o m oliub . f<3L tsamSies 1&1V7 es.*k - V Cfubifanl, I©. fisMfa 1937 mm t Rudolf Gotimmf Blizu Prihove pri Konjicah se je 8. junija ntčtr dogodil grd zločin, katerega žrtev je po-ttai mladi akademik Rudolf Dolinar, doma iz Lu-6n na Gorenjskem, sin revne in številne družine. Uradno poročilo banske uprave opisuje žalostni dogodek takole: V zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra Zivkoviča v Maribor, Konjice in Celje, dne 8. Junija t. I., so istega dne ob 20 zvečer na državni cesti blizu Prihove pristali JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JRZ. Napad se je izvršil z revolverji, bokserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalca ubranili, vendar pa sta bila dva akademika fcžje ranjena, ostali so dobili samo praske, i'o odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešali so pa akademika-filozofa Rudolfa Do-fiurja, rojenega dne 11. aprila 1915 v Lučinali. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s se-boj. Naslednjega dne, dne 0. junija okrog 10 je orožniška patrulja Dolinarja našla mrtvega pod državno cesfo pri Prihovi, 50 korakov oddaljeno «1 mesta napada. Dolinar je imel rane na glavi w po životu od udarcev s tonim predmetom. Na tou jc imel veliko rano, zadano z nožem, ki je povzročila njegovo smrt. Ugotovljeno jc, da je napad organiziral in se ga tudi deiansko ude-ie*il Slavko Reja, urednik »Mariborskega Večer-"ika Jutra«, mariborskega glasila JNS; med na-padalc! sta bila tudi Primec, tajnik krajevne or-flnizacije JNS v Hočah, Brajkovič, pekovski pojeta iz Maribora. Na krai sam je odšla sodna komisija; poleg nje so odšli na kraj sam tudi °|ipi»i policijske oblasti pod vodstvom uprav-I1® policije v Ljubljani. Preiskavo vodijo naj-'utenzivncjše. Aretiran je Slavko Reja in več na-Malcev, ki so pri poboju sodelovali.« Pokojni akademik Rudolf Dolinar je torej P3®1 pod nožem in udarci organizirane tolpe »apadakev, ki je bila poslana v zasedo, da na-neoborožene ljudi. Novica o ogabnem zločinu se je bliskovito Sirom Slovenije. Vsa naša narodna fav-™«ic začutila, da je bil zločinski udarec, zadan ®™cmiku Dolinarju, namenjen celemu narodu. IM "ar°d tudi predobro ve, kdo so tisti, ki so zločin povzročili: da so to ljudje, ki so že v"o nehali biti živi udje nagega naroda. &nik ie Postal naš narodni rnu- , ,?,e,lci"ni pravi Slovenec je ob tej tragični W T1';1' kakor bi mu bil umrl njegov pravi I • tato je cela dežela z nemo žalostjo sprem-svojega mučenika !r večnemu počitku. Trupio akademika Rudolfa Dolinarja, muče-nika za slovensko svobodo in enakopravnost, je ležalo nekai časa r.a mrtvaškem odru v Konjicah. V petek 11. junija 1937 so zemeljske ostanke žrtve političnega sovraštva z avtom odpeljali proti Ljubljani. Ljudstvo je po vseh krajih, koder je avto brzel, spoštljivo izkazovalo pokojniku svoje sočustvovanje ia čast, tako zlasti v Celju, pri Sv. Petru v Savinjski dolini in v Vranskem. •f Rudolf Ooiinar V pete-k popoldne so pripeljali Dolinarjevo truplo v Ljubljano, ki je razobesila črne zastave. Položili so ga na mrtvaški oder v Akademskem domu, kamor je prišlo mučenika za slovenstvo kropit že isti večer 12.000 ljudi iz mesta in drugod. Med njimi ie bil tudi minister dr. Krek. Pokojnikovi tovariši akademiki so opravili skupne molitve za umrlega v stolnici in so nepretrgoma glasno molili ob mrtvaškem odru. V soboto dopoldne, dne 12. junija, je krenil pogrebni sprevod izpred Akademskega doma po Dalmatinovi cesti, šelenburgovi ulici na Kongresni trg pred vseučilišče in od tam v Wolfovo ulico, čez Marijin, tre v Stritarjevo ulico in dalje Celo SO • Stev. 24 v ljubljansko stolno cerkev, kjer je bila slovesen črna sveta maša, katere sta se med drugimi od-ličniki udeležila tudi ministra dr. Korošec in dr, Krek in ban dr. Natlačen. Po službi božji je krenil veličasten žalni sprevod proti pokopališču k Sv. Križu, Ob svežem grobu je izpregovoril profesor dr. EhrlicK sledeče pomembne besede. Naša domovina je umolknila za nekaj trenutkov. Vasi in mesta so nekaj časa odložila svoje delo in se zgrozila nad to mrtvo žrtvijo* Kaj se je zgodilo? Dosedaj skoro neznani aka« demik Rudolf Dolinar je prelil svojo srčno krL Vsa domovina je takoj začutila velik potnen tega! dogodka. Temu dogodku smo dali poudarek z našo dostojanstvenostjo in ta lepi pogreb, ta lepi mir, ki smo ga obdržali ves čas pri pogrebu, daje še večji poudarek dogodku. Odbor za pogreb je sklenil, naj ne bo na tem grobu govorov, temveč je naprosil samo duhovnika, naj spregovori nekaj poslovilnih besed. Edina beseda pai je ljubezen. Ta izraža vse. Navada je,, da duhovnik izreče zahvalo v imenu staršev družine po« grebcein za udeležbo. Danes pa je stvar drugač-na, in zato, pogrebci, v vašem imenu izrekam tej družini, ki jo vidite pred seboj, vso zahvalo, da nam je dala tako velikega sina. Lučine! Kdff je vedel poprej za to vas? Sedaj vemo vsi, saj je tam dala slovenska mati slovenskemu narodu tega sina. V vašem imenu, pogrebci, izrekam zahvalo tej materi in izrekam zahvalo vsem slovenskim materam. Kje so Lučine? Tam, od koder je oče privedel na pogreb svojih devet otrok, da vidijo pogreb velike žrtve svojega brata Rudolfa.- Pokojni Rudolf je bil velik, tako velik, da' upamo, da bo iz te družine morda zrastel še drugi Rudolf, za katerega vzgojo pa bo slabel narod. Druga beseda ljubezni je spokojnost. V tej spokojnosti dvigamo k Tebi, Gospod, iz srca svojo prošnjo, da bi vsi ljubili slovensko zemljOy za katero se je žrtvoval pokojni Dolinar. Tretja beseda ljubezni pa naj velja onemu, ki je dvignil roko zoper našega brata, zoper svojega brata. Gospod pravi: »Kri tvojega brata: kliče k meni? Kje je tvoj brat?« Gospod pa prav! tudi: »Moje je maščevanje!« Bogu je pridržano maščevanje. Odgovor pa imamo zopet v svetettt pismu, ko prosi krivec Boga: »Usmili ae me Gospod! Jaz izpovedujem svoj greh!« To priča-kujemo, da krivec obudi pred Bogom kes nad svojim dejanjem. Mi pa obljubimo, da gremo s tega kraja boljši, bolj plemeniti in moramo mi« sliti, kaj bomo ustvarili velikega za domovino, kaj nam bo Bog dovolili Vas, akademiki, pa prosim, ko sc vrnete v študij, da boste postali veliki in da ne boste srednji. Morate postati veliki in s tem se boste oddolžili spominu Rudolfa Dolinarja!« Po tem govoru je vsa množica odmolila očenaš za s'»ovensko domovino, nakar se je mir* no razšla. Mlado življenje akademika Dolinarja ima na vesti slovenski liberalizem, organiziran v JNS, ki je v vsem svojem bistvu nasprotnik slovenskega ljudstva. Kako malo zaslombs imajo ti ljudje v ljudstvu, tudi sami prav dobro vedo. Zato se pajdašijo s komurkoli, da Se morejo pri« od časa do časa na oblast in tako paševati mi narodom, M jih ae mara. Ti ljudje so s tujo pomočjo dolga teta strahovito terorizirali našo deželo. Sedaj bo kmalu dve leti, odkar nimajo več oblasti v rokah. Kadar niso na oblasti, 90 tako brezpomebni, da se nihče ne zmeni zanje. In to jih neizrečeno boli Sami sebe so proglasili 3K »nacionalne«, državotvorne, pristne jagosto-vene, kar vsi drugi, zlasti pristaši sedanje vlade po njihovem mnenju niso Na vse načine hočejo obračati pozornost nase. Ko je naš narod v veliki enodušnosti dne 30 maja praznoval 20-letnico majske deklaracije, ao ti ljudje ne le stali ob strani, ampak vse storili, kar »o mogli, da bi majsko deklaracijo omalovaževali in oblatili. Ljudstvo je šlo seveda s prezirom preko takih podlih poskusov. Da bi pozornost vendar obrnili vsaj za kratek čas nase, so en teden po majskih proslavah pripeljali svojega voditelja Petra Zivkoviča v Ljubljano in ga vodili po deželi, da bi vsaj malo upanja vlili svoiim redkim pristašem, češ, & se bodo vrnili časi diktature, še bomo prišli mi na oblast. Slovenska javnost takega izzivanja m prenesla. V Ljubljani in drugod so tisočglave množice na nekrvav, a vendar dovolj učinkovit način dale izraza svojemu nezadovoljstvu nad prihodom pofovskih veljakov v našo deželo. Nameravan triumfalni pohod Živkovičev se je spremenil v divji beg iz kraja v kraj, dokler ni odšel tja, odkoder je prišel. Da našim poiovskim veljakom to ni bik) pogodu, je jasno. Maščevali so se tako, kakor se Slabič maščuje: Plačani tolpi zločincev so dali revolverje in nože v roke, jih poslali v zasedo in tako je padla žrtev onemoglega političnega in narodnega sovraštva, Rudolf Dolinar. Veličasten vtis, ki ga je napravil pogreb akademika Dolinarja na ves narod, so hoteli zabrisati z novim zločinom. Uprizorili so sredi Ljubljane požig, ki je imel namen dokazati nepoučenemu svetu, v kako hudih stiskah žive pri nas pravi »jugosloveni«. Uradno poročilo o tem požigu pravi tole: V noči od 12. na 13. junija je bil okrog ene na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola zlo-namerno zažgan paviljon v vrednosti okrog 30 tisoč dinarjev. Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa še ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboj-? Dolinarja na drugo stran V času, ko je nastal požar, je prišla skupina kakih 300 ljudi, sami simpatizerji JNS, ki so se obnašali razburjeno. Med tesni se je posebno odlikoval gospod Rajko Turk, narodni poslanec. Policija vodi preiskavo objektivno in energično dalje iii bo po zakonu nastopila proti krivcem. Osebna in imovinska varnost vsakega poedinca,-kakor tudi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno zavarovana. Za naslednji dan so sklicali v Ljubljano ti ljudje nekaj svojih plačanih ljudi, približno takih kvalitet, kakoršne je imela nekdanja »Orjuna«, Id ima na vesti doelej še nekaznovan umor rudarja Fakina v Trbovljah. Ti pretepači »o začeli izzivati po ulicah in napadati naše ljudi, ki so nosili žalne znake za akademikom Dolinarjem. Lc mirnosti in resnosti naših fantov se je zahvaliti, da ni, prišlo do hudih nastopov. Da so ti plačanci kričali proti vladi, našim ministrom, «i Dolžnosti poslancev Ie zadnjega Sanka »Splošni in osebni profitk je bilo razvidno, da se morajo prav vsi poslanci kakega naroda brigati prav za vsa splošna vprašanja dotičaega naroda in d« je io njih prva in glavna dolžnost in šele nato za posebna vprašanja svojega okraja, a da je vprav škodljivo, če se razvadi poslance za to, da se pehajo za osebne koristi posameznikov. Danes, kakor smo poudarili zadnjič, smo padli pri nas ped vplivom politično korupcije tako daleč, da imamo večinoma le poslane« zadnje vrste, to «® pravi, take, ki se skušajo prikupiti vplivnejšim možern svojega okraja s tem, da jim »pribore« kake Osebne ugodnosti. Taki poslanci so prava nesreča za narod in v lastnem interesu ljudstva je, da take poslance čim najprej nažene. Da v tem pogledu prav nte ne pretiravamo, nam dokazuje nezaslišan škandal z ljubljansko bolnišnico, a vseh 30 ali koliko slovenskih poslancev imamo v Belgradu, pa vso zimo, ko je bil čas za to, niso niti p prstom mignili zanjo ter jih po večini niti v Belgradu ni bilo. Prav vsak je zato soodgovoren za ta škandal, kajti se nihče nima pravice izgovarjati se na drugega. Ker smo Slovenci narod zase in pokrajina z lastnimi gospodarskimi interesi, bi bila pred vsem dolžnost slovenskih poslancev, da so organizirani v lastni skupini (lahko tudi v okviru kske vsedržavne stranke), katere naloga bi bila potem voditi brigo za prav vsa velika skupna slovenska vprašanja. Zaradi neizvedijivosti niti ne zahtevamo, da morajo biti vsi slovenski poslanci v eni sami skupini. Imamo v skupščini dva velika tabora: vladnega (JRZ) in opozieijonalnega. Vsakemu taboru pripada nekaj slovenskih poslancev in vsaj v okviru teh dveh taborov bi morali tvoriti slovenski poslane! trdni skupini zase, ki bi skušali doseči za Slovenijo kar je pač mogoče. A kaj vidimo teies? Kot izgubljene ovco tavajo povsod in nikjer brez vsakih medsebojnih zveš, junačljo doma po svojih okrajih, v Belgradu se pa skoraj niti neprikažejo ne razen tedaj, bo pridejo po plače, da zopet s prvim vlakom izginejo. Ne moremo se potem čuditi, č® ni nikogar, ki bi se brigal za nešteta naša velika vsenared-na vprašanja, če »e ta n® premaknejo tiika- proti cerkvi in papežu, ni treba Se posebej omenjati, Saj vemo, kaj vse jim je na poti. Isti ljudje tudi z veliko vztrajnostjo žirijo novice o.skorajšnjem padcu vlade, o obnovit'/! diktature in o maščevalnih pohodih proti vsem, ki so jim neljubi. V to seveda niti sami ne verjamejo in mislijo, da je želja že dejstvo. Našim ljudem priporočamo mirno kri! Vse izzivafe in vsa nasilja takoj naznanite pristojnim oblastem. Pod našo narodno čast pa je, da bi si mi mazali roke s tem, da bi dejansko odgovarjali plačanemu izvržku našega naroda, Naš narod mora biti ob takih priKkah strnjen v eno m dostojanstveno vzvišen nad vsako umazanijo, ki se pojavlja. Smrt Rudolfa Dolinarja pa naj bo opomin za slehernega izmed nas, kje »o zagrizeni sovražniki našega naroda in njegovih svetinj. Pokažimo svoje spoštovanje in svojo zahvalo padli žrtvi s tem, da v dejanju vzljubimo svoj slovenski narod ia da ramo ob rami delamo za njegov prospeb. mor z mrtve to&e in če gremo prav za prav vedno bolj nazaj namesto naprej. Sloveaei smo majhen narod in število naših poslancev v belgrajski narodni »kup-Sčini skoraj isgine, zato bi morala biti vaj ta peščica res prvovrstna in ki bi posvetila prav vse svoje moči in zmožnosti svojim po-slauskim dolžnostim, ne pa hodila v Belgrad le po plačo. Kakor smo ie povedali, bi mo. rali biti strnjeni v ono ali pa usag&ri tudi v dve ali celo tri trdne skupine, a da bi se potem te skupine tudi tm zavedale svojih dolžnosti in jih izpolnjevale. Prav je, {« skuša izviti vsak poslanec od posameznih mi-nisi rov čim največ ugodnosti za svoj volivnl okraj, a — kakor smo povedali — je to šel« ajih drugovrstna dolžnost, kajti v prvi vrsti bi se morali brigati za obča vprašanja, ki se tičejo življenjskih interesov vse Slovenije Res je, da se ne more brigati vsak poslanec sa vse, a vsaj vsi bi se morali za vse. Vsak poslanec bi moral biti discipliniran in delaven član svoje skupine. Vsaka skupini bi morala imeti stalno v vidiku prav vs« važna vprašanja Slovenije in bi morala določili za vsako veliko vprašanje po j>a: poslancev, ki bi se stalno in povsod brigali u naloženo jim dolžnost, v važnih trenutkih bi pa nastopili vsi. Tako pa vidimo in bridke občutimo na svoji koži, da se ravno za najvažnejša slovenska vpraSanja nihč« ne bri;;a, zaradi česar je seveda tudi vse naše stokanje doma zaman. Poslancem radi očitajo njih velike plače, ki znašajo 8000 Din mesečno. Lepa vso-tica je to, ne tajimo. Za poslanca, ki sedi brezbrižno doma, je nedvomno to vsaj trt krat preveč; toda