YMk dan rasan uciklj i« praznikov. Issued daily except Sundays and Hollidaya. LETO—YEAR XXIII. Cenáis PROSVETÀ ¡ILO SLOVEÈSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Jmutnr U. 19 It, at S» »Mt-offlM h»4m- um aal «r Co*er«m n*r«h ». lata. Chicago, II»., četrtek, 24. aprila (April 24), 1930. MORN ARlCm PAKT GRE TA ME SEC FREI SERAI Predsednik Hoover hoče, da se pogodba ratificira äe predno k re kongres na počitnice Washington, D. C. — Predsednik Hoover je v torek namignil, da predloži novo mornarič-no pogodbo, ki jc bila podpisana v Londonu, še ta mesec senatu v ratifikacijo. Morda bo predložena 30. aprila, dan kasneje, ko pride ameriška delegacija domov. Predsednik hoče, da senat odobri ali zavrže novi pakt takoj, predno odide kongres na poletne počitnice. Pakt se deli v pet delov. Vseh pet pomorskih sil je podpisalo prva dva dela in zadnje tri dele so podpisale Amerika, Anglija in Japonska. Pakt vsebuje 26 členov in predgovor ter šteje okoli 9000 besed. V prvem delu so se vse pomorske sile obvezale, da ne bodo gradile novih drednatk (bojnih ladij, ki presegajo 30,000 ton) do leta 1936. V dirugem delu je obligacija, da vse podmorske sile "humanizirajo" submarinke ali podmornike. Tretji del določa, da Amerika, Anglija in Japonska zavržejo skupaj devet drednatk: Amerika zavrže tri, Anglija pet in Japonska eno. Četrti del definira ladje, ki nosijo aeroplane. Nobena drednatka, ki je eksistirala 1. aprila t. 1., ne sme imeti krova, ki bi bil opremljen za pristanek letal; nobena ladja za aeroplane, ki ima največ 10,000 ton, ne «me imeti topov z več kot sestpalčnim kalibrom. Peti del pa določa, da Amerika, Anglija in Jajjonska omeje število svojih križark, rušilccv in podmor-nikoV. Acceptaace foc »ailinc at epecial rate of poetase proiidrd fer la section 1103, Act of Oet S, HIT, autkorUrd en Jeae 14. isis. Subacription 96.00 Yearly UredaifW In upravniikl proatorlt 1057 8. Uwndale Ave. Office of Publiassent «007 Soutb Uwndale Ave. Téléphona, Rook wall 4904 âTEV.—NUMBER 97 Natlačene ječe! Leavenworth, Kana. —Dne 22. t. m. so pripeljali dva vagona novih jetnikov v tukajšnjo zvezno jetnlinlco — večinoma mokrih grešnikov. E-den vagon je prifeel iz Detrol-ta in drugi lz Texasa. S prihodom teh jetnikov je prebivalstvo jetniftnlce narastlo na 5201, to je 1750 več kot pred enim letom. V jetnišnici pa je prostora samo za 1640 jetnikov! Senatorji svare Hoover j a Opozicija proti potrditvi Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča narašča Tekstilni delavci zastokali Kompanijfika unija skrahirala. Pet tisoč delavcev na stavki New York. — (F. P.) — Pet tisoč delavcev, ki ko bili uposle->ii pri Amoskeag Mfg. Co., je te dni zastavkalo, kot poroča Clarence Miller, tajnik United Textile Workers unije. Stavka je bila napovedana v znak protesta, ker je kompanija znižala že itak nizke mezde za 10%. 1'red dvema letoma so bili delavci pri tej družbi prisiljeni podplati "yellow dog" pogodbo, na Kar je sledila kompanijska unija, kar pomeni nizke mezde, dolge delovne ure in priganjafttvo. 1'ovprečna mezda delavca je bila $15, delavke $10 in mladih delav cev $7 tedensko. Delovne u-re so bile od 54 do 84 ur na teden ; za čezurno delo je družba plačevala navadno mezdo. Ako *e je delavec pritožil radi pri-vanjaštva, je bil takoj odslovijo n in na njegovo mesto je pri-M drugi, kajti radi brezposelnosti je imela družba veliko de-Isvskega materiala na razpolago. Organizatorjem tekstilne unl-j" w je končno posrečilo dvignili u|»or proti neznosnim razmeram. Med njimi se je pojavilo zanimanje za organizacijo, v kateri ho videli edino rešitev iz ml-z«m«.ga položaja in sledila je stavka. Tekstilni delavci imajo Kseln©sti. TI delavci prejetij« od 75c do $1.50 na dan. kadar «o zaposleni na sadnih na»e-* ►> ns bližnjih farmah, kjer jih U v tem času ne potrebujejo. Washington, D. C__(F. P.) — Sest senatorjev se je izrazilo napram časopisnim poročevalcem del. časopisov, da so urgi-rali predsednika Hooverja, naj umakne imenovanje Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča. Njihova izjava je v direktnem nasprotju s predsednikovim poročilom, ki ga je podal v javnost par dni pozneje in v katerem je dejal, da se ni niti eden senator obrnil nanj s slično zahtevo. Kdo je v pravem, Hoover ali senatorji^ se danes še ne ve. Vse delavske unije in zamorska organizacija Asociacija za napredek zamorskega ljudstva pritiskanjo na senatorje, da odklonijo potrditev Parkerja. Negotova V tem vprašanju je še grupa demokratskih senatorjev iz južnih držav, kateri se je Parker prikupil z izjavo, ki jo je dal pred par leti in v kateri je poudarjal, da so zamorci nesposobni za važna ¿aaaUpri političnem vodstvu v južnih državah, v katerih tvorijo velik odstotek vo-lilcev. Ti senatorji se boje organiziranih železničarjev, ki so se odločno izrekli za boj proti Parkerju. Nekateri senatorji so ponovni kandidati pri jesenskih volitvah in se boje zamere železniških bratovščin, kar bi jim lahko škodilo pri njihovih političnih ambicijah. Njihove simpatije so sicer na Parkcrjevi strani, toda v slučaju, da bi jim to škodovalo, so ga pripravljeni zapustiti o prvi priliki. HEPOKOJ 1ER TEKSTILNIMI RELAKI Taktika tekstilne unije predmet kritike Podjetniki uposlujejo tujerodne delavce * Baltimore, Md. — Medtem ko je na tisoče ameriških delavcev brez dela, letalske družbe, ki izvršujejo vladna dela pri konstrukciji letal, u poslujejo nemške delavce, kateri so šele pred kratkim prišli v Ameriko. Te družbe kršija^loločbo o osem-urnem delu irr naganjajo tujerodne delavce, da morajo delati deset in več ur na dan. Baltl-morski centralni delavski svet je radi tega naslovil protest na zvezni vojni department. Dobil je odgovor, da je osemurnik obvezen za vse delavce, ki so upo-sleni pri vladnih delih. Delavski svet bo sedaj uvedel legalno postopanje proti podjetnikom. Tovarnarji kaznovani Paterson, N. J. — Trije avil-ni tovarnarji so bili te dni obsojeni na plačitev globe sto dolarjev vsak, ker so kršili zakon o ženskem in otroškem delu. Ženske so bile prisiljene delati enajst ur na dan in pet dni v tednu, kar je v nasprotju z zakonom. ki dovoljuje le 48 ur dela v tednu za ženske in otroke, ki so uposleni v industrijah. Papež spet repoče Vatikan, 23. apr. — Papež PIJ XI. je včeraj izdal novo encikll-ko. v kateri naznanja, da bo 28. avgusU pet naj aUtolet niča smrti sv. Avguština, velikega cerkvenega očaka. Paprf opeva nauke tega očaka, zlasti njegovo doktrino sporazumnosti med cerkvijo in državo, nato pa ponovno proklinja koedukacijo. to Je «kupno študiran je fantov in de klet v višjih šolali' ... . FJIzabethton, Tenn.—(F. P.) — Mlajša generacija tekstilnih delavcev, ki so zastav kal i pri Bemberg-Glanzstoff Rayon kor-poraciji, ni zadovoljna s taktiko, katero vodi United Textile Workers unija. Unija je prepovedala piketiranje tovarne, kar je v popolnem nasprotju s taktiko v prejšnjih stavkah. Z uspešnim masnim piketiranjem v štrajkih prošlega leta so stav-karji dosegli, da je morala kompanija zapreti svoje tovarne. V tekoči stavki ni tega in družba nemoteno operira svoje tovarne s stavkokazi. Tekstilna unija se izgovarja, da bi piketiranje lahko dovedlo do izgredov, ki bi dali družbi priliko, da udari po delavcih. Mesto piketiranja tekstilna unija vodi prosvetno kampanjo med delavci, da jih tako usposobi za boj proti družbi. Kompanija je izgnala že mnogo delavcev iz kompanijskih stanovanj. Tekstilna unija podpira le tiste stavkarje, ki so od zadnjega štrajka v mesecu juliju prejšnjega leta plačevali u-nijske prispevke, ostali so pa prepuščeni svoji usodi. Vzdrževanje šerifovih depu-tijev je novo breme za davkoplačevalce. Serif BiH Fair, ki je prišel iz države West Virgi-nije, kjer je bil uposlen pri neki premogokopni družbi kot čuvaj, Je s pomočjo in denarjem, ki ga je Bemberg-Glanrftoff korporaclje potroši laza njegovo izvolitev, nasledil prejšnjega šerifa J. M. Moreianda, ki je izjavi!, da rajši resignira, kakor da bi streljal na stavkarje na javnih cestah. Davkoplačevalci bodo morali plačati dodatnih pet tisoč dolarjev za vzdrževanje Šerifovih deputijev, "ki varujejo kompanijsko lastnino." Za vzdrževanje detektivov in privatne policije je rajonska kompanija potrošila že mnogo denarja. Za take stvari ima družba vedno dovolj denarja, ne pa za delavce, ki garajo v njenih tovarnah. Federacija poziva governerja, naj skliče konferenco San Diego, Cal. — Državna delavska federacija se je obrnila na governerja Younga z apelom, naj skliče konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o načrtih, kako odpraviti brezposolnost. Federacija pravi v apelu, da trgovske zbornice v raznih mestih o-glašujejo v listih idealne razmere, kar privablja delavce iz drugih držav, da prihajo v Kalifornijo za delom, ksterega pa ne dobe. Tako se armada brezposelnih veča in ustvarja problem, ki ga ne morejo rešiti posamezni o-krajl, ako se za stvar ne zavzame država. Katastrofi v ohijski ječi v Mi preiskava " 'H ' Jetničar priznava, da je zbežal iz jetiOAaice dotti ntrašo. Krivdo odlaftJo drug na drugega. 