m
)l2£>o»t
f-vučtcce..*
NO. 136
RmzsMm Bowmnmk



AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAP6R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 18, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Kambodža beli glave vodnikom v ZDA
Upanja na dosego premirja v Kambodži pred 15. avgustom je vedno manj, ko se čas naglo izteka.
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon je pristal na kompromis s Kongresom pred začetkom novega proračunskega leta in obljubil, da bo s 15. avgustom končal vse vojaške operacije v Indokini, predvsem letalske napade v Kambodži v podporo vladnim silam v njihovem boju z rdečimi. Tedaj so zatrjevali, da se vršijo v Kambodži razgovori in da bo tam vojskovanja skoro konec, kot ga je bilo konec v Južnem Vietnamu in v Laosu.
Med tem so glasovi o kakih n s p e š n ih razgovorih utihnili,-Princ Sihanuk, vodja rdeče strani v Kambodži, ki se hoče vrniti na oblast, s katere ga je vrgel Lon Nol leta 1970, trdi, da se s tem ne bo pogajal, kot se tudi ne bo pogajal z ZDA. Pred časom je tem ponujal razgovore, Pa so jih odklonile in mu sveto-
Novi grobovi
Agnes Zorc
V Anna Marie negovališču v Aurori, Ohio, je umrla 89 let stara Agnes Zorc, roj. Glavan v Strahomerju pri Igu, od koder je prišla v ZDA 1. 1905, vdova po leta 1953 umrlem možu Louisu, mati Stanleyja (pri katerem je živela) in pok. Ann Irwin, stara mati Stanleyja, Ste-vena in Scotta, prastara mati Angele in Charlesa ter sestra Uršule Dejak. Preje je živela na 1114 E. 64 St. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v petek ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo.
Pičel dež grozi Indiji s podaljšanjem stiske
Monzumsko deževje se je začelo, pa je po nekaj dneh prenehalo in Indija se boji, da dolgotrajne suše še ni kortec.
, NEW DELHI, Ind. — V osred-vale, naj se pogovori z Lon No- njem delu Indije s0 v strahU; da
lom.
Upali so, da bo Lon Nol prišel na zdravljenje v ZDA, kar bi fraj dalo priložnost za, novo ‘cu-reditev” položaja v Phnom Penku Ta je to spoznal in ne ma-^a na pot. Tako so v Washingto-začeli namigovati, da bodo Lon Nola pustili na cedilu, če ne
I	_	'	UUIil CtUNClJ U, Clll KJKJ	o
OO druge poti h končanju vojne.! deževati ali jih bo suša trla še v Pentagonu bi radi ohranili da}je Možnost obnove letalskih napadov v Indokini in zato ne hite z Vremenarji še vedno upajo, Umikom ameriškega letalstva iz’da bo monzum prinesel še novd jugovzhodne Azije. Melvin j dež in omogočil pridelek. Mož-Laird, bivši obrambni tajnik in uost obstoji za to še nekako dva
pičlo monzumsko deževje, ki je trajalo le nekaj dni, ni dovolj namočilo zemlje in da suše še ne bo konec. Kmetje so se vrnili na svoje domove, ko je začelo deževati, in so posejali polja v upanju, da bo dežja dovolj. Ko je ta prestal, z upanjem in strahom čakajo, ali bo zopet začelo dovala, kako so ju ponovno za-
’ sliševali in hoteli od njih izsiliti
John A. Scali
JOHN A SCALI, poslanik ZDA pri Združenih narodih, kjer se vrše razgovori o položaju na Srednjem vzhodu.
Ctlaislre Bije se JMOSKVA DALA HANOIU
fižlja sam® mei seboj
Združeni farmarski delavci, ki jih vodi znani Chavez, tožijo Unijo prevoznikov in vinogradnike za 50 milijonov.
RIVERSIDE, Kalif. — Spor med Združenimi farmarskimi delavci in med Unijo prevoznikov (Teamsters) na kalifornij-
GOSPODARSKO PODPORO
Ob koncu S dni trajajočega obiska hanojskih vodnikov v ZSSR je biio objavljeno, da je ZSSR obljubila Severnemu Vietnamu gospodarsko pomoč za obnovo po vojni. Severni Vietnam se v izjavi obvezuje, da bo v polnosti “spoštoval in se držaP’ določil pariškega dogc-vora.	. .. ,	-
MOSKVA, ZSSR. — Ko je
Sovjetska zveza pretekli teden , v.	id
skih poljih in vinogradih se na"iSprejela vodnika Severnega daljujejo. Združeni taimarsLi j yjebnama) ^ s^a prvic po kon-delavci so vložili tožbo proti krajevni organizaciji unije pre-
poudaril, da je ZSSR podpisala
ana v Moskvo, zaključno poročilo o obisku in razgovorih sko-
fšasifj® rdsših siad Kam&mmdi je Mk grdo in nerazumljivo
SAIGON, J. Viet. — Kanadska častnika, ki so ju vietkon-govci po 17 dneh izpustili, sta pripovedovala, kako grdo in nasilno so z njima tekom ujetništva postopali. Svojim predpostavljenim sta izjavila, da ni dvoma, da so imeli rdeči nalog, da primejo in vrše nasilje nad kanadskimi člani Mednarodne nadzorne komisije.
voznikov in proti 27 vinogradnikom, v kateri zahtevajo 50 milijonov dolarjev povračila škode, ki so jo utrpeli tekom nasilij v Coachella Valley.
Odvetniki so pri vložitvi tožbe izjavili, da je bilo okoli 30 stavkovnih stražarjev Združenih farmarskih delavcev ranjenih pri napadih od pristašev Unije prevoznikov. Obe uniji se prizadevata organizirati poljske in vinogradniške delavce v Kaliforniji. Združeni farmarski delavci trdijo, da Unija prevoznikov nima pri farmarskih delavcih kaj iskati in da sili na področja, ki ji ne pripadajo.
V tožbi so poleg krajevnih predstavnikov unije prevoznikov navedeni tudi njen glavni predsednik Frank Fitzsimmons in člani osrednjega odbora. Zahtevajo 45 milijonov kot skupno
Kapetan Ian Patten in kapetan Fletcher Thomson sita pripove- odškodnino, 5 milijonov pa za o-
sebne poškodbe članov Združenih farmarski delavcev tekom
čani vojni prišla v Moskvo, z ^ CsOSpOtfSFSk© I'SZIUBTfi vsemi častmi, je L; L Brežnjev' gljjjg	Rg f^Jg
poudaril, da je ZSSR podpisala j SANTIAGO, Čile. — Pod vodna pariški konferenci pariški ;stVom dr	je gospo_
dogovor o končanju vojskova- daistvo v čilU) eni najbolj ražnja v Indokini in da zato vztra-|vitih držay Južne Amerike, na-ja na stališču, da morajo vse pri-, glo opešalo_ Nekdaj premožni zadete strani dogovor točno iz- srednji stan s strokovnjaki vseh polnjevati. Predsednik vlade
Van Dong in glavni partijski tajnik Le Duan iz Hanoia ob teh besedah verjetno nista bila posebpo vzradoščcna, četudi vesta, koliko je komunistična beseda vredna
Razgovori med vodnikoma Severnega Vietnama in ZSSR so tekli nekaj dni, nato pa sta Vietnamca svoj obisk v ZSSR podaljšala za kratke počitnice, kot je to poročal Tass. Po osmih dneh v ZSSR sta odletela Viet-
vrst izgublja možnosti dostojnega življenja in odhaja na tuje. Trdijo, da je v zadnjih letih odšlo iz Čila okoli 3,000 vseh vrst strokovnjakov z akademsko in
Iz Clevelanda in okolice
E. J. Turk potrjen za načelnika PUCO—
Državni senat je včeraj potrdil Edmunda J. Turka za načelnika Public Utilities Commission of Ohio — PUCO s 30:3 glasovom. Prav tako je potrdil tudi Sally W. Bloofield iz Co-lumbusa za članica PUCO. Republikanska večina v senatu je odlagala in zavlačevala potrditev E. J. Turka, ki ga je na to mesto imenoval guv. J. J. Gilli-gan še v preteklem dprilu, iz političnih razlogov v dobri meri na prizadevanje republikanskih vodnikov v okraju Cuyahoga.
Iz bolnišnice—
Mrs. Josephine Weiss, 12619 Kirton Avenue, West Park, se je vrnila iz St. John’s bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Sedaj se zdravi doma. Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv.
drugo visoko izobrazbo.
Inflacija je namreč uničila maša za p6k. Josephino Zabu-dohodke tem ljudem in seveda kovec ob 37. obletnici njene
tudi njihove prihranke, v kolikor niso v nepremičninah ali v kakem materialu. Samo lani je inflacija pognala cene navzgor za 165%, neposrednih življenjskih potebščin pa celo za 300%.
sedanji predsednikov svetovalec Za domače zadeve, vztraja na Wm, naj ZDA vse svoje letalske sile iz južne Azije umaknejo do 15. avgusta. Nekateri v Beli hiši in v Pentagonu se ukvarjajo z Mislijo, da bi naj predsednik prosil Kongres za podaljšanje letalskih operacij preko 15. avgusta, pa jim drugi pripovedu-5ejo, da Kongres na kaj takega he bo pristal.
pičla tedna. Če dežja v tem času ne bo, potem ni z njim več mogoče računati.
