St. 100. V tforici, v torek dne 11. decembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in »obotoob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po poätiprejeman ali v Gorici na dom pošiljan cnloletiio 8 K, polletno 4 K in öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L o- ban na Verdijevem tekališČu po 8 vin. (Zjutranje izdanje). Uredniätvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je natsloviti na uredniStvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po polit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 1U vin. Ako se veökrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). I. delavska akademija na Jesenicah. Naravno je, da so Jesenice vsled nove železnice poBtale velike važnosti v narodnem. kakor tudi v str«nkarakih ozi- rih. Naglo se naseljajoče prebivaUtvo- delavstvo nam da misliti, bo li v važnih trenotkih stalo trdno na narodnih tleh ali bo poželjivi tajec, ki imasedaj z novo želcznico vse ngodnosti, postal lastnik središča divne Gorenjske. In ta bojazen je tern bolj upravičena, ker je tndi in- dustrijska diužba izključno v nemäko- nacijonalnih rokah. Zato si je vrli izvrševalni odbor krač.-soc. delavstva izbral ravno.Jesenice, kjer se je 7. in 8. t. m. vršila prva delavska, akademija, polna globokozamiš- Ijenih teoretičnih in tudi praktičnih pre- davanj. In zdi se nam, da je izvräevalni odbor dobro zadel t&ko glede kraja, ka- kor tudi v izberi snovi predavateljev. V soboto ob pol 10. uri se je pri- Čelo s prvim predavanjem v novem „Dru- Stvenem domu". Udeležba sicer ni bila posebno velika, ker so bili domači de- lavci na delu v tovarni vendar srao opa- zili, da je navzočih lepo ätevilo Koroäcev, Primorcev in Kranjcev. Opazili smo tudi domačega župana dr. Kogoja. Raz doma je plapolala velika slovenska trobojnica. V soboto dopoldne. V,predsedstvo so bili po pozdravu pomačega g. kaplana Prijatelja, ki je v imena katol. delavskega društva otvoril shod sledeči gg. Svitoslav Prem- r o u iz Gorice, Josip Gostinčar iz Ljubljane, dr. Erlich iz Celovca, Ivan Nep. G oa t i n ča r iz Ljpbljane in Ra v- ni k iz Gelovca. Prvi je govoril g. dr. Andr. P a v- lica iz Gorice o „z g o d o v i n i de- lavskega varstva v Avtriji". Gospod predavatelj je dobro naätudiral anov, ki ni lahka. Avstrija se ni nikdar dosti brigala za delavstvo. Postave ki so se sklepale do 1. 1883. so bile vse de- lavcem v äkodo in v koriat delodajalcem. Združevanja delavstva vlada ni trpela. Se le sedaj se je nekaj storilo, vendar je äe vse jako pomanjkljivo. Popraviti se bo dalo le, oko se vpelje splošna in ena- ka volivna pravica. Govornik je žel burno pohvalo. Drugi je govoril g, Svitoslav P r e m- r on iz Gorice o „Zadružnižtvu in delavstvu". Govoril je o zgodovini in'razvitku zadružništva in vsled svojega globokega poznayanja zadružništva pov- darjal in dokazoval, kako velik pomen imajo za delavstvo konsnmna društva, stavbinska društva, produktivne zadruge in kreditne 2adrnge , zadnje pa v zelo omejeni meri. (Burno odobravanje). S tern je bila akademija dopoldne končana. V soboto popoldne. Popoldne je govoril prvi prof. Jarc iz Kranjh. o delavski izobrazbi. Delavcu je predvsem treba v danaänjih dneh, da je izobražen strokovno in po- litično. Treba mu je da pozna svoje delo v tovarni, delavnici in drngod, ker ako ga pozna dobro, bo veliko lažje de- lal in manje trpel. Treba pa mu je tudi vedeti, kake državljanske pravice, da ima, kaj ima še zahtevati in kako jih izpolnuje. Zato pa mora biti delavec predvsem trezen, ker le trezen človek lahko misli in dela v svoj in družbe blagor. (Bnrno odobravanje). Drugi je govoril g. dr. Brecelj iz Gorice o „delavski higijeni". Predavanje je bilo zelo zanimivo in ve- like praktične vrednosti. Higijene danes še ne poznajo vsi. Higijena je scci- jalna veda, ki poučuje kaj koristi in kaj äkoduje zdravjo. Bogatinu ni treba te vede, ker je dobro preskrbljen z dobro hrano, obleko in stanovanjem. Treba pa je delavcu, ki malo zasluži in nima vseh ngodnosti. Jako poučno je potem pre- daval o hrani, zraku, obleki, stanovanju in spolnem občevanja. Govornik je žel burno pobvalo in le želeti je, da bi kmalu izšla njegova knjiga o higijeni, ki nam jo je obljubil. G. dr. D r m a s t i a iz Garice je pre- daval o d e 1 a v s k em varstva in si tega vzel za predmet rudarski zakon. Prouča- vanjezakona je jako velike vrednosti za Je- ! senice, kjer spadajo vsi tovarniški delavci pod ta zakon. Poznalo se je, da gospod predavatelj dobro in temeljito pozna ta zakon in zna tudi v poljudni obliki prav zanimivo predavati. Gotovo so se delavci veliko naučili in predvsem izvedeli, kaka pota morajo rabiti v dosego svojih pravic v elučaju ponesrečenja. Govomiku, ki je obljubil äe priti predavat, so hvaležni delavci navdušeno ploskali. ! S tern so bila za ta dan predavanja zaključena in zvečer se je vršila pri pre- napolnjeni dvorani dobro aranžirana veselica. Veselilo nas je slišati vrle tambu- raše, ki so pod vodstvom navadnega to- varniäkega