317 jetnikov je mrtvih Columbus, O«—Število znanih mrtvih jetnikov, ki so zgoreli oziroma se zadušili v dimu med ognjem v tukajšnji ohijeki državni jetniAnici, znaša 317 mož. V jetniški bolnišnici leži 231 mož, jetnikov in nameščencev, med katerimi je mnogo Ukih, ki ne bodo preboleli opeklin ali pokvarjenih pljuč. Ogenj je uničil streho oddelka s štirimi celičnimi bloki, v katerih je bilo 800 jetnikov zaklenjenih in na katere je padel atrop. Poslopje je bilo "fireproof/' to je negorljivo — pa ja imelo streho iz papirja ln smole 1 Takoj drugI dan, v torek, je governor Cooper začel preiskavo; drugo prelokavo je uvedel okrajni pravdnlk, ki je odločno zahteval, da mor^ biti jetničar P. E. Thomas auipendiran, ker je jasno lanemaril svoje dolžnosti. Governor Je pa odredil, da vsa preiskava spada v območje državne uprave in je odri-nil okrajnega pnvdnlka proč ter poveril vodstvo prelokave generalnemu državnemu pravdniku. Jetničar nI bil auapendiran. Med preiskavo prvega dne Je prišlo na dan, da Je jetničar Thomas zapustil Jetnišnico, ko je izbruhnil ogenj in jo poveril vodstvo ' Jetniinice svojemu glavnemu deputiju J. C. Wood-wardu. Jetničar je stal zunaj jetnlšnice, čil, da bo pazil, da nihče ne uide. Woodward je pozabil na jetnika ln ni dal nikomur povelja, naj odklenejo celice in rešijo jetnik. Stražnik Watkinson, ki je imel ključ od celic, ni dal ključa od sebe, češ, da mu nI nihče tega ukazal. Pomožna stražnika Little in Bald-win bi bila rada odklenila celice, toda morala sta se prepira-tkz Watkinsonom In kočnno sta s silo vzela ključ ter hitela v goreče po«lopJe, a bilo je žc prepozno. Dim ju je pognal nazaj. Drugo dejstvo, ki Je prišlo na dan, je, da Je bilo v ječi okrog 4800 jetnikov, stražnikov pa je bilo le 387 in njihova plača znaša $180 do $150 na mesec! — V jetniški upravi je vladala naj-večja nemirnost. En sam jetnik Je ušel med konfuzijo in dveh drugih manjka, ne vedo pa, da li sta na prostem ali ata mrtva med razvalinami. Trupla jetnikov pokoplje država na svoje stroške. Walter f rank odklonil povabil« New York. — Walter Frank, znan odvetnik in član narodnega odbora Unije za ameriške-civilne svobodščine, Je odklonil povabilo na banket, ki ga prirejajo kapitalisti z Wall Strecta v počast newyorikemu policijskemu komisarju Whalenu. Frank je izjavil, da ne more sodelovati pri alavoapevlh človeka, ki je v glavnem kriv brutalnosti policije, ki jo je pokazala napram brezposelnim delavcem, ki so se udeležili demonstracij 6. marca. Seaat bo glasoval o Parkerju v poadeljefc Washington, D. C. — Senat je v torek zaključil, da se začne debata o nepovoljnem poročilu Ju-stičnega odseka glede nominacije sodnika Johna J. Parkerja članom zveznega vrhovnega so» dišča prihodnji pondeljek. Tovarnarji se ne ravnajo po HooverJevem nasvetu Woodsocket, R. I. — Vzlic ob-ljubam, ki so jih tovarnarji dali Hooverju, ko jim Je na konfe-renči v Washingtonu svetoval, naj ne znižujejo mezde delavcem, dokler traja industrijska depresija, sta tekstilni družbi Arctic Textile Mills In R. Knight Co. reducirali mezdo svojim delavcem za dvajset odstotkov. A kop rs v Je mezda v teh tovarnah sedaj tako nizka, da komaj zadostuje zs navadne potrebščine, imata družbi na razpolago na tiaoče delavcev, ki so pripravljeni delati za vaako plačo. Vzrok mizernemu položaju je brezposelnost. KONSOLIRACUA 2ELEZHISKIH KOMPARIJ Bratovščina železniških strojnikov zahteva Aesturnik M in nt« polis, Mlnn__(F. P.) — Predsednik W. Cashen od bratovščine železniških strojnikov je odobril gibanje krajevne unije v Minneapolisu, ki se je izrekla sa šest ur dela na dan na železnicah, da Uko prepreči naraščanje brezposelnosti med železničarji, ki jo povzroča v Isrvi vrsti konsolidacija Želainl-ških družb. "Popolnoma ae strinjam z akcijo, ki jo je začela vaša unija," je pisal Cashen tajniku krajevne unije William Wat-kinsu. "To je edini uspefen način boja proti grozeči nevarnosti, ki prihaja s konsolidacijo." Cashen je bil eden prvih voditeljev železniških bratovščin, ki je začel z agitacijo sa skrajšanje delovnika med železniškimi delavci. Pri njegovem delu ga sedaj podpirajo vodilni uradniki drugih železniških bratovščin. Krajevna unija v Minneapolisu sklicuje konvenoijo, ki bo otvorjena v tem mestu 23. aprila. Delegatom bo predloften načrt za uaUnovitev posebnega železniškega sveU, Čigar naloga bo voditi agitacijo za uveljavljanje šeaturnika na vseh Železnicah zaeno z mezdo, ki Jo prejemajo za osem ur dela na dan. Na konvencijo bo prišlo nad sto delegatov in oblakovalcev. Štirje zamorci utonili med krstom v reki! St. I Marini in Antonio Piziucco, ameriška državljana, sU bila pred par tedni izpušča na iz Italijanske armade na pri tisk zveznega državnega depart menU, ki se Jo zainteresiral ja nju, ko Je bil obveščen o zadevi. E. H. Simmons, predsednik Now York Stock Exchange, ki se jo pred par meseci vrnil li Italije, kjer se je mudil na oblaku, ja v svojem govoru pred grupo finančnikov slavil MussoliniJa in njegovo dlkUtu ro. Izjavil Je, da bi moral biti ves svet hvaležen Mussolintju, ker je usUvil poplavo radikal nega gibanja, ki jo groz'la z u ničenjem lUllji In drugim evropskim državam. Thomas W. lamont, član Morganove fl načne grupe, ki se mudi v lUli ji, Je imel dolg pogovor z Mus-solinijem In pozneje Je pohva lil dikUtorJa kot najzmožnej šega državnika v Evropi. Kaj vse sU govorila na sesUnku, Je zdaj Še zavito v UJnost. LEP NAPREDEK UČITELJSKE FEDERACIJE Odločna akcija učiteljic je po- t lanII* politIkaše v zadrego WUkea-Harre, |»a. — (F. P.) — Devetsto učiteljic v petih šolskih distriktlh v okraju Lacka-wana je v zadnjih šestih mesecih pristopilo v Ameriško učiteljsko federacijo. To je rezultat organizatorične kampanje, katero vodi Charles Kutz od državne delavske federacije s sodelovanjem zastopnice učiteljske federacije. V par distriktih so člani šol-skih odborov zagrozili učiUlji-cam » razveljavljenjom pogodbe, ki Je bila sklenjena med njimi in učiteljicami, ako bodo alednje pristopile v unijo. Učiteljice so potem sklicale javni shod ln izvolile svoj odbor. Ko so šolski odbori videli, da se učiteljice niso ustrašile njihove grošnje, ao postali mehki in obnovili pogodbe brez vsake opozicija. Politikaši na polju antracita so ae začeli zavedati unijskega gibanja med učiteljicami, ki postaja čedalje Jačje, ln Jim gredo na roko. Politikaši vedo, da bi a nasprotovanjem ne odsegli ničesar in da bi bile njihove politične ambicije uničene, ako bi pokazali sovražno stališče napram učlteljokl uniji. Gibanje za organiziranje učiteljic podpira tudi Glfford Pin-chot, ki Je kandidat za governerja. Za svoj program Je osvojil točko, ki prepoveduje samovoljno odslovite v učiteljice, ako se dokaže, da Je napravila profesionalno skušujo, ki Jo uspoaobUa za njen poklic. Doslej ao šolakl odbori, ki ao aklepalt pogodbe s učiteljicami, lahko odklonili obnovitev pogodbe i učiteljico, katero so imo!' na črni Usti. l)arrow zagovarja Rusijo v debati Chlcago. — Prihodnji pondc Ijek, 28. aprila, ob 8:15 zvečer se vrši v Oreh astra llellu, Ml chigan ave., zanimiva debaU o predmetu "Ali Ima aovjetaka Rusija prav glede vere?" Cla-rence Darrow, znani agnostik, bo zagovarjal proti versko stali-šče ruskih boljševikov, proti nJemu |» bodo govorili Charles W. G!lkey a čikaške univerze, rabinec Solomon Goldman in profeeor A. Kustace Haydon. Vstopnina k debati Je ftOc na galeriji, 76c na balkonu In $1 spodaj v dvorani. Iglesiss apelira na kongrasnlka Washington, D. C, — Santiago Igleaias, vodja koalicije v |>orto-riškem senatu In tajnik Pana-meriške delavske federacije, se Je obrnil na kongresnlka LaGu-anflja z apelom, naj obnovi svoj poskus, da kongres aproprllra tri milijone dolarjev za popravo cest, šol In drugih Javnih pošlo-pij na Portoriku, ki so bile razdejane v zadnjem velikem viharju, ki Je divjal na otoku ln napravil škode za ato milijonov dolarjev. Radikalni delavki oproščene pri ' drugI obravnavi Los Angelea, Cal. — Mary Iteunurt In Molile Goodman, ki tU bUa obeojeni na devetdeeet dni zapora vsaka, ker aU raipe-čsvsil radikalno tiskovine, sU bili pri ponovni sodniJski obravnavi oproščeni. Zastopnik Unije sa ameriške civilne avo-bodščine j« vodil legalno o-brambo. Vojaška M« aeped-k 50,000 Isdljeev Pripravlja se bojkot vaega angleškega blaga v Indiji Madras, Indija, 28. apr.