Najbolj sta prizadeti državi Maharastra in Gujarat. Zvezna vlada je organizirala neke vrste javna dela, pri katerih so kmetje s predelov, kjer je suša vse u-ničila, zaslužili nekaj malega, da
priznanja, kako so ju zvezana na rokah gonili skozi džunglo in ju bili s puškinimi kopiti. U-jeta so imeli nad 10 dni, predno so priznali, da so ju prijeli in ju po 17 dneh končno zadnjo nedeljo izpustili.
Vodnik kanadskega dela komisije je izjavil, da je postopek z obema Kanadčanoma najboljši dokaz, da uspešno delo Mednarodne nadzorne komisije ni možno, ker se prizadeti ne drže nobenih mednarodnih predpisov in seveda tudi ne določil pariškega
so mogli kupiti živež za sebe in j dogovora. Kanadčani so kar za-za svoje iz zalog zvezne vlade. | ^ovoLnb bodo s koncem ju-
Stanovanja v Nemčiji za vojake ZDA predraga
Frankfurt, Nem. — sta-
hovanja za družine ameriških ^°jakov v Zahodni Nemčiji so Postala za te predraga, ko je do-ar izgubil v zadnjega pol leta had eno četrtino svoje vrednoti napram marki. To na ameri-ske vojake zelo slabo vpliva, saj
ha kaj takega niso bili navaje-hi.
Tako se je podpolk. Allan S. ilder, poveljnik 3. skvadrona • polka oklopne konjenice, o-rhil na nemške lastnike stano-^hhj s predlogom, naj ameri-K hn vojakom znižajo začasno Ceho za stanovanja. Njegova e-bota nadzira in varuje nepo-tjedno področje ob meji proti zhodni Nemčiji. Častnik je de-ijM, da se je odločil za ta korak, ° je šest njegovih vojakov po-palo svoje družine domov, ker v Nemčiji enostavno niso ^Wgii več vzdrževati.
Pomanjkanje in stiska sta vsesplošni.
Neki misijonar je dejal, da so razmere tokrat najslabše, kar on
lija odšli domov.
1038 E. 70 St.; bicikel (dobi še namca s svojimi spremljevalci Hrana in najosnovnejše potrebe pri Mrs. Agnes Leskovec, 31016 iz Leningrada proti Madžarski.1 dostikrat sploh niso na razpola- Ronald Dr., tel. 943-2835) Frank Pol dneva po njunem odletu je ga	iMerala, 21800 Nicholas Ave.;
bilo objavljeno poročilo o obl-j Tako je neki in2enir; star 45'$50 Mayme Erjavec, 1019 Lan-
smrti.
J
Dobitniki na pikniku MZA—
Na pikniku MZA zadnjo nedeljo na Slovenski pristavi so dobili nagrade: $150 Ana Zalar,
sku, v katerem se Hanoi obvezuje, da bo “polno spoštoval in
let, ki mora preživljati ženo in 9 otrok, dejal, da enostavno ne
spopadov, izgredov in nemirov. izP0lnjeval obveznosti dogovo- more ved daije. četudi zasluži
Te izgrede raziskuje zvezna velika porota v San Franciscu.
Predaja zemlje
Izraelcem v Jordaniji prepovedana pod smrtno kaznijo
AMAN, Jord. — Kralj Husein je odredil za prodajo arabske zemlje Judom v predelih Jordanije, ki so pod izraelsko zasedbo, smrtno kazen. Posebno tričlansko sodišče je dobilo nalogo, da gleda in prepreči take prodaje. •
V Tel Avivu je zadnjo nedeljo obrambni minister Moshe Dayan priporočal Judom čim večji nakup arabske zemlje v zasede-
ra o končanju vojskovanja v In dokini, ki je bil sklenjen in podpisan v letošnjem januarju.
Obe strani, pravi poročilo, sta tudi potrdili in se zavzeli za točno izvajanje določil premirja v Laosu in izrazili soglasje s “pa-triotičnimi silami v Kambodži”, i Nič nista izrazili kake zahteve1 ali namere doseči konec vojskovanja v Kambodži, četudi je 0-čitno, da je Moskva temu naklonjena, ker bi ji to koristilo v Washingtonu.
Sovjetska zveza obljublja v zaključnem poročilu Severnemu Vietnamu tudi obsežno gospodarsko pomoč pri obnovi gospodarstva, prizadetega od dolgotrajne vojne. Razlike v stališčih Hanoia in Moskve, ki so se po-
Debela skorja
Nekatere sekvoje v Kaliforniji imajo do dveh čevljev debelo J nih arabskih predelih. Huseino-pomni v svojih 4 desetletjih %kor j o na svojih 10 in več čev-va odredba je verjetno odgovor ’ kazale v pozdravnih govorih ob življenja in dela v Indiji.	1 Ijev debelih deblih.	na ta poziv.	prihodu Van Donga in Le Du-
KOROŠKI SLOVENCI: SAMI NAJBOLJ POZNAMO NAŠE PROBLEME
Vremenski prerok
ip^0n^n0 in toPl°- Naj višja mPeratura okoli 85.
Celovški “Naš tednik” je 5. julija 1973 k sedanjim razmeram in položaju koroških Slovencev v njihovem boju za narodnostne pravice objavil sledeči članek:
“Vedno smo zastopali stališče, da prizadeti svoje razmere ter strukture sam najbolj pozna in da zato mora priti manjšinjska zaščita samo v sodelovanju s prizadeto manjšino. Ščiti naj se ne samo posamezni pripadnik narodnostne skupine, temveč tudi manjšina v celoti in to na vseh njenih življenjskih področjih.”
To je ena izmed najglav-nejših ugotovitev v izjavi o-beh centralnih organizacij, ki sta jo podali 29. junija na dunajski tiskovni konferenci v klubu “Concordia”. Dejstvo je, da sta obe centralni organizaciji v številnih vlogah ter raznih pogovorih predvsem v memorandumu koroških Slovencev, 11. oktobra 1955, v
stališču k osnutku manjšinskega šolskega zakona ter zakona glede uporabe slovenščine na sodniji 20. januarja 1958, nadalje v memorandumu glede k šolskemu vprašanju 15. novembra 1958, v vlogi o problematiki zakona glede sodnijskega jezika 8. marca 1960, v stališču k osnutku manjšinskega u p r a vno-jezikovnega zakona 11. oktobra 1960, v spomenici glede ljudskega štetja 1961, v stališču do vprašanja preureditve naših občin 9. novembra 1971 in k zakonskemu osnutku, ki naj bi uredil vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, 22. junija 1972 — predložili svoje zahteve, predloge, nakazale probleme slovenske manjšine ter bile resno pripravljene sodelovati pri iskanju rešitve slovenskega vprašanja.
Kljub temu je prizadevanje koroških Slovencev želo nerazumevanje na strani večinskega naroda za pravično u-
reditev manjšinske problematike, neglede na to, da smo si priborili slovensko gimnazijo ter manjšinski šolski oddelek. Pribiti moramo, da so avstrijske vlade doslej vse izvajalne zakone člena 7 državne pogodbe sklenile brez sodelovanja Slovencev ter tudi niso u-poštevale njihovih želja in potreb. Zato pa tem bolj popuščajo nemško - nacionalnim organizacijam, katerih delovanje državna pogodba prepoveduje. Tako je popustila vlada cestnemu terorju leta 1958, ko je ukinila takratno pravično šolsko ureditev, ter 1972, ko so v “koroški jeseni” padale .table kot zrelo sadje. “Toda naloga vlade ter ljudskih zastopstev ni, ustreči e-mocijam nahujskanega ljudstva, temveč popolna izvedba zahtev Državne pogodbe glede obnove neodvisne ter demokratične Avstrije tudi v o-ziru pravic slovenske in hrvaške manjšine.”
Dokazali smo kljub počasni, minimalni ter nepopolni izvedbi člena 7 dovolj potrpežljivosti ter pripravljenosti, naše vprašanje skupno s kompetentnimi organi razčistiti. Ne moremo zagovarjati dejstva, da se prepušča ureditev slovenskega vprašanja silam, ki nimajo pravice zastopati ne večinskega niti manjšinskega naroda.
Zato so zastopniki obeh organizacij pri razgovorih z zvezno vlado zahtevali ustanovitev kontaktnega komiteja, ki naj bi se sestal iz zastopnikov deželne in zvezne vlade ter NSKS in ZSO. A le pod pogojem, da bomo mogli opaziti ha strani vlade resno pripravljenost, upoštevati želje manjšine, ki sama najbolj dobro ve, kaj ji pripada za miren in nemoten razvoj.
Sicer smo prisiljeni, že pripravljeno internacionalizacijo koroškega vprašanja energično forsirati.”
poleg 38,000 escudov uradne plače še s privatnim delom 15,000 escudov, ne more oskrbeti družine vedno niti z najpotrebnejšim. Po uradnem tečaju je to sicer mesečno $340, toda po tečaju črne borze, ki je dejansko v veljavi, pa le — $32! V 20 letih pred vlado Allendeja je zaslužil toliko, da si je kupil lepo hišo v enem najboljših predmestij Santiago, avto in si še precej prihranil. Sedaj misli le na to, kako bi se rešil iz Čila v tujino, da bi tam mogel dostojno skrbeti za svojo družino. Doma, pravi, da to ni mogoče.
cer Dr., Amherst, Ohio; namizni prt Milica Gobec, 29227 Eddy Rd., 5. nagrada pa je pripadla Marici Lavriša, Dilhvood Rd.