delavca Repinca jako dobro igrali. Fohvaliti nam je tudi vrle pevke I in pevce, ki so pod vodstvom g. orga- nista Savinšeka dovräeno prepevali naäe milodoneče narodne pesmi. Cast ; vsem! Večer je otvoril podpr. katol. del. društva K r i v c, ki je vse prisrčno pc- zdravil. G. Ravnik iz Gelovca je pri- nesel pozdrave Koroäcev, g. Lajovic iz Vevč pa je prinesel pozdrave organi- znvanega društva v Vevčah. Burno po- zdravljen je govoril dr. Krek o vzajem- nosti delavstva in pozival navzoče, na 8ocijalno delo in na boj proti sovražni- kom delavstva. S tern je bil oficijelni del končan. Ali do polnoči smo se še izvrstno zabavali ob zvokih tamburic in ob vese- le prepevanju. V n e d e i j o. V nedeljo je predsedoval „Akademi- ji" g. Glavič iz Javornika. G. G o- s t i n č a r je gDvoril o politični izo- brazbi delavstva. Delavstvo se mora zanimati za politiko, ki je sredstvo v do- sego delavBkih ciljev. Za dosego t9h ci- Ijev je treba trdnih, neizprosnih in pre- vidnih mož. Predavanje je bilo sprejeto z velikim ravdušenjem. Nato je govoril dr. Krek o zgodovini delavske organizacije in strokovnih društvih. Oba predavanja sta tako globoka in tako pomembna, da se bomo ž njimi ob priliki še pečali. Tovariä Gostinčarse je zah- valil za udeležbo ter pozival na naročbo „Našo moč". —Na „akademijo" je priälo tudi par brzojavnih pozdravov. Popoludne ob dveh se je vršil v dvorani ljudski shod, na katerem se je izrekla zahvala slovenskim poslancem, ki so v boju za volilno reformo zvesto stali na strani ljudstva. Tov. Gostinčar je pozival delavstvo naj tisti dan, ko bo sprejeta v gosposki zbornici sploäna in enaka volivna pravica, prirede povsod manisestacijske shodö. S tistim dnem, ko postane volivna pravica postava, naj se izraža veHeljt», da je delavstvo priälo do svoje politične pravice, za katero se je borilo toliko let. Politični preglecL Volilna reforma — božično darilo. Iz Bndimpešte poročajo, dajecesar napram onim delegatom, ki so člani go- sposke zbornice, izrazil željo, naj bi gosposka zbornica rešila volilno rfformo tako hitro, da bi uradni list „Wiener Zeitung" o Božiču lahko naznanil vo- lilno reformo kot zakon za božično da- rilo avßtrijskim narodom. Strossmayerjev naslednik. Iz Badimpeäte poročajo, da bo ogr- ska vlada odločila, kdo bo naslednik ve- likemu djakovskemu vladiki. Doslej pri- hajata v poätev dr. Ante Bauer, posla- nec in rektor zagrebške univerze, in pa naslovni djakoirski äkof dr. V o r ä a k. Dr. Bauer je resolnicijonaä, dr. Vor- šja k pa je bil preko mažarske vlade ime- novan za naslovnega škofa, vsled česar je položaj zanj manj ugoden. Odsek gospodske zbornice za volilno reformo. Z Dunaja poročajo: Odsek gospod- ske zbornfce za volilno reformo je imel včeraj svojo prvo sejo. Od vlade so pri- šli na se jo ministerski predsednik baron Beck, minister za notranje stvari Bienerth in Bekcijski načelnik Hercel. Predsedoval je grof Thun, ki je z nagovorom otvoril generalno debato. Prvi je govoril dr. Ple- ner. Gospodska zbornica reäi volilno re- formo še pred Božičem. Marconi ter vojeka med Avstrijo in Italijo. Pretekli četrtek je znani izumitelj brezžičnega brzojava Marconi imel v Be- netkah nagovor. V mestni hiäi mu je be- neški žnpan na slovesen način izročil zlalo kolajno za zasluge. Marconi se je v dalj- šem govoru zßhvalil ter izrekel nastopne besede: „Jaz hočem tudi na dalje delati za spopolnjenje mojega izuma in dal Bog, da javi moj brzojav prvi svetu vest o bodoči zmagi italijanskega orožja na Ja- dranskem morju". Poljaki na Pruskem. Poljski listi poročajo, da je nadškc f Stablevski dobil tri dni pred svojo smrtjo od pruske vlade dopis, v katerem ga vlada opominja, naj spremeni svoje staliäce napram stavki äolskih otrok, sicer ga smatra viada za svojega p o 1 i- tičnega jetnika. — Na Poznanj- Bkem stav ka se daj 1 20.000 äol- skih otrok. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Listi porocajo, da je papež prepo- vedal francoski duhoväcini, prositi do- voljenja za izvrševanje božje službe pri oblasteb. Papež nikakor noče dovoliti, da bi se božja služba stavila v isto vrsto z navadnimi shcdi, nadalje papež nemore privoliti v to, da bi dohovnik v cerkvi ne imel nobene oblasti in da bi bil gospodar v cerkvi od države nastavljeri sekvestor. S tem papeževim odlokom je od francoskega parlamenta sklenjeni zakon o ločitvi cerkve od države postal brezpomemben. •x- Perzijski šah je nevarno obo- lel. Malo je upanja, da bi okreval, äirijo se celo doslej äe nepotrjene vesti, da je äah umri. Tudi abesinski njeguä Mene- 1 i k je nevarno bolan. Izseljevanje iz Ogrske vedno bolj naraäca. Od 1. januarija do 30. septembra tega leta se je izselilo iz LISTEK. Da ne bo vec tozil. (Z naše gimnazije. — Pastüskin.) Enkrat, ko si ga nismo znali äe 8*öai, so nam drugi blažili srce, in so ^enili prepričevalno, da je opravljanje v*"ednemu kristjanu ostro prepovedano, äe bolj strogo kakor potniku nagibati se v kupeju skozi okno. A kakor ni pravila ^rez izjeme, tako