—Vojaške čete, ki ao pomagale poli« cijl in oboroženim rezervistom, ao včeraj navalilo na mnošles 50,000 nacionaliatov, ki so se zbrali na tukajšnjem obrežju za nepostavno Izdelovanje aoll. Velika večina množice ae Je umaknila. ko Je zagledala puške in bajonete, toda manjše gruče so začele meUti kamenje na vojake. Ljudje so bili razpršeni brez prelivanje krvi. Kalkuta, 23. apr. — Tukajšnji voditelji kampanje paaivnega odpora naznanjajo, de ae nacio-naliatlčni bojkot raztegne na vae blago, kl Je Import Ireno Iz Anglije. Mahatma Gandhi Je Izjavil, da nacionaliati niso odgovorni sa na|*d ris policijski or*«"*) v Ugongu, kjer je bilo sedem policistov ubitih in velika zaloga strel#eirs orožja In municlje zaplenjena Angleški oblastniki poročajo, da ao terorlati, ki ao napadli arzenal, že obkroženi v hribih in bodo kmalu ujeti. Organizatorične delo na Jugu Raleigh, N. C. — Organizato-rična kampanja, ki Jo Je uvedla Ameriška delavska federacija, prav dobro napreduje v pied« montakrm okraju. V zadnjih dveh mesecih je United Teztile Workera unija organizirala tr) krajevne unije. Med tekstilnimi delavci Je opažati mnogo zanimanja za svojo organizacije in s«*k unij so dobro obiskane. V Hlfh Polntu, kjer Je več teka-tllnlh tovaren, Je dvesto delav« cev priatopilo v organizacijo. V banki manjka $«5.00» Allisnce, O. — Tukajšnja Pe-ople a banka Je 22. t. m. zaprla vrata Državni pregledovalcl ao našli, da v tavodu manjka $«6,-000. ______ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT g lam i/o iii lastnika slovenssb maroon k poopos-nb jbiikutk Ort»m «f mm* p+H+i* kr Ü» MWH Mir Naro/nlna i m Mrvirr.» 4rU«« (l«»m CkWaca) In 4« nm m m«. mm m t*A »hj. »i j« m l0*m . «• Oi«*« u. CtMT« 91M m «rlo M«, » I» «a pol Ut* . »* >.■•)» t* 04 kUrt^lM rauat for Ow- U>M«é SUIm <**«rpt Cfckac«) •I>4 Cui4i 94.90 prr r»#r, Cktt««« it4 CU»ro |1.M p«r >H/, fcrri«» coontrU* »0 04 |«r Cmm im 4ww«riufci»iil m m vrt/»h» Nditi «• »». Ur Imm rtlfc s llatoai PROHVETA tttT U Haatfc L«wa4aU A »a« f »<«*«•. IHImI« mm bks OF TIO: fkdkiiated PSKSS Datuai v *Wp4Ju. M »rim» (t*. •»-»•), pola« lan, M ftaalovu pomni, 4a »a« J« • Um 4m*mi Po«afcU m- llhhl >o prs»o«—>o, h m w u» m »uti, Skrahiran sistem Ameriška pošta ne dela dobička, prej dela izgubo vsako leto, kljub temu Je ne zapro in ne vrle j o poštnih delavcev na cesto. Poštni uslužbenci se ne pritožujejo radi brezposelnosti, Ako imajo pritožbo, bo prej ta, da imajo preveč dela in premalo plač«. } Zakaj poŠta obratuje redno noč in dan in leto za letom, čeprav ne dela dobička? Zato, ker pošta služi potrebam ljudstva v prvi v rut i in brez ozira na izdatke. Pošta je javna in kolektivna naprava. Ce bi bila pošta privatno podjetje, bi imeli kakih petdeset poštnih kom-panij in poštnina za navadno pismo bi bila najmanj pet centov namesto dveh. Kompanije bi hotele Imeti dobiček od poštne službe. Premogovniki, rudniki in tovarne so prav tako potrebne modernemu življenju kakor je pošta. Stalen olj rut je absolutno potreben. Zakaj pa ni obrat stslen kakor Je na pošti? Zato, ker so industrije privatna last In obratujejo v prvi vrsti zaradi privatnega dobička. Kadar dobiček pade ali če grozi izguba, je tovarna zaprta in delavci so na cesti. Ce bi bile industrije kolektivna naprava kot je pošta, bi bil prof it postranska stvar in glavno bi bilo, da se zadosti potrebam ljudi. Delovnlk bi bil skrajšan na osem, sedem ali Šest ur in pet dni v tednu in nikomur, ki hoče delati, ne bi treba postopati brez dela. Privatni delodajalci dokazujejo dan za dnevom, da je njihov sistem proizvajanja Paradi dobička skrahiral. Velikega dela ljudstva ne morejo zadovoljiti z najpotrebnejšim. Cas Je, da jim ljudstvo reče krepko besedo: Ali poksžite, ds ste zmožni zadovoljiti delovno ljudstvo ali pa dajte industrije iz rok, naj ljudstvo pokaže, če je zmožno bolje obratovati in se založiti u potrebščinami! "Reievanje" jcčne krize Kataidrofa v Columbusu, O., je menda prišla kot nalašč oblastem, ki tarnajo, da imajo premalo ječ In preveč jetnikov, oziroma so Ječe premajhne za vedno večjo armado zločincev. V ohijski državni jetnišnici se Je v par urah zadušilo v dimu nad tristo Jetnikov. To je naprimitivnejša odpomoč, Ako se to ponovi v vseh drugih jetnišnlcah — bo kriza pomanjkanja prostora v ječah kmalu rešena 1 Zare» lepe razmere! Kdor Je danes obsojen v zapor, je lahko v strahu, ds je obsojen na smrt. Na Rumunskem Je zgorela cerkev, ko je bila polna ljudi nun! velikonočnimi ceremonijami. Okrog 150 <*eb je izgubilo življenje v cerkvi. To ni bila prva nesreča te vrste. Cerkve so že od nekdaj smrtne pasti za preproste in praznoverne ljudi. Namesto da bi l>eiall proč od pasti, t išče vanjo kakor vešča v plamen. Na primer v slučaju potresa. Zdrava pamet pove človeku, da je na planem najvarnejše, če se trese zemlja — toda čreda drvi v cerkev. Ali v slučaju kužnih Menil. Kaj «o počeli v Kvropi svoječaano? Organizirali so procesijo in na ta način — razširjali epidemije. Cer-kev, poaebno v evropskih deželah, je že od nekdaj »redlšče okuževanja posameznikov In ce-lih množic. Kamnita posoda s takozvano "že-gnano vodo" je bogata zalega bacilov; prav tako ra*ni kipi, razšla In omarice s "svetinje-ml", ki jih čreda poljubuje. Kadarkoli je cer-kev zgorela, je ogenj vselej priAel od sveč. Kumuntka katastrofa ne Im> nič pomagala. Sezidali I »odo drugo past. Ali so pri (tedanjem ljudskem štetju popisali tudi prebivalce ječ? Kaj pa so naredili z Jetniki v donmrtnem zaporu, ki niso hoteli odgovoriti na vpraianja trpinov a Ice v? Ekonomi tarnajo, da Ima Amerika letos preveč pšenice. Vsa skladišča so j>olna in men-da ne bo prostora za novo letino. Ako je pre-' več pšenice, bi se moral kri^h »ceniti. Ali ne Je? Nekaj Je nekje narot» Kaj in kje? Kdor na glavo pade — je najboljši kandidat za federalnega sodnika. Glasovi iz naselbin Iz Kanade v Ameriko Hamilton. On t. —- Neverjetno težko je misliti na <*>isk v Združene države. Iz zadnjih dveh mojih skušenj podajam par vrstic, kako tdfcko je emigrantu preko meje, čeprav je kanadski državljan. Prvič sem se namenil 10. aprila t. 1. po izjavi ameriškega konzulata, da je mogoče iti na obisk, ako je držvljan Kanade. Za gotovo sem si mislil, da bom tisti večer v Clevelandu večerjal. Na meji v Hlačk Rock, N. Y., pa me ustavi emigrantski oddelek, pa hajdi od Judeža do Kajfeža. Vprašanj je bilo stavljenih več kot preveč, od rojstnega dneva do danes, tikajoč se vsega sorodstva. Troje različnih jezikov so ml dali Čitati, nakar so mi veleli, naj prestavim v angleščino. Ko pa niso našli dlake v jajcu, pa naprej v Huffalo, kamor prihajajo vsak dan novi nesrečneži. Tudi tam niso našli ničesar. Pa hajdi nazaj v Hamilton in spremljevalca za seboj. Napotim se drugič, 16. aprila. Povrhu državljanskega papirja vzamem še druge potrebne dokaze, pa vse ni nič koristilo. Nazaj, pa spremljevalca z menoj do zadnje postaje. Ni druge pomoči. Obakrat pa mi je plačala emigracijska oblast stroške za nazaj. Toliko v pojasnilo rojakom, kateri mislijo na obisk preko meje.—John Hren. Ljudje brez glave Farrell, Pa.—V življenju srečaš ljudi, ki sicer nosijo glavo, a so v resnici brez nje. Ljudi, ki hodijo po svetu brez glave, je mnogokrat več kot pa onih z glavo. In to je vzrok, da irre vse tako počasi na svetu in da je napredek tako težak. Kadar človek naredi kaj brez premisleka, kadar se zaleti kam ne de bi prej premislil, pravimo, da je brez glave, da dela brez glave. Takih ljudi je veliko in so glavni stebri vsake neumnosti. Ti ljudje pomagajo vzdrževati razmere, ki spadajo v dobo pre sto ali dvesto leti. Človek včasih tudi naleti na zaostalo osebo, ki mogoče še svojega imena ne zna podpisati, kljub temu bo pa trdila, da je naj modrejša na svetu, oziroma da več ve kot kdo drugi. Te vrste ljudi hočejo dajati zglede drugim in ker so v večjem številu tudi navadno uspejo v svojih stoletja starih nazira-njiti. Vse, kar Je novega, je po mnenju te vrste ljudi ničvredno, in vsak napredek dobi pri njih največje nasprotnike. Drže se starih tradicij in naziranj in žive v preteklosti. To ne glede dejstva, da so dnevno lahko priča iznajdbam, ki so revolucionarnega pomena in preobrazujejo ves zunanji svet. In ker se to ne vjema z naziranj i starokopnih ljudi, se apremembam upirajo z vsemi štirimi. Ne zanimajo se in sploh še nasprotujejo vsakemu koraku in vsakemu gibanju, ki stremi sa odpravo današnjega kri-vidnega družabnega. reda in splošnemu socialnemu napredku delavskih mas. Nam ni treba posnemati takega človeka, ki se preveč zakasni In se ne zanima, kakšna bodočnost je pred njim. Jakob Jert. Komun In 11 razbili uhod nociali-atom Puluth Minn. — V petek 18.