Kambodža uvedla vojaško obveznost
PHNOM PENH, Kamb. -Kljub temu, da je v vojni že od leta 1970, Kambodža doslej ni imela vojne obveznosti. V oboroženih silah so služili sami prostovoljci.
Ko je sedaj zaradi hudih iz-_ gub in slabega uspeha na boji-Iščih začelo vojakov manjkati, je vlada včeraj uvedla vojno obveznost za vse moške od 18. do 35. leta.
Sadat še vedno išče pomoč strokovnjakov
KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat dobro leto potem, ko je odslovil sovjetske strokovnjake iz dežele, še vedno išče tuje vojaške strokovnjake, ki bi vežba-li njegove vojake v sovjetskem orožju, ki je ostalo v Egiptu.
Trdijo, da je obsežna letalska o- TEHERAN, Iran."'- Lady bramba, ki so jo organizirali Rusi, popolnoma propadla.
Nedavno je prišlo 30 vojaških strokovnjakov v Egipt iz Severne Koreje, ki uporablja tudi pretežno sovjetsko orožje. Egipčani jih še niso pustili do raketnih oporišč, menda zaradi odpora Moskve, ki Severnim Korejcem ne zaupa čisto zaradi njihovih zvez z LR Kitajsko.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj odobril določila faze 4 nadzora nad cenami in plačami. Objavljena bo danes pozno popoldne, ko bodo borze že zaprte. Trdijo, da bo nadzor dosti trši in doslednejši, pa bo vendar dovolil dvig nekaterih od 13. junija letos zamrznjenih cen.
WASHINGTON, D.C. — Federal Trade Commission, ki nadzira meddržavno trgovino v ZDA, je vložila pritožbo proti 8 glavnim oljnim družbam v deželi, ki jih dolži, da so delno zakrivile pomanjkanje gaso-lina, ker so delale v medsebojnem dogovoru namesto v medsebojnem tekmovanju. Napovedala je, da bo podvzela potrebne korake, da se to stanje popravi.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj s 50:49 glasovom odobril gradnjo oljevoda preko Aljaske, čemur se že nekaj let uspešno upirajo zagovorniki ohranitve čistega okolja. Odločilni glas je oddal podpredsednik S. T. Agnew, ko je bilo stanje 49:49. To je bilo za Agnewa prvo tako glasovanje od 6. avgusta 1969. Senat je nato celoten zakonski predlog odobril s 77:20 in ga poslal Predstavniškemu domu, kjer pričakujejo, da bo tudi kmalu izglasovan. Njegovi nasprotniki napovedujejo še trdovraten odpor.
B.
Johnson, vdova predsednika L. B. Johnsona, in njena hčerka Lynda B. Robb sta prispeli sem na obisk kot gostinji šaha Reze Pahlevija.
WASHINGTON, D.C. — Predsednikovo zdravljenje napreduje, kot predvideno, in bo v petek zapustil Bethesda Naval bolnišnico ter odšel na okrevanje v Camp David.
m WW	j rektno podporo in sodelovanje, kar je vse napravilo zmedo b'e biia kriva, je morala včasih ker ga je Ančka “počastila”, ka-1 Slavljenčev rodni kraj so Gro-
/IftfEMlSKA IlOIIO¥iW/l !in ne§0t0V0St v javnpsti tako nničnjoc
STIiij g~aTf j i an i^TT! l *lt'i 1 —
0H7 St. Clair Ave. — 431-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weex of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene država:
S18.0C na leto; $9.00 za pol leta; $5o5G za 3 rceiec« E* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES;
Onited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^3	No. 136 Weds., July 18, 1973
Majhen narod - velik učitelj
lo smo namreč mi Slovenci. In sicer glede komunizma.
. Čeprav smo med najmanjšimi narodi na tej zemlji po številu, smo med največjimi po višini svoje izobrazbe in kulture na široko, po sposobnosti slovenskega človeka in po zvestobi duhovnim vrednotam v duhu krščanskega izročila. Pred dobrim četrt stoletjem je bil ta narod postavljen pred najtežji izpit v svoji dolgi zgodovini. Reči je treba, da se je dolga leta na ta izpit pripravljal, bolj ali manj posrečeno in učinkovito, a ob času preizkušnje je pri izpitu — padel. Koliko je k temu neuspehu v obrambi zoper komunizem pripomogla premalo enotno urejena in vodena raz-poredba notranjih duhovnih, kakor tudi materialnih sil naroda, in koliko strahotno neugodne vnanje okoliščine trojno okupirane in razbite domovine, kakor tudi neugodna svetovna politika, o tem naj sodi in razsodi pravična zgodovina. Ta bo morala pri analizi notranjega položaja, če bo hotela res biti pravična, raziskati, razložiti in pravilno oceniti sistematično in načrtno penetracijo in pronicanje komunističnih vplivov in globokih vdorov materialističnega marksističnega duha v dobro organizirane krščanske postojanke širom Slovenije. Prav to se je izkazalo za usodno ob uri preizkušnje in bistveno povzročilo padec pri končnem izpitu in vse njegove tragične posledice.' To je nauk, svarilen nauk majhnega naroda v pouk velikim
javnosti tako uničujočo, da je bilo mogoče, 'kak dan odsedeti radi svoje zgoda so iz komunističnega gibanja ustvarili pluralistično, vornosti, zraven še stroške pla-vsenarodno gibanje. Tedaj, ko so dobili položaj trdno v čati in tako se je vrtel tiste čase svoje roke, so se ljubka jagnjeta prijateljstva in sodelova- pravdarski business, nja čez noč spremenila v krvoločne volkove nasilja in u- Tudi Belokranjca sta zraven mora.	J nekaj pridjala, da pokojni Sla-
Brežnjev je eden izmed njih. Je preizkušen, star ko-,1160 ie kot spreten advokat slo-munist in že nosi seboj odličja nasilja in krvi. Danes hodi vel med Belokranjci, okrog kot nedolžno jagnje, da bi preslepil nespametni svet, j Slanec je imel v njegovi pisar-predvsem Ameriko, čije kapitalistično moč potrebuje, jutri ni tudi vedno po dva ali tri bo zatulil kot grabežljivi medved, kakor hitro bo iz naše domovine opisana procedura infiltracije in penetracije dovršena, in po preostanku še svobodnega sveta se bo razlilo morje terorja in smrti. Dokler ne bosta srp in kladivo zavladala širom sveta, potem pa bo to zemljo zajela tišina pokopališča, kjer bo našla po Hruščevi napovedi svoj grob tudi zlata ameriška svoboda. Nemogoče, pravite? Ne bodimo tako sigurni. Raje bodimo budni in čuječi, dokler je še čas. Tak je nauk majhnega naroda, a velikega učitelja tam izpod Triglava.	L. P.
kor ga je, s svojimi močnimi rokami.
Ker je imel Kalčič “piko” na
suplje. Od tam je Louis prišel 1. 1912 v Ameriko. Ves čas je živel v Clevelandu. Naključje je,
Luška, je mene še tisti večer j da sta oba, on in Frances, rojena pregovoril, da ga naj tožim za! Janež, iz družin mlinarjev, da so
razžaljen j e časti. Poučil me je, njuni starši žito mleli. Njen rod-da mene tožba ne bo stala nič. | ni dom je v Globeli pri Sodra-
On mi jo bo sestavil, jaz bom le podpisal in nesel na urad sodnije. Par dni zatem je to sesta-praktikante, ki so se po izpitu j vil, mene pa poučil, kako naj se za pravnika vežbali za nastope | obnašam pri sodni obravnavi.' dedovala po njem veliko lastno-pri tožbah itd. Za razne procese | Rekel je: “Ko bo tožba prečita-' sti, ki jih poznamo v njenem riso sestavljali obtožbe in obram-|na, bo sodnik vprašal obtožen-■ dejstovanju. bene zagovore, v katerih so za-!ca, če je res tako, kakor se ga V zakonu sta se rodila dva si-
žici, v Ameriko je prišla 1. 1920. Njen stric je bil znani duhovnik msgr. Dominik Janež, ki je umrl 1. 1946. Zdi se, da je Frances po-

govarjali obtožence. Pri njem je; obtožuje. Pred obsodbo navadno nova (dvojčka), poročena, ima-bil v službi nekaj let kot pisar kak praktikant v zagovarjanju ta svoje družine, 10 vnukov in tudi neki Kalčič, ki se je pozne-j obtoženca priporoča za take ma-j vnukinj, ki sta jim stari oče in je priženil k neki vdovi v Šmi-; ie slučaje, da naj se stranke stara mati. Louis je v dolgi do-hel. Pozneje pa je bil več let pi-1 sprijaznijo in odpuste druga bi delal v različnih tovarnah, sar na nižjem sodišču v Novem | drugi in če se, je prav mila ob-1 Nazadnje pri General Motor Co., mestu za take male tožbe in slu-[sodba ali celo le z ostrim opo- tam je dočakal čas, da je šel v čaje, kjer so reševali pravde zaiminom sodnik obtoženca opro-1 zaslužen pokoj. Je član Sloven-razne male prepire in prekrške.) sti. Nekaj pa je, kar sodniki ze- ske dobrodelne zveze št. 6 in Kot takemu so bili znani proce-!lo upoštevajo. Vsaj ta sedanji Kluba slovenskih upokojencev j si> kako je treba sestaviti opise sodnik (to tistočasni), če kdo v Euclidu. Zaradi svoje umirje o njih in jih postaviti v taki in odpusti in se zadovoljuje, da se nosti je povsod priljubljen. Ves taki luči pred sodnike. Ta Kal- obtoženca zaporne kazni oprosti,1 čas so naročniki Ameriške Do-čič je rad prišel k mojemu oče-J ampak da naj zato obtoženec' movine, ki jima je stalni obve-tu, ki je imel gostilno nad Smi- ^ nekaj plača v sklad dijaške ku-1 ščevalec, da zvesta za razmere helom, na oddih in na “pol liter-j hinje, kjer so dijaki revnih' doma in drugod, čka” cvička v poletnih popol-1 družin dobivali kosilo, ki so po-! Aktivna delavka pri Podruž-
BESEDA IZ NARODA
KAJ
¥8
POVEDATI
“stric”
* V DNEVIH SREDI POLETJA SMO. — Za mlade so ti časi polni vseh raznih veselosti in zabav. Čast in priznanje vsem tistim, ki znajo hoditi in voziti
„ v ušesa. Za nastop proti takim, ki take sitnosti povzročajo, ni ^ dober, kdor je premehak in če nima dobrega posluha. Pa tudi ni dober tak, ki ne zna poiska-jj ti pravih ‘‘zdravil” za bolezni, katere , j e treba “zdraviti” s pravimi “zdravili”, ki jih nudijo leskovi grmi ali pa vrbe ob potokih, le po nje je treba stopiti, jih vrezati, potem pa znati jih sukati in z njimi mazati po “srbsko” take, ki take sitnosti in težave povzročajo v družbi.