bo morala veljati tudi tukaj izjema. Saj pisatelj je — da ga °snačimo, kakor zasluži — opravljivec ^°disi izmišljenih ali resničnih oseb. Toda v sledečem bi rad izpolnil sröno, že sto \v stokrat izrečeno željo našega profesorja matematike, ki vedno in vedno toži, da se raznaäajo po čas- nikih le slabosti profesorjev, a nedo- 8tatkov na§e gimnazije da ne oznani nikdo nikomnr. A predno jamem reäe- vati svojo nalogo, bi bilo pač na mestu, da vam očrtam nekoliko tudi osebo, katere želja se ima izpolniti. Inae je postranska stvar in že La- tinec je vedel, da „nomina sunt odiosa" — ogibaj se imen. Ko bi pa vendarle hoteli 8liäati njegovo ime, vam povem, da smo ga imenovali mi dijaki med seboj „GiganaM. Kako je to priälo, sam ne vem. Najbrže smo ga krstili tako zato, ker ni bilo njegovo srce nič kaj navezano na ta stvet, tako da se ni prav nič liäpal in gladil kakor dra^i mladi j profesorji, ki dohajajo leto za letom z velikega Dunaja bistrit naäih butic Krožil je celo glas — a za njegovo ver- jetno8t vam nisem porok —, da nosi kravato le pod pritiskom svoje nekoliko bolj posvetne žene; toda navadno je nima nikdar prav pod vratom, ampak bolj na strani proti levemu ali desnemu uäesu. Ovratnica je črna, da se ne vma- že tako kmalu, in kar poznam gospoda „Cigana" je ni äe zarnenil z drugo ter je menda tudi äe ne misli nekaj let. Da ni prijatelj parfumov in frizur, je povedal dovolj jasno nekemu sošolcu, ki se je česal in občudoval v ogledalu med njegovo uro lepo novo ovratnico : „Le liäpaj in gleätaj se! Prideä k vo- jakom, pa boš tlačil slamo in listje v njedra, da ne zmrzneä — to bo ovrat- nica, to !u Navadno sem sedel vedno v prvi klopi. Ker se mu je zdelo menda, da edini jaz 8impatiziram z njim, se je vslavil ne vem kolikokrat pred menoj in mi po- novil to-le dijaäko pravljico : „Malovredni ätudent se privleče z največjo težavo do petega razreda. Tukaj se ga vsmilijo profesorji po priproänji tega in tega vplivnega sorodnika ali ka- korsibodi in ga puatijo v äesto šolo. V šesti bi moral tudi zaostati. A tu mo- leduje in prosi tako dolgo, da dobi po- navljalno izkuänjo, pri kateri se izmuzne navadno po slepariji v sedmi razred. Samö da ne bi imel sitnosti z vojaščino, ga pustijo profesorji v osmi in zadnji razred. Vrhunec vse komedije pa je, da zahteva tako čJoveče konečno celo ma- turitetno spričevalo. Pri maturi pade seveda in potem so vsi časniki polni, da so prcfe8orji taki in taki, da zatirajo dijake, da so prestrogi, krivični in takega več. A da bi se spomnil opisati kedo razpadajoče poslopje, v katerem ätudira, ne — to ne pride nikomur na misel." Pa da ne bo več tožil tako, sem se lotil jaz tega, kar bi se bilo moralo zgoditi že davno. Ko sedimo nekoč po zimi v dolgih, razjedenih, tupatam črvivih klopeh, za- piha zunaj nakrat oslra burja in potrese äolska vrata, da ječe zaäklepetajo. Pro- fesor, ki nas je spravljal ravno na „oslovski most", čemur smo se mi trdo- vratno vstavljali, prekine svoje temeljite dokaze, kako trden da je ta most, in vpraäa, kdo je. Najbližnji dijak odpre vrata, a ne zagleda nikogar. Zato pove profesorju, da je potrkal na duri najbrže hudomušni zimski brivec, veter. Profesor hiti doli po sobi, se vslavi pred vrati in jih potrese. A ko vidi, da se mu hočejo sesuti na tla radi neznatnega sunka, od- makne takoj svoje roke in jame tožiti : „Kaka vrata — kakor na kmetih pri preäicjih hlevih 1 Kmetica pride in pogleda kar skozi špranjo, kaj delajo svinje; ali se valjajo po blatu, ali se koljejo. In v takih prostorih naj podu- čnjemo mladino !u Jezno se je vrnil zopet k tabli in nadaljeval pretrgano niti predavanja. Drugikrat nam je zabijal v nesprem- Ijive buče skrivnosti piramide, Seboj je prinesel lesen model, zložen iz mnogo- tero ätirjaäkih ploäcic, ki so sestavljale piramido, ako si jih prav naravnal. Držal Ogrske 197.510 O9eb. Madjari iščejo tema vzroka in pravijo, da je to izse- ljevanje skrivnost. — Vzroka nHJ iščejo pri judih, ki izmozgavajo ljudstvo, da je groza. A liberalec za to nima smisla. Volitve v ruBko državno dumo He prične najbrže sredi prihod- njega meseca. Darovi. „Za Šolski Dora" so plačali predsedniätvu mesečnino za november naslednji rodoljubi v Gorici : Leopold Bolko, deželni poslanec 10 K; Anton Benigar, nadučitelj 2 R; Anton Breäöak, trgovec 2 R; Josip Cizel, prof. 2 K; Jakob Čebnlar, prof. 2 K; Franc Čibej, vodja 2 K; dr. Josip Dermaatia 1 E; Fran Finäger, okr. ä. