in je bilo torej odveč opozarjati E. na to "novico.
Z A.D. vred se tudi mi veser limo te novice. Priporočamo pa, da bi na to opozorili tudi kardinala Spellmana, ker menda še ne ve, kako so posamezne škofije bogate. Zdaj mu menda j a ne bo treba več "fehtati" pri zvezni vladi za pomoč šolskim otrokom, ki bodo pohajali v te šole, ko pa ima vlada že itak dovolj skrbi za vzdržavo javnih šol, učitelj stva in potrebnih otrok.
★
Tako se je oni dan kolonar "Tri na dan" zgražal nad trditvijo E.; da ni nikoli izkoristila škandale med našimi rojaki naj-sibo, da so katoličani ali ne, ter jih blatila kot je to storila A.D. z g. Rooseveltovo v zvezi s kon-troverzo med njo in kardinalom Spellmainom. Kolonar ni mogel sklamfati skupaj tri klobase—napravil je eno daljšo. Tvarina je bila slaba in tovariš meni, da bo moral sam avtor-kolonar pojesti tisto klobaso.
višja, kot pa jo zmorejo plačati sloji z majhnimi dohodki. Tudi bolnišnice in drugi javni zavodi se zanašajo na dobrodelne pošiljke iz Amerike. Uradniki dobrodelne organizacije CARE poročajo iz raznih delov Evrope, da raba mila slabe kakovosti po javnih zavodih resno ogroža zdravje otrok.
To poročilo pove, da so na najboljšem v tem oziru Francija, Italija in skandinavske države. Na najslabšem mestu pa so Anglija, Čehoslovaška in Jugoslavija. Med tem dvemi eks-tremi so pa države kot je Poljska, Avstrija in Nemčija, kjer lahko kupite mila kolikor hočete, če imate novaca.
V Čehoslovaški naprimer dobite kos mila za umivanje vsake tri mesece, dodatno pa majhno količino milnega praška za pranje. Vlada je obljubila dati mi-
lo na prosto prodajo, toda ceni bo od 50c do 60c za kos.
V	Angliji je povprečni oi^ rek sedem majhnih kosov za umivanje vsaka dva meseC V Jugoslaviji dobijo pol fun' na mesec za vsako osebo, ^"'1' zaloga je dokaj neredna. Poljskem stane kos mila 25c.
V	Avstriji, kjer je milo čega izdelka prav slabe kako*'' sti, stane kos mila iz Ameri" 50c in sicer na črni borzi.
v Nemčiji imajo milo na rek, ki pa je zelo slabe kak"^ sti, za milo iz Amerike pa čujejo po 30c kos ter ga kupujejo po vseh trgovinah
Tako je torej zadeva z
—oni, ki kričijo, da v Jug"'
viji nimajo niti mila, da bi
pošteno umili in snažili, zf'
zato ker je Titova vlada
vršju, naj malo pobrskajo
po drugih evropskih deže'^ ■	en"
i?
kjer je ljudstvo soočeno z kimi težavami, pa nimajo
kršnega Tita, na katerega lahko znašali za svoje teža^^'
Drobne vesti iz Slovenije
min Otona Župančiča."
Borba za nafto
Visoko nad temnozelenimi kronami sadnega drevja in vrhovi jelš se dvigajo vrtalni stolpi na prekmurski ravni blizu Lendave, kjer leži globoko pod površino zemeljski zaklad—nafta. Vedno več je teh vrtalnih stolpov in čim dalje več je delavcev pri podjetju za pridobivanje nafte.
"Od kod le jemljejo vše te naprave," se sprašujejo na madžarski strani za državno mejo tisti, ki hočejo ovirati socializacijo Jugoslavije, a jim to nikakor ne uspe. Tudi od tam so ljudje pobegnili k nam ter tu našli delo. Tudi to ne gre v glavo sovražnikom Jugoslavije, do jr tem ljudem v Jugoslaviji dob)
dovnika iz samostana Obravnava je pokazala, obtoženi redovnik kljub svoj' soki starosti (66 let) zlora^ svoj vpliv kot redovnik s da je zvabi jal v samostan letne deklice in nad njimi opf^ Ijal nečedna dejanja, a staro V. F. pa bi celo posili'' se mu ni ob vseh naporih v ^ njem hipu iztrgala in zbeža'®
Obravnava je pokazala, d*' bilo moralno življenje obto^ ga patra tudi pred vojno ž® šno. Sodišče je tudi da je pater Damiš trosil ^ ljudmi sovražno razpolo^ proti naši ljudski oblasti i" « povedo val razpad jugoslova""^ republike.
Za svoje zločine je %e:i 21 mesecev zapora in
da se ne želijo več vrniti. Vrtal-1 državljanskih pravic, ljU'
•Iz Dunaja prihaja vest, da je milo (žajfa) še vedno luksus bogatih v mnogih evropskih deželah. Še celo v državah, kjer ni na odmerkih, je cena splošno
ne naprave, veliko navdušenje med delovnimi ljudmi in uspehi, vse to je mogočen dokaz, da je jugoslovanski delavski razred v gospodarski graditvi prav tako nepremagljiv, kakor je bil v borbi za svobodo. Te vrtalne stolpe, ki jih je vsak dan več, so sesta vili in deloma izdelali domači strokovnjaki. Jugoslovani zma» gujejo, ker ljubijo neodvisnost in hočejo zmagati.
