UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 /»iskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne 'in od 5. do C. r ' oldne vsak dan razen nedelj in nraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne f	.'	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna po pofiti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in bosno K 21 *(50, polletna K 10-80, četrtletna K	5*40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K	26'40;	za
.	; 'ostalo inozemstvo	in Ameriko celoletno	K 36'—.	:	:
Posamezne	številke po	8	vin.
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.
UPRAVNI8TVO se nahaja v 8elenburfi<M nlt«i »»v. t, U, ift nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne la od &. Ao ?. Inseratl: enoslopna pelitvrstica SO vic., popoj« prafar, po»lan» :::	in	reklame	40	vin. — Jn*«rnte »pr*J«ir*
Nefrankirana ali promalo franki ranr plana »o m
■	'	Reklamacije	11*ta »o poitafoc »for-.s.	———
Stev. 543.
V Ljubljani, v soboto dne 29. marca 1913.
Tragikomedija.
Doli na Balkanu se odigrava tragičen svetovno zgodovinski proces. Evropska Turčija umira. Kajti karkoli ji ostane po sklepu miru ge okrog Carigrada, ne šteje nič v Evropi. Da ostane Konstantinovo mesto še v turških rokah, ni uspeh turške moči, temveč le posledica ljubosumnosti velesil, in četudi bo glavno mesto države tudi zanaprej še v Evropi, bo vendar država sama le še azijska. To seveda ne bi moral biti vzrok, da bi bila njena vrednost manjša. Evropska tla gotovo niso edina sposobna za razvoj narodov in držav; severna Amerika je v kratki dobi štirih stoletij dokazala, da se tudi na drugi zemlji lahko razvija velikansko gospodarsko in kulturno življenje, v starem veku pa so že v Aziji cvetcle mogočne države, ko ni bilo v lieladi iti v Rimu ne duha ne sluha
o	oni kulturi, ki jo dandanes imenujemo klasično. Ako ima turški narod sploh še dovolj življenske moči, doživi v Mali Aziji še lože svoj preporod kakor na Balkanu. Ali ta preporod jc sploh dvomljiv, kajti še bolj kakor porazi na bojiščah nam kažejo notranji dogodki v Turčiji dekadenco v največjem obsegu. Kakor ognjen meteor je zasijala osmanska moč v Evropi. In kakor meteor ugaša zdaj. Strah in trepet vsega krščanstva, ki je preplavljal ves jug, vso Ogrsko, ki je gonil svoja krdela pred zidove cesarskega Dunaja in ugrožaval kraljestva in cesarstva, je na razvalinah bleščečega Bizanca, nad domovi balkanske narodne zmesi ustanovil državo, v kateri je znala manjšina nekoliko stoletij absolutno gospodovati nad večino, državo, popolnoma ločeno od kulture svojih sosedov, državo, ki je s svojim obstankom mogočno vplivala na dejanja in nehanja malih in velikih evropskih sil. In ko je že jela bledeti njena zvezda. je bila Turčija še vedno usodepolno »orientalsko vprašanje«, ki je strašilo v Evropi, ki je določalo politiko evropskih velikanov.
Vse to je sedaj propadlo na krvavih balkanskih bojiščih, ob zidovih velikih balkanskih trdnjav. Celo poglavje zgodovine zahaja pred našimi očmi, zadnje dejanje velike tragedije se odigrava ob bregovih Bospora. Turčija umira, j n nove države, doslej brezpomembne in neznatne. prestopajo prag zgodovine.
I a velikanska žalobna drama je dobila vzporedno velikansko satiro. Med tem ko opazujejo narodi krvave, velik kos sveta do temelja izpreminjajoče dogodke, je poskrbljeno, da iim duše ne okatnene ob pogledu na grandiozne strahote, in da jim blagodejni smeh pretrese živce preveč napete od pogleda na grozne slike, ki se kažejo na odru Kronosa. Za šalo In smeh smo poskrbeli mi, Avstrijci, ki sami nimamo povoda, da bi se smejali, če se spomnimo na svojo domačo politično, gospodarsko in kulturno mizerijo. Kakor klovn, ki spravi vse svoje premoženje v malo potno torbico, kakor komiki ar. ki ima zarubljeno vso gažo, kakor Pierrot, j(j ve, da ga goljufa Colombina. zabavamo velecenjeno občinstvo Evrope in Amerike, igramo pavliha in Hansvvursta. požiramo velikane, si nadevamo kitajske krinke, rožljamo z mečem in grmimo z basom, ki prihaja iz votlin. In svojo vlogo igramo s tako vnemo, da pozabljamo na svoje glumaštvo, pa si domišljamo, da gre vse zares: le cenjeni publikum se ne da preslepiti,
pa se smeje, kadar gtibančimo čelo, pa se kro-hoče, kadar korakamo na koturnik, pa sc zabava tako imenitno, da pozabi celo na aplavz.
Ako bi velepodjetje s tvrdko »Svetovna zgodovina« plačevalo honorarje in tantjeine, bi morali zdaj tako obogateti, da bi lahko poplačali vse svoje dolgove in še posojali onim, ki se danes štejejo za bogataše. Kajti kdor zna v takih težkih časih tako nesebično zabavati ves svet, da zagluši smeh ob naših kapriolah smrtne krike, stok tisočerih ranjencev in ves polom militaristične države, zasluži nagrado, ki bi ga za vso bodočnost lahko rešila bede in mu omogočila, da bo do sodnega dneva lahko igral svojo Pavlihovsko vlogo brez materialnih in moralnih skrbi.
Samo s humorističnega stalšča je mogoče razumeti, kar počenjamo v teh bridkih časih. Vsaka druga razlaga bi nas potrla in bi nam morala vzeti ves pogum in vse upanje. Prevzeli smo nalogo dovtipnega improvizatorja, in to vršimo z odliko. Če bi nam kdo podtikal kakršne koli druge namene in bi mu svet verjel, bi morali zblazneti in obupati. Kajti s stališča resne politike je vse, kar počenjamo zadnje mesece, gorostasna blamaža, s katero kratkomalo ne bi bilo mogoče živeti.
Naša zadnja humoreska je konflikt s Črno goro. Vse kraljestvo cetinjskega Nikite ne dosega dežele Kranjske; dr. Šušteršič Je glavar obilnejšega prebivalstva kakor črnogorski kralj. In s to orjaško državo prihajamo v spor, ki dobiva navidezno tako resne oblike kakor naše »nesporazumljenje« z Rusijo. Naš poslanik na Cetinju nastopa z odločnimi zahtevami, potem z energičnimi zahtevami, nazadnje z utlimatom. »Veliko« avstrijsko časopisje si je napravilo stalno rubriko z naslovom »Konflikt mit Monte-negro«. Da ne bi bilo nobenega dvoma, smo zagrozili kralju Miklavžu z oboroženim nastopom. In med tem ko nismo vedeli cele mesece ničesar o življenju v okupiranih krajih, smo v Štiriindvajsetin urah nenadoma zvedeli za tisoč grozot in še eno povrh. Morali smo zahtevati preiskave, zadoščenja, humanitete in cel kup moralnih in etičnih reči.
Nikdar se ni Nikoli Njegušu sanjalo, da doživi kdaj tako čudežno važnost, da bo vsa Evropa trepetaje čakala, kakšna beseda pride iz njegovih ust. Ko so knjazu Črnih gor priznali, da se sme imenovati veličanstvo, je bil ta avanzma že tako velik, da se je še celo njegova pesniška slava nekoliko skrila. Balkanska vojna je potem še malo podražila njegovo častihlepnost; ako bi bil mogel dobiti Skader, bi se bil čutil srečnejšega od Cezarja in Napoleona, živ krst v Evropi pa ne bi bil imel kakšne brige zaradi njega in njegovih zadev, in vrnil bi se bil v svojo kraljevsko skromnost, ki bi cvetela kakor skrita vijolica ob skaderskem jezeru samo s seboj in s svetom zadovoljna.
Mi pa smo prekrižali te načrte genija zgodovin?, in s spretno roko smo postavili malega kralja v ospredje svetovnih interesov. Kaj odgovori Nikita? Kaj ukaže Nikita? — to je postalo vprašanje vseh vprašanj, po naši zaslugi.
Ir. kralj Nikita je odgovoril. Ne nam, ampak velesilam. Farsa jc dobila groteskno obliko. Črna gora dovoljuje skaderskemu prebivalstvu, da zapusti mesto, ker želi to — Evropa. Za nas pa se menijo na Cetinju toliko kolikor za lanski sneg. Le da se nam nos še nekoliko podaljša#
nas tožijo Evropi, da smo, žugajoči z oboroženo silo, prekršili dolžnosti nevtralne države! Tako stejirno pred svetom naenkrat zopet v drugi pozi, in če se ne bi to vjemalo z našim humorističnim namenom, bi se morali počutiti kakor krokar, ki ima največjega mačka v svojem življenju.
Hvalabogu, da je bila dobrovoljna zabava ves naš program. Zakaj drugače ne vemo, kdo bi nam zdaj mogel pomagati iz zadrege. Kaj naj bi storili zoper Črno goro, da ne bi bilo smešno kakor puranova jeza? A kaj bi nam ostalo druzega, če bi šlo zares, kakor da bi kralju Nikiti napovedali vojno? To bi bila seveda še prav posebna šala, ali v njej ne bi bilo več humorja. In vendar bi morali poslati svoje divizije proti Cetinju, če bi nam šlo za resno afero, kajti naš takozvani ultimatuin je imel doslej toliko učinka kolikor Chanteclairovo kikirikanje. Ako bi ga bili sami smatrali za ulti-matum, bi bila zdaj Avstrija pogrnjena z blamažo. ki bi bila rekord vseh blamaž.