| aprila je na javnem shodu v Du-luthu govoril s. Clarenee Senior. tajnik socialistične »tranke, pod govor. Mi smo zahtevali, če hočejo razpravo, da lahko vsak vprsša za besedo. Ti mladi razgrajači, od katerih je bilo nekaj pijanih od šnopsa, so pa začeli zmerjati socialiste s svojimi običsjnfmf psovkami. Po 46minutnem prizadevanju te je komunistom posrečilo doseči nsmen, s katerim so prišli na shod, namreč razbiti shod. Prišli bo dobro organizirani in v velikem številu ter delali tak hrup, da ni bilo Seniorju mogoče govoriti. Videč situacijo, mj voditelji zaključili shod in se odstranili. Komunisti so se poslužili efia-olj-šali in v drugem dejanju je prišla drama do popolne veljave. V spodbudo igralcem vam kličem, naprej! Moči, kot ste pokazali v drami "Morje," so vredne kultivacije. Mrs. M. Rartelj v vlogi vdove. Zlata in Darinka. govorih je nas prepričala, da se zavedate, da v slogi je moč in da posebno na polju dramatike se moramo v Detroitu bolj združiti. Opozorim naj še enkrat slovensko javnost na proslavo 1. maja, ki jo priredi klub št. 114 v nedeljo 27. aprila v Hrvatskem domu na 1»81 E. Kirby ave. Uprizorjena bo Ivan Mole-kova igra "HH&tenica," drama slovenskih rudarjev v Ameriki. Na programu je tudi nekaj govorov, deklamacija in Prizor iz življenja (živa slika). Frank Nograaek. avsplcijo tukajšnjega socialisti- _ __ ______ čnega kluba. Na (a shod je prišla | nj«~n7 hčere. Prvo Je predstav- grupa mladih komunističnih razgrajačev pod vodstvom nekega "revolucionarja." katerega človek vidi vedno bre* dela, a vseeno živi. Pred par leti ga Je urednik tukajšnjega strokovnega li|ta "Ubor World" označil kot vohuna In U. ko nem ga vprašal, če ho na to obtožbo odgovoril, Je rekel, da ne. S tem mi da misliti, da je v resnici to. kar ga je obsodil urednik delavskega tednika. Omeniti moram, da lokalno kapitalistično časopisje nekoliko tavija. S. Senior N morda še neka i ča*a govoril, vseeno je zaključil svoj govor, na kar smo dali priliko va diskuzijo, kar pe razgrajači niso hoteli upoštevati. pa«' pa so hoteli, da njih go* \ornik dobi benedo, da naredi go misa Willma Snyder in mr. Joseph Herle v vlogi advokata. Ti igralci se lahko kosajo ne samo s slovenskimi, ampak tudi s igralci drugih več|(h narodov. Nič vas naj ne atraiš. ako ni bila dvorana napolnjena. Tisti, ki smo bili navzoči, nismo z vstopnino plačali ves užitek, ampak vam še veliko dolgujemo. Govori, ki so se razvili pri večerji, so me prepričali, da se zavedate. da so kulturni delavci prvi poklicani porušiti zid, ki meji detroitsko naselbino na vzhodno in ¿a pad no stran. Malo nas je Slovencev in še ml smo raztresen^ vendar b| v slogi prišli še doirpAih uspehov. Agitacija za našo prihodnjo prireditev, ki ste Jo Imeli v svojih ProtestC Thomas, W. Va^Društvo št. 29 v Thomas, W. Va., protestira proti dopisom, ki so bili priob-čeni v Prosveti in v nekaterih drugih listih in v katejrih se je napadalo bivšega člana tega društva A. Fortuna, ki je nekdaj bival v Johnstownu, Pa. V dopisih se ga obrekuje in očita, češ, naj si prikliče v spomin njegovo tukajšnje bivanje. Dotič-nike vprašamo, kaj veste slabega na obnašanju prizadetega za Časa njegovega tukajšnjega bivanja? Naj izjavimo, da je vse obrekovanje tega nekdanjega člana brez podlage in očitki neresnični. Kot veliko drugih je tudi on prišel v' to deželo po svojo srečo. Pričel je delati v tukajšnjem premogorovu In ker se je zavedal svojega delavskega položaja, je pristopil v rudarsko organizacijo UMWA. Kot član u-ni je je delal z nami ramo ob ra-mi kot mož in ob času stavke je bil aktiven v vrstah stavkovnih straž, dasl je takrat že delal v svoji obrti kot krojač. Da je bil zaveden, dokazuje tudi to, da je pripadal tudi k krojaški uniji. V stavki leta 1922 je bil tudi v naših vrstah na piket liniji in je bil radi tega z druffimi rudarji vred vrten v ječo meseca junija. Ker pa je nesreča hotela, da se je železniški voz, ki je bil naložen z aretiranimi stav-karji, pokvaril na potu proti ječi Iti da je tudi A. Fortuna za-dobll poškodbe. Vse tiste, ki njega napadate, pozivamo, da dokažete, kaj imate proti njemu. Z dokazi na dan, ne pa po krivem dolžiti Človeka. On je bil pri nas priljubljen in pošten In je še sedaj in nihče ga nI nikdar izganjal od tukaj in nihče ga ne izganja sedaj, kadar pride na okrog. Ako nimate dokazov, vas pozivamo, da pre kličete vaše napade in obrekovanje, ker le s tem se boste pokazali, da ste ljubitelji resnice. Bratu Fortunu pa kličemo, le tako naprej kakor si bil do se daj. K nam si vedno dobrodošel in ostanemo tudi v naprej tvoji prijatelji. John Pungarlnik, Andy Kotnik, Mak« So lak, Matt. Piahut«, Andy Vidmar, Rudolph Mestek, George Bo line, Simon Markovich, Jo« Borih nik, Frank Peručič, Frank Logar, Ana Polants, Anton Vidmar, Frank Lenjek (blagajnik), John Kogoy (tajnik), Jo« Katca, (predsednik), John Iaihajnar, Sebastian Grosser, Jakob Klevlsher, Frank Polan*. (Društveni pečat). •Spomladanske zabave Sharon. Pa.—Tem potom naznanjam Članstvu Slovenskega delavskega doma, da se bo vršila zabava dne 3. maja. Omenjeni večer bo gostoval popularni orkester rojaka John Grebenca iz Clevelanda. Omenjeni muzlkant-je so prošlo zimo igrali na radio-postaji WHK v Clevelandu in kdor ima svoj aparat, jih je lahko sliftal, ako je dosegel to radlo-postajo. Nadalje smo jih imeli priliko slišati s postaje, katere so se posluž^i Slovenci to zimo. Ijala mrs. Jennie Urbančk\ ockwood, ki Je zdaj star 87 U*. )* zadnji. Njega je doletela čast. da izpije vino in razpusti klub. Toda zadnji mol ne bo pil — vina. Te dni Je povedal reporterjem. da je pečat ns zamašku steklenice počil in zama* -je strohnel. Ker nI bila steklenica vedno r* hladnem, se Je vino skisalo in Ix*kwood bo pil. če bo hotel — jesih. ttriMMk 24. APRILA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.) Ilanovinska. tiskarna? V Ljubljani je pred nekaj leti skupina trgovcev dobila dovoljenje za ustanovitev tiskarne, ki naj bi poslovala kot nekako podjetje slovenskega trgovstva. Ustanovljena je bila z delniško glavnico Din 750,000 delniška družba Merkur. Delnice so prevzeli trgovci v Ljubljani in po deželi, večina pa sta imela gg. in Jelačin. V tiskarni tiskajo m. dr. Trgovski list, vse tiskovine in izdanja Zbornice za trgovino, o-brt in industrijo, za kar je dobivala zlasti za list tiskarna od Zbornice redno letno podporo. Letos je Zbornica v ta namen že izplačala Din 100,000. Svoj čas je v tiskarni izhajal list Narodni dnevnik, ki se pa delonja radi zgrešene politične smeri, bil je namreč glasilo naših radikalov in pomagaČ klerikalcev, in radi nezadostnega žumalistične-ga vodstva, ni mogel držiti in je prenehal z deficitom.nad pol milijona dinarjev. Ta deficit je livarno težko obremenil. Kakor Izročajo sta te dni prodala gg. Šarabon in Jelačin svoje veČin-' ske delnice banu g. Sérnecu, ki namerava tiskarno spremeniti v banovinsko podjetje. Kakor se govori, znaša cena dva milijona dinarjev. Baje bo tiskarna zopet itdajala svoj list. To vse prinašamo kot kronisti, da pokažemo s čim vsem se naš ban peča. I'a recite, da ni politike! Ljubljana, dne 4. apr. 1&30. Kot strela z jasnega neba je preletela ljubljanske občinske svetnike, ki so nedavno kljub vsemu sprejeli mestni proračun soglasno, vest, da gg. Ivan Hribar, dr. V. Ravnikar in dr. V. Grego-rič osnovali v pondeljek svoj posebni klub v mestnem svetu pod imenom : Gospodarski klub občinskih svetnikov. V ta klub vu Igo "Hribarjev", je menda vstopilo že 14 občinskih mož, ki hočejo tvoriti nekako opozicijo proti nekdanji demokratski delovni večini. Dasi so razen Hribarja, ki je bil odsoten, vsi njegovi člani glasovali tik pred u-stanivitvijo za proračun, je sedaj ta klub: proti prehudi obdavčitvi gospodarskih krogov, proti zadovoljevanju občine in za šted-njo v občinskem gospodarstvu, kar je res sedaj po sprejemu novih davščin in izdatkov v proračunu za leto 1930 kakor zvone-nje po toči. Dasi so programske besedo lepe in podobne gospodarnim, je vendar vse skupaj politi» nega ozadja. Doslej se po 6 januarju niso niti dovoljevale gru-IX' po občinskih svetih, zlasti na tak način organizirane ne ter se ji' polagalo težišče vsega dela na solidarno sodelovanje vseh občinskih svetnikov. Proti klubu te opozicije se je takoj osnoval Delovni gospodarski klub, v katerem so. ge zbrali ostali občinski svetovalci in ki izjavlja, da »i nikaka frakcija, nego le oblika za obrambo edinosti v