poslane«, ki sc svojih dolžnosti zaveda ter jih izvršuje, jih pošteno v polni meri zasluži in tudi porabi. Če poslanec nima drugih rednih dohodkov, mora u te plače vzdrževati svojo rodbino doma. sam pa velik del leta preživeti v Belgradu in m potih, kar gotovo ni poceni, ne glede na tq da so neprestano sad njim od vseh stram u najrazJičnejše prispevke in podpore. Ce liočr poslanec uspešno vršiti svoje dolžnosti, mora znati poiskati v Belgradu vplivnih poznanstev in zvez na vse strani, kar je navadni vedno združeno z znatnimi stroški. — Brel tega kratko in malo ne gre, kajti le pr* pogosto zaleže eno tako poznanstvo, navez* no na kaki večerji ali kje drugje, desetkral toliko kot pa ne vemo kako dolg govor skupSčini iu vse kričanje po shodih. In ravno v tem pogledu je doslej^' Sina povojnih slovenskih poslancev grešil Večina slovenskih poslancev ni imela |i nima sploh nobenih neobhodno potrebnih ' res vplivnih zvez, čemur se pa tudi čuditi ni moremo, če pomislimo, da večinoma i«s0 Belgradu, a kadar za kak dan pridejo, opravijo hitro svoje najnujnejše opravke, čim ceneje »skozi pridejo« in da s pr vlakom zopet izginejo. Nekateri so celo sili s seboj od doma klobase in druga m" da jim ja ni bilo treba kje kaj potr**1 kajti poslansko plačo so smatrali le » bičkanoeni dohodek, s katerim naj M 0 udobno živeli, dokupovali nove grunte, Pr žal zidavali hiše, nalagali v hranilnice itd Za poslanske mandate so peh«!» ** ]a vadno taki, ki bi radi s poslansko pw< -ko in dobro živeli oziroma si dobro op lah Kar Icoll Jo treba očisti« — Vim čist! vse i boljše In navadnejš«! Vim vsebuje drobno zmlete substance, k! oossbno delujejo in razkrajajo. Te omehčajo nečistočo,, »ako d« se ■ Jo zlahka popolnoma odstrani, nn ds bi se preti- f£tX met poSl ocioval. Vim Je xelo varčen v uporabi in zares MM vreden svojo cene. KAJ JE NOVEGA Slovenskemu narodu! Slovensko ljudstvo jc dostojanstveno spremilo k večnemu počitku akademika Rudolfa Do Siiarja. S tem je počastilo žrtev, ki jo jc rajnki Doiinar položil na oltar slovenske skupnosti in njenih idealov. Ta žrtev ne sme biti pozabljena ia ne bo pozabljena. Njegovo ime mora živeti med nami in užigati rodove, ki bodo prihajali, u plemenito službo idealov, ki je zanje živel Dote, pa jih je v njem hotela zločinska roka »irtno zadeti. Že danes pozivamo našo slovensko katoliško skupnost po občinah, da organizira žalne spominske svečanosti, na katerih bomo počastili narodnega mučenika Dolinarja in s tem poudariti pomen njegove žrtve. Narodni odbor pa bo ' nekaj dneh izdal potrebna navodila, kako naj * te slovesnosti tragičnemu dogodku primerno izvrže. Narodni odbor. OSEBNE VESTI i Zagrebški nadškof dr. Bauer je zopet in sicer topot na pljučih. Neprestano !? mu<|e pri njem najboljši zdravniki, ki se >® je zadnje tri dni posrečilo, da so izdatno ■Mljšali nadškofovo zdravstveno stanje. Ka- ft dočim se tisti, ki se svojih poslanskih *no8ti res zavedajo in jih hočejo tudi vr-<«', za poslanske mandate prav nič ne te-<®1°> ker vedo, da zahteva vestno izvrševala mandata zelo naporno delo in nič gmot-dohodkov. Tega bi se morali volivci do-<° zavedati ter takemu, ki se svojih dolž-J?.8'1 zavedajo ne ob vsaki priliki očitati ,r? takih, ki se teh dolžnosti ne za-i(e a'°> bi pa seveda sploh voliti ne smeli, , 180 zanje brez pomena, vsemu narodu pa "veliko Škodo, ijpo ■lanci 80 zastopniki naroda in nekaki k a V(Kiitelii. zato bi morali biti povsod » V81>ki Prilikž Prvl na braniku vseh "»rodnih interesov. A kje jih vidimo kor pravi poročilo treh zdravnikov, je sedaj nadškofovo stanje prav zadovoljivo in ne obstoji nevarnost, da bi nastopile kakšne nove kvarne spremembe. d Osemdesctlctnik je postal bivši dolgoletni župan v Št. Vidu nad Ljubljano Anton Belec. Še mnogo zdravih let! DOMAČE NOVICE d Te dni poteče 200 let, kar je bil sv. Vincencij Pavelski proglašen za svetnika. Njega imajo za zaščitnika dobrodelne ustanove, naše Vincencijeve konference. d Največji proizvajalec svinca na svetu bo čez 20 let Jugoslavija. Tako je izjavil Philips, predsednik neke angleške rudarske družbe, ki ima v rokah skoraj vse jugoslovanske svinčene rudnike. Philips je utemeljil svoje prerokovanje s tem, da bodo Angleži dvignili proizvodnjo v Kopaoniku za 120-tisoč ton, a v Zletovu za 110.000 ton letno. Kam pojdejo čisti dobički? d Poštna hranilnica v Belgradu jc pričela izplačevati hranilne in čekovne vloge vlagalcein bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju. Prva partija čekovnih nakaznic je že odšla v razne kraje naše države. To pošiljanje se bo nadaljevalo postopno z na- danes, kdo jih sploh pozna? Le poglejmo v predvojno dobo, ko je zastopala Slovence nekdanja SLS brez strupenega vpliva politične korupcije, kakšno vlogo so igrali našt poslanci v vsem našem narodnem življenju in kake uspehe smo dosegali Slovenci na vseh poljih. Danes smo prišli do tega, da se pehajo ljudje pri volitvah za mandate ie zaradi visoke plače, svojih dolžnosti se pa niti ne zavedajo ne, se zanje ne brigajo in naravna posledica je, da gremo od leta do leta navzdol. Velika krivda teli žalostnih razmer je tudi dejstvo, da je naše ljudstvo politično premalo izšolano in da tudi samo premalo kontrolira v koliko izvršujejo poslanci svoje dolžnosti. kazovanjem denarja tistim vlagalcem, ki so doslej predložili v redu prijave in druge dokaze, potrebne za izplačilo. Izplačilo se vrši ua domu vlagalcev samih njim v roke. Vla-galcem, ki so izjavili, da ne pristanejo na izplačilo vlog v razmerju, ki ga je določil odlok kr. vlade, se vloge ne bodo izplačevale vse do njihove dokončne odločitve. d Potopljene ladje hočejo dvigniti. Društvo za dviganje potopljenih vojnih ladij so ustanovili v Šibeniku. Oblasti so društvu že izdale potrebna dovoljeuja, da bodo z delom takoj začeli. Najprej se bodo lotili stare avstrijske oklopnice >Sent Istvan«, ki je bila potopljena v svetovni vojni blizu Pašmana. Ladjo bodo potem prodali kot staro železo. Prav tako se bavijo z načrtom, da bi dvignili italijansko vojno ladjo >Etno«, ki se je potopila pri Dugem Otoku in nemško podmornico št. 18, ki se je potopila pri otoku Visu. d Mlada sta se poročila. V Novem Pa-zarju se je pred mohamedanskim poročnim uradom nedavno zvezal na življenje in smrt izredno mlad par. Komaj 26 let imata oba skupaj ženin in nevesta. Ženin Mortezan Hai-lovič je star 13 let, prav toliko pa tudi nevesta Fafima Rezilovič. Starši so se bili že pred rojstvom otrok zaobljubili, da se bosta poročila njuna prva otroka, seveda če bosta fant in dekle. Že nekaj mesecev nato st«. so rodila v obeh sosednjih hišah deček in deklica. Starši so ostali zvesti svoji zaobljubi in združili ženitna kandidata že v rani mladosti, ko še oba hodita v ljudsko šolo. d Kar 160 kač jc naenkrat potolkel. — Kmet Jovan Cutič iz Jarincev pri Banjaiuki je delal na njivi. Jovan je dela! na svoji njivi v času, ko je sonce najhujše pripekalo. Da bi se odpočil, je sedel pod češnjo. Takrat pa je s strahom opazil v bližini grma polno kač. Spoznal je, da so strupene. Kače so lezle na sonce in se zvijale vse v en klopčič. Jovan ni dolgo premišljeval, temveč je pobral veliko ploščnato skalo in jo vrgel na klopčič. Potem pa je preštel žrtve. Kar 160 jih je naštel. d Žive volčiče je prodajal po 50 Din. Planina Zvezda tam ob Vareg-Majdanu slovi po številnih tropah volkov, ki pokoljejo okoliškim kmetom nemalo ovac. Zato so je v tohi krajih že skoraj vsako leto prinravil večji lov 3' I ti al Od 28 komadov 2 meseca starih pujskov je bilo izbranih 12 najslabših, ki so bili nato branjem s konn Učinek je bi! hiter i" ""lovit. Ne samo lajbolj razvite d., Našice. jPekkom..----- Loredano< je manevrirala v spodnjem delu izliva reke Neretve pri Met. koviču, ko je nenadno nasedla. Poklicali so neko našo ladjo na pomoč, da je potegnila »Loredano« spet na giobokejše morje. Pri-meri, da ladja nasede v pristanišču, niso red-ki, ker je pristanišče zelo plitvo in neizči-Sčeno. %|f mj -jfc iz Centrali!« vlitarne t ▼ JL 1™ UOMlant bodo zadovoljila iMHHmMHBBBEBratw Vaše pivce flajbotI! d Slika današnjih dni. V Ljubljani je le dni 28 letni brezposelni delavec Vladislav Česen streljal na svojo zaročenko, tri leta starejšo Rafaelo Kobalovo ter jo zadel v kolk, nadaljnjo krvoprelitje pa je preprečil stražnik, ki je prihite! in Česnu odvzel revolver. Kobalova je bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico ter je njeno stanje že izven nevarnosti. Česen pa se je čez noč v zapor« obesil. Iztrgal si je namreč iz svoje suknje kos podloge ter to spleie! v vrv in Jo pritrdil v zanko na rešetke okna. Pustil je poslovilno pismo, v katerem doiži Kobalovo, da je ona zakrivila to žaloigro. Česen je bil doma iz Goč pri Vipavi ter je prišel s potnim listom v Jugoslavijo, Kobalova pa je doma iz Trsta, živela pa je pri sorodnikih v Pragi. Na povabilo Kobalove sta se oba sestala v Ljub; ljani. Česen je imel že prej namen ustreliti Kobalovo, nato pa sebe ter je. v ta namen kupil revolver za 300 din. Ker pa mu io ni uspelo, se je v ječi obesil, d Vagon je zgorel v Kresnicah ouo noč. V vagonu je bilo polno radijskih in fotografskih aparatov, kemikalij ter fotografskega materiala. Ogenj so zapazili šele takrat, ko je vlak vozil iz postaje. Ko so vlak ustavili, je plamen bušknil ter v hipu objel ves vagon. Ob tako vnetljivem materialu kakor ]« celuloza, ni čudno, če je zgorel ves vagon m je od njega ostala le železna konstrukcija-Tudi z gašenjem se ob takem požaru ne opravi veliko, d Isvsz perutnine In jajc psfasi 5><>if" njuje, odkar se je začelo toplo, prav za prav vroče poletje. Jajca so ob vročini slabše kakovosti, obenem pa izgubljajo na teži. T'"* perutnine ne gre več toliko v inozemstvo, vendar pa so cene še vedno visoke. Po gramu se prodaja od 8 do 12 dinarjev.^ d Ker sc ni ranumel s strankami. \ Zagrebu se je obesi! hišni posestnik LipovSeK, kt je imel kar tri hiše. Vzrok samomora le kaj svojevrsten. Mož se jo obesil zaradi teg > ker 3e ni mogel razumeti s svojimi stra -kami. Njegovi stanojemalci so bili večinom« reveži, ki mu niso mogli vedno v redu P1 čevati najemnin. .■ n d V Splita bodo atidali. Na jesen graditi v Splitu veliko palačo banske upr» ve. Poslopje bo stalo 14 milijonov dinarj«■ ■ Obenem bodo v Splitu zgradili tudi vena P r o te s t ni shod y omar i p e r i I a Ne damo se več mučiti! Oh, moji ubogi trakovi I Zahtevamo '»ozoj svojo „beioto"i enostavno se raztrgam ob takem ravnanju! Zahtevamo, da $e z nami dobro « , ravna ! Prav imate I , SCHICMTovo^^^ kM!iO JELEN 1 ff hočete imeti I H p Potem ostanete 1 I »udi prj Jj S pogostem pranju kot novi I //g. v Tvv^ palačo za državno klasično in žensko realno gimnazijo. V ta namen je da! tudi ljubljanski Pokojninski zavod posojilo 6 milijonov dinarjev. d Ker je bil najlepši. Iz grde ljubosumnosti so fantje v vasi Trstenica pri Barija-luki te dni ubili svojega tovariša Teodora Saviča. Teodor je bil najlepši, vendar pa najbolj siromašen fant, kar jih je bilo v vasi. Zaradi svoje lepote je imel v vaških dekletih kar preveč čaatilk in oboževalk. Ostalim fantom pa to ni bilo všeč. Ko je v torek z nekaterimi drugimi fanti plesal kolo, so njegovi sovražniki uprizorili gnječo, ugasnili vse luči ter ga s noži napadli. 2 združenimi silami so gs tako zmrcvarili, da je Teodor ostal na mest« mrtev. d Iz Španije se je vrnil. V Slavonski Brod se je vrnil 25 letni Mirko Kuzek, ki je bil več let v Španiji. Rdeči so ga v Alicante zaprli pod sumnjo, da drži z belimi. Ruzek je prišel v Španijo pred dvema letoma iz Alžira, kjer je bil v službi kot tiskar. Revolucija ga je zalotila, ko je bi! v Alicante. — Vtaknili so ga v isti zapor, kjer se je nahajal tudi sin generala Primo de Riviere. Tako je imel priliko, da 'e gledal usmrtitev tega Rivierovega sina. Osem mesecev je bi! zaprt, nakar so ga izpustili na posredovanje angleškega konzula, ki se je potegni! za vse tujce. Skozi Francijo je prišel v Jugoslavijo. d /Ca ureditev pristanišč je Državna hipotekama banka odobrila prometnemu ministrstvu 100 milijonov dinarjev. Obenem je prometno ministrstvo že izdalo nalog, naj se izdelajo podrobni osnutki in načrti za vsa dela, ki so potrebna v naših pristaniščih. d Veliko romanje na Sveto goro pri Gorici, s posebnim vlakom in z avtobusi od 27. do 29. junija; izlet v Trst in v Koper. Podrobua pojasnila pošilja tajništvo »Svete vojske« (uprava lista »I'o božjem svetu«), Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. d Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »FtMi-loMi« vode, d L Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov frg 11, stara trgovina špecerije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča se Marija Zgane, lastnica. d Ogledalo gospotlosj*. V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo, govori zanj bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki nc rabi nege, da ostane dolgo kot nova. Gospodinje, ki to vedo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Schichlovo "»'.o Jelen. iz DOMAČE POLITIKE d Nemški zunanji minister baron Ncn-rath je pretekli teden uradno obiskal Bel-in se opeiovano in dolgo razgovarjal z r|Jšim ministrskim predsednikom dr. Stoja-'Itnovičem, nakar m isdali sledeče uradne Poročilo: Nemški zunanji minister baron v. "eur&th je bil na obiska pri kr. jugosiovsn-!kl v'adi od 7. do » jsrnija. Sestanki, ki sta | '"J Pri tej prilo&oati imela nemški zunanji Minister in dr. Stojadinovič, predsednik vla-j10 »n zunanji minister, eo dali ugodno pridnost za podrobno preučitev vseh vprašanj, ! enako zanimajo Nemčijo in Jugoslavijo. 9 ^menjava misli med državnikoma, oba- ležena a obojim iskrenim zaupanjem, je pokazala enakost njunega pojmovanja političnega položaja in koristi miroljubnega sodelovanja obeh držav. Ti razgovori so utrdili ponovno obojo željo in voljo, da se nadaljuje delo za splošni mir z razvojem medsebojnega razmerja. Obisk nemškega ministra v jugoslovanski prestolici je pokazal vzajemno prepričanje, da služi politika obeh držav istemu cilju in da pomeni važen prispevek k evropskemu miru. d Dr. Ksrešee i»a je na peii. Z ljubljanskim brzovlakom se je vrnil s svojega žalostnega potovanja po Sloveniji predsednik JNS Pero Zivkovič v spremstvu senatorjev Milutina Dragoviča, Dake Popoviča, Vase Olušiča. Na postaji so ga pričakovali poslanci dr. Kosta Ktimanudi, Štefanovič, Ježa Pro-tič, Dušan Ivanušič, Josa Nenadovič, Mirko Moševiž. Vodstvo belgrajske JNS je pozvalo vse svojo organizacije, naj pošljejo na postajo k sprejemu voditelja Zivkoviča čim več svojih članov. Odziv je bil zelo majhen. Na postaji je bilo poleg omenjenih poslancev samo Se kakih dvajset dijakov. givkoviS je izstopil is vagona vidno slabo razpoložen in jefcen. — Mirko MoSevlč. je pričel vzklikati: »Jtivio Živkovič! Zivio napredna jugoslovanska mladina!