Edino pravo je torej stališče humorja. Na vzhodu se odigrava tragedija. V naših prsih pa se Je zbudilo srce in komponirali smo komedijo. Akordi ene in druge se mešajo, scene obeh ansamblov se izmenjavajo, in tako ima zgodovina zopet svojo tragikomedijo. Aplavdirajte režiserjem!
Stroške bomo pač plačali sami . . .
Kje je naša domovina?
Naša domovina je vesoljni svet. Starim bajkam, v katerih so nam pripovedovali, da imamo našo lepo domovino, že zdavnej več ne verjamemo. Menda pič ni nihče tako neumen. da bi si kaj druzega domišljal, ako ne poseduje niti pedi zemlje. Itnebi bi delavci lahko svojo domovino, ako bi bili vzgojeni v drugem duhu, ako bi nam bili naši starši povedali, da kadar odrastemo, da nas bodo izkori-ščevali drugi, kateri na naš račun lenarijo, od zibeli do groba.
Ze v nežni mladosti so nam v šolah ubijali v glavo patriotizem. Pripovedovali so nam od junaških činov turjaških, celjskih in ortenbur-ških grofov, kakor tudi od nedosežnih činov babenberških, habsburških in pa burbonskih princev. Kaj pomeni beseda patriotizem? Patriotizem pomeni simbol, za katerim se skrivajo kapitalisti vsega sveta in s katerim se najlažje vleče današnja meščanska družba.
Ob slovesnih prilikah govorniki v navdušenih besedah pripovedujejo ljudstvu, da je naša krasna domovina najbogatejša dežela na svetu. Da imamo dobro izurjeno armado in vojno mornarico, da smo dobro založeni z brzostrelnimi topovi, Mauserjevirni in strojnimi puškami. Ljudstvo, — to dobro ljudstvo, od katerega marsikateri nima niti vinarja v žepu ter inu kruli po želodcu, pa govorniku ploska in mu navdušeno kliče slava.
Delavci nimamo domovine, domovino so nam ukradli kapitalisti. Menda ni nihče tako naiven, da bi smatral za svojo domovino deželo. v kateri ne poseduje absolutno nič druzega, kakor svojo delovno moč, katero pa mora. ako hoče živeti, prodati za beraško ceno vladajčim mogotcem. Današnji sistem je krivičen in roparski. Delavci z delom svojih rok
DR. MAX ADLER:
Socialni žmisel Marxovega nauka.
(Prevel M—ir.)
(Konec.)
Ce pa se poglobiš v to socialno bivanje, potem se ti razkrije zakonitost v igri socialnih sil. ki pojasnjujejo gibanje človeške družbe izključeno po svojem gibanju. Kajti gospodarske življenske razmere, ki jih Marx vedno in vedno zaznamuje kot odnošaje človeka od človeka, Imajo lastnost, da razporejajo ljudi v enako in-teresirane oddelke. To se pravi ekonomične razmere, ki abstraktno niso ničesar drugega, kakor le drugačen izraz za podružabljenje človeka, za njegovo neizogibno odvisnost od sožitja s soljudmi, so po svojem konkretno zgodovinskem ustroju izvor organizacije in diferen-cljacije tega podružabljenja. Šiloma združujejo vse enake interese v razred in ga dele nasprotno od drugih sovražnih skupin. Na ta način ima podružabljenje že vnaprej razdvojen nasproten ztfičaj. Brezpogojna solidarnost je razrednih sodrugov, toda ravno tako bojno stališče proti vsem izven razredne skupnosti stoječim interesom. Samo na sebi ni nikake splošne človeške solidarnosti, socialni princip nima ničesar opraviti s humaniteto; znači tembolj le odvisnost človeka od človeka sploh, ki ne le more biti prijazna ali sovražna, ampak ki je v teku dosedanjega socialnega razvoja tudi oboje vedno obenem. Podružabljenje človeka eksistira samo v trajni napetosti med polar-šnima nasprotjema: med združitvijo in razdo-from. Nima druge oblike, kakor obliko boja razredov, čim se je njih primitivna skupnost lzpre-menila v različnost interesov. Ker poraja ta Različnost neizogibno nasprotja, postaja razredni boj eksistenčni nafiln družbe. Družba m imirna zveza ljudi, niti ni enkrat za vselej go-
tovo dejstvo, marveč veliko bolj proces, v katerega početkih še zmerom stojimo in bomo stali toliko časa, dokler razredni boj organizira družbo.
Če pa se na ta način boj in prepir predstavljata kot duša Marxovega zgodovinskega naziranja, tedaj se dozdeva, kakor da bi to nasprotovalo vsakemu zmislu socialne zakonitosti. Kakšen dobiček pa bi bil, če bi morali sirovo silo, ki smo jo dosorej v zgodovini pomilovali kot neraziim. pripoznavati kot žalostno potrebo? In v tem se stoprav pokaže pravi pomen novega socialnega stališča, ki s spoznanjem podružabljenja vodi ravno k temu. da v velikem boju družbe ne smemo prezreti še večjega dejstva, da je ta boj obenem afirmacija družbe, ki ji le nasprotuje, da jo postavi na višjo obliko podružabljenja. Zakaj v tem boju more trajno zmagati le tisto, kar družbo razširja, ne pa, kar jo otežuje ali celo uničuje. Boj vkljub vsej bedi. revščini in krvavim žrtvam, ki jih poraja, ni brezsmiselno divjanje, v katerem mora vse izginiti, ampak dosorej edino mogoča oblika, v kateri morejo ljudje uresničevati zmi-sel svojega družabnega bivanja. Pamet in morala morata zmagati v tem boju, ne zgolj kot pamet in morala, marveč ker pametno in moralno ni nič druzega kakor socialno, ki ne izvira le iz sveta idej, temveč z neodoljivo močjo rase iz družabnih življenskih pogojev, ki jih je duhovno mogoče pojmiti in dojeti.
*
S tem vpogledom v čudežni mehanizem zgodovine pa nismo dosegli le odločilne točke za znanstveno umevanje, ampak predvsem i za praktično oblikovanje socialnega življenja, in v tem obstoji pomen socializma od Karla Marxa dalje. Kajti Če je velika konsekvenca tega zgodovinskega naziranja, da si človeštvo —- kakor pravi Marx — postavlja vedno naloge, ki jih je možno rešiti, ker se pojavlja naloga le tam, koder so dani materialni pogoji njene rešitve ali so vsal v zarodku, sledi iz tega
obratno, da je iz poznanja teh materialnih pogojev, iz raziskovanja njih skupnega delovanja ravno tako mogoče spoznati naloge, ki si jih bo moralo človeštvo postaviti v tem posebnem položaju, in sredstva, ki jih mora imeti za rešitev teh nalog. Tako se izliva kavzalno spoznanje socialnega življenja i tukaj direktno v teleologijo in uresničuje tako zmisel Heglove filozofije; samo postaja najvažnejši vzrok zavedne izpremembe obstoječega stanja in omogoča tako končno izpolnitev že nekaj tisočletij starega ideala, ideala znanstveno utemeljene politike, ki ni in ne more biti ničesar drugega kakor znanstvena tehnika socialnega življenja.
Neobhoden cilj te socialne tehnike pa je socializem in neobhodno sredstvo k teinu proletariat. Dočim namreč razvoj modernega gospodarstva že skoraj omogočuje zadostno, da celo bogato zadovoljitev potreb celote, pod pogojem, da bodi produkcija ekonomična celota za celoto, se sedaj prvič v zgodovini nasprotje ne razodeva kot potrebna oblika v nadaljnem razvoju družbe, marveč kot zadnja zavora, kot zadnja coklja njene zavedne organizacije, njenega ustroja. Tako je razredni interes proletariata kot zadnjega razreda, pod katerim sploh ni nobenega druzega. namerjen na odstranitev razrednih razkolov sploh in tako sili stari, navidezno večni zakon razrednega boja potom svoje posledice, potom interesov zadnjega in najštevilnejšega razreda meščanske družbe k lastni odstranitvi. Zategadelj je politični proces, v katerem se to dopolnjuje, pohod in boj socialne demokracije, nekaj vse mogočnejšega, kot bi se dozdevalo onim, ki ostajajo na njegovi zunanji politični strani: Poraja se organizacija družbotvornih sil, presnavljanje družbe iz stanja njene dosedanje zveriže-nosti in raztrganosti h končni enoti, iz dobe zgolj slučajne kulture v zavedno ter družabno kulturo.
