Št. 16 (15.118) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi._____________________________ TRST - Ul. Montecchl6-Tei. 040/77%600 GOBCA - Drevored 24 maggk? 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 • ICfin UD POSINMAPIAČANA V GOTOVINI I DUU UK SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50% TOREK, 17. JANUARJA 1995 Zahod: Jelcin ostaja jamstvo Marjan Sedmak Kakorkoli se zadeve obrnejo, zahodne prestolnice ostajajo na Jelcinovi strani. Ko so se vojaške operacije zoper Grozni začele, so v pričakovanju hitrega, nebolečega in za centralo moči v Moskvi Poživljajočega rezultata molčale - tedne, ne samo dneve. Soočene s krvavimi posledicami kazenske ekspedicije ruskih oboroženih sil v Čečeniji in s perspektivo dolge partizanske vojne na Kavkazu Pa so se spet odločile za Jelcina: pozvale so k »političnemu« reševanju krize to premier Cemomirdin je upornikom včeraj že ponudil pogajanja. Razlog je na dlani. Ni je jedrske bombe, ki bi se je Zahod bal v tolikšni meri, kot se boji nevarnosti, da bo kriza v enem od evropskih in azijskih velika- nov - zlasti v Rusiji in m Kitajskem - ušla z vajeti Odtod izvira omlednost, f katero so se zahodne de tookracije pred leti odzva' le na pokol na Trgu nebeškega miru, odtod Prihaja tudi zgolj verbalne Zavračanje vojaškega reševanja krize v Čečeniji. Pc lej plati se je Jelcin znašel v škornjih. Iti jih je že nosil Gorbačov: vsem težavam navkljub je še vedno najboljša garancija za to, da bo kriza ostala pod nadzo- tom. Seveda pod pogojem, da bo Jelcin ostal v škornjih. Kajti če nič drugega, je ruska vojna s Gečend odkrila, da tudi v moskovski centrali oblasti tozmerja niso več pregledna, če so sploh kdaj bila. Ta hip še vedno ni jasno, kdo je decembra spodnesel zagovornike pohtične-ga (kompromis) ali vsaj »policijskega« (omejevanje požara) reševanja krize in izsilil vojaške operacije (zmaga, igra na vse ali nič). Toda bliskovita vojna je spodletela, operacija je nasedla na truplih in ruševinah stanovanjskih naselij, predvsem pa se je na obzorju spet pokazal zlovešd oblak Afganistana: dolgotrajna partizanska vojna. Tako se je tildi lahko zgodilo, da se je obrambni minister Gračov moral ugrizniti v jezik: še v začetku decembra se je Postavljal, češ da si bo peščica padalcev Grozni podredila v dveh urah, zdaj pa Krasnaja Zvezda navaja njegovo izjavo, češ da je vedno svaril pred dolgotrajno partizansko vojno na Kavkazu. Zahod se je končno zdramil, vendar ne hiti na pomoč Cečencem, marveč na pomoč Jelcinu - da kriza ne Pobegne z vajeti. RIM / KARTEL SVOBOŠČIN VSILJUJE MANDATARJU SVOJE LJUDI Dini med Scalfarovim nakovalom in Berlusconijevim kladivom Predsednik republike se zavzema, da bi v vladi politično neprofilirani izvedenci RIM - Umiritev na italijanski politični sceni ob koncu prejšnjega tedna je bila bolj navidezna kot resnična. Ko je včeraj mandatar Lamberto Dini skušal konkretno sestaviti seznam ministrov, je politična temperatura takoj poskočila. In vprašanje je, ah se bo mandatar lahko danes povzpel na Kvirinal, izročil predsedniku republike seznam ministrov ter dokončno sprejel mandat. »V sedanjih razmerah Dini ne bi dobil naše podpore,« je povedal minister za delo Clemente Mastella po srečanju na vrhu predstavnikov Kartela svoboščin. V bistvu se je spet začelo merjenje moči. Na eni strani je predsednik republike Scalfaro, ki zahteva vlado politično ne pre- več izrazito obarvanih izvedencev, na drugi strani Berlusconi in njegovi zavezniki, ki zahtevajo naj bi v vladi predvsem izvedenci, ki se spoznavajo v njihovi politični usmeritvi. Vmes je mandatar Dini, ki si prizadeva, da bi sestavil mozaik. Dini je bil včeraj dvakrat na Kvirinalu in dvakrat se je srečal z Berlusconijem v palači Chigi. Medtem so Severna liga in dosedanja opozicija opozarjali mandatarja na petkove programske obveze, obenem pa obsodili Berlusconija in njegove zaradi pritiskov na mandatarja. Sele pozno zvečer je napetost nekoliko popustila. Vprašanje pa je, ali ne bo spet začela naraščati. Na 3. strani Razplet vladne krize tudi včeraj ugodno vplival na tečaj lire in na boizne posle RIM - Pričakovanje, da bo Lamberto Dini s svojimi ministri bistveno prispeval k strukturni sanaciji gospodarskega sistema, je blagodejno vplivalo na trg. Lira se je okrepila, saj je bila marka včeraj ob 17.30 vredna »samo« 1.048,50 lire proti 1.057,31 v petek, milanski borzni indeks pa se je povzpel za dobre 4 odstotke. Protivrednost delnic, ki so zamenjale lastnika, je dosegla kar 2.009 milijard lir in ni bila v enem samem dnevu tako visoka že od 14. aprila 1994, ko je znašala približno 2.166 milijard lir. Za odstotek so se ovrednotile tudi državne vrednotnice BTP, kar dokazuje, da tuji investitorji spet bolj zaupajo Italiji. Na 11. strani Čečenija: Rusi še silovito napadajo Grozni MOSKVA, GROZNI - Eden najvišjih ruskih vojaških poveljnikov je obtožen nespoštovanja ukazov v zvezi z napadom na Čečenijo. Kazen naj bi čakala namestnika poveljnika kopenskih sil, generalpolkovnika Vorobjova. Drugi poveljniki ruske vojske pa se pripravljajo na dokončen obračun s prestolnico uporne republike Grozni. V zavetju topniškega obstreljevanja se ruski vojaki na ulicah Groznega spopadajo z najbolj vztrajnimi borci za svobodo Čečenije, helikopterji pa v vsej republiki obstreljujejo nekdanja sovjetska vojaška oporišča, ki jih imajo v rokah vojaki Džoharja Dudajeva. V Turčiji pa so se začeli oboroževati prostovoljci, ki naj bi priskočili na pomoč Cečencem. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je še poostril svojo kritiko ruskih akcij v Čečeniji: »Ozemeljske celovitosti ni mogoče zagotavljati z uničenjem celih območij v prah in pepel.« Na 17. strani PRI MILANU / KER SO GA OGOLJUFALI Danes v Primorskem dnevniku Albanec ugrabil 17-letnika: karabinjerji so ga onesposobili Dal je 168 milijonov lir zo 200 tisoč ponarejenih mark MILAN - V kraju Segrete pri Milanu je 27-letni Albanec vdrl v stanovanje, v katerem je živel moški iz Apulije, ki naj bi ga ogoljufal. Za 168 milijonov lir mu je dal 200 tisoč ponarejenih mark, zaradi česar so Albancu doma ugrabiti družino. Človeka, ki naj bi ga ogoljufal, ni bilo doma, zato je pod grožnjo pištole ostal samo 17-letnik. V popoldanskih urah so spe-cialci karabinjerskega oddelka Gis vdrli v stanovanje, hudo raniti ugrabitelja, onesposobili njegovo spremljevalko (na sliki AP) in osvobodili talca. Na 3. strani Proti združevanju srednjih šol Na nižji srednji šoti Frana Levstika na Proseku nasprotujejo združitvi z opensko šolo, ki jo je predlagal šolski skrbnik. Stran 4 Smrtna nesreča pri Zagradcu Včeraj popoldne je blizu Zagradca, med Zgonikom in Repničem, pod prevrjenim tovornjakom izgubil življenje 40-letni šofer iz Zavel j. J Stran 5 Gorica: mreža in turizem Zamisel o odpravi mreže na meji med Gorico in Novo Gorico odpira kljub nasprotnim pritiskom desnice tudi nove možnosti turističnega razvoja, g Trije alpinci umrli v nesreči Včeraj zjutraj je ob 7.40 vojaško terensko vozilo trčilo v tovornjak na pokorajinski cesti Cedad-Videm. Trije alpinci so na mestu umrli, dva pa sta bila ranjena. Strani 9 in 10 Od jutri Alpe Adria Cinema Jutri se v tržaških kinodvoranah Excelsior začenja že šesto srečanje nove filmske produkcije držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki jo prireja združenje Alpe Adria Cinema. Stran 15 NOVICE NEAPELJ / SKRBSTVO Danes bodo zaslišali D’Alemo in Occhetto RIM - Rimska namestnika javnega tožilca Gian-franco Mantelli in Maria Teresa Saragnano bosta danes na sodiSCu zaslišala sedanjega in bivšega tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo in Achilleja Occhetta. Oba naj bi bila vpletena v preiskavo o protizakonitem finansiranju stranke. Prvi se bo sodnikoma predstavil D’Alema (ob 13. uri), sledil mu bo Occhetto. Oba bosta morala odgovarjati na vprašanja v zvezi z nekaterimi izjavami Nina Tagliavinija, bivšega predsednika zadruge Unieco iz Reggio Emilie. Slednji naj bi izjavil, da je plačal 370 milijonov Vincenzu Mariniju, sodelavcu Mar-cella Stefaninija, nekdanjega blagajničarja DSL, ki je preminil pred nekaj dnevi. Preteklo soboto je Tagliavini v drugem zaslišanju preklical izjave, ki naj bi jih dal dan prej, demantiral ma naj bi tudi, da je v zadevo vpletel voditelje DSL. Pred dnevi je milansko javno tožilstvo predalo sodniku za predhodne preiskave akte o zadevi, v katero je bil vpleten Stefanini, z zahtevo, naj bivšega upravnega tajnika DSL oprosti, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Proces De Michelis: pričevanje šefice tiskovnega urada BENETKE - »De Michelis je bil nesporni vodja, številka ena, šef velikega podjetja. Bil je sovoznik ogromnega tovornjaka: Casadei, njegov posebni tajnik, je bil šofer, tovornjak pa je prevažal denar: služil je za plačilo njegovega spremstva, za potovanja, za službena kosila, za hotele, za volilne kampanje, ki so večkrat stale milijarde. Količina denarja je bila premosorazmema politični oblasti, ki jo je De Michelis imel, stekala pa se je po točno določenem tiru: De Michelis -Casadei, ki je bil njegov alter ego - Marina Caruso, De Michelisova rimska tajnica.« Na tak dokaj prepričljiv in oprijemljiv način je Nadja Bolgari, bivša šefinja tiskovnega urada bivšega zunanjega ministra Giannija De Michelisa odgovorila na tožilčeva vprašanja na včerajšnji obravnavi na procesu proti De Michelisu in njegovemu kolegi Carlu Berniniju. De Michelis je obtožek podkupovanja in protizakonitega finansiranja stranke za skupnih 840 milijonov lir. Iz njegovega pričevanja se je dalo razbrati, da je De Michelis razpolagal s kar »čednimi« vsotami denarja. Ko je ministrova zvezda začela ugašati, je De Michelis čedni ženski razkril, da Casadeiu preti zapor, vedel je torej, kaj ga čaka. Sodni postopek proti Forlaniju ANCONA - Bivši tajnik Krščanske demokracije Amaldo Forlani bo v prihodnjih dneh izvedel, ali bo sodnik za predhodne preiskave iz Ancone Mario Vincenzo uvedel proti njemu sodni postopek zaradi protizakonitega finansiranja stranke. Forlanija je spravil v kašo njegov prijatelj, podjetnik Sergio Schiavoni, ki so ga aretirali 1. marca lani, ker naj bi z nekaterimi »darilci« finansiral volilno kampanjo KD leta 1992. Predsednik INPS Gianni Billia o reformi pokojninskega sistema Poudaril je, da bo morala ustanova izvajati izbire vlade, pa čeprav je vprašanje pokojnin zgodovinsko neodvisno od obstoječih vlad NEAPELJ - »Vsedržavni institut za socialno varstvo (INPS) bo moral upoštevati izbire vlade, sicer pa je tudi res, da je vprašanje pokojnin skoraj zgodovinsko neodvisno od vlad. To izvira iz dejstva, da so o reformi razpravljale sredinske in levosredinske vlade, vprašanje pa je še sedaj odprto.« Tako je včeraj izjavil predsednik INPS Gianni Billia na odprtju operativnega centra instituta v kraju Somma Vesuvia-na v bližini Neaplja. Bistveno vprašanje, je dejal Billia, niso samo pokojnine, ampak kako so izplačane, kako deluje skrbstvo in kateri so osnovni parametri, na osnovi katerih se upravljajo morebitne spremembe skrbstva. Na tak način se pojavi vprašanje povezave z osebnim dohodkom, morda tudi z vprašanjem družinskega dohodka. Billia je še dodal, da obstaja tudi vprašanje utaj: ni namreč mogoče, da si mora vsaka ustanova avtonomno in sama iskati utajitelja, ker dandanes gre vsakdo po svoji poti. Napočil je namreč čas, ko je treba načrtovati globalni sistem z večjo jasnostjo in manjšim trpinčenjem. Poleg tega obstaja tudi vprašanje dopolnilnih pokojnin, ki jih je treba v državi šele uvesti. Treba je namreč videti, katere oportunosti in katere davčne olajšave so lahko možne; če še niso bile uvedene pomeni, da obstaja pač nekaj, ki vse to zavira. Predsednik Billia je tudi dodal, da se ustanova na tem področju ne more obnašali diktatorsko, ampak se mora povezati z interesi ljudstva. Prebivalstvu je treba namreč dati razumeti, da je boljše imeti dopolnilno pokojnino, ki je gotova in jo bosta lahko uživala sin ali žena, kot pa takojšnjo odpravnino. V vsakem primeru ne more država v Evropo, ne da bi razpolagala z osnovnim institutom, kot je pokojninski sklad. Alternativa je namreč, da se zapremo kot Albanija in da si sami postavljamo pravila s tem da se oziramo na preteklost. Zaenkrat bo ostalo brez dela in brez pokojnin 65000 prebivalcev, ki bi jih bilo treba na osnovi decembrskega sporazuma med vlado in sindikati izključiti iz blokade pokojnin in redno prejeti starosto pokojnino z letošnjim januarjem. Do izplačila ni prišlo, ugotavljajo sindikati, ker manjkajo finančna sredstva. Tisti, ki bodo verjetno ostah brez vsakršnega dohodka za nedoločen čas so delavci, ki so do 31. decembra 1992 dozoreh 35 let prispevkov in ki bi morali na osnovi sporazuma med vlado in sindikati prejeti starostno pokojnino na začetku letošnjega leta. Predsednik INPS Gianni Billia RIM / NOVE POLEMIKE O OTROKU PRED 2 LETOMA UMRLE MATERE Primer male Elisabette vse bolj buri duhove Zaradi odmevnosti primera veliko ljudi išče dojenčka, vnel pa se je tudi boj med zdravniki-ginekologi RIM - Polemike o Elisabetti, deklici rojeni iz zamrznjenega jajčeca pred dvema letoma umrle ženske, zadobivajo nove razsežnosti. Po eni strani se bije besedni boj med zdrav-niki-ginekologi, po drugi pa je v nevarnosti Elisabettina istovetnost. V javnost je namreč prišel »primer Elisabetta« prav kot emblematičen primer znanstvenega napredka po eni strani strani, po drugi pa človeškega poseganja v biološke procese oz. volje posameznika do otroka. Zaenkrat ni znano, kdo je in kje živi mala Elisabetta, velik poudarek, ki so ga dala sredstva javnega obveščanja zelo nenavadnemu dogodku, pa je marsikoga spodbudil - ne samo novinarje - da je začel iskati Elisabetto. Sodba msgr. Vinicia Alba-nesija, odgovornega za center v Capodarcu, kjer najdejo zatočišče razni izobčenci, zasvojenci z marnih, pa tudi mladoletniki, je zelo ostra. Ni dovolj, je rekel, da pri umetnem oplojevanju večina ne priznava več nikakršnih moralnih pravil, sedaj bi celo radi našli Elisabetto, ki je edina žrtev te nesprejemljive zgodbe. Tudi po oceni Franca Occhiogrossa, podpredsednika Združenja sodnikov za mladoletne, bi bilo za otroka zelo škodljivo, ko bi ga našli in razkrili javnosti njegovo pravo istovetnost. Zdravniška zbornica se bo morala izreči o zadržanju ginekologa Pasqualeja Bilotte, ki je omogočU rojstvo male Elisabette. Tako je na tiskovni konferenci včeraj poudaril ginekolog Severino Antinori (na sliki, telefoto AP), ki je tudi izjavil, da Bilotta Višjemu zdravstvenemu inštitutu ni posredoval vseh dolžnih podatkov o svojih zdravniških posegih, predvsem pa ni sporočil, kje je zamrznil jajčece. Izkazalo s'e je namreč, da sklicevanje na delovanje centra Alma res, ni bilo povsem točno - Bilotto-ve izjave sta spodbila zdravnik in biologinja, ki delata v centru. Bilotta pa je Antino-rija zavrnil, češ da nima dokazov za svoje trditve. ONESNAŽENA VODA TEZA RAČUNSKEGA SODIŠČA CASERTA Koncentracija nitratov je marsikje previsoka Ta teden zapade odlok, ki je dovoljeval do 75 mikrogramov nitratov na liter pitne vode RIM -Nekaj desetin italijanskih občin tvega že spet oskrbovanje vode s cisternami. Konec tedna namreč zapade vladni odlok, s katerim so začasno dovolili v pitni vodi višjo konce-tracijo nitratov (75 mikrogramov na liter) od tiste (50 mikrogramov), ki jo je leta 1980 dovolila Evropska gospodarska skupnost. Italijanska vlada je v začetku leta 1992 odložila za tri leta veljavnost evropskih navodil, kljub temu pa je še veliko občin, ki ni uspelo opremiti vodovodov z novimi napravami in zadostiti tej zahtevi. Zaradi tega so tri dežele (Marke, Veneto in Lombardija) zaprosile, naj bi vlada še za nekaj časa podaljšala veljavnost odloka. V Markah naj bi voda »nelegalna« v 50 občinah, v Lombardiji vsaj v 20, v Venetu pa v šestih. Poleg teh občin je v Italiji še nekaj občin, katerih vodovodi ne zadoščajo predpisom. Po oceni Višjega zdravstvenega zavoda je koncentracija nitratov v vodi posledica prekomerne in nesmotrne uporabe dušikovih gnojil. ki onesnažujejo vodna zajetja. Voda, ki ima prekomerno koncetracijo nitratov, pravi Višji zdravstveni zavod, škodi predvsem otrokom do dveh let starosti, saj jim lahko povzroči spremembe v hemoglobinu (najhujši primeri so lahko smrtni). Škodljiva pa je tudi bolnikom z želodčnimi motnjami. Kako bodo rešili problem? Nekateri so namigovali na možnost dovažanja vode s cisternami, vendar temu nasprotujejo dežele, ki ocenjujejo, da tudi taka voda ni neoporečna, saj je veliko večja nevarnost bakteriološke kontaminacije. Druga možnost naj bi bila uporaba prenosnih prečiščevalnih naprav, kakršne uporablja Rdeči križ, toda vprašanje je, ali bi bilo teh naprav dovolj, predvsem pa je v tem primeru problem precejšnjega stroška. Zaenkrat ni znano, za katero rešitev se bodo opredelili. Dejstvo pa je, da so se vsi začeli ukvarjati s problemom le nekaj dni preden je zapadel rok. Ima javni menedžer mobitel? Prav, toda telefonske račune mora sam poravnati! Pri poskusu tatvine se je 17-letni fant smrtno ponesrečil Policija domneva, da ni bil sam RIM - Ce je prenosni telefon (mobitel) za vsakega zasebnega menedžerja nekakšen cvet v gumbnici, pa to ne sme veljati za javnega menedžerja. To izhaja iz razsodbe, s katero je umbrijska sekcija Računskega sodišča odredila, da morata dva voditelja tamkajšnje Krajevne zdravstvene enote na lastno pest poravnati račun za razgovore s pomočjo mobitela. Z njegovo rabo in z naprtitvij o zadevnih stroškov upravi KZE sta po mnenju sodnikov povzročila denarno škodo državni blagajni. Ministrski svet je že z odlokom z dne 10. decembra 1986 močno omejil število javnih menedžerjev, ki smejo imeti mobitel, med temi pa sploh ni funkcionarjev krajevnih zdravstvenih enot. Ti izpolnjujejo zgolj administrativne dolžnosti, pri čemer ne potrebujejo prenosnega telefona, ker ni nobenega razloga za to, da bi moral kdor koli v vsakemtrenutku vedeti, kje se funkcionar nahaja, je zatrdilo Računsko sodišče. Priznalo je sicer, da primanjkuje ustreznih pravnih predpisov, da bi pa morali biti prav zaradi tega javni menedžerji opreznejši. Pri javnih storitvah se je treba ravnati po načelih ekonomičnosti, ki pa očitno ne veljajo za privatni sektor; tod je v veljavi edinole logika največjega profita, pri zasledovanju le-tega pa pridejo prenosni telefoni še kako prav, so pripomnili umbrijski sodniki. CASERTA - Včeraj zjutraj so šolski sluge na dvorišču srednje šole v kraju San Nicola La Strada (Ca-serta) našli truplo 17-letnega Luigija lovina, ki je padel z okna v drugem nadstropju. Kot so ugotovili preiskovalci, je fant vdrl v poslopje skozi stranska vrata in šel v drugo nadstropje, kjer je soba z didaktičnimi pripomočki. Soba je zavarovana z blindiranimi vrati, kar pa lovina ni odvrnilo od namere, poskusil je z zunanje strani: po napušču je priplezal do okna, ki ga je delno zapirala železna ograja. Ko je prijel zanjo, je popustila in nesrečni lovino je padel na dvorišče, sedem metrov nižje, kjer je zaradi hudih ran v glavo in po nogah izdihnil. Zaradi tragičnega dogodka v šoli včeraj niso imeli pouka. Policija je medtem ugotovila, da so fanta opazili predsinočnjim blizu občinske palače. Bil je v družbi drugih mladeničev, zato ne izključujejo možnosti, da je pri poskusu tatvine sodeloval še kdo. Kaže namreč, da so pri truplu našli nekaj odtisov. V preteklosti so lovina že večkrat prijavili zaradi kraje. V prejšnjih letih je bil kot vajenec zaposlen v neki mehanični delavnici, v zadnjih časih pa se je preživljal z zbiranjem in prodajo lepenke. Njegov oče je krošnjar, skupaj z materjo in 14-let-no sestro so živeli v stanovanju IACP v predmestju San Nicole La Strada. ITALIJA / Z ZAHTEVO NAJ BI MANDATAR VKLJUČIL V NOVO VLADO VRSTO DOSEDANJIH MINISTROV Kartel svoboščin zavira poskus Lamberta Dinija Ali bo mandatar danes sestavil seznam ministrov? RIM - Mandatar Lamberto Dini je baje že sestavil seznam ministrov nove vlade in danes bi ga lahko predstavil predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru. Pogojnik pa je obvezen, saj kaže, da se Dini spoprijema z večjimi ovirami, kot jih je pričakoval. O tem pričajo tudi njegova včerajšnja srečanja s pre-nderom v odstopu Silvio Berlusconijem in zvečer s predsednikom Scalfarom. Jabolko spora so imena ministrov, sedaj pa tudi podtajnikov. V nedeljo je Scalfaro poklical mandatarja na Kvirinal in ga posvaril, naj ne oblikuje vlade, ki bi imela preizraztit desničarski značaj. Sporno je bilo zlasti ime Giannija Lette, dosedanjega podtajnika pri predsedstvu vlade, ki ga je Silvio Berlusconi hotel vsiliti mandatarju. Včeraj je Berlusconi pripravil protipotezo. Mandatar, ki se je sestal z njim ob 13. uri in nato Se v popoldanskih urah, ga je skuSal prepričati, naj podpre novo vlado. Vendar kaže, da v tem ni povsem uspel. To izhaja iz namigov, ki so jih nabrali novinarji, pa tudi iz uradnega stališča Kartela svoboščin. »Nesprejemljiv je vsak veto na vstop izvedencev, ki so kot ministri sodelovali z Berlusconijevo vlado,« so premier v odstopu in njegovi zavezniki podčrtali v sporočilu. Obenem se je začel zopetni pritisk na predsednika republike Scalfara. »Ce je res, da je Scalfaro vsilil Diniju ministre, je kršil ustavo,« se je oglasil vodja reformistov Marco Pannel-la, glasnik Forza Italia Antonia Taja-ni pa dejal, da bo Kartel svoboščin podprl samo tako vlado, v kateri bodo samo strokovnjaki, ki so politično v sozvočju s Kartelom. Dinijevo pogovarjanje z Berlusconijem, predvsem pa dejstvo, da se je vsaj enega od teh sestankov udeležil tudi koordinator Forza Italia Cesare Previti (Dini je zagotovil, da se ne bo posvetoval s strankami), je izzvalo takojšnjo reakcijo ostalih sil, ki mandatarja opozarjajo, da ga bodo podprle samo, če bo udejanil svoje pro- gramske obveze. »Sohdamost Severne lige ne bo izostala, če bo Dini uresničil, kar je obljubil,« je zapisal vodja Lige Umberto Bossi. »Podprli bomo Dinija, če bo njegova res vlada premirja,« je dodal predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Man-cino. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema pa je Dinija spomnil, na obvezo, da bo oblikoval vlado, ki ne bo izraz strank, ker edina lahko zajamči obdobje premirja. Berlusconi in njegovi zavezniki so pripravljeni sprejeti samo kratkotrajno predvolilno vlado, medtem ko se ostale stranke zavzemajo za vlado, ki ne bi imela časovno omejenega mandata. Izbira Lamberta Dinija in njegovega programa je bila kompromis med tema dvema nasprotnima težnjama. V tem je bila mandatarjeva moč. Zaradi agresivnosti Kartela svoboščin pa se ta moč spreminja v šibkost kljub temu, da sta lira in borza v teh dneh po dolgem času končno zadihali bolj sproščeno. Buttiglione (ljudska stranka) upa v Dinijev uspeh RIM - Vodstvo Ljudske stranke je včeraj po dolgi razpravi odobrilo dokument, s katerim je poudarilo, da je pripravljeno podpreti v parlamentu Dinijevo vlado. LS pa zahteva, naj vlada nima časovno omejenega mandata in naj se, poleg problemov, ki jih je mandatar navedel v svoji programski izjavi, loti tudi reforme vsedržavnega volilnega zakona, naj ubere jasnejšo pot v zunanji politiki in naj se loti nekaterih problemov, ki jih z moralnega in etičnega vidika postavlja znanost. Za tako zasnovan dokument se je stranka izrekla soglasno, čeprav je razprava jasno pokazala, da Roberto Formigoni in njegova skupina skušata pogojevati tajnika Rocca Buttiglioneja in ga premakniti bolj na desno, medtem ko je levo strankino krilo zahtevalo večjo odprtost do dialoga z reformistično levico. Čeprav je vodstvo LS našlo skupen jezik, so se spet pokazale razlike, ki so stranko pogojevale v teh mesecih. Buttiglione, ki je zavrnil očitke o nedoslednosti, je podčrtal premočrtnost svojega politične poti. »Dosegli smo svoj prvi cilj in razdvojili Kartel svoboščin. Sedaj moramo doseči drugega, poenotenje cen- tra. Ce nam to ne bo uspelo in če bo prevladalo drsenje proti težnjam po plebiscitarnosti, bomo morali preučiti možnost povezave z levico.