Dopisi. • 0d Drave 25. nov. (Šolske stvari.) Graška ,,Tagespost" je poročala pred nekaj tedni iz Ptuja, da bode letos po trgatvi slavni c. kr. okrajui ptujski šolski svet (Bezirksscbulrath) vse krajne solske svete (Ortsscbulratbe) ptujskega okraja skupaj poklical ter njiru spolnovanje novtii šolskih postav na srce položil, češ, da je to nad vse potiebno. Jaz pa menim, da je še veliko bolj potrebno, ako slavni c. kr. okrajni šolski svet v Ptuju zanaprej za to skrbi, da vsak gosp. učitelj šolski zapisnik (katalog) napravi, ker bi potem ne bilo treba po besedab ,,Slov. Gosp." st. 46 od 13. nov. v dopisu iz Ptuja osebnih posvaritev gg. župnikom pošiljati, češ, da se kršanski nauk v zapisnikih ne ,,klasificira". Kar je slavni c. kr. okrajni šolski svet v Ptuju še le letos zgrešil, je pisatelj že zdavnej pogrešal, ki namreč cela četiri leta v neki šoli v ptujskem okraju na koncu šolskega lete nobenega zapisnika od gosp. učitelja dobil ni, da bi bil v tistem zaznamoval, kaj otroci kršanskega nauka znajo, zarad česar se je lansko leto v ,,Slov. Gosp." št. 42. od 17. oktobra pritožil. Če se že v kteri šoli z ptujskem okraju kdo drugi za šolski zapisnik ne briga, bi naj okrajni šolski ogleda (ali nadzornik) gosp. P. K. za to skrbel, da se napravi. Ob časn vizitacije prijazno gosp. učitelja po šolskem zapisniku pobarati, je gotovo lepše, kakor značajne in narodne gg. učitelje, ki nočejo na vso sapo v liberalni rog trobiti, ,,Pfaffenknechte" psovati, kakor se je pri učiteljski konferenciji v Ptuju 1. avg. 1871 zgodilo. Da slavni c. kr. okrajni šolski svet alj pa ,,inapektor" g. P. K. po tem bara, ali je gosp. učitelj katalog napravil alj ne, je brez vsega dvoma bolj potrebno in pametno, kakor krajne šolske svete praaati, ali katoliški stariši želijo alj ne, da njibovi otroci k navadnim procesijam hodijo, kakor se je lani o novem letu vavno v ptujskem okraju zgodilo. Da takošna vprašanja katoliškim starišem staviti ni pametno, kažejo besede, ktere so potem padale. Na tisto vprašanje slav. c. kr. okrajnega šolskega sveta so rekli namreč ljudje, ki §. 2 državne šolske postave od 25. maja 1868 umejo: ,,To vprašanje ne spada v delokrog svetnib ptujskih gospodov, ampak v delokrog ,,cerkvenib organov'; kmetje pa, ki nimajo časa ,,dasReichsscbulgesetz" študivati, so pravlli meni pisatelju v obraz: ,,Zakaj neki le ptujski gospodje po procesijab barajo? Mar menijo, da smo že Turki postali, ki b krsanskim procesijam ne hodijo? Mi smo kaloliški kristjani in kot takošni hodimo k procesijam; kerpanočemo, dabi iznašib otrok Turki izrastli, morajo tudi oni pri procesijali biti." Tedaj ptujski gospodje skrbite za to, kar je potrebno, nepotrebna vprasanja pa opustite, da katoliški stariši svojim otrokom naposled še celo v šolo boditi ne prepovejo! — Še nekaj. Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Mariboru vabi gg. učitelje mariborskega, slovenskobistriškega iu šent-lenaitskega okraja h konferenciji ua dan 4. in 5. dec. t. 1. v Maribor ter poprašuje, kakošni zadržki bi ovirali šolski napvedek? Med drugimi zadržki bi uteguil tudi izrled kakega učitelja biti, kakor n. pr. pri sv. Lenartu v Slov. goricab, kder so se letos vsi gg. učitelji sramovali na TeloTO z otroci k procesiji iti, ko so Tender presTitli ceaar na Dunaju to storili pa tudi drugi šent-lenartski goapodje, ki so več, kakor učitelji. S takoanim obnašanjem učitelj sam šolski napredek OTira, ker se kraanaki stariii boje, svojega otroka t šolo pošiljati, kder se otrok nad slabim izgledom učiteljevim lahko pohujša. — Šolski napredek gotoTO tudi silovita nemškutarija po nekterih krajib OTira, ker se otroci niti slovenskega niti nemškegajezika prav ne naučijo. Iz tega pride, da se pozneje odraaeni ljudje aloTenskega jezika sramujejo, z nemškim pa toliko opravijo kot žaba z orehom. SlaTni