« To vzklike pa je ponovilo samo še par ljudi iz skupine JNS. 2ivkoviS je predvsem govoril % dr. Kumanudijem, za tem pa je nekoliko spregovoril s ostalimi poslanci. Povedal jim je, da ni vse iaks> strašno kot pišejo časopisi in da si mora bel-grajska mladina vzeti za zgled slovensko mladino »pa čemo ouda lako uništiti popa Korošca.« d Bržarotv«r!!®s$ s« kvaire. Iz Slovenija vrni vsega Pero Živkoviča so v Belgradu kaj klavrno sprejeli. piše, da ja poslanec Nenadovič, JNS-ar in velik prijatelj Živkovičev pred belrrrajsko železniško popeljal svoj avtomobil na mesto, ki ni določeno za avtomobile, Zaradi tega je Nenadoviča opozoril službujoči orožnik, naj odpelje svoj avtomobil drugam. Nenadovič je orožniku odgovoril, da je on poslanec ter ga je za roko zagrabil za bluzo. Orožnik mn je takoj ar&d-no odgovoril: »Odstranite se od mene! Nikar me ne grabite za roko!« Poslanec Nenadovič je orožniku odvrnil: »Jaz sem narodni poslanec! Imam v tej državi mastdat. Mene je volilo 15,000 (!) ljudi, ki «<> tudi danes za mene (!!!). Jaz sem ustvari! to državo, jaz jo bom porušil (!)« Orožnik je hladno odgovoril poslancu, da je žalostno, da se kot narodni posJanec tako obnaša ter m« Se rekel: »Ce ste vi to državo ustvarili, jaz jo bom branil.« — iSamo«prava» svoje podatke zaključuje in ugotavlja, da so k sreči trije tovariši odpeljali omenjenega poslanca, potera ko je dobil zaslužen pouk od orožnika. d Zadnje ostanke velikanske pattjje ževljev prodaja še Stermecki po 23, 33, 39, 40 Din, prej pa čez 200 Din. d Pfi ijadefc, ki jife pogosto sadleg«}a cspeka, vsled česar imajo vraaje v Medea ia Srevih, se pospešuje temeljito čiščenj® v»eh' prebavil ti čašo naravne »Fra»*-Joe«J©ve« grenke vode, zaužite zjutraj na teSče. Z uporabo »Ffffsfts-losetttve« grenke vode se naglo odstrani« belina % jezika, ki »e nakjplčl vskd zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Ogl. tvt S. br. SM74/K. 5' Proč 2 našimi umazanimi robovi I mmmmrn NESREČE d Vm se je prevrnil V Ljubljani na Karlovi« J rwti ns kriiibču et*te Za Gradom bv je pripetlis huda nesreča. Iz Grada je pn vozil v oz. ta katerem je sedela poeestnica Božali ta Poiarškova. sura 33 ie: in doma z lito tke ceste ca Hauptmtoci ter njena ot ritka 10 ietoi Ivan in 7 letna Rozalija. Pred ovinkom proti Karlovškl cesti se je ko-. »plačil ter zdrve! proti ograji ** drug; Kras) RailovšUe teple v bližini Posavčeve t -e. Voz se je pri trku prevrnil ter (-o vs; trije Foearškovi obležali budo ra-ji^Li na tleh. Prihiteli so ljudje, ki y> poti.caii reševalni avto. obenem pa izpreg.. konja. Reševalni avlo je prepeljal Pošarškcie bolnišnico. Mat: in bča imata hude poškodbe ca glavi, deček pa notranje poškodbe d Kesreea pri pr« izka-anj« brizgalo*. -V tovarni Sama-sa v Ljubljani se je pripetila huda nesreča. Posebna komisija je poizkušala novo izdelane gasilske brizgalo*. Pri poizkušnji je ena brizgalo« eksplodirala in težki kosi kovine so budo ranili po glavo in telesu inž. Adolfa Baldanija. višjega pristava glavne železniške direkcije -. Belgradu, in pa vajenca tovarne Vlada Steinbacha iz Otepanje vasi. Oba ponesrečenca je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. d Svojo žrtev je it zahtevala letošnja kopalna doba v Mariboru. V Betnavskem ribniku je utonil Leopold Zalokar. prediiee iz j Ebrlicbove tovarne. Betnavski ribnik je pri- I ljubljena a zeio nevarna in zahrbtna kopalna ^cteka d Lobanjo mu je prebil. Dne 6. junija se je zopet zgodila blizu laškega nesreča, pri kateri je postala smrtna žrtev g. Rudolf Brefiko iz Pečovnika pri Celju. Ta se je peljal v družbi nekega tovariša po cesti v Tre-merju, ko mu je pri vozi J nasproti avtomobil iast g. inž. Schmidingerja iz Celja, ki ga je žofiral lastnik sam. Kolesar je krenil tik, preden je privozil do avtomobila, čez cesto, pri tem ga je nagrabil levi sprednji blatnik v Celo s tako silo, da mu je prebil lobanjo. G. inž. Sehmidinger je avto z vso silo zavrl Rudolf Dobnar cs mrniikm odru v Akademskem domi in našel nesrečneža v nezavesti, nakar ga je naložil na svoj avtomobil in ga odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer je Bret-ko izdihnil, Žalostna smrt delavca je vzbudila med Celjani in tudi v Laškem mnogo pomilovanja. d (fi krmilo ga je vrglo. Strojnik Bo-načeve elektrarne na Duplici gospod Kičman ei je izposodil lahko motorno kolo. Ravno na Duplici, nasproti imenovane elektrarne, kjer je Nifman v službi, se mu je zgodila huda nesreča Med vožnjo je opazil, da rrio-tor nima pravilnega glasu ter skušal napako med vožnjo popraviti, toda med tern je nehote motor zavrl, da ga je vrglo čez krmilo. Pri padcu se je po glavi tako nesrečno poškodoval, da je na mestu nezavesten obležal. Zaradi zevajoče rane od sredine čela proti desnemu uše su je zgubil tudi mnogo krvi. Ničmana zdravijo v ljubljanski bolnišnici. d Dve kravi je ubila strela. Dne 10. junija ob pol 4 popoldne je v vasi Ponikve pri Dobrepoljah udarila strela v hišo posestnika Zakrajška Franca. Razbila je po hi«; in nato preskočila v hlev, kjer je ubila dve kravi, vredni 7000 Din. Zakrajšek ima škode nad 10.000 Din. Udarec je čutila vsa vas. Istočasno je prišla strela skozi pod v hi&c cer-kvenika in krojača in je razbila na drobne kose ogledalo v velikosti 110 X 70 cm. Druge nesreče Sam ni bilo. Naredila je v več hišah luknje- skozi zid. Vendar do požara ni prišlo. Ljudje bo bili v groznem strahu. Strela je udarila skoraj pri popolnoma lepem vre-menu. Ni bilo nevihte in ne dežja. Le na severovzhodni strani so se kopičili temni oblaki, toda dežja ni bilo. d Strela je ubila mlado gospodinje \ torek 8. t. m. je privihrala popoldne okoli Pogrebni sprevod narodnega mučeuika Doliuarja se je za kratek čas ustavil pred ljubljanskim vseučiliščem, kjer »o »e od rajnega poslovili »kadei"'1" 6' pol 3 nad Vavto vas in okolico na Dolenjcem silna nevihta. Lilo je tako možno, da jc bila kmalu vsa dolinica polna vode. Med dežjem je padlo tudi nekoliko Soče. Huje pa ie lile-tila po hosti južno od Vavte vasi iu po lasi Praproče, kjer je na polju naredila veliko škode. Večja nesreča pa je zadela v vasi Or. (iradišče pri Toplicah Barttisovo hišo. Mlada gospodinja je sedela pri oknu in šivala. Zabliskalo se je, zalireščalo in dobra žena ie bila mrtva. Zapušča 2 otroka in žalostnega moža. il Nesreče. Ko sta podirala peč, se je ta zrn-i iu in hudo poškodovala delavca Kova-, a Franca i/. Slatne vasi in Pristova Antona iz spod. Gorij. — Nepreviden kolesar je po-v07.il v Mostah 8 letno T.ubnur Heleno in ji prizadejal hudo poškodbo na Rlavi. — 27-1 -ini hlapec Miha beniec iz Litije je v goz-du nad Litijo podiral drevesa. Ko je spravljal hlode v dolino, so se hlodi zrušili nad njim ler mu zmečkali desno nogo, — Oni torek se je peljal po Mariboru na kolesu l:i- , letni dijak Sancin Marjan, sin ravnatelja ! tila^beno Matice. V Ipavčevi ulici je treščil v nekega kolesarja, pri čemur si je zlomil ključnico in dobil tudi druge poškodbe. il Strela udarja. Oni torek popoldne je trebilo v gospodarsko poslopje, last pocestnice stokovnik Elizabete iz Pol/, pri Novi , cerkvi v celjskem okraju, pri čemur je to poslopje popolnoma pogorelo Poslopje je bilo jiopnlnotna leseno, zalo je hitro zgorelo, zaradi močnega ognja pa se je vnela tudi stanovanjska hiša, ki je bila oddaljena od go-^KKlaiskega poslopju le kake 4 ni. Skoda, ki ju |o povzročil požar, zna.-a okrog 110.000 Din in j" delno krita z zavarovalnino. Poleg obeli |io-lopij je zgorelo tudi več gospodarskih birojev, vozov in drugih premičnin. (i Ko je ovce pasrl. Pri Bosanski Kostaj-niri je petletni Pašan Suljič pase! čredo "vac. o mraku se je vračal domov. Ovco je iuiol povezane med seboj z vrvjo, ki je pa "i držal v rokah, temveč si jo je navezal »krog pasu. Nepričakovano pa se je neki pes zalete! med ovce in jih splašil. Ovce so potonile za seboj tudi Pisana ter ga vlekle na vrvi po tleh. Vsega pobitega so ga privlekle do doma, kjer mu pa že več niso mogli pomagati. Deček je ranam podlegel. d Skala pod nogami se mu je utrgala, '•"p 7. junija se je pripetila na zapadni strni steni Uršlje gore smrtna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Med izletniki je M tudi 22 lotni sin dravograjskega peka J. ■'irtovšek, ki je prišel na Uršljo goro v družbi svoje sestre ter dveh prijateljev. Prišli že v soboto ler prenočili v turistovski ko-ll- \ nedeljo zjutraj pa so se podali na str-"io'severno steno, tia bi nabrali planinskega cvetja. Po nevarni kozji stezi so se spustili "a Jako zvani Šmohornik. Pirtovšek je poskušal plezati iz Šinornika nekoliko naprej. . a,a pod nogami pa se mu je odtrgala in 10 'Rinml več sto metrov globoko ter obleci mrtev. Njegova družba," ki je bila priča Prašnega dogodka, je takoj obvestila reSe-Va|ce, ki so se podali na lice mesta in z domačini strašno razmesarjenega mladeniča spravili iz prepada. Na kmečkem vozu so ga Prepeljali v GuStanj, od tam pa v Dravograd. Strela je udarila v cerkveni stolp. — : "ft juni ja popoldne so se začeli zbirati oblaki nad celjsko okolico. Tudi v bl- Janžu pri Slorah se' je hudo pooblačilo, M///«///* 1 1 JT/NIVEA' ' CREHE Koža je odporna, če jo krepi NIVEA, Samo NlVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu/ Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zalo si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Nc pozabite: Samo originalna NI. VE A vs«b«je Eucent, ki krepi kožo. da je grozila strašna nevihta. Tamkajšnji cerkovnik Zohar Ivan je stopil v cerkev, da bi z zvonjenjem opozoril ljudi na pretečo nevihto. Med zvonjenjem pa je že začelo silovito deževati, vmes pa je udarjala streia. Dvakrat je Zohar zazvonil, ko je pa zvonil v tretje, je udarila v stolp strela in Zoharja na mestu ubila. Pokojnik je bil komaj 34 let star ler zapušča poleg žene že dva nepreskrbljena otroka. d Voz mu je Sel če z prsi. Te dni je peljal po banovinski cesti med Jaršami in Domžalami posestnik Franc Juteršek iz vasi Loke pri Srnartnem v Tuhinju butare v Domžale. Ker je ravno privozil vlak, so se mu konji splašali. Juteršek je skočil z voza, pri tein pa so ga konji zbili pod voz, da mu je šlo kolo čez prsni koš. Kolo mu je zdrobilo levo stran prsnega koša in povzročilo hude notranje poškodbe, da je zaradi notranjih iz-krvavitev kmalu umrl. d Vlak ga je butnil v stran. Iz Smarce v občini Homec so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 5 letnega poseslnikovega sina Nika Žurbija. Niko se je doma izmuznil staršem ter stekel h kamniški progi, kjer se je igral tik tračnic. Ko je prišel vlak, je dečka butnil v stran. Deček je dobil zelo veliko rano na glavi in je njegovo stanje nevarno. d Strela je udarila v hlev. Hude nevihte divjajo skoraj vsak dan nad Mariborom in okolico. Pri tem zelo pogosto udarja strela, ki dosedaj k sreči še ni zahtevala človeških žrtev. V Rošpohu je udarila v hlev posest-nice Marije Hauptmann. Ubila je kravo, vredno 2000 din, potem pa je odskočila skozi okno na prosto, ne da bi bila kaj zažgala. d Še ena avtomobilska smrtna nesreča. Iz celjskega Glavnega trga je oni dan privozil težak tovorni avtomobil, last g. Podpornika iz Celja. Pri prehodu iz Slomškovega liga na Glavni trg, se je avtomobilu približala neka slara ženica. Šofer se je hotel izogniti nesreči in je zavil vstran. Ta- krat pa je na vogalu stala neka priletna gospa. Umikajoči avtomobil je to gospo zadel, jo podrl, da je padla pod zadnje kolo, ki ji je strlo obe nogi. Takoj so poklicali reševalni avtomobil in ranjeno gospo prepeljali v bolnišnico. Toda žo med prevozom je ne-srečnica izdijinila, ker je pri padcu zadobila tudi ležke notranje poškodbe in poškodbe na glavi. V truplu so spoznali 79 letno za-sebnico Jero Vengust iz Celja. d Korpuleatnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morajo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanie. Oet. reg. S. br. 804N/SJ. Tabor slov, fantov in mož v Celju V dneh '28. in 29. junija 1937 bo v Celju tabor slovenskih fantov ia mož. Spored tabora: V ponedeljek, dne 28. junija: Ob 20 v gledališču Sportno-gimnnstifmi akademija. Ob 21.30 ba-klada po mestu in poilnknira pokrovitelju tabora g, nadško!u dr. Jegliču in lavantinskeinu vladiki. V torek, dne 2!). junija, np. praznik sv. Petra in Pavla: Ob 5.30 in G v vseh celjskih cerkvah sv. maše in obhajilo fantov in mož. Ob 8 sprevod po mestu. Ob 9.30 pred Marijino cerkvijo pridiga in sv. maša g. knezoškofa dr. Tomažiča. Ob 10.30 na istem prostoru slavnostno zborovanje fantov in mož. Ob 1(5 na Olaziji javen nastop fantov. Udeleženci tabora imajo v dneii od 2G. junija do 2. julija na vseh naših železnicah ">0% popust. Kantiel Možje! Tabor slovenskih fantov in mož v Celju bo naš prvi nastop po težkih in temnih' dneh one dobe, ko so morali biti naši domovi, domovi, kjer se je naša mladina učila ljubiti svoj narod in svojo državo, zaprti. Pokažimo vsej javnosti, da so se vrste naše mladine sedaj še bolj razgibale, da je vzklilo v njej novo življenje, da so mlade moči znova začele z delom Bogu v čast, domovini v korist in napredek, da ie v naših domovih zopet zapela pesem ljubezni do domovin« in naroda. uri i j> ts d.ihru pri i.H,<). nlh jnmih ledvičnih bol.mih r ni»«i . »rttrio-,klfroli in hrmeri,t«lh... '.C. i »jsa mi ki .. in tontrr in. pr>'"'. tlimllimu in pulin, >*:hlu M.A21 Hlll M |\| pri n»Mt«M perilu in klin.«*-Ur,)ii ODPRAVUA MOTNJI pri Uiidfh k» »« ml< m d,|a vilkt 00»i S». SUHO V ORK.IS«! si« : ; ZAVOJČKIH v vs»H llkm\llt". RAZGLED PO SVETU Anglija se zelo trudi, da bi v zvezi s Francijo, Italijo in Nemčijo dosegla za enkrat vsaj naslednje: 1. Rdeča in nacionalistična španska vlada naj se pozoveta, da ne bosta delali težav bojnim ladjam nadzorstvenih držav. 