« Ce se bo Dinijev poskus posrečil, bo Buttiglione utrdil tudi svoj položaj v stranki in bo imel možnost dialoga z odprtejšim krilom Forza Italia. V nasprotnem primeru pa bo rojstvo centra precej težavnejše. JUŽNA TIROLSKA Dvojezičnost spet razdvaja Nemce in Italijane Razhajanja v pokrajinski vladi BOČEN - Problem dvojezičnosti spet povzroča težave na Južnem Tirolskem, kjer se je v zadnjih dneh pokrajinska vlada razdvojila. Ločnica tokrat ni bila politična, ampak narodnostna. Na eni strani so odborniki nemškega rodu, na drugi odborniki italijanskega rodu. Jabolko spora je bilo določilo, ki ga je parlament odobril skupaj s finančnim zakonom na predlog senatorja SVP Karla Ferrarija. Določilo razteguje na vse javne službe obveznost dvojezičnosti. Doslej je bila dvojezičnost (potrjuje jo potrdilo, ki ga po zahtevnem izpitu izda posebna komisija) obvezna samo v nekaterih uradih, ki so bili odprti za javnost. Sedaj pa bi po novih določilih morali imeti potrdilo o dvojezičnosti tudi uslužbenci Raia, javnih prevozov, zdravstvenih domov, ki imajo pogodbe z državo, lekarn in celo tisti, ki so zaposleni pri zimsko-športnih obratih. Raztegnitev obvezne dvojezičnosti na te in druge službe je bila predmet razprave v pokrajinski vladi. »Italijanski« odborniki (dva sta izraz Ljudske stranke, eden pa Demokratične stranke levice) so se zavzeh, da bi pokrajinska vlada vložila priziv na Ustavno sodišče zoper to določilo, ostali odborniki, ki so člani nemške narodnostne stranke SVP, pa so se temu uprli. Predsednik pokrajine Luis Durnvvalder brani načelo, da vlada lahko spreminja določila o iz- vajanju statuta pokrajinske avtonomije samo po posvetovanju s posebnima posvetovalnima komisijama. Toda člen finančnega zakona, ki ga je predlagal senator Karl Ferrari, po njihovi oceni ne sodi v med ukrepe, ki bi zahtevali tak predhodni posvet. Povsem nasprotnega mnenja so »italijanski« odborniki, med katerimi je tudi podpred-sendik pokrajinske uprave Michele Di Puppo. »Po njihovem mnenju gre za ukrepe »ustavnega značaja, ki zahtevajo predhodni dogovor s krajevnim prebivalstvom«, zato so sklenili, da bodo zahtevali, naj naj vlada začasno suspendira veljavnost zakona. Sprejetje Ferrarijevega popravka je povzročilo precejšnje trenje tudi v pokrajinski federaciji Nacionalnega zavezništva. Krajevno vodstvo, ki je se od nekdaj bori proti dvojezičnosti, je bilo ostro do svojih parlamentarcev, katerim je očitalo, da niso v zadostni meri bedeli in niso preprečili, da bi ta popravek prodrl. Nekatere druge sile, so težavo skušale obiti s predlogom, da bi priznali vsem prebivalcem italijanske narodnosti, ki so se šolali v pokrajini, potrdilo o dvojezičnosti, saj je predviden pouk nemškega jezika. Temu pa so se uprli poznavalci italijanskega šolskega sistema, po katerih se v šolah z italijanskim učnim jezikom nihče ne nauči dovolj nemščine, da bi ga lahko imeli za dvojezičnega. V SEGRATEJU PRI MILANU / SEDEM UR STRAHU Ogoljufani Albanec ugrabil taka: specialci Gis rešili 17-ietnega fanta Dali so mu 200 tisoč ponarejenih mark - Zahteval je svojih 168 milijonov lir MILAN - Ugrabitev je trajala 7 ur, preden so specialci osvobodili talca in ujeli ugrabitelja. Začelo se je ob 8. uri, ko se je v kraju Segrate pri Milanu 35-letna Caterina Ca-pozza vračala domov: na stopnišču sta jo pričakala 27-letni albanski državljan Toni Nondoia in mlajša Zenska, katere ime še ni znano. Albanec je Capoz-zijevi grozil s pištolo in jo prisilil, da mu je odprla vrata v stanovanje, v katerem Živi s 45-letnim Luciom Ca-rellijem po rodu iz Apulije, ki ga sicer ni bilo doma. Ca-pozzijevi je uspelo zbežati iz stanovanja, v katerem so bili še Carellijevi starši in njen sin Raffaele Alessi. Ca-rellijev oče je kmalu pobegnil, njegovo ženo pa je Albanec izpustil, tako da je pod grožnjo pištole ostal samo 17-letni Raffaele. Kaj je ugrabitelj zahteval, je bilo jasno iz neposrednega razgovora z milansko za-sebno radijsko postajo: »Nočem postati morilec, če pa bi se kaj takega zgodilo, bi vsega bil kriv Lucio Ca-relli, ki me je ogoljufal: dal mi je 200 tisoč ponarejenih mark v zameno za 168 milijonov lir, in ta denar ni bil moj, ampak od nekoga, ki je potem v Albaniji ugrabil mojo družino. Hočem samo, da mi Carelli ta denar vrne. Z odvetnikom nisem dosegel ničesar, imajo me za norca...« Ob 14.15 sta mu karabinjerja prinesla kovček z delom vsote, ki jo je Albanec zahteval, uro kasneje pa so v stanovanje vdrli specialci Gisa. Trajalo je le nekaj sekund: vhodna vrata so razstrelili, da bi pritegnili pozornost ugrabitelja na to stran, medtem pa so specialci planili v stanovanje skozi okna; ugrabitelja so onesposobih z dvema streloma, njegovo prijateljico pa so zbih na tla s pestmi. Ugrabitev se je torej srečno končala, vsaj za milansko družino. Albanca so v milanski bolnišnici operira-li, ker sta ga strela zadela v trebuh, in je v smrtni nevarnosti. Po Luciu Clarelliju, ki je že imel opravka s pravico zaradi drugih primerov goljufije, pa ni ne duha ne sluha. Specialci Gis nekaj trenutkov preden so vdrli v stanovanje in osvobodili talca. (AP) Bila je z Abancem, onesposobili so jo z udarcem v glavo. (AP) Gis - italijanske •usnjene čelade- Gis je kratica za »Gruppo interventi speciali« (skupina za posebne posege), italijanske specialce za protiteroristične posege. Gre za oddelek posebno izurjenih karabinjerjev, ki so ga ustanovili 6. februarja 1978, torej v obdobju, ko je bil v Italiji terorizem na višku. Prvi pomembnejši poseg je bil prav proti skupini 92 rdečih brigati-stov, ki so se 1980. uprli v zaporu v Traniju in zajeli 19 paznikov. Čeprav so italijanske »usnjene čelade« nastale kot protiteroristični oddelek, se jih poslužujejo tudi pri izredno nevarnih posegih proti navadnim kriminalcem, kot v včerajšnjem primeru pri Milanu. Gis sestavljajo tri operativne skupine: operativna skupina izvidnikov in ostrostrelcev, skupina za vežbanje in poveljoči oddelek. Vsak od specialcev je izvezban padalec, ostrostrelec, pirotehnik, alpinist, smučar, telesni stražar, izvedenec za samoobrambo, nekateri pa so specializirani tudi za podvodno delovanje in za vodenje lahkih letal. Izberejo jih med pripadniki karabinjerskega padalskega bataljona, izvežbajo pa jih na dveh tečajih, ki trajata po štiri in šest mesecev. Pri vežbanju italijanski specialci sodelujejo s sorodnimi protiterorističnimi organizacijami drugih evropskih držav. Med te spadajo »bratranci« francoske skupine Gign, ki so pred kratkim v Marseillesu osvobodili potnike ugrabljenega letala. Operativci Gisa se poslužujejo pištole beretta kal. 9, brzostrelne pištole Hk Mp5, ostrostrelske puške mauser kal. 7.62 mod. 86 in puške za posebne namene barret. Nosijo neprobojni jopič in čelado, protipožarni kombinezon, plinsko masko, v kateri je vgrajen aparat za radijsko zvezo s poveljstvom in z ostalimi specialci. ŠOLSTVO / PREDLOG ŽOLSKEGA SKRBNIKA »Racionalizacija« šole Levstik - neracionalna Skrbnik predlaga združitev proseške šole z opensko Racionalizacijo hvaležno odklanjamo. Tako v teh dneh pravijo na Proseku, Kontovelu in po zgoniskem Krasu starši otrok, ki obiskujejo pro-seško nižjo srednjo šolo Frana Levstika. Sola je spet pod udarom predloga tržaškega šolskega skrbnika, ki je v svojem nacrtu o racionalizaciji šolske mreže nakazal možnost o združitvi proseške šole z opensko nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela. Predlog ni nov. Ze lani' ob tem času se je govorilo o njem (skupno s predlogom o združitvi rojanske šole Frana Erjavca s šentjakobsko šolo Ivana Cankarja). Zamisel ni prodrla. V enem letu se stvari niso spremenile, šolski skrbnik pa ga je spet vključil v svoj načrt. Tudi v tem primeru se šolska uprava opira na številke. Na proseski šob deluje skupno pet razredov (skupno 65 dijakov). Premalo, meni skrbnik, da bi bila šola lahko samostojna. Predpisi tega ne dovoljujejo, zato jo gre združiti. Ukinitev ravnateljstva bi povzročila staršem podobne težave, kot bi jih z združitvijo imeli starši otrok rojanske šole, če že ne še večje. Sola bi bila ob ravnatelja in ob tajnika ter morda še za drugo neučno osebje. Starši bi morali kontaktirati ravnateljstvo na Opčinah, kar bi bilo zanje res nevšecno. Tisti, ki nimajo avtomobila, bi morah na Opčine z avtobusom. Avtobusne zveze z Opčinami pa so zelo redke. Starši s Krasa (na primer iz Sama-torce) bi se morali poslužiti dveh avtobusov. Na obeh progah vozijo avtobusi zelo Poslopje proseške nižje srednje šole Frana Levstika na Proseku (foto KROMA) redko, zaradi Cesar bi bila taka vožnja za starše zelo nerodna. Ravnatelj Boris Pangerc je letos prevzel vodstvo proseške šole. Minil je komaj dober mesec od njegovega prihoda, ko je že skh-cal sestanek predstavnikov društev in organizacij z območja zahodnega Krasa, zvest načelu, da mora biti šola izraz življenja in kraja, v katerem deluje. Odziv je bil presenedjivo visok: vabilu se je odzvalo kar 15 od skupnih 20 organizacij. Ko bi šola ne imela vec lastnega ravnateljstva, bi mnogo težje prirediti podobne sestanke, posledično pa bi bilo težje tudi sodelovanje med šolo in družbo. Glede na to, da ministrstvo za šolstvo spodbuja take stike, bi bila »racionalizacija« šole Frana Levstika... neracionalna. Šolski odbor proti zdraževanju šol Slovenskih nižjih srednjih šol Frana Erjavca in Frana Levstika ni mogoče združiti s šolama Ivana Cankarja oziroma Srečka Kosovela. Tako mnenje o predlogu o racionalizaciji šolske mreže je pretekli teden izrekel Šolski odbor. Seje so se poleg predstavnikov Sindikata slovenske šole, SKGZ, SSO, SKP, DSL in SSk udeležili tudi vsi ravnatelji slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Ostro so nasprotovali poskusu združevanja šol, saj bi to dejansko pomenilo ukinitev samostojnosti dveh naših šol in torej kršenje mednarodnih sporazumov, ki ščitijo slovenske šole. Jutri bo o tem vprašanju razpravljala tudi Deželna komisija za slovenske šole. Komisija je imela že lani na dnevnem redu to točko. Takrat se je izrekla proti združevanju. Prvič zato, ker bi s tem kršiti mednarodne norme, dragic pa zato, ker za manjšinske šole ne morejo veljati merila, ki urejajo delovanje šol večine. POLEMIKA / STALIŠČE VZPI Zakaj je bila oddaja Combat film zgrešena Tržašk fojbe je prikazalo izven zgodovinskega konteksta Oddaja Combat film, ki je bila na sporedu 15. decembra 1994 po državni televizijski mreži RA1 in je obravnavala tržaške fojbe, je bila »pripravljena in vodena vse prej kot z namenom, da bi lahko prispevala k osvetljevanju dogodkov, ki so boleče zaznamovali življenje ljudi v Julijski krajini«. Tako je zapisal tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije v daljšem tiskovnem poročilu, v katerem potrjuje in pojasnjuje stališče, ki ga je bil zavzel že 16. decembra, se pravi dan po oddaji. Tržaško vodstvo VZPI je namreč prepričano, da je oddaja, ki sta jo vodila Roberto Ol-la in Italo Moscati in pri kateri je sodeloval kot »zgodovinar« Luigi Papo, prikazala hudo izkrivljeno podobo Trsta, kakor je tudi nepopolno in pristransko obrazložila dogajanje v njem med drago svetovno vojno in tik po njej. Tržaška VZPI najprej poudarja, da so uredniki oddaje obravnavali fojbe povsem izolirano, izven širšega zgodovinskega konteksta. Povsem so pozabiti na podatke, ki si jih je mogoče prebrati na panoju v tržaški Rižarni, da je v Julijski Benečiji v letih 1941-45 umrlo nasilne smrti kar 42.800 ljudi, da je bilo 7 tisoč invalidov, 95.460 aretirancev, internirancev in deportirancev, da je bilo kar 19.317 nepremičnin popolnoma uničenih, 16.837 pa hudo poškodovanih. Poleg tega ne gre pozabiti na fašistično strahovlado, katere posebno sodišče je dalo tu usmrtiti 31 ljudi, na razne zaporne kazni in na konfi- nacijo pa je obsodilo na tisoče drugih. Pokrajinski odbor VZPI se posebno obregne ob Luigia Papa, ki je na oddaji sodeloval, kot rečno, v vlogi »zgodovinarja«. V resnici gre za pravega vojnega hudodelca, saj je bil častnik Salojske republike in častnik Crnih brigad. Kot tak je v Istri sodeloval z nemškim okupatorjem in s svojo krutostjo izstopal v raznih vojaških oziroma škvadrističnih akcijah. To je mogoče prebrati v knjigi »Nazionali-smo e neofascismo nella lotta politica al confine orientale 1945-1947«, ki jo je leta 1976 izdal Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, pa tudi v drugih publikacijah. Tržaško vodstvo VZPI v svojem sporočilu med drugim osporava trditev televizijske oddaje, češ da se je Papo boril v Istri za Italijo. Upoštevati je namreč treba, da je bil Papo nemški kolaboracionist, in to v Času, ko so Nemci priključili Julijsko Benečijo in del Furlanije k nemškemu Reichu kot Adriatisches Kiistenland. Omenimo naj, da so tržaški voditelji VZPI svoji tiskovni poročiti, ki nosita datum 16. december 1994 oziroma 1. januar 1995, posredovali tudi vladnemu komisarju v Furlaniji-Jutijski krajini, poveljniku tržaškega vojaškega poveljstva, predsedniku deželnega sveta FJK, izrednemu komisarju Pokrajine Trst, tržaškemu Zupanu, tržaškemu škofu, rektorju tržaške univerze ter organizacijam vojnih internirancev in deportirancev. Drevi vSK večer poezije o morju V Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 22) bo drevi z začetkom ob 20.30 gost Slovenskega kluba ljubljanski pesnik Jurij Marus-sig, ki bo predstavil svoje pesmi o morju. Pesniški večer bo potekel ob spremljavi kitare in klavirja. Slovenski klub, ki je začel svojo delovno sezono s predstavitvijo knjige spominov Žarka Raceta, bo v torek, 31.januarja posvetil večer nedavno umrlemu političnemu delavcu Branka Babiču. Prireditev bo v sodelovanju z Združenjem aktivistom NOB. V kratkem bo gost kluba Aljoša Žerjal (sicer pobudnik nocojšnjega srečanja), ki bo prikazal svoje najno-vejše filme, skupno s kulturnim krožkom Istria pa načrtujejo tudi srečanje s kopr-skhn županom Amebom Jurijem, ki je bil pred kratkim spet, skoraj plebiscitarno, potrjen na to mesto. Slovenski klub zaradi kadrovskih in organizacijskih problemov vsekakor ne preživlja dobrih časov. Odbora praktično ni že precej mesecev, zato sloni vsa dejavnost na prizadevanju zelo omejenega števila posameznikov in predvsem na pomoči, ki jo klubu nudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRIJE MLADI Danes spet v Albanijo Prejšnjo noC so agenti letečega oddelka tržaške kvesture med običajno kontrolo v Ul. Marconi ustaviti tri fante, stare od 12 do 14 let, ki so se potikali med parkiranimi avtomobili. Bili so brez dokumentov, vendar niso poskušali pobegniti. Agentom so povedali, da prihajajo s Kosova. Policija pa je posumila, da pripadajo skupini slepih potnikov, ki so se izkrcali s trajekta RO-RO Šanso vino, ki povezuje Trst z Dračem. Skoraj vse jutro so jih zadržali v uradu za splošno preventivo, nakar so jih izročili uradu za tujce, kot je praksa v podobnih primerih. Urad za tujce je že včeraj poskrbel za njihov povratek v Albanijo. Vkrcali so jih namreč na Sansovino, s katerim so se tudi pripeljali in s katero bodo odpluli danes ob 13. uri. Trojico so izročili v varstvo kapitana trajekta. ________SODIŠČE / ZARADI NAPADA NA SOSEDO__________ Branu Vivodi nekoliko znižali kazen Julija 7 993 je v Skednju z nožem ranil priletno Antonio Cecco, katero je rešil sosed Pet let ječe in potrditev aresta. Tako je včeraj sklenilo tržaško prizivno sodišče, ki je obravnavalo primer 50-letnega Bruna Vivoda. Kazen so mu torej nekoliko znižali, saj je bil maja lani obsojen na šest let in pol jeCe ter na eno leto zapora za umsko prizadete kriminalce. Vivoda je 28. julija predlanskim v Skednju z nožem napadel in ranil sosedo, 71-letno Antonio Cecco Gelsi. Ženska je zaCela presunljivo klicati na pomoč, njene krike je slišal priletni Mario Godina, ki je živel v istem poslopju v Ul. Pitacco. Stopil je iz svojega stanovanja in se brez pomišljanja zagnal proti Vivodi ter ga s pestjo silovito sunil v glavo. Vivoda se je opotekel in odšel na cesto, kjer so ga kmalu zatem prijeli in aretirali karabinjerji. Na prvem procesu lani so ga sodniki obsodili na šest let in pol zapora in na eno leto zapora za umsko prizadete kriminalce, saj so ugotovili, da je delno neprišteven. Nekaj let prej pa so psihiatri prišli do zaključka, da je Vivoda povsem neprišteven, potem ko je januarja 1986 ranil nekega zdravnika na oddelku za prvo pomoč v glavni bolnišnici. Tedaj so ga prav tako obtožili poskusa umora, a v ječo ni konCal, v zaporu za umsko prizadete kriminalce tudi ni bil dolgo časa. Zgledalo je, da si je opomogel, a kasneje se je izkazalo, da to ne drži: 28. julija predlanskim se je spravil na Cecco vo, za kar naj ne bi bila kriva samo umska neprištevnost, temveč morebiti tudi razlika v verskem prepričanju (tako je v svojem poročilu zapisal sodni zdravnik); Ceccova je katoličanka, Vivoda je jehovec in je svoje versko prepričanje bolezensko doživljal (sodniku je povedal, da je Zenska hotela, da »konca kot Kristus«). To še ni vse. Januarja letos je Vivoda v koronejskem zaporu skušal zadaviti 27-letnega Cristiana Gio-vanninija, s katerim je bil skupaj priprt. Giovannini se je za rešetkami znašel zaradi cele vrste obtožb (večkratnega posilstva, združevanja v zločinske namene, pohujševanja mladoletnih otrok, opolzkih dejanj proti mladoletnima otrokoma). Zaradi napada na sojetnika se je Vivoda že 5. januarja znašel pred sodnico za predhodne preiskave Alessandro Bottan, ki ga je obsodila na tri leta jeCe. Včerajšnja obravnava pred prizivnim sodiščem (predsednik Mastelloni, javni tožilec Trotta) je bila dokaj kratka. Vivodov odvetnik Battello je bil namreč zaposlen na nekem procesu v Benetkah in je zaprosil za odložitev. Čemur se je javni tožilec uprl. Sodišče je osvojilo stališče javnega tožilca, Ceš da Battello v Benetkah ni sam, neko stranko (Marinello Caruso) zagovarja še z drugim odvetnikom (Umbertom Segantijem iz Rima). Poleg tega so obravnavo v Benetkah odložili na včerajšnji dan na obravnavi, ki je bila 11. t.m., medtem ko je bil dekret za udeležbo na obravnavi v Trstu izdan pred tem datumom. Nadalje se Gamsova brani na prostosti, a Vivoda je priprt in tudi prekršek, katerega dolžijo obtoženca v Trstu, je dosti težji. Zato je obrambo Vivode po uradni dolžnosti prevzel odv. Laurini, ki se je odločil za dogovorno kazen. Njegovo zahtevo so sprejeli. Obtoženec je sicer želel svojega odvetnika, dajal je vtis zmedenega človeka, ki mu ni povsem jasno, kaj se dogaja, vendar so ga pomirili. Vsekakor sploh ni dajal vtisa nevarnega človeka, temveč celo simpatijo zbujajočega starčka, a videz očitno vara: karabinjerji ga niti za trenutek niso izpustiti z oči. IZREDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA NOVICE Deljena slališča in mnenja o bodoči vlogi bolnišnic Predsednik skupščine Marchesich na lastno pest prekinil zasedanje Deželni odbornik za zdravstvo Giampiero Fa-sola je na sinočnji izredni seji tržaškega občinskega sveta predstavil načrtovani preustroj zdravstvenega sektorja v Furlaniji-Julijski krajini, o katerem bo danes in jutri tekla razprava v deželnem svetu. Glasovanje o tem zelo spornem zakonu, ki ga je zastavil odbor predsednika Pietra Fontaninija, je predvideno za jutri. Zakonski osnutek predvideva zmanjšanje števila ležišč (približno 25 odst.) tako v katinar-ski kot v glavni bolnišnici. Oddelka za kardiologijo in kardiokirurgijo bodo po novem »premestili« na Katinaro, stara bolnišnica pa bo doživela radikalno preureditev, ki bo stala nekaj nad sto milijard lir. Bolnišnico za nalezljive bolezni pri Magdaleni bi celo zaprli (vse oddelke bodo premestili v glavno bolnišnico), načrtujejo pa tudi močno zmanjšanje števila ležišč v sanatoriju Santorio, ki bo po novem namenjen izključno rehabilitaciji. Predlogi odbornika Fasole (nekatere je že zagovarjal njegov predhodnik, predstavnik DSL Giorgio Mattassi) so naleteli na zelo različne politične ocene. Večina, ki podpira Illyjevo občinsko upravo, se v glavnem strinja z izhodišči deželnega predloga, a pod pogojem, da se vzporedno s tem okrepi zdravstvena oskrba na teritoriju. Ostro kritični pa sta Lista za Trst in Stranka komunistične prenove. Po poročilu odbornika Fasole je stališče občinskega odbora pojasnil pristojni odbornik Gian-ni Pecol Cominotto. Občina po ustanovitvi Krajevnih zdravstvenih enot nima veC neposrednih pristojnosti na zdravstvenem področju, paC pa je ohranila primarne kompetence na področju skrbstva, predvsem starejših in onemoglih občanov. Pecol Cominotto je v svojem posegu v bistvu podprl temeljna izhodišča deželnih upraviteljev. Poudaril je, da razpolaga Trst trenutno z zelo sodobno bolnišnico na Katinari in z glavno bolnišnico, ki, kot reCeno, nujno potrebuje korenito preureditev. Bolnišniska oskrba torej odgovarja potrebam. Nujno pa bo treba okepiti zdravstveno in splošno socialno nego starejših občanov. Sedanje strukture so namreč nezadostne in tudi precej slabo organizirane ter porazdeljene na teritoriju. Obema posegoma bi morala slediti razprava. Lista za Trst je protestirala, Ceš, da je zanjo premalo Časa, tudi zato, ker je imel odbornik Fasola druge obveznosti. Za tem je predsedujoči Giorgio Marchesich prekinil sejo in sklical načelnike svetovalskih skupin. To ni prvič, da predsednik občinskega sveta na lastno pest spremeni dnevni red skupščine, ali da jo celo prekine, kar se je zgodilo tudi sinoči. Deželni odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola Nova deželna zdravstvena določila ukinjajo družinske posvetovalnice Ko je pristop do zdravstva izključno finančnega značaja, potem vse, kar sodi pod prevencijo nima veC pravega opravičila in iz javne zdravstvene službe skoraj neopazno izginejo pomembne usluge. Takšna usoda po vsej verjetnosti Caka družinske posvetovalnice, ki jih že izglasovan deželni zakon št. 12 (sprejet je bil avgusta lani) in pa novi, katerega člene sprejemajo danes v deželnem svetu, ukinjata oz. spreminjata v neke nove strukture, ki naj bi sodile v okvir zdravstvenih okrajev, vsi pa naj bi seveda pripada-li nastajajočim Podjetjem za zdravstvene usluge. Ob velikih in zelo očitnih rezih, kot je npr. ukinjanje nekaterih manjših bolnišnic, pa zakonska določila predvidevajo tudi veliko bolj prikritih, ki pa bi imeli zelo hude posledice predvsem za ženske. Glede na pomen družinskih posvetovalnic so tej temi Članice Stranke komunistične prenove na včerajšnji tiskovni konferenci o odnosu javnega zdravstva do žensk posvetile še največ pozornosti. O postopnem izničevanju vloge družinskih posvetovalnic v deželnih zdravstvenih dokumentih vse do opombe pod 14. členom deželnega zakona št. 12 iz leta ’94 o ukinitvi nekaterih servisov in njihovi ponovni obuditvi v novi podobi pod okriljem okrajev je govorila deželna svetovalka SKP Elena Gobbi. Članica tržaškega pokrajinskega vodstva stranke Marita Lauri pa je opozorila predvsem na po- ložaj šestih družinskih posvetovalnic na Tržaškem. Pri tem je opozorila na nevarnost, da bi lahko zaradi prepovedi o sklepanju novih terminskih pogodb za osebje družinskih posvetovalnic celo zaprli družinski posvetovalnici v Nabrežini in Dolini. Po teh zelo perečih problemih -rok za njihovo rešitev bo po vsej verjetnosti nepreklicno zapadel konec marca - je na splošno o zdravju žensk in zdravstvenih uslugah za ženske spregovorila raziskovalka Patrizia Romito. Izhajala je iz dveh raziskav, do katerih je prišlo na pobudo Deželne komisije za enake možnosti in ki se nanašata na problem nasilja nad ženskami oz. zaposlovanja žensk z majhnimi otroci, (bip) IACP bo zgradil 47 stanovanj Na zadnji seji je upravni svet Avtonomnega zavoda za ljudske hiše (IACP) sprejel skoraj sto sklepov. Med temi gre predvsem omeniti sklep o plačilu občinskega davka ICI za lansko leto, ki je znašal nekaj več kot dve milijardi lir. Sprejel je tudi izvršilni načrt o dražbi, na osnovi katere bo zavod obnovil 84 stanovanj v Ul. DeU’Acqua. Z njim v zvezi bosta podpisani konvencija z občinsko upravo za uresničitev podrobnostnega načrta in pa kupoprodajna pogodba z zavodoma Pio Istituto Cac-cia in Burlo Garofolo. Upravni svet IACP je nadalje sprejel sklep o izgradnji 21 stanovanj v Ul. Molino a Vento in 26 stanovanj v Drevoredu XX. septembra. Ostali sklepi zadevajo vrsto obnovitvenih del na raznih zgradbah v mestu in v Miljah. Spremembe v dolinski občini na avtobusni progi št. 40 Konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da bo zaradi del z današnjim dnem zaprta cesta pred dolinsko občinsko hišo, in sicer med križiščem z novo cesto Glinščice in občinskim vrtcem. Zaradi tega bodo avtobusi na progi št. 40 od Boljunca do Doline v