Če tako razumevamo zmisel razrednega boja v zgodovini, tedal se ta sama postavila v
Lelo HI.
rede vse lenuhe. Sami pa bodilo »a pol *.agl,
bosi in raztrgani, stanujoč v najrevnejše n i-clu mesta v kakšni na pol podrti bajti »n pa preze-bavajo v železniških tovornih vozovih. Bogato okinčane In napudrane dame, katere sploh niso za druzega na svetu, kakor da letajo od zabave do zabave, prirejajo pojedine in pogrebe psom in mačkom, pa se na račun delavcev oblačijo v škrlat, svilo in baržun, ter pomagajo zapravljati bogastvo, katero so s trudom in potnimi obrazi znosili skupaj sužnji gospodov kapitalistov. Delavci, ako ste zadovoljni z razmerami, v katerih živite, ako ste zadovoljni, da se bode godilo tudi vašim otrokom tako, kakor se godi vam, ako verjamete, da bodete za vse krivice dobili plačilo še le gori nad zvezdami — ako vse to verjamete, potem nikar ne tarnajte, ker tarnanje čisto nič ne pomaga, temveč udajte se v svojo usodo. Ali pa ste prišli do spoznanja, da domovine sploh nimate nikjer, da jo je treba še le priboriti, če je to vladajočim razredom všeč ali ne. Delavci nečejo svojim gospodarjem nobene krivice, zahtevajo samo to nazaj, kar jim je s silo vzeto.
Dosti dolgo časa smo delali za druge. Naši gospodarji, kateri niso v vsem svojem življenju producirali niti vinarja vrednosti, pač pa zapravljajo po letoviščih in igrališčih, imajo danes še vseeno napolnjene blagajne. Delavci pa imajo za ves svoj trud in trpljenje prazne žepe, kopo nedolžnih otrok, kateri morajo stanovati v nezdravih in zaduhlih stanovanjih. To ni življenje, to je počasno umiranje.
Pot, po kateri gre delavstvo do svojega cilja, jc trnjeva pot, po kateri je nasut osat, trnje in solze. Samo strokovno in politično organizirano delavstvo zamore zdrobiti verige suženjstva. Ako smo torej proti sistemu, kateri danes vlada po vsem svetu, potem vemo, kaj nam jc storiti. S pisanimi zastavami ne najdemo domovine, če jo iščemo do smrti. Le z vztrajno agitacijo in izobrazbo najdemo kar iščemo. Zavedno delavstvo je za svobodo, enakost in bratstvo, za to je, da bi vsi ljudje brez razlike poklica, vere in narodnosti imeli domovino, katera naj bi bila vsem svojim otrokom pravična mati. In brezbrižni in nezavedni delavci kličejo patriotizmu in domovini, katero imajo v žepu kapitalisti, »živio«. Jarem tlačanstva se lahko samo neukemu ljudstvu priveže na vrat.
Lmbliana in Kranjsko.
— Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, 8. aprila, ob 6. zvečer.
— Hlapec Jernej in njegova pravica. Iz
ljubljanske okolice smo dobili sledeče vrste:
V	naši občini se je zgodil tipičen dogodek, ki mora vsakemu poštenemu človeku z gnusom in tfiisvom napolniti dušo in ki kaže vso brezsrčnost in posirovelost velikih kmetov gospodarjev občin. Pred kratkim je gospodar — kmečki bahač in katoliški veljak, ki ima nad sto mernikov posetve — odpovedal službo svojemu hlapcu, ki mu je zvesto in na zadovoljnost služil blizu deset let; čez poldrug mesec ga je zopet sprejel v službo. Zakaj mu je bil odpovedal? Da mu jc požrl domovinsko pravico v občini! S tem pa je hlapec — brez dela in brez domovanja — za šest tednov prekinil bivanje v Občini, je zapravil pravico do domovinstva.
povsem drugačno svetlobo. Ni le zgodovina narodov in držav, ampak predvsem zgodovina človeškega podružabljenja. Kaže nam silni prizor napredka k vedno večji in zmerom zaved-nejši družabnosti. Ako socializem ne pomenja nič drugega, kakor misel zavedno solidarne življenske skupnosti ljudi, torej ustvaritev in ohranitev brezrazredne družbe, ki bo gospodarila potom skupnega dela za zadostno uživanje vseh, sledi iz tega, da dobiva zgodovina stoprav na stališču razrednega boja. pa naj zveni to še tako paradoksno, svoj kulturni zmisel, v tem da postaja socialna zgodovina, zgodovina nastajanja in rasti človeške družbe, skratka: zgodovina socializma!
Tako združuje Marxovo novo stališče za pojmovanje zakonitosti, vede, zgodovine in politike velikansko enoto, v kateri zgodovina predstavlja le dinamično stran socialnega spoznanja in politika tvori le zadnji zavestni člen spoznane zakonitosti. Tako sta zgodovina in politika pri Marxu izvrševalki onih idej, ki so kot pojem človeške družbe bili že mnogim generacijam ideali, h katerim vodi šele dolga in trda pot razrednega boja. Marxov nauk veličastno izvršuje program, ki ga je mladi Marx genialno postavil svojemu delovanju: »Pokazalo se bo, da ima svet že oddavnaj sanje o stvari, o kateri mora imeti le zavest, da Jo ima resnično. Pokazalo sc bo, da ne gre za velik pomišljaj med preteklostjo in bodočnostjo, ampak za izvršitev, misli preteklosti. Pokazalo se bo končno, da človeštvo ne začenja novega dela, marveč da z zavestjo ustvarja staro delo.« Da je to zavesf sporočil, je neminljivo delo Karla Marxa; to staro delo izvršiti, človeškemu podružabljenfo končno dati popoln izraz, je velika zapuščina ki nam jo je zapustil. Svet proletariata si jo Je v teh tridesetih letih, odkar se je poslovil Marc, prilašča! bolj jn bolj in ne bo je Duattt
dokler nllepolnkrasnolivrteoo.
Po povratku v občino, dela in se trudi iehko zopet devet let in čaka, da ga človekoljubni gospodar za štirinajst dni, tri tedne prežene iz občine. Tako ostudno ravnanje ni osamljeno in znanih mi je več podobnih slučajev pri nas in v sosednjih občinah in mislim, da se ne motim, ako trdim, da stoje za tem brutalnim teptanjem zakona klerikalna kmečka županstva, ki imajo v evidenci vse priseljence. Kako krivično in brezobzirno je tako postopanje pri sedanji nezgodni in starostni oskrbi, si lahko mislimo. Ce se hlapec na delu ponesreči in pohabi, če mu vsled onemoglosti odpovedo udjej svojo službo, če ga dohiti starost, ga brez usmiljenja p^epode iz občine, v katerj je pustil svoja leta in svoje delo, in ga poženo v rodno, domačo občino, ki je menda od svojih otroških let ni več videl, tujca nadležnega, ki ga vsi gledajo z mrkim očesom, kot stradežnika, kot pritepenca, ki se je priklatil kdove odkod, da krade domačinom iz sklede, da »žanje«, kjer ni sejal. Tako delajo v ljubljanski okolici običajno s posli in usoda teh nesrčnikov, kedar postanejo nesposobni za delo, ne obuja nevoščljivosti. Skrajni čas je. da se izpremeni postava o domovinski pravici in prosnuje v modernem ztni-slu. predvsem da se skrči od sile dolga desetletna doba bivanja na eno ali dve leti. Nič manj važno pa ni. da se tudi za hlapce Jerneje čitn-prej uvede socialna oskrba (nezgodno, invali-ditetno in starostno zavarovanje) in da se nesrečnikom prihrani vsai najhujša beda. In končno je velika potreba, da se podre sedanji vo-lini red za občine, ki izroča občine v plen velikim kmečkim mogotcem, ki naravnost ostudno zlorabljajo svojo oblast v sebične namene in jih pri tem ne ovira ne postava, ne človeško čuvstvovanje.
— Moščanske volitve pred kasacijskem sodiščem. Ljubljansko dežlno sodišče je svoj čas obsodilo klerikalnega agitatorja Orehka v Mo-slah na pet dni zapora zaradi volilne goljufije, ker je samovoljno izpolnil glasovnici dveh volilcev. Orehek le vložil proti razsodbi deželnega sodišča ničnostno pritožbo, češ da s svojim dejanjem ni oviral svobodnega izvrševanja volilne pravice volilcema, Kasacijsko sodišče pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo razsodbo prve inštance. V razlogih pravi kasacijsko sodišče. da varuje zakon svobodo volitve ne samo do izpolnitve glasovnice, marveč do trenutka dejanske volitve: ako bi bila hotela v navedenem slučaju volilca voliti drugače, nego iima je podpisal Orehek, bi bila morala iskati novi glasovnici, s čimer bi jima bila volitev otežena.
— Obrtniška bolniška blagajna v Idriji ima
svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 3o. marca 1913 ob eni popoldne v gostilni pri »Hani« v Idriji. Na dnevnem redu je: I. Poročilo odbora: a) načelnika, b) tajnika, c) revizorjev. II. Volitev treh revizorjev. III. Razni predlogi, nasveti in pritožbe. Ker se bo pri tretji točki razpravljajo tudi o povišanju članskih prispevkov in povišanju bolniščin za vajence ter
0 blagajničnem zdravniku, so naprošeni vsi redni in podporni člani, da se zbora zanesljivo udeleže.
— Avtomobilska zveza Škofja Loka-Žiri.
Kranjska deželna vlada je odredila komisionalni ogled na cesti Škofja Loka-Žiri v svrho upe-Ijave redne avtomobilske zveze na tej progi. Avtomobil bo urejen za osobni in tovorni promet ter bo nosil 4000 kilogramov. Avtomobilsko zvezo bo vodilo privatno podjetje. Nova avtomobilska proga bo dolga skoraj 30 kilometrov.
— Celodneven izlet na Osojnik. Odhod v nedeljo zjutraj ob 6.50 z državnega kolodvora v Šiški. Peš čez Osojnik v Škofjo Loko. Izlet traja 5 ur: živež je vzeti s seboj. Gostje dobrodošli; vožnja 1 K lOv. — Delavci, udeležite se izleta v velikem številu! — Planinsko društvo »Die Naturfreunde«.