c. kr. okrajni svet t Mariboru tudi poprašuje, kako bi se dalo za lep red t šoli skrbeti ? Na to Tprašanje so že lansko leto na učiteljskem shodu t Celovcu zbrani učitelji odgovorili, ki so Tsi skupaj zahteTali, da se naj robasti šolarji, ki na besedo ubogati nočejo, s šibo kaznujejo. Bog je staršem šibo t roko dal; kjer šibe ni, tudi strabii in reda ni. Ucitelj je namestnik starišeT; če on šibe t roko vzeti ne sme, ne bo tudi t šolab pokoršine in strabu (discipline), če boste 99 dni zboroTali in premozgovali vprašanje: Kako lep red t aolab Tpeljati? Paglavci bi se naj toliko bolj z brezovim alj leskovim oljem pametno namazali, ker dostikrat stariši aarni proait pridejo, naj se njibovim razposajenim otrokom t šoli s šibo strab vtepe, če na besedo gosp, učitelja ne porajtajo. Cudno res je t denešnji liberalni eri, da se o atvareh, ki so vaemu svetu kot dobre in koristne že zdavno znane, vedno poprašuje, sklene se pa navadno, kar je najbolj nespametno in nepraktično. V Kozjem. 25. nov. Tukajšnji okrajni zastop je izdal 1.18 72 zavsem 16.685 gld. 44 kr. V proračun za 1. 1873 je kot strošek postaTljenih 16.815 gld. 95 kr. — Za cestne potrebe se jel. 1872 izdalo 10.364 gld. 55 kr., za letošnje leto je bilo za to t proračun postaTljenih 9.423 gld. 32 kr. V teh dTeh letih ae je tedaj za cestne potrebe blizo 20.000! gold. potrošilo! Da vse to, kar se je t teh dveh letib na komisijski cesti storilo, z brezštevilnimi vožnjami načelnika vred, ni takega denarja Tredno, lehko otrok preTdari. — Plačuje se nekemu Telikoposestniku in znanemu bogatinu Tsako leto 120 gold., da je sTojega sina dal v vinorej^ko šolo t Maribor. Da ne bode kbzjanski okraj ne vinarja obresti od tega kapitala vlekel, bi človek smel kaj staviti. — Plačuje se iz okrajne kase ueki babici na Bučah na leto 30 gold., za pribodnje leto že 40 gold. Da ta babica podpore ne zasluži, je znano, in da okraju kozjanskemu primerno koriatiti ne zamore. ae ume po sebi. — Plačuje se od lani sem za okrajno kanclijo na leto 120 gold., ko se je poprej le 74 gold. na leto plačevalo. Najela se je nova pisarnica le na korist načelnikovo.— Postavilo se je v proračim za pribodnje leto za tukajšnjo hranilnico 400 gld. in za oskrblje- Tanje kakib 200 gold., zaTsem 600 gold.! Kdor tukajšnje razmere pozna, bo precej sprevidel, da namenjena hranilnica ne more imeti obstanka. So tedaj Tsi stroški za to stvar zavržen denar. Prebivalci tega okraja imate ravno zdaj lepo priložnost se tega škodljivega in pogubnega gospodarstTa rešiti. Pustite pri TolitTah za okrajni zastop moža na strani, naj bode tam delaTen, kder je za to dobro plačan. Izvolite si domačega čloTeka za načelnika, in postavite mu na stran poštenega in izvedenega čloTeka za pisarja. S tem pridete tudi obrekoTanju t okom, češ, da je kozjanski okraj tako zapuščen, da bi ne imel domačega čloTeka, ki bi bil za okrajnega načelnika sposoben. Ako bi se pa res te nezgode ne bilo mogoče znebiti, pa vsaj na to delate, da može — če jih še kaj imate — t okrajno zastopništTO spraTite, kteri ne bodo k vsemu prikimavali, kar si gospodje brez posestva in davka namislijo. Iz Zreč. 1. dec. (V pojasnilo.) V dopiau iz Zreč od dne 26. vinot. šteT. 44. ,,Goapod." od dne 30. okt. so se v tedanjib burnih časih Toli- tve nektere strari vrinule, ktere moram s tem po- praviti, ker niso po Taem resnične, posebno kar sem v naglici o g. Vukoaeku pisal. Ni res, da bi bil g. Vukošek najhuši naaprotoik sv. cerkre, alj sploh nasprostnik; ali je pohujšljivec nedolžnib duš, bi ne rnogel jaz spričati; ni res, da več v cerkev ne bodi, zastran posta ima pa le on odgo- vornost; ne more se tudi reči, da zaničuje zakra- ment sv. zakona zavolj tega, ker je ločen svoje žene; tudi ni on kriv, da ni bilo zadnjič sv. birme t Zrečah, ampak vzroki so drugi; tudi ni on kriT, da nimamo kaplana. Slednjič tudi ne vem, alj je on ob volitvah ljudi plašil z deaetino in tlako, torej tudi on preelepiti ni mogel srenjčanoT, da niao duhovnika za Tolilca izbrali. Rodoljtfb. Pristavek Treduištva. Prav ljubo nam je, da dopisnik sam svoj dopis popravlja ter poTrača čast možu, kterega gotovo ni botel žaliti, mavveč je le t otožnosti nad nesrečnim Tapehom Tolitve bolj ojatro piaal. Po tem takem tudi radi popraTimo izraz ,,zloglasni" TŠteT. 