2. Ce bi se katera izmed španskih vlad proti omenjenemu načelu pregrešila, ne bo nobena izmed nadzorstvenih držav napadla Španije brez prejšnjega skupnega posvetovanja. Tudi si Anglija prizadeva najti način, da bi inozemske prostovoljce, ki niso španski državljani, prisilila, da zapuste španska bojišča. Ta stvar bi bila izvršljiva le, £e bi bili za odpoklic tudi Nemčija in Italija. Pa menda ne bo kruha iz te moke, zakaj najno-vešja poročila trdijo, da je dobil nacionalistični general Franko novih 14.000 vojakov in da ho- KATOLIŠKA CERKEV s Obisk nemških katoliških škofov v Rimu. Nemško škofovsko odposlanstvo, ki ga je vodil kolnski nadškof kardinal Schulte, je 7. junija odpotovalo iz Rima. Nemško časopisje nadaljuje zaradi tega obiska škofov v Vatikanu s svojimi napadi na Cerkev in na nemško katoliško duhovščino ter pravi, da bi morala nemška vlada Cerkvi zaradi njenega »protidržavnega« delovanja prepovedati sleherno udejstvovanje, češ, da je škodljivo za duhovni in telesni razvoj nemškega naroda. Nemški katoličani si od obiska svojih škofov pri sv. Stolici obetajo skorajšnje razjasnitve položaja, ki je nastal za katoliško Cerkev in njene vernike zadnje čase. Večina še zmeraj upa, da se bo vlada spametovala in ne bo izzvala verskega boja, ki bi utegni! postati za Nemčijo in njeno navidezno politično ter duhovno enotnost usoden. Katoliški krogi so prepričani, da bo vlada znala ceniti pravično in potrpežljivo stališče katoliške Cerkve, ki se doslej ni proti uradni gonji skušala niti braniti tako, kakor podli napadi zaslužijo. AVSTRIJA s Bela vrana. V dunajski »Reichspost« piše prof. Pettauer pod naslovom »Učite se tudi slovensko!« med drugim naslednje: Nedavno je »Reichspost« zagovarjala, naj se Avstrijci učijo slovanskih jezikov. Pri nas na Koroškem pa se skuša ljudi odvračati od priučitve slovenščine. Ljudstvu zabičujejo, naj govori narečje, kdor pa se poslužuje pismene slovenščine, velja kot tujec. Nedayno je bilo razpoloženje proti slovenščini še tako silno, da so navduševali raje za španščino, medtem ko se je pismena slovenščina domala čisto zanemarjala. Izgleda, da bo sedaj boljše. Seveda ne smemo pozabiti, da vodi do zmage in sporazuma samo narodna strpnost v krščanskem smislu. s To in ono. V Radišah so pokopali Rutni-kovega očeta. — V Mačah je umrl Tomaž WaWhauser. — V Celovcu so ustanovili kor. tiskovno društvo z namenom, da podprejo katoliški tisk dežele. — Za pomožno akcijo v letošnji zimi se je v državi nabralo 35 milij. šil. — Poletne uradne ure dež. vlade M od 7.30 do 12.30 v ponedeljkih, sredah in sobotah ter šc od 34.---18. v osialih dneh tedna. — V Vrbi se V če sploh zbrati še 100.000 mož, kar je pa. najbrž pretirano. Komunisti poročajo, da so te dni nacionalisti zopet strašno bombardirali Madrid. Kar tri ure so obsipali špansko prestolnico s težkimi granatami. Skoraj vsako minuto sta padli na mesto dve granati. Škoda je seveda velika in poleg te je še 200 mrtvih in več sto ranjenih. Na severnem bojišču nacionalisti niso samo vzeli komunistom važen hrib Lemon, ki obvladuje Bilbao in okolico, temveč so po hudem napadu predrli tako zvani železni obroč okrog baskovske prestolnice in se približali predmestjem. Najbrž je sedaj usoda Bilbaa zapečatena. Na ostalih španskih bojiščih se ni pripetilo nič posebnega. je minuli teden mudilo 100 južnih Afrikancev-Bnrov. — V Kočni nad Belo so zasledili medveda, ki je prizadjat tamošnjim posestnikom že dokaj škode. — Na Dunaju je bil obešen morilec Dorr. Vrgel je svojo ženo skozi okno tretjega nadstropja. s Nemški katoličani ne odnehajo. Medtem ko hočejo hitlcrjanski mogotci zadušiti Cerkev in vero z nezaslišano obtožnico, se dviga med nemškim ljudstvom val nove vernosti. Nedeljske božje službe, verske procesije i. dr. postajajo prave manifestacije katoliškega duha v Nemčiji. Ponekod policija ni dovolila procesij po mestnih ulicah in se je drenjalo na deset-tisoče ljudstva na obcestnih hodnikih. V Berlinu so zbirke za katoliške otroške domove prinesle desetkratni običajni prispevek, škofu v. Galen je o priliki nadzorstvenega jjotovanja šolski vodja neke šole zabranil vstop v poslopje, na škofov ugovor minister ni niti odgovoril. Proti-duhovniške razprave se nadaljujejo. Mnoge močne sile so na delu, da odvrnejo nemško vlado od usodnega boja proti Cerkvi. Vendar nihče še ne ve, kako se bo vse to končalo. s 10 deklet otonilo pri kopanju. Iz Edels-heima na Bavarskem poročajo, da je divjala tam izredno velika nevihta. Več ljudi je bilo ubitih. Najbolj žalostna nesreča je bila vsekakor smrt 10 mladih deklet. Nevihta je nastala z neverjetno brzino in jih je iznenadila, ko so se še kopale v nekem kopališču, skozi katerega je tekla voda iz bližnjega potoka. Kar nenadoma je potok strašno narasel, preplavil kopališki prostor in odnesel vseh 10 deklet, ki so v vodi utonila. AMERIKA s Razno, škof Sheil v Chicagu III. je na binkoštno nedeljo posvetil tri slovenske dijako-ne v mašnike. To so frančiškani: Alojzij Medic iz Chrkaga, Andrej Svete iz Forest City in Ciril šircelj iz Sheboygana. Želimo vsem trem delavcem v vinogradu Gospodovem obilno božjega blagoslova! -— V samostanu usmiljenk v Mt. St. Josepli, Ohio, je pred kratkim obhajala svoj demantni redovniški jubilej (. sestra Mary Jožefa, ki je bila rojena preti 105 leti na Irskem. Svoje redovniške obljube je naredila pred 75 leti. — V New Duiuth Minn je umrl 75-letni Anton Anžič, rojen v Mostah pri Ljubljani. — Na neki kmetiji v Nobtesvilie, Ind. so lansko jesen za časa žetve dosegli sledeči rekord: S strojem poželo snopje pšenice je bilo tudi v stroju omla če no in zaeno zmleto. Kmetica je takoj zatem moko zamesila in s pekla iz nje piškote, katere je nesla delavcem na polje. Za vse to delo se je potrebovalo samo 34 minut — V Caiumetu Mich je preminul Frank šuštaršič iz Gornje Lakotnicc na Dolenjskem. — V Erie jezeru je utonil, ko je lovi! ribe V. čopič. — V Leadville Colo je preminul 65 letni Marko Rus iz Drago-miije vasi v Beli Krajini. — Istotam j« odšel v večnost John Vidrih iz Dobrega polja. — V Caiumetu Mich je zapustila solzno dolino Terezija Panjan po prvem možu Jerman roj. Papež, doma iz Ribnice. — V Chikagu lil. so djali v grob Franco Šolar roj. Eržen iz Sp. Besnite na Gorenjskem. — V Gillespie 111. je zapustila fa svet 53 letna RozaHja Vidmar iz Žužemberka, — V Chikagu se je v pijanosti zastrupil 43 letni Jože Potočnik iz Kloštra v Beli Krajini. -- V Ciceru 111. je izdihnila 59 letna Marija Poč iz Črnomlja. — V Little Fals. je zapustil solzno dolino 54-letni John Istenič iz Čcvic pri Logatcu. — V Washoc Mont. je zapel mrtvaški zvon 53 letnemu Ludviku čampi iz Ribnice. V Berlinu so mešani opazovali nedavno J» vsden prizor. Roj čebel je sedel na cestno sv . Poklicati so morali gasilce z lestvo, 0» s" dj( roj o grebsti in tako odstraniti nevarnost j« ki so hodili po cesti. Iz raznih krajev Šmarje pri Ljubljani, Cas košnje jc. Ne samo j,osoi, (udi smrt brez prizanašanja vihti svojo koso. Spravila se je nad vas Sap. Kar trije zapovrstjp !0 padli in se preselili v večnost. Prvo si je smrt izbrala Ivano Zalar in jo po kratki bolezni odbijala skozi vrata večnosti. Komaj teden dni ln ie so zazvoniti zvonovi mladi materi Angeli Vidic, ji jo je smrt iztrgala družini in rešila dolge betoni. V tretje rado gre, in res: sklenil je v 81. letu trudne roke k večni molitvi Janez Perovšek, — Saj ho njih delež veini pokoj in vedno veselje! Notranjo Gorice. Dne 7. junija popoldne je bila tukaj silna toča. Tolkla je skoraj dve uri in j« biia debela kot kurja jajca. Tukaj ni še nihče take toče videl. Utrgal se je nad Plešivieo oblak ii voiie so hrumele v ravan ko pobesneli hudourniki. Vse se razdrle, udirale v kleti, odnašale Kmljo i is j>oljskf» sadove. Danes leže tu umazane wde i>o travnikih iu končavajo travo, ki Je zrela a košnjo. Voda in toča Bt« uničili vse, kar so imeli ljudje: žito, krompir, turščico, pravkar na-njeno peso. Kaj naj ljudje zdaj počno? Ali bo davčna oblast to uvidela? Preska. Velika vremenska nesreča je v pone-d;ljek, 7, iunija, zadela občino Medvode. Skoraj se jt ponovila nesreča iz leta 1926. Od 2 {»poklne do b je tuli i veter, lil dež io skoraj 2 uri je bfla loča, debela do 5 dkg. Veier je vrgel žito, voda je razdrla pota in ceste, udrla tez polje, njive in travnike; toča je pa potolkla vse poljske pridelke m Sv. Katarini, Žlebeh, Studtnčicah in Golemfcrdu. Kmetje so morali skoro vse žito potoniti. Ubogi tet, ki je pri nas že tako reven! Cesta v Ločnici, ki jo je pretečeno leto občina popravila in je 3tala ki 8000 Din, jc vsa razdrta, deloma oonešena, mslofi pa popolnoma porušeni. Ljudstvo je kar (tepano. Stori Dvor pri £lto!ji Loki. Neizprosna ennrt f nenadoma pretrgala aut življenja 63 letnemu po-Kstniku in obrtniku ter skrbnemu in vzornemu družinskemu očetu Francu Hafnerju. Rajni je bil «or poštenega, katoliškega in zavednega moža. Kot občinski odbornik je z velikim veseljem dela! O VIJVI za dobrobit svoje občine. Ne bo ga pogrešala samo obema, temveč tudi njegovi sosedje in vaščani, kajti marsikdo je dobil pri njem nasvet. Skrbel je tudi za svojo dušno brano. Vsako' prvo nedeljo je pristopil k mizi Gospodovi v farni cerkvi. Tudi ni bilo večera, da bi opustil molitev rožnega venca. Bil je tudi ključar podružnice Sv, Duha ter zvest naročnik in čitatelj katoliških listov. Da je bil zelo priljubljen Trencetov ata, je pričal pogreb v nedeljo dopoldne. Posebno mož je bilo veliko med pogrebci. Pogreba so ee udeležili gasilci in prosvetno društvo z zastavami. Tudi občinski oabor občine Stare Loke je bil častno zastopan s svojim županom na čelu. Po končanih molitvah je na grobu lepo govoril in se od rajnega poslovil e. Peter Klobovs. Bodi rajnemu očetu žemljica lahka; domačo družino naj pa tolaži misel, da se nahaja oče v boljši domovini, kjer ee enkrat vsi zopet snidejo, R&ka pri Krškem. Krdelo naših kongregani-etov je pod vodstvom svojega voditelja napravilo izlet h kartuzijanom v Pletarje. Izletniki so v jutranjem hladu prispeli v samostan ter tam opravili nedeljsko dolžnost. Nato so se povspeli na Javorico v Gorjancih, odkoder je lep razged na samostan, krško polje in vinske gorice v ozadju. Razigrani bo »e opoldne vrnili fantje v samostan. Tu so si ogledali samostan in gospodarske naprave. Videli smo raznovrstno stroje. Pokazali so »silos« napravo za kisanje zelene krme. Videli smo sirarno, nato kovačijo, pa emo prešli v notranji samostan, ki jc jKiln znamenitosti. Se na pokopališče nae je vedla pot. Njegova preprostost nae je osupnila. Začudenim nam je gospod pater tolmačil, da menihe jjo-kopljejo brez krste, da pa nameato okrauja na grob za rajnke mnogo molijo. Poslavljajoč se, še vpra-žam gospoda patra po številu samostanske družine. Imajo 20 duhovnikov in 32 bratov, pa 80 do 100 ljudi dnevno na hrani. Stopi! sem še v Št. Jerneju pozdravit gospoda dekana na novem mestu. Tu «o imeli ta dan ravno prvo eveto obhajilo. Nato emo veselo hiteli domov. št Jera»j. Globoko nas je pretresla nesreča, ki Je zadela dobro Goriškovo družino iz Gornjega VrhjKilja. Gospodar Franc je s svojo hčerko Ksr-lino dela! na iagi v Srbskih Morovieah, pa je zgorel v /spanju. Hčerka bc ,ie hotela že vsa opečena rešiti e skokom skozi okno, pa si je zlomila ob o nogi in po treh dneh v groznih bolečinah izdihnila. Pokojni Franc je bil blaga duša, poštenjak vseskozi in stalni naročnik »Slovenca«. — Baničev Tone, 27-letni orožnik, tudi iz Gor. Vrhpolja, je pred par dnevi napravil izpit za podnarednika in vesel hitel iz Subotice domov na dopust k materi. Od No-nega mesta proti domu pa ga je dohitel traktov iz Pleterji, na katerega jo prisede!. V Gradišču pa je šofer naenkrat izgubil oblast nad vozilom in zadel z vso silo ob most ter se prevrnil v jarek,. Delavci so odleteli po bregu in nepoškodovani opa- ih Janez Jereb Dne 10. junija smo jx»kopali na Kopanju duh. svetnika in župnika v pok. g. Janeza Jereba. Dopolnil je 64 let, od teh ie bil 10 lei v pokoju. Zakaj? Predčasno je jxwjlegel vsled prenapornega dela. Bil je mož izrednih talentov in jeklene volje. Ko je bil bogpslovec, je bil zelo vesele in živahne narave. Ko je pa prišel na prvi službi V. svetniškemu dekanu g. Tavčarju kot kaplan, je postal tudi sam evet mož, svoje talente jc postavil ve® v službo božjo in- v blagor ljudstva, čez tri leta je bil že župnik pri sv. Vidu nad Cerknico; z vso gorečnostjo je sezklal skoraj novo cerkev, vodil petje in ustanovil godbo in na vso moč pospeševal vensko in cerkveno življenje svojega ljudstva. Ko je leta 1907 prišel v Skocjan, je zopet kmalu postavi! nov hram božji, pozida! prosvetni dom, vodil cerkveno in prosvetno petje, ustanovil godbo na pihala, slikal kulise, jaslice, božje grobe za razne kraje. Ker ni našel časa podnevi, je delal ponoči, spal po 2 <~it> 3 ure, imel duhovne vaje, spovedoval, dokler ni omagal. 10 let ga je mučila huda bolezen, žive! je v veliki revščini, ker jc dobival penzije 665 Diti, io ie največjo, ki je za onemoglega župnika mogoča. Nekaj podpore mu je dajalo duh. podporno društvo, nekaj malega pa sem in tja njegovi duh. sobratje. Hvaležnosti in dobrot ni užival jia tem svetu, zato mu je dobrotni Bog poplačal nje« gova dobra dela v nebesih. — Njegov pogreb je bil lep in dostojen. Lepo se je izkaza! skrbni iffi dobri gospod župnik kopanjeki, enako lepo so so izkazali kopanjski župljani, ki so se v tako obit-nem številu s šolarji i« Mar. družbo udeležili po greba; tudi Skocjanci so ee častno in celo z godba ki jo je pokojni gospod ustanovil, poslovili oo rajnkega g, svetnika. Pokopal ga je goep. dekan Hladnik. RAZNO Najstarejša republika na "«» ie San Marino v "»Ii. Pred tedni je pra-!"ovala 195 letnico svoje »(odvisnosti. Slavnostim !! prisostvovalo veliko 'vilo tujcev. Proslavo »»vodila oba regenta, ki ™i to gorsko mestece ! sest mesecev. Ob tej Pnliki sta povedala, da riavica nima niti lička * in da je njena voj-Vi! Šteje 1000 mož, v •JMjšem stanju. Drža-™f»je v resnici starejša <«S let. že v četrtem ™ell» po Kristusu jo je »»fvil neki dalmatin-X1 kamnosek z imenom prino. Meri komaj 60 «Wr»tmh kilometrov in »k Par tisoč prebi- ■Jjf so orehi doma. C?™!* ie dežela ore-g-Nad osem tisoč plan-K»Ja ore'10ve nasade 2'\ 65.000 hektarjev nj JeL.poaaiene 6 sa- fi S1' ve< st0 Z najde pri tem delo ^zaslužek, v avgustu 'lilijo' » n vgu«iu °rehe, ki jih nato C P^h. Posebne za-SC Prevzamejo nato C g*80[tiral° i" 0 očistijo io na- L. Ganghofer: 29 MarŠimj klošier Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlč Bled je Ebervajn vstal in resno pogledal Valdramu v obraz. Potem se je molče obrnil in se sklonil zopet k svojemu delu. »Odgovori!« je dejal Valdram, prijel Ebervajna za komolec in ga stresel, da mu je zdrknil nož iz roke ter se s konico zapičil v podobo, baš na mesto srca! Tedaj je Valdram otrpnil od morečega strahu. Tresoč se je stal in z blaznimi očmi strmel v rezilo pred seboj. Nato se mu je izvil iz prs zamolkel stok, zgudil se je na kolena, objel z obema rokama podobo in udaril e čelom ob les. Toda Ebervajn ga je dvignil, »Vslani, Valdraml Ta les So ni posvečena podoba... nož ni mogel raniti, kar šele nastaja. Mene seveda si ranil. Naj ti odpusti Bogi Človek sem in me rana boli!