— Iz gledališke pisarne. Jutri, dne 29. marca, (par); Puccinijeva velika opera »Tosca« z gospo Nordgartovo v naslovni vlogi. Njeno izborno petje in temperamentna igra sta napravila pri prvem nastopu na občinstvo globok vtis.
V	nedeljo popoldne ob 3 (izven abonmana. lože par) vesela opereta »Jesenski manever« z gospodično Fantovo v vlogi prostovoljca Maro-sija; ob 7. zvečer (nepar) zabavna, priljubljena burka »Pred poroko«. V pondeljek zadnja predstava v sezoni »Madame Butterflv« z gospo Irmo Polakovo iz Zagreba kot gostom (par).
— Društvo »Klub slov. amater-fotogra-lov« v Ljubljani opozarja vse p. n. društvene člane na današnji društveni občni zbor, ki se vrši ob 9. zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« (Marije Terezije cesta). — Obile udeležbe pričakuje odbor.
— Poglobljevalna dela v Ljubljanici. Prihodnji teden se trebljenje s strojem prične od Vodmata navzgor proti šentpeterskemu mostu. Ker so tla struge tudi v tem delu deloma skalnata, bodo najbrže potrebne razstrelbe. Ko se s poglobljenjem dospe do šentpeterskega mostu, se le-ta podre.
— Metelkove ustanove. Ubožni odsek je na seji v četrtek oddal Metelkove ustanove nasled-njim prosilcem: Stanislav Gmajner, čevljar; Pavel Jeršek, krznar; Josip Marn, pleskar; Karl Oblak, mizar; Leopold Porenta, klepar; Karl Sitar, tapetmk; Ignac Šimnovc, mizar- Srečko Texter, ključavničar: Maks Kotnik, tiskar; Alojzij Zajc, livar. —- Dosedanja ubožna podpora se ustavi Heleni Mantnani. — 21 revežem se je poklelila dnevna ubožna podpora.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 16. marca do 22. marca. Novorojenih je bilo 16, mrtvorojenih 4, umrlo jih je 19. med temi 12 domačinov. Za davico je umrl 1, za jetiko 3, med temi 1 tujec, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1 in ostali za različnimi boleznimi. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli 3, in sicer 1 za ošpicami, 1 za Škrlatico in 1 za vratico.
,	— Dmrli s° v Ljubljani: Anton Kušar, bivši
1 f84 let- “ Jera Dolar, branil a i 77 Al°5z'i Logaja, sin tovarni-škega delavca 11 mesecev. — Dragica Slatin-šek. hči steklobrusaria. 16 mesecev.
— S trebuhom za kruhom. V četrlelč se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 25 Bolgarov, 45 Hrvatov je šlo v Solnograd, 900 Lahov v Spodnjo Avstrijo in na Ogrsko, 50 pa na Dolenjsko, 40 slovenskih, tesarjev je šlo v Rumunijo, 30 Kočevarjev se je povrnilo pa iz Spodnje in Zgornje Avstrije. 25 Rusinov se je odpeljalo v Kanado.
— V mestni klavnici so zaklali od 9. marca do 16. marca: 67 volov, 5 bikov, 4 krave, 157 prašičev, 113 telet, 15 koštrunov in 68 kozličev. Vpeljali so v klavnico 250 kg mesa, 1 zaklanega prašiča, 59 zaklanih telet, 1 koštruna in 26 kozličev.
— Trije otroci so se izgubili. Včeraj sta se izgubila po štiri leta stara dečka g. Josipa Grošlja, stanujočega Poljanska cesta 6 in nek drugi triletni deček, stanujoč v isti hiši. Kdor kaj ve o dečkih, naj to blagohotno javi staršem ali mestni policiji.
— Ogenj na Vačah. Dne 26. t. m. pred tretjo uro popoldne je na Vačah pri Hribarju začelo pred skednjem goreti. Ogenj se je s skednja silno hitro razširil na hlev, šupo in hišo. Zgorelo je vse. Rešiti se ni dalo skoro nič. Zgorel je tudi en prašič. Stara mati, ki šteje že nad 80 let, je bila sama doma in je hitela pod streho, da reši nekaj reči. Ogenj in dim sta se hitro razširila okrog nje. Obleka se ji je vnela, na roki je dobila hudo opeklino. Ker jo v naglici nikdo ni mogel rešiti, stopnjic pa ni mogla več doseči, se je na koncu hiše spustila na tla. Zadobila je na nogi težke poškodbe in obležala nezavestna. Sedaj se bori v nezavesti s smrtjo. Ogenj se je videl s poštnega vlada, ki je proti četrti uri vozil mimo Kresnic in Litije. Zažgali so najbrž otroci, ki na skrivaj za vogali palijo cigarete.
— Nagla smrt tobačne delavke. Samska delavka v tobačni tovarni Marijana Čepelni-kova. rojena 1869. v Vižmarjih ter pristojna v St \ id. je že nekaj dni tožila za slabostmi.
V	četrtek okolo poldneva je slabosti zopet tako obučtila, da so jo morali iz dvorane privesti v sobo za zdravniške preiskave, kamor je takoj dospel tovarniški zdravnik g. dr. Košenina, ki ji pa ni mogel več rešiti življenja in je takoj izdihnila. Zdravnik je konstatiral, da jo je zadela srčna kan ter je bila s privoljenjem mestnega fizikata prepeljana v Št. Vid.
— Izgubljeno in najdeno. Gospa Alojzija Kosirnikova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K. srebrn obesek in poštni odrezek. — Gospa Ida Pišlerjeva je našla ročno torbico z denarnico, v kateri Je bila večja vsota denarja in še nekaj drugih reči.
Nujno potrebno je, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-ner v Pragi. (Glej inserat.)
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 29., nedeljo 30. in pondeljek 31. t. m.: Od sedaj naprej trajajo tudi {»opoldanske predstave eno in pol ure. 1. Eyoub. (Potovalni film.) 2. Senčne slike prerije. (Amerikanska jahaiska drama.) 3. Angažma cowboya. (Amerikanska humoreska.)
4.	Vodni pajek. (Znanstveno.) 5. Gaumontov teden. (Poroča o najnovejših dogodkih, literaturi, športu, modi itd.) 6. Morgiane Franc. (Drama. —- Samo popoldne.) 7. Učinkovito zdravilo. (Ve-lekoinično.) 8. Komedianti. (Tri dejanja. MimiČna drama z Asto Nielsen. — Samo zvečer.) 9. Stric Kohlov Ganschfluflu. (Komična učinkovitost.)
Iz mednarodnega delavskega gibanja.
Belgija. V Gentu so ustanovile strokovne organizacije in zadružne organizacije »Delavsko banko« s kapitalom 1 miljon frankov. 25 odstotkov kapitala je že vplačanih. — Peki po bruseljskih konsumnih zadrugah delajo v treh šihtah na teden, in sicer traja vsaka šihta po osem ur. Na vsake tri tedne pride na vsakega delavca ena nočna šihta. Vsako leto imajo pekovski pomočniki pravico do sedemdnevnega dopusta in dobe v tem času neprikrajšano mezdo. Začetniki dobivajo na dan po 5 frankov (4 K 75 vinarjev), najvišja mezda je 6 frankov (5 K 70 vinarjev) na dan. Preddelavci dobivajo po : frank več. Razen tega dobivajo vsi brezplačno- srajce iz flanele, hlače, predpasnike in sandale. Od čistega dobička dobivajo po 2 in pol odstotka. Delavci izvolijo svojega zastopnika v upravni svet. Po določeni službeni dobi so upravičeni do starostne rente, ki znaša po
2	do 2 in pol franka na dan. V slučaju smrti dobi delavčeva družina 300 frankov (285 K).
Holandska. Strokovna organizacija mornarjev šteje 2994 članov ali 78 % vseh zaposlenih mornarjev. — Delavci z diamanti so naklonili izprtim tobačnim delavcem 25.000 goldinarjev podpore.
Združene države. Število Članov rudarske zveze je naraslo v pretečenem letu od
275.000	na 391.120. — Zbornici države Arkan-zas sta sprejeli zakonski načrt, ki prepoveduje sprejemanje napitmne. Visoke kazni določuje zakon za uslužbence, ki sprejemajo napitnino in tudi za delodajalce, ki imajo v službi take osebe. Zakon mora potrditi še guverner. — Zakonodajama oblast države Kanzas je sprejela zakon, ki določa, da ne sme trajati delovni čas v ob.-tih, kjer dela več kakor pet oseb, nad devet ur na dan. Dalje je bil sklenjen zakon, ki določuje minimalno mezdo za delavke po 6 dolarjev na dan. Izvzete so le služkinje. — Orjaška stavka novojorških krojačev, katere se je udeležilo čez 120.000 delavk in delavcev in ki je trajala devet tednov, se je končala s popolno zmago delavcev. Stavkuioči so dosegli mnogo ugodnosti in mezda se jim zviša za en dolar na teden. Vprašanje o delovnem času bo rešila posebna komisija. —- V državi Oklahoma, kjer volijo vse javne uradnike potom ljudskega glasovanja. so sedaj volili uradnike za poljedelski urad. Prejšnje uradnike tega urada so odstavili, ker so jim dokazali korupcijo. Pri novih volitvah — volilci so le farmarji — so bili izvoljeni
tu'dl štirje socialisti. — Zveza tiskarjev Je ustanovila v svolem centralnem uradu lastno posredovalnico za službe. Oni, ki iščejo potom tega urada službo, morajo plačati I dolar vpisnine in l dolar, kadar dobe službo. — V pensilvanskem mestu Connelsville stavkajo vsi redarji, ker jim ni zvišala mestna uprava službenih prejemkov. — Rudar Wilson je postal minister za javna dela.