Upajmo, to je vse, kar moremo, da čas jih bo počasi naučil, kako je treba take “bolezni’ v naši družbi “zdraviti”.
* STAREJŠI ZNANCI (v teh novejših časih nas imenujejo “senior citizens”) se radi pogovarjamo, kadar pridemo kje
Iz te strahotne skušnje si je naš narod doma, verjetno Prav obnaša, mu ni nikdar žal!
bolj kot kateri koli pod božjim soncem, nabral silno drago cenega učnega materialpa v teku dolgih let in v vseh fazah traega boja zoper to moderno zlo našega časa. Morda je v teh dneh po ocisku v Ameriki vodilnega svetovnega komunista Brežnjeva umestno in koristno nekaj tega materiala poiskati v izpitnih zvezkih slovenskega ljudstva in ga aplicirati na teatralično igro tega prebrisanega partijskega
klovna v tej dežel svobode in demokracije. Ali ste videli na ne zase ne za druge, televiziji, kako se je načrtno trudi! (za moj okus pretirano!), da bi pri širokih ljudskih plasteh, med katere se osebno ni upal, zapustil vtis odkritega, priljudnega in razneženega človeka? V takem ne more biti zvijače, bi dejal človek, ne nasilja, kaj šele brutalnega terorja, ki vlada v Sov-jetiji in je bil pljusknil na Češko! Pred ameriškimi bankirji in kapitalističnimi milijonarji se je po poročilih listov obnašal kakor kak Chairman of the Board, vreden vsega zaupanja in podpore. Kongresnikom in senatorjem je zatrjeval kot kakšen trgovski agent, kakšne gospodarske in politične prednosti čakajo Ameriko, če zagotovi bilijone kredi- ntrf naPredku padlo na
po pravih potih! V naši deželi našega dobrega Strica Sama | skupaj, o starih časih. Tako smo mnogi vpoštevajo nasvet:	da.1 se pred kratkem sešli v Rock-
kdor hodi po pravih potih in se dale zopet štirje in se pogovarjali o tem in onem. Dva Belokranjca, en Žužemberčan in en Dolenjec.
V našem pogovoru smo obdelavah po naših zmožnostih sedanje politične zmede in prepire
Drug svoj a
dnevih. Spominjam se ga, kaWsečali novomeško gimnazijo, niči št. 32 SŽZ je Frances že si je zadovoljivo brke sukal po Kalčič je rekel, ko boš vprašan,! vse od 1. 1933. Pri omenjeni or-vsakem glažku, ki ga je izpraz- če obtožencu odpuščaš druge ganizaciji je imela do svoje bonih	kazni, odgovori, da mu odpu- lezni različne urade. Je tudi čla-
Naj preidem k dogodku, ki se ščaš, ampak pod pogojem, da niča SNPJ št. 5. Za vse dobro je vršil pred blizu 70 leti.. maj plača 20 kron v sklad dija- ima kot njen soprog ne samo od-Najbližja soseda naše hiše je ške kuhinje. Sodnik bo to takoj prto razumevanje, ampak tudi
sprejel in potrdil. Lušk bo pa to dlan. Rada pomagata pri naših bolj občutil, ker ga poznam, je verskih in narodnih zadevah, rekel Kalčič, kak stiskač je. Ta-'	...	, k uri
ko, kakor mi je svetoval Kalčič? v soboto> 21. julija, o •
sem se ravnal in pri obravnavi !vecer bo v ta sPomin V Ce
Marije Vnebovzete " 1
bila tiste čase “ta močna Ančka”. Tako so jo klicali in imenovali. Služila je več let v neki graščini. Ko je bila ta prodana, si je kupila malo hišico blizu nas in tu pa tam je hodila pomagat vrtnarjem na Grrb v kmetijsko šolo. Bila pa je res izredno telesno močna in druga-
je res sodnik to sprejel in potrdil. Lušk pa je odnesel s tiste obravnave silno dolg obraz in
Colbn-
woodu darovana sveta maša
Nedvomno se bosta v tej
sveti
Mnogi, mnogi se pa za te nasvete ne zanimajo, pa naj prihajajo od koderkoli. Hodijo in tavajo in iščejo njim ugajaj oče življenje in na takih potih mnogi ne najdejo ne zase, še manj za tu med nami in drugod, druge zadovoljnosti, ne veselih drugemu smo razlagali
Nekaj podobnega, kar zgoraj
omenjam, se je in se še vedno
dogaja v časih vsake generacije.
V nekaterih več, v drugih manj. Th T “K."C j * ~	7 !
.	, ,	v	,	.. sci. Poročila dnevno opisujejo m
A toliko, kakor v časih sedanjih
dni, pa naj hrže še ne. V. seda-
smo
mnenja in zraven stavljaii vprašanja, kako je to mogoče, da o-blasti ne znajo uveljaviti bolj strogih določil in postav za lažna in kriva pričanja pred sodi
njih časih se kaj čudno vse obnaša. Vpoštevanja morale je pri vsem tehničnem in znanstve-
zelo
tov za Sibirijo pod pogoji “most favored nations”, tako, da so ga možje občudovali. Da-li so mu tudi verjeli, bo pokazala bodočnost.
Brežnjev je, dobro za svojo vlogo pripravljen in dovolj spreten, odprl v velikem igro, kot smo jo pred eno generacijo doživljali v raznih odtenkih Slovenci v domovini, v malem. Človeku, ki je vse ono doma doživljal, se ob tej priliki obnavljajo spomini, se vsiljuje primerjava preteklega z današnjim in se ga prijemlje podmena, da bi utegnil tudi izid na svetovnem prostoru v velikem biti podoben onemu v Sloveniji v malem. Gre za infiltracijo, s katero bi se omehčala in podlegla vabljivim, sirenskim vabilom za sodelovanje trdnjava svobode — Amerika; v konfrontaciji ji komunizem ni bil kos — morda pojde z negociacijo, z barantanjem, zlepa v “prijateljstvu”...? Vse to pa je treba primer-
prikazujejo, kako pred sodišči drug drugemu lažejo. Danes nekaj zakrivajo in hočejo lepšati, jutri pa zopet odkrivajo kakor kake stare tete lonce, in se iz njih zopet kadi, kakor da so se “cmoki” zopet pripalili, in kažejo drug na drugega, kdo je tega
nizko stopnjo. Pravega kulturnega napredka je prav malo —
to takega, ki naj bi pospeševal	Tako	n'apreh
poštenost in pravo moralnost.
Da to gledanje ni pretirano, dokazujejo dogodki sedanjih dni.
ves popoldan tistega dne po go- dafvi ^oporočenca spomnila če. Neverjetno, pa je bilo res, jstilnah delal ostre opazke proti 7seb vesebb zalostnl ca ’ kd je pri našem vodnjaku škaf sodniku, meni in “ta močni Anč- “i 30 seaaj ža njima-	°na
vode dvignila in ga držala z, ki”, ki se je na njegovem hrbtu vs^’ kar je prestano. Se aj ustmi. Kakega moškega, če jo'peljala'v dolinico in zraven ga vecer zlvIjenja, lahko z za je kaj dražil, je pograbila in po-! je tisti “špas” še stal 20.kron. j vcb'stvom priznata .in J3"’ se ložila kakor sncp na tla.	j Tako je, vsaka šola nekaj sta-' va-!u Poznamo> — da je i° ^
Na Velikih Škrjančih je bival ne. Luška je pa ta . . .	I ^Kljenje delavni dan! re ^
tiste čas;? neki čevljar, Lušk po, — Zanimivo je, koliko bo sta-j£ta marsikatero težavo, osoo imenu. Bil je kakih pet let v A- la koga “šola” glede zadev pri; 1 ab\° zdravje. Koliko ra ^ meriki, se vrnil domov, prinesel'Watergate, ki jih letos rešujejo koids bd na robu življenja.
par dolarčkov, se rad hvalil, pa tudi rad malo popival po gostilnah. To posebno ob ponedeljkih, ko je hodil na sejme v Novo mesto. Ko ga je imel malo pod kapo, je rad sitnaril.