križišču z omenjeno cesto nadaljevali vožnjo po novi cesti Glinščice in zavili v levo v višini križišča do Tovarne velikih motorjev. Po isti trasi bodo vozili tudi avtobusi št. 41 in 49 na progah, ki se nadaljujejo do Doline. Ul. Mazzini od jutri enosmerna Zaradi nujnih del v Mazzinijevi ulici se bo od jutrišnjega dne naprej promet po njej odvijal v eni sami smeri, in sicer proti nabrežju. Avtobusi št. 9,10, 24, 30 in A, ki bodo namenjeni proti Goldonijevemu trgu ah proti glavni železniški postaji, bodo zaradi tega vozili po Ul. Canalpiccolo (med poslopjem Trgovinske zbornice in borzno palačo), po Korzu in po Ul. S. Spiridione, a pri borzni palači bodo uvedli novo avtobusno postajo. Tižaški župan llly pojutrišnjem gost oddaje Unomattina Tržaški župan Riccardo Illy bo pojutrišnjem, 19. januarja, v televizijskih študijih RAI v Saxi Rubri gost oddaje Unomattina, ki jo vodi Luca Giurato od 7.15 naprej. Pri Šempolaju odkrili še enega steklega psa Iz eksperimentalnega zooprofilaktiCnega instituta iz Padove so sporoCih, da je bil pes, ki je poginil pred tednom dni pri Šempolaju, stekel. Konec lanskega leta se je okužil po kontaktu z Usico, ki so jo ubili 23. decembra pri Šempolaju in za katero so nekaj dni pozneje ugotovili, da je stekla, pes pa je bil v javnem pesjaku pod opazovanjem. Pristojni organi zato pozivajo javnost, da se strogo drži navodil pravilnika Zivinozdravniške policije. Psi lahko krožijo samo ce jih lastniki držijo privezane na vrvici; lastnikom ne bodo vrnili ujetih psov, dokler ne bodo ostali vsaj dva meseca pod opazovanjem v pesjaku (vse stroške za njihovo vzdrževanje bodo plačali lastniki sami). Zaradi nespoštovanje teh pravil bodo lastniki plačali visoko globo in sicer 833.000 lir. Pse morajo zato imeti pod strogim nadzorom. PO NAPADIH MARCHESICHA DSL izrazila solidarnost s prof. Marinom Andolino ______NA STRANSKI CESTI NEDALEČ OD ZAGRADCA_ Šofer izdihnil pod tovornjakom Prevrnjeni tovornjak nedaleč od Zagradca (foto Ferrari/KROMA) Tržaška federacija Demokratične stranke levice in skupina DSL v tržaški občinski skupščini sta izdali tiskovno sporočilo, v katerem izražata solidarnost prof. Marinu Andoli-ni zaradi besednih napadov in žaljivk, ki jih je bil deležen v zvezi s svojo Človekoljubno dejavnostjo v korist trpečih otrok na tleh bivše Jugoslavije. Kakor je znano, je predstavnik gibanja Nord libe-ro, Giorgio Marchesich, ki je tudi predsednik občinskega sveta, očital priznanemu pediatru in kirurgu, Ceš da pri humanitarnih pobudah zasleduje tudi druge, osebne interese; dal je celo razumeti, naj bi se za vsem skupaj skrivala nezakonita trgovina z mamili in orožjem. Andolina in Marchesich polemizirata na daljavo, preko tiska, napadi na zdravnika pa so dosegli nenavadno nizkotno raven, saj so zdravniku celo svetovali, naj gre na pregled k psihiatru. Prizadeti je Marchesichu odgovoril, da ga ne bo tožil, Ceš da ga je mati narava že dovolj kaznovala, vprašal pa se je, ali ni predsednik občinske skupščine morebiti žalil sodstva rekoč, da obstajajo posnetki telefonskih razgovorov, ki naj bi potrjevali utemeljenost njegovih obtožb. Polemika je nastala ob primeru Carla Bozzole, ki so ga ugrabili pripadniki enega od muslimanskih skupin, ko se je šel pogajalca med njimi in Srbi, ter ga dva meseca zadržali kot talca. Ravno Bozzola je imel v preteklosti opraviti z nekaterimi ne ravno Čistimi posli, zdaj pa zaradi tega nekateri povezujejo njegovo in Andoli-novo dejavnost v en snop. Bozzola, ki bi se moral kmalu vrniti v Trst, je elan združenja za mednarodno solidarnost ASIT, ki mu predseduje prof. Andolina. Ko so openski gasilci dvignili kabino tovornjaka, 40-letnemu Dariu Božeglavu ni bilo veC pomoči. Natančne vzroke smrti bo sicer pokazala šele obdukcija, vendar kaže, da je izdihnil zaradi zadušitve, saj hudih ran ali udarcev ni bilo opaziti. Dinamika nezgode je Dario Božeglav precej nejasna. Domnevajo (vsaj glede na to, v katero smer je bil tovornjak obrnjen), da je bil Božeglav, ki je bil poroCen in je živel v Zavijah na št. 66, namenjen proti Zagradcu. Peljal je tovor odpadnega gradbenega materiala, vozil je po rahlo vzpenjajoči se in ozki makadamski cesti, nedaleč stran je zapuščen kamnolom. Približno kilometer pred Zagradcem je tovornjak zdrknil s poti: morda je bil prav na robu ceste, ki je nenadoma popustila pod težo ali pa je zapeljal Cez rob ter se prevrnil okrog 10 metrov niže. Med prevračanjem je izgubil ves tovor. Božeglav je ostal delno ukleščen pod kabino. Možno je, da je med prevračanjem padel iz kabine, vendar reševalci ne izključujejo možnosti, da je poskušal skočiti s tovornjaka, kar mu žal ni uspelo. Ce bi bil ostal v kabini, bi si morda rešil življenje, saj vozilo ni bilo huje poškodovano. Brez odgovora je ostalo tudi vrašanje, kdaj se je nesreča pravzaprav zgodila, saj na tisto odročno cesto le malokdo zaide. Tudi na to bo odgovorila obdukcija. Nabrežinske karabinjerje je nekaj pred 17. uro obvestil lovski čuvaj, ki je šel tam mimo. Nemudoma so poklicali gasilce, prišli so z Opčin, vodil jih je Tulilo Martissa. Na kraj nesreče, ki bi ga bilo v temi težko najti, so jih spremljali karabinjerji. Prišel je tudi sodni zdravnik Costantinides, nesrečnemu šoferju pa ni bilo več pomoCi. 50. obletnica junaške smrti komandanta J. Verginelle Na včerajšnji dan, pred petdesetimi leti, so nacisti pri Lumezza-neju, goratem predelu v okolici Brescie,,ustrelili partizanskega komandanta Josipa Vergi-nello. Slovenca iz Križa, ki ga je italijanska vlada kasneje odlikovala s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Obletnico Verginel-love usmrtitve se bodo v nedeljo, 12.februarja spomnili z veliko proslavo v Lumezzaneju, ki se je bo udeležila tudi množična delegacija kriške sekcije Zveze partizanov ANPI. Domačini so se Verginelli oddolžili že pred leti, ko so mu na rojstno hišo vklesali spominsko ploščo, po njem je tudi poimenovana vaška sekcija Demokratične stranke levice. Josip Verginella (letnik 1908) je že v rani mladosti vstopil v delavsko gibanje in v mladinsko komunistično organizacijo. Zaradi antifašistične dejavnosti je bil večkrat zaprt, leta 1930 pa se je pred poslednjo aretacijo zatekel v Jugoslavijo. Od tukaj je preko Rdeče pomoči odpotoval v Pariz, kjer se je pridružil italijanskim in jugoslovanskim antifašističnim emigrantom. Leta 1932 ga je KPI poslala v partijsko šolo v Moskvo, štiri leta kasneje pa se je pri- družil prostovoljcem, ki so se v Španiji borili proti Francovemu režimu. Po umiku republikanske vojske je bil Verginella interniran v Franciji, od koder je leta 1941 pobegnil in se pridružil francoskim partizanom. V njegovi edinici se je borilo tudi nekaj Slovencev in borcev iz drugih jugoslovanskih republik, po kapitulaciji Italije je bil dodeljen štabu garibaldinskih brigad. Kmalu zatem je bil imenovan za komandanta 122. garibaldinske brigade, ki je operirala v gorah vzhodne Lombardije. Novembra leta 1944 so ga domači izdajalci izročili nacistom, bil je kruto mučen, ker pa ni hotel ničesar izdati so ga Nemci 16.januarja 1945 ustrelili v hrbet ter ga težko ranjenega pustili, da je izkrvavel. Prebivalci Lumezza-neja so mu po vojni postavili spomenik. OPERA / DREVI V DVORANI TR1PCOVICH Puccinijeva »La Boheme« bo odprla operno sezono Drevi se bo v Dvorani Tripcovich z gala predstavo dejansko začela operno-baletna sezona Gledališča Verdi 1994/ 95 z uprizoritvijo Puccinijeve opere »La Boheme«. Pravimo »dejansko«, kajti v resnici se je sezona začela lani decembra z nekoliko neobičajno vključitvijo v repertoar Verdijevega »Requiema da messa«, s sodelovanjem orkestra in zbora gledališča Verdi in gostujočimi solisti pod vodstvom švicarskega dirigenta Michela Tabachnika. Priljubljena Puccinijeva opera »La Boheme« je bila doslej v Trstu že večkrat na sporedu tudi s slavnimi imeni italijanskega opernega sveta. Posebnost, in zato tudi mikavnost tokratne postavitve v režiji Lina Capolic-chioja in pod taktirko Tiziana Severinija (ta je vodil tudi novoletni koncert orkestra gledališča Verdi v gledališču Rossetti), pa je v nastopu mladih pevcev, katerih večina se bo tokrat prvič predstavila tržaškemu opernemu občinstvu v dveh povsem različnih zasedbah glavnih vlog. Tako si bosta v vlogi Mimi nastope izmenjavali sopranistki Marija Pia Jonata (prvotno je bila predvidena Anna Rita Taliento) in Liliana Marzano, v vlogi Muset-te pa mezzosopranistki Lucetta Bezzi in Cosetta Tosetti. Vodilno moško vlogo Rodolfa bo pel izkušeni in tudi v Trstu že večkrat nastopajoči tenorist Alberto Cupi-do, s katerim se bo iz- menjaval urugvajski tenorist Carlos Ventre, katerega sposobnosti je nedavno odkril dirigent Riccardo Muti v »Rigo-lettu« v milanski »Sca-li«. V vlogi Marcella se bosta izmenjavala Mi-chele Porcelli, ki je prav v preteklih dneh debiti-ral v operi »Andrea Chenier« v Združenih državah Amerike, in pa Andrea Concetti, v vlogi Schaudarda bo nastopal Giovanni Meoni, v vlogi Colline pa mladi basist Simone Alberghi-ni, nedavni zmagovalec na natečaju Operalis v organizaciji slovitega Placida Dominga in tržaški basist Alessan-dro Švab, zmagovalec natečaja Toti del Monte v Trevisu 1. 1993. Nastopili bodo še Graziano Polidori kot Benoit in Alcidoro, Giuseppe BOt- ta kot Parpignol in Da-rio Zerial kot mitničar in kramar. Z zborom gledališča Verdi pod vodstvom Ine Meisters bodo nastopili še »I Piccoli cantori del-la Citta di Trieste« pod vodstvom Marie Susov-ski. Scene in kostume je zasnoval Graziano Gre-gori, postavitev pa je tista iz »Teatra del Ci-glio« iz Lucce, s katero je režiser Capolicchio, sicer gledališčnik iz Metana, dosegel pomembno uveljavitev. Predstave si bodo sledile do konca meseca. Vseh bo deset, 11. februarja pa bo že naslednja premiera in sicer prva uprizoritev v gledališču Verdi Rossinijeve opere »II Ture o in Italia« (Turek v Italiji). DRUŠTVA ŽE PRIPRAVLJAJO PREŠERNOVE PROSLAVE Prva proslava bo na pobudo KD Barkovlje Obnavljanje društvenih prostorov v Ul. Cerreto se je nepričakovano zavleklo Res smo šele sredi januarja, vendar se nekatera naša društva že pripravljajo na vsakoletno praznovanje Dneva slovenske kulture. Eno od društev, ki bo med prvimi organiziralo letošnjo proslavo, je SKD Barkovlje, ki bo jo bo imela 29. t.m. v prostorih Jadralnega kluba Sirena. Društvena dvorana v Barkovljah je namreč v popravilu. Obnovitvena dela so bila nujna in potrebna. Zato ni v društvenih prostorih prireditev, kot je bilo sicer vedno od tem času. Obnovitvena dela so v polnem teku, vendar so delavci pri kopanju tal dvorane ugoto-vili, da še je pod stavbo nabirala voda, ki je prihajala s hriba in iz drugih poslopij prav pod stavbo, v kateri ima društvo svoj sedež. Tega niti člani društva, niti ekipa delavcev pri obnovitvi prostorov, niso predvideh. Potrebno bo tako več sanacijskih posegov in tudi več časa za obnovo. Člani društva pa so kljub vsemu optimisti in upajo, da se bo vse v čim krajšem času končalo in uredilo. Medtem ko odbor in člani pripravljajo program za svojo proslavo Dneva slovenske kulture, je v društvu stekla še druga pobuda. Bilo je v šolskem letu 1979-1980, ko so se v domači šoli odločili, da se bodo učenci lahko udeležiti prvega obhajila v domači narodni noši. Tej noši sta šola, pa tudi društvo posvetila potem veliko skrbi, tako da imajo na šoti na razpolago več noš, ki jih dajo na razpolago otrokom ob roženvenč-ni procesiji, za razne proslave in druge prireditve. Sedaj bi želelo društvo ta svoj na- rodni zaklad obogatiti. Tako so se odločili, da bodo dali v izdelavo strokovnjakinji dve ruti in dve bluzi, napravljeni in vezani po vzorcu starih barkovljanskih narodnih noš. Strošek za izdelavo teh predmetov ni majhen, saj je potrebno najti najbolj primerno blago in čipke in potem poskrbeti tudi za vezanje. Vse to bo zahtevalo določeno vsoto denarja, s katero pa društvo ne razpolaga. Zato se je odbor, kot nam je povedala tajnica Vera Poljšak, že pismeno obrnil na Barkovljane in na vse svoje prijatelje, da bi prispevali h kritju stroškov, saj bodo vsi ti izdelki last vseh Barkovljanov. Kdor žeti prispevati, se lahko obme na blagajničarko društva Edo Doles, ki zbira prispevke. Neva Lukeš V občinski knjižnici v Saležu lepa večera KD Rdeča zvezda V dvorani občinske knjižnice v Saležu sta se konec tedna zvrstili dve lepi prireditvi, ki sta naleteli na dober odziv in požeti toplo odobravanje publike vseh starostnih pasov. V petek je na povabilo KD Rdeča zveza in Občinske knjižnice prišel v goste mladi tržaški pisatelj Dušan Jelinčič, ki je predstavil svoji knjigi »Biseri pod snegom« in italijanski prevod »Zvezdnatih noči«. Po pozdravu predsednice društva Jasne Jurečič in nagovoru odbornice Darje Samar, ki je orisala avtorjev literarni opus, je Jelinčič popeljal pozorno publiko z besedo in sliko v prekrasni visokogorski svet s predvajanjem barvnih diapozitivov, ki jih je sam posnel ob svojih dveh alpinističnih podvigih -najprej z vzponom na osemtisočaka Broad Peak v Karakoftimu in nato z od- pravo SPDT na »streho sveta« Everest v okviru odprave Alpe-Adria Sagar-mantha. Gost je postregel s številnimi podrobnostmi o življenju in težavah, pa tudi enkratnih doživetjih v visokogorskem svetu, za kar mu je bila očarana publika iskreno hvaležna. V nedeljo pa so prišli na svoj račun še zlasti najmlajši, ki so zelo pozorno slediti posrečeni uprizoritvi Grimmove pravljice »Mestni godci«, ki so jo pod spretno roko režiserke Bože Hrvatič postavili na oder mladi ustvarjalci Mladinske skupine SKD Primorec iz Trebč. Ob glasbeni spremljavi, plesu in petju so v slikovite kostime oblečeni protagonisti prikazali življenje v gozdu in prigode glasbenega kvarteta, ki so ga sestavljati osliček, psiček, muca in petelin. (B) NA POBUDO DOMAČEGA KD RAPOTEC NOVOLETNA DRUŽABNOST V GLEDALIŠČU PREŠEREN V BOLJUNCU V Prebenegu slavili patrona Ob prazniku patrona danes kulturni večer v Borštu Na pobudo domačega KD Jože Rapotec so v nedeljo popoldan, v prostorih prebe-neške srenjske hiše, veselo proslavili svojega zavetnika sv. Antona. God sicer obhajamo danes, ko bodo svetnika s kulturnim večerom praznovati tudi v Borštu. V Prebenegu pa so se svojemu zavetniku »oddolžiti« že prej in to z vabljivim vin-sko-glasbenim srečanjem. Prebežani so si ob tej priložnosti omislili razstavo in pokušnjo domačih vin (na sliki KROMA), ob tem pa koncert treh glasbenih skupin. Razstava je obsegala kar trideset različnih vin, večinoma betih (črnih je bilo le šest), dvanajst vinskih vzorcev je prišlo iz kleti raznih družin z značilno prebeneškim priimkom Bandi. Po mnenju pokuševalcev pa je šlo tudi za dokaj dober vinski pridelek. V glasbenem delu so nastopiti člani breškega zabavnega orkestra Long Slunk, tamburaškega ansambla KD France Prešeren iz Boljunca in pa trio Fantov s Krasa. Po nastopu v Boljuncu pa sta se razigrani druščini pridružila še godca na diatonično harmoniko Denis Novato in Tiberio Mauri. (dam) Zabava za starejše občane Novoletna družabnost za starejše občane, ki je bila v nedeljo popoldan v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu na pobudo dolinske občinske uprave, je v svoji drugi izvedbi doživela res dober uspeh. Vabilu na kulturno-družabno srečanje se je odzvalo veliko število starejših prebivalcev dolinske občine (na sliki KROMA), še posebej je prijetno izzvenel kulturni spored, ki so ga oblikovati mlajši člani krajevnega kulturnega življenja. Navdušil je torej nastop bodisi mladinskega pevskega zbora Fran Venturini od Domja, ki je zapel pod vodstvom Suzane Žerjal, bodisi mladih godbenikov ricmanjske glasbene šole, ki jih vodi Marino Marsfč. O važnosti tovrstnih srečanj je v svojem pozdravu spregovoril župan Marino Pečenik: še posebej je podčrtal povezavo med mlajšimi in starejšimi rodovi, ki je na prireditvi prišla simbolično do izraza, utemeljuje pa upanje, da bodo mlajši s svojim delom nadaljevali po poteh svojih predhodnikov. Pri tem je mislil predvsem na ohranjanje ljudskih in drugih običajev, ki med drugim označujejo krajevno kulturno izročilo. Župan je kritično ocenil sedanje družbeno-politično in gospodarsko stanje, ki z državne ravni seveda vpliva tudi na občinsko stvarnost. Kljub težavam pa je napovedal namen občinske uprave, da se zavzame za ureditev doma za ostarele na lastnem ozemlju. Na ta način bi uresničili že večkrat izražene želje občanov, saj ni vseeno, če človek preživlja svoja zadnja leta v domačem ati tujem okolju. Kot rečeno je prisotne v nedeljo popoldan razveselil nastop dveh mladinskih skupin, razigrano in zabavno vzdušje pa sta ustvariti Vanka in Tonca, venderigli neverjetne iznajdljivosti, ki sta ponuditi običajno prijeten nastop.Srečanje je sklenila družabnost, ki so jo poživeli zvoki diatonične harmonike skupine godcev od Domja. (dam) koncert / Vladimir zubitskij Harmonika žanje vse več uspehov na koncertnih odrih Ukrajinski harmonikar Vladimir Zubitskij v Rojanu (KROMA) V okviru turneje po naši deželi je sloviti ukrajinski harmonikar Vladimir Zubitskij v soboto zvečer nastopil tudi v Trstu. Na pobodu harmonikarskega ansambla Miramar je gostujoči Umetnik predstavil pester program izvirnih in prirejenih skladb za harmoniko v Marijinem domu v Rojanu. Kot že na Danes, TOREK, 17. januarja 19§4 ANTON Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide °b 17.54 in zatone ob 7.34. Jutri, SREDA, 18. januarja 1995 SUZANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1029 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 32 km na uro, burja, vlaga 46-odstotna, Uebo jasno, morje razgiba-uo, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Filippo Devetta, Alessia De Borto-u» Anna Atti, Corina Tre-visan, Villads Stokbro, Fe-derico Bole, Emanuele La-lovich, Marco Bellussi. UMRLI SO:61-letni Štetio Kebar, 86-letni Bernardo Delponte, 66-letna Telesa Murdocco, 74-letna Stefania Bencich, 85-letni Alfonso Vio, 75-letna Giorgia Lischi, 54-letni Bruno Miozzo, 87-letna Bruna Tantin, 81-letna Maria Babnik, 74-letna Maria Mezzina, 88-letna Francesca Zafonte, 50-let-M Silvano Zuliani, 58-let-ua Laura Carnieli. [T LEKARNE Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. januarja 1995 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 1111667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124) PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše Primere. Lekarne odprte od 10.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevo- koncertih v Vidmu in Gorici je Zubitskij, ki je znan kot velik virtuoz, tudi v Trstu požel velik uspeh. Ob tem velja še poudariti, da si harmonika vse bolj utira pot na koncertne odre in to še posebej od takrat, ko so na nekaterih italijanskih konservatorijih uvedli katedro harmonike. red XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).* Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Tom e Viv« i. VVillem Dafoe, Miranda Richardson. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hugh Grant. AMBASCIATORI - 17.00, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mask«, i. Jim Car-rey. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Inter-vista col vampira«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schwar-zenegger, Danny De Vito, Emma Thompson. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Con mia moglie si fa tutto«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »II mostro«, r.-i. Roberto Benigni. Zadnji dan. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »II cielo so-pra Berlino« r. Wim Ven-ders; jutri 16.30,. 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field. Zadnje ponovitve. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La regina Margot«, r. Paul Cherau, i. Virna Lisi, Isabella Adja-ni. M PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvemi dom. Danes, ob 20. uri nas bo Lojze Abram popeljal z besedo in diapozitivi v SVET VISOKIH ANDOV. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje z diapozitivi V SVETU VISOKIH ANDOV jutri, ob 16.30 uri v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Abonmajska kon-certna sezona 94/95 v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELJNIKOV, violina in ALJOŠA STARC, klavir. Spored: Snitke, Šostakovič. Ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije vabita S. K. K. in Mladinski odbor Slovenske prosvete na IV. Slovenija party. Kulturni program: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom odlomkov iz knjig Severni križ A. Rebule in O domovina T. Kuntnerja , slavnostni govornik T. Simčin, MePZ Mačkolje (vodi L Lešnik). Sledi družabnost in zakuska .Častni gost večera bo L Oman, elan 1. Predsedstva neodvisne Slovenije. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, Trst v sobota, 21. t. m., ob 19. uri. SKD TABOR - OPČINE. V nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri vabi na koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladnice. Toplo vabljeni! Izkupiček namenjen kritju stroškov za popravilo strehe. □ OBVESTILA DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da bo danes, od 8. ure dalje do zaključka vseh del na metanizacijskem omrežju v Dolini zaprta za promet občinska cesta, ki pelje od Križca mimo občine do pokrajinske ceste. SD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznika včlanjevanja, ki bosta v četrtek, 19. t.m., ob 20. uri v gostilni Guštin - Zgonik in v ponedeljek, 23.t.m., ob 18. uri v gostilni Klop -Nabrežina. H SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali potek št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve. razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Frausin ali po tel. št. 773411. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 ( v jutranjih urah). DEVINSKO - NA-BREŽIMSKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 6703111. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri sv. Ivanu, obvešča, da se vršijo vpisi v 1. razrede osnovnih šol in vrtca za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja t.l.Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Caravaggio 4 ali po telefonu 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu ali na tel. št. 200136. B________________IZLETI KRIŠKA SEKCIJA VZ- PI-ANPI prireja v nedeljo, 12. februarja avtobusni izlet v Lumezzane (Brescia), kjer se bodo na ta dan spomnili smrti partizanskega komandanta Josipa Verginelle. Cena izleta je 70.000 lir. Vpisuje do 4. februarja Gigi Bogateč (tel. št. 220175). SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SK DEVIN organizira smučarski izlet v Podkloš-ter ali Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Sti-vana. Rezervacije in informacije Sosič 208551 ali Skerk 200236. S ČESTITKE Te dni je v Ricmanjih praznovala MARIJA ŽULJAN 70. rojstni dan. Se mnogo zdravih in srečnih let ji zeli SKD Slavec. MARTIN je privekal in osrečil vse Strnadove in KlemSetove. MALI OGLASI MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. št. 816675 od 12. do 15. ure. IZGUBIL se je dne 6. t. m. v dolinski občini pes, pasme nemški ovčar. Tel. St. 231847 (zjutraj) ali 228260 (popoldne). ODRASEL siamski maček, Sissi po imenu, se VČERAJ-DANES SLOVENSKI M/M vabi v danes, ob 2030 v Gregorčičevo dvorano v Trst na pesniško-glasbeni večer MtDiRjJMs Y1IM UM UiPAiUE Ob spremljavi klavirja in kitare bo Jurij Marussig predstavil svoje pesmi PD SLOVENEC priredi ob priliki vaškega praznika danes, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu KULTURNO PRIREDITEV Spored: MePZ Slovenec - Slavec, 0.5. Boršt z veseloigro »Prebujanje v gozdu«, dramska skupina PD Slovenec z igro v domačem narečju »Sv. Anton«. Vabljeni je izgubil v Pevmi. Kdor ima informacije naj kliče na tel. št. (0481) 30940. KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina išče izkušenega delavca. Ponudbe po tel. št. 228563 -delovni umik. PRODAM auto fiat tem-pra z goriško registracijo, letnik 1991, 45.000 prevoženih km, v odličnem stanju, Tel. po 18. uri na št. (0038665) 54382. PRODAM W Polo GT 1300 coupe, letnik 1991, temno modre metalizirane barve s pomično streho in meglenkami Hella, prevoženih 68.000 km v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. (040) 912093 ob uri kosila. PRODAM auto alfa 164 v odličnem stanju, letnik 1989 s klimatsko napravo, lita platišča, metalno zelene oarve, po zelo ugodni ceni. Tel. št. (0481) 81113 ali (0481) 419952. PRODAMO fiat uno letnik ’87, prevoženih 7.000 km v odličnem stanju, vedno garažiran, edini lastnik. Tel. št. 228873 od 14. do 16. ure. ZARADI zamenjave številke prodam skoraj nove smučarske čevlje Tecnica St. 39 v odličnem stanju. Tel. v večernih mah na št. 228562. UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Agostini (21 knjig). Tel. St. (0481) 882302 v večernih urah. PRODAM teniške loparje Prestige 600 head. Tel. št. 327240. PRODAM pasje mladiče husky z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno stanovanje odaam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Trst". UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išče primerno zaposlitev. Tel. št. 229234. SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išče marljivega/vo vajenca/ko in sposobno prodajalko. Tel. St. 213055. OSAMLJEN upokoje- Vesni, Ivotu in mali Nicole se je pridružil krepki Martin Srečni družini čestita oddelek Distriest nec, vdovec želi spoznati skromno domačo in pošteno 68/77- letno žensko, vdovo, upokojenko, Slovenko za trajno prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje ter skupno življenje na svojem domu. Posedujem hišo z vrtom ter osebni avto. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Osamljen". OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec v Zabrežcu št. 4. MARIO PAHOR je v Jamljah (Zupančičeva ul. 8) odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI V spomin na predrage starše darujeta Magdy in Grazia Baretto 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na prijatelje in namesto cvetja na grobove znancev daruje podjetje Impexport Srl Dušana in Borisa Košute: na Meri Petaros-Rojc 50.000 lir za SSG, na Maria Lizzera-Andrea 50.000 lir za VZPI-ANPI Trst, na Milko Batič 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, na Maria Furlaniča 25.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj, na Davida Martelanca (Martellani) 25.000 lir za pevski zbor iz Barko-velj, na Avrelijo Kariš vd. Husu 25.000 lir za SKD Barkovlje, na Branka Babiča 25.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Doline, na Francko Vodopivec vd. Kocijan 25.000 lir za dekliško pevsko skupino V. Vodnik, na Angela Pečenika 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boljun-ca, na Mario Picek por. Alberti 25.000 lir za. na Vladislava Merviča 25.000 lir za PZ Fantje izpod Grmade, na prof. Nevo Godnič 25.000 lir za Godbo na pihala iz Nabrežine, na Kristino Grav-ner por. Primožič 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev - Trst, na Er-minio Sulčič-Sullini 25.000 lir za VZPI-ANPI iz Križa, na marico Košuta PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. roj. Bogateč 25.000 lir za VZPI-ANPI iz Križa, na Graziello Vidoni 25.000 lir za SD Vesna, na Marico Dovšak vd. Kocijančič 25.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa, na Johanco Sedmak vd. Ten-ce 25.000 lir za DPZ Vesna, na Maria Semec 25.000 lir za SD Mladina, na Maria Marchi 25.000 lir za SD Vesna, na Maksimiljana Roth 25.000 lir za SD Dom, na Oskarja Ferlugo 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, na Albo Čepar por. Sudič 25.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja, na Marijo P uric va. Suc za SKD Slavec - Ricmanje, na Marijo Versa 25.000 lir za Godbo na pihala s Proseka. V spomin na pok. Slavo Tavčar Vičič darujejo Valerija, Jušta in Anica Daneu 50.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. Namesto cvetja na grob prijateljice Ondine Kerše-van daruje Anica Daneu z družino 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja in 50.000 lir za Misijon patra Kosa. V spomin na Ondino Kerševan daruje Danila Vidau 40.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. Namesto cvetja na sveži grob drage Ondine Kerševan darujeta Lucija in Ivan Hrovatin z družino 100.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. Namesto cvetja na grob drage Ondine Kerševan darujejo njeni soletniki 120.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega bratranca Maria Semec darujeta sestrični Jerica in Zora z družinama 150.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Iljje Skerk vd. Sardoč daruje Cvetka Rebula 20.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob lije Skerk vd. Sardoč daruje Fani Kosmina 20.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Milana Kante in Mariota Verša daruje družina Kosmina (Sempolaj) 30.000 lir za SKD Vigred. t Zapustila nas je naša draga Marija Babnik Pogreb bo v četrtek, 19. t.m., ob 12.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga, v cerkev na Opčinah, kjer bo pogrebni obred. Žalostno vest sporočajo hči Majda, zet Vinko in vnukinja Elizabeta. Opčine, 17. januarja 1995 Starši in dijaki 2.A razreda nižje srednje Sole F. Levstik s Proseka izrekajo sošolki Valentini in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega Davida. SD Kontovel izreka globoko sožalje Valentini Battigelli, njeni mami in očetu, ob izgubi ljubljenega Davida. Ob prerani izgubi dragega brata in sina Davida izrekajo družini Battigelli iskreno sožalje Slovenski tržaški skavti in skavtinje. Torek, 17. januarja 1995 GORICA VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (C) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogmaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogmaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13,45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogmaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57). Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.12 17.18 (E) (R) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogmaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu ih Križu. 14.35 (D)* 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). (20.18), Bologna (23".10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (R) (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), firenze (4.35), Rim Temnini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE-Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16,43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28. (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grijanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS ^Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak RAZSTAVE / TOKRAT NA VRSTI FOTOGRAFIJA Roberto Marega v krožku Mittelart Likovni krožek predstavijo občinsivu goriške umetniške ustvarjalce mlajše generacije V likovnem krožku Mittelart na Trgu sv. Antona 13 nadaljujejo s predstavljanjem likovnih del mlajših goriskih umetnikov. Konec prejšnjega tedna so zaprli razstavo mladega slikarja Hermana KosiCa, že naslednji dan, v soboto pa so postavili novo razstavo, tokrat posvečeno fotografiji. Na ogled so dela goriškega fotografa Roberta Marege, ki predstavlja zanimiv izbor umetniških fotografij. Razstava obsega dva sklopa: panoramske posnetke v Crnobeli tehniki kot tudi barvne izdelke, ki so sad računalniške grafične obdelave diapozitivov. Razstava je na ogled ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah pa tudi od 10.30 do 12.30. Novo združenje za zaščito potrošnikov V Cervinjanu so ustanovili združenje ”Feder-consumatori” za Furlanijo - Julijsko krajino. Združenje, ki naj bi v kratkem odprlo podružnice ali izbralo zaupnike v vseh večjih krajih dežele, ima kot cilj zaščito potrošnikov. Ze v teku leta 1995 naj bi v vsej deželi zbrali vsaj tisoč elanov, poglavitna naloga v tej začetni fazi pa bo seznanjanje potrošnikov z nakanami in-goljufijami, katerih žrtev lahko postanejo v sistemu trgovinske mreže, ki jo nadzorujejo razni monopoli. Pobudniki združenja računajo na sodelovanje in pomoč krajevnih ustanov in drugih dejavnikov, ki imajo posluh za ta vprašanja. Deželni sedež združenja je v Cervinjanu, Ul. Garibaldi 23 - tel. (0431) 32090 telefaks (0431) 33471. Sodelavci združenja so prisotni vsak petek od 16. do 18. ure. Na omenjeni naslov se lahko obrne vsakdo, ki meni, da je bil oškodovan kot potrošnik, sporoča v imenu tajništva združenja njegov koordinator Edo Billa. _______________KINO GORICA VITTORLA Danes zaprto. Jutri: 18.00-20.00-22.00 »The mask«. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Intervdsta col vampira«. Tom Cruise. Prep. ml. pod 14. letom. OBVESTItA SPD GORICA - SMU-CARSKI ODSEK sporoča, da se bo zaradi neugodnih snežnih razmer teCaj smučanja zaCel šele 22. t.m. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja plesni tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj. Prvo srečanje bo v Četrtek, 19. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer bodo tudi sprejemali prijave. a SPISKE VESTI DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI ZA SLOVENSKE OSNOVNE SOLE V GORICI IN DOBERDOBU obveščata, da je na osnovi novih predpisov od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v otroške vrtce in prve razrede osnovnih Sol. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča da je še nekaj prostih mest za teCaj informatike windows office (windows, winword in excel). TeCaj bo trajal 100 učnih ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije do srede, 18. januarja, na sedežu zavoda v Gorici, ulica della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 13. ure. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled: vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami v domu. V KAVARNI “Al GIARDINI” v Ul. Petrarca v Gorici je na ogled razstava Crnobelih fotografij elana krožka CIFI Erosa Culiata pod naslovom Maske v Benetkah. V GALERIJI KINA VIT-TORIA na Travniku razstavljata mlada umetnika iz Catanie Orazio Foti in Filippo La Vaccara. Ogled razstave, m ki jo prireja likovno združenje Exit, je možen med urnikom filmskih predstav do 24. januarja. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku bo v petek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave fotografa Paula D. Redfema. Govorili bodo Fabio Smotlak, Luciano Berini in Sergij Cesar. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Bruna Peterin vd. Luga-no, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in v Podgoro, ob 10.15 Renata Ferlat iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 11.00 Romano Pizzol iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12.45 Elisabetta Baita vdova Sclaunich iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš, ob 12.45 Oscar Coin iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marc Camoletti PRIDI GOLA IMA VEČERJO Gostovanje MGL, režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, (RED B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20). MREŽA NA MEJI / KLJUB PRITISKOM DESNICE Lepim besedam naj sledijo dejanja Predlog odpira tudi zanimive perspektive za turistično ovrednotenje severne železnice KRMIN / V ENOTEKI Ciklus večerov za poglabljanje vinske kulture Kako ocenjevati kakovost vin V Gorici še vedno od-, meva predlog uredništev treh krajevnih listov o odstranitvi mreže z državne meje na trgu pred severno železniško postajo. Kot je bilo pričakovati, se je proti tej zamisli odločno zagnala desnica. O nekaterih stališčih in kritikah na račun župana Valentija, Ceš da se je preveč ogrel za to zamisel, smo že poročali v prejšnjih dneh. Tem so se pridržile sše nove izjave. Delegati na pokrajinskem kongresu Nacionalnega zavezništva so celo izglasovali resolucijo proti odstranitvi mreže. Resolucijo je predložil načelnik strankine svetovalske skupine v goriškem občinskem svetu Luigi Coana (s Sergiom Cosmo in Adrianom Ritosso je tudi delegat za vsedržavni kongres, ki naj bi staro siglo MSI zamenjal z novo AN, pri čemer pa prav izbira goriških dele-, gatov dokazuje, da so ljudje in ideje, ki jih le-ti izražajo, kljub zamenjavi naziva vedno eni in isti), kar zveni skoraj smešno, saj je bil Coana med spremljevalci Gianfranca Finija, ko je ta pred šestimi leti s krampom “podiral” zidek in ograjo na meji. Zakaj so danes proti odstranitvi pregrade prav tisti, ki so hoteh po padcu berlinskega zidu podreti še “goriški zidek”? Očitno zato, ker takratna poteza ni šla v smer prijateljstva in sožitja, marveč je šlo za strankarsko špekulacijo in izražanje nepotešenih osvajalskih teženj po ozemljih onstran meje, ki jih od nekdaj izražajo italijanski fašisti. Današnji predlog od premoščanju meje in sodelovanju s sosedi pa moti desnico, ki utemeljuje svoje nasprotovanje s sklicevanjem na potrebo po nadzorstvu nad ilegalnim priseljevanjem tujcev, pa tudi nad tihotapstvom z mamili, orožjem in nad drugimi kriminalnimi posli, ki naj bi se razpredali ob meji. Da so ti argumenti zgolj pretveza, dokazujejo ne le strokovna mnenja policijskih organov na obeh straneh meje, ki pravijo, da nizka mreža nima nobene koristi iz varnostnega vidika, temveč tudi preprosta ugotovitev, da je večji del mejne črte izven mesta nezavarovan. Res ni razumeti, zakaj bi morali tihotapci po odstranitvi mreže prenašati orožje in mamila čez razsvetljeni mestni trg, med železniško postajo na eni in hotelom z restavracijo na drugi strani, ko pa imajo na voljo kilometre in kilometre meje brez vsakršne pregrade od Brd do Krasa. Očitno je, da je nasprotovanje izraz izrazito politične opredelitve, kot je seveda prizadevanje za odpravo mejnih pregrad izraz pozitivnega političnega gledanja na sodelovanje ob meji, ki odpira pot zanimivim skupnim projektom. Tak je na primer načrt ovrednotenja železniške proge skozi slikovite kraje v Soški dolini, ki ga je te dni -najbrž ne po naključju, četudi ne izrecno v zvezi z odpravo pregrade pred železniško postajo - po- stavil goriški občinski odbornik za kulturo in turistične dejavnosti Antonio Devetag. Za turistični razvoj Gorice je odbornik predlagal, naj bi obnovili vlogo neposredne povezave z Dunajem, ki jo je nekoč imela severna železnica. Odbornik razmišlja o luksuznem turističnem vlaku, nekakšnem goriškem “orient-expres-su”, ki bi prevažal k nam petične avstrijske potnike željne doživetij na starinskem vlaku. Podoben zgodovinski vlak sicer že redno vozi: od pomladi do jeseni prirejajo slovenske železnice vsak teden posebne turistične vožnje s staro “čufarco”, lokomotivo na premog iz Nove Gorice (če je interes pa tudi iz Gorice ati z drugih postaj tostran meje) do Bleda. Devetagova zamisel je sicer ambicioznejša, uresničili pa bi jo lahko prav s pomočjo odprave pregrad na meji pred postajo in morda z mednarodno cono za pešce, ki jo predlaga novogoriški župan Špacapan. Pismo celovškega organizatorja “vlaka prijateljstva”, ki so ga te dni prejeli pobudniki predloga za opravo mreže na meji, dokazuje, da bi na Koroškem in morda drugje v Avstriji bil velik interes za podobne ponudbe. Zato je upati, predvsem v korist razvoja Gorice, da bo občinska uprava kljubovala pritiskom in predsodkom desnice in da bodo pozitivnim ocenam pobude za odpravo pregrad na meji čimprej sledila tudi konkretna dejanja. V krminski enoteki je prejšnji četrtek povsem uspel prvi od petih večerov posvečenih kakovostnim briškim vinom, ki jih je priredil zaščitni konzorcij Collio v sodelovanju z Lions dubom za Gradišče in Krmin. Na tem prvem srečanju (naslednja se bodo zvrstila vsak četrtek ob 20.30 do vključno 9. februarja) je sodelovalo okrog štirideset oseb, ki so lahko prisluhnile krajši tehnični razlagi o pridelovanju kakovostnih vin, zatem pa so odkrivale skrivnosti pokušnje in ocenjevanja kakovosti vin. Večer je uvedel predsednik Lions cluba dr. Salvatore Cutrupi, ki je povedal, da imajo srečanja poleg družabnega tudi namen prispevati k izboljšanju vinske kulture zlasti med nepoznavalci. Glavno besedo je na srečanju nato imel direktor konzorcija Collio enolog Albano Bidasio degli Imberti, ki je najprej s pomočjo grafičnega gradiva predstavil postopke pridelovanja. Nato je predstavil teoretska pravila pokušnje s posebnim poudarkom na ocenjevanje videza in vonja vina. Srečanje se je sklenilo s praktično preizkušnjo, ko so morali sodelujoči preveriti pridobljeno znanje pri prepoznavanju arome in pokušnji treh sort vin. Preizkus je bil zanimiv, poudarjajo organizatorji, ki podčrtujejo pomen takih srečanj s ciljem povečanja vinske kultme med potrošniki. NESREČE/ PRI ANGORISU Ranjena mopedistka 41-letno G. Brumat prepeljali na Katinaro V težki prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj nekaj po 13. uri pri Angorisu, v križišču pokrajinske in državne ceste, je bila hudo ranjena 41-letna Giuliana Brumat iz Borgnana - Villa Orba, ki na območju Borgnana skrbi za raznašanje poštnih pošiljk. S helikopterjem so jo prepeljali na zdravljenje v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali strogo prognozo. Bmmatovo, ki se je peljala na skuterju, je z dostavnim vozilom fiat iveco zbil Michele Leccese iz kraja Reana del Rojale. Preiskavo o hudi prometni nesreči vodijo karabinjerji iz Brazzana. Ob tragičnem dogodku se ponovno zastavlja vprašanje kako na omenjenem križišču, kjer se je doslej zgodilo že veliko težkih in tudi smrtnih nesreč, zagotoviti večjo varnost. Goriški gasilci so včeraj, nekaj po 15. uri, posredovali v Ločniku, kjer se je v ulici della Stazione znašel v težavah voznik manjšega tovornjaka - cisterne podjetja Del Do. Iz cisterne so najprej pretočili tovor kurilnega olja, zatem pa vozilo spravili na cestišče. NOVICE V nedeljo množična baklada skozi Gorico in Novo Gorico Kakor smo že poročali bo v nedeljo, 22. januarja, po goriških in novogoriških ulicah množična baklada. Udeleženci bodo ob 17. mi šli na nekaj kilometrov dolgo pot s Travnika. Skozi mejni prehod na Skabrijelovi utici bodo stopiti v Novo Gorico, šli do poslopja občinske skupščine in nato na Kapelo ter skozi mejni prehod Rafut -Pristava spet v Gorico. Cilj bo na Battistijevem bgu. Namen prirediteljev je zbrati čimveč denarnih sredstev za dograditev doma za sorodnike pacientov, ki se zdravijo v onkološkem centru v Avianu. Pokrajinski svet že drugič o spremembah statuta Po četrtkovi seji, ki je bila v celoti namenjena razpravi o Asquinijevem ukrepu glede bencina po znižani ceni, se bo goriški pokrajinski svet ponovno sestal danes in jutri. Na dnevnem redu sta namreč še dve pomembni vprašanji: sprememba statuta Goriške pokrajine in sprememba poslovnika pokrajinskega sveta. O statutu so že razpravljati na eni od prejšnjih sej, ko pa kljub dogovoru med Severno ligo in DSL niso dosegli dvotretjinske večine za odobritev sprememb. Če tudi na današnji seji ne bo dovolj glasov, naj bi spreme-be odobriti na jutrišnji, tretji seji, ko bo zadoščala navadna večina. Obe seji se bosta začeti ob 19. uri. Razstava del Paula D. Redferna V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici bo v petek, 20. januarja, ob 18. mi odprtje fotografske razstave. Svoja dela bo predstavil umetnik Paul D. Redfem, ki nam je že znan, saj je že večkrat razstavljal tudi na Goriškem. Posebnost njegovega ustvarjanja je kombinacija tradicionalnih tehnik fotografiranja z računalniško obdelavo. O fotografski umetnosti in o umetniku bodo govoriti profesor designa na ljubljanski Akademiji likovne umetnosti Fabio Smotlak, predsednik fotografskega združenja “Lo Scambio” Luciano Berini ter predstavnik društva zamejskih likovnikov Sergij Cesar. Tudi kipec med izgubljenimi predmeti pri mestnih redarjih Poveljstvo goriških mestnih redarjev obvešča, da hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, naslednje izgubljene predmete, ki so jih pošteni najditelji izročiti v zadnjem času: šest koles, tri denarnice z zneskom denarja, tri me, kipec v obliki ženske figme, torbo z dvema urama, dežnikom in šopom ključev, dva prstana iz pozlačene kovine, uhan iz istega materiala, dve zapestnici, naočnike za vid, volneni šal, tri motoma kolesa, obesek iz pozlačene kovine. Pogovor o dogajanjih znotraj in zunaj manjšine V Kulturnem domu na Bukovju bo jutri, ob 20. uri srečanje z Rudijem Pavšičem, predstavnikom ZSKD in časnikarjem. Govoril bo o trenutnih dogajanjih v manjšini, o težavah in perpektivah, pa tudi o zunanjih dejavnikih, ki vplivajo na dogajanja znotraj manjšine. KRONIKA / NESREČA V REMANZACCU Med žrtvami tudi 1 Metni Goričan Alberto Tonchella V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj zjutraj Pri Remanzaccu, na cesti Bled Vidmom in Ceda-dom (o težki nesreči podrobneje poročamo na 10. strani) je skupaj z dvema /rstnikoma umrl tudi 19-letni Alberto Tonchella iz Gorice. Gez dva meseca bi dopolnil 20 let. Alberto, N je služil redni vojaški r°k pri alpincih, se je vče-raj zjutraj s terenskim vo-ziloni vračal v vojašnico Po nočni službi nadzora žejnega pasu, ki ga že več kakor leto opravlja y°jska. Po do zdaj znanih niformacijah naj bi terensko vozilo zdrsnilo na poledenelem cestišču in trčilo v tovornjak, ki je Pripeljal iz nasprotne smeri. Posledice so bile katastrofalne, saj so kar trije mladi vojaki umrli Alberto Tonchella (foto SR) na kraju nesreče. Alberto Tonchella je bil na služenju vojaškega roka šele nekaj mesecev. S staršema, mamo Giuliano de Comelli in očetom Claudiem ter sestro Ingrid je živel v Stražicah, v utici E. Toti 9. SODNA KRONIKA Obsojena zaradi ropa v Gradišču Bertonu 4 leta in 2 meseca Stevanatovi 2 leti in 8 mesecev Na goriškem okrožnem sodišču se je včeraj zaključil proces proti 30-letnemu Massimu Bertonu iz Mire in 24-letni Sabrini Stevanato iz Salzane zaradi ropa v zlatarni Gerometta v Gradišču. Oba je sodišče spoznalo za kriva ter obsodilo Bertona na štiri leta in dva meseca zapora ter plačilo denarne kazni v znesku dveh milijonov lir, Sta-vanatovo pa na dve leti zapora in osem mesecev ter 1, 4 milijone tir kazni. Sodišče je obema priznalo olajševalne okoliščine. Civilni stranki (Gerometti) bosta morala takoj plačati 25 milijonov lir odškodnine, medtem ko se bo končni znesek odškodnine določil posebej. Sodišče je Bertona oprostilo obtožbe glede posesti orožja. Oba sta bila že več mesecev v priporu. Javni tožilec je za oba obtoženca predlagal zelo stroge kazni: 11 let zapora in pet milijonov tir globe za Bertona ter pet in pol let zapora in dva in pol milijona lir za Stevanatovo. Rop v Gradišču sta Berton in Stevanatova, skupaj z nekaterimi drugimi osebami, izvedla 27. januarja lani. Preiskovalci so storilcem prišli na sled po srečnem naključju: v trgovini, iz katere so odnesli za okrog 150 milijonov tir plena, so pozabiti prenosni telefon. Del plena so preiskovalci zasegli. OB DESETLETNICI SMRTI ZAVEDNEGA DELAVCA ANPI in AN PRI A se spominjata K. Sošola Bilje med obsojenci Posebnega sodišča Člani goriške sekcije VZPI-ANPI in združenja ANPPIA so se te dni spomniti Karla Sošola (Tonija) ob desetletnici smrti. 