45, ker že toliteT g. Vukoseka za Tolilnega moža kaže, da ima zaupanje pri mnogih, pa tudi naeprotnikov, kakor vsak čloTek. Iz gornje Savinske doline. Bolj ko se v naši dolini rSlov. Gospodar" bere, veči je srd liberalcev. Tako je prinesel',,Sl. Narod" t 265. štev. 18. nov. lepo psovko nekemu obče apoato- vanemu posestniku in naročniku ,,Slov. Goapod.1', češ da je <m najemnik večičkega g. kaplana, da okolo bodi in pripoveduje kmetom: ,,Vse bo hudič pobral, kteri beio nSloT. Narod" ali ,,Slov. Ted- nik." T6*je, kdor Rajnekarja pozna, gotoTO grdo, skoz in akoz krivično zasmehovanje in obi- ranje. G. Rajnekar je trgovec, posestnik mlina, žage itd. zraven pa tudi marljiT gospodar sTOJe ljube družine. Skrb mu je le: trgOTina, in 8Toje bistroumne otroke a pomočjo svoje drage ženke v kršanskem dubu pošteno odgojiti. — G. rečički kaplan pa nima tolikih dohodkoT, da bi si zamogel STojega poslanca držati — najmanj pa Rajnekarja, ker bi mu on bil zaToljo svojega posla predrag ,,najemnik." Vi pa g. RodoTŠek, štejte si t čast, da nSl. Narod" tudi Vas kakor premnoge druge rodoljubne poštenjake pika in zasramuje! — lz Olimja 18. noT. Predragi ^sloTenski Gospodar!" Dobro Tem, da se še nikol nihčer ni iz našega skritega kota t kterem časniku kaj oglasil, ker razun čast. g. župnika in gosp. kaplana in mene nihčer sloTenskih časnikoT ne bere, ker so naši kmetje preštimani, in se preTeč za prebrisane štejejo, pa tako malo pri politiških rečeh zastopijo, kot zajec pri bobnu, kar se je tudi pri zadnjih TolitTah t držaTni zbor očitno pokazalo. Ko smo namreč 8. oktobra Tolilne možč volili za Brežce, sva se midva z naaim pridnim, skrbnim in obče spoštOTanim gosp. kaplanom Teliko trudila, da bi ljudem dopoTedala, kako Tažne da bodo te TolitTe in kako je zdaj t neTarnosti sv. Tera in in cerkev. Abotni ljudje so pa kTasili, da to le f—. delajo, ki se za stoj žakelj bojijo in bi zopet radi desetino nazaj spraTili, ker že tako imeuoTani ,,oblez" k kraju gre! Bili so ljudje čisto nori! Na dan TolitTe pa, 8. oktobra, se nas je nekaj mož pred Tolitvijo skup zbralo in smo se med seboj pogoTarjali, koga bi za na Dunaj ZTolili? Na to reče kmet V. R. ,,Jeat Tem, da bom za v Brežce izToljen, pa f—. ne bom nikol Tolil!" Potem je take — klobaaal, da jih posteno per6 zapisati ne more. Jaz in pa neki drug zraTen stoječ mož mu pa rečeva: čeravno bodo Tse pravice duhoTnikom vzete, ne boTa midTa za en krajcar zato bogatejša, ker nama bode Bog zarad nevosljiTOsti gotoTO še menj sreče dal. Na to se začne ToliteT, on je bil z 20 glasoTi in g. Juri Vršec z 16 glasovi izToljen, oba na tihem Telika naaprotnika duhoTnikoT. Oba sta bila te časti željčna in Tesela; pa — cloTek obrača, Bog pa obrne! Ko so se dan pred Tolitvijo t Brežce pripeljali, je več teh jezdilo t SaTO konjeT napajat, in po božjem naklonilu je naaega Tolilca V. R. sosedoT konj tako v nogo udaril, da mu je k o s t nad Slenkom prebil, in je potem celo noč v štali pretarnjal v strašnih bolečinab, pa mu le ni prisel dr. Vosnjak noge obTezoTat, je le v Celji volilce na stojo maTbo nabiral in Tlekel; in apotekar Žnideršic mu tudi ni v atalo zdravil prinesel, čerarno je Tes gorel za ta dTa poslanca, in bi bil dal za nju Bog Te kaj; onadva pa za njega še ene suhe travce ne. ,,Bog je praTičen, ter Tsakemn po zasluženji plačnje" — tako sem si mislil pri tem dogodku. Kmet. *§