« No da bi dvignil oči, si je Valdram zakril z dlanmi obraz in omahnil v šotor. 13 Okoli poldneva sledečega dne je stala Edelrota na razgledišču, si senčila z dlanjo oči in oprezovala po jezeru. Zarana v jutru se je bil Zigenot odpeljal z eno-debelnikom, da bi na jezeru pobral iz nastavljenih odic nočni plen. S teh voženj so je vračal drugače davno pred poldnevom. Danes so pa v ribiški hiši čakali nanj ze celo uro s kosilom. Od nikoder ga ni hotelo biti m mati Mathilta so ae že vznemirjala. V tesnobnem hrepenenju, s katerim Je oprezovala: Edelrota po vodi, je preslišala, da je v gozdiču ob jezera zazvenčala kljukača. Ozrla se je šele, ko se je žvenk oglasil že blizu gozdnega roba. In tedaj je preletela topla1 rdečica njen obraz. »Rudlib prihaja s planin,« je umovala, »gotovo je na poti sem še! mimo jezerskih sten in je moral opaziti enodebelnik.« Burno je zapustila razgledišče, stekla po holmu ia odhitela pred ogradna vrata- Tedaj pa je prestrašena obstala. Pred njo ni stal Rudlib, ampak Henink, Vače-manov najstarejši, s kljukačo v roki in tišjim lokom čez ramo. Grizoč si ustnice, jo stal pred njo in drzno meril dekliško postavo z očmi. »Ali si šel sem mimo jezerskih sten,« je jecljajoče vprašala Rotica. Dvignil je obraz in poteze v njem so otrpnile. »Zakaj sprašuješ?« »Brat se je odpeljal zjulraj in bi moral biti že davno doma. Ali nisi na jezeru kje opazil enodebelnika?« Henink se je zasmejal. »Mislim res, da sem ga videl. Plaval je daleč od suhega, in utegne trajati še dolgo, preden, se ti brat vrne domov.« Zopet se je zasmejal. »Kdo ve, morda je našel, česar ni iskal — in to ga utegne zadrževati dlje, kakor je samemu ljubo.« »Ne umem te! Kaj naj bi našel?« Rotičim glas ja drhtel. »Poglej samo, kako so znaš bati s svojimi sladkimi očmi!« Henink je z žarečim pogledom požiral ljubke dekliške poteze. »Ali te tako zelo skrbi brat?« Edelrota jel molče prikimala; hotela je spregovoriti, toda Heninkov pogled ji je zadušil glas na jeziku. »Ali ga imaš tako! rada? In če si že bratu tako dobra — kako trdno in toplol 8* liti, da je nesrečnega Toneta delete a emrt pod ruševinami kajbice za pomožnega Šoferja. Pripeljali so ga v mrtvašnico v St. Jernej :n ga v ne-deiio 13 t. m., ob veliki udeležbi pokopali na podružničnem pokopaliSin v Šmarju. - Domačim naše iskreno eoiaijel — Tudi pri na* je globoko odjeknila tragična smrt slovenskega akademika Rudolfa Dolinarja. V torek, 15. junija, smo se narodnemu mučeniku oddolžili s črno peto sv. mašo, ki io je v župni cerkvi daroval gospod dekan Zapomnili ei bomo za vedno, da med ljudmi s takimi zločini na vesti za nas ni mesta. -- V soboto dne 12 junija, nas je obiskala velika nevihta z dežjem in toeo, ki pa je bila, bvala Bogu. pomešana z dežjem in ni napravila possbne škode. Hujšo škodo je napravil vihar, ki je na odprtem polju podrt mnogo kozolcev, jk> sadnih vrtovih pa ruval drevje. — Na praznik »v. Petra in Pavla bo zopet žegnanjs in romanje v Lurdu pri flt. Jerneju. Častilci Matere Božje Lurške iskreno vabljeni! Sveta maša bo ob 10 uri. Škoejau pri Mokronogu. Poredkoma -- pn takrat dosti branja ... Tako je z našimi dopisi. — Da snio majniško deklaracijo dostojno proslavili — * kresom, godbo in obhodom, se razume. Posebno lepo slovesnost smo imeli, ko smo blagoslovili nov evharietični kril Zločinsko roka nam je starega pod žagala. Faraoi so zdaj postavili na isto mesto novega. V nedeljo, 6. junija, zvečer smo zadostili temi! bogoakruustvu najprej v cerkvi e pobožnostjo pred Najsvetejšim, nato se je razvila v lepi večer procesija z bakljaini, lučkami h križu v spremstvu petih duhovnikov — is Škocjana in St Jerneja. Močna godba iz Št. Jerneja je druina z uašo domačo godbo podprla petje, ki je bilo tako, da v Škoejanu še ni bilo siiSati enakega. Vsa čast moškim, ki ao tako krepko poprijeli v ljudskem petju kot še nikoli. Pesem se je vrstila za pesmijo, rakete so svetile in 6treli grmeli, izza obzorja je po-bliskavalo, kakor da hoče tudi narava prispevali k tej slovesnosti, ko ee je vila dolga vreta luči po gričku navzgor. Podžagani križ je še vedno ležal na tleh, kakor je padel —- a posejan z lučkami kakor gomila mrtveca, nad njim pa se je dvigal novi križ ves v lučih in n&kitju. Ko je gosp. dekan Anzič v govora poudaril pomen slovesnosti in ko je dvignil desnico v blagoslov, je marsikomu izvabilo solzo ganotja. Nepozaben bo oetal ta prizor jvMebno šolski mladini, ki se je tako številno udeležila procesije. Škocjanci smo tisti večer pokazali, kakšni smo. Lep vtis je napravilo na navzoče sodelovanji učiteljstva, ki se zaveda, da mora živeti z narodom tudi takrat, ko ta daje duška svojim ver- Vsi na misijonski kongres v Grobilet Dolžnost vsakega zavednega katoličana je, če le utegne, da se udeleži misijonskega kongresa, ki bo prihodnjo nedeljo, 20. junija v Grobljah. Sporedi V soboto, 19. junija zvečer ob pol 9 igro na prostem »Naša apostola«. V nedeljo, dne 20, junija ob 9 sprejem gg. škofov; ob 10 »veta maša na prostem, roašuje nadškof dr. A. B. Jeglič, govor ima belgrajski nadškof dr. J. Ujčič; ob 11 slavnostno misijonsko zborovanje. Govore: minister dr. M. Krek, prof. J. Richter in prošt K. Čerrn, nato pismeni pozdravi slov. misijonarjev in resolucije. Popoldne ob 2 pete litanije z misijonsko posvetitvijo, nato igra na prostem -Naša apostola«. ... ,, Ijcdsko petje: Pri sv. maši ob 10 in popoldne pri petih litanijah poje v*e ljudstvo s spremlj«-vanjem godbe. , . . Naroda« aoSe: Nekateri hočejo vedeti, če smejo priti v narodnih nošah. Kar pridite! Narodne nože dobe posebno mesto. Sprefem bo zraven postajališča, nato gremo na dvorišče, kjer bo sv. maša in zborovanje. Hrana se bo dobita tudi na mestu, vendar svetujemo, da vsak prinese za kosilo kako malenkost s seboj. Kongres se bo izvršil brez prenočevanja, zato naj vsak, ki more, pride šele v nedeljo zjutraj. Igra v soboto zvečer ie za tiste, ki gredo lahko po igri domov, če kdo hočt prenočevati, mora prej sporočiti. Polovična vožnje je dovoljena Komur pride bolj poceni nedeljska povratna karta, naj zahteva to. Velja od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Razstava. Velika misijonska razstava bo odprta vsak dan do misijonskega kongresa. Urejena je i -veliko skrbjo. Tudi misijonski film bo vsakega očarat Izkaznice za misijonski kongres in razstavo »e dobe pri župr.ih uradih in na samostanskih portah v Ljubljani. Izkaznica je potrebna vsakemu udeležencu. Stane 3 Din. skim čustvom. •— Ne3a. fars je trenutno brez župnika. Upamo, da bo kaj kmaiu prispe! naš novi farni očs g. TgnScij Škids. On bo najmlajši župnik v škofiji. — V naših Telških hribih ao ee tačeli gibati. Lastno faro hočejo ustanoviti. Gradbeni od- bor že imajo, prva in zadnja in najtežja tijofr0sa naloga pa bo, da opravijo kaj v blagajno. Treba bo tudi po dolinskem delu naše fare potrkati na dobri srca. da bodo tudi dolinci kaj prispevaii \s zbirki za novo cerkev Kristusa Kralja na Telčah. — Špi0|, se naši vbribcit budijo. V teku je akcija za cesto iz Tržišča v Sevnico češi hribe, ki so krvavo oo-trebni te zveze. Pred občinskimi voitvami je bila obljubljena, po pravi« pričakujemo, da se bo obljuba uresničila. Se tretja akcija je v hribih: Z ljudstvom čuteči upravitelj telžke šole. gospod ju-rančič, si prizadeva, da bi se šola razširila, kar jo res potrebno. — Tako torej v škocjanski inri p,> staja lepo. Samo nekateri spomini so grenki, spo-mini na tiste {»se, ko so »a našem občinskem »rada gospodarili drugi ljudje, ii Novega mesta j« prišel preiskovalni sodnik zasliševat ogoljuftne ljudi in je zaslišal prvič okrog 180, drugič pa okrog lfji) strank, zakaj primerov goljufije in poueverb je nekaj stoli«. I'od sedanjo upravo se lake otvsri ne dogajajo. šl. Jani a« Dolenjskem. Vso (aro je močno potrta vest. da je umri v ljubljanski bolnici .lakot Marko, pueeatnik iz Branekega. Ko se je viaial is Radač prati domu, je nesrečno padel in dobil nevarne notranje po*kttdbe, Kljub zdravniški pomoči je mora! prerano oditi k Njemu, r.-f kalerc^a je \se svoje življenje žive! in delal. — Kdor j? pezntl lega izrazito katoliškega, kremenitega in vs^ga spoštovanja vrednega kmeta —- borile« za kmetake pravice, za pravice katolištva. «e bo gotovo raomiii, da nas je po božji previdnosti moral zapustiti v času, ko bi ga najbolj potrebovali. Bil je vedno na prvem mostu kot ebriitoki odbornik in svelovalet; njegove besede »o tudi pri J<> tako zagrizenem nasprotniku vedno našle vpoštevanje. Pod biviim režimom je kandidiral kot nosilec liste v ebčindti odbor, pa režim nia ni »prizuah večine cidanih glasov. Svoje verske in »tenovske dolžnosti ie vestno izpolnjeval in je kot član Apostolstva moi m fantov v^ako prvo nedeljo s svojo družino j»rwlopii k mizi Gospodovi. Mi «<• tega eraiaoval, temveč «i je celo prizadeval, da je tudi druge pridobi! *s me*etni prejem sv. zakramentov. -• Zapu.-fa Jene in sedem nedoraslih oirak. Pogreba se je udeležila šolska mladina in neverjetno velika »uiofei ljudi. Ros jasen dokaz, kako priljubljen in »pužte-van je bil pri ljudeh ta mož-poitenjak. — Gospod, bodi noskončen kot plačnik zvestemu služabniku Markdtu in kot tolažnšk žalujoči ženi ter vsrub-vzgojitelj nesrečnim otrokom! .^.-v -i V vs»ko bilo »Domoljuba« bo tvoja okrogla ročica objemala šel© ljubčka okoli vratu k Iztegnil je roko, da bi jo prijel za komolec. Rotica se jo prestrašena umaknila, ■•Poglej, kako se ptička stiska!« Henink se je smejal, »Potrpi, midva bova še dobra prijatelja, midva!« Zopet je iztegni! roko, tedaj je zagledal med vrati Vihofa, in umaknivši se, je' spregovoril prijazno: »Zakaj se me bojiš? Seči sem ti liotel samo v roko, da te pozdravim in ti povem, kaj mi je naročila zate sestra. Kaj ti hoče, ne vem, pravi samo, da bi so oglasila še danes pri njej, prinas doma. Kmalu, moja sestra ne čalca rada.« »A jaz sem danes z njo vendar že govorila,« je za-jecljala Rotica. Henink je osuplo pogledal. »Mislim, da se motiš.« >Ne, «e! Danes rano v jutru je jahala Heka tod mimo nas, sama me je poklicala in govorila z mano. In bi mi bila pač lahko sama povedala .. .< Henink je skomizgnil z rameni. »Kaj vem, fesa vsega se ne domisli sestrina kttširava glava. Lahko ti potem samo, da sem jo srečal gori v gozdu in mi je naročala, naj ti to povem. Zdaj je gotovo že davno doma. Govori, kaj naj ji rečem? Prideš ali ne?« Rotica ni takoj odgovorila, potem je pa zašepetala: »Čo sestra tako želi, moram pač priti. Dobri, sva si in ne bi je rada razjezila.« Heninku se jo posvetilo v očeh. »Povedal ji bom!« Yn smeje je odšel in zavil po poti proti Abi. Med prvimi drevesi se je ozrl nazaj čez ramo in zamrmra!: »Le pridi, moja zebiea, pogret ti bom gnezda! Čakal som zadosti dolgo.« Ko jo čez čas po kamnitih stolbah prišel domov, jo vraža! hlapca, ki mu je odpri vratca: »Ali je sestra doma?« »No, gospod.« Z* »Kdaj utegne priti?« I >Ne pred večerom.« | »Dobro! Zdaj pa napni ušesa ia si zapomni, kar ti bom povedal!« „ Hlapec je poslušal besede, ki mu jih je šepetal Henink, ter se je pritrjevaje muzal. Zanesite se name! Postavim se na zid iu ue premaknem oči od ribičeve hiše, in kadar pride ...« Itaiitik je zaprl z dlanjo hlapcu usta, zakaj pred medvedjim oborom je zagledal sedeti očeta. Gospod Vače je bil sam doma; Hartvik in Ajlbert sla bila odšla na lov, Zindel, Rimiger, Gerold ia Otloh so stražili v Lokijevem ieau. Da bi si preganja! dolgi čas samote, si je bil gospod Vače izbra! čudno igro. Sedel je z dolgo palico v roki pred zverinjakom In s krepkimi sunki dražil zaprte živali. Momljajo se je postavil medved na zadnje noge, renčeč se je pognal voik iz enega kota v drugega, in pihajoč je skoči! ris ob goieh navzgor ia se oprijel stropnih palic. Gospod Vače je suval in vrtal s palico, dokler splasene in jezne živali niso pobesnele, tako da so se v svoji razjarjenosti naskočile med seboj, se zagrizle ena v drugo ter se v ravsu in kavsu zakotalile po tleh. Potom je gospod Vače izpustil palico, si položil dlani ua trebuh in so krohota!, da so mu prišle solze. Rjovenje ia hrup v obo.-u je splašil vso perjad na dvorišču. Kokoši so se jaskajoč razletele, golobi so plašno obletavali streho, na zidu se je zadri pav, in v pasjaku so tulili psi. Sele po malem se je vrnil zopet mir. Ko je končno ponehala borba v kletki, je ležal v «wm kotu medved in si lizal šapo, ki mu jo je do krvi ogrizel volk, v drugem se je stiskala h golem rdeča gorska mačka in ječala, dočim je volk, ki so mu jo s ple<5 cedila kri, hodil z žarečimi očmi gor iu dol ia vtikal polnijo v vreče. Kalilot-siija pridela letno 35ftflW nieterskih stotov orehov; od teh jih porabi ameriški trg 260.000. ostalo blago gre v druge dele Tekoča svila. Japonci izdelujejo že »d n« najlepšo in najbolj dragoceno svilo. Kot znano, se prideluje svila s pomočjo malih žuželk zva-r.ifc sviloprejke. Nekemu japonskemu profesorju se je sedaj posrečilo, da je male žuželke prumV fla tie predejo več m^'™0^ marveč izločujejo neko iji-ozorno tekočino »j kočxj svilo. Ker bo o^ I potrebno mnogo nun « Ia pri izdelav, svtto« niti, bo cena svili P«liJ zn polovico Raztresen proiesof- " Gospa: -Mici, sobo, če je m«! »« , kavo.« »Gospod prote^ ali ste izpili kavo?« »Ljuba m. Mioi. t«fia P res ne vam.« „i«mo Velikansko »vet,»P ^ ima Amenkanec way« v mestu ^ Angete.^ (>['to zavzame prostor " L pol kv, metrov o 8048 sirarn. Mož m I .. vbil v glavo, ''»J.JV go tiskal sam- N«^'«. fe velike irke f stavi! preprost 1,=«" h Stara Loka- P" Bas se l>t nedeljo 27. junija oripravlja velika slovesnost. Blagoslovljen in otvorjen bo "Ov »Prosvetni dom«, ki smo ga po Tokih letih čakanja vendarle dobili. V naši lepi okolici bodo na predvečer kreaovi oznanili veselo vest v novi dvorani pa bodo Slani dramatskega odseka uprizorili ob 9 zvečer Jalcnovo igro »Rojenice«. V nedeljo ob H se bomo zbrali pred Ba-lantoui v Sliofji Loki v »prevod, za katerega vabimo narodne noše peš in na konjih, kolesarje, člane v krojih itd. Sprevod bo šel v dekanijsko cerkev, kjer bo ob 9 sv. inaša z ljudskim petjem ob spreinijevanju godbe »Lubnik«. Po končanem svetem opravilu bo slovesna blagoslovitev novega doma. Popoldne po petih litanijah bo v dvorani slavnostna akademija. Na programu je več pevskih točk, govor, deklamacija, simbolične vaje, kolo ilii. Po akademiji bo na vrtu, če ho slabo vreme pa v dvorani, veselica. Vabimo vsa okoliška društva, da se udeleže prosvetnega dneva v Stari Loki v obilnem številu! Litija. V nedeljo, 20. junija bo v Litiji velik prosvetni tabor vseh prosvetnih društev litijske Kaj, kosmatin&k, kaj? Tako ko ti, tako bi pro-neki rad skočil proti menil Samo dobro, da ima kletka, ki sem jim jo zgradil, tako trdne palice!