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Anton Fras, profesor 2 K; prelat dr. Josip Gabrijelčič 3 E; Miba ¦Gabrijelčič, viäji sodni svetnik 2 K; Hedžet in Roritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, pO8lovodja v „Krojaški zadrugi" 4 K ; Ivan Kalin, deželni uradnik 2 K; Fran Kaučič, trgovec 2 K; Janez Ravcič, po- 868tnik 2 K; Kavarna „Central" 2 K; Kokoie Fran, višji davčni nadzornik 2 R; Jernej Ropač, trgovec 2 R; Albin Rregau, trgovec 2 K; Josip Ličan, knezonadško- iijski tajnik 2 R; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 R; Guatav Novak, profesor 2 R; Niko Omerat», gimn. učitelj 1 R; dr. Ant. Papež, profesor 2 R; dr. Fran Pavletič, odvetnik 5 R; Svetoalav Premrov, voJja „Goriške zveze" 2 R; Ivan Rejec, prefekt 2 R; Fran Setniöar, vodja „Alojzijevišča" 2 R; Fran Sivec, vadnični ačitelj 2 R; Anton Šantel, äoluki svetnik 5 R; Andrej Tabaj, katehet 2 R; Josip Zornik, trgovec 2 R; dr. Fran Žigon, profesor bogoslovja 3 R. Dalje sta plačala: Jakob Pirih, vikar v Vipolžah 2 R; Neimenoväni za izgub- Ijeno stavo 5 R; dr. Anton Gregorčič 20 R. V spomin pesnika Simona Gregorčiča so darovah : dr. Anton Brecelj, zdravnik 100 R; dr. Alekaij Rojic, zdravnik in obitelj (drugi dar) 30 R. Upravništvu je došlo : vadnični učitelj Ivan Mercina 20 R namesto venca na grob svojega mladega sorodnika, pok. Ivana Moravca, dijaka v Ljubljana; Ant. Romjanc v Pevmi 4 R; Josip Suligoj 2 R. SrČna bvala ! Za Gregorčičev spomenik. Dr. Aleksij R. Rojic in obitelj 30 K; okrajni šolski nadzornik Val. Humar 10 R; okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani mesto venca na grob uda na- čelstva g. Ivana Žnidarčič 10 R; Žapnik Rsaver Meäko (Marija na Zili) 5 R; Od- vetnik dr. AI. Franko 110 R, in sicer 10 R za mrtev, 100 za živ spomenik (v Šolske svrhe) ; Minka dr. Sorli-ieva 2 R ; Ana Sntner, poseBt., 4 R ; I la Žilih, prof. 4 R ; Avguata Žagar, nabrala v svoji gostilni 3 R 20 vin. ; Fani Gregoriö, trg. 1 R; Ant. Vremec poslal 4 R, katere je darovala vesela družba Opčinčev na vinskem semnju v Dornberga. V Robarida zložili na predvečer Gregorčičevega pogreba: 5 R Anton Jerkič, sot., I R dr. Franek, 1 R Albert Mašera, goatilničar, 1 R Vidmar, aodni pristav. je te ploščice v roki in jih polagal eno na drngo. Po dolgem prizadevanja je vendar dosegel svoj namen, postavil pi- ramido na roko in se napravil — veael svojega vspeha — da bi jo kazal od klopi do klopi. Pa komaj se premakne, kar zadene z nogo ob trdi cvrä na poda in omahne. V strähn spnsti piramido in se vlovi äe pravočasno z rokami za klop. Piramida pa se je razletela po podu. Hitro nas je bila cela tolpa okrog njega, pobirali smo posamezne koščeke in jih noaili na mizo, on pa se je znaäal nad podom. Ta je bil namreč že silno star. Anti so drsali po njem že meniäki san- dali bogve kakega stoletja, kajti bil je ves grčast in grbast kakor razorana in mlakarska gorska pot. Razen övräev so štrlcli namreč navzgor tndi žeblji. V nji- hovi najožji bližini se ni zdrsal pod in tako so nastali pod njihovimi glavami leseni stožci, da jih je bilo kar grdo gledati, če se pomisli, da so se spreha- jali med njimi ljndjo, katere so vikali celo visokoučeni gospodje prosesorji, ki Studirali najmanj cela Štiri leta na tistih visokih šolah cesarskega Dnnaja, ki jim ugledaä komaj in komaj veličvstno streho s pomočjo najfinejäega daljnogleda iz Domače in razne novice. Gospodom naročnikom. — Približuje se konec tekočega let^. Veliko je gospodov naročnikov, ka- teri niso še poravnali letošnje na- ročnine. Dosti je onih, ki niso po- ravnali naročnine tudi za prejšnja leta. Prosimo torej vse, naj nam prav zagotovo dopošljejo zaostalo naročnino, drugače moramo dotič- nikom list ustaviti. Upravništvo »Gorice«. Job. — Najlepši spomin na po- kojnega Simona Gregorčiča ima vsak, kdor knpi njegovo prekrasno s veto pi- se ms k o k n j ig o Jo b in psalem 118. Naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi imela tega znamenitega dela pokojnega pesnika. Čisti dobiček pripada „Šolskemu Domn", zato je tem bolj želeti, da se- žejo po knjigi zavedni Slovenci. Gona knjigi 8 pojasnilnim uvodom dr. Fran- čiaka Sedeja, sedanjega našega kne- zonadškofa je sledeča : v platnn 2 R 70 vin. z zlato obrezo 3 R 20 vin. po pošti več 20 vin. Spomenik S. Gregorčiču! — Iz Tolmina nam pišejo: Dne 28. nov. t. 1. so se zbrali tolminski rodoljubi na pri- jateljski sestanek in pogovor, kako do- stojno počastiti spomin Ijabljenega] naše- ga pesnika S. Gregorčiča. Slišali so se razni nasveti ; nekateri ugledni rodoljubi so se potegovali za to, naj bi se mu po- stavil spomenik v Tolminn. Tu je sprožil neki iskren Čafetilec nesmrlnega pesnika idejo, kateri so z velikim navdašenjem pritrdili vai navzoöi. Predlagal je namreč, naj »e 8ezida naäemu miljenca v trajen spomin na primernem mesta v Gorici „Simon Gregorčičev d o in", ki naj bo sprejemal v svoje okrilje uka- željno slovensko mladino, da jo obvaruje potujčevanja in pomaga v tem oziru „Šolskemu domu". — Soglasno se je sklenilo, razäiriti to misel med vse Slo- vence in pridobiti zanjo v prvi vrsti v Gorici vse naäe rodoljube brez razlike strank in mišljenja. Rodoljubi, čaatilci velikega naäega Simona! Iskreno vas prosimo, oprimite se te naše ideje ! Na ta način bodemo naj bolj ravnali v smi- slu namenov rodoljubnega, zlatega area pokojnikovega ! Ne mrtev bron in mrzli kamen, marveč [hiša za izobrazbo n*äe mladine v duhu pesnikovem, to bodi do- stojen spomenik njemu, ki je žrtvoval vse v blagor milemu narodu ! Dva gospoda, od sestanka v to