Skoro prav ped našo hišo je bila dolinica. V soboto je oče
pri nas v ZDA. Najbrže nas naj- ’ že §ledal smrti v oči.. • R
la Bogu, vselej se je preokr-u
več davkoplačevalce ...
Gregor
llaša peroka
EUCLID, O.
pokosil travo, ki se je sušila pre-,J
ko nedelje in v ponedeljek je I hJa- Pra^ujeta svoj zlati jubilej j zlatem jubileju in kazalo, da bo najbrže dež, zato ~ 5°-letnico zakona dobro po-! dobro, na mnoga leta!
j lo, da bi se še življenje poda j j šalo v zdravju, to naj bo na^a I želja in prošnja molitev. t . j Veselimo se z vašimi ožjnm seredniki tega dne. Hvaležm smo za lep zgled, ki nam ga da Danes, 18. ju-jjata. Čestitamo Vama ob tem
želimo vse
„ ....	.	, .	! znana Mr. in Mrs. Louis Perme,
smo J0 grabili, da b. napravi h	^
kopice. Soseda “ta močna Ane-: -rn	.	’
ka” jo prišla pomagat Ko smo! ^ f °?110'» le“- v s,re: grabili doli po malem bregu, pri-!tio’ 18' Ju!lJ8 1923' sta S1 v cerk"
M. T-
Znamke z vrtnico
j Kamorkoli se ozreš, čuješ in vi-
diš le žalostne dogodke. Prijaznosti, vljudnosti je kaj malo,
de po potu nad dolinico veselo i razpoložen Lušk. Ko nas zagle-Žužemberčan si je pri tem da, je prišel k nam in kmalu je gladil mustače in nas vprašal, se začel šaliti z raznimi opazka-če se kaj spominjamo novome- :mi proti Ančki. “Slišal sem,” je
dejal, “da ti vsakega vržeš, to bi pa jaz rad videl, če si res tako močna?”
sv. Vida prisegla zvestobo, ki jej Himalajska kraljevina ButV1 vse skozi življenje veljala. Po- je izdal šest znamk, ki dišijo P0 ročne obrede je opravil takratni1 vrtnicah. To je baje sad večlet' župnik rev. J. Ponikvar.	I nih raziskav in poskusov.
škega advokata, ki je pred 75 le-!
ti ra novomeškem sodišču zasto-
,	pal, branil razne stranke radi
zlasti med mladci nekaterih ple-j raznih kriviC) pa tudi uspešnQ
men in rodov po velemestih. tcžil in obtoževal razne, ki so Zlasti po naseljih, kjer se zad- drU!gim krivice delaii na tak ali nja leta mnoze temni in latinski tak na6in Bil je zelo slen
priseljenci iz vseh raznih krajev. Če jih kdo ogovori ali
advokat. Bil je precej okrogle postave, imel primerno brado in
vpraša za kako pojasnilo, ga že ob jutrih je rad jezdil konja ka_
no pripraviti. Brežnjev je začel. Brez-ozira na bontonska -	,	- -	— _ uu juum je i
pravila za Rosta, je poklical k sebi vodnike Komunistične naPadeJ0-Par tednov nazaj seje kor kak grof na Sprehod. partije ZDA in jim dal potrebna navodila.	pripeljal iz nekega kraja nekdo
Ančka ni rekla na opazko nič, grabila je krepko naprej. Lušk se ji pa približa in jo je začel cukati za rokav nad komolcem. Parkrat se mu je izmuznila. Ko
Zločin zoper slovenski narod
Dr. J. Zalokar obtožuje ginekološko kliniko v Ljubijo11*'
V ljubljanskem časopisju se je na načrtovanje družine’’) U
se je na
je začela polemika o predavanju, 90 odstotkov
dr. Jurija Zalokarja, predsednika častnega razsodišča Sloven-
pa le sili vanjo, tedaj vrže grab-Iškega zdravniškega društva, ki ije vstran, prime Luška za rame,! ga je imel v aprilu na sestanku ga zavihti in padel je kakor zdravnikov na Otočcu glede na-
časa pos
vetil
kontracepciji. Kontracepcij^
širi z vnemo, kot tja smo
Indij3
ali Brazilija. Menim, da hi menilo nadaljevanje sedanjo I ti zločin zoper naš narod in
v Q v.	.	,	.	v iužni dpi rhioašlrFf^ mpcu-, To je bil pokojni advokat Sla- snop. Zraven je še Ančka spo- črt o vanj a družin. Zalokar je kri-' ner narodno zdravi e. To še t°b
v	P-rc .‘rTp vojno komunisti začeli S pn-;pri sedanjem velikem kržanju neC’ K1 80 ^ mncgl zel° “C:braj- drsnila in padla Lušku na hrbet, tiziral,- oziroma zanikal strokov-' ko bolj če upoštevamo
am KI * evolucijo z infiltracijo m penetracijo po to5. j-;1 banjem veukem knzanju tali>> Je bil vam kaj znan) je Slednii ,£ ie skuža1 dvmniti -h nost m
pravami
po toč- j
kaj znan, je Slednji se je skušal dvigniti in nest in vrednost celotne politike komplikacije.’
\ O.V* A «-> VI	__■>  • X • A V-|	. . . .. w	w	i	^	J *
števil^6
zaobrniti, Ančka pa ga je tiščala pri načrtovanju družine ter celo
nem načrtu, izbrali in izšolali so za ta posel kader' prijet-icest se je zgubiL Ustavil Je v nas vprašal žužemberčan.
nih in družabnih oseb, in jim poverili razkrojevalne nalo- fekem blokl(-> izstopi1 in vprašal Seved	dobro znan, sem k tlom in tako sedeč mu na obtožil mnekoirši™ vun-1
«'nha	-7 - « a “ “ 4»^ ™
k:er so zvedeli za tajne načrte, da so jih potem paralizirali! katero je fcl1 namenjen, da bo Če je tako kazalo, so redno hodili v cerkev in celo dnevno prišel do cilia’ kamor ie bil na-
sta ga dve sosedi obiskavali in
Seveda pa ta dejstva, ki J^ ^ navedel dr. Jurij Zalokar, skladu z uradnim pojmovanj ker nasprotuj eJ
Sloveniji,
se peljala kakih 30 čevljev. Tam komisijsko dovoljene splave, srečavali skoro vsak teden na ga izpusti in gre nazaj, da bo ampak za devize tujkam celo
k obhajilu, vrinili so se v duhov** semen®, in * dali po"-,menVn- K° i« »•*> "-i v av-	l"V^1	“A
svetiti v duhovnike. Povsod pa so delovali.razkrojevainTn , t0'_s0 -i	no Liutene ha,eri „	ie fakASi ? bilo	*
tem časom pa je čakovati bi bilo, da bodo kolegi,
za družbeno aktivnost
mladino	s°o 1 premo pr ko 1 fdo kS“ j	za m ?h ‘ 'k nTe	i Sf	T	-črto- je opria na protest
nih položaicv in tam popravljali Sa za svoje namene. Mo-jobjavi.i nasvet, da naj nihde ne g„ padlf ^ ^“7	^I
i0C.ne.K:!.k.0Vi	dela'?ke S,rok,°';ne organizacije j«««?). » neznanih krajih in se in drugo jutro je zdaj ena, zdaj se je dušal in robantil, Oie mi' sodi skrb za gospodarsko in s“ ‘močno šivSi vsem *ia^
PO se popolnoma polastili in Z njo ustvarili bazo za izvedbo ! podaja v pogovore, ali išče ka- druga že mahala
mh pojasnil o tem m onem. So k Slaneu, mu razložila, kako jo j vina, in oče pa je nosil posu-'daljši porodniški dopusti, skraj-ina področju boja proti
revolucije, ko je čas dozorel.
^	^	.  	^	Šivu m ISU-	btVUUU Vet Li VOC-im. &	^
v Novo mesto; je dejal: Pojdi in daj g. Kalčiču| cialno olajšanje m a t e r instva, | gom in vodilnima ustanova^-dožila, kako jo ivina, in oče pa ie nosil nosu-' dališi norodniški dnrmc+i cV».o-i.! na nnAr-nZiii Uma r.rnti nedo'
Ptijtrt	S v S^Tcilief n)f	ZSTm ie SA a na vse nafinn krivične,šene seno nn kepice. Storil sem san dejovni čas, skrb „ ^trAkTIjAemu sjiavutežje
t svoj' tvtiii "iS„o‘Sfa!i‘'	k	’SkTn ‘	Kelikn f™"?1* 1	*«»■?**■ *** - * vwW pod ko- dodatke, za stanovanja, za boljUa republiški konferenci Sf*
1 JfZTIZZZ i ?di se AL ;raven(sadodala' da	1“ "» postregel.'še delovne pogoje, sem sodi stične zveze delovnega
ravljeno z. trenutek, ko udari ura za komuni- !da Stric Sam je pSer v ,a	SA	“.‘em ?ride.iZ da>‘nice Lušk di spodbujanje in priznanje ma-Kj politično oceni odgovorno
Tj-k h c bilo na važnih postojankah narodnega življe-,basa bo šlo tako naprej? Zdi se.
dStva>
'S^
ZaŽeI	Pa-A rSZA7 Aa7^nJiA7kako in
veliko nalogo”; in naju oba začne zmerjati, za-
dra'
terinstvu.” Zalokar je predvsem Slovenskega zdravniškega
lisko usmerjenih gibanj so komunisti dobili tu in tam di- strega posluha in ne ujame vse
......	v v v	- - Sloveniji ter je nadaljeval: “To- ravnavalo problem
ji je krivica dogodila. Tista, ki še Kalčiča zravep. Jezen je bil,1 da institut (pravzaprav “podjet- družine.
anja
^»»tmatmtžtmmmimimnninnntHmnttnmnnnnmKnnHnnKnnnnttnnnm
ZA DENAR
(Povest. Spisal Josip Kostanjevec.)