Južna Afrika. Politična organizacija črncev agitira z veliko vnemo za prepoved opojnih pijač za zamorce. V Transvalu že imajo sličen zakon-. Politična organizacija izdaja tudi tednik, ki s: bojuje zlasti za enakopravnost zamorcev, ki so doslej popolnoma brezpravni.
Avstralija. Strokovna organizacija mesarskih pomočnikov, ena najmočnejših organizacij, je odpovedala po vsej deželi delovne pogodbe, ker jim podjetniki niso zvišali mezde od 30 K na 36 K za sto glav zaklane živine. — Mezdni urad za Novi Južni Wales je določil tedenski delovni čas za slikarje po ladjah na 48 ur in tedensko minimalno mezdo na 75 K 60 vinarjev. Čezurno delo do polnoči se plačuje po 50 % več, čez polnoč pa po 100 %. Akordno delo ni dovoljeno. Prednost imajo organizirani delavci. Delavci, ki se najemajo le od slučaja do slučaja, morajo dobivati najmanj po 1 K 92 vinarjev na uro. — V vsej Avstraliji je doslej 400 mezdnih uradov, ki določajo mezde in delovni čas za po-edine stroke. — Strokovna organizacija učiteljev v Novem Južnem Walesu je zahtevala ustanovitev mezdnega urada. Naučni minister je dovolil ustanovitev. — Konferenca lokalnih strokovnih organizacij kolarjev je ustanovila Zvezo za vse Avstralijo.
Staiersko.
— Pri peči je zgorela. Iz Celja poročajo: Na veliko nedeljo je prišla 751etna I3arbara Potočnikova v Gornji grad na obisk k sorodnikom.
V	sobi je sedla poleg močno zakurjene peči in zaspala. Niso hoteli klicati stare ženice in so jo pustili ponoči pri peči. Ponoči se je pa starki vnela obleka. Klicala je na pomoč in ko so prihiteli sorodniki, je bila že tako močno opečena, da so jo v brezupnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Že zopet samomor vojaka v Gradcu. V četrtek ob 8. zjutraj se je ustrelil 241etni infan-terist Ivan Steffler 7. pehotnega polka v Franc Jožefovi vojašnici v Gradcu. S službeno puško si Je pognal krogljo v prsi, ki mu je predrla telo. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnišnico. Vzrok samomora vedo seveda le v vojašnici, kjer morajo vladati kaj čudne razmere, ker je Steffler že osmi samomorilec v teku nekaj mesecev v tej vojašnici.
Koroško.
— Strašno maščevanje. Čevljarski pomočnik J. Katholnig v Šmartnem pri Beljaku je zasnubil roko svoje gospodarice vdove W. Ker ga je žena odbila, je Katholnig vrgel v Dravo njeno dveinpolletno hčerko in nato tudi sam skočil v valove. Truplo deklice so v Beljaku potegnili iz vode, utopljenca pa še nimajo.
— Smrtna nesreča v kamnolomu. Iz Šentvida poročajo, da je 521etni delovodja v nekem kamnolomu v okolici, Franc Žun iz Mengša na Kraniskem hotel ogreti na ognjišču za-mrzlo dinamitno patrono. Patrona se je razletela in Žun je dobil tako težke poškodbe, da je umrl že na poti v bolnišnico. Ponesrečenec zapušča ženo in štiri nedorasle otroke.
Goriško.
— Samomor vojaka v Gorici. Lovec Pregane je izvršil samomor iz strahu pred kaznijo, ker je ostal 24 ur dlje na dopustu. Legel je na tir južne železnice in vlak ga je povozil.
Vestnik organizacij.
Šišenska podružnica „Vzajemnostl“ naznanja, da priredi v nedeljo, dne 1. junija — v slučaju slabega vremena 8. junija — veliko vrtno veselico v korist svoje knjižnice, ter prosi vse sodružne organizacije, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic, oziroma izletov.
Knjižnica šišenske podružnice „Vzajemnosti“ se v sredi aprila otvori Knjige so že pri knjigovezu, potrebne tiskovine so tudi gotove. Želja šišenskih sodrugov se torej vkratkem izpolni, imeli bomo knjižnico Izbranih leposlovnih knjig. Ob tej priliki opozarjamo člane, da agitirajo med svojimi znanci in prijatelji za pristop k podružnici, čim več članov bo imela, tem več koristi bo lahko nudila svojim članom.
Mladinska podružnica „Vzalemnosti“ priredi v nedeljo 30. t. m. društven izlet na Šmarno goro. Zbirališče točno ob pol 2. v društvenih prostorih, Selenburgova ulica o.
Trst.
— »Fidhiost« je naivna in je ta naivnost tržaškega narodnega dnevnika notorična; včasih pa greši na ta svoj sloves. V mali notičici smo
v »Zarji« povedali, da delavstvo ne bo pozabilo, da je hotel dr. \Vilfan kompromis med slovenskimi in italijanskimi nacionalci brez t. j. proti socialistom. Včerajšnja »Edinost« nas poziva, naj ji povemo, kedaj se Je to godilo. Uuba »Edinost«, to ni težko povedati. O tmenovsnem kompromisu Je govoril dr. Wllfan v mesm«! svetu na proračunski razpravi. Govor dr. 'Vilfana h priobčila tudi »Edinost«. O imenovanem govoru, ki ni bil drugega kakor ponujanjt kompromisa, je govoril s<>drug Pittoni v mestnem svetu in sta o njem razpravljala »Zarja« in »Lavoratore«. O ponudbi kompromisa je govoril tudi svetovalec Mrak in je o tem pisal tudi »Piccolo«. Ako »Edinost« sedaj o vsem tem nič ne ve ali se dela, kakor da ne ve ničesar, nismo krivi mi. Toda o kompromisu se je govorilo in ga je dr. Wi!fan naravnost vsiljeval. To je dovolj nam in delavcem vsem Da če je »Edinosti« všeč ali ne. Omenjamo™’ še da je res, da se hoče vsiliti v volilno kampanjo od slovenske m italijanske strani nacionalistični boj. Nič nimamo proti temu, da vsak ljubi svoj narod in svoj jezik. Vse pa imamo proti vara, gospodje, ki vsiljujete narodni boj vsem kakor da svet ne bi imel drugih opravkov. Med vami, gospodje, in slovenskim narodom je toliko razlike, kolikor je je med poštenimi in nepoštenimi ljudmi.
—	Tiskovnemu skladu »Zarje« so daro-vali: Organizirani zidarji v Trstu 100 K; Organizirani pekovski delavci v Trstu 50 K*
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št. 9 (y poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« y ulici B o c c a c c i o 2. I.
III. V kavarni Union, ulica Caserma št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G i u 1 i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-nina 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ Er etn 0 štev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica deli’I st ris štev. 602."
V okolici:
Škedeni: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. M a g d a 11 n’a spodnjfj: v prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«),
Rocolzgornj Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni dea«.
S v. I v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici
S.	Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia.
V r d e 1 c a: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Ko Ion j a: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«.
K o n t o v e 1 j:	V prostorih »Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta: V prostorih delavskega izobraže-valnegi društva (Društvena gostilna).
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski
uradi še v Opčinah in Trebčah.   Vsi
ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15.
V gostilni »Jura« na > All-Orchl-
Balkanski in mednarodni položaj.
Poslaniki so včeraj storili na Cetinju napovedani skupni korak zaradi Skadra. V Carigradu je razpoloženje zelo potrto. Turčija prosi, da bi velesile pospešile posredovanje. Miklavž se boji za svojo krono.
ODFIN.
Kralj Ferdinand in Šukrl paša.
Odrin, 28. Kralj Ferdinand, ki je takoj, ko je došla vest o padcu Odrina, odpotoval s posebnim vlakom iz Sofije, se je pripeljal s princema Borisom in Cirilom ter z generali Sa-vovom. Ivanovom, Račevom in Petrovom. sem. Vlak se je moral ustaviti v neki oddaljenosti, od mesta, kajti zadnje ure pred zavzetjem trdnjave je turška posadka skušala pognati veliki železniški most čez Ardo v zrak, kar se je pač le deloma posrečilo. Kralj s
spremstvom se je moral z avtomobilom po glavni cesti odpeljati v Odrin. Pot je držala skozi nepregledne vrste turških vojnih Jetnikov. Med vožnjo je bil kralj povsod navdušeno aklamiran. Potem je odšel s svojim spremstvom v vojaški kazino, kjer je interniran Su-kri paša s svojim generalnim štabom. Kralj 1« najprej nagovoril čete; potem je sprejel Štifcrf pašo, ki mu je izročil svojo sabljo; z besedami priznanja za veliko hrabrost je Ferdinand ft> naškemu branitelju Odrina vrnil sabljo.
ZADNJI ODPOR TRDNJAVE.
Kaj nameravajo Bolgari.