čezsočani prvi graditelji socialistične vasi v okraju
Cezsoča je majhna vas na Bovškem, na levem bregu reke Soče. čezsočani so zavedni ljudje in so se med vojno vsi vključili v borbo za jugoslovansko svobodo. Veliko jih je v ttorbi padlo, med njimi tudi prvi tajnik goriškega okrožja tovariš Kravanja—Peter Skalar.
Med vojno so Nemci z zračnimi napadi vas kakor tudi staje na planini in posamezne hleve po senožetih skoraj popolnoma uničili. Marljivi vaščani pa so takoj po osvoboditvi začeli z obnovo. Kmalu so bili vsi domovi obnovljeni. Tedaj so začeli graditi na planini "Preddolini" moderne staje, sezidali so mlekarski obrat, vodovod in napajali-šče. Očistili so vse pašnike in tajio znatno dvignili njihovo vrednost.
čezsočanje so med prvimi v tolminskem okraju začeli misliti na zadružno življenje. Že leta 1945 so ustanovili svojo nabavno prodajno zadrugo. Prvi v okraju so dogradili zadružni dom. Letošnjo pomlad pa so ustanovili obdelovalno zadrugo.
Tako si čezsočanje gradijo podlago svoje socialistične vasi —sebi v korist, drugim pa v zgled in pobudo.

pa je javno demonstriralo P proti-ljudskemu delovanju " hovščine in izražalo mnenj®',^ je dobil prenizko kazen. Ko" , so sprejeli resolucijo, v k* zahtevajo, da se y. okraju je v bodoče prgpove vsem P ^ ljudskii^€uhovnikom nje verouka.
Redovnih Damiš obsojen
Pred okrajnim sodiščem v Šoštanju se je dne 10. junija v nabito polni dvorani v Mozirju vršila obravnava v kazenski zadevi zoper obtoženega Damiša, re-
Primorske vesti
Dvojna krivična mera
Angloameriška vojaška va v Trstu je zagrešila Že , vrsto ukrepov, ki dokaz"^^ da daje prednost italijansjjj reakcionarnemu življu na slovenskemu delovnemu stvu. Sedaj imamo nov P% očitnega, drastičnega pr'® skega ravnanja. Naveden®^ jaška uprava ni n. pr. ^ nikdar niti najmanjše bi bila pripravljena P'' pravico stalnega bivanja n® ^ bodnem tržaškem ozemlju " tim Slovencem, ki so bili v Trstu, od koder pa so S® j rali odseliti zaradi fašisti" terorja. Sedaj pa je kar ^ pem izšla odredba, ki pravico stalnega bivai^J^J Svobodnem tržaškem tistim italijanskim državlj^ .), ki prihajajo iz Italije v ameriško cono zaradi zap^ pri upravnih ustanovah.
si je navedena vojaška nakopala odgovornost za grobo kršitev pogodbe
ne ljudske množice vidijo nov razlog za še tesneje zano enotnost in poostren® (j nost proti vsem imp^ria nim nakanam.
določil
z Italijo. Deniol^^^i

Med našim ljudstvom	a
\C^
V Trstu so umrli ^0	ij;.
Amalija Pavlica, vd.	k' 64 letni Rudolf Gomizel na Marija Kreševič, 35
(Dalje na S. stra'ni)
18. avgusta 1949.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
V šolah LR Slovenije se u^sablja vedno več deklet za razne strokovne in znanstvene poklice
Nova družbena ureditev v Jugoslaviji je ženam omogočila, da se v vedno večjem številu vključujejo v vse panoge držav-družbenega in gospodarnega življenja. Danes jih najdemo že v najvišjih znanstvenih Ustanovah, in sicer je na treh %iverzah že 60 žen asistentov, docenti in trije vseučiliški profesorji. Mnogo žen je ravna-^Ijic podjetij, gimnazij, uprav-'lic zdravstvenih ustanov itd. V zvezni skupščini je 32 žena, v republiških skupščinah pa je 46 2ena ljudskih poslancev. V okrajnih in mestnih ljudskih odborih je 1881 žena, krajevnih odborih 6,117, v izvršnih odbo-teh organov pa 720 žena. ženam vseh republik Jugosla-je danes z vrsto strokovnih, ®rednih in visokih šol, kamor iiiiajo svoboden pristop, omogo-cstio, doseči potrebno znanje od Osnovnega do najvišjega. Danes ^^jdemo žensko mladino v vseh strokovnih šolah. Vedno večje ®tevilo žena prehaja tudi na visoke šole in na univerze.
V Ljudski republiki Sloveniji Je v 1948 letu posečalo nižje strokovne šole 2,751 učenk v gospodarstvu, v republiške srednje strokovne šole je bilo vključenih 3,463 dijakov, med kate-^iftii je bilo 1,635 deklet. Največ dijakinj se je odločilo za eko-^onisko (80.14%), zdravstveno (82.66%), tekstilno (25%) in sn^etijsko (25%) stroko, ^a Slovenski univerzi, ki je leta 1919 ustanovljena v ^jubljani, je bilo v prvih letih število študentk zelo majhno, ®r je bila med ljudstvom ukoreninjena še stara miselnost, da Je poklicfžene pred vsem gospo-"^iijstvo in vzgoja otrok, politi-
ka, znanost in podobne stvari, pa naj prepusti moškim. Prvo leto se je vpisalo na Slovensko univerzo poleg 971 študentov samo 43 žensk, izmed katerih se je polovica po tradiciji odločila za pedagoški poklic. Tem so po številu sledile medicinke, ki jih je bilo 10. Žene pravnice in inženirke so bile takrat še družbeno nemogoče, zato se jih je vpisalo na juridično fakulteto le pet, na tehnično pa samo tri študentki.