Pristopil je k postelji.	mu? — Ha, ha! — Ali bi ne bilo
Tam je ležala njegova žena'bolje, da umrem? — Kar ima
razkuštrana na vrhu postelje. Pesnica ji je visela nizdolu črez stranico, a okoli ustnic so se ji držale posušene belkaste sline. Pihala je težko, nejednakomer-n°- Na licih so ji rdele široke Pse; videti je bilo, da se je bila lepila, in da je zaspala v neki
omotici.
Prance je z gnusom opazoval Nekoliko časa svojo ženo. Kma-bi bili splavali po vodi vsi Prejšnji sklepi! Ali čudno, ko se Jo spomnil Lenčike, je oni pri-z°r gori v koči vplival toliko blažilno nanj, da se niti razjezil Hi.
Usmiljenje, nepopisno usmiljenje se ga je polastilo. Sklonil Se Je, popravil ženo v postelji ter jo zagrnil.
Nato se je prekrižal, malo po-
prhi, pa naj pride!”
Toda delati hoče vendar; morda si z delom olajša to neznosno trpljenje, morda pozabi vsaj za nekoliko trenutkov nesrečno svoje stanje. Saj je bil včasi tako srečen pri delu!
In res, v veži vzame sekiro ter stopa počasi in zamišljeno gori v laz, da poseka oreh.
Dopoldne ga je oklestil in očedil. To delo ga je tako zadovoljilo, da je ves srečen sedel k počitku v senco, prav ko je zazvonilo poldan.
Neko upanje ga je začelo navdajati ter mu kazati boljšo bodočnost. V svoje sanjarjenje zamaknjen, niti ni zapazil, da hiti nekdo navzgor proti njemu Še le ko je stal pred njim, videl je France vaškega župana, molil ter legel tudi sam k po- Ta je bil ves zasopel in hlastno
c^ku.	, je izpregovoril:
*	*	*	“Pojdi hitro domov, tvoja že-
Jako zgodaj je še bilo, ko je na vpije in razgraja po vasi. rance vstal. Oblekel si je na- Prav gotovo je zblaznela!”
P° vsakdanje oblačilo, pristopil France ni odgovoril niti bese-ženi, ki je še spala, ter jo'dice. Z odprtimi usti je stal in gramih	j strmel pred se.. Hkratu so mu
Oni oreh gori v lazu grem j udje otrpnili in imel je občutek, P°sekat, veš! Porabil ga bodem, j kakor bi ga kdo polival s stu-naredim iz njega lepo omaro,1 deno vodo. In v tem hipu je
atero hočem prodati.”
2ena odpre oči, a bile so mot-in zakidane: čudno se ji je elo, da govori mož danes z njo
iško
Prijazno, a videti je bilo, da
Vegovih besed ni prav razu-pela. Naslonila se je zopet v po-
v ter v tem hipu dalje smr-
Cala.
ranče si potolče s pestjo ob
njegovo bodočnost zakrila najtemnejša noč...
Francetova žena je res zblaznela, preobila pijača jo je uničila. Ali prišla je zopet iz blaznice, v katero so jo bili spravili. Vendar je to ni spametovalo; pila je še vedno in odslej še več. Tako je prišla na Studenec tudi drugič, in zdaj, ko to pišem, je še tam. Kdo ne ve, kako se bo
Ali je vredno, da storim še ak korak k izboljšanju? — Če- i končala ta povest?
-----------o-----------
°]ze Gosar:
sk °jen sem bil L 1896> v cesar' , službo pa vpoklican, ko sem
15 S^ar ^ rr° se je godilo
^ 1915, dober mesec pre-
jj'° Avstro-ogrsko iz L 1882 in
^ Italiia izdala svojo zavez-
SgJ^Povodala vojno. Dodeljen »-• k 27. planinskemu polku So mu včasih rekli “krompi-LjuuTri Sedež polka je bil v *ači
ko m
msti.
ki
Jjevci”
^kijahi. V njem so služili v ko e^U sarrd Slovenci, pozneje, like6 utrpel na bojišču ve-12§ube, pa tudi druge naro-VečSti- Nižji častniki so bili po Slovenci, višji pa Nemci. Sejj Jezik je bil nemški, med Pa lahko govorili slo-
^koMv^an 20 nam nametali ob-
dei ’, do ie vpitja, da nisem ve-da^ aj naj poslušam. Drugi je bjf1110 dobili inštruktorja, ki dav, \ ^oni dobro poznan. Začel
^ vlivati

kilo86111 SS 11111 Pa smejal- To je Sq V^es Prvi teden. Drugi teden ^eke^8 Peljali ven vežbat. žat0 P°Poidneva je deževalo, kadaiSrn° ostali v sobi, kjer so Plifle levali z ulivanjem disci-®do nas je okoli 35. In-do^1-0' je bil narednik Ažman, Ml- ^iea. Naenkrat je zav-v6liPAden ogenj!”. Na to po-
v glave disciplino,
Mu 2 di morali vsi skočiti k nje-StoriliVŽigaiicami- Urugi so res
t0’ ''a2 Sem Pa o^3! na
je ^ Ironcu velike sobe. Nato siau> Veljeval: “Na svoja rne-
0§6ni!”P^tem pa spet: “Eden
kot v, • se je ponovilo isto, tio jj. ri Prvem povelju, pokaže ^e Vel”e in vpraša: “Ali za tebe SlttejeJa’ ^ar zahtevam?” Jaz se g^em ^ rrjemu in mu Vehi n' y2lgalrce vam že dam, kupiti’ da ^ld lahko tudi sami ^6 „	' me po tihem vpraša,
V ^ P°znam. Odgovoril sem s0sedaa q6 niegova sestra naša t>ote ‘ Spet me vpraša: “Ali si 1 tisti, ki je včasih tro-
bil pri “Orlu”? “Da”, sem rekel, potem se pa zadere nad menoj: “Marš na hodnik”; se bova zunaj pomenila”. Šel sem naprej, on pa za menoj. Ko sva bila zunaj, reče lepo mirno: “Midva ne bova mogla biti. skupaj, ker se mi vedno smeješ; ali hočeš biti trobentač?” Ko odgovorim'-“Da”, me pelje v pisarno. Tam sta že bila dva narednika in en poročnik. Ažman pove, po kaj sva prišla, nato me vprašajo, če znam trobiti. Rekel sem, naj mi dajo rog in dva ustnika in naj povedo, kaj hočejo, da zatrobim. “Ali hočete tisto: Star soldat po cesti gre, čik pobere, pa ga sne, mlajši bi ga tudi rad, pa ga nima kje pobrat?” Vsi hkrati rečejo: “Dober si!”.
Kot četni trobentač sem hodil potem s četo na vežbališče; v začetku proti Devici Mariji v Polju, pozneje pa za Gruberjev kanal ali na Golovec. Prvi dan smo vežbali: Lezi!, Dvigni se!. Jaz sem trikrat ubogal, potem pa obstal. Stotnik je pritekel in me vprašal, zakaj ne delam več. Odgovoril sem mu, da sem že pokazal, da znam. Potem je nagnal nas trobentače v hosto, kjer smo navijali na mile viže.
Nekako po treh tednih nas ženejo na strelišče proti Rakovniku. Ko smo dobili nove puške, j nas postavijo v vrste in nam po- I kažejo figure (tarče), v katere j bomo streljali. Bil sem med pr- i vimi na vrsti. Podporočnik mi reče, naj ležem na mizo in se pripravim na strel. Pripomnil je še, naj trdno pritisnem puškino kopito v ramo. Ko je poveljeval:	“Schiessen!” (vsa ko-
manda je bila nemška), sem sprožil in se v istem trenutku znašel na tleh. Častnik se dere nad mano j, jaz, ki še nisem imel discipline v glavi, mu pa rečem, naj sam poskusi. Res je vzel mojo puško in legel na mizo.
Boljša cesta v Kamniško Bistrico
Marsikateri obiskovalec Kamniške Bistrice se je z avtomobilom doslej zapeljal le do spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino, kajti zadnje trije kilometri do konca doline niso nič kaj vabljivo makadamsko vozišče.
V	kratkem bo odpadla tudi ta ovira, saj bodo verjetno že ta mesec začeli polagati asfaltno prevleko še na zadnjem delu ceste, ki vodi do planinskega doma PD L j u b 1 j a n a-matica v Kamniški Bistrici.
Asfaltiranje zadnjih 3 km bo veljalo okrog 2 milijona din. Tako bo ta lepa dolina močno pridobila na turističnem obisku.
*
V	Križankah v Ljubljani je bil od 21. do 24. junija mednarodni festival jazza. Na štirih celovečernih koncertih je nastopilo 16 orkestrov iz šestnajstih evropskih držav. Festival je(bil posvečen 'izključno evropskemu jazzu, pokrovitelj pa je bila evropska jazzovska zveza.