2e pred vojno se je zaposlil v goriški tovarni SAFOG, kjer je prišel v stik s predstavniki antifašističnih organizacij. Leta 1941 je bil Karlo Sošol aretiran. Posebno sodišče za zaščito države ga je, skupaj z drugimi antifašisti obsodilo na zaporno kazen, ki jo je prestajal v rimskem zaporu Regina Coeli, kjer sta bila zaprta tudi odvetnik Avgust Sfiligoj in Giancarlo Pajet-ta. Po padcu fašizma se je Karlo Sošol pridružil osvobodilnemu gibanju. Po koncu vojne se je ponovno zaposlil v tovarni Safog do upokojitve. Dal je pomemben doprinos k utrjevanju zavesti delavskega razreda v Gorici, pomemben doprinos v boju proti fašizmu, za svobodo in demokracijo. Prav zato bi bilo prav, ugotavljajo bivši borci, da se njegova življenjska zgodba, kakor zgodbe številnih drugih delavcev goriških podjetij ovrednoti in zabeleži. Na sliki - Karlo Sošol - prvi na levi kot partizan. Torek, 17. januarja 1995 DEŽELA DEŽELNA UPRAVA ČRNA KRONIKA / VČERAJ NA POKRAJINSKI CESTI ČEDAD-VIDEM V Rimu še niso odobiili bilance To močno omejuje delo odbora Trije alpinci ob življenje v hudi prometni nesreči V trčenju vojaškega vozila v tovornjak sta se ranila še druga dva vojaka, eden od katerih se bori s smrtjo RIM - Osrednja vlada, zaradi znanih dogajanj, še ni odobrila finančnega zakona in proračuna Furlanije-Julij ske krajine za leto 1995. To moCno omejuje poslovanje odbora predsednice Ales-sandre Guerre, ki v pomanjkanju vladnih sklepov - in tudi zelene luči računskega dvora - ne more sprejemati nobenih proračunskih odločitev. Na deželnem odborništvu za finance vsekakor pričakujejo, da bo nova vlada pospešila postopek in da bo Dežela v kratkem lahko zaCela izvajati finančne zakone za tekoče leto. V pričakovanju vesti iz Rima se je deželni odbor na včerajšnji seji ukvarjal s pretežno upravnimi in tekočimi zadevami, med drugim pa je tudi vsebinsko dopolnil zakonski osnutek o ribolovu in ribogojništvu v gradeški in v maranski laguni. Deželni odbor se je na predlog odbornika za industrijo Gianfranca Mo-rettona zavzel za pospešeno proceduro za izdajanje dovoljenj za ribolov, v deželni skupščini pa si bo tudi prizadeval za novo sestavo tozadevnega tehničnega oziroma posvetovalnega odbora. Po novem naj bi v tem posvetovalnem odboru pravnomočno sedel tudi funkcionar deželnega odborništva za zdravstvo, ki je po zakonu odgovorno za nadzor nad morskimi izdelki. Na tem področju, kot znano, veljajo zelo stroge nadzorne norme, ki j ib Dežela mora dosledno spoštovati na osnovi državne ter tudi evropske zakonodaje. Strogo izvajanje zakona je bilo v preteklosti večkrat predmet polemik, posebno ko je deželna uprava nekajkrat s posebnim odlokom blokirala prodajo klapavic, ki jih gojijo v Tržaškem zalivu, a tudi v Gradežu in v Maranu. To je, kot rečeno, sprožilo ostre in glasne polemike med upravo in lastniki gojišč, ki so obtoževali Deželo, da preveč birokatsko spoštuje in izvaja državne ter evropske normative. Prisotnost zdravstvenega strokovnjaka v komisiji, ki se ukvarja s to problematiko, bo verjetno v bodočnosti preprečila marsikatero polemiko. Včerajšnji sklepi deželnega odbora dopolnjujejo zakonski predlog, s katerim se bo v kratkem pričela ukvarjati deželna skupščina. VEDEM - Trije naborniki so včeraj zjutraj izgubili življenje v trčenju vojaškega vozila v tovornjak med Remanzaccom in Čedadom, dva vojaka pa sta se ranila, od katerih eden hudo. Umrli so 19-letni Alberto Tonchella iz Gorice,-20-letni Roberto Sicco iz Faedisa in 19-letni Flamis Vazzoler iz kraja Ponte di Piave v pokrajini Treviso, za življenje se bori 21-letni Marc o Lorenzon iz Folline prav tako v pokrajini Treviso, lažje ranjen pa je 22-letni podporočnik Andrea Guerra iz Vidma. Vsi so bili oziroma so alpinci brigade Julia in so službovali vojaški rok v vojašnici Feruglio pri 14. regimentu v Pušji vesi. Nesreča se je pripetila ob 7.40 na pokrajinski cesti št. 54 Čedad-Videm. Alpinci so se vozili na vojaškem terenskem vozilu Vm 90. Za volanom je sedel Roberto Sicca. Ob njem se je na prednjem sedežu peljal podporočnik Guerra, ostali trije alpinci pa so sedeli zadaj. Ob 7. uri so končali izmeno obmejne straže v okviru operacije Testuggi-ne, ki so jo bili pričeli ob 1. uri po polnoči, in namenjeni so bili v Videm, točneje v vojašnico Prampero v videmskem predmestju. Toda na cilj niso nikoli dospeli. Zlovešča usoda jih je čakala na ravnem odseku med Čedadom in Remanzaccom. Kaže, da je terensko vozilo zaneslo na levo stran cestišča, in to prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri vozil tovornjak s peskom. Kamion je upravljal 49-letni Mi-chele Pietroniro iz Povoletta. Le-ta je že iz razdalje kakih 50 metrov opazil, da je vojaško vozilo zaneslo, zaradi česar je pritisnil na zavore in tovornjak kolikor mogoče zapeljal na desno. Toda vse to ni preprečilo najhujšega. Vojaško terensko vozilo je silovito trčilo v levi bok kamiona z že opisanimi tragičnimi posledicami. Roberto Sicco, Alberto Tonchella in Flamis Vazzoler so bili na mestu mrtvi. Marca Lorenzona so pre- peljali v videmsko splošno bolniš,-nico, in sicer nezavestnega.V isti bolnišnici so sprejeli tudi podporočnika Andrea Guerro, toda njegovo zdravstveno stanje je veliko boljše, saj so mu zdravniki določili 15 dni zdravljenja. Po zdravniško pomoč se je zatekel tudi voznik to-vornjka Michele Pietroniro, ki pa je k sreči dobil le nekaj prask. Prvi so na kraj nesreče prispeli gasilci, kmalu za njimi pa so se pojavil tudi karabinjerji, ki so seveda uvedli preiskavo. Natančna dinamika nesreče ni znana, vendar vse kaže, da je vojaško terensko vozilo zaneslo na levo stran cestišča, ker je njegovega šoferja za trenutek premagal spanec. To je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da na asfaltu ni sledu zaviranja. Zaradi nesreče se je promet na pokrajinki cesti Če-dad-Videm več ur odvijal s težavo. Nesreča je takoj bridko odjeknila v vsej Furlaniji-Julijski krajini. O Goričanu Albertu Tonchelli posebej pišemo na 9. strani. NOVICE Calandruccio sprejel poslanca Lovisoneja TRST - Deželni svetovalec Krščansko-demokrat-skega centra Carmelo Calandruccio se je sešel s poslancem Raulleom Lovisonejem, ki je prestopil iz Severne fige v CCD. Pohvalil je njegovo izbiro in mu priznal doslednost, češ da je zapustil poh-tično silo, katere prihodnost je po njegovem nepredvidljiva. Lovisoni je dejal, da je Rossijev poskus prekucije le še bolj strnil sile in ljudi, ki se prepoznavajo v idealih tako imenovanega Kartela svoboščin in da prihaja po tem manevru bipolarnost še mnogo bolj do izraza. Državni poslanec je izrazil željo, naj bi vsi »zmerni« volivci v državi, ki bi radi imeli za sogovornico neogobstično desnico, končno stmib svoje vrste in tako pomedi z vsemi ekstremizmi iz preteklosti. Lovisoni je še povedal, da ga je imenovanje Lamberta Dinija za mandatarja navdalo z velikim zadovoljstvom, da pa bo imel bivši zakladni minister veliko dela v naporih za uresničitev svojih štirih programskih točk. Calandruccio in Lovisone sta poudarila nujo po uveljavitvi deželnega predstavništva CCD v državnih organizmih stranke. ____BENEŠKA SLOVENIJA / TE2AVE DOMAČINOV_ V Viskorši se pritožujejo TIP ANA - Besede videmskega nadškofa Alfreda Battistija, ki je na božični polnočnici v Matajurju izrazil solidarnost gospodarsko in družbeno zaostali Benečiji, so sprožile veliko komentarjev in tudi nekaj kritik. Ne glede na to pa obstaja dejstvo, da se je videmski nadškof lotil vprašanja, ki je verjetno težko rešljivo, res pa je, da zanj nihče od odgovornih dejavnikov ni pokazal zadostnega zanimanja in volje, da bi se ga resno lotil. Primerov zanemarjenosti, gospodarske zaostalosti, vse manjše zaposlitvene ravni in sploh obrobnega življenja, ki ga beležijo hribovita območja, je ničkoliko. V tej nezavidljivi st- varnosti so nekateri kraji še bolj izpostavljeni težavam, kot drugi. To je primer Viskorše v Občini Tipana. Domačini so nas v teh dneh opozorili, da se je novo leto pričelo z novimi, dodatnimi težavami. V tem kraju so namreč ob izteku leta zaprli edino trgovino z jestvinami in sosednjo gostilno, tako da v vasi razpolagajo samo z enim javnim lokalom. Domačini se upravičeno sprašujejo, kje bodo kupovali hrano, posebno pa kruh in mleko. In da bi težav ne zmanjkalo, se prebivalci Viskorše soočajo tudi z vprašanjem javne telefonske govorilnice, ki je nameščena v edini vaški gostilni. Ta pa je ob torkih zaprta, kar pomeni, da enkrat tedensko telefon ni na razpolago, denimo za najnujnejše primere, kot je poziv zdravniku. In s tem v zvezi gre beležiti težavo, saj je za obisk zdravnika, tudi v nujnih primerih, treba čakati kar nekaj časa, ker prihajajo iz Cente, Nem ali Ahtna, seveda na stroške bolnikov oziroma njihovih sorodnikov. Takšno stanje je domačine v Viskorši spravilo v obup in upravičeno zahtevajo, naj pristojne oblasti odpravijo najhujše težave, ki jih vsekakor res ni malo. Žalostno je namreč ugotavljati, da ob prehodu v tretje tisočletje nekatere vasi v Benečiji živijo v razmerah, ki spominjajo na srednji vek. Rudi Pavšič Natečaj za 700 mest v zboru gozdnih čuvajev VIDEM - Deželno ravnateljstvo za gozdove sporoča, da zainteresirani lahko dvignejo obrazce za prošnje za zaposlitev kot gozdni čuvaji na sedežu ravnatelstva v Vidmu (Trg Belloni 14) ter pri krajevnih izpostavah. Na voljo je 700 mest v zboru gozdnih čuvajev. Prošnje je treba predložiti do 30. janurja, natečaj pa je namenjen državljanom (moškim in ženskam) med 18 in 30 letom starosti. Prošnje je treba predložiti na navadnem papirju. TRŽAŠKI ZALIV / DANES ODPLUJE AMERIŠKA JEDRSKA LETALONOSILKA Plavajoče mesto Eisenhovver [HtRST / BENCINSKI KONTINGENTlh Tržaški parlamentarci zahtevajo bencin po sedanjih cenah Dogovor na tržaški trgovinski zbornici Seznanili bodo tudi goriške kolege TRST - Danes bo iz Tržaškega zaliva odplula ameriška letalonosilka Dwight Eisenhovver, ki je semkaj priplula pretekli petek. Prvič se je zgodilo, da je bila pri nas, in marsikdo jo bo ohranil v prav dobrem spominu. Pa ne samo zato, ker »zagotavlja prosto plovbo po morjih in ščiti suverenost držav«, kot beremo v njeni uradni predstavitvi. Najbrž ni prezirljivo niti dejstvo, da so člani njene posadke pustili kaki 2 milijardi lir po tržaških trgovinah, kavarnah, gostilnah in restavracijah, poleg tega pa je za nekaj dni nudila obilico dela tudi raznim pristaniškim dobaviteljem in storitvenim podjetjem. Pomislimo le, da letalonosilka »proizvede« dnevno kakih 300 ton odpadnih voda in 75 kubikov smeti. V resnici je Dvvight Eisenhovver ali po domače Ike (od slovitega ameriškega generala in predsednika je poleg imena prevzela tudi vzdevek) pravo plavajoče letališko mesto. Dolga je 333 metrov, široka 77 in ima 95 tisoč bruto registrskih ton. Njena posadka šteje kar 5 tisoč mož. Večina je zaposlena z raznimi vzdrževalnimi deli in seveda z letalskimi operacijami: na njenem krovu je kar 72 letal. Letalske sile obsegajo med drugim 2 jati lovcev oziroma lovcev-bombnikov Fa-18 kor- net, 1 jato protipodmor-niških letal viking S-3, in 14 letal F-14A tom-cat, se pravi najsodobnejših bojnih letal, kar jih ima na razpolago ameriška mornarica. Ta ogromna ladja pluje s hitrostjo do 30 vozlov. Zgradili so jo leta 1977, in sicer kot prvo letalonosilko na jedrski pogon. Opremljena je z dvema reaktorjema, ki sta zmožna proizvesti 250 tisoč konjev moči za 15 let. Prav zaradi omenjenih jedrskih reaktorjev Eisenhovver ni priplula v pristanišče oziroma niso je privezali k 7. pomolu, pač pa je bila zasidrana kake 3 milje pred barkovljnsko obalo. Iz varnostnih razlogov je bilo tudi prepovedano kateremu koli plovilu, da bi se letalonosilki približal za več kot 1, 5 milje. Ameriška velikanka spada k 6. brodovju in je od začetka tega leta v Jadranu za nadziranje embarga OZN proti vojskujočim se državam na Balkanu. V Sredozemlju bo ostala do letošnjega aprila, nakar naj bi jo zamenjala letalonosilka Theodor Roosvelt. TRST - Trst in Gorica naj obrabita bencinske bone za nakup bencina po znižani ceni. Se več: v prihodnje bi morali avtomobilisti s Tržaškega in z Goriškega prejeti še več bonov. To je v skopih besedah srž dogovora, ki so ga včeraj v prostorih tržaške trgovinske zbornice sprejeli tržaški parlamentarci Magris, Vascon in Nic-colini, k dogovoru pa je pristopil tudi odsotni posl. Menia. Na pobudo trgovinske zbornice so se parlamentarci odločili, da bodo predložili novo besedilo čl. 7 zakonskega odloka o razširitvi kontingentov bencina poznižani ceni na vso deželo. Odlok je -kot znano - naletel na veliko nasprotovanje predvsem v goriški in tržaški pokrajini, v katerih naj bi cena bencina poskočila s sedanjih 750 lir na liter na ceno, ki bi bila le malo nižja od ene bencina v Sloveniji. Tržaški parlamentarci pristajajo na razširitev kontingentov bencina na vso deželo, a zahtevajo, naj ostane cena bencina na Tržaškem in Goriškem nespremenjena. Domenjeno je bilo tudi, da bodo tržaški parlamentarci seznanili o svojem dogovoru tudi goriške kolege, seveda z namenom, da bi zahtevo s skupno akcijo močneje podprli. ZASTOPNIK ZA ITALIJO: N O L J t SAMING TRGOVINE:! PE BTC, šmartinska 152, Hala A/8 Tel./fax: (061)185 1747 PE MEDVODE, Gorenjska c. 12 (V TOVARNI POHIŠTVA SORA) Telefon: (061) 61 30 76 iehf 1994 kupili Pestrejša ponudba programa Lada Avta ^TiZiTv natančno 2747 avtomobilov Lada, od tega kar 455 karavanov, 524 niv in 1768 samar v vseh njenih različicah. Na Lada Avtu so opravili tudi promet z rezervnimi deli v skupni vrednosti 137 milijonov tolarjev. Iz podjetja Lada Avto sporočajo, da se v tovarni Lada obetajo spremembe. Za konec leta 1995 napovedujejo na tržišču nov avtomobil, ki naj bi zamenjal dosedanje avtomobile s pogonom na zadnja kolesa, ki jih v tovarni še proizvajajo in dosegajo skoraj polovico celotne proizvodnje. Ob tem zatrjujejo, da nov avto, ki ga bodo izdelovali v treh karoserijskih različicah, ni nadomestilo za samaro, ki jo bodo vseka- prihodnje. Te samare so za slovensko tržišče serijsko opremljene z gumami Michelin MXL, na željo kupcev pa dobavljajo tudi samare, že opremljene z zimskimi gumami Michelin XM + S Alpin. Gre za najnovejse gume iz te tovarne, ki omogočajo odlično oprijemanje cestišča, hkrati pa jih odlikujejo dobre vozne lastnosti po normalnem cestiSCu. Iz Lada Avta sporočajo, da ostajajo cene samar nespremenjene ne glede na izbor gum Michelin (letne ali zimske), kupci pa lahko za izjemno ugodno ceno dokupijo tudi komplet običajne gume z jeklenimi ali aluminijastimi platišči AUTEC. (P. R.) Okolju prijazna menjava olja Ste kdaj pomislili, kaj se zgodi z odpadnim motornim oljem potem, ko vam ga na servisu zamenjajo? Ati še huje, kaj se zgodi, ce ga za-> menjate sami v svoji garaži? V prvem primeru morda poskrbijo za njegovo zbiranje in odvoz, v drugem pa se zgodi miniaturna ekološka katastrofa - doma zamenjano olje zlijete v kanalizacijo ali pa sežgete v svoji ped. Strokovnjaki mariborske univerze so izračunali, da samo za kmetijske stroje letno porabimo 1,4 milijona litrov olj različnih proizvajalcev, le desetino rabljenih zberemo, ostanek starih olj pa konca na dvoriščih. Naša zakonodaja oziroma veljavni pravilnik je neuporaben, saj ne določa kdo in kako naj ravna z rabljenimi olji, pa tudi sankcije ne sledijo, Ce ga nekdo krši. Tako rabljena olja spuščamo v zemljo in vodo ah pa sežigamo v peCeh, ki za to niso primerne. Drug problem je, da so za menjavo olja potrebne plastenke. In kaj se zgodi z njimi? Odvržemo jih, skupaj s tremi odstotki olja v njih. Kakšno obremenitev predstavlja taksno ravnanje, pove podatek, da kubični centimeter starega ali ostankov neuporabljenega olja zadostuje, da onesnaži kubični meter vode. V Nemčiji so že leta 1986 sprejeli zakon o odpadkih, ki od bencinskih servisov, delavnic in distributerjev zahteva, da prevzamejo rabljeno olje. Z odredbo o embalaži morajo uporabljati embalažo za večkratno uporabo. Ce se ji ni mogoče odpovedati, morajo zagotoviti njeno recikliranje. Ker je slednje drag postopek, so se proizvajalci raje odločili za embalažo za večkratno uporabo, menjavo olja pa opravljajo z izsesavanjem v mehaničnih delavnicah in na bencinskih servisih. V zahodni Evropi je zbiranje rabljenih olj utečeno, z njimi pa ravnajo od države do države različno: predelujejo jih, regenerirajo ati sežgejo v cementarnah. Zdaj tudi pri nas pripravljajo nov pravilnik, ki bo jasno določil pravila igre. V prodaji na drobno bo mogoče kupiti le M ter olja, večje količine pa bo treba zamenjati kar pri pooblaščenih serviserjih in na bencinskih Črpalkah. Kdor ne bo imel prostorov in naprav za okolju neškodljivo menjavo olja, se s prodajo vec kot ene litrske plastenke ne bo mogel ukvarjati. Tega so se na Petrolu zavedati že pred dvema letoma, ko so z napravami za nadzorovano menjavo olja opremili prvih deset Črpalk. V tem Času se je število tako opremljenih bencinskih servisov povzpelo na trideset, do spomladi jih bo že šestdeset. Olje so vam na Petrolovih Črpalkah zamenjali že pred uvedbo novega sistema, toda zdaj postopek traja največ pet minut, sveže olje se Cipa iz embalaže za večkratno uporabo (plastenke odpadejo), v posebno posodo teCe staro olje, ki ga nato zberejo, odpeljejo na predelavo ali uničenje. Cena tako zamenjanega olja je nižja, zamenjate pa lahko vsa olja na Čelu, kajpada, s Petrolovim Protonom. Pri Istrabenzu še niso uvedli zaprtega sistema menjave olja, čeprav staro olje na nekaterih črpalkah izsesajo in zanj ustrezno poskrbijo, novega pa je treba napolniti kar iz plastenk. Zanimivo je, da se naravi prijazne menjave olja zavedajo tudi na nekaterih servisih. Nedavno tega so nam ta postopek predstaviti tudi v novih poslovnih prostorih Adrie Auta, novogoriškega pooblaščenega prodajalca vozil iz programa Fiat, Alfa, Lancia in Piggo Porter. V njihovem servisu vam olje zamenjajo, staro zbirajo in odvažajo na uradna odlagališča. Investicija, kot pravijo, ni bila poceni, toda dolgoročno gledano bodo z njo vendarle vsi zadovoljni, predvsem pa bo ohranjena narava. Borut Meško Avtoimpexov »bum« v letu 1994 Generalni zastopnik vozil Skoda za Slo- j venijo, ljubljanski Avtoimpex pravi, da so v ' letu 94 prodali kar 5273 vozil, od tega 4073 ' škode favorit, 676 škode forman in 524 do- I stavnih vozil ( pick up, forman van in for- ; man plus). V prvem polletju so povprečno prodati tudi po 660 vozil na mesec, vrhunec pa so dosegli s prodajo meseca junija. V Avtoimpexu tudi zatrjujejo, da je po padcu prodaje v juliju, vendarle sledila opazna rast, tako da se je prodaja v decembru že približala siceršnji mesečni povprečni prodaji njiho-vih vozil na slovenskem trgu. (P. R.) 18 Torek, 17. januarja 1995 SVET _______BOSNA IN HERCEGOVINA______ Unprofor se pritožuje nad Šibi in Muslimani Posebni odposlanec OZN JasušiAkaši trdi, da so bile mirovne sile kljub vsemu učinkovite OVIRE, KI PREPREČUJEJO ODPRTJE CEST V SARAJEVO Združeni narodi poskušajo odpreti poti, ki v Sarajevu povezujejo srbski predmestji Lukovico in llidžo z muslimanskima predeloma Butmirjem in Dobrinjo. km ^Sar^evoiT^ SARAJEVO, TUZLA (AFP, Reuter) - Prizadevanja predstavnikov Unproforja, da bi s pogajanji in prepričevanjem premagali se zadnje ovire pri uresničevanju premirja, tudi včeraj niso rodila zaZeljenih sadov. Francoska patrulja ZN je na Igmanu, v demilitariziranem območju nad prestolnico, ponovno opazili bosansko vojsko, Srbi Se naprej onemogočajo odprtje preskrbovalnih poti v mestu in tudi blokada tuzlanskega letalisaca, tam unproforjevce drži v šahu bosanska vojska, se po najnovejših podatkih zaostruje. Zdi se, da je nekaj veC miru po nedeljskem Roseovom posredovanju le v biha-skem žepu, kjer v ponedeljek menda ni bilo hujših spopadov. Poveljnik modrih Čelad je v nedeljo zvečer pisal vojaškima poveljnikoma obeh straneh na tem območju in po tem so boji potihnih, trdijo predstavniki ZN. O bojih poročajo le iz okolice Velike KladuSe, kjer se Abdičeva milica spopada z vojaki p e- NOVICE tega bosanskega korpusa. Abdič ni podpisal sporazuma o premirju. Bosanska vojska je v Tuzli začela uporabljati enako taktiko kot pred tem Srbi. Vojakom Unproforja je prepovedala izhode iz objektov in jim ne dostavlja poste. Bosanska vojska je delo Unproforja na tuzlanskem letališču začela onemogočati že prejšnji teden, ker se ne more sprijazniti s tem, da bi na letališče prišel srbski oficir za zvezo, kot je bilo določeno v decembrskem sporazumu o premirju. Posebni odposlanec ZN Akaši se je na Dunaju branil pred obtožbami o neuspešnosti mandata svetovne organizacije v BiH. Po njegovih besedah bi brez prisotnosti modrih Čelad v državi ne bila mogoča nikakršna mirovna prizadevanja. »Mirovne sile niso bile oblikovane zato, da bi ljudem prinesle nebesa, pac pa zato, da bi jih zaščitile pred peklom,« je rekel Akaši. REUTER Najpomembnejše ovire: • Bosanski vojaki na demilitarizirani gori Igman • Bosanski Srbi bi dovolili prehod samo sedmim ali osmim mednarodno priznanim agencijam • Bosanska vlada hoče prehod za vse človekoljubne agencije • Bosanski Srbi se bojijo, da bi se med človekoljubno pomočjo izmuznili v Sarajevo tudi tovornjaki z drugačnim blagom Umrla je voditeljica zapatistov MEXICO CITY - Mehiški dnevnik Reforma je v nedeljo objavil novico, da je za rakom umrla 32-letna poveljnica Ramona, članica vodstva zapatisticne osvobodilne armade. Umrla je že novembra, a so zapatistični voditelji skušali njeno smrt prekriti, zato so bili ogorčeni, ko je novica vendarle prišla v javnost. Ramona je februarja lani sodelovala v mirovnih pogajanjih med majevskimi uporniki in mehiško vlado. Pozornost je pritegnila predvsem zaradi svoje nepopustljivosti in zavzemanja za pravice majevskih žensk; poleg voditelja upornikov Marco-sa je bila najbolj znana osebnost upornih zapatistov. »Zapatisti so o Ramonini smrti molčali, saj bila zelo priljubljena med ljudmi - poznali so jo predvsem kot žensko, ki je v katedrali San Cristo-bal Manuelu Camachi predala nacionalno zastavo,« je pisalo v časopisu. (Reuter) Srbi pri Clintonu BEOGRAD - Kot zatrjuje vodstvo srbskega podjetja »Brada Karič«, se je ameriški predsednik Bill Clinton pred dnevi v Clevelandu sestal s predsednikom omenjene družbe Bogoljubom Karičem in direktorjem zasebne televizije »BK-Telkom« Dušanom Mitevičem. Do srečanja naj bi prišlo v okviru konference o naložbah v države vzhodne in osrednje Evrope. Ameriški predsednik naj bi srbskima poslovnežema dejal, da je »prišel čas za vzpostavljanje miru na Balkanu«. Bogoljub Karič je lastnik ene najmočnejših družb v Srbiji, ki je svojo dejavnost razširila po vsem svetu, predvsem v Rusiji in Ukrajini, kjer gradi hotele, kmetijske objekte in stanovanjska poslopja. Mitevič, nekdanji direktor srbske državne televizije, pa je zelo blizu Milanu Paniču. Po nekaterih informacijah, naj bi prav on pri Miloševiču izposloval Paničevo vrnitev v ZRJ in prevzem premierskega položaja. Panič, ki ima največ zaslug za predvajanje srbskega satehtskega programa v ZDA, je kot zatrjuje sam, Clintonov prijatelj, saj je podpiral in financiral njegovo predsedniško kampanjo. (Davor Kriška) Walensa: Na Poljsko se vrača komunizem VARŠAVA - Predsednik Lech VValensa je vladajočo koalicijo levih strank včeraj obtožil, da destabih-zira Poljsko in jo vrača v obdobje komunizma. Vzrok za te hude obtožbe je odstop zunanjega ministra Andrzeja Olechovvskega, po predsednikovem mnenju edinega demokratično usmerjenega člana vlade. VValensa je premieru VValdemarju Pavvlaku očital, da je kriv za odhod Olechovvskega, in da je škodoval ugledu Poljske v tujini. (Reuter) Diplomatska vojna med Indijo in Pakistanom NEW DELHI - Indijska vlada je od pakistanskih oblasti zahtevala, naj v desetih dneh zmanjšajo šte-vilo zaposlenih na pakistanskem veleposlaništvu v indijski prestolnici. »Za omenjeno potezo se je indijska vlada odločila po tem, ko je uradni Islamabad 26. decembra lani od indijskih oblasti ultimativno zahteval, naj v najkrajšem možnem času zaprejo generalni konzulat v Karačiju, saj naj bi konzularni uslužbenci že dalj časa sodelovah z nekaterimi terorističnimi skupinami v mestu,« je sporočilo tiskovno predstavništvo indijskega zunanjega ministrstva. Pakistan je odločitev indijske vlade že označil kot »prenagljeno in škodljivo potezo, ki jo bo pakistanska vlada natančno preučila«. (Reuter) BLIŽNJI VZHOD / KDO SME IMETI JEDRSKO OROŽJE Egipt pogojuje pristop k NPT KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po dolgem Času dosegel vsedržavno soglasje, in sicer z izjavo, da bo njegova država preklicala podpis sporazumom o neširjenju jedrskega orožja (NPT), Ce k temu sporazumu ne bo pristopil tudi Izrael. Vsi opozicijski časopisi, desni, levi in islamski te dni pojejo hvalo vodji države, Id je sicer pogosta tarča njihovih kritik. Glavni urednik dnevnika Al Ahrar, glasila Liberalne stranke in zaveznice islamistov, Mustafa Bakri - proti kateremu so oktobra sprožili proces na Vrhovnem sodišču zaradi nekaterih člankov, »ki so prispevali k zmanjšanju državne varnosti« - se je pohvalno izrazil o predsednikovem stališču. »Drža predsednika Mubaraka potrjuje, da igra Egipt ključno vlogo v tem delu sveta, zaradi cesar ne more pristati na položaj, v katerem Izrael ponižuje ves arabski narod,« je zapisal včeraj. Podporo Mubaraku je izrazilo tudi prepovedano, a prisotno gibanje Muslimanskih bratov, in sicer kljub temu, da so v zadnjem mesecu priprli veliko njihovih pripadnikov. »Podpiramo to odločitev in od predsednika zahtevamo, da gre še dlje pri zahtevah glede razorožitve Izraela in uničenja njegovih orožij za množično uničevanje,« je izjavil predstavnik tega gibanja Mamun Al Hodeib tiskovni agenciji AFP. »Naj bodo nesoglasja, zaradi katerih nasprotujemo sedanjemu režimu, še tako globoka, pozdravljamo to stališče, M služi interesom domovine,« je še dodal. Tem slavospevom se je pridružila tudi levica. »Gre za obetavno znamenje in odlično pobudo, za katero upamo, da bo sla se dlje,« je