Sofija, 29. Vest, da se Šukri-paša namenoma ni hotel vdati Bolgarom in da je zato ponudil kapitulacijo Srbom, se ne vjeina z dejstvi. Šukri je prebival v foru llderin, v odrinskem predmestju, kjer žive sami mohamedanci in kjer je bila tudi brezžična postaja. Ko so Bolgari vdrli v mesto, so bile vse ulice predmestja napolnjene s Turki. Boj je bit nadvse srdit. Naposled, ko je Šukri videl, da je vsak odpor brezupen, je dal razobesiti belo zastevo in je dejal Ivanovu, kateremu se je vdal za jetnika: Vsak odpor zoper Bolgare je zdaj nemogoč. — Uradno še niso objavljene izgube naskoka. Govore pa, da je bilo desettisoč mrtvih in ranjenih in da je bilo tudi med odrinskim prebivalstvom mnogo žrtev. Nobena tajsiost ni, da je bila misel na zavzetje Odrina in na forsiranje Čataldžo opuščena, ker sta šef generalnega štaba in kralj mislila, da je nepotrebno doprina-šati nove žrtve, ko je kazalo, da dobi Bolgarska to, kar želi, brez novih krvavih žrtev in s soglasjem Evrope. Ali medtem ko so pričakovali na resultat počasnega dela londonske konference, se je politični položaj temeljito izpre-menil na škodo Bolgarske. Tako so vsaj mislili v Sofiji. Vsled tega se je poslabšala pozicija Rusiji prijaznih krogov s Fičevom in Danevom na čelu. Utrdilo se je mnenje, da evropska diplomacija ne mara podpirati opravičenih bolgarskih aspiracij. Da se razprši nenaklonjenost Evrope, ni ostalo nič druzega, kakor prilagoditi se idejam generala Savova, ki je tudi duševni začetnik sedanje vojne. Tako se je sklenil naskok na Odrin in ofenziva pri Čataldžl. Vojaški položaj Bolgarov pri Čataldžl smatrajo, da je. imeniten in se še zboljša, ko ga pojača 60.000 mož In sto oblegovalnih topov izpred Odrina. Pravijo, če so Bolgari mogli v dveh nočeh In enem dnevu vzeti Odrin. da bodo mogli vzeti tudi dva ali tri čataklske fore, predreti z maso utrdbe in napraviti paniko med turškimi četami. Veliko discipline ni videti med čataldskim turškim vojaštvom. Mnogo oficirjev, ki so odšli v Carigrad na zabavo, je moral poveljnik mesta kategorično pozvati, da se vrnejo na svoja mesta.
Zadnji raport Šukri paše.
Carigrad, 29. Zadnji brezžični brzojav, ki ga je Šukri paša poslal iz Odrina, je bil datiran 25. t. m. in se je glasil: »Sovražnik je podvzel silovit naskok n» mesto. Ne morem še vedeti, kako se konča. AH če doseže sovražnik uspeh, dam vse utrdbe pognati v zrak. Ne bom se obotavljal. če bo treba razrušiti tudi vsa sveta mesta, da jih obvarujem profanacije. Zdaj uničim brzojavno napravo. Če zmaga sovražnik, ne pride v mesto, amnak na kup razvalin.« (Razstreljevanje skladišč, postaj, arzenala itd. kaže, da jo imel Sukri res tak namen; če ga ni mogel izvršiti, je to pripisati le nepričakovano naglemu zmagovanhi Bolgarov in Srbov.)
Turško uradno poročilo.
»Garnizija z junakom na čelu, je poginila.«
Carigrad. 29. Vlada je do zadnjega hipa zatajevala padec Odrina, tako da je bilo v mestu že mnogo privatnih poročil o katastrofi, pa še naimanje uradne vesti ne. Porta se je bala, da bi imelo potrdilo o padcu trdnjave kritične posledice; ah ko so se privatne vesti množile, se je najbrže zbala, da bi zatajevanje dejstva še boli fatalno vplivalo. V četrtek ob 9. zvečer je torej oficiozua ap Hura izdala komunike. primerno prikrojen potrebam Porte. Ta uradni komunike se glasi:
»Vesti, ki smo jih dobili zadnje trenotke o slavnih dogodkih v Odrinu, napolnjujejo s tugo in radostjo vsa otomanska in moslemlnska srca.
Nesmrtni branitelj odrinske trdnjave Gazi Šukri paša je izrabil vsa sredstva, ki so v človeški moči. za obrambo svetih tal domovine, a ko je videl, da se nmože sovražnikove sile kakor čebele v čebeljnjaku. je održal svojo vojaško besedo. Z zavestjo, da Jo od skrajnosti Izpolnjeval svojo dolžnost, je izvršil svoj načrt: obračajoč se zadnjič do junaških brambovcev, do domovine in do tovarišev, je ukazal splošen napad na oblegovalce. Garnizija z junakom na čelu je poginila pod razvalinami. Odrin je padel, toda narodna čast je rešena. Tako ima sovražnik zadoščenje, po katerem je tako dolgo hrepenel. Vojna zgodovina sveta in naše domovine vpiše z zlatimi črkami ime leva. ki Je slavno žrtvoval svoje življenje za domovino.«
V	širšo javnost je prišlo potrdilo o padcu Odrina šele včeraj. Povsod je napravilo globok in bolesten vtisk.
Srbska pomoč.
Belgrad, 29. Uradno naznanjajo, da sta se bojev pred Odrinom udeležili dve srbski devi-zlii s kavalerijo. Srbsko konjenlštvo je štelo 1200, bolgarsko pa le 120 jezdecev. Prvi konjeniški oddelki, ki so prišli v Odrin, so bili srbski.
Vtisk v Carigradu.
Carigrad, 29. Vest, da so se Turki umaknili pri Čataldžl in da so zapustili vse težko osvojene pozicije ter retiriraii v Hademkej. je napravila v Carigradu uničujoč vtisk. Ko se je temu pridružila še vest o padcu Odrina, se ie nevolja izpremenila v obup. Ko je Mahmud Sevket sultanu sporočil nesrečo, se je ta krčevito zjokal. Razpoloženje v Carigradu je naravnost klaverno; v tem ko na eni strani upajo, da se vendar kmalu sklene mir, se boje, da pride tedaj tem gotoveje do notranjih nemirov.
Kako Je v mestu?
Sofija, 29. Položaj odrinskega prebivalstva ni tako obupen, kakor so ga slikah. Pred ' kapitulacijo so Turki zažgali mnogo skladišč. Bolgari so našli veliko zalogo moke, katero so razdelili revežem. Le malo je poškodovanih. Epidemije ni v mestu. Mnogo Turkov je pred predajo razbilo puške. Več težkih topov je poškodovanih, Municijska skladišča so razstre-
ljena. Celo konje so Turki zadnjo uro pobili. Bolgarske in nekatere srbske čete so nastanjene v mestu. Vojne oblasti so ukrenile vse potrebno za red.
Turčija prosi za pospešitev posredovanja.
Carigrad, 29. Ko je Porta dobila vest o padcu Odrina, je imel veliki vezir daljšo avdienco pri slutanu. Takoj nato ie odšla brzojavna okrožnica do vseh turških poslanikov z nalogom, naj prosijo vlade, da bi velesile pospešile posredovanje.
PRI ČATALDŽI.
Počitek.
Carigrad, 28. Včeraj so se dopoldne na vsej črti nadaljevali boji. ki so bili mestoma ljuti, tako pri Ladiku, vzhodno od Bujuk Ček-medže. Tukaj so Bolgari ustavili strelbo šele opoldne. Očividno pričakujejo pojačanja.
Bolgarski uspehi.
Carigrad, 29. Na severnem krilu pri der-koškem jezeru so Bolgari v sredo po besnem boju od moža do moža osvojili dve utrdbi. Boj je traial ves torek, pa do srede zvečer. Preden je prišlo pojačenje Iz San Stefana, sta bila dva turška polka s približno 17.000 možmi popolnoma uničena. Bolgari so osvojili mnogo streliva, ter trinajst gorskih in šest poljskih topov. Sovražnik, čigar silo cenijo na celi črti na
150.000	mož, nadaljuje napade. Turške izgube so znašale do včerajšnjega dneva 2600 mrtvih in 7500 ranjenih.
SKADER.
Esad paša ima prosto roko.
Carigrad, 29. V tukajšnjih vojaških krogih mislijo, da bo dala Porta Esad paši popolno svobodo ravnanja zaradi civilnega prebivalstva v Skadru. Esad paša dovoli po mnenju teh krogov odhod civilnega prebivalstva le tedaj, če se popolnoma ustavi obstreljevanje Skadra in se oblegovalci zadovolje s poizkusom, da Izstradajo trdnjavo. Esad paša se pa utegne odločiti tudi za to, da določi nevtralen pas, katerega sovražnik ne bi bombardiral. To bi bila njegova skrajna koncesija.
PRASKA V ALBANIJI.
Belgrad, 29. Manjši srbski oddelek, ki je bil odposlan na rekognosciranje. je južno od reke bkumbi naletel na trikrat močnejšo turško četo, ki je imela konjeništvo in mitraljeze. Srbi so hrabro naskočili. Boj je trajal od zore do 11. dopoldne. Sovražnik je bil odbit in je imel težke izgube. 325 turških vojakov In osem častnikov Je ujetih. Na strani Srbov je 60 mož mrtvih in ranjenih. Najbrže gre za oddelek Džavidovih čet. s katerim se vodi pogajanje zaradi kapitulacije.
BALKANSKI MIR.
Bolgarska sprejme pogoje velesil.