« Tedaj je začul Heninkov korak in se je ozrl, »Ti?« je vprašal sačuden. >Zakaj prihajaš sam?« »Ločil sem se od bratov.« »Cemu?« »Lovil sem na lastno pest« Gospod Vače je z ostrim pogledom meril sina; He-ninkove besede so zvenele tako, da je postal pozoren, »Kje si bil?« , . .. .. »Zunaj na jezerski pečini, nad mahovo skalo, ki štrli ven nad vodo.« »Ali si osiedll svojega dobrega jelena?« »Ne, oče!« Tanek posmeh se je utrnil 8 Heninkovih ustnic. »Toda ribja postojna mi je priletela, ki čakam nanjo že dolgo.« Gospod Vače je priprl oči in si zagrebel ukrivljene prste v brado. »In?« »Nad skalo sem ležal in velik kamen sem imel pred seboj. Tedaj j« postojna priplula &w jezero proti skali, iu ko je bila navpično pod menoj ter hotela dvigniti nastavljene odice, sem ga sprožil.« Gospod Vaoe je šinil kvišku. »Leži?« Henink je prikimal. »Poglej ven na jezero! Eno-defeelnik plava praaeu po valovih I« Z dolgimi koraki je odhitel gospod Vaoe k obzidju in se z žareči m pogledom aazrl v globino. Sončna sopara je migotala nad jes&erom, kjer je na ravni, belosivo se spreminjajoči višini plaval za streiiaj od nasprotnega brega prazni čoln kakor rjavo poleno. »Tako si hotel imeti sam!« je zamrraral gospod Vaoe. »Mislil sem, da bo že s tvojim očetom dovolj, in bi te bi! ohranil! A zdaj leai, kjer ležiš!« Zapustil je ob&idje in krenil proti odprtim stopnicam- Tedaj mu je zasiavil pot Henink. »Zahtevam plačilo, oče!« »Zahtevaj! Samo ne mojega konja in kaljenega loka in n® belega sokola To troje obdržim, dokler bom živ,« »To bi bilo že vsako zase prevečl« se je Henink tanko nasmehnil. »Kar hočem, ugodiš lažje: ukaži si ose-d!ati plavca in odjezdi malo po doiini, ježa ti bo dobro storila. Mislim, da smeš dvigniti glavo in lažje dihati, »daj, ko ni več enega, ki bi bil zalege! le-onim pri Loki-jevem kamnu za sto drugih!« Gospod Vaoe je udari! Heninka po rami. »D«, fant, odjezdil bom,« se je zasmejal, »in se oddahnil! Ta ml je delal skrbi. Druge držim kskor miši v vreči!« In sa-klical Je hlapcu, ki se je prikaza! pri Mevnšh vratih. »Plavcak Potem je stopil v hišo, da bi se oblekel za j<$o. Henink je pomignil hlapcu, ki mu je bil prej odpri vratca; potem je odšel za očetom. Hlapec je zlesel na akl in je skozi škrto za pušice uprl ožH proti ribičevi hiši. Na razgledišču, dvorišču in odprtem prostoru pred ogradilo leso ni bilo nikogar; nabrežje ob pristajališču so mu zakrivila drevesa. IZ ŽIVUENJA Kmečka žena m naš čas % Delo ia javnost. Toda današnji Saši so preveč važni in preveč usodni, da bi s-e moglo kmečko ženstvo udejstvo-vati sasao v evojem domu ia pri. svoji družini, Go-tovo j« ta nalog* najpoglaviinejša, vendar ae edina. Nai čas zahteva, da se zlasti kmečko ženatvo pokaže tudi r javnem življenj«. Splošno sa trdi, da je delo v javnosti pravica in naloga moikih. Do neke mer« ja to tes, vendar ni in n» more biti delo za javni blagor izključna pravica moških, posebno ne, kadar gre za stanovska vprašanja m za splošna vprašanja (ns primer narodna ali verska), ki prav tako ali še bolj zadevajo žeostvo. Moškim noče nihče odrekati prvenstva, ki jim gre po naravi in po Stvarmkovi vsemogočni volji, ki nam je to naravo dni. Toda mi v svojem javne««, splošnem delu srno kaj pogosto enostranski, poleg tsaiega dela oataj« kaj rada »e cela vrsta vprašanj, ki jih i® tudi treba rešiti. 7,a rešitev t®h je poklicano naše žetartva. Z njegovim sodelovanjem bodo prizadevanja mož m fantov lepo dopolnjena, vsestranska in zato popolna. Vprašale boste: pa kje na< v javnem udejstvovaniu primemo za delo in kako? a) Stanovska misel. Odgovor j« kratek: v stanovski skupnosti! Kaj je staa? Sta« je skupina, množica ljudi, ki »i aa isti, enak način pridobivajo vsakdanji kruh. Obrtnik si ga služi z izdelovanjem predmetov evoje obrti, delavec z delom v tovarni ali kje drugje, uradnik z delom v pisarni itd., kmet pa z delom aa gruntu. Vsi ljudje, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje in z vsem, kar je s tem v neposredni zvezi, pripadajo kmečkemu stanu. V svoje vrste ie treba šteti tudi podeželske obrtnike, ki imajo poleg obrti tudi posestva in jih obdelujejo, pa tudi kmečko delavstvo in služinčad, šteti cel<5 ljudi, ki deiajo morda v tovarni ali pri kakšnem drugem podjetju, pa živijo na domu in redno pomagajo pri domačih gospodarskih delih. Vse to je kmečki stan, ki je pri m«s najštevilnejši, saj obsega dve tretjini vsega slovenskega ljudstva. Je torej v veliki večini. Vendar je čudno, da v javnem življenju n® pomeni toliko, kolikor bi po svoji važnosti in moči morai pomeniti Kaj je temu vzrok? Razbito«'., neenakost kmečkih ljudi! Pri n»« se držimo eisbega pravila: vsak zase. Ker vsak zase, zato vsak slabo, in ker posameznik slabo, zato ves stan zanič. Movensks kmečki ljudje tičijo globoko v liberalistični miselnosti, pa se tega niti ne zavedajo. Vedo le, da nekaj ni v redu, in iščeio vzrokov povsod, »a« pri samih sebi ne. Nauk, da je vsak čiovsk sam svoje sreče kovač, srno zagrabili napak. Pojmujemo ga po liberalnem načelu, ki uči: v prizadevanju za svoje dobrine am*J v popolni svobodi storiti vse, kar ti kaže, saoi6, d« j« tebi m tvojemu gruntu prav. Če se tvojim sosedom zaradi tega krivica godi, če koga spraviš na boben — kaj ti mar, Tebi je prav — on naj pa gleda zase! Ta miselnost, inovda ne v tako »siri obliki, je zajela kmečke ljudi, Zato sc tazbijejo »»mo zaradi prevelikega samoljublja (egoizma) skupne kmečke akcije; zadružna mUel ie bolna, ker vsak išče takoj v pretirani meri svojih koristi na račun skupnosti; ruši sa vaška skupnost, vsak sc gradi s plotom, da bo eam zase. Včasih je bilo drugače. In če je danes teko, ja to posledica liberalnih naukov. Kje ie zdravilo? Kmečke žene ia dekleta so v prvi vrsti poklicane. da to Utebarlno miselnost čim preja temeljito preženejo — najprej iz svojih src, potem pa iz svojih hiš in družin. Ko se jim to posreči — in posrečiti se mora, če bodo resno prijele za delo — bo hitro ustvarjena kmečka skupnost. Odstraniti jo treba strup, ki zastruplja medsebojno sožitje kmečkih ljudi na vasi, pa bo sama po sebi ustvarjena podlaga za skupn® nastope. Kdo je bolj poklican, da ta strup preganja, ka>kor žensk«? Saj je bistvo ženske na ture — jjubezea, dobrota, mehkoba in toplota. Iz ženskih src mora izžarevati ona toplota, ki bo v stanu otajati ledeno skorjo nezaupanja, sovraštva, aevoSčtjivoeti in še vseh drugih pregreh, ki oklepajo slovenske kmečke domove pred sosedi, Psižgite ta prejKstrebni ogenj takoj! Videle boste, kako se bodo — sicer počasi, vendar zanesljivo — tajali naši moški, kako se bo počasi (pravim počasi — zate n® takoj obupati!) čistilo napeto ozračje ta kako pripravljala tla za kmečko skupnost. Ali je kmečke skupnosti treba? Na to vprašanje, mislim, ni treba na dolgo iti široko odgo- varjati. Znan je izrek; v skupnosti je moč. Drual stanovi so važnoat tega pregovora ž« zdavnaj 0»j deli ia s« organizirali. Kmečki ljudje so p* meaf» kmečkega stanu. _ Delavskega razreda s« 'm dvignil ns komunizem, m sttUtiztffli, n« kršlanski socializem. Dvigni! p bo It živ, celoten katoliški socialni nauk, V/ Hatiff - t O.: [ftce Tako jo Peter v popivanju in igranju prekosil tudi najhujSe pijance in igralce v Črnem lesu in bolj pogosto so ga imenovali Petra igralca kakor plesnega cesarja, zakaj igral je skoraj vsak delavnik. Zato je njegova steklarna polagoma propadala in tega je bila kriva Petrova nerazurrmost. Steklo je dal kar naprej delati, ni pa obenem s steklarno kupil skrivnosti, kam 80 najbolje prodaja. Nazadnje ni vedel, kaj bi napravil z veliko množino stekla, pa ga je prodajal za polovično ceno potujočim prekupcem, samo da je mogel delavce plačati. Nekega večera se je vračal zopet iz gostilne domov in čeprav je bil popil mnogo vina, da bi so razveselil, je premišljeval s strahom in žalostjo propad svojega premoženja. -- Kar zapazi, da hodi nekdo poleg njega, o?re se in glej — bil je Steklenžek. Tedaj ga je zgrabila divja jeza, rotil se je in prisegal, da je vse njegove nesreče kriv možiček. »Kaj naj počnem sedaj s konjem in vozičkom,« je zaklical. »Kaj mi koristi steklarna iu vse moje steklo? Se celo ko sem bil ubog ogljar, sem živel bolj veselo in nisem imel nobenih skrbi. Zdaj ne vem, kdaj pride sodni izvrševalec, ki bo cenil moje imetje in me rubil zaradi dolgov!« »Tako?« odvrne Sieklenžček. »Tako? Jaz torej naj bi bil kriv, če si nesrečen? AH je to zahvala za moje dobrote? Kdo ti je pa ukazal tako neumno želeti? Steklar s: hotel biti, pa nisi vedel, kam je treba steklo prodati? Ali ti nisem rekel, da bodi oprezen pri svojih željah? Razumnosti, Peter, pameti nisi imel!« i5* »Kaj razumnost, kaj pamet!« vzklikne Peter; »pameten sem dovolj in ti hočem to takoj dokazati, Steklenfek,« in pri teh besedah zgrabi trdo moiička za vrat in vpije; »Ali te imam sedaj, zakladnik v zelenem jelovjn? In zdaj ti povem tretjo željo, ki mi jo moraš spolniti. Hočem torej tukaj na mestu dvesto-tisoč trdih tolarjev in hišo in — o joj!« zakriči in otresa z roko, zakaj gozdni možiček se je bil spremenil v žareče steklo in žgal v njegovi roki kot živi ogenj. Toda o možičku ni bilo nikjer več ne duha ne sluha. Več dni ga je spominjala otekla roka njegovo nehvaležnosti in nespameti. Potem pa je svojo vest prevpil in dejal: »In če mi steklarno in vse prodado, mi ostane vendarle debeli Ezekiel. Dokler ima ta ob nedeljah denar, ga bom imel tudi jaz.« 2e res, Peter! Kaj pa, če ga ne bo imel? In tako se je nekega dne zgodilo in je bil to prav čuden račun. Zakaj neke nedelje se je peljal v gostilno in ljudje so molili glave skozi okna; pa ae je oglasil prvi: »Peter igralec prihaja,« drugi: »Da, plesni kralj in bogati steklar,« tretji pa je zmajal 7. glavo in rekel: »Kdo ve, kako je z njegovim bogastvom; govori se to in ono o njegovih dolgovih in v mestu je nekdo rekel, da izvrševalec ne bo več dolgo odlašal 1 rubežnijo.« Med tem je bogati Peter pozdravil goste ob oknu imenitno in dostojanstveno, stopil z voza in zavpil: »KrSmar, dober večer, ali je debeli Ezekiel že tu?« In debel glas je /.aklical: »Le noter, Peter! Tvoj prostor ti je prihranjen, mi smo že pri kartah.« Peter Munk je torej stopil v gostilno, segei takoj v žep in zapazil, da mora biti Ezekiel dobro naložen, zakaj njegov žep je bil do vrha napolnjen. A Z N O Ovce so rcšiie pastirje španski vojaki so Po odkritju iužne Amerike prepotovali ogromno ozemlje od vzhoda do zanj?3' S seboj so vodili kot *>v0 hrano tudi ovce. Neke noči, ko so epali v evoje« se orit"«1 v 1 v =e priplazi v 'bližino skupina taborišču, njihovo bližino divjih Indijancev meneč jih napasti in prid". Io ovce opazile pl«**«« Indijance, so , strahu žalostno mekets Indijancem .so b.1 glasovi tuji in so jih »jj^ trali M klice « ter jo i«drno odk^ ki Sušnim v"f mr so se zbudili er w h še zadnje hrbte W sovražnikov. e v surf Po!fk,u £.,11, »Ji kmetje dvoboj smeli uporabil«" besneti »iitorškifl "s.. ' Ti pre.net. A®*"'(r Izložbe faj vin «0 bik o bow s™«*!!0 ITk,1. O* zanimive. V«'ob hajala mala * mj-libel ie bil P™."' 0|rp-krofon, ki *el(trit- kov jok majhen « ^ ni motor, K. iV i« zibati jok*^. ' 6,,et tlej, da se pofr e'n > zaspi. Motor se poljedelstvo: Z delo. ! je treba hiteti, zlasti kdor šc ni gotov z okopa ,;njem in osipavanjem krompirja Kmalu pridejo :ia vrsto druga važna opravila, kot košnja, konc~m meseca pa, če bo tonlo. t>°m0 ozimni ječmen in grašico. Sv. Medard nam je prinesel dež. Stari preroki pravijo, da potem rado kar štirideset dni skupaj dežuje. Deloma se je to prerokovanje žc uresničilo. ker nas je večkrat obiskala ploha. Upajmo pa, da bo v bodoče vreme prizanesljiveiše; mokrote smo imeli letos že itak preveč. — Ob deževnem vremenu presajamo peso na njivo in jo zalijemo z gnojnico. Ce imamo kako njivo prazno, jo na gosto zasejemo s koruzo za zete« krmo v poletnem času, ko nam bo zmanjkalo drugega zelenja. Travništvo. čas prve košnje se bliža. Vsak si želi lepega vremena in obilo dobrega pridelka. Od pridelka naših travnikov je v največji meri odvisen uspeh živinoreje za dobo celega leta. Dobro seno bomo pridelali, ee bomo pravočasno kosili. Na io se kmetovalce leto za letom opozarja, toda kljub temu nočejo nekateri tega zadosti upoštevati. Moogo jih kosi prepozno in vozijo potem domov raje »lamo, kot pa prvovrstno seno. — Košnja mora biti vedno pravočasna, to se pravi ne prezgodnja, pa tudi ne prepozna. Dokler trave še niso začele cveteti, košnja ni umestna; trava tedaj še ni dorasla in vsebuje mnogo vode. če iako mlado travo pokosimo, se močno posuši in dobimo jako malo sena, ki pa jc sicer zck> dobre kakovosti. — Navadno pa se pri nas zgodi, da začnemo s košnjo prepozno, to jc takrat, ko so trave odeveteie in gredo že v seme. Tedaj so spravile trave ie večji de! svojih hranilnih snovi iz stebtevja in listov v cvet, plod in seme; za košnjo so že prezrele. Seme in listi, ki vsebujejo veliko hra- nilnih snovi, odpadejo in tako dobimo manj vredno seme. Res je, da pridelamo na ta način nekoliko več sena, toda tako seno jc slabejše kakovosti, mnogo manj je redilno in poleg tega jc težko prebavljivo. Živina ga uživa zelo nerada in mlečnost pri tem precej trpi. Pozno pokošeno seno ni dosti več vredno, kot pa slama. Listi in stebla izgubijo veliko na redilnih snoveh, olesenijo in postanejo težko prebavljiva. Najprikladnejši čas za košnjo je takrat, ko je večina trav začela šele cveteti. Predvsem se moramo ozirati na glavne trave, kakor so travniška bilnica, francoska pahovka, pasja trava in travniška latovka. Posebno merodajna je travniška bilnica; to travo mora vsak kmetovalec dobro poznati. Značilno za njo je to, da je zelo velika in jo zaradi lega prav lahko opazimo. Ko je pretežna večina travniške bilnice v cvetu, vemo, da je napočil čas košnje. Najvažnejše hranilne snovi v krmi tvorijo beljakovine; čim več beljakovin vsebuje krma, tem več je vredna in tudi bolj tečna je. Največ jih vsebuje trava tik pred razcvetom; nato pa začne odstotek beljakovin neverjetno hitro padati. Zato glejmo, da bomo kosili pravočasno, boljše nekoliko preje, kot pa prepozno. Živinoreja. Živino moramo vsak dan temeljito očistiti. Neočiščeno žival mnogo raje napada mrčes in se počuti vsled tega zelo neprijetno. Kmalu bomo imeli dovolj tople vode za kopanje živine. Živino kopljemo vedno pred krmljenjem, nikdar pa ne takoj po krmljenju. Preveč razgrete in potne živine ne smemo nikdar kopati. —• čas odprodaje piščet za zakol je tu. Ko začnejo približno štiri mesece, stari pete-linčki peti, je čas, da jih kapunimo. Mlade račke in goske krmimo dobro in izdatno, da ne za-ostanejo v razvoju. Vsak iiaa: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, i4 Vreme, borza, 19 io 22 čas, vreme, poročila, spored, obvestila. Četrtek, 17. junija: 19.30 Nac. tira. 19.50 Zabavni kotiček. 