občinskem svetu. Vsekakor značilni pojavi. Hoteli ho v Ameriko.... Ljubljana, 4. aprila 19.10. Zadnje dni se v naših časopisi mnogo piše o treh kmetih od fctare Cerkve pri Ribnici, ki so vnekakor hoteli v Ameriko. Po-'kusali so večkrat legalnim po-t/ m, toda niso imeli predpogo- I v, da bi prišli v ozko kvoto.... '';» j nanese I slučaj drugače, ne- ' IpušČeni tajnik finančne kontrole neki Dr. Pavel Huber iz ¡Wrehn-jim. Ja pisal v Staro cer-k"v, < <"*77ta je on zastopnik ne-k'ga znamenitega odvetnika v '¡«•"gradu, ki s svojimi zvezami 'aHko doseže, da se jih unese v I" "to, kajti ravno tri številke so proste.... Seveda je s to uslu-" ' zvrzana mala nagrada za Dr. II ibra in sicer v znesku 6,000 dinarjev. Naši trije kmetje od sta-" ferkevška fare, kljub temu. ; bili radi Dr. Hubra po-^«rjenl, niso mnogo čakali, tem- u< -O rnu poslali vsak 5,000 di-rJev. In tako je prešlo par me-" v, dovoljenja za izselitev v Ameriko pa od nikoder, Nspo-* 1 se je le eden izmed trojice *Wajžil ter jo mahnil v LJub-kjer je šel na iineljenlški 'minarijat po informacije.... '"»«C te resnične Zgodbe je bil - da so včeraj v Zagrebu Dr. «rja aretirali, naša sveta trojica iz Stare cerkve pa bo še nadalje ostala lepo doma, v "A-meriko" je šlo le tistih 15,000 din^sv, toda ta "Amerika" ni niti U. S. A., niti Kanada.... Društvo ločenih mož v Velikem Bečkereku. — Pa naj še kdo reče, da naši mesto ni moderno in sodobno s vsem ostalim svetom. Nedavno se je ustanovilo pri nas društvo ločenih šen. Sedaj pa ustanavljajo tudi mošiki svoje društvo in sicer tudi društvo ločenih mož. Glavni faktor tega gibanja je neki tehnični u-radnik z imenom Milorad Stan-kovič. Pa da ne bi prišli potem še na idejo, da ustanove posredovalnico za zvezo med obema društvoma za — nove zakone, kajti kandidatov bo gotovo dovolj.... Gostovdhje članov Praškega Narodnega divadla Te dni so gostovali štirje člani praškega Narodnega divadla: ga. Dostalova, ga. Scheinpflugo-va in gospoda Vydra in Vojta, trojica od njih so že stari znanci Ljubljane, ki vedno radi prihajajo k gostovanjem v Ljubljano. V naši drami so vprizorili Strind-bergovo dramo: Smrtni ples in Scheinpflugove komedijo: Ljubezen ni vse. Obe predstavi, ki sta se vršili v sredo 2. in četrtek 3. aprila, sta bili dobro obiskani in sta nad vse uspeli. Gostje so podali pravo komorno predstavo in so bili po dejanjih neštetokrat pozvani pred zastor ter obdarova-in s cvetjem. V komediji Ljubezen ni vse je nastopila v glavni vlogi avtorica sama. Delo je občinstvo iznenadilo po svežosti in neprisiljenem humorju, igralka pa je bila na izredni umetniški višini, tako da je bil uspeh po-polen. Naš domač repertoar tega tedna pa je v drami: Shakespearjev Vihar, Lipanov: Glavni dobitek, Golarjeva: Vdova Rošlinka: in Nestroyeva: Za ljubezen so zdravila, V Operi pa Straussov: Netopir, dalje: Car in tesar in Kogojeve' Črne maske. Novi premijeri v drami pa bosta srbskega pisatelja Dimitrije-viča komedija: Ljubimec svoje žene in angleška vojna drama: Konec poti. Proti makedonstvujučim Po posredovanju Jugoslavije in velesil je odredila sedaj bolgarska vlada, da odredi aretacijo vseh voditeljev makedonskega revolucijonarnega komiteta. Voditelji bodo predani sodišču za zaščito driave. V Bolgariji so se vršila velika protestna zborovanja proti voditeljem Demokratičnega zgovora, ki je na vladi in ki vodi po mnenju ljudstva preveč politike z namenom, da se dalje časa vzdrži na vladi. Ne bavi se pa z življenski-mi interesi bolgarske države in njenega prebivalstva. Trgovci so za čas protestnih zborov zaprli svoje trgovine. Aretiranih je bilo mnogo trgovcev, ki so terorizirali svoje stanovske tovariši», naj v znak protesta zanro trgovi-ne.- Pisatelj Finžgar o razširjenju Cankarja Kakor znano je pridobila vse lastninske pravice do Cankarjeve literarne zapuščine po njegovi smrti od Cankarjeve sestre mla-doklerikalna zadruga Nova založba. Ta založba je izdala krasno izdajo Cankarjevih spisov, ali žal ima slabost, da si lasti izključen monopol Cankarja. Ko je n. pr. lani hotela izdati Cankarjeva družba kot svojo izdajo za 6000 članov že razprodanega 'Cankarjevega Hlapca Jerneja in prosila založbo, naj ji. proti primerni odškodnini dovoli ponatis, je ta to kategorično odklonila. Predsednik te Nove založbe je i znani slovenski pisatelj Finžgar, ¡trnovski župnik in urednik Mo-Ihorjanskih publikacij. V "Slo-i vencu" z 2. aprila je priobčen rctgovOT Slovenčevega literarnega kritika "s. š." s pisateljem Klnžgarjem. kjer je zanimiv sledeči odstavek o Cankarjevih zbranih spisih: Kritik: "Kako pa z izdajo Cankarjevih "Zbranih spisov" T Finžgar: "Veste, zdaj hodijo z njimi od hiše do hiše. Rezultat Je sicer še vedno slsb. s ven-dsr neprimerno boljši kot prej. Ljudje kupujejo ns obroke — vseh izlšllh devet nezkov dobi nsročnik takoj, pisčuje ps vsak mesec po petdeset dinarjev, če več ne zmore in zadnji zvezek dobi povrh. Ampak šele zdaj spoznaš, kaka sirota je Cankar še dan današnji pri nas. Kdor ga od hiše do hiše ponuja, zna povedati marsikatero prav zabavno zgodbico. Mnogi naprednjaki ga ne marajo iz principa (njih revije trdovratno molče o njem), ker jim menda založnica ni všeč. Katoliški Človek se ga pa včasi brani, češ, da je "Cankar" bil liberalec in socialist". Zdaj pa tiskaj ljudem Cankarja." Tako torej ta dva. Pa kljub vsemu ga založba ne da književni družbi, ki ji garantira oddajo Cankarja v 6000 izvodih. Zakaj se knjige tiskajo: ali zato, da kdo pri tem zasluži, ali zato, da se reče ta in ta jih je izdal, ali zato, da jih ljudstvo člta in se zabava in pa uči pri njih in iz njih? Mi mislimo, da radi poslednjega. Zanimiv davek.. Kočevska župnijska cerkev si je zdaj omislila in tudi naročila nove orgije, ki bodo stale celih 300,000 dinarjev. Kočevska cerkev je pa revna kot miš In zato bi morali prispevati za orgije hišni gospodarji, ki se pa odločno branijo. Sklenili so zato, da bodo to breme navalili na najemnike. Ti se pa tudi upirajo. Zdaj jim pa gospodarji žugajo, da jim bodo za ta prispevek (od 100 do 300 dinarjev na stranko) najemnino povišali. Tele orgije imajo hude registre, ki bodo kočevskim kristjanom in njih mošnjičkom šmentano in v radikalnem "duru" bučali. To je pa nekaj! Listi poročajo po naznanilu banske uprave: Po razpisu kabineta ministrstva notranjih zadev se ima sedaj o priliki ofici-jelnih plesov, zabav in drugih prireditev otvoritl ples s Kraljevim kolom. "Kraljevo kolo" je komponiral g. Staša Binički, komponist iz Beograda. Kako se pleše to kolo je razvidno iz priloge. Ministrstvo je dostavilo ban-ski upravi tudi partituro za godala in jrihala ter klavirski izvleček. Društva si lahko proti kavciji izposodijo orkestralni a-11 klavirski izvleček. Društva si lahko proti kavciji izposodijo or^ kestralni ali klavirrfkl part radi popisa pri banski upravi. Kavcija znaša za orkestralni part Din 50, za klavirski part Din 10. Kraljevo kolo se pleše takole: dva koraka desno, en korak levo In tako dalje v Istem koraku do znaka za ponovitev. Na one štiri takte po ponovitvi v F molu se pleše dva koraka desno, en korak levo itd. Roparski napad v aredini Zagreba Zagreb, 3. aprila 1930. Včeraj okoli poldneva je srečal trgovec Vladimir Frank .in-kasanta Bedekoviča, katerega je povabil kot sta stara znanca v svojo trgovino, katero ima v 111-ci št. 17. Spotoma mu je Bede-kovič zaupal, da je inkasiral 12,-000 dinarjev. Ko sta prišla v Franklovo trgovino so pasaatje naenkrat začuH obupne klice na pomoč iz Franklove trgovine. Ko so udrli v zaprtj lokal so našli Bedekoviča v mlaki krvi na tleh. Bedekoviča so takoj prepeljali v bolnico, njegovo stanje je zelo resno, vendar zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Frankla so takoj aretirali, vendar taji da je on napadalec, zdravniki menijo, da je Franko izvršil to dejanje v duševni zmedenosti, ker Je drugače tudi zelo močne pataloške narave. Kino gledališča v Zagrebu Zagrebška kinogledališča predvajajo trenutno sledsče ton-fil-me: Veliki Edieon Palače pr«d-vaja ton film opereto "Ria Rita", v Fvropa Palače vrtijo In igrajo ton-opsreto: Ljubezenski j valček, pristno dunajsko delo g mnogo humorja. Crostis Kino ps predvaja VVorlds snd Music, ton-filmsko komedijo. V Mctropolu ps predvsjsjo Vražji reporter z Kddle Polom v glavni vlogi, !