London, 29. Reuterjeva agentura poroča; Utemeljeno je mnenje, da je Bolgarska pripravljena sprejeti pogoje za posredovanje velesil.
Zavezniki sporazumljeni.
Dunaj, 29. »Polit. Corr.« poroča iz merodajnega vira iz Sofije, da se je med zavezniki že dosegel sporazum zaradi sprejetja predlogov. ki so jih podale velesile kot podlago za mirovna pogajanja Balkanske države ne nameravajo nadaljevati z vojaškimi operacijam! do trenotka, ko se doseže popoln sporazum s Turčijo, ampak odkritosrčno žele, da se člmprej sklene mir. Kar se tiče vzhodne meje, bo Bolgarska ie strategičnih razlogov zahtevala črto Midija-Saros.
Skupni korak velesil.
London, 29. Vse vlade so poslale svojim zastopnikom na Cetinju in v Belgradu potrebne instrukcije za skupni korak, ki je bil sklenjen na konferenci poslanikov. Zakasnitev tega koraka, ki je bil sklenjen že zadnjo sredo, je spravil tudi angleške kroge v slabo voljo; tukaj mislijo, da je vzrok zavlačenju upanje, da pade med tem Skader.
Mir v Bašikaju.
Carigrad. 29. Neki Bolgar, ki je bil v bojih pri Čataldži ujet, je pripovedoval, da je v torek pri Čorlu stotisoč Bolgarov, trideset-tisoč Grkov in desettisoč Srbov prisostvovalo službi božji in priseglo, da se mir ne sklene drugod kakor v Baškeju (?)
Dunajske kombinacije.
Dunaj, 29. »N. W. Tagbi.« piše o mednarodnem položaju očividno po informacijah iz znanih oficioznih krogov: »Med tem ko je pri Bolgarih nagnenje, da pritrdijo predlogom velesil za posredovanje, se zdi. da Srbom in Črnogorcem to ni po volji. Kakor je slišati, jim je zahteva, da se ustavijo sovražne operacije, neprijetna. Za Črno Goro prihaja v poštev Skader, za Srbe pa dejstvo, da stoji Džavid paša še s par tisoč možmi v Albaniji. (Kaj vraga pa naj to ženira Srbe, če se sklene mir, oziroma če se povsod ustavijo operacije? Pa ne da si pripravlja slavni »literarni biro« na ta način kakšen cenen »uspeh«?) Pričakovati pa je, da se vda tudi Črna Gora, Srbija in Grška željam Evrope in da sklenejo mir. (To je prav lahko pričakovati, ko so vsi zavezniki že davno izjavili, da hočejo skleniti mir.)
Velesile na Cetinju.
Cetinje, 29. Uradno poročajo: Zastopniki velesil so včeraj ob 3. popoldne skupno nastopili pri črnogorski vladi in JI naznanili sklep velesil glede na meje Albanije in na opustitev obleganja Skadra.
Rusija in Črna Gora.
Pariz, 29. »Temps« poroča iz Sofije:	V
oficielnih ruskih krogih zatrjujejo, da je peter-burškl kabinet svaril črnogorskega kralja, naj se ne upira na to, da M moral dobiti Skader
kjlub ugovoru Evrope. Rusija je upozorila, da bi bila to nevarna igra.
Dunaj, 29. »Ruska korespondenca« poroča iz Peteiburga, da se je Inštrukcija za ruska poslanika v Belgradu in na Cetinju le slučajno zakasnila (ampak taki slučaji se Rusiji radi primerjajo), da pa je že odposlana. Rusija vztraja na stališču, ki ga je zavzela na londonski konferenci, da bo Skader albanski, če trdnjava pade ali ne. Na Ionskem pričakujejo, da se kmalu sklene mir.
ALBANSKI KATOLIČANI.
Izjava barskega nadškofa.
Cetinje, 29. Barski nadškof je.v nekem in-tervjuvu zaradi vesti o nasilnih prekrstitvah v Albaniji izjavil: Na brzojavno vprašanje, ki mi je došlo od črnogorskega konzula v Rimu, če so vesti v časopisju o mučenju katoličanov v uljčinskem okraju resnične, sem dobil informacije, iz katerih je spoznati, da so te vesti neresnične. Zahteval sem informacij tudi od vlade, ki mi je dala kategoričen in zanikujoč odgovor. Vsled tega sem konzulu odgovoril, da niso bili konzuli izpostavljeni nobenemu mučenju. Ker pa sem slišal, da se je baje izvršilo nasilno spreobračanje v djakovskem in peškem okraju, ki ne spadata pod mojo jurisdikcijo, ampak pod ono prizrenskega nadškofa, sem takoj brzojavno in energično protestiral pri črnogorski vladi in zahteval, da oblasti takoj preprečijo tako spreobračanje. Kraljevska vlada mi je odgovorila, da je Izdala ukaze v tem zmislu in odposlala posebnega komisarja, da izvrši strogo preiskavo ter v slučaju resnice naznani prekrščenim, da se lahko svobodno vrnejo v prejšnjo vero Če so oblasti krive, bodo eksemplarično kaznovane.
MIKLAVŽEVA DINASTIJA.
Frankobrod, 29. »Frankf. Zto.« poroča s Cetinja iz baje poučenih krogov, da je dinastija Petrovič v nevarnosti. »Boje se«, da se ne bo mogla držati. Neka stranka v Črni gori hoče, da bi se Srbija in Črna gora združili pod eno dinastijo. (Veliko pametneje bi bilo, če bi se zdužili brez dinastije.)
bolgarska IN RUMUNIJA.
Konferenca.
Bukarešt, 29. Danes bo v Peterburgu prva konfeienca poslanikov zaradi bolgarsko-rumun-skega spora, ter pričakujejo odločitev začetkom prihodnjega tedna.
Rumunsko ujedanje.
Bukarešt, 29. »Buk. Tagbl.« piše: »Če pe-terburška konferenca na prinese, kar sme (?) Rnmunija zahtevati, smo prosti vsake obveznosti napram Evropi in lahko ravnamo, kakor zahtevajo naši Interesi. Oni, ki mislijo, da je naša potrpežljivost neodločnost, bodo bridko razočarani.« (Glej, glejl)
PRAVAŠKO-KLERIKALNI KONVENTIKEL.
Reka, 28. Na včerajšnjem zborovanju hrvaških pravašev in kranjskih klerikalcev so razpravljali tudi o službenem jeziku na bosanskih železnicah. Pr. Mandič je naglašal »potrebo«, da morajo hrvaški poslanci Bosne v bosanskem saboru nastopiti za to, da bodi službeni Jezik na bosenskih železnicah nemški, in sicer iz dinastičnih in strategičnih ozirov in da bi odklonitev železniške predloge bila le usluga Srbom. (To so res pravi jugoslovanski bratje!) Zborovalci so se soglasno izrekli za to, da ne bodo nastoolll proti nemškemu službenemu jeziku na bosanskih železnicah. (Bog ve, kakšno proti-uslugo ima vlada že pripravljeno, za ta novi dokaz klerikalnega patriotizma.) Tudi kranjski paša, dr. Šušteršič, je govoril na zborovanju in sicer — o Čuvaju in komisarijatu na Hrvaškem!! *Bolj zanimivo bi bilo, če bi bil povedal kaj o kranjskem komisarijatu!) Dejal je, da se Čuvaj ne povrne več v Zagreb in da so na Du-naiu prav zadovoljni s sedanjim šefom Hrvaške, dr. UnkelhSuserjem, ki baje ostane še nadalje ra svojem mestu.
270 MILJONOV ZA BOSENSKE ŽELEZNICE.
Dunaj, 29. Obenem s predlogo o lokalnih železnicah namerava vlada vložiti v poslanski zbornici predlogo o zgradbi železnic v Bosni in Hercegovini. Zgradbeni stroški bosenskih železnic so proračunani na 270 miljonov kron; od teh odpade na Avstrijo, Ogrsko in Bosno po eno tretjino.
NADŠKOF PO MILOSTI PRESTOLONASLEDNIKOVE ŽENE.
Dunaj. 29. Za Naglovega naslednika na dunajski nadškofijski stolici Je imenovan prošt klosterneuburskega samostana Piffl. kandidat kneginje Hcbenburgove.
PO ZRAKU PREKO ATLANTSKEGA.
OCEANA.
Trst, 29. Danes se odpelje s »Kolumbijo«, parnikom »Austro-Americane«, izdajatelj Bruk-ker iz Čikage, ki je Avstrijec po rodu, na Kanarske otoke. Od tam poleti s svojim balonom preko Atlantskega oceana v Ameriko. V Las Palma? dospe 7. aprila in v desetih dneh upa doseči zapadno-indijsko ali braziljsko obalo.
PREPIRI V OGRSKI OPOZICIJI.
Justh odklanja barantanje s Khuenotn.
Budimpešta, 29. Na Košutovem slavlju je izzval Justh oster konflikt s opozicionalnim voditeljem Desyjem, ki se je brez pooblastila, kar na lastno pest, začel pogajati z grofom Khuenom o rešitvi politične krize. Da se poravna konflikt, je bila na večer sklicana konferenca vseh opozicijskih strank. Na tej konferenci je izjavil poslanec Justh, da se v sedanjih okoliščinah noben spodoben opozicionalec ne sme pogajati s Khuenom. Lukacsem In sploh z nikomer od vladne stranke. Vsled teh odločnih besed sta se tudi Kossuth in grof Apponyi pridružila Justhovemu nazoru.