*
V	Ljubljani so častilci slikarja Riharda Jakopiča ustanovili Društvo prijateljev spomina Riharda Jakopiča. Odbor društva, ki je nastalo na pobudo Ladislava Lajovica, predseduje mu pa Božidar Borko, je dalo pobudo
za postavitev spomenika temu slikarju.
*
V grobeljski baročni cerkvici, preurejeni v muzej Jelovškovih fresk, ki so jih lani restavrirali, je bil v juniju ciklus stilnih koncertov. Prvi koncert je imel pianist Aci Bertoncelj, ki je ves večer igral samo Chopinova dela. Pianist Leon Engelman je 8. junija spremljal flavtista Borisa Čampo in hornista Jožeta Fa-louta, ki sta predstavila francoske in italijanske komponiste Casello, Viozzija, Faureja, Ditil-leuxa in Ducasa. Teden nato je Trio Lorenz s tenoristom Mitjem Gregoračem izvajal dela dunajskih klasikov. Mezzosopranistka Božena Glavakova in basist Jože Stabej sta nastopila 22. junija ob spremljavi pianista Igorja Dekleve z izborom medžimur-ske in črnske duhovne pesmi; violinist Rok Klopčič in pianistka Zdenka Novakova sta 29. junija večer posvetila skladbam našega stoletja: izvajala sta dela Stravinskega, Bartoka in edino slovensko delo v tem ciklu Srebotnjake vo Drugo sonatino. Za zaključek pa je 3. julija godalni orkester ZGI Domžale zaigral dela mojstrov italijanskega baroka.
*
Š e n t j a k obsko gledališče v Ljubljani je letošnjo sezono
ŽENIN PRINCESE ANE — Poročnik Mark Phillips, ženin angleške princese Ane, se zadovoljno srneji v razgovoru z novinarji, ko sedi na vrhu svejega tanka v britanski “Renski armadi” v Nemčiji.
sklenilo 8. junija s krstno predstavo “Gordijskega vozla”, komedijo dr. Ljube Prennerjeve. Komedija obravnava dobro in slabo iz skupnega življenja zakoncev.
*
Blejski čolnarji so 4. junija spet pričeli voziti goste po jezeru. Čolnarji so pred časom stopili v stavko, zaradi uvedbe prevoza z motornimi čolni na električni pogon.
Po zagotovilih, da se bo zadeva rešila v obojestransko korist, pa so prenehali s stavko. Čolnarji pravijo, da je dovolj en motorni čoln in ne trije, sicer bodo ogroženi v zaslužku.
*
Tovarna Freco-Gorenje, prej Tovarna kos v Slovenj Gradcu, je v proslavo dvestoletnice obstoja kos pripravila vrsto prireditev, končale so se pa 9. junija, ko je bil mednarodni dan kosar-jev.
*
Vrhovno sodišče Slovenije je zavrnilo pritožbo železarne Ravne proti sodbi mariborskega 0-krožnega sodišča zaradi zastrupljanja gozdov. Gozdarski institut iz Ljubljane je namreč ugotovil, da se škoda pojavlja že od leta 1964 in da se je gozdni prirastek zmanjšal od 20 do 60 odstotkov. Po analizah so ugotovili, da železarna povzroča 70% škode, ostalo drugi obrat in rudnik svinca. Po sodbi mora železarna plačati nekaterim posestnikom odškodnino, od srede leta 1970 še 5% obresti in sodne stroške.
*
Slovensko sodstvo ostaja brez sodnikov. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je odšlo iz pravosodja 20 sodnikov in je sedaj v Sloveniji vsako šesto mesto nezasedeno. Sodniki odhajajo, ker so plače precej nižje,kot v drugih gospodarskih panogah in ker stanovanjski-probiem sodnikov prepočasi rešujejo.
*
Celjska tovarna EMO je zmanjšala za 30% produkcijo grelnih radiatorjev, ker je že nekaj mesecev delala z izgubo. EMO je proizvajala 55% vse jugoslovanske produkcije radiatorjev, velik del pa je izvažala na svetovni trg. Ker pa po novih cenah materiala stane kilogram pločevine 6.10 dinarjev, kilogram izdelanega radiatorja pa sme prodati le po 6 dinarjev, se je vodstvo tovarne odločilo za zmarijšanje produkcije za domači trg. Ker bo radi tega zmanjkalo radiatorjev, jih bo treba u-važati. Morda celo radiatorje, ki jih bo izvažala EMO. Seveda u-voz bo precej dražji. Podobno se je namreč že zgodilo s kopalnimi kadmi, katerih proizvodnjo je EMO že ustavila pred letom, prav tako tudi stoji podoben obrat v Kruševcu že leto ! dni. Tudi izdelavo jeklenk za : plin so ustavili in jih uvažajo,
| kajti domači proizvajalec jih j ni mogel prodajati pod ceno, če-1 prav so uvožene jeklenke precej ! dražje od domačih. Pri tem se
PRAZNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE — Italijanska republika je letos praznovala 27. obletnico obstoja z veliko parado sredi Rima, ki jo je gledalo na tisoče domačinov in tujcev. V sprevodu so korakali oddelki predsednikove straže, karabinijerji' in planinci.
nehote vsiljuje misel, da nekaj ni v redu in da ima nekdo koristi z uvozom.
MALI OGLASI
MALI OGLASI
ŽENITNA PONUDBA
Mlad slovenski fant, star 24 let, želi spoznati prijetno dekle zaradi poroke. Oglasijo naj se tiste, ki imajo resen namen ustvariti si dom in družino. Zaže-
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, z kuhinjo in kopalnico, air condition, i^6110 je pasivno znanje sloven na 6404 Carl A ve. za starejše i sb;e£a aU katerega drugega sla-Ijudi. — 391-3320.	jvonskega ali nemškega jezika
(138)izaracb lažjega sporazumevanja,
______________________________j kar pa ni nujno. Stan Jaušovec,
Hiša naprodaj	2333 So. Cherokee, Denver, Colo.
Sedem sob za eno družino, ■ 80223. blizu cerkve sv. 'Vida.
Kličite 881-2112
-(137)
— (138) j	Hiša naprodaj
___ j. Pri E. 200 St., v Euclidu, aluminijaste strani, dvojna garaža, j 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj. Kli-
Prvič na ogled pri sv. Kristini
Colonial hiša, 3 spalnice, v do- jčite 731-4841 po 4. uri. brem stanju, omare iz naravnega lesa, $24,200.
LAURICH REALTY 481-1313
. (138)
(138)
V najem
Stanovanje na Norwood Rd., zgoraj, se odda.
Kličite 961-7859
-(137)
For rent
3 rooms with shower, all newly
decorated, private entrance on „	NAPRODAJ
1030 Addison Rd. Call first 481-jfnzider’ televizija, cedra omara
5380. Could use for small office, I(cedar chest> v Jako dobrem
stanju. Se proda poceni.
single person.
-(136)
Kličite 431-1275
-G37)
INCOME' BRICK: 3 suites, 1
V najem
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu, srednje sta- st°re front, fully occupied, good rosti ah starejšemu. Si lahko retu™yn your investment, kuha. Lepa okolica. Na 1189 E.
176 St.
,	(138)
Pri Lake Shore Blvd.
Na E. 146 St., oddamo 4 lepe sobe v 2-družinski hiši. Samo dvojici. Nič živali.
Kličite 729-1155
(138)
House for sale
2-family, 5-5, double garage, cement drive. St. Jerome’s, Lake Shore Blvd. area. Call 944-2191 after 6 o’clock.
-(139)
YAKKEL REALTY 944-5440
x(w)
Male Help Wanted
For Sale
Brick Bldg., 6 suites, 2 stores. Income $7500 a month. Must sell. $11,500. 6906 St. Clair. 361-1635
(138)
Euclid — Zidan Duplex
6-6 vsako stanovanje, tri velike spalnice, 1 in pol kopalnice, polna klet, prvovrstna investicija!
Euclid — Blizu E. 200 St.
ranč z aluminijem obit, tri spalnice, rekreacijska soba, velika kuhinja, klet, dvojna garaža, $24,900.
Blizu E. 185 St.
na pol bungalow, tri spalnice, j
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St, Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Male help wanted HEAT TREATERS Experienced preferred. Will train. Benefits. Permanent.
Universal Heat Treating Co.
870 Addison Rd.
(137)
Pomagač pri avtomobilih dobi delo
Kličite 486-3749 po 6. uri zvečer. Podnevi kličite 281-7778.
(138)
Dobi delo
Izučen pleskar dobi delo. Poln čas. Kličite po 6. uri 944-8436.
(139)
Delo na strojili “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA
jedilna soba, klet, v kleti je zgo-I 27011 Tungsten cesti v Euclidu tovljen apartment, dohodek!	Kličite 732-8351
$100. Ena in pol garaža.	j	(145)
novi razXjCCnt‘% kras- j	JANITORIAL
ni ranči z kleti. Cene se zače- j	an(^ women for office
njajo $30,900.
V Euclid
| cleaning. Good pay. Steady ! work. Experienced. Husband novi razvoj, blizu E. 250 St. raz- ancj wife teams also. Prefer lični domovi. Za informacije
kličite
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. zj. do 9. ure zvečer \ 12930 Lorain Ave.
(136)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnica, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(139)
some English spoken. Must have own transportation.