Železniški čuvsj ubil v prepiru 4 kmets Osijek, 4. sprils V.M), | V bližini železnišks postaje Bmješre pri Osijek u sa je te dni spri železniški čuvaj Ivo Patkoš j« kmetom Josipom Kolsričem. Vzrok prepirs so bile svinje, ki 'so zsšle ns železniški tir. Med prepirom Je Pstkoš udsril kmet-js s službenim klsdlvom tsko mo^no po ris v i. ds je ts obl«*žsl mrtev ns tleh. Čuvaja so tskoj aretirali, zsgovsrjs se. ds ni i-mel nsmens kmets ubiti. Psrsdsl prstan "izumira" ———— i V našem problematičnem času poročni prstani niso več o-krogla in enostavna zadeva. Poročni prstan ni več samo preprost zlat obroček, ki je svoj-čas imel nalogo ostati vse življenje na eni in isti roki. Ni več nakit, ki se prilega k vsaki obleki, ob vsaki uri, ki ni podvržen spremembam mode, ki mu je oblika nespremenljiva, enak pri revežih in bogatinih, kjer je bil za razliko včasi malce debelejši in širši ter je imel še to posebnost, da je napravljal videz malega luksusa, če je bilo v njem malo več čistejšega zlata. Vse to jp bilo nekoč. Danes je tudi poročni prstan suženj mode, točnejše povedanonisti, oziroma tiste, ki ga nosijo, so tudi glede poročnega prstana podvržene modnehiu suženj atvu. 2eria, ki drži nase ter ho če veljati za zares moderno damo, je staromodni preprost prstan že davno zamenjala, če je ostalo še kaj čuvstva, si dalu vsaj pokloniti novega, starega pa je odložila v najgloblji kotiček svoje nakitne skrinjice. Zlato ni več niti najodličnej-ša, niti najplemenltejša kovina za poročne prstane. Bolj gosposki je prstan iz platine. Vsak boljši prstan ima danes okov iz platine. Tudi poročni prstan se je moral prilagoditi tej modi. In kjer je ta dragoceni material nedosegljiv, si pomagajo ljudje z belim zlatom, ki ga smatramo za nadomestilo platine. Znamenje časa: najžlaht-nejša kovina je jedva dovolj dobra za Imltacijski material, ker to zahteva moda. Bistvenejša je preobrazba v obliki poročnega prstana. Najprej so pridrževali staro temeljno obliko in so poživljali preveč preprosti obroč z okrasjem. Podoba pa Je, da so se ljudje teh cizellranih prstanov naveličali. Po okraševanju poročnega prstana je prišel v modo diamantni zaročni prstan. V začetku je bil samo okrogel trakec malih diamantov, vdelanih v platino. Tudi tukaj imitacija za rqvn$jŠo mošnjo: beli safirji v srebrnem1 okovu ali v belem zlatu. Potem so vdelali v poročni prstan en sam, zato pa dragocenejši kamen. In posebno zvite so se zdele tiste (večinoma a-meriške) neveste, ki so silile na na to, da bi .bil kamen kolikor mogoče velik in dragocen; zanje ni bil poročni prstan samo lep lišp, ampak tudi dobra paložba denarja, "žejezna rezerva za zakon". To spominja skoro na tiste čase, ko žene željni mladenič svojo izvoljenko, ki jo je seveda imel za dragoceno delavko, za domačo sužnjo, gos|H>du tastu pravllnoma odkupil, pr čemer je bila odkupnina drago cen prstan iz zlata in žlahtnega kamna. Iz tega običaja sploh Izvira poročni prstan. Na Angleškem se že pojavlja drug ekstrem, ki zahteva odpravo poročnega prstena. V taboru nad moderne elegance pa so odkrili, da bi poročni prstan lahko motil svobodnejši žlvljen-ski nazor marsikatere svetske, vendar že omožene dame. Poleg tega pokreta obstoji š« zmernejša atruja, ki se zavzema za poročni prstan pri večerni obleki, pa ga hoče napraviti kolikor mogoče neopaznega. Ta smer propagira poročni prstan v obliki čisto tenke verižice iz platine, ki ae jedva opazi v gneči pisane dvorana, v slučaju po*, trebe pa se lahko izdaja za tak>f zvano verižico prijateljstva. Tudi moderni mol Je nasprotnik poročnega prstana. Ca ga že ima pri sebi, zakaj ne bi ga smel Imeti v žepu telovnika? Koliko je zakonskih mož, ki s? priznavajo k tej praktični modi ali pa jo molče ubogajo? Neka ameriška pisateljica je skozi štiri tedne preiskovala vse moške, ki jih je srečala med svojimi poslovnimi urami. Pri tem se je izkazalo, da Je imelo samo 12*i omožencev poročni prstan na roki. In še od teh 12% jih je bilo tri Četrtine tako previdnih, da so nosili nad poročnim prstanom nevtralen prstan z velikih kamnim, ki je bil vrhu vsega Še na mezincu, kjer se normalno ne nosi noben poročni prstan. Samo štiri odstotki o-šenjenih mož je imelo dovolj poguma, da so nosili poročni prstan javno na desnem prstan-cu. Seveda tudi ženske niso v tem jpiru boljše. Med omoženi-mi ženskami je baje samo en odstotek, ki se dado spoznati po poročnem prstanu. Po tej statistiki, ki pa jo je-dva mogta^e smatrati za splošno veljavno, bi bilo soditi, da poročni prstan izumira, Zato poskušajo draguljarji v Parizu u-vesti ; "ločitveni prstan". Ta prstan ima obliko dveh rok, ki se stikata s konci prstov in ob zapestjih, so pa obrnjene na-zven. Med konicami prstov Je kamen, čigar oblika In barva da sklepati na vsakršni polotaj in ljubezensko potreln» tistega, ki gu nosi. En sam pogled na roko elegantne žene bo torej po-vedal, ,če in kolikokrat je ločena, če po svojih ločitvah želi še kakšnih zvez ali če jih odklanja, ali pa če bi bibt še enkrat voljna, poskusiti srečo z zakonom. ■ m ■ Kongresniki nasprotujejo kimso lidscijl železnic VVashlngton, D. C. — Vsi kongresniki iz države Minnesoto so se združili v protestu proti konsolidaciji železniških družb In v prilog predloge, ki jo je v višji zbornici kongresu predložil senator Couzens, katera prapovedujs meddržavni trgovinski komisiji izdajanje nadaljnih dovoljen železniškim družbam, ki se nameravajo konsolidirati. iMed železniškimi bratovščinami v Minnesoti se je |>ojnvila odločna opozicija proti združenju Northern Pacific In Great Northern železnice. To Je tudi vzrok, da so se kongresniki Iz države Minnesote zavzeli za Couzensovo predlogo. Frank l.ukaneleh: > za naše farmarje mmmmwmi\mKtHtm Mesna plemena Mesna perotnina je: lirah-mas, Cochlns, l^ingshams itd. To so velike, koščate, težke, globoke, polnoprsne, počasne, mirne ter lene kuro. Zahtevajo večjo množino piče in oskrbe kakor druga plemena. Težke kokoll se počasi ohrastejo s perjem in so potne z misatvijo. Mesne živali so vztrajne za va-lenje toda radi njih teže in o-kornostl niso priporočljive za valjenje, ker rade zdrobe jajca v gnezdu ali pa pozneje piščance. s So tudi slabi iskalci živeža na prostem izletu. Obratno pa jih je zelo lahko držati v nizki o-graji. Mesne živali so obdane z zelo gostim In močnim perjem in imajo majhne grebene, brn-deljne,/ (podhradke) ter navadno obraščene noge s perjem, kar jih varuj»» pred hudim zimskim mrazom. Zato so trdne živali. Nekatera plemena med njimi so tudi dobre jajčarice. Kar smo na splošno govorili, bi torej srednja plemena — to je plemena za splošno uporabo ša najbolj ugajala za farmarsko in malo)H>sestnlške razmere. Jajčna plemena * Id spadala v komercialno perotnlnstvn, to Je za farme, kjer se nameravamo baviti le s perotnlnstvom za produclranje in prodajo Jajc. Mesne živali bi pa bile priporočljive sa tiste kraje, kjer je meso drago In kjer se lahko proda za dobre oeno v bližini na trgu ali pa direktno odjemalcem. Metode o Isboljšanju perolnlne Imamo tri različne vrsto perotnina rjev in sicer: 1. KI pro-dticirajo jajca za trg in ae In-teresirajo samo za produkcija JiJec. TI so ne zanimajo ne zu barvo In ne za vrsto plemen. Gojijo perotnino vse povprečno In mešano, ne misleč na stroške ali dobičke; to je njihov cilj. trfe Izpovedal umor hčere Iz u-smiljenja Ohicago. -ir Charles Cutler, stal- 70 let, Je 21. t. m. prišel na ))olicijo in povedal, da je pred petimi leti s plinom zadušil svojo hčer, ki je trj>ela na srčni hibi. Rekel Je, da nI mogel več gledati njenega trpljenja iu nekega dne, ko je zaspala, je odprl plin v svetilki, zaprl sobo in odšel iz hiše. Vrnil se Je zvečer in javil policiji, ds je našel h£*r mrtvo. Mrliškoogledna porota Je konstatirala samomor In pri tem Je ostalo. Ilarvard univerza predmet kritike Boston, Mass. — V glasilu delavskih unij "Ubor Herald" je bil priobčen oster članek proti upravi Ilarvard univerze, ki je najbogatejša institucija sv» Je vrste v Ameriki. "Kadar Institucija. ki poseduje milijonsko premoženje, odkloni delavkam 2c povišanja iih uro, tedaj mori biti nekaj gnilega v upravi," pravi urednik. Zniževanje mezde tekstilnim delavcem Charlotte, N. C. — "Teztlle Labor Record," glasilo tekstilnih delsvcev, poroCa, da so pri* čele tekstilne družbe ponovno z zniževanjem mezd svojim delavcem. Nekatere družbe so znl-/ale mezdo za deset odstotkov. 