Po letu 1930 se je število štu-dentkov na univerzi hitro večalo. V tem letu je bilo vpisanih sedemkrat več študentk kakor v letu 1920, izmed katerih pa se je večina (200) odločila za študij filozofije, zato ker do drugih poklicev z višjo izobrazbo še vedno niso imele dostopa. Ker so se na filozofsko in pravno fakulteto v velikem številu vpisovali tudi revni dijaki v želji, da se čimprej dokopljejo do zaslužka, so se kmalu pokazale slabe posledice — stotine brezposelnih mladih inteligentov, ki ji birokratska stara Jugoslavija ni mogla in ni hotela zaposliti, ker se je bala napredno usmerjenih izobražencev ter tudi ni imela interesa na splošnem dvigu izobrazbe. Tudi nerazvito gospodarstvo, v katerem so najboljša mesta zavzemali tuji strokovnjaki, ni potrebovalo visoko kvalificiranih moči.
Po osvoboditvi je slovenska univerza šele prav zaživela. Ustanovljene so bile nove fakultete, gospodarska in agronomska ter izpopolnjena medicinska ifL tehnična fakulteta ter oddelek za formacijo na tehnični fakulteti—s tem so bili dani vsi
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
^^ANISLAV NUŠIČ:
KRŠČANSKI NAUK
pogoji za uspešno pedagoško in znanstveno delo.
V	množici mladine vseh plasti delovnega ljudstva so danes v velikim številu zastopane tudi ženske. V letu 1945 se je vpisalo v slovensko univerzo 50% več študentk kakor pred vojno. Leto pozneje se je to število podvojilo, leta 1847 pa je za 12% presegla vpis iz leta 1945. To pomeni, da se mladinke vpisujejo na univerzah v relativno večjem številu kakor mladinci.
V	jeseni leta 1-948 se je vpisalo v slovensko univerzo skupno 1,213 študentk, med temi 995 rednih in 216 izrednih, to se pravi, da je v tem letu posečalo slovensko univerzo več žensk, kakor je leta 1920 bilo vseh študentov. Še vedno je največ filo-zofk (34 rednih in 51 izrednih), vendar tudi druge stroke mnogo ne zaostajajo. Tako je bilo vpisanih na medicinski fakulteti 302, na gospodarski fakulteti 197, na tehnični fakulteti 184, na agronomski fakulteti 70 in na pravni fakulteti 64 študentk.
V	višji pedagoški šoli, ki je bila po osvoboditvi ustanovljena v Ljubljani z namenom, da si v njej izpopolnejo svoj študij predmetni učitelji za nižje razrede srednjih šol, odnosno višje razrede gimnazij, je v letu 1948 izpopolnjevalo svoj študij 87 učiteljic kot redne slušateljice ter 394 učiteljic kot izredne slušateljice.
Kljub številnim močnim umetniškim ustvarjalcem, ki jih priznava domovina kakor tujina, si Slovenija do osvoboditve ni mogla priboriti visokih umetniških učiteljišč. Te ji je dala šele ljudska oblast. Danes ima Slovenija Glasbeno akademijo. Akademijo za likovno umetnost in Akademijo za igralsko umetnost. Tudi v teh šolah, ki vzgajajo nove umetniške kadre, se v lepem šte-
vilu zastopane žene. Zlasti močno so zastopane študentke v Akademiji za glasbo, ki jo je lani posečalo 58 študentk in le 22 študentov. Akademija za igralsko umetnost je v preteklem letu zajela 25, Akademija za likovno umetnost pa 21 študentk.
Tako si slovenska žena, ki si je v novi družbeni ureditvi že krepko utrla pot na vsa področja dela, v vedno večji meri utira pot tudi na področju svojega strokovnega izpopolnjevanja ter uveljavljanja tudi v znanosti in umetnosti.
Primorske vesti
(Nadaljevanje z 2. strani)
Marija Kocjančič, 82 letni Peter Colja, 90 letna Marijana Ber-goč, 75 letna Karolina Škerl, 40 letni Ferdinand Bogateč, 33 letni Franc Malena, 79 letna Ivanka Kučera.
V	goriških zaporih zaprti partizani so prestali 11 dnevoao gladovno stavko, ki so jo prekinili na brzojavni nasvet Pokrajinskega odbora Zveze partizanov.
V	Štandrežu smo pospremili na zadnji poti 83 letnega posestnika Andreja Nanuta. Zbrana množica je v hudi vročini dolgo čakala na prihod župnika, ki ga pa ni Bilo na spregled. Morali smo po sovodenjskega župnika. Ko je bU pogreb pri kraju, se je pripeljal domači župnik s taksijem, potem ko je popolnoma pozabil na pogreb.