dejal Hosam Eisa, dan politbiroja Naserjeve stranke, ki sicer skrajno nasprotuje kakršnikoli spravi med Izraelci in Arabd. »Vendar to ni dovolj. V primeru, Ce se Izrael ne bo odrekel jedrskemu orožju, mora tudi Egipt dobiti jedrsko orožje,« je izjavil tiskovni agenciji AFP. Podobno stališče zastopa tudi poglavitna opozidjska stranka desnice Neo-VVafd. Odnosi med Egiptom in Izraelom so se močno ohladili prav v zadnjih tednih, predvsem zaradi kampanje, la jo vodi Kairo proti jedrski oborožitvi Izraela. Vendar pa si predsednik Mubarak zelo prizadeva omiti sovražno vzdušje, ki se stopnjuje zlasti med egiptovskimi intelektuald, z željo, da bi normaliziral odnose z Izraelom. Hasan Meki / AFP HRVAŠKA / DIPLOMACIJA ZAGREB - Hrvaška javnost je odločitev predsednika Tuđmana, da mandata Unproforju na Hrvaškem ne bo podaljšal, podprla. Tudi večina poznavalcev političnih razmer na Hrvaškem trdi, da je zdaj najprimernejši trenutek za sprejem take odlodtve - še preden se Hrvaška utopi v skupnem reševanju bosanske krize. Oziroma da je Cas, ko mora Hrvaška svojim zaveznikom pokazati večjo odločnost in jih spodbuditi k hitrejšemu razmišljanju, čeprav je že postalo jasno, da gre za »zakonski prepir« po vzoru amerisko-izraelskih odnosov, kjer so zavezniki zmeraj udarjali po prstih in ne po glavi, Tudmanovo potezo Hrvaška javnost primerja z izjavo Theodorja Roosevelta, ki je nekoč izjavil, da »je najprej treba požugati s prstom in šele nato udariti s pestjo po mizi«. In uradni Zagreb je udaril s pestjo po mizi šele potem, ko je dolgo ž dvignjejnim prstom opozarjal, da mu tak mandat Unproforja ne odgovarja. Vendar se mnogi sprašujejo, ali to ne pomeni vojno za Hrvaško. Viri, ki so blizu vladi, zatrjujejo, da Hrvatom ni do vojne, Čeprav so pripravljeni tudi na to možnost. Hrvati bi Unproforju lahko tudi podaljšali mandat, vendar pod drugačnimi pogoji in z drugačnimi pooblastili. Hrvati parvazaprav želijo spremeniti status quo, ki jih vodi v še bolj negotovo prihodnost. Najbolj zadovoljni so zagotovo begunci, ki so v Zagrebu pripravili shod v znak podpore Tuđmanu. »Odločitev predsednika Tuđmana je pravilna, saj je pravzaprav vrhunec razmišljanja hrvaškega naroda,« je izjavil Mato Simič, predsednik Skupnosti pregnancev Hrvaške, in dodal, da zdaj »ne bi smeli pričakovati spektakularnih sprememb, oziroma, vrnili se bomo jutri ali čez nekaj mesecev«. Zanimiv postaja še neki drug fenomen, na Hrvaško se je namreč v zadnjih nekaj mesecih vrnilo veliko preganih Srbov. Govorijo, da prihajajo iz Nemčije, Švice, Francije... Hrvaška oblast jim daje vse potrebne dokumente in celo hrvaški pregnanci, ki so dobili stanovanjsko pravico, so se zaceli izseljevati iz njihovih stanovanj. Reški Novi Ust je zapisal, da to pravzaprav ni zadnja, temveč predzadnja karta, na katero igra FIrvaška in da mora državna diplomacija voziti v peti prestavi, Ce hoCe slediti zaveznikom, ki se vse bolj odaljujejo. Trenutno, razen presenečenj, odmevov iz Bonna ali VVashingtona ni. Se Zagreb se čudi, kako je njegova odločitev presenetila vvashingtonsko diplomacijo, in Caka na odločitev Varnostnega sveta, ki mu bo dal novo smernico za nadaljnje nacionalne poteze. Darko Pavičič Hrvat Zubak še naprej predsednik federacije ZAGREB - Prihodnost federacije Hrvatov in Muslimanov v BiH je vse bolj negotova. Predstavniki Hrvaške demokratične skupnosti BiH in Stranke demokratične akcije so se dogovorih, da bo Hrvat Krešimir Zubak Se naprej predsednik federacije, čeravno so ga hoteli Muslimani na zasedanju skupščine pred Štirinajstimi dnevi zamenjati. Hrvati so zagrozili, da bodo zahtevah odstavitev Alija Izetbegoviča s položaja predsednika predsedstva BiH, saj je njegov mandat že zdavnaj potekel. Tudmanov svetovalec za konfederalna vprašanja Bosiljkn Misetič meni, da federacijo BiH načenjata muslimanski fundamentalizem in hrvaški ekstremizem, trdi pa tudi, da zveza obstaja samo še »nominalno«. (D. P.) SRBIJA »Vračanje cen na junijsko raven« Davor Kriška BEOGRAD - Zadnje dni so v Srbiji udarne informacije povezane z vračanjem cen na lansko junijsko raven. S to kampanjo hoče oblast dokazati, kako stabilen je gospodarski sistem, ki ga je v začetku leta zakoličil guverner Avramovič, njen poglavitni cilj pa je Se bolj utrditi utvaro, da je mogoče kljub sankcijam živeti »normalno«. Dejstvo, da vlada konec preteklega leta ni priznala inflacije, je marsikomu vzbudilo vprašanje, čemu vračanje cen na lansko junijsko raven? »Dobrodelnost« oblasti, ki se kaže skozi to »vračanje cen«, spremlja »socrealistično« in dogmatično prepričevanje številnih direktorjev »državnih« podjetij, naj cene znižajo. Na prvi pogled je to težko zaznati. Pri obljubah o znižanju cen so bili najglasnejši »ministri-direktorji« iz srbske vlade. Skoraj vsi so namreč tudi direktorji lastnih, večinoma močnih podjetij, pa tudi državnih podjetij. Prebivalci so siti obljub, navajeni na stari izrek: »Eno misli, drugo dela, nekaj tretjega govori.« Zamrznjene plače in pokojnine prihajajo z desetdnevno zamudo in v dveh delih. Trgovine so polne, kupcev je vse manj, banke nimajo dinarjev, zato pa jih imajo ulični razpečevalci, ki še naprej vrednotijo marko po 1,6 dinarja. Inštitut ekonomskih ved v Beogradu je objavil podatke, ki so uporabni predvsem kot odlična osnova za »osebno izkaznico« revščine. V obdobju sankcij je velik del prebivalcev ZRJ postal enakopraven v revščini, predvsem pa še bolj kot prej odvisen od države. To se še posebej nanaša na zaposlene v državnem in družbenem sektorju, ki prevladujejo v lastniški strukturi gospodarstva. Več kot tretjina prebivalstva ni sposobna zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, drugo tretjino od praga revščine loči le še korak. Družbeni proizvod na posameznega prebivalca je zdrsnil z 2.148 dolarjev na približno 900 dolarjev leta 1993, njegova realna rast v preteklem letu pa ne bo spremenila dejstva, da je ZRJ dokončno izgubila svoje mesto v zgornji skupini srednje razvitih držav. V centralni Srbiji 6, 23 odstotka prebivalcev (približno 360 tisoč posameznikov oziroma približno 100 tisoč družin) s svojimi prihodki ne dosega niti kriterija revščine, ce nji- hov povprečni zaslužek primerjamo s potrebami povprečnega gospodinjstva.. V prvi polovici leta 1994 pa je že tretjina (ah 2,1 milijona) prebivalcev dosegla prag revščine, ki zajema že skoraj vse socialnogospodarske skupine. Se posebej se to nanaša na družine rudarjev in industrijskih delavcev, med katerimi je polovica družin revnih. Splošna značilnost revnih družin je, da več kot 60 odstotkov denarja porabijo za hrano. Struktura porabe povprečnega gospodinjstva v Srbiji postaja podobna tisti v nerazvitih državah. Kot ugotavlja omenjena študija, visi nad veC kot 90 odstotki (!) prebivalcev Srbije Damoklejev mec revščine. Revščina je Čedalje bolj izrazit urban pojav: leta 1990 je urbano prebivalstvo predstavljalo 57 odstotkov vsega prebivalstva, v prvi lanski polovici pa že 76,1 odstotka. V državi, kjer je toliko revežev, pomeni vsaka najmanjša sprememba -rast cen proizvodov, komunalnih in infrastruktumih storitev, realni padec zaslužka, ukinjanje inštitucije, plačane odsotnosti, dušenje zasebnega sektorja - drastično ogrožanje krhkih temeljev standarda prebivalcev. Pov- prečni novembrski zaslužek, ki znaša 249, 5 dinarja, se je zaradi naraščanja življenjskih stroškov realno zmanjšal na samo 227 dinarjev. Letos so z vladnim odlokom zamrznili place oziroma ukazali, da se te zamrznejo na ravni podjetij. S tem želijo nadzorovati tisto, kar je za samo življenje skoraj nepomembno, veliko pa pomeni za bilance stabilizacijskega programa. To pomeni, da bo prišlo do uravnilovke v kolektivih, da bi država lahko še naprej prikrivala brezposelnost, ki je dejansko vehka, in se izogibala izvajanju realne socialne politike. Ce bi hoteli ohraniti predlagani model gospodarske pohtike tudi letos, bi morah zmanjšati število zaposlenih za približno 350 tisoč, vsi ti pa bi morali preiti k državnim socialnim »jaslim«. Sele tako bi lahko, po nekaterih izračunih, ohranili doseženo raven plac. Ob splošni uravnilovki, ki ne spodbuja k delu, ob napovedih, da bo prišlo celo do realnega zmanjševanja zaslužka, ki bi sam po sebi zahteval stabilne cene, bo verjetno inflacija opravila svoje: brez zunanjih posegov bo sama močno osiromašila kupno moč prebivalcev, ugotavlja omenjeni inštitut. ČEČENIJA Število žrtev je še uganka Nove ruske enote v Groznem -Čemomirdin hoče pogajanja Mednarodne človekoljubne organizacije ocenjujejo, da se bo v primeru novega napada na čečensko glavno mesto val beguncev še povečal. Prva pošiljka s človekoljubno pomočjo OZN za begunce je v nedeljo prispela v Severno Osetijo. ♦tm MM ♦♦♦♦♦ MM INGUSIJA *4*4*4 100.000 ♦M J SEVERNA 1 OSETIJA 5000 J RUSKA -1 FEDERACIJA 5000 GROZNI, MOSKVA (Reuter, dpa) - Nepretrgano topniško obstreljevanje Čečenske prestolnice se nadaljuje. Proti mestu se iz sosednje InguSije približuje kolona ruskih oklepnikov, v kateri je približno sto vozil, zato agencija Interfax napoveduje, da bo odločilni ruski napad na Čečensko glavno mesto sledil v prihodnjih dneh. Rusko letalstvo naj bi že uničilo vojaška skladišča in utrjene položaje vladnih enot predsednika Džoharja Dudajeva, zdaj pa naj bi sledil tudi pehotni napad. Včeraj so v Grozni prispele tudi prve posebne ekipe ruske vojske, ki odstranjujejo trupla padlih vojakov. Zaradi razpadajočih trupel, ki jih trgajo potepuški psi, mestu grozi izbruh epidemij. Po uradnih podatkih je v petih tednih bojev v Čečeniji padlo petsto ruskih vojakov, vec kot tisoč je ranjenih, dvesto pa jih pogrešajo. V čečenskem ujetništvu naj bi bilo od sto dvajset do sto petdeset Rusov, od tega naj bi jih bilo približno sedemdeset zaprtih v bunkerju predsedniške palače. Nevladna organizacija za varstvo človekovih pravic Memorial navaja, da je bilo doslej ubitih približno 12 tisoč ruskih vojakov in prav toliko civilistov, padlo pa naj bi tudi 3000 Čečenskih upornikov. Ranjenih naj bi bilo 6000 ljudi, vec kot 100 tisoč pa naj bi jih pregnali iz domov v Čečenski prestolnici. Predsednik ruske vlade Viktor Cernomirdin je v intervjuju za moskovsko televizijsko postajo Ostan-kino pozval k prekinitvi spopadov v Čečeniji in začetku mirovnih pogajanj med čečenskim vodstvom in Kremljem. »Začetek pogovorov naj bi pomenil tudi prekinitev spopadov,« je še predlagal ruski premier. Državno tožilstvo v Moskvi pa je včeraj začelo preiskavo proti generalpolkovniku Edvardu Vorobjo-vu, nekdanjemu namestniku ruskega obrambnega ministra. Vorobjov je decembra zavrnil ukaz za poveljevanje ruskim Četam v Čečeniji in je nato v protest proti vojaškemu posredovanju na Kavkazu odstopil s svojega položaja. Čečenski begunci (Neuradni podatki) Vir: Mednarodni Rdeči križ, UNHCR REUTER Ameriško-rusko srečanje v Ženevi Prsti rok in nog ne bi zadostovali, potrebovali bi dober računalnik, da bi izračunali vsa posvetovanja med Moskvo in VVasMngtonom po koncu hladne vojne. Odvijala so se v znamenju medsebojnega občudovanja, ko je bil v Kremlju na oblasti Se Gorbačov, konstruktivnega sodelovanja med zalivsko vojno in toleriranja Borisa Jelcina kot najboljše od slabih možnosti. Ves Cas pa tudi v znamenju majhne gospodarske pomoči, veliko dobrih nasvetov ter mižanja na obe oCesi ob ruskem zunanjepolitičnem nagajanju na Balkanu ali v državah nekdanje Sovjetske zveze. Rusko-ameriško srečanje v Ženevi, kamor pravkar potujeta ameriški državni sekretar VVarren Christopher in njegov ruski kolega Andrej Kozirjev, pa bo spet drugačno. Nad odnosi med nekdanjima supersilama namreč zdaj visi čečenski oblak. — Sestanek bo trajal kar dva dneva, ameriški in ruski zunanji minister pa se bosta pogovarjala o Bosni, Bližnjem vzhodu in konvencionalnem ter kemičnem razoroževanju. Vsaj tako piše v napovedi srečanja. Nedvomno se bosta zunanja ministra pogovarjala tudi o mednarodnih kriznih žariščih, saj ZDA in Evropa nobenega od naštetih ne znata reševati brez ruskega sodelovanja. Toda zaradi CeCenije se v VVashingtonu spet s strahom sprašujejo, ah ni najnevarnejše krizno žarišče sedanjosti prav Rusija. Preveč šibka evroazijska velikanka je videti celo nevarnejša od močne, zato bodo tudi pogovori o kriznih žariščih drugačni, kot bi bili brez nespretne avanture nekdanje RdeCe armade v Zakavkazju. Nova moskovska šibkost najve-rjetneje ne bo vplivala na reševanje bosanskega vprašanja, saj so bile že doslej najpomembnejše zaviralke odločnega obračuna s Srbijo nekatere zahodnoevropske države, rusko nasprotovanje pa je bilo predvsem dober izgovor za zadrževanje -vsaj za francoske ah britanske oci -preveč nestrpnih in preveč pravičniških Američanov. Pač pa bo morda Zahod sčasoma zmanjšal svoje nasprotovanje vključevanju vzhodnoevropskih držav v evropske varnostne in gospodarske integracije. Za zdaj so si v Bruslju vzeh leto dni za premislek, kaj štorih z Natom. V tem času bodo videli, ah potrebujejo med Rusijo in svojimi sedanjimi vzhodnimi mejami učinkovitejšo blazino od sedanjega Par- tnerstva za mir. Nekateri predlagajo, naj zahodnoevropske države najprej zakopljejo svoje sebične gospodarske interese in sprejmejo nove vzhodne Članice (tu vse pogosteje omenjajo tudi Slovenijo!) v Evropsko zvezo. S tem ne bi preveC razjezili Rusije in njenih nacionalistov. Sele zatem, ko bi Američani in Evropejci razmislili, ah severnoatlantsko vojaško zvezo sploh še potrebujejo, naj bi sledila širitev zveze Nato na vzhod. O potezah, ki jih mora naredih Evropa, se VVarren Christopher najbrž ne bo pogovarjal z ruskim kolegom Kozirjevom. VVashington ta Cas najbolj zanima, ali bo Moskva kljub intervenciji v Čečeniji lahko nadaljevala z gospodarskimi reformami ter skrbela za varnost nakopičenega jedrskega in drugega orožja. Ruska armada je katastrofalno razpuščena, slabo organizirana in plačana ter ves Cas v nevarnosti, da civilno družbo proda mafijaštvu. Ob tako mračnih vizijah so seveda čečenske žrtve enako nepomembne kot so bile bosanske ah ruandske. To dokazujejo tudi mlačni odgovori zahodnih prestolnic na grozljivosti, ki se dogajajo v Groznem. Barbara Kramžar KAZAHSTAN Slavka sfo tisoč rudarjev Larisa Kokovinets / Reuter ALMA-ATA - Na severu Kazahstana že od petka stavka vec kot 100 tisoC rudarjev, ker že veC mesecev niso dobili plac. Njihovi predstavniki so povedali, da bodo stavko prekinili Sele po vladnem zagotovilu, da bodo izpolnjene vse njihove zahteve. Kazahstan, nekdanja sovjetska republika, je zelo bogat z rudami. Na ozemlju, velikem kot Indija, živi le 17 milijonov prebivalcev, med njimi je največ Ka-zahov (40 odstotkov) in Rusov (38 odstotkov). V zadnjem Času prihaja tudi do etničnih nasprotij. V okolici mesta Kara-ganda, ki leži na severu države, je 23 rudnikov, kamor so nekoč na prisilno delo pošiljali nasprotnike sovjetske oblasti. V Ekibastuzu, kjer je najveCji dnevni kop, in v okoliških enaindvajsetih rudnikih, so se za stavko odločili vsi rudarji. »V jame se ne bomo spustih, dokler nam vlada ne bo izplačala plac. Dolguje nam 50 mili- jonov dolarjev,« je povedal vodja rudarskega sindikata Vyacheslav Sidorov. Oblast ostaja tiho in prav nic ne kaže, da je pripravljena njihove zahteve tudi izpolniti. Dolgotrajna stavka bi lahko prizadela kazahstansko gospodarstvo, ki se sooCa s hudimi težavami: proizvodnja se je od leta 1991, ko je postal Kazahstan samostojen, občutno zmanjšala, dvomestno mesečno inflacijo pa najbolj čutijo delavci. Stavka lahko pripelje do etničnih nasprotij, saj na severu, kjer je največ premogovnikov, živi veliko Rusov, od katerih se mnogi zavzemajo za priključitev ozemlja k Rusiji. Kazahstanski sindikati podpirajo parlamentarno opozicijo, ki nasprotuje gospodarskim reformam premiera Akezana Kaze-geldina. Oktobra lani je vlada sprostila cene osnovnim živilom in gorivu. 20. januarja se bodo na sestanku srečah vsi sindikalni voditelji; zavzemajo se, da bi bili delavci pravočasno plačani, hkrati pa od vlade zahtevajo zagotovilo, da se bodo delovna mesta ohranila. Sidorov je povedal, da 98 odstotkov rudarjev stavko podpira, prav tako delavci težke industrije iz bližnjega industrijskega središča Karmet, kjer je bil nekoč zaposlen predsednik Nursultan Na-zarbajev. Do leta 1991, ko je bil Kazahstan še del Sovjetske zveze, so v tamkajšnjih rudnikih izkopali kar petino vsega sovjetskega premoga. Po osamosvojitvi se je količina izkopanega premoga precej zmanjšala, Čeprav je ruska industrija v Sibiriji in na Uralu še vedno v veliki meri odvisna od kazahstanskega premoga. Vlada meni, da hočejo rudarji oblast le izsiljevah in ni pripravljena popuščati. Minister za rudarstvo Vladimir Karma-kov je izjavil, da znaša rudar- ska plaCa 140 dolarjev, kar je veliko veC, kot je povprečna placa v državi. Sidorov je njegovo trditev zanikal in poudaril, da je bilo veliko rudarjev prisiljenih prodati nepremičnine za nakup osnovne hrane, kruha in krompirja. Rudarji delajo v rudnikih povprečno po 12 ur na dan, in večina si med delom ne more privoščiti malice, zato je njihovo zdravje precej ogroženo, saj so mnogi fizično oslabeli, je povedal Sidorov. »Presenečeni smo, da sploh še lahko prenašajo hude telesne napore,« je poudaril predsednik rudarskega sindikata Sidorov. V Kazahstanu so lani nakopali za 7 odstotkov manj premoga - 103 milijone ton, od tega 71 milijonov ton v Ekibastuzu in 32 milijonov ton v okolici Karaganda.'Štiri petine premoga je namenjenega termoele-ktarnam in težki industriji, ostalo pa izvozijo v Rusijo. Larisa Kokovinets / Reuter O čem pišejo drugje po svetu O Čečenski vojni »Le za CeCene ne velja trditev, da se lahko situacija v Rusiji še precej poslabša. Vsi drugi se morajo zavedah, da obstaja velika nevarnost zaostritve položaja, in dejstva, da obstajajo zelo omejene možnosti za vpliv na Jelcina. Da ne bi postali sokrivci, moramo glasno povedati resnico: vlada, ki z raketami obstreljuje lastni narod, je za ta zločin tudi odgovorna; pri tem ni pomembno, ah se to dogaja v El Salvadorju, v Turčiji ali v Rusiji... »Do kolen v krvi Čečenije«, ruski tisk opisuje dogajanje na Kavkazu... Rusi so si s posredovnjem v Čečeniji pokvarili ugled v svetu.« (Der Standard, Dunaj) »Nemčija, Španija in Francija so protestirale zaradi posredovanja v Čečeniji, toda tako potiho, da se nam nehote vsih občutek, da CeCenski vojni še vedno pripisujejo povsem notranjepolitične razsežnosti. To napako so zahodne države storile že na začetku čečenskega konflikta. ČeCeni imajo to nesrečo, da nimajo vloge v prizadevanjih velikih sil, da preprečijo “razpršitev" 25 tisoC jedrskih konic, ki jih poseduje 89 “subjektov" Ruske federacije. Zahod je v Rusiji naložil milijarde dolarjev in zato se do Čečenov obnašajo podobno, kot so se ob pokolu kitajskih študentov na Trgu nebeškega miru. Dogajanje mimo spremljajo in se ne vmešavajo.« (les Echos, Pariz) O Berlusconiju »“Kmalu se bomo znova srečali"- s temi besedami se je poslovil Silvio Berlusconi, ko je za svojega naslednika Lamberta Dina izpraznil pisarno predsednika vlade. Berlusconi si na vse prete-ge prizadeva za razpis predčasnih volitev, od katerih si obeta vrnitev na oblast. Njegova raCunica se ne bo izšla v primeru, da se opozicija poveča tudi v vrstah njegove stranke. Njegov naslednik bo prav gotovo imel veliko dela. Berlusconi je vzvode oblasti nedvomno le s težkim srcem prepustil Lambertu Diniju, saj je skušal državo sam voditi do predčasnih volitev. Imenovanje Lamberta Dina pa je v sedanji politični situaciji zelo modra poteza.« (Handelsblatt, Dusseldorf) »Odhod Berlusconija je negativen le zato, ker Italija v Času njegove vlade ni doživela nikakršnega napredka. Dobra stran v vsej zadevi pa je ta, da se je pokazalo, da demokracija v Italiji še ni izgubila svoje moči. Berlusconi je imel možnost, da pokaže, kaj zmore. Toda postalo je jasno, da ni primeren za mesto italijanskega premiera. Vladne posle je zdaj prevzel nekdanji finančni minister Lamberto Dini. Njegova edina naloga je najti izhod iz sedanje politične krize. Namesto tehnokratov zdaj vladajo politiki in pravniki, saj je potreba po prenovi italijanskega političnega in gospodarskega sistema še vedno aktualna. Volilci pa morajo pripraviti teren za sestavo parlamentarne večine, ki bi bila zmožna vladati. Sele takrat bo Italija našla pot iz krize.« (Berlinske Tidende, Kopenhagen) »Lamberto Dini ima dobre možnosti, da postane uspešen v vlogi italijanskega premiera, saj njegov predhodnik Berlusconi ni dosegel skoraj ničesar. Zato mora biti Dini več kot le vršilec dolžnosti italijanskega premiera. K njegovim nalogam sodi še priprava terena za vnovične volitve. Predvsem pa mora Italijo in Italijane pripraviti na reforme, ki jih je njegov predhodnik le načrtoval. Časa za našteto zmanjkuje, pa tudi potrpljenje mednarodnih finančnih trgov ima svoje meje.« (Financial Times, London) O Balladurju »Le izredno presenečenje še lahko prepreči izvo-htev Eduarda Balladurja za francoskega predsednika. Evropska zveza si od njegove izvolitve veliko obeta. Balladur bi bil “presenetljivo" močna politična osebnost, saj ima podporo parlamentarne večine... Od njega lahko pričakujemo, da bo poskrbel za večjo preglednost v francoski politiki. Nekaj podobnega kot se je zgodilo leta 1969, ko je strogega in zadržanega de Gaulla nasledil bolj dostopen Geor-ges Pompidou, bo tudi sedanja zamenjava Miterran-da s sproščenim Balladurjem, kar bo razveselilo tudi britansko vlado.« (The Independent, London) O Evropski komisiji »Evropski parlament ne potrjuje vec posameznih elanov Evropske komisije, temveč se to zdaj dogaja v kompletu... Živčna vojna, ki poteka v ozadju imenovanja elanov Evropske komisije, pomeni slabitev Evropskega parlamenta kot tudi komisije. Seveda bodo posamezne države Članice izkoristile nastali položaj, saj si prizadevajo, da bi okrepile svoj položaj v EZ. Velika Britanija in Francija sta že pričeli s prizadevanji v tej smeri.« (Bemer Zeitung, Bern) O Poljski »Nekateri predstavniki leve koalicije odstop Andr-zeja 01echowskega povezujejo z napovedanimi volitvami za poljskega predsednika. Andrzej 01echowski je sicer večkrat poudaril, da ne namerava kandidirati za mesto poljskega predsednika. V petek pa je bila njegova izjava že manj natančna, saj je rekel, da “trenutno nima političnih načrtov". Javnomnenjske raziskave na Poljskem pa kažejo, da je Olechovvski edini politik, ki bi bil zmožen na predsedniških volitvah premagati postkomunističnega voditelja Aleksandra Kwasniewskega.« (Lidove noviny, Praga) LJUDJE IN DOGODKI Torek, 17. januarja 1995 [-FRANCIJA / PO ODSTRANITVI ŠKOFA V EVREUXU Francoski upor proti Vatikanu Odstavljeni škof ne bo klonil PARIZ - »Sedaj ko sem tudi sam na nek način izrinjen, bom morda še bolj odločen kot prej. Nobenemu ni mogoče zamašiti ust. Govoril bom in moja oslovitev mi bo morda omogočila večjo akcijsko svobodo.