LUKAl/3 NA uun/vju,
Dunaj, 29. Ogrski ministrski pre3sec!nikf Lukacs se je včeraj z Reke pripeljal na Dunaj.
LUKACS PRED PADCEM?
Dunajski mogotci hočejo lumpa *hago prodttl
Dunaj, 29. Včeraj J« ministrski predsednik Lukacs dalje časa konferiral r ministrom vnanjih zadev grofom Berchtoldom. Opoldne je bi! ogrski ministrski predsednik v S<h6nbrnnnu pri cesarju na avdijenci; ivečer *e je vrnil V Budimpešto. — V informiranih krogih trdijo, da bo Lukacs v kratkem odslovljen; m njegovega naslednika je baje izbran homedftki uti* nlster Haszay. Z Lukacsevo glavo hočejo dunajski krogi napraviti dohro kupčijo; zvitatl nameravajo rekrutni kontingent za 43.000 mož. Da omogočijo normalno rešitev predrzne te militaristične zahteve v ogrskem parlamentu, so na Dunaju pripravljeni žrtvovati Lukacsa. (Za zveste vladne mameluke v avstrijskem parlamentu se odločilni krogi očividno niti ne menijo I Ti so zanesljivi v vsakem slučaju!)
ZAHTEVE OFICIRJEV DRUŽBE »ATLANTICA«.
Budimpešta, 29. Med oficirji in kapitani pa-roplovne družbe »Atlantica« se je začelo gibanje. Zahtevajo izboljšanje službenih prejemkov in službeno pragmatiko. Kapitani se pritožujejo tudi nad tem, da nastavlja družba angleške oficirje in je s tem otežkočeno napredovanje ogrskih oficirjev.
EPIDEMIČNI MOLOH.
Novo oboroževanje na Rumunskem.
Bukarešt, 28. Ministrski svet je sklenil zvišati državni proračun za 28 miljonov; večji del naknadnega poviška odpade na proračun vojnega ministrstva.
NOVI POSLANIKI.
Pariz, 29. Dosedanji tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Delaroche - Vernet je imenovan za poslanika na Cetinju.
Carigrad, 29. Mahmud Muktar paša Je imenovan za poslanika v Berlinu.
NEZGODE LETALCEV.
Verdun, 29. Aviatik lajtnant Bressard jt včeraj padel iz znatne višine s svojim aparatom in smrtno ponesrečil.
Tokio, 29. Pred člani parlamenta je bil včeraj letalni poizkus, ki so se ga udeležili štirje aeroplani in en Parsivaiov letalni stroj. Pri poletu v hangar je padel aeroplan Bleriotoveg? sistema iz tisoč čevljev višine. V aeroplanu sta bila dva lajtnanta, oba sta bila takoj mrtva.
ODGODITEV JAPONSKEGA PARLAMENTA.
Tokio, 28. Letošnje parlamentarno zasedanje je zaključeno. V zaključnem govoru je označil predsednik poslanske zbornice za glavni uspeh minulega zasedanja to. da je ljudstvo izvoievalo ustaven režim in vsililo vladi rešpektiranie parlamenta. (Kdaj bo predsednik avstrijske poslanske zbornice lehko ponovil besede svojega japonskega tovariša?'*
HO MATIJ E V MEHIKI-Usmrtitev guvernerja Zayeda.
Mehiko. 29. Danes zjutraj je bil usmrčen od vojnega sodišča obsojeni guverner Zeyeda, ki je dal v četrtek brez procesa ustreliti prejš-> njega komandanta Fernandeza.
Novice.
* Velepomembna iznajdba. V Londonu razpravljajo z velikim zanimanjem o velepomembni iznajdbi, namreč o neposrednem pretvarjanju železne rude v jeklo in naj ima železna ruda še tako neznatno količino železa. Pretvarjanje se vrši po novi iznajdbi brez plavžev in- brez koksa ali premoga. Rudo bodo iz-premenili neposredno v jeklo potom toplote, katero bodo pridobivali iz plina, plin pa il žlindre. Proizvajanje se bo na ta način scenilo za dve tretjini dosedanjih stroškov. Pri tetri načinu pretvarjanja bodo lehko izrabljali železno rudo z najmanjšo količino železa, rudo, ki je bila doslej brez vrednosti.
* Šukri-paša. Šukri-paša je skoraj pol leta branil trdnjavo Odrin, preden so jo v torek dobili Bolgari. Šukri-paša je eden najbolj priljubljenih turških oficirjev. Star je 58 let, a njegova bela brada ga dela precej starejšega. V Odrinu je Šukri-paša že več let. Prej je bil artiljerijsk' poveljnih v Solunu in se je trudil za utrdbo mesta. Ko je prišel Šukri v Odrin, se je lotil takoj z vso energijo, da popravi utrdbe, ki so bile pre-cej zanemarjene. Rojen je bil v Erzerumu.
* Nezgoda v gledališču. V sredo se je podrt strop v gledališču v Saint d’ Angelu na Francoskem med predstavo. V gledališču je bolo okolo 600 oseb. 300 od teh je težko ranjenih,
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Med. Univ.
JS%
strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo se je
preselil na Mestni trg št. 3
poleg »rotovža*.	j
. Ordinira od 10.-12. dopoldne In od 3.-4. popoldne.
fe 2 ST ■&
Bviiisch
~sguio
** Vk)
Vamov.
Uvio Sebanlk, SlikJi
Kavarna *'£,£•
"V. celo noč odprta
Gostilna
Florijanska ulica štev, 6. Pristna vina. Doinaia kuhinja
Priporoča se domača najnovejša
lro3n.±eis:cijsl5:a, trg:cvina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
jZialožaaifci c. kr. pri-v-jia-š. železnice.
Solidna postrežba. — USTa-jndžje cene.
Majhna hiša
stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta št. 11 Ljubljana.
g 53
■9 Ca^
llg-g sp«*
H'
■tl! o
2=3 •* TO«
J*" c’3 i
c
CT3
cj a
^G=J	•0 c
an	jo 0
>CS3	c
	> 03
(=3	SP
£33»,	•O 5
CTZJ	
C—	fin
EXI	
‘S £=j
3 03
&
n
TO *
0. c ‘
1, SP
s5 C33
0 ‘O r* a *—• h tu ^ n
S&1$&
B sr3’
« Serw
o o j-*- C x)
a&S.«8
prmo O
co fn ^ to
TJ ti
S-7S ft
sSa1?1
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Parit »051
Gdtzl, Ljubljana
Brez kopknrenee!
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov tlomače^a izdelka. Za naročila po meri največja
Mestni tr& št 19 — Stari tra	  izbira	tu'	in	inozemskega	61aga.
mCMUI irg SI. IU. — 5iari trg St. 8. =. Solidna postrežba.	ftajnižje cene.
Gričar & Mejač, Ljubljana
-- " ■	2E=>x©^©x3zi.©t7'sl	viIIcsl
—	— ** ~__________
Naj večja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba. z	”■	Solidne cene.
Ranjenja
MOJA ZENA
In vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
kakršnakoli je treba skrbno varovali pred vskršno onesnažbo,
ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo	najmanjše
rane prav hude in težko ozdravljive.	V	40	letih	se je
izkazalo omehčujoče in izvlečno mazilo, Praško domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in eelenje.
= Po pošti se pošilja vsak dan. = 1 cela pušica 70 h. Po pošti proti vpošiljatvi 3 K 16 h sc pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic franko : na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno In varstveno znamko. — Pravo le 70 h
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj.
Lekarna „PRI ČRNEM ORLU",
Praga, Mula stran, Nerudova ul. št. 208. V zalogi po avstro-ogrskih lekurnah.
Naznanilo!
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika izber.
Nizke cene
mr Pri Škofu
Ljubljana, Medarska ulica -- Pred Skotijo št. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu“.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. :::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::s
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Rastlinska destilacija ..JELER"
===== Logatec =■:■■	=
Priporoča svoje izborne In na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor
„LIKER JELEN« (sladki)
„JELEN GRENČICA«
azlične drugovrstne likerje:
»HRUŠEVEC«
»MALISOVEC«
„VIŠNJEVEC«
MALINOVEC«
»KUMNOVEC«
kakor tudi vsakovrstna izborna žganja:
»BRINJEVEC«
„TROPINOVEC«
»SLIVOVKA«
ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM‘', najllnejši „CAJ" v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom.
KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno iz tovarne
Postrežba točna in reelna.
Naročila sprejema rastlinska destilacija JELEN", Imejltelj
Anton Jelen ec v Logatcu.
K’dor „JELENA“ še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil!
Slavnem« občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalog-© kiasnih.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro In točno.
Cene brez konkurence. »
FR. IGLIČ Mestni
F *
I Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-lienega 2 K; boljSega 2-40 K; prima polbelegn 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 6-10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K,	8 K; puha	sivega
6 K, 7	K, belega,	finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 6kg naprej franko.
Zgotovljene poslej
ali rumenega nankinga, pernieu 180 cm dolga, 120 cin široka, z dvema zglavnicama, 80 cin dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm šir. 4 B0 K 5"20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm	Sir.	12"80 K,	14 80 K. Razpošilja se	po povzetju, od	12	K	naprej	franko	Lahko se	n-anko
zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. n--------------------------------------------------------------------------- »
500 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „maziIo Ria" ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom K 1.
Kemeny, Košiče (Kascliau) 1. poštni predal 12/874 Ogrsko
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v L nadstr.
Priporoča se
špecialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.