20 Plošče. 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Orgelski koncert. 21.15 Jožek in Ježek. 22.15 Plošče. — Petek, 38. junija: 11 Šolska ura. 18.30 Nac, ura. 19.50 Otroci slov. izseljencev v Nemčiji in njihovo'Šolanje. 20 Plošče. 20.10 Nepopolna prehrana —■ vir bolezni. 20.30 Ipavee: Tičnik, prva slovenska spevoigra. 21.30 Koncert Rad. orkestra. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 19. junija: 18 Radijski orkester. 18.40 Predavanje. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Idrijski večer. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 89. junija: 8 Plošče. 8.15 Prenos cerkvene glasbe. 8.45 Verski govor. 9 Cas, poročila, spored. 9.t5 Plošče. 10 Produkcija glasbene Sole »Sloga«. 11.30 Otroški nastop. 12.35 Mozartova ura. 17 Kmet. ura. 17.30 Kmečki trio. 19.30 Nac. ura. 19,50 Slovenska ura. 20.30 Koncert pevskega društva »Krakovo-Trnovo«. 21.15 Plošče. 21.20 Operetna glasba. 22.15 Plošče. — Ponedeljek, 81. junija: 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti. 20 Slovenska nar. pesem. 20.30 Koncert treh flavt. 21.20 Plošče. 22 Esperantska ura. — Torek, 22. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz ljublj. opernega gledališča. - Sreda. 88. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 šah. 20 Plošče. 20.10 Naša mladina in alkohol. 20.30 Prenos z Dimni« 22.15 Radijski orkester. Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij ob ju ž. žel. prične 15. septembra novo šolsko leto, ki bo trajalo 11 in po! meseca, torej do 31. avgusta 1938. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je poslati do 1. avgusta na upravo šole. Prošnji, opremljeni z 10 Din banovinskim kolkom, je priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, z banovinskim kolkom 4 Din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo, ter izjavo, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru ps, da povrnejo zavoda prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj pri-lože uradno potrdilo davčne uprave o višini dav- avtomatično spet ustavi. Nak mamice in otroči-bi te iznajdbe gotovo M bili veseli. Konec zlatega zobavj«. % pred pr desetletji je bila tehnika zdravljenja tn popravljanj* zob kaj preprosta m je bilo izirgs,-«njc zob menda najobičajnejše zdravilo. Seve so imeli gtari ljudje ob zdra-wjSi hrani epložao tudi ooljše zobovje. Pred voi-so zobni tehniki segli j*1 zlalu in ga uporabija-h za popravljanje in tsa-oomestilo bolnih zob. "red _ kratkim pa je du-1'iski zobozdravniški za-»0j sklenil, da bo vsled pate cene doslej naj-°w.|e kovine — platine r ."vedel umetno zobov-f 11 platine, ki bo pomešana z zlatom. Tako zo-ho menda še celo jeneiSe. _ Seve Sudi naj-kovina ne bo mo-•" nadomestiti umetnosti Jffe zdravih zob, k: to wa> najcenejši. V vlaku plcštjo. Na Le-<«*kem so na progi Ri-aiguida izročiti pro-Zt v ak> « le posebne Ima samo jedilni m 5e tri druge vo-** ,cr lokomotivo. V E,m vo,a i« oder in n« C <*k«ter, ki igra pr(5«« komade, ojačevalni Vsedel se je k drugim za mizo in igral in dobival in zgubljal in tako so igrali, dokler niso drugi pošteni ljudje, ko se je zvečerilo, odšli domov. Igrali so dalje pri luči, dokler nista dva druga igralca dejala: »Zdaj je zadosti, morava domov k ženi in otrokom.« A Peter igralec jo pozval debelega Ezskiela, naj ostane. Ta dolgo ni hotel, Mednje pa pravi: »Dobro, zdaj p res te je ni svoj denar iu potem bova kockala, stavo po pet goldinarjev, kar je manj, je igra za otroke.« Potegnil je mošnjo in štel in našel, da ima sto goldinarjev; Peter igralec je vedel, koliko ima sam in mu ni bilo treba šele Šteti. Toda Ezekiel, ki je prej dobival, je zdaj izgubljal stavo za stavo in pri tem grdo preklinjal. Ce je vrgel paš,' ga je vrgel tudi Peter in sicer vedno za dve očesi viSe. Slednjič je položil zadnjih pet goldinarjev na mir,o in vzkliknil: »Še enkrat, in de tudi to stavo izgubim, vendar še. ne neham, mi pa posodiš ti, Peter, od svojega dobička, poštenjak pomaga poštenjaku.« »Kolikor hočeš, in če bi moralo biti tudi sio goldinarjev,« je dejal plesni cesar, vesel svojega dobička, in debeli Ezekiel je potrese! kocke in vrgel petnajst. »Paš,« je vzkliknil, »zdaj bomo videli!« Peter pa je vrgel osemnajst in znan hripav glas je dejal za njim: »Tako, to je bil zadnji paš!« Peter se je ozrl in — v orjaški velikosti je stal hi njim Holandski Goran. Prestrašen je izpustil Peter denar, ki ga je bil že pograbil. Debeli Ezekiel pa gozdnega duha ni videl, ampak je zahteval, naj mu Peter igralec posodi za igro deset goldinarjev. Kakor v sanjah seže ta z roko v žep, toda v njem ni nobenega denarja, išče v drugem žepu, pa tudi tu » Enako Število očes na dveh ali treh kockah. ne najde ničesar; obrne suknjo, toda nobena para ne pade iz nje in zdaj šele se spomni svoje prve želje, da bi imel vedno toliko denarja kot debeli Ezekiel. Kakor dim je vse izginilo! Krčmar in Ezekiel ga strme gledata, ko le vedno išče in denarja najti ne more; nista hotela verjeti, da ga nima več. Ko pa sta nazadnje sama iskala v njegovih žepih, sta se razjezila in se rotila, da je Peter igralec hudoben čarovnik, ki je ves priigrani in še svoj lastni denar spravil domov. Peter se je stanovitno brani!, toda videz je bil proti njemu. Ezekiel je dejal, da bo strašno zgodbo pripovedoval vsem ljudem v Črnem lesu in krčmar mu je obljubil, da pojde jutri na vse zgodaj v mesto, kjer bo založil Petra Munka kot čarovnika in napel vse sile, je dostavil, da ga sežgo. Nato sta divje padla po njeni, mu strgala suknjič s telesa in ga vrgla skozi vrata. Nobene zvezde ni bilo na nebu, ko se je Peter, klavrn vlekel proti domu, vendar pa je mogel spoznati temno postavo, ki je korakala poleg njega in slednjič spregovorila: »Konec je s teboj, Peter, Munkl Vsa tvoja slava se je razblinila; to bi ti bil lahko že takrat povedal, ko me nisi hotel poslušati in bi dirja? k neumnemu pritlikavcu. Zdaj vidiš, kaj imaš od tega, ker si zaničeval moj svet. Pa poskusi enkrat z menoj, smiliš se mi v svoji nesreči. Nihčo se še ni kesal, kdor se je name obrnil ia če se no bojiš poti, sem ti jutri ves dan na razpolago ob Jelovi gori, da me pokličeš.« Peter je dobro vedel, kdo mu govori, toda obšla ga je groza. Nič ni odgovoril, ampak tekel je v svojo jiišo. Prt teh besedah je zmotil pripovedovalca ropot pred krčmo. Slišali so, kako ee je pripeljal iseki vm,t 4' kov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo poŠto. -■ Prosilci morajo biti telesno in duševno .'dravi, dovolj razviti, najmanj 16 največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šole. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti io se podredili zavodovim predpisom. — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša od 50 do 300 Din mesečno, po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 Din prispeva banska uprava ia vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. — Sprejeti bodo v prvi vrsti kmet,ski sinovi, o katerih je upati, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. — Uprava AUrijanUč« — Veržej. Mnogo staršev je v skrbeh, kam bi poslali prihodnje Šolsko leto sinov®, da bi jim zagotovili dobro vzgojo in resen pouk. Vse to jim nudi salezijanski zaved »Mari-janššče« v Veržeju. Tam je pet privatnih gimrsa-sijskih razredov. Konec Šolskega leta delajo gojenci izpite na državni gimnaziji. Vzgoja v zavodu je zavedno katoliška, disciplina ljubeznivo resna. Pri sprejemanju imajo prednost dijaki, ki se žele posvetiti duhovskemu stanu. Zavod sprejema tudi take, ki ne morejo na državno gimnazijo, ker so prekoračili predpisano starost, Mesečnina jc nizka. Ker je na razpolago le 40 prostorov, naj s* tisti, ki žele vstopiti, kmalu priglasijo. Sprejemajo se le za prvi razred. Prošnji je treba priložiti zadaje šolsko spričevalo se krstni list, — Naslov: Vodstvo Marijanišča, Veržej, p, Križevci pri Ljutomeru. Naš dopisni!:, si je ogledal te dni ozemlje od Brezovice tja do Notranjih in Vnanjih goric in Dragomera. Nudila se mu je grozna slika pusiošenja. Toča je popolnoma uničila vse poljske pridelke v obsegu kakih 30 kv. km. Popis uničenih travnikov in njiv je v vseh podrobnostih skoraj nemogoč. Marljivi kmetje od Brezovice naprej so se izrecno veselili lepo obetajoče letine, kajti vse je bujno rastlo. Vseh up je slonel na njivah in travnikih. Danes pa obupano, ožaloščeni gledajo, kako jim je nevihta s točo v treh urah uničila njih celo težko in dolgo delo. Krompir je povsod uničen, Na njivah ponekod sploh ni mogoče poznati, kje naj bi bil krompir vsajen. In kaj že lepo cvetoča pšenica"? Bilke je toča tako zmlatila, da jih ne more noben stroj tako DOBRO ČTIVO k Svetla pot. Dr. Fr. Jaklič, založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Str. 280. Cena 48 Din. pravi čas knjiga s pravo besedo ns pravem mestu! To je vsekakor na kratko označba te nujno potrebne knjige o najkočijivejši dobi človeškega življenja. O njej go že podali svojo oceno spretnejša peresa. Zato naj se omejim na nekaj posebno važnih ugotovitev v tej knjigi, ki sem jo kot oče čital z veliko pozornostjo, in vprav starši 60 iako knjigo ®elo pogrešali. Saj je znano, kako je večkrat roditeljema težko, o pravem času pojasniti s pravo besedo doraščajocim 6vojim otrokom prečudovito, skrivnostno dogajanj« božjega stvarstva v človeku. Beseda za6faja, je jecajoča spričo tolikega rahlo- čutja v mladem telescu. !n vendar kolikerih zmot, zablod in padcev bi bila obvarovana mladost, če bi pravočasno roditelji in vzgojitelji z vso potrebno obzirnostjo pripravljati fante in dekleta za veliki božji namen! Im vprav ta knjiga je k temu najprimernejši priročnik materi in očetu, da ob njem vodita svoje otroke na mladosti svetlo pot. Knjiga je zelo primerna kot vezilo trajne vrednosti oi> rojstnih in godovnih dneh otrok. Saj eo otroci vprav v leh »novih« letih tako zelo potrebni stvarne, jasne in resne besede. Prav od srca čestitam pisatelju na tako uspelem delu, ki ie zlasti vsega občudovanja vredno, ker je brez nepotrebnega ov.nkaretva in pri vsej obilici gradiva vedno naše! pravih izrazov, ki odgrinjajo, ne da bi ranjavali. Vem, da bodo dekleta ia fantje radi segali po tej knjigi, ker ie-ta ni kak suhoparen skupek lepih naukov, marveč pOlj« v njej in vrvi vsa 'pestrost resničnega življenja. Tudi to daje knjigi vrednost, ker v današnji, z ma-terializmom prertašičeni dobi, pokazuje na očividec, način, da j« najsvetlejša pot v jasni mladosti pot ideainosti, ki tako je ljuba vprav iščoči se mladini. Res knjiga vsestransko zadovoljava očeta in mater, sina in hčer, zlasti zaročence, če se bodo pripravi!! ob tej knjigi. Prav toplo jo prijx>ročaml Oče. mi streti. Fižol? Lepo js rasel. Sedaj —- niti pe. resa ne, niti bilke. Koruza je prav tako vsj pomandrana. Pa tudi posevki so pokončani Sadje po vrtovih jc kmetom mnogo obetalo, Vse je okleščeno in jabolka leže po tleh. Umni in marljivi živinorejci pa so popolnoma obupani. Ne bodo mogli pri prvi košnji spraviti niti voz dobre krme pod streho. Travniki so zamaščeni z mastno, rjavo glino in zemljo. Biti pa je moral« grozno, kakor nam ljudje pripovedujejo. Neprestano je toča tolkla po vseh omenjenih vaseh. Okenske šipe so po vseh hišah raibite. Tudi po šolah. Kako moč je imela kot pest debela toča, je pač nsjres-nejši dokaz dejstvo, da ie toča razbijala tudi trdo žgano opeko po strehah in gospodarskih poslopjih. Naliv je bil silovit. Voda je nastopili po travnikih in na krajih, ki so bili doslej popolnoma varni pred kako povodnijo. Do po! metra visoko je stala voda ponekod na travnikih in njivah. Najhujše so bile prizadete Plešivce. Tudi je bil tako rekoč glavni snop naliva in toče. Prijazna vas je znamenita po tem, da je tam blizu pristava, kjer je rad prebival francoski maršal Marmont. Kako je moralo biti, ji je pač mogoče predstavljati po zasebnih meritvah padavin. V treh urah »e je zlilo nad tem ozemljem do 125 mns dežja, kar predstavlja količino okoli 40 milijonov hI vode. Skoda je ogromna in znaša že po približni cenitvi do 500.000 Din. Zadnje nevihte pa »o po poročilih iz drugih krajev tudi drugod naplavile velikanske Škode, ki gredo do milijona. Letošnji i"nii, ic d™" gače v ljubljanskem padavinskem pasu, mesec krajevnih neviht, ko doseže največ !40ram, je zaznamoval že v teh desetih dneh 103 7 mffl dežja. več glasov je zahtevalo luč, čuti je bilo močno trkanje na dvoriščna vrata in vmes pasji lajež. Soba, ki so jo bili od kazali vozniku in rokodelčičema, je bila obrnjena na cesto, zato so vsi štirje gosti skočili kvišku in tekli tja, da bi videli, kaj se je pripetilo. [Kolikor so mogli pri svitu svetilke videti, je stal velik popotni voz pred krčmo. Pravkar je pomagal .velik mož dvema zastrtima ženskama iz voza; videli so kočijaža v livreji, ki je izpregal konje, služabnik pa je odvezoval kovček. »Tem bodi Bog milostljiv,« je zdihoval voznik. »Če ti odneso zdravo kožo iz le krčme, se tudi jaz ne bojim več za svoj voz.« »Tiho!« je šepetal študent. »Dozdeva se mi, da ne preže prav za prav na nas, ampak na te dame. ■Najbrž so bili spodaj že obveščeni o njunem potovanju. Ko bi jih vsaj mogli opozoriti. Todaj stoj! V vsej krčmi je edina za dami primerna soba ona poleg moje. Tja jih bodo peljali. Kar ostanite mirno v tej sobi, jaz pa bom skušal poučiti strežaje.« Mladi mož se je splazi! v svojo sobo, ugasnil sveči in pustil goreti le luč, ki mu jo je bila dala krčmarica, Potem je poslušal pri vratih. Kmalu je prišla krčmarica z obema damama po atopnicah in ju peljala s prijaznimi, mehkimi besedami v sosednjo sobo. Prigovarjala je svojima gostoma, naj gresta kmalu k počitku, ker sta gotovo utrujeni od poti. Potem je šla zopet doli. Kmalu nato jo slišal študent težke moške korake, ki so prihajali po stopnicah navzgor. Oprezno je odprl vrata in opazil skozi ozko špranjo velikega moža, ki je bil damama pomagal iz voza. Nosil je lovsko obleko in ob strani lovski nož in je bil najbrž popotni nadkonjar ali spremljevalec tujih dam. Ko je študent zapazil, Ua je prišel sam gori, je hitro odpej vrata in po-y mignil možu, naj stopi k njemu v sobo. Začuden je ta stopil bliže in še preden je mogel vprašati, kaj mu hoče, mu je oni zašepetal: »Gospod, nocoj ste zašli v razbojniško krčmo.