po- oblaščena, (duhovnik in ačitelj !), stopita koj v dogovor z goriäkimi prvaki obeh strank, da se stvar primerno uredi in prične b pobiranjem doneskov. Slovensko časopisje prosimo, da ponatistie te vrste in nas podpira v izvräitvi plemenitega namena ! Zaöasni odbor. gimnazijskega kabineta. Več ko polovica dijakov je namreč kratkovidna in nosi cvikarje, bodisi da brez njih res ne vidi, bodisi da jih ima le radi lepäega. No — za luč je sedaj že bolje pre- skrbljeno, ker je obiskala starodavne girn- nazijske podrtine mogočna in jasna go- spa elektrika z vsem svojim bliačem in čarom. Srebrni trakovi, viseči od njenih kril, prepletajo vsepovsod zgrbančene in razpokane stene. Vendar bogve kako pa- metaa se mi ne zdi vsa stvar. Vselej ko vstopim v po8lopje in vidim te žice in žarnice, se mi zdi, da imam pred seboj nerodno kmetico v grobih cokljah z le- pim, bogato naäopirjenim slamnikom, ka- kor jih nosijo imenitne mestue dame. Mesto da so poslali zidarje vrtat že itak razpadajoče stene, naj bi jim vkazali kar podreti v grobljo vse skupaj. Hodniki no taki, da morajo proiesorji ob odmorih vedno varovati dijake, da se ne bi naslanjali na ograjo — jasno dovolj, kako mnenje imajo o trdnosti poslopja. Leto na leto morajo priti po večkrat zi- aarji, popravljat zdaj tu zdaj tarn in podpirat obnemoglo starko, da je ne od- nese veter na stare dni. A kdo ne \6, da je že sama starost bolezen, neozdra- Ijiva bolezen. Pesuik Gregorčič in „IVazaj v p'auiuski raj !M — Bilo je pred 20 leti — v dobi onih 38 let, ko se je v našem meßtu umetna slov. pesem gojila le v tnkajšnji Citalnici. Takrat, ko je bil na- iega pesnika alavni „Nazaj v planinski raj !w po A. Nedvrdu že uglasbljen, a na- pev ne äe natisnjen, takrat je prišel na ta krasni zbor prvič na Čitalnični kon- certni uspored. E onemn koncertu je do- äel nepričakovan pesnik sain. Ker je bila dvorana natlačena in je bilo težko do- biti sedeža, je pesnik lzrazil redileljem željo, da raji stoji; postavil se je v dvo- rani prav blizu desaega uhoda. „Nazaj v planinski raj !" je vzbndil ogromno po- hvalo ; moral se je ponoviti. Ro so se pevke in pevci vračali z odra, in je te- danji in sedanji čitalnični pevovodja g Mercina prišel mimo pesnika, mu ta s solznimi očmi poda roko, rekoč : „Hrala Vam za krasni nžitek ! Zaradi te pesmi sem nalaäc doäel z Gradiäca; hotel sem jo enkrat slišati. Reči Vam moram; da je skladatelj v tem napevu tako dobro izrazil misli in čustva moje pesmi, kakor do zdaj še nobeden". „Nazaj v planinski raj lu se je po- tem v Citalnici mnogokrat pel, večkrat nego vsaki drugi zbor, zadnjikrat na mi- nuli Silvestrov večer. la kadar ga je pe- vovodja pričel vaditi, ni nikdar pozabil omeniti pohvalne izjavo pesnikove. Gregorčičev rodovaik. — Listi so pisali, da Simon Gregorčič ml., vikar v Sedlu, ki je imel nagrobni govor po rajnem pesniku Simonu Gregoröicn pri Sv. Lovrencu, ni s pesnikom v nikakem sorodatvn. Temu pa ni tako. Iz rodov- nika Pomolove rodovine v Rrnu h. St. 8, ki ga je spisal leta 1879 Anton Gre- gorčič, bivši vikar v Št. Ferjanu, po- vzamemo, da je že v 17.' stoletja gospo- daril v tej hiši Miha Gregorčič, ki se imenaje v kupnih pogodbah z z dne 17. januvarja 1680 in 3. roaja 1695. Njegov sin Lukež, ki ma je sledil kot gospodar v domači hiši, je imel razun drugih otrok tri sinove, od katerih je Valentin prevzel gospodarEtvo za svojim očetom, kakor priča vloga z dne 3. novembra 1774, Gašper je postal gospod in je nmrl okoli leta 176G kot kaplan v Ota- ležu, a tretji, katerega ime ni zabeleženo, se je priženil k Pomolča na Vrsno h št. 17. Valentinov sin, ki se je imenoval po starem očetu Lakež, se navaja v spisih i dne 20. maja 1789 in 17. oktobra 1893., je prevzel gospodarstvo in je imel poleg drugih otrok sinaTomaža, ki ma je bil na- slednik vhiši, Antona gosp., ki je umrl 13. januvarja 1850 kot vikar v Ročinju, in Matijo, ki se je priženil k Podkletnikovim na Vrsno h. St. 15. ki so Be prej pisali za Skočirje in so bili v sorodstvu z Marušči h- ät. 16. Tako je je tudi z gimnazijo. Dajejo ji zdravil, a ozdraviti je ne morejo inje tudi ne bodo, marveč zgodi se nekega dne, da se sesede trudna starka in ugaane luč življenja ne le sebi, ampak tndi mno- gim drugim nadepolnim bitjem, ki bodo zajemali morda ravno tedaj z veliko po- željivostjo ali pa še z večjo prisiljenostjo iz kristaličnega stulenca vede. R že naätetim pomanjkljivostim bi spadale äe zlizane in švedraste stopnice in tlak po hodnikih, ki izgleda kakor be- raäke, vsepovaod zakrpane hlače. Na ne- ätetih mestih je poilikan s cementom, drugje /opet je počena kamenita plošča, da se ti ziblje pod nogo, ali pa manjka popolnoma. „Moža oznanja mnogokrat obleka", trdi veliki Shakapeare v svojern znarae- nitem „Ilamletu". Resnično. la ako bo držnemo preneati ta stavek na gimnazijo, porečemo, da kakoräna je njena zu- nanjost, taka je tudi njena notranjost, o kateri smo deloma že govorili. Doataviti bi bilo äe, da so stene vse preluknjane in oäkrbane, ker zabijamo