2. Za temi rejci pridejo ljubitelji perotnino, ki špecializirajo fino perje — posamezna i»ere*a — grebene, Izrastke grebena, oblike telesa Itd. To so možje, ki so cela leta Študirali samo o perotnlnl in .vzgojili nove pasme in izpopolujevali plemena, da so t>ostala čistokrvna in stalno (standard). TI se le malo zanimajo za trgovsko produkcijo jajce negp le za lzpoln.jen.je, pasme In produkcije, V tretji vrsti so pa perotni-narjl, kateri verjamejo v pravo perotninarstvo, to je v čisto-krvnost in znanstvene moderno metode. Dalje, da Je dobičkonosnost od |H»rotnine mogoča le tedaj, ako *e držimo vseh standardiziranih točk, kakor pravo barve, vrste plemen od najboljših jajčaric itd. To so porot ni narjl, ki gojijo porotnim» za visoko produkcijo jajec in mesa. Od ta« kih perotdinarjev mi kupujenv» jajca sa vaienje, plščeta, ple. menjake, jar ice itd, Paziti je treba tudi na take rejce, da So ne prevarlmu. Vedeti moram», kje kupujemo in kaj kupujemo, ker Imamo vscpolno rejcev, kakor tovarn in bi slučajno kupi» 11 vrabce za piščance. Veliko je takih, katerim ji* največ za denar, več kakor za naše porot« nlnstvo. Nekateri kupujejo jajca od vseh strani ne glede na pletrio In jih potem umetno Izvalijo ter razpošiljajo rejcem perotnino. Od tnklh valilnic Je prav. lahko dobiti najslabšo perotnino zn pleme. Ravno zato jro-vorlm tako obširno o teh vele-važnih točkah. Kaj nam pomaga še tako dobra oskrba in še tako dobra zdravila, če pa nimamo sposobnega plemena? ( DmIJo prihoda JI«.) Spremenltev člkaškega «asa Chicago. — Prihodnjo nedeljo se spremeni lokalni čas na temelju zakona prihranitve solnč* ne svetlobe. Kazalec na uri Je treba pomakniti za eno uro na* prej. CKMU PEflATI? limtrks udprsvl |M>futek utruJeniMtil ah m»»uj*t«. i" m Mita l» avo|e»m v Sorodniku ? domovino7 To |s odlnl dsr trajna vrodnoatl, kl |a is mal MSVMM. NAZNANIM) i Toioim arrrm nsvnaniam vaem |»ri!ati»l|rm In »nanom taloatnn 4a )» nitnila »mrl »rrtrsala nil Alvl|rn|a naAomu nad«M< IJuMt'nrmu o/rl«. JAKOB BASTLE l'mrl ir 1, marra IMS v aUrimli 7S let. *sd»ls sa |r artna k»p. *lv»l J» tr dva dni, ki pa nI nI/ «overil. I mrl j* Soma na atojl doma/l|l v vaai NimmIm,. |'<>dl»nl#, far a K*/tr«, Ma»ln«ka dolina na Ala lera!» «»m. Po*rrb n» J» vrâil dor S. marra I**® na d*»ma/o |M»ko|MlM/r. flrart «ta, »afoialU ai na« In «ftll/na rMkoeravM Jr ptifrnmrngU. da Mla Molk «sttnsl'k Ina tov I ) v drtnvl llliMto nominlrans aa »vrrn« m—tmrUm. Hm 4msi to kMsrrmSka U»gsartàs, M to *"dja «arSr v kmmgrmmm •M ormtoMwa lrvot>r«u pri »akSi votilva* Im aoM*l«ka Inn lafcU po «mmma I« i n)« «rad ladt rrpoMtkamrfui alranka. Miroma (Ml, ki k on trallrala tasktog. levaraarj* la "MJêr alajl. ^rll, drmakrarljs , , . Expresna Služba v evropo prrko Ifamborgs ns nailà modrrnlk parnlklll HAMHUKG DFl ITSC*HLAND ALtthKÍ BALIJN Ni.W YORK Krdna «adrnaka adplwl|s. /mara* (tM, iMikrlna )«lr«nUka avass I /sfaalavifa. Modna <«dslu«J« ludl ss nsAlh sna»..h kaMnafcih parnlkik HT. M)L'IH, MILWAUKKK in i l.KVKLAND Xa navodila vprsàajta loka I m» a« agants aU Hambiirc-Amkrican blNE 177 N. MU-hlfsn Avrnur Chiisge Hum Heine Ewers: I ___ ________ i (ti knjic« "Die IlMMwnra")—PMlovmU To-w. § Poslednja volja d'Aap 11, ti ü if.'n i h h "tf "t "f "r attf» ii a 'ii ir •• *v—""" "MjjääMäjg. Drugi je požira! beseda, ki «o hotele Čer ustnice. Komaj, da je zajecljal: "AH jaz nisem mogel. Tudi razumel nisem najprvo prav nič, karko močna in velika Je bila njena želja. Odbil aem ji jo in aem pustil, da ai odšel. Kako nearečen si moral biti, moj ubogi prijatelj — mi moreš odpustiti? Vem, kako se trpi za njo in vem, kako se je moralo ljubiti, to ženo!" Jan Olieslagers se je aklonil, pobral ogre-bac in aunil v žarjavico. Njegova vloga v tej igri je bila neznosna in hotel Je napraviti konec. Dejal je grobo: "Hodi k vragu, jaz vem tudi." Toda grof je nadaljeval vedno a tihim, trpečim glasom: "Verujem ti, da vei. Toda nisem mogel, nisem jo mogel pustiti. Nisem imel moči za to. Mi hočeš odpuatltl?" Drugi je skočil kvišku in mu je zavpil surovo v obraz: "Ako takoj ne nehaš s tvojimi neumnostmi, grem takoj ven." Toda grof je prijel njegove roke: "Oprosti, nič več te nočem mučiti. Hotel sem le —" Tedaj je vendar videl Jan Olieelagera, da je bil njegov prijatelj obseden In se je udal. Krepko mu je stisnil roko in vzdlhnil: "V imenu božjem, odpuščam ti!" In grof: "Zahvaljen." Potem sta molčala. Cez nekaj časa je vstal grof In je vzel z miza veliko fotografijo z okvirjem. Dal jo je prijatelju: "Tu za tebe." Bila je alika grofice na mrtvaški postelji. Na mrtvaškem odru; na obeh etraneh krasni srebrni svečniki, dar Ludvika XIII kakemu predniku. Crn, biserni venec je vi^el čez posteljne končnice; metal je lahko senco čez mr-ličev obraz. Mogoče je bila ravno tam aenca, ki je napravljala vtis, da leii tu živo bitje. Se-veda so bile oči zaprte, poteze trde in izraz vse akozi drugačen kakor pri speči. Toda med pol-odprtimi ustnicami se je igral nek poseben, zaničljlv smehljaj. — Srajca Iz čipk se je trdo prijemala, široki rokavi so Ji segali čez komolce. In dolge, ozke roke, čez prsa prekrižane, so oklepale a skoro prozornimi prsti slonokoščenega krucifiksa. "PosUla Je katolikinja?" Je vprašal Vla- mec. "Da, zadnji dan se je spreobrnila," je pritrdil grof. "Ali veš," je Uho nadaljeval, "mislim, napravila je to le, da si Je bila bolj gotova moje prisege." "Katere prisege f "O, že tisti dan pred njeno smrtjo sem Ji moral priseči, da hočem njeno poslednjo voljo dobesedno Izvršiti. Ni ¿isto posebnega, tiče ae samo položitve v grajako kapelo; povedala mi je to takoj, čeprav naj bi oporoko Šele danes odprl." "Kaj še nI pokopana?" "O ne! Se nizi bil nikoli v parku v kapeli? Skoraj vsi moji predniki ao bili najprvo pokopani na malem pokopališču, ki jo obdaja. Šele po letih se jih je odkopslo In shranilo njih kosti v velikih žarah is žgaije prati. Je to ata-ra normanaka navada, ki jo v kroniki zasledujemo do Rogera Rdečega: upeljena je bila, menim, ker ni skoraj nobeden umrl doma. Tovariši ao vsaj koati prinesli vdovi. V naši grobnici počiva Filip, ki Je padel pred Jaf-feom In Autodorn, ki ao ga imenovali Proven-calskega, ker Je bila njegova mati grofica od Orange. Kralj Harold ga je ubil pri Hastin-gu. Tudi baatard Richardet počiva tu, katerega je pustil kalvinakl Henrik umoriti, ker je dvajaet let prekmalu poskusil sunek s bodalom, kateri se je pozneje Raveillacu bolj poare-čil. S kolesa je njegov lastni oče ponoči odvil zlomljeno telo, kar mu je pozneje za pokoro pridobilo grofiji La Motte in Croiseau-Bailly, ko je zavzel kralj Pariz In je poetal katolik. Vsi počivajo tu, moji pradedje, možje in Žene, in nihče ne manjka. — Jaz bi Stanialavo gotovo tudi tja pologi tudi brez njene želje. Toda mi ni zaupala — potem ko ae je to zgodilo — mogoče je mislila, da ji bom odrekel to Čast. Zaradi tega sem ji moral prizeči." "Ni ti zaupala?" "Da. Tako zelo, da ae jI moje zagotovilo in moje priaega v njene roke ni zdelo dovolj varno. Premetavala ae je po blazinah in je zdihovala in škripala z zobmi, ure in ure. Potem naenkrat me je poslala po duhovnika. Poslal sem po njega, in komaj ga mogla pričakati, da bo prišel. Ko je konečno prišel, ga je vprašala, katera prisega je kristjanu najbolj sveta; on je odgovoril: "Ta pred krucifiksom." Potem ga je vprašala dalje, če cerkev lahko razveljavi prisego, ki ae je dala kakemu never-niku. Stari župnik je zlezel v zadrego, jecljal je, dejal je, da je vsaka priaega sveta, da pa cerkev mogoče, pod gotovimi pogoji--Tedaj ga je prijela grofica z obema rokama/ visoko se je vzdignila in zakričala: "Kristjanka hočem postati I" Župnik se je obotavljal, nI takoj odgovoril. Toda grofica ga je \gekla, tresla ga je skoršj in je zopet kričala: "Ali ne slišite? Kristjanka hočem poetati!" Grof ni niti za trenutek povzdignil glasu, toda davil se je in redek pot mu je stal na čelu. Vzel je kozarec, ki mu ga je dal prijatelj In ga izpraznil. Potem je nadaljeval: "župnik jo je podučil, dobrohotno, tiho, v par besedah. Tiho jI je govoril o naši veri, ne da bi na smrt bolno preveč mučil. Potem jo je krstil in ji dal obenem poslednjo olje. Ko so bila sveta dejanja pri kraju, je še enkrat prijela duhovnikove roke. Njen glas je bil tako mil, tako srečen, kakor glas angela, ko mu je rekla: "Prosim vaz, podarite mi krucifiksa." Župnik ga Ji je dal, oklenila ga Je z obema rokama. "Župnik," je dejala, "kar mi sedaj kateri priseže na tega krucifiksa, to mo« ra držati?" — "Jal" — "Neprelomljlvo?" — "Neprelomljivol" — Težko se je spustila na blazine. "Hvala vam, župnik. — Denarja ni-mam, ali dam vse moje dragocenosti. Prodajte jih za vaše .uboge." "Ta večer nI govorila nobene besede več. Toda zjutraj mi j« pomigala, da pridem k postelji. Zopet mi je dejala, da leži njena poslednja volja zapečatena v pisalni mizi. Jaz jo Ttaj odprem šele čez tri leta In v tvoji navzočnosti." "V moji navzočnosti?" "Da. Moral sem poklekniti in zahtevala je, da moram še ankrat priseči in njeno voljo zvesto izpolniti. Zagotovil sem ji, da bom sigurno držal včerajšnjo prisego, toda ona nI popustila. Vzdigniti sem moral desno roko, levo položiti na krucifiksa, ki ga je trdno držala; počasi mi je govorila