Mladina iz Steverjana je or ganizirala v Bukovju nad Groj-no v prostorih prj Marašu svojo večerno zabavno prireditev, ki je privabila staro in mlado od blizu in daleč.
V Tržiču so bile vržene tri bombe. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Aretiranih je bilo de vet ljudi. V ozadju terorističnih strahovalnih bombnih napadov so fašistični elementi. Med ljudstvom vzbuja to zločinsko ravnanje obsodbo in ogorčenje.
V	Podgori se je smrtno ponesrečil med vožnjo z motornim kolesom 28 letni delavec Stanko Bucik. Njegovega pogreba se je udeležila množjca ljudi. Krsto so nosili domači podgorski partizani. Podgorski pevci so odpeli žalostinke, v sprevodu je stopalo mnogo delavcev in delavk iz predilnice, kjer je bil zaposlen pokojni Bucik. Čast in slava njegovemu spominu.
V	Trst se je vrnila prva skupina otrok, ki je bila na letovišču v Sloveniji. Otroci so pripovedovali čakajočim mamicam o
fvsem, kar so lepega doživeli med počitnicami v novi Jugoslaviji, ki skrbi tako lepo za mladino.
V	Črneji, v slovenski vasi Slovenske Benečije, bodo odprh materinsko šolo. Naše žene so sprejele to novico z veseljem. Šoli bo priključena tudi posvetovalnica.
V Karvahtski dolini je pobila toča ves pridelek. Okoli Vizon-ta je ogromna pkoda po njivah in vrtovih. Ledenega zrnja je bilo toliko, da se je zdelo, ko da je snežilo.
Svetiivančani se ne dajo
Finančna direkcija v Trstu je izdala odlok, po katerem bi morale zapustiti Ljudski dom pri sv. Ivanu vse demokratične organizacije, ki imajo v njem svoj sedež. Svetoivančani pa so naslovili na Zavezniško vojaško upravo protestnod spomenico, v katerem opozarjajo, da je "Slovensko gospodarsko društvo pri Sv. Ivanu zgradile že 1. 1900 sedanji Ljudski dom, kjer so imela odtlej svoj sedež tudi vsa ostala svetoivanska slovenska kulturna društva. V času fašizma je fašistična svojat večkrat napadla Ljudski dom, do kler ga niso v noči od 1. na 2. september 1921 zažgali. Kljub preganjanju so Svetoivančani svoj Ljudski dom obnovili, do kler ni bilo "Slovensko gospodarsko društvo" zaradi nasilnega pritiska primorano, prodati hišo fašistični stranki za smešno nizko ceno 21,000 lir, četu-
di se jo tedanji sodni cenilci ocenili na nad 500,000 lir. Z zmago narodne osvobodilne vojske so se Svetoivančani vrnili v svoj Ljudski dom, kjer imajo svoj sedež vse demokratične organizacije Sv. Ivana. Zaradi te-
ga Svetoivančani najodločneje protestirajo proti krivičnemu ravnanju finančne direkcije in terjajo, da se takoj prekliče odredba o nasilni izselitvi, ker se ne dajo motiti od nikogar v svojih lastniških pravicah.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razno popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
NICK POPOVIC, predsednik
ME 7200
A'
/"
Doctors will tell you that love is as important to your baby as orange jujqe or fresh air.
But as the child grows older, the security torn of affection isn't enough, lie must aUo have the kind of security that money i:; not rictes, but money :;: can provide.
Too often, children grow up without the tilings they long for ::; the new toy, the nice suit, the hope of a college education; You can bet that their parents didn't ^\an for them to have to "do without." Often, they just didn't ^lan.
The only sure way to future security for your family is through regular saving. And riiere's never heen as sure, safe, and easy a way of saving as buying U. S. Savings Bonds ;:; regularly and autdmatimUyi
if youVe on a foyroll, join the Payroll Savings Plan. If you work for yourself, join the Bond-A-Month Plan at your hank. And in ten years, every $3 you've put aside will pay you a very" welcome $4;

ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
(Nadaljevanje)
Katero je prvo poglavitno
Celo Kristusovega nauka, zi-J^lo *	•
^ • jezno ponovi katehet m
ntiu prsti krčijo v pest.
1 ko dijak kljub temu ne od-
^^ori, revkne oni:
jjj.jV^^iljenje!" in tako neus-
Jeno trešči dijaka po glavi,
zasijo vse zvezde pred
se katehet obrne k dru-
Seitiu:
"p
tg . ^ ti' katero je drugo eljno načelo Kristusovega
^uka?"
se čeblja za uhljem teh° oči, da bi po gibu ka-®tove roke spoznal, s katere
strani ga bo pritisnilo drugo temeljno načelo Kristusovega nauka.
"Ljubezen do bližnjega, osel!" se zadere katehet, ker ni dobil odgovora in grešnik se tiplje po nosu ,da bi spoznal, mar ni načelo ljubezni do bližnjega rdeče pobarvano;
Tretji dijak kajpada tudi molči na vprašanje: katero je tretje temeljno načelo Kristusovega nauka?
"Velikodušnost, cepec neumni, toda za tebe velikoušnost!" se dere katehet in navija grešniku ušesa, kakor da bi natezal konce naramnic.
Vsi drugi smo živi premrli. V razredu nas je štiri in trideset in če ima Kristusov nauk nemara štiri in trideset temeljnih načel, sprevidimo, da bomo pogubljeni vsi kakor prvi krščanski mučenci, vrženi v areno na milost in nfemilost zverem.