nanje zemlje- vide. Pred letom so si izmislili za zem- ljevide aove priprave, popolne križe. „Cigan" jih je kmalu obsodll meneč, da so take otročarije lepe samo na papirju. Tomaž je imel razun drugih otrok aina Antona, ki je umrl kot vikar v Št. Ferjanu 7. aprila 1897, in Matijo, ki je prevzel gospodarstvo ter bil oče Simona, sedanjema vikariju v Sedlu in njegovim bratom. Oni Matija, ki se je bil priženil k Podkletnikovim na Vrsno, je imel med drugimi otroci sina Ivana, ki je oče du- hovnika in državnega poslanca dr. An- tona Gregorčiča in njegovih bratov. Lukežev sin, ki se bil priženil k Pomolču na Vrano, je imel sina Jakopa, ki se je porocil leta 1789. Tadi tega sin se je imenoval Jakop in je poročil leta 1820. Jakopov sin in gospodar v hiäi je bil Jernej, ki je umrl leta 1905, ter je bil oče Simona pesnika in njegovim bratom. Iz tega sledi, da Simon Gregorčič ml., vikar v Sedlu in dr. Anton Gregorčič sta si bratranca v tretjem členu, oba pa pesnika Simonn bratranca v petem členu. Sorodstvo je res precej staro, pa vendar ne tsko ßtaro, da bi se moglo trditi, da peanikov nagrobni govornik ni bil ž njim v nikakem sorodstvu. Vipavaka železuica. — Stvari za podsljšanje te železnice so nekaj časa prav dobro kazale. Rranjski in goriäki poslanci so se mnogo prizadevali za to idejo. Posebne je upanje za podaliäanje raslo tačas, ko so se Vipavci poklonili bivšemu načelnika generalnega ätaba po- vodom, ko je bil priäel v Vipavo. Ras- neje je dal napraviti apravni svet vi- pavske železnice v soglasju z vlado sploš- ni načrt za podaljšanjc do Št. Vida z namenom, da se doseže potem v kratkem s pomočjo vojaäkih oblastnij podaljäanje do Razdrteg«i in dalje. Toda za sedaj so vse te nade padle v vodo. Vojaätvo hoče imeti naprej progo Postojna, Razdrto, Štanjel, ki bode majhne važnosti za drugi proraet, in potem bode äele mo- goče misliti na podaljäanje vipavske že- leznice do Razdrtega. Vsled teh razmer bi vteda sedaj dovolila podaljšanje k ve- čemu do trga Vipave, čemur imajo pa v prvi vrsti le kranjaki poslanci besedo, ker bi tekla ta proga le po kranjskih tleh. — Ziiani Don Kišot ae v „Soči" za- letava zopet v dr. Gregorčiča radi nje- govih dveh govorov. Seveda človeka, ki se stali povsod v ospredje, boli, da si tudi kdo drugi upa črhniti kaj o sloven- skih pravicah. Trojezični napisi na trgo- vini Gabrščekovi in pa njegovi nemäki vožni redi pa kažejo, po čem on prodaja narodnost. Preneumno ! Klika brez discipline. — „Ž9 dalj časa je opažati nebrzdane in razdivjane forme političnega boja na Goriäkem — simptomatičen pojav političnega upadka: liberalna stranka je neorganizovana in brez vse politične discipline; volitve po Ro je videl vised na takem križu zem- Ijevid, nas je vpraäal zaničljivo : MČemu pa imate to cerkveno zaatavo tukaj?" Mi smo se smejali, njemu pa je bila na poti in v svoji pravični ogorčenosti bi jo bil odnesel kmalu ven na hodnik, ker ma je nekaj zadevala pri tabli. Od tedaj ne more več trpeti teh križev in se vedno spodtika obnje, de že ne z nogo, pa vsaj z besedami. V zadnjem časa so skušali naoia^ati grdo lice starodavne gimnazije s tern, da so razobesili po hodnikih nekaj fotografij raznih predorov in mostov novejäega časa. Upajmo, da ne doleti tudi teh okraskov enaka usoda kakor pred leti drageceno Brožikovo sliko „Ta fdlix Austria nabe 1", katero je oblil neznani zagrizenec s črnilom in vničil s tem umotvor za vedno, S tem pa ni pokazal dotičnik le svojega sorraštva do slovan- stva, ampak v äe veliko večji meri svojo neolikanost in neotesanoat. Tako bi bili b popisovanjem gimna- zije v velikih, debelih obrisih pri kraju. Zanaprej, upam, se ne bo ponavljala veö v šoli znanatožba originalnega „Gigana": „0 profesorjih so vsi časniki polni, o poslopju pa ne zine nikdo beaedice". novem volilnem redn ji Lo3o zadrgnile vrv okrog vratu..." Da Gabršček radi te sodbe ne bo prevrč had, ma zaapno povemo, da tako piše glaailo dr. Tame in mladih kranjskih liberalcev kamniški ^Naš List". Vzeti uglcd Gabrščeku, to je, piSe „Soča" naloga dr. Pavletiča. „A zaman ves trad!" kriči Gabršček. Resnica! Za- man se trodijo klerikalna revšeta, da bi vzela Gabrščeka ugled. Klerikalna rev- seta ! Kjer nič ni, tam tadi vi nemorete ničesar vzeti. Sloveuci v (iorici. Prijatelj nam piše: Bili po ča*i, ko so Slo- venci v Gorici narodno spali, ko jih tako rekoč ni bilo, dasi go tvorili velik del goriškega prebivalstva. Slovenščine ni bilo slišati ne v cerkvi, ne v soli, ne v zasebnem živJjenju. Kar se je naäih ljadi doseljevalo leto za letom z dežele, vse se je vtopljalo v laškem morjn. Tekom zadnjih 20 let se je o tern ozira obrnilo mnogo na bolje in dandanes se čatimo Slovenci v Gorici zares doma, dasi ni še vse v redo. Lahko bi bilo mnogo bolje, napredovali bi še lepše, da ni dorntčega prepira. Največjo pozornost bi lahko obračali narodnemu razvitka v mesta, in ne izrabljali srojih moči v svojo škodo, kakor se sedaj godi. Tadi je še premalo zavednosti med nami, zato bi bilo potiebno