GREAT LAKES CLEANING SERVICES
671-3030
(139)
Help Wanted — Female
V najem
Oddamo 3 sobe, prsna kopel, vse na novo dekorirano, privatni vhod, na 1030 Addison. Naj-prvo kličite 481-5380. Lahko za eno osebo ali urad.
-(136)
Female Help Wanted
Woman wanted for cooking and light housekeeping for elderly Croatian couple in Lyndhurst. Prefer live in. References. Call 439-1077 6 to 9 PM.
—(139)
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)

%
ICO 10Č
1
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628

Joseph Shega, taj. - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Mary Lauter, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
Ali pa je imel res mož tako trdno prepričanje, kakor ga je
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, I predsednik Michael Telich; podpred-da mora prezrti ženski kakor: sednik John Lekan, taj. Frank
kavalir rešiti čast. Ako se pa ta 1 J3aJiec, J097. E; st' T®1-	1_
19183; blagajnik John J. Leskovec,
skušal vdahniti ali bolje vsiliti nov poskus ne posreči — m0'| nadzorniki- John. Lokar Frank A. svoji ženi? Ali je imel res na goče je, dasi malo verjetno — Turek in Anthony Petkovšek; za-
razpolago ono zanesljivo sred- tedaj je Darrasu odprta še dru-; stopnik za klub SND Frank Bavec, , i t	_	, i	,	-j,	I za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič
je rekel, da bo ga pot, ki gotovo privede do na- in Frank BaveC; za konferenco SND
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi KristavnA; gospodar Jože Zelenik; odborniki. John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Patricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbor-
stvo, o katerem
gotovo držalo? Ko se je poslovil mena. Ako se tej ženski ponudi od Gabrielle, ki je bila nekoliko	denar,	seveda precej	na debelo,
pomirjena vsled tega	odločnega	tedaj	gotovo rada	pusti svoj
zatrjevanja, njegov	obraz ni	plen.	Toda Darrasu	kot pošte-
kazal, da je popolno	prepričan	n emu	možu se je vendarle stu-
o vspehu, ki ga je bolj želel, dila taka trgovina z vestjo, dasi nego pričakoval. Hotel je na jo je zaničeval. Ni se še mogel vsak način zavleči to obupno' odločiti za razgovor, s katerim krizo, katera je bila neznosna bi dognal to kupčijo; vsaj mu je zanjo, ki jo je trpela, in za nje- bilo še vedno zoperno, da je dal
John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje
ga, ki ji je bil svedok brez moči.! ovaduška naročila onemu poli-
Društvo sprejema nove člane od 16, do 45. leta s prosto pristopnin, in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 n,a teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene
Precej pred hišo vsedel se je v:cijskemu agentu iz Grand-Com-
voz ter se odpeljal na la place ptoir-ja. Zapota la placeBeau-Beauvau v ministrstvo za notra-1 vau se je ložje odločil, ker je nje posle. V tej borbi, katero1 nekoliko boij ugajala njegove-je sklenil izvesti, da ostane mož- 'mu značaju; vsa stvar gre bolj beseda in da zabrani poroko, ki administrativno pot ter se nebi tako silno zadela mater, je kako zakrije policijska stran, bila ta pot prva, ki jo je posku- Od vplivne osebe, na katero se sil. Treba je bilo zvedeti, kakor je obrnil, mu je zagotovljeno, da je še nedavno rekel, ali se dobi bodo vsaj v Štirna j stih dneh za-kak uraden, torej popolno zane- htevani akti zbrani in zato se sijiv dokaz, s katerim bi se do- Darras poda miren v pisarno, gnalo, da je študentka govorila odkoder brez vzroka ni izostal laž. Še vedno je živel v tej veri, nikoli, odkar je upravni svetnik, da vodi Berthe Luciena za nos Živel je sedaj v trdni nadi, ka-in da se ta precej strežne, ako 1 zal je skoro popolno gotovost, zve, da ni imela samo enega lju- - ko si je vstvaril svoje misli o
zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
bimca; in Darrasu je bilo kakor pribito, da je poleg Mejana gotovo imela še druge. Vse to pripovedovanje o “svobodni zvezi”, ki jo dva skleneta v vesti iz sovraštva do krivičnih postav in do barbarske družbe, zdele so se mu prazne sanje, zasnovane zato, da se z njimi bega kak naivni tri in dvaindvajsetletni
moralnosti Mile Planat. Vkljub temu pa ga samega pri mizi spreleti taka otožnost, da ni mogel ničesar delati. Ob obeh nastopih zjutraj z Lucienom in z ženo bil je zadet naenkrat od dveh strani, ob katerih je bilo njegovo srce najbolj občutljivo, naj ložje ranljivo. Lucien mu je s svojim ugovarjanjem pokazal,
preroški videc. Ko bi bil mogel ] da njegove zadnje besede niso
že preje spregledati toliko drznost teh spletkari j, bi se bil že
pričetkoma oborožil s popolnej-
izraz samo navadne razdraženosti, marveč kažejo, da se je v
šim orožjem. Toda vsaj ima še časa dovolj to spopolniti, vsaj ta nespametni mladenič tudi v tem oj strem razgovoru s svojimi starši ni zatajil svojega značaja. On ni rekel: “Jaz jo vzamem, ker jo ljubim”; on je le rekel:
njegovi duši razrasel neki upor
‘Jaz jo vzamem, ker jo čislam’1
Ako bi se torej spodkopalo to spoštovanje, tedaj bi se obenem
spodkopal tudi nevarni načrt, i ponosen na svojo družino
proti njemu. Dvakrat v enem dnevu ga je napadel v svoji jezi in sicer tako lahko in obakrat tako pikro srdito, in s tako napeto sovražnim pogledom. In tudi Darras sedaj popolno miren se začudi opazivši, da ta srditost odmeva tudi v njem in je ne more pomiriti. V dvojnem oziru je bil mož razporočenke
r!:;n.*.*...	a.: snfc:sr,:r.a:L::trramnžtRKasuu::t«ttuunu»:n«:»«3»n
imenik raznih društev

Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUfOLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Bczic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St, Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4071, blag. Andrew Bozich, zapis. Joe Birk. Nad-'
zorni odbor:
Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje-se vrše vsak prvd četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEfVBURGHU
Predsednik aAnton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik in blag. Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel; 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Gorenc, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts.
dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Anthony J. Pirc, podpredsednik Louis Dular, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Ursula Branisel, poročevalec Matt
Mary Kobal, John Penko:	nadzorniki Mary Dolšak,
Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Anthony Pirc in Louis Dular, zastopnik za SDD Frank Zavrl; dru;abni odbor Mary Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*»
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.; 486-6090; zapis Josephine Magajna nadzorni odbor:	Štefka
Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob L uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Mary Jeraj tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, Telephone: 361-4847, blagajnik Florian .Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor; Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp, Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Al Sajevec. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: John Habat, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voliteljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALINGARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Joe Primc, poročevalci:	Tone Novak, Mary Bozich.
Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavenik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasim ir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kuha vica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik.
niča za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar, odbornici za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar.
Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj, za zbiranje nagrad in srečelov: Agnes Leskovec, Janez in Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin. Nadzorni odbor: Štefan Marolt, Frank Mli-
nar, n,ec.
Marica Lavriša, Ivanka Tomi
PLESALNA SKUPINA KR®®
Predsednik Peter Dr^’ 44092, White Rd., Willoughby Hills Tel.:	943-0907; Podp^edTSohn p,
Annie Potočnik; Blagajnik	ik,
Vidmar; Odborniki: Tone ° ® vec, Bernarda Mejač, Mitzi Zabu-Ronni Peklar, Frank Zalar, ---
V Mag spomin
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA IN SESTRA
Louise Čebrom
ki je umrla 18. julija 1968
Kako smo radi skup prišli, pri naši dobri mamici.
Zdaj pa žalostni smo vsi, ker mamice več med nami ni.
Počivaj mirno, mamica, in Bog plačilo naj Ti da.
Saj bomo zopet se sešli. v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči:
hčerka MARY FERROLLI in družina
sin LOUIS JUREČIČ in družina sestra AGNES KOSEC Cleveland, O. 18. julija 1973.
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE — ODKAR NAS JE ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA MATI IN STARA MATI.
Marija Gorše
ki je umrla 18. julija 1967. leta.
Leto za letom se v večnost izliva, in težke ločitve spomin se budi!
Ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 18. julija 1973.
VALJALNICA — Bakreno žico delajo v valjalnicah, re del vidimo na sliki. Posnetek je bil napravljen v niči' Westinghouse Electric Corporation v Albingtonu,^ ^
MIRE BEHaSITS PIliLTHY S GfiTEWJ®
17330 Broadway	Maple ^ gef.
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (cat“ve_ Za /lee) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne P razpola8' prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost, vseh Vrst perutnina. , Se priporočamo;
M!BY laSEYll ia SMOVI ^
l>i.; v trgovini MG 3-7733 —- na domu MO
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: poo predsedniki so vsi predsedniki kra-jevnih odborov DSPB; tajnik Jožt Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmaf Mauser. Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc. Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever. Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. IS! St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marici Lavriša, 1004 Dillewood Rd. te, 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Janez Žnidaršič, podpredsednik Janez Vidmar, blagajnik Frank Cerar, tajnica Mitzi Zabukovec, 16207 Trafalgar Ave. 486-4333, preglednik Metod Ilc. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo z« družine in organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetni kom.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, pgdpreds.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni . vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.