Lejte, v takih razmerah sem
jaz vzljubil mnogoboštvo in sem obžaloval, da nismo ostali v tej veri. Prvič: čim veČ bogov, tem manj temeljnih načel; drugič mnogi bogovi ne morejo biti nikoli tako nevarni kakor en sam bog, in tretjič: če bi bili mnogo-božci, tedaj po gimnazijah ne bi poučevali krščanskega nauka.
ZEMLJEPIS JE
Za učenje zemljepisja lahko človeku koristno služijo Bae-deckerji in železniški vozni red.^ Vsi, ki so ta predmet zanemarili v šoli, se okoriščajo s temi knjigami, po katerih lahko spoznajo ne samo meje držav, velikost mest, gora in rek, marveč še marsikaj drugega koristnega. Tako na primer lahko v teh knjigah spoznaš, koliko staijie vožnja z izvoščkom, kakšne so cene v hotelih, in celo tudi to.
kje so obmejne carinarnice, da lahko potnik še pravi čas skrije robo, ki jo namerava pretihotapiti. Vse to znanje je docela pomanjkljivo v tistem zemlje-pisju, ki se ga učimo v gimnaziji.
Da pa se človek lahko pravilno okorišča s temi lepimi knjigami, mora ponesti s seboj iz gimnazije vsaj ti,sto lepo temeljno znanje, ki mu služi kot podlaga za razumevanje posamez-
nih pojavov. Med to temeljno znanje sodi na primer to, da teko reke vselej od izvirka k svojemu izlivu; da je zemlja oddaljena od*meseca prav toliko, kolikor je mesec oddaljen od zemlje; da so planine vselej višje kakor doline; da morajo biti jezera, naj so plitka ali globoka, od vseh strani obdana s Xopnim —in še marsikaj drugega koristnega.
V to temeljno znanje sodi tudi to, da je naša zemlja okrogla, o čemer nas je poskušal naš profesor prepričevati na vse mogoče načine.
Otroci so bogu najbližji in so se že zgolj zato bližji tudi vero-nauku. In otroci in vera vkup so spletli prekrasno bajko o nes končnosti sveta, bajko, ki je nikoli ne more razbiti niti tista pripovedka o človeku ,ki je prišel na konec sveta, sedel na rob,
spustil noge v nič in zadovoljno pljuval v nič. In zdaj vzemimo vero v neskočnost sveta in tole bajko; mahoma jo zamenjamo s tem, da je zemlja okrogla kakor žoga, da se vrti kakor nora in se akrobatsko premetava na vse mogoče načine. O tem nas je hotel profesor prepričati in se je skliceval na veliko število dokazov, ki pa smo jih mi; sprejemali vendarle neizaupljivo.
"Prvi dokaz," nas je prepričeval profesor, "da je zemlja okrogla,' je tale: ker so sonce in mesec in vsa druga nebesna telesa okrogla, mora po takem, tu^i zemlja biti okrogla."
Ni dvoma, da tiči v tem dokazu neomajna logika, toda nani otrokom je bilo, kakor da bi nam bil kdo rekel: ker so ladja, čoln in olup lubenice podolgasti, mora biti tudi čevelj na nogi podolgovast. Drugi in tretji do-
kaz o okroglini zemlje sta nam bila prav tako zelo jasna. Ako potuješ z ladjo, zagledaš na obzorju kopnega najprej vrhove planin, prav tako, kakor zagledaš ladjo na morju, ako stojiš na obali, in sicer zagledaš najprej dimnik, šele nato se pokaže trup. .
"Otroci, ali ste videli morje?" je začel profesor pojasnjevati svoje dokaze.
"Nismo!" smo odgovorili V en glas.
"E, izvrstno! Zamislite si torej morje in zamislite si v veliki daljavi ladjo, ki je še ne vidimo. Ali ste si-zamislili morje?"
"Smo," odgovorimo vsi, čeprav nam nikakor ni hotelo v glavo, da bi si predstavljali ladja, ki je še ni na spregled.
(Dalje prihodnjič)
8TR.\I? S
ENAKOPRAVNOST
18. avgusta 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Nu, le nič nikar mi ne velevaj, kod naj vozim, sam vem!
—	Če veš, potlej pač hodi, koder se ti ljubi!
—	Menda vendar ne bom po tvojih načrtih vozil? Naravnost samo sraka leti, si že slišal to? Vraga, se zalezem kam, kjer morebiti pozimi sploh ni nič cesti podobnega. Kaj si se s pametjo spri, da take budalosti čenčaš? Pa si še divizijo imel pod sabo?
Grigorij in starec sta se dolgo prerekala, potem pa je Grigorij vse premislil in je moral priznati, da je bilo v očetovih besedah marsikaj pametnega, zato je spravljivo rekel:
—	Ne bodi hud, oče, saj ti ne vsiljujem svoje, poti, hodi, koder se ti zdi. Gledal bom^ da te bom za Doncem dobil.
—	Vidiš, tako bi bil že prej povedal! — se je vzradoval Pan-telej Prokofjevič. — Pa me tra-piš z raznimi potmi in načrti, tega pa ne sprevidiš, da je načrt načrt, da brez krme konji nikamor ne morejo.