na shodih povdarjati tudi narodnost v večji meri, da se čim prej vresniči to, kar je velezaslnžni naš drž. poslanec dr. Gregorčič omenjal v Dorn- bergu glede četrlega državnozborskega mandata. Za danes nekaj o naäih trgov- cih in obrtnikih. Ločili bi jih lahko glede narodne zavedno3ti v tri vrste. Prvi so o d 1 o č n i, zavedajo se javno svoje narodnosti in imajo samoslo- venske napise. Drogi so bolj po- h 1 e v n i, boje se Bamoslovenskih napisov in imajo poleg slovenskih tadi drugo- jezične. Tretji so pa spavajoči, ki imajo pač drogojezične, ne pa svojih, slovenskih napisov, da, niti svojega itnena ne pravilno pisanega, Sram jih bilo 1 Posnemajmo v tem oziro Lahe ! Nespametno je misliti, da bi mogli samoslovenski napiai dotičnikom škodovati. Saj Lshi itak ne hodijo ka- povat k Slovencem in posebno ne za- radi morebitnega laškega napisa. Pač pa vzbnja tako hlačevsko poniževanje svo- jega jezika pri tujcih, da ne govorim o domačinih, le pomilovanje in zaničevanje. Odločnost imponaje vsakemu in čim odločnejši bomo v tem ozira, tem prej dosežemo svoj narnen. Napisi vzbojajo in krepe narodno zaveat, naroden ponos in so toraj važno vzgojevalno sredstvo. Gotovo je tri četrtine goriških prebival- cev alovenskega pokolenja in nosi slo- venska imena, a vendar kako malo pra- vilno slovensko pisanih imen Čitamo po mestu. Nekdo je postal celo iz Kneza Chinese — Kitajec ! — Zato pa na delo v druätvih in shodih in v zasebnem življenju ! Predavanje v „Goriški zvezl" se zopet vrši prihodnji četrtek o naznačeni on. Prljateljski sestanek „TrgOvskega in obrtnega društva" se vrši v četrtek dne 13. t. m. pri „Katniko" v kapu- cinski uiici. Predaval bode g. dr. Puc. Osenne vesti. — Poštni oficijali Konrad Deškovič, Anton Zavrtanik, Ro- bert Janda, Joaip Prandi. B^nomo Rizzi, Leopold Vošmera, Lndovik Pink, Franöi- äek vitez Rosmini-Vanetti, Ivan Gerdol, Emil Stapatz in J >sip Hvala v Trsta, ter Anton liizjak in Gastav Tominz v Gorici so imenovani poätnim nadoficijalom. Umrl je v Gorici obrtnik Anton ^ePponhofer, svetnik trgovske in °brtne zbornice. Pokopali so ga v ne- de|jo ob 3h popoldne. — V petek po- poladne je umrl po dolgi mačni bolezni poveljnik 2. bataljona tukajšnjega peš- polka at. 47, major Lončarevič. Po- kojnik je bil zaveden Hrvat rodom Gra- ničar, ter je rad pohajal na „Čitalnične" veselicp. Svetila mu večna lu4mce in 1 e 6 1 Slovencev. In teh 61 Slovencev, med katere pa spadajo tadi žene, otroci in dragi nevolilei, je zmagalo s 141 glasovi 703 Nemci (!) pa so dobili le 75 glasov. To je čudež, kakršnih je avstrijaki Biro- kracij naredil že mnogo. Avstrija se po pravici imenuje „dežela čudežev". Zopet slovenska zinaga ua Ko- roškein. — V Selcah nad Borovljami so pri občinskih volitvah na dan sv. Miklavža zmagali na celi črti katoliški Slovenci. Nemčurji so pogoreli sramotno. Slava braniteljcm slovenske trdnjave na meji ! Princ Oton Wmdischgrätz soprog nadvojvodinje Elizabßte je na lovu na Ceäkem padel s konja ter si zlomil in zmečkal nogo. Umrl je na raka papežev zdravnik dr. L a p p o n i. Dobro sredstvo zoper požrešne lisice. — Neki posestnik na Nem5kem rabi posebno sredstvo zoper lisice. Pe- telinu obesi na vrat majhen zvonöek, s katerim se petelin ponosno izprehaja med podložnimi mu kurami. Le-to sred- stvo je bojda tako dobro, da lisice nikoli in blizu. Ta zvonček straši tudi dihurje, lisice in druge sovražnike kur. Poshusife in priporocitß = izdclhe = Tydrone tonarne hranil | pPragiVIII. Cßnopnihzslssonj. 1 Rojaki! Spominjajte se o vsaki ¦ priliki „Šolskega doma". Loterijske številke. 8. decembra. Trat.......88 10 84 22 51 Line.......28 12 51 43 59 Brockhaus Conversations-Lixikon še nov na prodaj za 60 K. — Kje, pove naše upravništvo. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hj. št. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Za „IVlUJdolLd Adlilli^d , Gorica, Via Sipori 1 zimski čas so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti modnega blaga, kakor modre volne, flanele, forštajne, sukno za moäke in dijaäke obleke, svile za biuze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kaverte (Steppdecken), žime, volne perje itd. t % oajWjSe. Konkurenca izkljucena. P. n. Dovoljujem se Vas prositi, da nas o potrebi počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse naše novoyti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam poiljemo ra- dovoljno franko na dorn, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lahko meri z vsako, tadi najmoder- nejäo trgovino te stroke. Nadejaje se blagohotnega upoätevanja naše proänje, bilje- žimo 8 spoštovanjem Teod. Hribar. Nova manufakturna trgovina ANT. B0HINSKI. (Jorica — Corso (J. Verdi 35 — Gorica priporoča svojo veliko zulogo raznovrslnega modnega, suknenega in belega blaga po najnižjih cenah. ^irT "^yr ^v^r *r^r ¦rvr ¦v» Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v Gorici nlica Vetturini št 3. Stare, avstrijske in ino- zemske poštne znamke iz let 1850-1870, že mogoče