besede, katere aem ponavljal. Tako sem dvakrat prisegel." "Potem Je umrla?" "Da. Cez nekaj ur. Duhovnik je še enkrat prišel in Ji Je govoril. Toda ne vem, če ga je poalušala. Samo enkrat, ko je dejal, da pride vstajenje tudi po smrtni ločitvi, se jo napol obrnila: "Da, župnik, to smete verovati: mene bo gotovo ie enkrat videl." To so bile njene zadnje besede. Tiho se je smehljala; in ta smehljaj je obdržala, ko je umrla. Grof je vatal In je šel k durim. "No, sedaj hočem prinesti oporoko." (Dalje prlhodaJM.) Zanašam se nate, da ne boš nikogar pozabil. In še isti hip je pričelo deževati. Drugega dne. Ta ploha nc preneha. Moji ubogi vinogradi so že Čisto pod vodo. Gneča v barki je strahovita. Ladja se je prav vznemirljivo nagnila na stran, ko je vstopilo sedem parov slonov, vsi hkratu. Neprijetno je, da smo morali od roparskih živali vzeti le po en par. Priletelo je osem os. Vsa družina se je trudila štiri ure s tem, da jih je šest pregnala. Jelen je s svojimi rogovi udri vrata. «Moj sin Sem se bavi a prodajo živil. Stojim tudi pred neprijetnim vprašanjem. Rak pu-ščavnik hoče potovati sam. Po ukazu Gospodovem pa moram vzeti cel par. Če pa vzamem par, rak puščavnik ne bo več puščavnik. Ne spoznam se več. P$ti da.i. Dež gre neprestano. Razgled je strahoten. Samo nekoliko drevesnih vrhov moli iz poplave. Vse se ločuje. Streptokokom in drugim bacilom smo morali odkazati poseben kotiček, ker jih noče nihče v avoji bližini. Pravkar sem zaprl vhodna rniimmmmmmmmmmmmmm~-~mmim-*mmmmmmm*+4mmmmmmmmmmmmmmm Andre Dahl: (Ta dokument, ki ,?a Je lastnoročno napisal očak Noe — tfitna se mu drhteča roka alkoholika — so osemkrat predložili akademiji znanoati, ki je pa odločno zavrnila, da bi ga proučila. Op. pis.) Zelo sem zadovoljen. Ce ostane vreme še dalje tako lepo, apravlm svojo vinsko letino za meaec dni preje pod atreho nego lansko leto. Svojim odjemalcem bom dejal: "Vino Je bilo, vino še bo. ko tebe in mene na a vetu ne bo." Naulednjrga dne. Bog me je pozval za jutrišnji dan k sebi. To je že v osmič. Moti lian za vsako malenkost. V takšnih o-koliščlnah nI mogoče mirno de-lati. Katdednfegn dne. Bog me je sprejel. Bil je drašesten. Ni več tako ukazujoč kakor prej. Prijel me Je prijateljeko pod roko in mi dejal: "Ljubi Noe, del bo ..." "O gospod," nem dejal, "zgodi se tvoja volja. Malo deija gotovo ne bo škodovalo mojemu vinu." "Ne gre za malo deija, det«, valo bo štirideset dni, Noe. Voda bo preplavila vrhunce gora. To bo grritna katastrofa." "Ali Te smem vprašati u I . vzrok temu veaoljncmu potopu, o Gospod?" "Gotovo. Uvesti hočem u-redbo plime in oseke. A prvo-krat ne pojde vse gladko. Na eni strani bo prtfveč vode, na drugI premalo. Prirediti moram torej vesoljni potop. In potem hočem storiti tudi nekaj za ribe. Te živali so predražeat-ne. ne govore in ne zahtevajo ničesar od mene. Tedaj bo vesoljni potop. A ti le pogineš." k "Jaz?" "Ti si prikupen, pravičen, spodoben in zvest človek. Poznam tvoje napake. A dobro srce Imaš. Stori takole: zgradi si ladjo iz drevesnih debel, ki jih zveži s smolo. Ko opaziš, da bo dež, stopiš s svojo ženo vred na ladjo in ostaneš na njej štirideset dni . . ." "Štirideset dni s svojo ženo? O Gospod, to Je straAna kazen, ki je nisem zaslutil. Raj*» bi u-tonil. Ne predstavljaš si. kaj pomeni fttlrideset dni v družbi moje žene. V primeri 5 njo je pleziozavrus pravo jagenjce." "Pa vendar Jo moraš vzeti a *eboj. Nič ne more ženske tako ukrotiti kakor življenje na krovu ladje. Sicer pa n« bosta sama. Vzame* tudi avoje tri ai-nove in njihove žene in dalje po en par nečistih živali in po ae-dem parov vseh čistih šivali." ."Tlb, o Gospod, tedaj bom potreboval velikanske ladje . . . "In čeprav, Olajšam ti delo. Ustvarim ti gozd cipres. Bodi gozd cipresi" n hipoma jo nastal pred mojimi očmi stoletni cipreani gozd. SIcer bi Mu bilo brez teh ovinkov lahka reč, ustvariti takoj barko, da mi prihrani trud. "Tu je gozd," je dejal in iz ginjal v oblaku. "Požurl ae. vai morate v barko. Ce začnete še nocoj, boste v sto letih lahko do vršili." Dnn pozneje. Lotil sem ae barke. Vest, da pride veaoljni potop, se je hitro razširila. Mo-Js Žena ni mogla obdržati novice zase. Sedaj vlada velikan aka gneča živali, ki bi rade za aedle vae prostore. Vsakih pet minut me potreplja takšen-le o-gromen levji spak po ramenih in me prosi, naj bi ga vendarle vzel s seboj. To Je zelo mučno. Grozno, kako neatrpno ae vedejo polži, boje ae. da bi ne prišli prepozno . . . (Mine ato let.) S a dan r eeoljnega potopa Torej, barka je gotova. Bog Je danes ob treh barko avečano pregledal. Notranja oprema Mu je ugajala. Domenili smo se. da se preskrbi vsak zaae proviantom. „Vkrcamo ae Jutri sarana. Slutim, da bo naatala nepopravljiva zmeda. Bog mi Je po pregledu atisnil roko in dejal: "Izvrstno. Zelo sem zadovoljen. Noe. Saj ae spominja*: po en par nečiatlh živali in po »edem parov čistih šivali. vrata, ko aem jih moral ponovno odpreti. Želva je dajala obupna znamenja od sebe. Z udavom ee ¡zborno razumeva. To je dražestna žival. Rada nam je dovolila, da smo jo obesili pod strop, da bi lahko sušili perilo. ' Sedmi dan. Dež postaja čim dalje močnejši. Mrzlo'je. Moj sin Sem je za počel majhno trgovino s kožuhovino. Moja žena se je pričela kisati. Z energijo, ki mi je sicer tuja, sem odprl vrata in ji dejal: "Ce ti ni prav, lahko greš, prosim . . ." Pokazal sem jI neskončno vodno gladino. Pripeljal sem ji zaušnico in »em jo utovoril v prostor za divje živali. ... ti dan. Zelo sem se raz-hudil. Vsako» jutro sem napra vil zarezo v kos lesa, da bi lahko štel dneve. Sedaj pa je tiger uporabil drvo za zobotrebec. Ne vem, koliko dni bomo morali še prebiti v barki. Morda dva, morda pa tudi dvajset.., Dežuje. Razgled je strahoten. Vse, kar je živelo na zem lji, je poginilo. Za srečo še ni bilo preveiTbitij na svetu. Božja modrost je neizmerna. Ce pomislim, <^a bi lahko priredil svoj vesoljni potop deset milijonov let pozneje. — ... (t dan. Dežuje neprenehoma. Med živali vlada največji nered. Mir prvih dni se je umaknil razumljivi vznemirjenosti, hlačke lovijo miši, levinja je požrla p<>l jagnjeta in sova ne da nikomur pokojno epati. Ži-rafa se je težko ranila, ko je stala, kajti strop je nizek. Zaznamujemo tudi porode. Krava je vrgla teleta. V temi se je kenguru zmotil in je tele vtaknil v svojo malho. Se osem takšnih dni in znorim . . . . . . ti dan. To že ni več dož. To je*cel naliv. Bog se je gotovo zmotil. Dežuje že dlje nego štirideset dni. Ali pa je pozabil. Položaj ni tolažljiv. Poskusil sem odposlati goloba, da bi pogledal, je-li kaj izgleda na boljše vreme. Odprl sem vrata in dejal "Ruk ... rvk —" Slon pa je menil, nerazum Ijivo kako, da se nanaša to nanj in je štrbunknil kakor pravi idiot z obupnim krikom v vodo. Ta njegov predčasni konec je napolnil vso posadko z veliko bolečino. Moje snahe mi delajo neprenehoma scene. Mojih sinovi in jaz smo se dogovorili, da izkoristimo noč in se iznebimo žensk. Bojni načrt smo izvedli v največjem molku. Toda ob novem dnevu so bile ženske še vedno tu. V temi smo se zmotili in utopili štiri opice . . , . . . ti dan. Prav previdno sem spustil goloba. Obletel jb trikrat barko in se oddaljil. Moj sin Sem je ponudil stave glede ure, ko se bo ptica vrnila. Že nekoliko minut pozneje se je vrnila in je držala oljčno vejico v kljunu. Potem je nasedla barka na vrh neke gore, ki sem jo na sle-po srečo krstil za Aragat. Na nebu se je pojavil raznobarven lok. Sprejel sem ga kot znak božje dobrote, ne glede na to pa sem dal za slučaj nevarnosti najprVo izstopiti svoji ženi. Šele nato so sledili drugi. Na kopnem. Strašno življenje! Skoraij bi človek oglušel. Neprestano poslušaš samo "Ah-či . . . Ahči . . Dobesedno vse, raca, leopard, krastača, zebra, zajec, medved, jastreb, pajek in majniski hrošč, vse brez izjeme ima nahod! • lil Hill II I II II SoLNCE vliva duh v ta DAVNO PREJ predno so izbrani listi zlatega turškega in žametno rajavi domačega tobaka izbrani za Camel Cigarete, je lastna narodna alkimija napravila čudež v njih, katerega ne more nadomestiti noben človeški napor. Vsaka mala celica v listu je prežeta — napolnjena z dobroto snažne, čiste solnčne sile! i Naša delež pri izdelavi Camels je skrbeti, da se ves duh, milo-ba, rahlost, aroma — z eno besedo vsa naravna dobrota tega solnčno — zrelega tobaka je ohranjena in razvita — potem pa spravljena z gladko, prijetno harmonijo slavne Camel mešanice ter jo izdelajo v cigarete po najbolj modernih metodah, ki so znane industriji. Naravno dobro lahko okusite v vsakem okusnem pihljaju Camel cigarete. 1 Camels za resničen užitek kaje • —/ ft t—* a._