« Mož se je prestrašil. Študent pa ga je potegnil popolnoma v sobo in mu pripovedoval, kako sumljivo je vse v tej hiši. Lovec je bil ves v skrbeh, ko je to slišal. Pojasnil je mlademu možu, da sta se obe dami, grofica in njena hišna, hoteli spočetka voziti vso noč; toda nekako pol ure pred to krčmo so naleteli na jezdeca, ki jim je zaklical in jih vprašal, kam potujejo. Ko pa je slišal, da nameravajo vso noč potovati skozi Šumavo, jim je odsvetoval, češ da je v teh časih zelo nevarno. »Ce upoštevate nasvet poštenega moža,« ja pristavil, »opustite to misel; nedaleč odtod je krčma; res je slaba in neudobna, vendar prenočujte rajši v njej, kakor da bi se v tej temni noči po nepotrebnem izpostavljali nevarnosti.« Mož, ki jim je to svetoval, je delal vtis poštenega moža in grofica je v strahu pred roparskim napadom zapovedala ustaviti se v tej krčmi. Lovec je smatral za svojo dolžnost, da obvesti dami o nevarnosti, ki jim preti. Sel je v drugo sobo in kmalu nato je odprl vrata, ki so bile med grofi-čino in študentovo sobo. Grofica, dama približno štiridesetih let, jo stopila bleda od strahu k študentu, ki ji je Se enkrat vse ponovil. Potem so se posvetovali, kaj bi bilo treba ukreniti v tem nevarnem položaju, in so sklenili, da bodo kar najoprezneje spravili v to sobo oba strežaja, voznika in rokodei-čiča, da bi, če jih napadejo, vsaj skupaj nastopili. (Dalje prihodnjič.) aparati t>a prenašajo godbo v ostale vozove, k> «o prirejeni kot mala plesišča. Vlak je predvsem namenjen športnikom, a so ga menda z veseljem pozdravili. ga liter rožnega olja j« treba 12.000 kg vrtnic. -U tOf) kg jasminov*«« sveti* dobimo 12 gramov jasminov« esenc*. -J-sama . tvormca za diM" porabi na leto 1 <« milijona kilogramov J" nic iu 300.00 kg oranim* cvetov. Cudcn zakon. V amen-državi Oklahoma n* star domač zdravnA je dosegel Jej* ^ Ski vi ki KI jc cosegci 'ci"'„;-:tr0j 92 let. To vam te se «trot in eleganten človek, ^ katerim »e še vedno n™ ozre marsikako dekle. sedaj poročajo amen® listi zanimivost, da »mlademu« cuJfPt, pridobiti dekle 26' Gospodična se je pred ; dni z njim poročila « ' vi z njim v zakonu. Kaj ne, lep Pf >« mu želeti sreče! Dobro srce. .Vfc tffi boljže src® p,' «poberit«oatf; imate pa .Vi ko moja ona $ S Solen, -futcUmce i gNp&fcnfcef Vendar enkrat. ko nt treba a« delo, v sSužbo, k« 5*Jiko | ftottsješ, ms 8wmi s 4»©fiOft», pohttid ven »s deželo, v gor«, h i.ftorjas, ko se | rsKprostil, okrepiš, ležiš na soncu iw postane* rjav« se kepijel in len&riftt i| Ia k tem« Še Solea-ftugrado - sijaje® po&tutcel | Oolfn kožno kremo boste na vsak oseki vadi e da ee obvMujeje | §»red Gon&umi opeklinami In psvd dragimi i&kt »iebcgs I vremena an d« »i ne pokvarite polti. Tokrat s?«} vam služi Selea krema | s kotetstorinom, k* kre|»l bk, r.« umivanje pa odlično dišeče Sal«a | malo « aktivnim leeitiaoa«. i V 8«!«*« }e doseženo in l«p©lnj«no vse, k *r lahko asafeievaie e-d dtob« i • kresne sst jh? prvovrstnega toaHeinegs milo. Treh» ti Je 2« i B«iik«(l MfvaiBefio ^rdbmai Solea-kož«© ssege m napisi, a&ka| | f*g»ko sv«tujei nego vsakemu dobremu pf»{e»js m dolri 1 p^ijateljicis J« m. | Nagradna naloga se torej glasit | V dena ©bsiojt glavna prctitaMfc&t Solea-kožu« nege, i zakaj je m Stoio žako posebno dragocena ? p &e$iiev res ni pretežka, ker s« la&sko n» kratko alt obširno txrasate* | ker SotA vsaka reSIfiev, v p#o*a ali pesmi, vesete di šalgivn, ea«ke I iz«ledevna nagrado, de Je le pravilna. (Gitagte preje prospekt v savSffcct 1 ŠoSea mila t) ff Kot nagrade so raspteanei R 1. nagrada r gotovini . . * , » a • • ž>«». M-m 2. j#o S. nagrada po Etfn. v gotovina* « « • . Din. 1 4» 260 na&ra&i po 03». 17.50 | tfosa Solea kreme In 1 kos Soka mi\&) • . Dni. 3 | 5»f. do 400 nagrada po Din. Hk- (t «&©** SoUa kreroe}» Pte. JJSfel-— H »kupno torej £>in. 10412.59 ] Pogoji tekmovanjat i t Vm&, kdor p. &t«l t* list, rasen utlu&sncav 'ftai-nic* Zbttee^kkk S«I««t H Mferibor ha rssseaHhi tega ru»gradnega iaiaaovanja, ima pravico udeležiti «A |ekm®vftoja. 1 V«ft& u fela&ne« eme pstlst* aaiae rešitev Vso relitve je poslati ca nagradno rar8odii£«'JV©m»©8 ZSasm^^tMekij feka, Monfe?w. 4, Zaključni termin: M. {u!ij 1937. S paznejlitn po&tnirn žigom dospcie reSifve rc ne bodo rnogi« va«! upoisčvaM. & Nagradne raiarodiMe tvorijo a) aartif Ivan Alič, Maribor b) Ing. Nikoia Laliž. Zagreb c) tovarniški ravnal«)] Aupmi |a«» Maiihoa- - • težjem ftavilu pravilnih rešitev osšofa irebanje. Si «e hts nii,1-? po4 «»ft$ejenega sotarja- fHti odločitvam nagradnega raasoM?* m proti nurfeBtv? ns-? I grad ni mogoč ugovor in je »ključno vsako pravno postoponj« I i {Staulut in imsea ^ofeitfiikov i. do & negrerfe boda rfiva ^ avgusta m rem I j mestu objavljena, ostaii pa bodo pi»w»eno { S. K«i dan »c izvrfi «M!iji malo potrudili, da bi se od Američanke {rajine napake odpravile. (»Trg. list«), Bnec jje potmtii deset delavcev Pri postaji Gummeru blizu Beljaka se je pripetila huda železniška nesreča, ki je terjala 1 človeških žrtev. Na omenjenem mestu je bilo z»poslenih 11 delavcev pod vodstvom prožnega nadzornika g. Pukovniga s popravljanjem pro-Medtem ko so štirje od njih odšli in ]t ortalih osem nadaljevalo delo na tiru, ja pri-"ozil tovorni vlak. Delavci so se umaknili na susedni tir in opazovali odhajajoči vlak. V «m trenutku pa je privozil izza ovinka v bli->ni s polno br.*hso soinograšbi brzovlak po !'u, kjer j« »tak skupina dclavccv. Radi »vinka strojevodja ni mogel opaziti skupine, , avci sami pa so rudi ropota tovornega vla-ka preslišali drdranje brzovlaka in tako jc Miajajoči vlak z največjo hitrostjo zavozil delavce. Učinek jc bil strašen. Na dolžini ( metrov so ležala ob progi razmesarjena 'uP'a, posamezni deli pa so bili na več krajih daleč od proge. Večina ponesrečencev I« Wa oženjenih in zapuščajo 9 nepreskrblje-olrok- Strašna nesreča je po vsej Koroški zva'a globoko sočustvovanje. ^ vsak© hišo D©Md!|nlia! j BROBTINE Mikroskop t igli. V moskovskem Optičnem zavodu je neki raziskovalec izdelal neobičajen mikroskop. Gre za votlo jekleno iglo s premerom 4 mm. Na njenem spodnjem koncu je vdelano mikroskopsko steklo novovrstno konstrukcije, zgoraj ob strani pa je svetilna naprava, ki osvetljuje skozi votlino igle predmet zelo motno. Pri preiskavi so igla uvede skozi kožo v telo in pri SOkratni povečavi proučuje zdravnik lahko ikivo, ki ga zanima. Poseben pomen pripisujejo mikroskopski igli za ugotovitev raka ia možganskih obolenj. Novi aspehi s kratkimi vstavi. Dva btidimpe-SSIanska zdravnika, dr. josef Schaffler in dr. Ladislav Kosa, ki delujeta na kliniki Kethly, poročata v madžarskem zdravniškem glasilu o uspehih, ki sta jih dosegla na kliniki s kratkimi vaiovi. Za statistiko sta uporabila 99 primerov, ki so pokazali zadovoljive uspehe posebno pri živčnih vnetjih, pri revmatizmii, pri obolenju členkov in kit. Zdravljenje obstoji v obsevanju, ki traja 5 do 15 minut. V večini teh primerov so boniki popolnoma, ozdraveli. Jako dobre uspehe pa je ta način zdravljenja pokazal tudi pri nekaterih drugih boleznih, zlasti pri omedlevici, naduhi, vnetju srednjega ušesa, vnetju prsne mrene, itd. Tudi rakaste bolnike 6ta skušala zdravnika obsevati, toda tozadevnih uspehov že cista objavila. Vrednostne papirje nfmi"1 Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 • Telefon 37-52 »■■1.111—«»^-.--------------,., -------........... Kdo jc uvedel vezni listek. Ko jo pred kakšnimi sto leti prva lokomotiva »RockeU »zdrvela« po tiru med angieškim Manchestroin in Liverpo-ok>m, je mlad mož, Alfred William3om, takoj spoznal, kakšen obseg bo v kratkem dosegla nova vrsta v prevažanju ljudi. Takoj se je v njegovi glavi pojavila tudi 'misel 'natisnjenega voznega listka in od tedaj je preskrba Britanske in vseh njenih kolonij v rokah družine VViliiarason, Trije pra-vauki izumitelja tiskajo še danes t največjem slogu vozne listke vseh vrst in barv. Vsak dan razpošiljajo V neštetih zabojih '.e listke na vse strani sveta. Kolikšna je poraba teh listkov v britskem imperiju, je najbolje razvidno iz tega, da izbljuva en sam posebni stroj na uro 650.000 voznih listkov Jn da je v Williamsonovi tiskarni neprenehoma cela armada takšnih strojev v obratu. Ogenj proti opeklinam. Zdravniki zapisujejo proti opeklinam hladilna mazila, ki bolečino ficer takoj ublažijo, ki pa ne morejo preprečili nastanka mehurjev. Takšen mehur izginja zelo počasi in »petem ud moramo v tem času zelo čuvali. Boljši po-8toP=* priporočajo kemiki, ki se pri 3vojem delu seredfco opečejo. Zanjo je treba samo več poguma «5 vztrajnosti. Opečeno mesto približamo namreč ognju m vztrajamo pri njem, dokler moremo. Bo-lečma je sicer velika in zahteva mnogo samozatg-jevanja, a za to bomo kmalu ugotovili, da mehurjev ne bo in da se rana celi neprimerno hitreje nego z vsemi mazili. » Kaznjenci so šivali vreče. Ko je ravnafelj pregledoval delo, je videl, da eden izmed kaznjencev prav slabo dela: »Te vreče so zanič, takih ne moremo oddati.« Kaznjenec: »Ce niste z mojim delom zadovolj-«n, pa grem!« StetiitsM dem ra nas ceneni popoldnbvnik, ki ga SVOJIM C1TATRUEM TOPLO PRIPOROČA-»O. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 !N STANE MESECSiO 8AM0 12 DINARJEV. S5A ONEGA, KI SI NB MORE NAROČITI »SLO* VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO ^DOMRSTILO. PIŠITB NA DOPISNICI pRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED |~ltfali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljub«" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo Bvoje pridelke nii iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev lo narobe. Pristojbina male oglai« se piatujs naprej. Saploi sižji possslf o z vodno močjo za kmetski mlin na obročna odplačila ali prevzem dojga, tudi brez poslopij. — Naslov -,■ upravi Domoljuba pod št.9254. Sifilje začetnice sprejmem. Štefan Cen-čiž, krojač, Kranj. Mlffi tilftit "dobro krščansko vzgojeno v pomoč pri gospodinjstvu. se sprejme v bližini Ljubljane. Ponudbe upravi »Domljuba« pod št. «234. vajenca z ie 1—2 leti učne dobe sprejmem takoj. Marija Mandelc, Zapuže št. 7 pri Lescah. Snage mm ai nabavite vse vrste oblek in perila pri Presker, Sv. Petra c. 14 7 (tabliP0'«'3*18 ('e'n t BeRli sprejmem takoj. Dravlje 17. niz. z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje je na prodaj, event. tudi na hranilne knjižice v Lancovem pri Radovljici. Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. itangssfiisiio hiša novo, prodam Daljna vas 5t. 32, Lavrica pri Ljubljani. Tafea poceni lesa, damskega nii moškega pa že nikjer ne dobiš, kakor v Sodra-žici pri Tomo finšter-šiču, kleparju. Mizarji in stavbeniki! PoliiitiiEns.n stavbne okovje in vse orodje za Vašo stroko dobite v veliki izberi in po najnižjih cenah v že-loznini Fr. STOPICA, v Ljubljani, (ios|)osvet-ska cesta 1. Poskusite 1 Mislile bfljiilEt Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudbe na Kristal, d. d., Maribor. M. pridno in j>ošle-USnit n0> vajeno vseh kmečkih del, sprejme krščanska družina brez otrok. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 9558. MM* ''prodaj pri R. Oman, Sabnica 44, p. Škofja Loka. Felovs^ega vajenca sprejmem. — Sleiner, Črnuče, p. Ježica. Mestne hranilnice v Kamniku kupim. Lahko tudi delni prepis. Ponuditi je na naalov Pirnat Ludovik, Kamnik, Podgora štev. 1! (»Pri Safarju«) Mira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) list, potom katerega bo prišel naj-siguraejše v stik 7. na jširšimi kupno-močnimi oloji prebivalstva. Jn lo je Raš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — r malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča I ZA DOBRO VOLJO Cebin j« sta! pred zdravnikom: Da po^ doktor, življenje je težko in naporno v naš«iTau nu. 1 oda, poznam aratotvo, ki mi je znaino v i*L moč, to pa je kolesarjenje.« 1 »Verjamem,« je pripomni! zdravnik, »eibanl« života, polno delovanje pljuč, evež zrak, vse to nI maga zdravju.« ^ »Ne mislim to. go<5|)od doktor, pač pa je stvar tale: Ce st peljem ven in se pri tem prometu vrnem živ in zdrav, sem potem c«! dan vesel ker s« nisem ponesreči!« šef: »Gospodična, vzemite papir in pišite, Tipkarica: »Imam že pripravljeno, uare-knjie, prwim.« šef: »Tega ne morem, ker je strogo rj. upna stvar.« Sluga: »Tole košaro jajec sem našel r parku,« in postavil je košaro v kot policijske stražnice. Službujoči stražnik: »Že prav, oglasite s« čez pole leta. Če nihče ne vpraša po njih, bodo vaša.« Dva prijatelja *t« »e vo/i-la v natrpanem vlaku in eden od »iiju je ime! oči zaprte. »Kaj ti je, Marko?« je dejal oni drugi, >a!i sc msr ne počutiš dobro?« »Ne, nič mi ni. amj>ak ne morem gledati, da mora ona stara ženica turule stati, in cd teio, ko mi sedimo « Hranilne vlofje vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnOvCim najkuiantr.eje po nnjviSji ceni takoj r gotevlsi AI. Pl»nin$ek - Ljublfane Beethovnova ul. 14./I. Telefon 35-10. »Gospodična, menite, da bi imel vaš oit kaj proti temu, če bi vas jaz poročil?« »Ne vem,« je ona odvrnila hladno, »a če bo teh misli kot jaz, potem bo gotovo proti/ Goreč snubec je stopil 1I0 očeta izvoljenke: »Hm, ds, gospod, mhm, ali, hm, ali bi mi morda dnli vašo hčerko v zakon?« »Mladi gospod, poglejte, vi ste še minil, lto-maj 21 let imate, moja hčd pa 26, jjočakajte se par let, da bosta oba enako stara.« SssUr! fcsw, rafali, Maribor v,« .no,«! »ioB..«»» donernlK j«»orfov i.«j«.joiS» ?■ odflOfOr Cln 5'- Bolnik: »-Nič zato, kar brez skrbi mi povetje najhujše* Zdravnik: »Ne lega nc, račun vam pošljem pozneje.« Silno obsežna dama je ustavila mimoidočega dečk®: »Fantek, ali grem lahko skozi I« vrata v park?« .. Fant: »Morda bo šlo. Mak. prej so pel J«" skozi voz sena.« Grapar in Cavnar sta bila v resnem pogovoru. »Jaz izviram iz velike družine,« pravi ura-par.« »Koliko pa vas je bilo?« »Deset bratov iu vaak je imel eno ectro.« Cavnar se je začudil: »Kaj, dvajset vas P Grapar se je namuznil: »Ne, samo enajst. najboljši in najlepše opremam nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, tla ga. Vam pošljejo »ta ogled. Naslov: »Bogoljub*' Ljubljana, Jngoslov. tiskarn^ rSr.«J°rekUma0eiJe58p?ia0p?a£ve,aU i^j-b^UltSl^^^ Sp,8e P™*™ -red-IMvo .Domoljnba«. naročnino, ta~ 29-93. 29-94, 29-95, 29-96. ~ Izdajatelji^Dr.Gre«orii^'pi/f.?P° P°"*nem cenfkD ~ Tefeloo urediva in oP»«w V M rc80riJ Petja k. - Urednik« Jože Koglžek. — Za Jugoslovansko tiskarno: Karel