že prilepljene na pismu ali odlomkih pisma nakupijo, se v vecji množini in se prav dobro plačajo. Ponudbe je nasloviti na uprav- ništvo tepa lista. P W*JP W*X*Ml WWWWWWWWWWWWWWWWW WW — WW -*v | flnlon Ivonov Pečenlio ! Gorica > priporoča svojo veliko zalogO pristnih | belih in čnrih vin iz lastnih in drugih j priznanih vinogrndov; plzenjskega piva > >prazdroj« iz slovočc češke »Meščanske pi- | vovarne«, in domačega žganja I. vrsto v | steklenicah, kojoga pristnost so jamči. ) Zaloga ledu katerega se oddaja le na \ debelo po 50 kg naprej | Vino dostavlja na dom in razpošilja > po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ( državo v sodih od 56 1 naproj. j Cene zmerne. Postrežba poš- l ten a in točna. m m m m m m Ivan Kravos priporoČa svojo sedlarsko delavnjco v G one na Kornjušt. 11. Ne pozabite! Kje sevkupi gotove obleke in blago /a niožke obleke? Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju, v Gorici na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ za lložice za-se ali pa za darila za Božične praznike. S tem se prepričašT da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrst- nega blaga. Te jako nizke cene veljajo sa- mo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku št 5. kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. 1M, HE št. 10 20Ska st. 10 Novost! Velik učinek! BriljaHtioMiči treKSce z ivoiWjsi s 6 pozlačenimi angeljci, 30 cm visoki. — Celo hožižno drevescc trdno. — Garantira se za iz- borno delovanje. I Najlepši in najnovejši kinč božičnega drevesca== ki ne bi smel manjkatl v nohenl katollškl rodblnl. I V gorkom zraku, ki ga segrejejo 3 sveöe so vrti kolo, na ka- tcrem so vtr- jenokrogljice, ki udarjajoua tri zvončke, ki provzroči lepo božično zvoncnje. Cene v kar- tonu z navo- dilom vpo- rabe franko proti predpla- cilu 1 koniad K 1-50 3 kom. K 4, 6 kcm. K 750, 12 kom K 1350 Po poštnein povzL'lju 20 v v<>č. Abo ne vgaja so vrne denar. Karoča se pravočasno pri HA^NS KOK11AD Prva tovarna ur Most (Brüx) štev. 2051 (Češko) Na zahtevo razpošiljam zsistonj in franko 200 strani obscgajoČ cenik s 3CU0 podobann. „NflRODNil TISK9RNÜ" ::: 0 Sorin, ulico Uetturini št. 9::: \, je prcskrbljcna z povsem novimi ^ ^cv črkami, okraski in fiiüm papirjem, ,*?$ %0žh,s ter more prevzcti vsa v ti- Jsf^/^. ^iifk skarsko stroko spa- ^-i^Ä! TISKA: „Gorico" oo '? Vabila oooo j: Brošure ooo u Diplome oo Pobotnice o ^ Sprejemince » ^ Plakate ooo -^/ ^ itd. itd. «C oo ,Pr. list oooo Cenike ooo Račune ; oo Vizitnice o Rač.sklepe . Jedilne liste \ ooo Etikete ; ^ itd. itd. : Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... O mizar in v lesni trgovec v PoflEori, na o|1ü noveia železiišiep mosta (na cesti, ki peljeproti GradiŠki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstuega trde- ga in mekhe^a lesa domače^a in tnjega, veliko zalogo pohist- va, vinskih poKod, Htiskaluic itd. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 7s kila in od enega funta. Testenine iz tvorniceŽnider^ič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. |n Srhinrilpn onhiii. ii/. uiiiiiiuicr mmm pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdjo, stiskalnice za sadjc in grozdje, škropilnico, poljska orodja, stiskalnice za scno, mlatilnico, vitle, trijorje, čistilnice za žito, lušCilnice za koruzo, slamoreznicn, stroj zarezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sosalko za vodnjakn in gnojnice, vodovode, želozne cevi, svinčene cevi. ooooooooooooo sedaj po 2cpet 2[fatno znižanih cenah Havno tako vse priprave za klotarstvo: medene pipe, sesalke za vino, guniijeve in konopljene covi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, škri- iije za led, stroje za sjadoslcd, priprave za izde- lovanje sodovke in penočih vin, inline zadišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne telitnice; železno pohištvo, žclozne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ni(?arje, kovače kleparje, sedlarjc, pleskarje itd. Vse z veclütnim janiKivom, po najugodnejih platilnih pug;ujih, kakor tudi lia obroke. 4 ('eniki b več kot 500 slikami brezplstčuo. Prekupci in agentje se \sakcas sprejmejo. Bopisuje se tudi v sloveiiskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. Prosiva zahtevati listkel Najveja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kroilO nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva a a h. t e v a t i liitke! Pozor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! P »Ccntralna posojilixiea6 *• rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. < ' Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 ^| t no mesečna odplacilo v petiii Ietih i in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 1 ^ 100 K glavnice 2 K na mesec. I Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 1 } M menicB po 512()|0t na vbnjižbo po S°|o ^ ^ z ^lo upravne^a^prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ^t ^V ';¦ za hranilne vloge je nespremenjena. CJ On . ............. /SV