Starec se je že med Grigori-jevo boleznijo polagoma pripravljal, na umik; posebno skrbno je krmil kobilo, opremljal sani, velel napraviti nove štibale in jih lastnoročno podšil z usnjem, da bi ob mokrem vremenu ne premakale; pravi čas je nasul v vreče izbranega ovsa. Tudi za beg se je pripravljal kakor pravi gospodar: vse, kar bi utegnilo priti prav na potu, je modro pripravil.' Sekira, ročna žaga, dleto, čevljarsko orodje, sukanec, rezervni podplati, žeblji,- kladivo, šop jermenov, biči, Itos smole — Vse to prav db podkev in kovaških žebljev je imel zavito v ponjavo in je mogel v trenutku položiti na sani. Celo vago na kembelj je Pan-telej Prokofjevič vzel s seboj in na vprašanje Iljinične, kaj bo
rabil to ropotijo na poti, je očitajoče rekel:
—	Ti,. babura, čim bolj giteš v leta, bolj si neumna. Kaj ne moreš taki preprosti stvari sama priti do dna ? Ali misliš, da mi ne bo treba na begu kupovati mrve ali plev na vago? Kaj misliš, da ondukaj seno na klaftre merijo ?
—	Tak tudi thtnic nimajo? — se je začudila Iljinična,
—	Kako pa veš, kakšne vage imajo tam? — se je razhudil Pantelej Prokofjevič. — Morebiti imajo tamkaj vse vage z napako, da bi nas sleparili. Saj to je ravno! Dobro vemo, kakšni ljudje živijo ondi! Kupiš trideset funtov, pa plačaš na roko denarja za pud. Kako pa naj trpim tako izgubo pri vsakem počivanju; kaj ni potlej bolje, da vzamem svojo vago s seboj, da me ne uvagajo! Tule boste pa že potrpeli tudi brez vag; kaj vam le bodo? Vojaški oddelki pojdejo tod skozi, ti pa pobirajo seno brez vaganja . . . Še dobro, da utegnejo mreže na. butati. Saj sem jih videl, vrage brezroge, dobro jih poznam!
Sprva je mislil Pantelej Prokofjevič še voziček odpeljati na sankah, da bi se na spomlad ne oškodoval s kupovanjem in da bi se vozil na svojem, potlej pa je premislil in zavrgel to nesrečno misel.
Tudi Grigorij se je začel pripravljati. Očistil je mavzer, puško, spravil v red nož, ki mu je zvesto služil; teden dni potem, ,ko je ozdravel, je šel pogledat konja in ko se je ozrl po njegovi lesketajoči se koži, se je prepričal, da starec ni krmil samo svoje kobile. Trudoma je sedel na razigranega konja, ga jahal kakor treba, se vrnil domov in videl — morebiti pa se mu je tudi samo zazdelo — kako mu je nekdo pomahal z be-
lim robčkom skoz okno Asta-hovlje hiše • . .
Na shodu so Tatarčani sklenili, da bo odšla vsa vas skupaj. Dva dni in dve noči so ženske pekle in kuhale kozakom za na pot/vsakovrstno brašno. Odhod je bil določen za dvajsetega decembra. Proti večeru je Pantelej Prokofjevič naložil na sanke seno in oves, zjutraj pa, kakor hitro se je zasvital dan, si je oblekel ovčji kožuh, se opasal, zataknil za pas usnjene rokavice, pomolil in se poslovil od družine.
Kmalu se je velikanska kača voz spotegnila iz vasi v klanec. Ženske, ki so odšle na pašnik, so dolgo mahale odhajajočim z ruticami, potlej pa se je na stepi dvignil pritlehni veter in skozi sneženo pršečo meglo ni bilo videti več ne voz, ki so počasi lezli navkreber, ne kozakov, ki so koračili vštric njih.
Grigorij se je pred odhodom v Vešensko videl z Aksinjo. Stopil je k njej zvečer, ko so po vasi že prižgali luči. Aksinja je predla. Ob njej je sedela Ani-kuškova vdova, pletja nogavico in nekaj pripovedovala. Ko je Grigorij zagledal tujega človeka, je kratko rekel Aksinji:
—	Pojdi z menoj za trenutek, nekaj ti moram povedati.
V veži ji je položil roko na ramo in vprašal:
—	Pojdeš z menoj na umik?
Aksinja je dolgo molčala, pre-
udarjala odgovor, potem pa tiho rekla:
—	Kaj pa z domačijo? S hišo?
—	Izroči komu. Treba je iti.
—	In kdaj?
—	Jutri pojdeva.
Aksinja se je zasmejala v temi in rekla: ,
—	Se spomniš, že zdavnaj sem ti rekla, da pojdem s teboj čeprav na konec sveta. Tudi zdaj sem taka. Moja ljubezen do tebe je zvesta. Pojden in mi ne bo nobena reč mar! Kdaj naj te čakam?
—	Zvečer. Veliko ne jemlji s seboj. Nekaj obleke in popot-nje, to pa je vse. Nu, zbogom za ta čas.
—	Zbogom. Ali bi ne stopil noter? . . . Saj pojde precej. Celo večnost te še nisem videla... Ljubi moj Grišenka! Jaz sem pa že mislila, da.. . Ne! Ne povem.
Ne, ne morem. Zdaj moram iti v Veške, zbogom. Jutri čakaj.
Here's How New CCC Crop Storage Loan Program Works

%

One of the Nation's first farmers to purchase new crop storage facilities through the CCC financing program is Irvin McKibben of Maddock, N. D. Steps by which he completed the transaction form a pattern of experiences which will be shared by thousands of wheat and corn growers this Summer and Fall as their own applications are processed. They are shown in the photo-story above._
1 — After pricing the building he wanted, McKibben submitted application for the loan to his County Production' Marketing Committee. Such loans may be for as much as 85 per cent of the desired structure's cost. Members of the Benson County PMA Committee which approved McKibben's application are thi-ee fellow farmers who meet once a week, and who are assisted by a full-time secretary. They are (left to right) K. B. Sandven of York; Margaret Scott, secretary, of Minnewaukan; Albert Thompson, chairman, She-yenne, and I. J. Leier, vice« chairman, Esmond.
"*2 — His application approved, McKibben arranged with Agsco Steel Buildings, Inc., Quonset dealer at Grand Forks, to construct one of these multi-purpose farm buildings on his land. Upon its completion some 10 days later, the structure is inspected by PMA Committeeman Leier (at left, with McKibben). Leier certifies that it meets CCC requirements for crop storage.
3 — The first truck load of McKibben's wheat crop ie dumped into the newly-completed building, _which.caa used fox other
small grains and also will be useful to shelter machinery or livestock when cleared of grain. Had McKibben's requirement been for ear com, he could have obtained a Quonset equipped to dry as well as store that crop.
rw ■
4 — A few days later, a check payable to the building supplier is handed McKibben by V. A. Hel-berg i (right) « president of the Farmer's State Bank at Minne-, waukan.'lThe t check represents proceeds of the bank's loan - to McKibben, * who»is to repay^in five years at 4%,mterest,^
Grigorij je že odšel iz veže in prišel do lese, Aksinja pa je še zmeraj stala v veži, se smejala in si trla z rokami goreča lica.
V Vešenski se je začela evakuacija okrožnih uradov in in-tendantskih skladišč. Grigorij se je v pisarni okrožnega ata-mana poučil o položaju na bojišču. Mlad praporščak, ki je opravljal dolžnosti pribočnika, mu je rekel:
—	Rdeči so pri trgu Alekse-jevski. Ni nam znano, katere edinice pojdejo skozi Vešensko in ali sploh pojdejo. Sami vidite, nihče ničesar ne. ve, vsi brž be-že . . . Svetoval bi vam, da zdaj ne iščete svoje • edinice, ampak ddidete v Millerovo, tam boste laže zvedeli za kraj njenega bivanja. Vsekakor bo vaš polk ob železniški progi. Ali bo nasprotnik zadržan pri Donu? Nu, ne bi rekel. Vešensko bodo prepustili brez boja, to je gotovo.
Pozno ponoči se je Grigorij vrnil domov. Ko je Iljinična pripravljala večerjo, je rekla:
—	Tvoj Prohor je bil tukaj. Uro potem, ko si odšel, ga je prineslo in obljubil je, da bo še prišel, pa ne vem, kako da ga ni.
Vzradovani Grigorij je v naglici po večer j al in krenil k Prohoru. Ta se je klavrno nasmihal, ko ga je zagledal, in rekel:
—	Jaz sem pa že mislil, da si jo naravnost iz Vešk pobrisal v beg.
—	Od kod so te pa vragi prinesli? — je pobaral Grigorij, se zasmejal in potrepljal zvestega sluga po plečih.
—	Jasna stvar — z bojišča.
—	Si jo poliknil?
—	Kaj pa misliš, Bog ti daj pamet! Tak hraber vojščak, pa da bi jo pocedil? Prišel sem zakonito, nisem maral oditi brez tebe v toplejše kraje. Skupaj sva grešila, bova še skupaj pred strašni sodni stol stopila. Naša stvar gre v nič, veš?
—Vem. Povej, kako so te iz edinice odpustili?
—	To je dolga povest, potlej jo boš zvedel, — se je Prohor izmaknil odgovoru in se še bolj pomračil.
—	Kje je polk?
—	Pes si ga vedi, kje je zdaj.
—	Kdaj pa si že odšel od ondi?
NOVA HIŠA ZA ENO DRUŽINO
Zidan veneer, 6 sob in kopalnica; garaža za 2 avta; cementiran dovoz. Zelo primeren dom za pro-fesijonalca ali upokojenega trgovca. Nahaja se na 3129 Richmond Rd., vrh hriba, prva hiša od Euclid Ave. Cena $19,000. Pokličite ob večerih,
KE 5426
F o R N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščepje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
LIKER - GOSTILNA STANOVANJE Mentor-on-the-Lake
9-letni "lease," obednica, vsa električna oprema; hladilna oprema, register, televizijski aparat. Odprto ob nedeljah. $22,500. Lahki pogoji. Zglasite se pri lastniku. JERRY'S TAVERN, vogal Route 283 in Andrews Rd., tel.: OL 2464 ali Mentor 77768.
HIŠA S 6 SOBAMI SE PRODA
Vse moderno dekorirana kuhinja. Kombinacijska zimska okna. Prazno. Cena $8,400. Na 634 E 94 St. Pokličite PO 0747.
DEKLE
želi dobiti delo natakarice za polni čas. Najraje na vzhodni strani mesta. Zmožna ter ima priporočila. Pokličite po 3. uri popoldne. EX 9422.
SODA BAR IN RESTAVRACIJA SE PRODA
Vsa nova oprema. Nahaja v dobrem kraju blizu tovarn. Izvrstna prilika za podjetno osebo. Cena $2,500. — IV 2559.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd--IV 9611
—	Pred štirinajstimi dnevi.
—	In kje si bil ta čas?
—	Vidiš, kakšen si, bog te nima rad ... — je nejevoljno rekel Prohor in osinil ženo. — Kje pa kako pa kaj . . . Kjer sera bil, tam me zdaj ni več. Če sera dejal, da ti bora povedal, se pravi, da ti bom povedal. Hej, ženska! Imaš kaj žganice? Kazalo bi malo srkniti ob srečanju s komandirjem; imaš, ali kaj ? Ne? Nu, teci, dobodi je, pa glej, da boš nazaj kakor po eni nogi! Odvadila si se vojaške discipline, ko ni bilo moža! Po-hudičila si se!
—	Kaj pa te razganja? — je pobarala Prohorova žena in se zasmejala. — Nič nikar preveč ne vpij name, nisi kaj prida gospodar, ko si na leto komaj dva dni doma.
—	Vsi vpijejo name, na koga pa naj jaz zavpijem, če ne nate? Čakaj, ko se dokopljem do generalske stopnje, potlej bom na druge rjul, ta čas pa potrpi, pa si urno nadeni svojo opremo in v dir!
Ko se je, žena oblekla in odšla, je Prohor grajajoče pogledal Grigorija in spregovoril:
—	Sila nerado ti gre koj v glavo, Pantelevič ... Ne morem ti vendar vpričo ženske vsega praviti, ti pa tiščiš, kako pa kaj. Nu, kako, si si opomogel po legarju?
—	Kar opomogel sera si, a pripoveduj o sebi. Kaj pa, vražji sin, se greš skrivalnice . . Razloži: kaj si jo pošinil? Kako si jo pobral?
—	Slabše je, kakor če bi ušel ... Ko sem te bolnega pripeljal domov, sem se vrnil v edinico Poslali so me v stotnijo, v tretji vod. Mene pa strašno žene v vojsko! Dva pota sera šel v naskok, potlej sera si pa mislil: "Tukaj boš raoral že pete zgubiti! Najti moraš kako vrlino, če ne, si zgubljen, Proša, kakor gotovo je pijača mokra!" Te dajci pa so se kakor za nalašč take bitke razvnele, tako so nas dajali, da si tudi oddahniti ni si mogel! Kjer koli je bila kaka luknja, pa so nas pahnili tja kaj; kjer je trda predla, so že spet, naš polk poslali tjakaj. V tednu dni je v stotniji zraanj-
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1949; Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor,
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Primerno božično darilo za vaše sorodnike v stari domovini je SINGER ŠIVALNI STROJ
Pošljite ga sedaj! Poiiljatev je mogoča.
Singer Sewing Machine Co.
748 EAST 185th ST.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
kalo enajst kozakov, kakor bi jih krava z jezikom mlasknila! Na, tudi meni se je stožilo, še uši sem dobil od same žalosti. — Prohor je prižgal, ponudil Grigoriju mehur in lagodno nadaljeval; — Tedajci pa sem moral prav pri Liskah iti v ogled-nico. Zajezdilo nas je troje. Gremo po griču v kolop, se oziramo na vse plati, gledamo — ali ti ne leze iz jarka rdečkar m moli roke kvišku. Zadirjamo k njemu, oni pa vpije! "Rojaki! Jaz sem vaš! Ne pobijajte me, na vašo stran sem pribežal!"
Pa me je hudir speljal; kdo ve zakaj me je jeza pograbila, nil sem k, njemu in rekel; "Tv pravim, pasji sin, če si se lotil vojskovanja, kaj pa se ti je treba vdajati! Golazen ti, pravimi hudičeva. Ali ne vidiš, ali kaj, da se že komaj držimo? Ti P® se predajaš in nam prinašaš oja-čenje?!" Pri tem pa sem ga kar iz sedla z nožnicami oplazil čez hrbet. Pa tudi druga kozaka, k' sta bila z menoj, mu dopovedujeta; "Kakšna vojska pa je neki to, da se smučeš in vrtiš na vse plati?
EUCLID POULTRY
Jerry Petkovšek, lastnik
549 EAST 185 ST.. KE 8187	____^ ...................
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo ™ svatbe, bankete in v^elice, itd. NEKAJ TT	Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko
nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
EKSTRA POSEBNE CENE
Qi
FORNEZ. CEV. DIMNIK
$4,00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
FA 6516	20 dobro delo" 6516
POSLUGA ŠIROM MESTA
VEUKA RAZPRDAJA
Samo en teden ČEVLJI ZA MOŠKE IN ODRASLE FANTE
PO POSEBNO NIZKI CENI NA RAZPRODAJI
$5.98
KAY SHOE CO.
6418 St. Clair Ave. - EN 6661
nasproti Slov, nar. doma
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St
HE 2730
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, ovtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
4' 4'
i' <'
(• <'
<' i'