« Tako je včeraj povedal msgr. Jacques Gail-lot, ki je v Franciji in v svetu že znan kot »odstavljeni škof«. Ni torej poslušal Vatikana, ki mu je po odvzemu evreuxove škofije svetoval, naj se posveti meditaciji. Včeraj se je postavil na čelo ljudi, ki so v Parizu zasedli neki družbeni center. Medtem pa se po vsej Franciji nadaljujejo protesti proti vatikanskemu sklepu (na sliki AP). Pred katedralo v Evreuxu je bilo včeraj več kot 5.000 vernikov, ki so glasno zahtevali, naj jim vrnejo njihovega škofa. Mobilizirale so se vse francoske organizacije, ki se borijo proti rasizmu in revščini, z njimi so francoski intelektualci, politiki, levčarski katoličani in tudi navadni verniki. Za nedeljo napovedujejo v Evreuxu mogočno manifestacijo, na kateri bo več kot 50 tisoč ljudi. Kot so povedali odgovorni za katoliško revijo Teimo-gnage Chretien, bo msgr. Gaillot z njimi in bo v Evreuxu daroval mašo. Izraze solidarnosti pa Gaillotu ne izrekajo samo francoski intelektualci, podprl ga je tudi lizbonski škof Manuel Martinis, belgijski katoličani ustanavljajo poseben podporni odbor, medtem ko je Sef francoske škofovske konference msgr. Joseph Duval povedal, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil ta rimski sklep. Znani teolog Hans Kung, ki so ga pred leti odstranili s tiibinške katoliške univerze, je povedal, da je ta sklep hujši kot v njegovem primeru, ker je tokrat rimska kuria odslovila škofa in s tem dokazala, da se ne odpoveduje svojemu totalitarizmu. Protestanti širom Evrope pa so jasno navedli, da je od-tranitev spornega škofa, ker ni imel enakih stališč do spolnosti in odnosov v družbi kot Vatikan, nesprejemljiv uvod v tretje tisočletje. Kot kaže pa Vatikan vztraja pri svoji odločitvi. Vatikanski predstavnik za tisk Joaquin Navarro je v Fort Moresbyju povedal, da je že vse sklenjeno in da bo moral msgr. Gaillot v Rim, kjer se bo sestal s kardinalom Ratzingerjem. PAPUA NOVA GVINEJA / PO PAPEŽEVEM TRIUMFU NA FILIPINIH »Neproblematičen« obisk Poit Moresbyja Težave se bodo pojavile šele med obiskom Avstralije FORT MORESBV - Po filipinskem triumfu je papež Janez Pavel H. včeraj prispel v Fort Moresby, glavno mesto Papue Nove Gvineje. V tej državi, o kateri marsikdo trdi, da je še vedno »bogu za hrbtom«, ni papeža dočakal blindirani avtomobil z neprebojnim steklom kot v Manili in drugod po svetu, temveč navaden odprt avto s platnenim senčnikom. Kot kaže tu ni ljudi, ki bi lahko stregli po papeževem življenju. To pa še ne pomeni, da na tej otoški državi ni trenj, spopadov in protislovij. Oblast se je vse od neodvisnost trudila, da ne bi posodobitev načela domačega tradicionalnega življenja. Pri tem je bila še kar uspešna, zataknilo pa se je z enim od največjih rudnikov bakra na svetu, ki je na otoku Bougainville. Denar, ki prihaja iz tega rudnika, le v manjši meri ostaja na tem otoku, pretaka se na Novo Gvinejo in je eden glavnih virov dohodka te zaostale države. Bougainville se je uprl, tako da na otoku že več let divja krvava gverilska vojna, s katero prebivalstvo poskuša doseči odcepitev in proglasitev neodvisnosti. Osrednja oblast je zaman poskušala z nasiljem in terorjem zatreti odpor. Lanskega avgusta so končno sklenili premirje, ki pa lahko vsak trenutek propade. In prav tega otoka se je papež spomnil, ko je prispel v Port Moresby. »Zavedam se skrbi, ki ga ima za trpeče bougainvill-sko ljudstvo vsa država,« je povedal papež, ki prav zato bodri bougainvillsko ljudstvo in ga poziva, naj odpusti svojim sovraž- nikom in naj poišče spravo. Pepeža po beatifikaciji Petra To Rota, katoliškega laika, ki so ga Japonci ubili, ker se ni hotel odpovedati evangeliju, tu ne čakajo večje težave. V Papui Novi Gvineji je kato- ličanov ena tretjina, med njimi pa ni nobenega reformatorskega vrenja. To vrenje bo papeža čakalo v Avstraliji, kjer bo svetniško posvetil Mary MacKillop, ustanoviteljico ženskega reda svetega Jožefa. Avstralske kato- liške feministke so namreč že včeraj protestirale, ker Cerkev tudi sedaj omalovažuje vlogo ženske, kot se je to dogajalo tudi MacKil-lopovi, ki so jo za nekaj časa njeni nadrejeni celo izobčih, ker je skrbela tudi za prostitutke. Papež Janez Pavel II. z guvernerjem Papue Nove Gvineje Wiwom Korowijwm. (AP) NOVICE Žrtve ujme povsod po svetu ATENE - V severni Grčiji je 450 vasi odrezanih od sveta, na glavnih cestah pa zaradi snečnih zametov stojijo kilometrske vrste vozil. Deset ljudi pogrešajo. Vreme je najhuje prizadelo območje ob meji z Albanijo. Temperatura je padla na deset stopinj pod ničlo, povsod pa je posegla vojska: v Trakiji so neko nosečnico odpeljali v porodnišnico kar s tankom. Meteorologi napovedujejo, da se bo v prihodnjih dneh vreme še poslabšalo. REYKJAVIK - Včeraj ponoči je snežni plaz zasul vasico Sudavik v severozahodni Islandiji. Po neuradnih podatkih je v nesreči izgubilo življenje 10 oseb, 18 pa jih pogrešajo. Vas je štela 250 prebivalcev, večinoma ribičev. Reševalci so morah do vasice s čolni, ker je plaz zasul tudi cesto, ki vodi v Sudavik. BOGOTA - Na pobočju ognjenika Nevado del Ruiz v Kolumbiji soo morah zaradi plazu ledu in blata izseliti več sto družin. Prebivalstvo je prestrašeno, ker se še živo spominja plaza izpred desetih let v mestecu Armero, v katerem je izgubilo življenje 23 tisoč oseb. Včeraj plaz ni povzročil smrtnih žrtev, ampak je le porušil neki most. PEKING - Pet učencev in učitelj je utonilo v reki Songua na severu Kitajske. Popustila je ledena skorja, po kateri so hodili. Stiimnajst oseb - učencev in učiteljev - pa se je rešilo. Nesreča se je pripetila v soboto, ko so se šolarji z učitelji odpravili proti športnemu centru. Sh so po bližnjici, čez poledenelo reko, vendar je led popustil pod njihovo težo. IZRAEL / LIKUDOVA PROVOKATIVNA KNJIGA Dijaki bodo $ šestilom merili rasežnosti mini S knjigo hočejo dokazati navarnost miru Zahteva po smrtni kazni za žensko, ki je ubila svoja dva otroka TEL AVIV - »Rakete katjuša imajo domet 22 kilometrov, medtem ko je domet havbic kar 35 kilometrov. Ce bi se sovražniki polastili Judeje in Samarije (svetopisemska naziva za Cisjordanijo), katere židovske naselbine bi bile v nevarnosti? Dijak naj s šestilom na zemljevidu zariše krog dometa raket katjuša iz (cisjordanskih) Ramalaha, Kalkilije in Dženina...« To je besedilo ene od nalog iz pomožne učne knjige, ki jo je sestavil izraelski desničarski opozicijski blok Likud in s katero poskušajo dijake srednjih šol prepričati v nevarnosti nedavnega mirovnega sporazuma med Izraelom in PLO. V začetku je ministrstvo za šolstvo poskušalo preprečiti širjenje te knjige z naslovom »Pogled na mir, dejstva, možnosti in nevarnosti«. Ko pa so jo številni profesorji zahtevali kot učni pripomoček, je ministrstvo pristalo, a le pod pogojem,, da učno osebje dijakom umerjeno razloži cilje te knjige in da pove, kaj so hoteli sestavljale! z njo doseči. Knjiga daje do skrajnosti pesimistično vizijo ne samo sedanjega mirovnega sporazuma temveč številnih drugih podobnih sporazumov v zgodovini človeštva od sporazuma med Rimom in Kartagino (leta 202 pred Kristusovim rojstvom), do miinchenskega (1938) in pariškega o Vietnamu iz leta 1973. Da mlade sabre (v Izraelu rojeni Židje) ne bi imeli dvomov, sta v knjigi tako temeljna palestinska listina kot načrt PLO iz leta 1974 o postopni uresničitvi palestinske države med Jordanom in Sredozemskim morjem. V mirovnem sporazumu se je Arafat obvezal, da bo iz temeljne palestinske listine črtal poglavje o fizični likvidaciji Izraela, to pa za pomožno knjigo ni dovolj, ker se s tem ne bodo spremenile želje in hotenja Palestincev. Se več, v knjigi je tudi poseg likudskega voditelja Benyamina Ne-tanjaha, ki napoveduje, da bodo Palestinci po ustanovitvi svoje države zrušili jordansko kraljestvo, se polastili njegovega ozemlja in vojske ter nato sklenili zavezništva s Sadamovim Irakom in iranskimi teokrati. Knjiga je torej vse prej kot spodbudna za izraelsko levico in za njene mirovne napore. NEW YORK - Električni stol! To je zahteva državnega tožilca iz Uniona v Južni Carolini, za žensko, ki je obtožen a umora svojih dveh otrok. Dogodek je v majhnem in sicer mirnem mestecu v središču pozornosti vse od novembra lanskega leta, ko je 23-letna Susan Smith priznala, da je svoja dva otroka, 3-letnega Michaela in 14 mesecev starega Alexa privezala na sedeže v avtomobilu in na-' to avto potisnila v jezero. Kako je dogodek pretresel ameriško javnost, priča že dejstvo, da ga je tednik Time uvrstil na naslovnico in mu naminil naslov: »Le kako je lahko to storila!« V članku objavlja zgodbo od začetka, to je od dneva, ko sta otroka izginila in je Susan Smith izjavila, da ju je ugrabil neki črnec, ki je tudi ukradel avto. V Unionu pa sje prebivalstvo še zaprepaščeno, kajti Susan Smith je bila poznana kot mimo in dobro dekle. Smrtno kazen je baje zahteval predvsem Susa-nin bivši mož David Smith. V času, ko se je pripetila tragedija, sta bila zakonca Smith narazen in sta se uradno ločevala Susan je imela velike finančne težave; imela je sicer bogatega prijatelja, ki pa o poroki ni hotel slišati. Ce bi bila zahteva po smrtni kazni sprejeta bi bila Susan druga ženska, obsojena na smrt po letu 1976, odkar so v ZDA ponovno uvedli smrtno kazen. IRAK / ČETRTA OBLETNICA ZALIVSKE VOJNE »Bitke vseh bitk nismo nikoli izgubili« Bagdad še vedno skriva nekatere stare vojaške načrte BAGDAD - Irak je Četrto obletnico začetka Zalivske vojne obeležil s kljubovalnimi, retoričnimi gesli in obljubami, s katerimi poudarjajo, da ne bodo popustili pred ameriškimi in zahodnimi zahtevami. Pred Štirimi leti so moCne vojaške sile pod ameriškim vodstvom izvedle odločilen zračni napad in iraško vojsko prisilile k umiku iz Kuvajta. Čeprav so morali iraški vojaki po 42-dnevni vojni zapustiti kuvajtsko ozemlje in je bil Bagdad prisiljen sprejeti ameriške in zavezniške pogoje za podpis premirja, se IraCani ne vedejo kot poraženci. Vlada je ob obletnici »bitke vseh bitk« pripravila veliko svečanost: prestolnica je slavnostno okrašena, povsod visijo Sadamovi portreti. »Sadam je na vrhuncu moči in bolj kot kadarkoli prej je očitno, da bo država kljub ukrepom preživela,« je izjavil neki zahodni diplomat. Zahod še vedno zahteva, da se Irak odpove orožju za množično uničevanje in dovoli nadzor nad svojo vojno industrijo. Mednarodni ukrepi onemogočajo iraško prodajo nafte, zato se država sooča z velikim pomanjkanjem. Predstavniki ZN so zahtevali, da se Irak odpove smrtonosnemu orožju in njegovi nadalj- nji proizvodnji, vendar posebna komisija opozarja, da Bagdad skriva nekatere stare vojaške nacrte. Zaradi gospodarskih ukrepov je osiromašeno iraško gospodarstvo, saj je živelo predvsem od izvoza nafte. Prebivalce pestita hiperinflacija in beda. Prejšnji teden je Varnostni svet ZN sprejel sklep, da ukrepov ne omili. Obubožani IraCani, nekoC vajeni lagodnega življenja, se ubadajo z vprašanjem, kako preživeti, saj jim država odmerja le skromne koli- čine sladkorja, riža, kruha in kurilnega olja. Vlada v Bagdadu poudarja, da Američanom in Zahodnjakom ni uspelo omajati njene moCi in ni brezpogojno pripravljena sprejeti vseh washingtonskih zahtev. »Odločeni smo, da se ne bomo brezpogojno umikali in popuščali. Ostajamo zvesti našemu voditelju in njegovi poti,« je v uvodniku zapisal dnevnik al-Thawra, uradno glasilo vladajoče stranke Baas. Dnevnik piše, da so Američani skušali odstraniti Sadama Huseina. »Američani so zbegani in svet se jim posmehuje.« Prihaja do nesoglasij med arabskimi državami in njihovimi zahodnimi zaveznicami, saj imajo glede izvajanja ukrepov različna mnenja, Čeprav je povsem jasno, da na zamenjavo vlade v Bagdadu ne gre računati. »Sadamu je uspelo ohraniti nacionalno in versko enotnost v državi. Zahodu ni uspelo, da bi prišlo do razcepljenosti,« je izjavil neki diplomat. ZDA, Francija in Velika Britanija nadzorujejo zračni prostor nad ozemljem, kjer živijo Kurdi in šiitski uporniki. Opozicija v mestih slabi, uporniški Kurdi so sprti med seboj. Šiitski uporniki, ki jih podpira Teheran, imajo med prebivalstvom malo somišljenikov predvsem na jugu države. Vlada v Bagdadu ni več tako izolirana, saj je Francijo uradno obiskal namestnik premiera Tareq Aziz, iraško zahtevo po sprostitvi izvoza nafte pa podpirajo tudi tri stalne Članice Varnostnega sveta - Francija, Rusija in Kitajska. »Povsem upravičeno smo lahko ponosni, ker sovražnik svoje zarote in načrtov ni mogel uresničiti,« je zapisal dnevnik al-Thawara. Leon Barkho / Reuter Kljub porazu, ki ga ne priznavajo, in pritiskom so Iračani ostali zvesti Sadamu Huseinu KUVAJT / MOČNA NACIONALNA IDENTITETA IN SOVRAŠTVO DO IRAČANOV »Tujci niso del naše družbe« KUVAJT - Ko je bil Kuvajt še revna država, se sosednji Irak ni zmenil zanj. Z odkritjem velikih nahajališč nafte pa se začenja zgodovina neprikritega iraškega ekspanzionizma, tako da mora danes to majhno zalivsko državo pred nasilno severno sosedo braniti mednarodna skupnost. Po mnenju številnih Kuvajtčanov je pravi vzrok iraške agresivnosti pravzaprav pohlep po naftnem bogastvu. Šeststo petdeset tisoč Kuvajtčanov, ki so manjšina v lastni državi - v Kuvajtu poleg njih živi še približno 1,5 milijona tujcev, ki so kuvajtskemu gospodarstvu nujno potrebni, saj opravljajo umazana dela, ki se jih domačini otepajo - se dobro zaveda, da so zaradi obsežnih naftnih nahajališč mamljiva vaba. »Zaradi nafte smo zanimivi za Irak in velike sile,« meni pohtolog Safik al Gabra, izredni profesor na kuvajtski državni univerzi. »Ko smo bili nepomemben, pust, reven in izoliran košCek puščave, se ni nihče ukvarjal z nami,« še pove. Kuvajtčani pravijo, da so IraCani med nekajmesečno okupacijo v letih 1990 in 1991 pokazali svoj pravi obraz, saj so vlamljali v banke, demontirali skoraj vse industrijske obrate in odnašali vse, kar je imelo vrednost. Nedvomno pa drži, da imajo Kuvajtčani izredno moCno nacionalno identiteto, tako da več kot sto tisoC državljanov drugih arabskih držav, ki začasno živijo v Kuvajtu, in veC kot milijon nearab-skih prebivalcev nima ni- kakršnih pravic. »Tujci pravzaprav niso del naše družbe, torej niso vključeni v institucije. Živimo drug poleg drugega, celo drug mimo drugega,« položaj ocenjuje Al Gabra. Omejenost naravnih virov in ranljiva majhnost sta dva dejavnika, ki bistveno vplivata na kolektivno miselnost Kuvajtčanov. »V zgodovini smo se prebivalci Kuvajta vedno počutiti kot obkoljene! in obleganci. Svojo državo potrebujemo predvsem zato, da nas brani pred agresivnimi sosedi,« je pred časom lrQčane je v napad na Kuvajt gnal samo pohlep po naftnem bogastvu zapisal zgodovinar Abdul-redha Asiri. »Obstaja natančno določen občutek kuvajtskosti v smislu sa-mozaznavanja in narodne pripadnosti,« meni neki zahodni diplomat, ki je služboval v Kuvajtu in baku. Stisnjeni med tri regionalne sile - bak, ban in Savdsko Arabijo - so si morati Kuvajtčani v zgodovini svojo samobitnost zagotavljati pretežno z diplomatskimi sredstvi. Navadno so to poCeli tako, da so se prilizovati regionalnim in svetovnim silam ter jih ščuvati drugo proti drugi. Tako so ohranili neodvisnost, ki jim pomeni več kot katerakoli druga stvar na svetu. Kuvajtčani so trdno prepričani, da imajo več skupnega s sosednjimi zalivskimi državami kot s severnoabiškimi Arabci. Med baško-bansko vojno v 80. letih so politično in finančno podpbali baškega diktatorja Sadama Huseina. To je razumljivo, saj je bil Huseinov bak v tistem času branik pred širjenjem Homeinijeve različice islama. V zadnjih 15 letih so tudi dejavni člani Zalivskega sveta za sodelovanje, ki združuje Savdsko Arabijo, Katar, Združene arabske embate, Oman in Bahrajn. »Vsi Arabci imamo skupen jezik, kulturo in vero, kljub temu pa smo zalivske države posebna entiteta v okviru arabskega sveta. Mi, Kuvajtčani, se zavedamo, kako pomembno je sodelovati z drugimi, vendar smo hkrati trdno odločeni ohraniti svojo samobitnost,« nam je za-bdil Al Gabra. WiUiam Maclean, Reuter KURDI Spopadi med strankami in sirah pred Huseinom IRBIL - Kurdska vlada v severnem baku je po dveh letih obstoja doživela neslaven konec. Kurdska demokratična stranka (KDP) in Domoljubna zveza Kurdistana (PUK), Id sta si v treh kurdskih provincah na severu baka dve leti delili oblast, sta namreč nesoglasja zaceli reševati z nasilnimi sredstvi. »V enomesečnih spopadih med sprtimi kurdskimi skupinami na severu baka je življenje izgubilo najmanj tisoč civilistov, veC tisoč Kurdov pa se je podalo v beg,« je v nedeljo izjavil baški veleposlanik v Ankari. Tudi opazovalci OZN sporočajo, da na nekaterih območjih po kurdskim nadzorom »pogrešajo red in mir«. Med KDP in PUK, vodilnima političnima silama v Kurdistanu, je do prvih resnih zaostritev prišlo že maja in avgusta lani, kar so izkoristili tudi islamski fundamentalisti, ki postajajo upoštevanja vredna sila v iraškem delu Kurdistana. Glavna grožnja pa še naprej ostaja zlovešči Sadam Husein. Kurdi se z grozo spominjajo leta 1991, ko so baške čete v krvi zable kurdsko vstajo. Iraški Kurdi se zelo bojijo odprave mednarodnih gospodarskih in političnih ukrepov zoper Irak, ki jih je Varnostni svet uvedel leta 1990, potem ko je iraška vojska avgusta istega leta zasedla Kuvajt. »Ce bo svetovna organizacija odpravila naftni embargo zoper bak, potem bo Husein dobil denar, s katerim bo kupil orožje. Bodite prepričani, da iraško prebivalstvo od odprave embarga ne bo imelo nikakršne koristi,« je zabdil Ahmad Calabi, predsednik opozicijskega Iraškega nacionalnega kongresa (-INC). Iraško opozicijo vznemirja že dejstvo, da je Sadam Husein še vedno na oblasti, saj je večina njenih voditeljev prepričana, da bo bak postal normalna država šele takrat, ko bo Huseinov režim le še temačna preteklost. Kurdski voditelji menijo, da bi Husein, če bi prenehal zatirati svoje ljudstvo in izpolnjeval resolucije VS, izgubil oblast. Iraška opozicija je sicer začela dvigovati glavo, toda diktator Husein še vedno drži vse vajeti v svojih rokah. Calabi je prepričan, da bo Huseina strmoglavilo ljudsko gibanje, ki ga bo podprla iraška vojska. Po njegovih besedah ima INC svoje simpatizerje tudi v vojaških vrstah. INC je posredovala tudi v sporu med KDP in PUK, ki je izbruhnil spomladi. Voditelji KPD so namreč bdili, da PUK noče predčasnih volitev, saj se boji, da bi bil na njih poražen. Barzani je dejal, da sta se z voditeljem PUK Džalalom Talabanijem sicer dogovorila, da predčasne volitve bodo, vendar nista določila natančnega datuma, baški Kurdi pravijo, da se sosednje države, predvsem Turčija, bojijo kurdskih volitev, saj so prepričane, da je to prvi korak k vzpostavitvi neodvisne kurdske države. Turške oblasti skušajo namreč že deset let zabeti močno kurdsko gverilo na jugovzhodu države, ki jo vodi Kurdska delavska sbanka (PKK). »S pripadniki PKK nimamo nikakršnih stikov. Njihovo delovanje je skrajno škodljivo za vse Kurde,« je prepričan Sadi Abderralunan, član vodstva KPD in hkrati elan izvršnega odbora INC. »Zakaj naj bi volitve pomenile težnjo po neodvisni državi? Mi zahtevamo federalno ureditev baka. V svetu je več kot 40 federalno urejenih držav. Najmočnejša država na svetu, ZDA, je federacija,« je še dejal Abderrahman. Suna Brdem Z Reuter SLOVENSKI PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 10.00 10.15 10.30 10.50 12.35 13.00 13.05 13.50 14.05 16.15 16.45 17.00 17.10 17.35 17.45 18.00 18.45 19.13 19.30 20.00 20.25 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 Videostrani Zverinice iz Rezije, 2/13 del lutkovne serije Plesno akrobatska skupina »Flip«, Piran Klute, pon. ameriškega filma Tv avtomagazin, pon. Poročila Sedma steza, pon. Video strani Sobotna noč, pon. Mostovi Podarim - dobim, pon. Tv dnevnik 1 Otroški program Šest ta pravih in banja, 2/6 del nemške nanizanke Čudovite prigode barona Muenchhausna ali laznjivi kljukec, 3/6 del gledališke predstave SLG Celje Moja enciklopedija živali: Kameleon Regionalni studio Koper Lingo, Tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Razjamikovi v prometu, 9/10 del tv nadaljevanke Vzpon in padec olimpijske vasi, norveška hum. oddaja Osmi dan Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport VPS 2200 Žarišče Poslovna borza Sova Z eno nogo v grobu, 6/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 11/33 del ameriške nanizanke $T SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 16.00 16.30 17.35 18.00 18.50 19.10 19.20 20.05 20.55 21.45 22.35 23.10 Video strani Enron e ws Video strani Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do Boeinga, pon. 1/4 dela dokumentarne oddaje Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodistria, pon. Sova, ponovitev Murphy Brown, 4. del ameriške nadaljevanke Pravi moški Severna obzorja, 10/33 del angleške nanizanke Polnočno sonce Iz življenja za življenje Podarim - dobim Videošpon Gore in ljudje Roka rocka H. Ibsen: Hedda Gabler, 2., zadnji del švedske drama Svet poroča Video strani A KANALA HM Video strani Q Spot tedna CEj Na velikem platnu 1HwSi Luč svetlobe, ponovitev 341. dela ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Spot leta mjjlCMT EM Spot leta y Na velikem platnu IBEISi Dežurna lekarna, ponovitev 8. dela španske humoristične nanizanke Jack Razparač, ponovitev 1. dela ameriškega filma Dogodivščine male koale, risanka Poročila Luč svetlobe, 342. del ameriške nadaljevanke Q Rodeo, kontaktna glasbena oddaja E? Divje palme, 1. del ameriške nanizanke Q Poročila g Karma, oddaja o duhovnosti **lil Upravljanje, 13. del dokumentarne nanizanke o manage-mentu Spot leta Na velikem platnu CMT Video strani 23.00 23.05 23.25 01.00 17.05 18.45 19.00 19.10 13.15 13.55 14.25 HDif MMTV (62. kanal) 13.30 15.00 16.00 19.00 19.05 19.30 20.00 20.30 22.10 23.40 00.00 01.00 Video strani - panorama MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedel’a, glasbeno razvedrilna oddaja, pon. Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Domači zdravnik, o ranah na želodcu Road To Bali, film Guba Crossing, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche Welle RAI 1 RETE 4 SH Koper Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Love Boat, 7.30 Jef- Euronews tina, vmes(7.00, 8.00, fersonovi Ponedeljkov športni pre- 9.00, 9.30, 10.00) dnev- Nad.: Diritto di nascere, gled, ponovitev nik, 7.35 Gospodarstvo 8.30 Pantanal Svet danes Nan.: Cuori senza eta Variete: Buona giomata, Slovenski program Film: Gli imbroglioni vmes 9.05 nad. Guadalu- Studio 2 - pogovor (kom., It. ’63), vmes pe, 9.40 Manuela, 10.30 Primorska kronika (10.00) dnevnik Catene d’amore,11.35 Tv dnevnik Oddaja koristnih nasve- Febbre d’amore, 12.30 Tv šola tov Utile Futile Lasciati amare, vmes Euronevvs Vreme in dnevnik (11.30) dnevnik Vsedanes - aktualnosti Nan.: La signora in giallo Dnevnik Rhythm & News - vodi Dnevnik Rubrika o lepooti Andrea F. m Aktualno: TGl Motori Nad.: Sentieri, 15.05 V ospredju - avtor Bruno g Dok.: Kvarkov svet Cuore selvaggio, 16.10 La Agrimi Iv Nan.: Pustolovščine mla- donna del mistero Vsedanes - Tv dnevnik dega Indiane Jonesa Aktualno: Perdonami, Sportel - oddaja o zamej- Mladinski variete Solleti- 18.00 Funari News, vmes skem športu in športni- co, vmes risanke (19.00) dnevnik kih Nan.: Zorro Film: 11 te nel deserto Danes v Parlamentu (dram., VB-It. ’90) K Dnevnik Film: Diana la cortigiana Kviz: 11 cmciverbone (pust., ZDA ’55, i. L. Tur- Variete: Luna Park (vodi ner), 23.45 dnevnik Fabrizio Frizzi) Pregled tiska Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Film: Cacciatori di navi (pust., It. ’91, r. F.'Quili-ci, i. P. King, F. Testi) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu DSE Sapere: Lombardski potniki v Ameriki Aktualno: Sottovoce RAI 2 Euronevvs Variete za otroke, risanke Nan.: Doogie Howser, 8.20 Lassie, 8.45 Družina Drombush Nad.: Beautiful [2 TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad,: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: La legge di Bird Dnevnik in šport Ko bi bil S. Holmes TV film: Missus (dram., It.-Fr.-Nem. ’94, i. H. Griem, E: Dobrovolskaja) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik in vreme Avtorska glasba: Umbria Jazz ’94 Pregled tiska Nan.: Soko 5113 Nočni dnevnik RAI 3 CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota del la fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Aktualno: Arniči di sera (vodi Maria De Filippi) Zanimivosti o filmu Stra-gate Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Pregled tiska L’altra edicola Oddaje DSE: Filozofija, angleščina, dok. Sapere, Indonezija, Euronevvs Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Šport: ciklokros, 15.45 rokomet Aktualno: Alfabete TV, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: CM Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario, vmes Eveline, Blob # TEU 4 (□MF1 Avstrija 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.dl principe di Bel Air, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bay-side School Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff) Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Naš hrupni dom Nevaren klic Mokri grob, pon. am. srhljivke Športna arena, pon. Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Ordinacija Bulowbogen Pogled od strani Otroški program Mini cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom: Romanca v molu Cas v sliki, šport Hunter, am. serija Strup in krivda Pogledi od strani Posejdonova pustolovščina, ameriški film iz leta 1972 z Gene Hackmana-nom v glavni vlogi Cas v sliki Hladnokrvni kaznjenec, ameriški film iz leta 1967 z Paulom Newmanom v glavni vlogi Simon Templar Video strani (□UP3 Avstrija 2 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Nadaljevanka MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La collera di Dio The Lion Trophy Show Film: Quel lungo venerdi santo (dram., ’81) Variete: Tappeto volante Tisoč mojstrovin Lipova ulica Ljudje iz St. Benedikta Moč strasti, serija Ženitni prevarant Odkrivanje zemlje, dokumentarni film Orientacija Mi Tista stvar je, kviz Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Žival človek, angl. serija Biologija ljubezni Zunanjepolitično poročilo Večerni studio Ambo tema Klub 2 Potovanja s teto, ameriški film, 1972 Igrajo: Alec McCowen, Maggie Smith, Lou Gosset in drugi Režija: George Cukor Videostrani OjU Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Šolski program: Plesni Mehanično vesolje: Millikanov poiskus Narnijske kronike, 16/18 del serija Poročila Prenos proslave obletnice sprejetja Hrvaške v Olimpijski odbor Palomino, ameriški film Mehanično vesolje, pon. Otroški program Igrajmo se Trodnevni rok, 11/13 del Mali veliki svet Poročila Ljubičino darilo, dokumentarna oddaja Pogled skozi okno Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 913. del Dnevnik, vreme, šport Prenos proslave obletnice sprejetja Hrvaške v Olimpijski odbor, ponovitev Parlament Slika na sliko Nature By Desighn, 3/6 del dokumentarne serije Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video strani Tv-koledar Majski cvetovi, ponovitev 13/13 dela angleške nanizanke Arena, oddaja o športu Risanka Dnevnik Sport 2,4 oboka, 5/6 del humoristične nanizanke Leta slave, 1/3 del nanizanke V iskanju pustolovščin, 7/9 del dokumentarne serije Sesbe, 11/22 del serije Nocoj z vami: Mario Limič iz skupine »Stijene« Video sbani @ Madžarska 15.15 15.30 16.00 Igra Maigret se brani Mejno mesto, serija Zvon Posel Borza Sotrpini Naravno zdravilstvo Fizika za šolarje Poročila 16.05 16.25 17.00 17.40 17.55 Analiza pesmi Gospodična, serija Dimenzije Za boljši jezik Katoliška kronika 18.15 Posel 18.30 19.00 19.14 19.30 Maček v žaklju, kviz Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik 20.20 21.10 Zakaj ravno Aljaska Studio '95 21.55 22.05 23.00 Dnevi obleganja, Budimpešta '45 Sporočilo kamnov, dokumentarna serija Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1_______20.05 RAZJARNIKOVI V PROMETU Cilkine ovire - šikane Rezlja: Igor Smld Direktor fotografije: Lenart Vipotnik Scenarij: Tatjana Trtnik Igrajo: Maja Končar, Zvone Hribar, Simon Repnik, Dragan Erblda, Tisa Novak, TJaSa Meško, Majda Potokar, Judita Zidar, Maja Sever, Bernarda Oman, Roman Končar, Marcel Buh In statisti Lokacija: Potrčeva TV SLOVENIJA 2 GORE IN LJUDJE, dokumentarna oddaja 20.05 Tokrat se bomo v oddaji GORE IN LJUDJE najprej ozrli po največjih dosežkih slovenskih alpinistov v minulem letu. Planinska zveza Slovenije je konec decembra lani razglasita najuspešnejše alpiniste, alpinistke in alpinistične smučarje, katerih dosežki niso bili odmevni samo doma, ampak tudi v tujini. V oddaji bomo predstavili naše največje mojstre vertikal in z njimi spregovorili o njihovih letošnjih željah in ciljih. Videli boste, kakšen je bil izjemen podvig najboljšega slovenskega športnega plezalca v Sloveniji Aljoše Groma, ki je lani le nekaj dni zatem, ko je tak podvig uspel Tomu Česnu, soliral smer desete stopnje in tako postal sedmi človek na svetu, ki se mu je posrečil ta izjemno tvegan vzpon. O svojem vzponu na Ganesh V bodo pripovedovali udeleženci zadnje lanske alpinistične odprave, posebno pozornost pa smo seveda namenili najuspešnejšemu slovenskemu alpinistu leta 1994 - Vanji Furlanu. Sodelavci avstrijske oddaje Land der Berge nas bodo popeljali po Prepovedanem kraljestvu na meji med Nepalom in Tibetom, kamor so šli iskat izvir reke Kali Gandaki... skratka, oddaja bo tokrat namenjena predvsem alpinističnim in plezalnim podvigom in tujim goram. Nagradno vprašanje pa bo povezano z obletnico nekega davnega popotovanja iz Benetk čez gore Pamirja na Kitajsko... Redaktorica oddaje je Marjeta Keršič-Svetel. RETE 4 20.35 IL TE NEI DESERTO, ameriški film, 1990 Režija: Bernardo Bertoiucci Igrajo: Debra Winger, John Malkovich, Campbell Scott in drugi Ob koncu štiridesetih let potujeta zakonca Port in Kit v severno Afriko, da bi rešila svoj zakon, ki je postal prazen in brez pravega smisla, spremlja ju prijatelj Tunner. Izkušnja pa je tragična, saj Kit zboli. Bertoiucci je film posnel po istoimenskem romanu Paula Bowlesa. Film ni niti road movie, čeprav je v središču zgodbe potovanje, niti melodrama. Režiser je gradil predvsem na psihologiji junakov, poudarit praznino njihovega življenja. Čeprav potujejo po puščavi jih spremljajo vsi predsodki intelektualcev, tako da jim je okolje tuje, odtujeni pa so tudi sami med seboj.___________ RAI3 02.45 DICK TRACY - BATTLE IN THE CLOUDS, ameriški film, 1937 Režija: William Witney, John English Igrajo: Ralph Byrd, Lynn Roberts, Charles Mid- dleton, Jerry Tucker in drugi Hromi je neusmiljeni vodja tatov, ki hočejo prodati načrte novega reakcijskega letala sovražnikom, nato načrtujejo rop banke, končno pa tiskajo ponarejen denar. Neprekosljivi detektiv Dick Tracy pa jih vedno zasači. Dick Tracy se je rodil 4. oktobra 1931 izpod peresa Chesterja Gauida. Imel je velik uspeh, tako da je izhajal v 800 ameriških dnevnikih. Tracy je morda edini junak stripov, ki se z leti spreminja: poroči se z zvesto zaročenko Tess, rodi se mu hčerka in celo vnuk. Njegova velika popularnost je prepričala produkcijsko hišo Republik, da je posnela serijo petnajstminutnih filmov.___________ KANALA 20.40 DIVJE PALME, -ameriška nanizanka Futuristična nanizanka je postavljena v Los Angeles leta 2007. Zakonca Harry in Grace živita na videz idilično življenje, ki pa Harryju začne presedati, tlači ga mora in nepričakovano se pojavi njegova nekdanja ljubica. Prosi ga za nasvet, kako naj poišče izgubljenega sina. TV SLOVENIJA / POGOVOR $ TATJANO TRTNIK Od Periskopovcev do Razjamikovih Tatjana Trtnik: »Ko se je zaključila serija oddaj Periskop, sem zaCela razmišljati o novi seriji, družinski seriji in kot nekakšen vmesni člen je nastal niz oddaj Pri Periskopovih, ki smo jo pripravili za božične in novoletne praznike. V teh oddajah so nastopali vsi glavni Pe-riskopovci kot zabavna družina. V tem vmesnem Času smo pripravili serijo Perisko-povci v prometu in še nekaj projektov, pri katerih smo sodelovali s Svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. In sreCno naključje je bilo, da so bili na Svetu pripravljeni vložiti denar v družinsko serijo, kakrksno sem si zamislila. Seveda tako, da bodo v njej pokrite tudi njihove želje glede vzgoje v prometu. Povedali so mi, na kaj bi bilo treba posebej opozoriti. Prav lepo se je zložilo z osnovno zamislijo o družini in njenih težavah in peripetijah, družini s štirimi otroki različnih starosti, ki ponuja vrsto različnih možnosti in zapletov. Nekdo je rekel, da je ta serija preveč za promet in premalo za družinsko serijo. Ne strinjam se s tem, ampak, gledalci bodo že sami presodili.« Kakšen je sicer občutek zdaj, ko je serija pripravljena? »Ko jo gledam, ne morem skriti zadovoljstva. Ta družina me je že med snovanjem in pisanjem zelo zabavala in scenarij je nastal zelo hitro in brez velikih težav. Doma pri nas so bili Razjamikovi veC mesecev naši najboljši prijatelji. Od jutra do večera so se podili po naših mislih, za za- jtrk, matico in za večerjo. Nenehno smo se pogovarjali o njih, razčiščevali podrobnosti, Igor (Igor Smid-režiser nadaljevanke) me je spraševal: kaj si pa imela tu v mislih? In me postavljal na realna tla. Biti smo kot ena velika družina in kljub hitremu tempu, napornemu delu, je bilo vzdušje Čudovito.« Tudi z igralci ste imeti srečo. »Serijo bi morali snemati že leto poprej, pa niso bile podpisane pogodbe, serija ni bila vnesena v letni plan... Zaradi tega prelaganja projekta se je igralska zasedba skoraj v celoti spremenila, igralci niso mogli Čakati na nas, saj imajo svoje načrte, svoje dolžnosti. Prvotno sem si zamislila v vlogi mame Cecilije Deso Muck Pa je v tem Času, ko smo prelagali snemanje, povila Se enega dojenčka in nanjo nismo mogli računati. Nisem se dosti ozirala okrog, zaprosila sem Majo KonCar, Ce bi prevzela vlogo, nekoliko v strahu sicer in pripravljena prilagoditi lik, tako, da bi ji ustrezal, saj je moja Cecilija kar precej divja, Maja pa se mi niti slučajno ni zdela taksna. Ampak Maja mi je telefonirala že Cez dan in me vprašala: si ti imela mogoCe mene za vzor, ko si pisala to vlogo? Za oCeta je bil sprva predviden Lojze Svete, ki bi tudi po pojavi sodil k Desi, pa se je med tem angažiral drugod. Ker na poti v službo pogosto srečam igralca Zvoneta Hribarja, sem pomislila nanj. Pri hiSi ima štiri otroke, pa sem si mislila, zakaj ne bi bil oCe tu- di v naši seriji. Doma ima sicer on glavno besedo in se je sprva kar težko sprijaznil s tem, da je kot oCe v seriji podrejen in je glavna mama, potem pa je z velikim veseljem oblikoval svojo vlogo. Simona Repnika smo za vlogo najstarejsega otroka v družini izbrali soglasno. Simon je že večkrat prišel na naše avdicije, se vedno uvrstil v ožji izbor, a ni bil nikoli izbran. Za to vlogo je bil ravno pravšen. Kot sem izvedela od njegovih sošolcev je tudi v Soli glavni zabavljač. Dragana Erbido smo dobili na eni od snemalnih lokacij. Ko smo si jo ogledovati, se je pripeljal mimo na rolki, se zaletel v Igorja in se takoj ponudil za igralca. Ker je že po zunanjosti prav tak fentic, kakršnega smo iskali, smo ga preizkusiti še pred kamero, preigrati z njim nekaj dialogov. In sedel nam je v srce: gibčen, iznajdljiv, nic mu ni bilo nerodno. Tudi z deklicama ni bilo težav. Tisa je že večkrat nastopala v naših projektih, tarnalo (Tjašo Meško) pa sem že nekaj mesecev pred snemanjem učila besed iz scenarija, na-prirner: Cilka, Mat! in podobno in to jo je neznansko zabavalo. Edini, ki je ostal iz prve zasedbe, tudi edini Peri-skopovec je Roman KonCar, ki je v seriji zaigral soseda, policaja Armanda M. Mravljo.« Serija se izteka in Tatjana upa, da bodo dobili dovolj spodbudnih in pohvalnih pisem gladelacev in jim bo televizijsko vodstvo dovolilo, da bodo s serijo nadaljevali. TV STEK MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hite 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Repati; 16.45CineMatic; 17.30Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hite; 21.00 Madon-na: A Body Of Work, 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKVONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Heroes, 3/4 del; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Shovv; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 MAS.H.; 21.00 Intruders PR0 7 05.25 Serije; 11.30 Srčni fant in dve dami; 13.00 Charlijevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 15.55 Hišica v preriji; 17.55 Kremenčkovi; 18.15 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Prestrašena zdravnica, nemški film; 23.05 Kung Fu - v znamenju zmaja; 0.05 Vojna svetov; 01.00 Poročila; 01.10 Ponovitve PREMIERE 14.00 Džungelska vročica; 14.45 Made in America; 16.35 Outeider, am. drama; 18.00 Premiere, napoved progama; 18.25 Tri ninje, ameriška akcijska komedija; 20.00 Program; 20.15 Primer za morilca, am. triler; 21.45 Petrovi prijatelji, angl. tragikomedija; 2325 Plačani ubijalec, am. triler SATI 07.30 Dopoldanski program; 12,30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest, 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16,00 Macgy-ver; 17.00 Tvegaj! 18.00 Pojdi na vsel; 19.00 Poročila; 19.15 Spoti; 19.30 Kolo sreče; 20.15 MacGyver: Zadnja postaja pekel, am. akc. film; 22.00 Ulrich Meyer; 23.00 Spieglova TV reportaža EUROSPORT 08.30 Rally, pon.; 09.00 Južnoameriški nogomet; 09.30 Evrogol; 11.00 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, prenos iz Melbourna; 18.30 Evrogol; 19.30 Športna poročila; 20.00 Atletika; 21.30 Evroski; 22.00 Tenis; 23.00 Boks: Paul Busby - War-ren Stovve RTL 05.30 Program za otroke; 12.30 Springfieldova zgodba; 14.10 Umor je napisala; 15.00 Dona Christen; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Jeopardyi; 17.30 Med nami, 36. del; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Colum-bo Undercover, amerlša kriminalka, 19943; 23.10Gottechalk RTL 2 05.55 -17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.05 21. Jump Street, 7. del; 20.00 Poročila; 20.15 Bogati otroci, ameriški film; 22.50 Chunuk Bair, novozelandski film SKY MOVIES 15.30 Two Of A Kind; 17.00 A Watton Thanksgi-ving Reunion; 18.50 The Yarn Princess; 20.30 Glose Up: Sam Raimi; 21.00 The Lawnmower; 23.00 Boomerang MOVIE CHANNEL 13.00 Tlifeboat; 15.00 The Solid Gold Cadillac; 16.55 The Odyssey; 19.00 Wild Hards Čari Bro-ken; 21.00 The Cemetery Club; 23.00 The Assa-sin FILMNET + 11.50 Lorenzo's 08; 16.00 K-TV; 18.00 Fatal Dece-ption: Mrs. Lee Harvey Oswald; 20.00 Stalin; 00.00 Frankenstein SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Zivljenski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Dateli-ne; 21.30 Inside Ediiion; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 Worid News; 07.30 Moneyline; 11.30 VVortd Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20,00 Worid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVortd Spoti; 01.30 Showbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Simfoniki RTVS; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Glasbene novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 štos - še v torek obujamo spomine; 21,00 Zgodnja dela; 22.20-23,00 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RIS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba: 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi: 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8-100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve;, 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna Modrega vala; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega v.; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah: 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9,00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15. 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Tema; 22.00 Glasba. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Gorenjski glas; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni program; 20.00 Ti, jaz In najin otrok. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Ali En; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavy; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar); 10.30 intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ: Ekumenski zbor iz Trsta; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Roman: Be-si-Stavroginova usoda (Dostojevski, r. J. Babič); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel: 061/ 221-511 Danes, 17. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za abonma Studentski prvi in izven. Predstava bo Se v četrtek, 19. januarja, ob isti uri, za abonma Studentski drugi in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma dijaški 7 večerni in izven. Predstava bo Se v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma dijaški 6 večerni. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 17. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V četrtek, 19. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V petek, 20. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano! OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 17. januarja, ob 19. uri: E. VVolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red Četrtek n in izven. Predstava bo Se v torek, 24. januarja, ob 16.30, za red petek in izven. V ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 17. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma Studentski B. Predstava bo še v Četrtek, 19. januarja, ob 19.30, za abonma mladinski I in v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za izven in konto. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven in konto. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V petek, 20. januarja, ob 19.30: J. Graham - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za izven. V nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren/V. Arhar/Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven. LGL, tel.: 314-789 KULTURNICA, Zidovska steza 1 V sredo, 18. januarja, ob 17. uri: A. Goljevšček -GORNASTENISEDMUHA, za izven. V petek, 20. januarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. VELIKI ODER V Četrtek, 19. januarja, ob 17. uri: M. Loboda - PE-PELKA, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 11. in 17. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGUMIGUS, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri. GORNJA RADGONA KD GORNJA RADGONA, tel.: 069/ 61-650 V Četrtek, 19. januarja, ob 19.30: A. Leskovec - DVA BREGOVA. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 17. januarja, ob 19.30: George Tabori - WEI-SMAN IN RDEČE LICE, za abonma modri in izven. Predstava bo še v sredo, 18. januarja, ob 19. uri, za abonma dijaški 2 in izven. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBEŽI OD ŽENE, za izven. RAGTLME, Sejmišče 2 V soboto, 21. januarja, ob 10. uri: KAM PA KAM KOZLIČEK. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 20. januarja, ob 19. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za red sobota 1, sobota 2 in izven. OPERA, tel.: 062/ 221-206 V sredo, 18. januarja, ob 19.30: G. Verdi - RIGOLET-TO, za red zeleni in izven. V Četrtek, 19. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MA-NON, za red oranžni in izven. LGL, tel.: 062/26-748 V Četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: ŽOGICA MAROGICA, za zlati abonma. Predstava bo še v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri, za izven. NOVA GORICA PDG, tel: 065/25-326 V četrtek, 19. januarja, ob 20. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za abonma Cetrek in predpremiera. Predstava bo še v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma petek a, sreda in v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za abonma sobota in izven. V soboto, 21. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: ČRVIVA ZGODBA, za abonma malega polžka in izven. ROGAŠKA SLATINA KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA V Četrtek, 19. januarja, ob 18. uri: monodrama SOKRATOV ZAGOVOR PRED SODIŠČEM. VOJNIK V petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bmgakov - ZOJKBMO STANOVANJE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 17. t. m., ob 20.30 (red prost) bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in eni non sapevamo niente 1’uno dell’altra«.V abonmaju -predstava 2. Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3). V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 28. t. m. do 5. februarja bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. GORICA Kulturni dom Danes, 17. t.m., ob 20.30 (red B) gostuje Mestno gledališče ljubljansko s komedijo M. Ca-molettija »Pridi gola na večerjo«. Režija Zvone Sedelbauer. KOROŠKA BELJAK Studijski oder (Kellertheater): danes, 17. t.m., ob 20.00 - Rupert Herming »Lift». Ponovitve bodo trajale do 28.t.m. ŠENTPRIMOŽ Farna dvorana: danes, 17. t. m., ob 8.30, 10.00 in 11.30 lutkovna igra »Žogica marogi- ca« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 17. januarja, ob 19. uri: KAJ HOČE CERKEV V SOLI IN ZAKAJ TO HOČE? (E3) GALERIJA ZDSLU, tel.: 061/320-730 Danes, 17. januarja, ob 18. uri: večer z umetnikom TOMAŽEM KOLARIČEM. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 V sredo, 18. januarja, ob 18. uri: avdiovizualno predavanje ANTONA KOMARJA - Popotovanje v špansko Sevillo. FILOZOFSKA FAKULTETA, Aškerčeva 2 V sredo, 18. januarja, ob 11. uri: pogovor z dr. JURAJEM MARTINOVICEM - Položaj pisatelja v vojni. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V petek, 20. januarja, ob 19. uri: predavanje PRIMOŽA SKOBERNETA - Kolo življenja -reinkarnacija. TUPALIČE PRI PREDDVORU RESTAVRACIJA ZAPLATA V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: GLASOVNA PREJA. Gost Glasovne preje bo DRAGO JANČAR. Pogovor bo vodil JAROSLAV SKRUSNT. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: predavanje z diapozitivi in glasbo IBRAHIM NOU-HOUM - Mali - moja dežela. V petek, 20. januarja, ob 19.30: glasbeno-satirični kabaret BOGOMIR VERAS - Kaj ni eden drozga....!? za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kino ExceIsior: jutri, 18. t. m. - 20.30 »Allu-naggi« (Sv. 1970), »La vita e le straordinarie avventure del soldato semplice Ivan Chonkin« (Češka 1994); 22.30 »Domo« (It. 1994), »Guernica« (Hrv. 1992), »Pupazzi di neve« (Hrv. 1992), »Sarajevo - L’uomo, dio, II mostro« (Bosna 1994); Dvorana Azzurra: 18.30 »Ricamare con il lilo della memoria« (Au. 1993), »Rapsodia praghese« (Češka 1994), »Sono rimasto vivo« (Fr. 1994); 22.30 »28 januar 1994« zadnji prispevek M. Luc-chette, A. Ota in D. D’Angela. V sredo, 18. januarja, bo v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani otvoritev fotografske razstave DEJANA HABICHTA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVET1TELJI je na ogled do 30. januarja. V sredo, 18. januaria, bo v Mah galeriji ob 20. uri otvoritev razstave fotografij DEJANA HABICHTA. Razstava bo ob ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mah galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava madžarskih mnetnikov Arpada Szabadosa in Andrasa Markosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Danes, 17. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb, slik ih skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN. Razstava bo na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik BOJANA GORENCA je na ogled do 25. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Danes, 17. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik JURETA ZADNIKARJA. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik članov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. KD Španski borci, Zaloška ei Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. MARIBOR GALERIJA V ZIDOVSKEM STOLPU, Židovska ulica V petek, 20. januarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave fotografij ŽIGA KORITNIKA. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Danes, 17. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave likovne skupine MI. Razstava bo na ogled do 11. februarja. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 Danes, 17. januarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave grafik iz cikla Muzikanti študenta MATEJA GIDE-RA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVA GORICA GORIŠKI MUZEJ Retrospektivna razstave grafik in risb PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 23. febraarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V sredo, 18. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave del DALIBORJA JELAVICA. Razstava bo na ogled do 8. febraarja. V petek, 20. januarja, bo ob 18. uri otvoritev retrospektivne razstave JAKOBA SAVINSKA. Razstava bo na ogled do 13. febraarja. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3 Razstava grafik MARINA MAR1NIJA je na ogled do 20. januarja. PTUJ Danes, 17. januarja, bo na ptujskem gradu ob 18. uri otvoritev razstave PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. Razstava, ki bo na ogled do 21. febraarja je prilagojena za slepe in slabovidne. ZAGORJE KG DELAVSKI DOM Razstava slik VESNE OBID je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »La Terra Santa e la sua immagine nella cartografia antica«. Galerija Rettori Tribbio: Do 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Gledališče Miela: do 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. GRADIŠČE: V galeriji L. Spazzapan je odprta razstava del Avgusta Černigoja. KOROŠKA CELOVEC Hiša umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Stisse Dauer Sud«, 80-letnica Hiše umetnikov. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludwiga VVillroi-derja. BELJAK Galerija mesta Beljak: do 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. (GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA GRAND HOTEL UNION V nedeljo, 22. januarja, modri salon ob 18. uri: nastop JUANA VASLETA s pianistom LEONOM ENGELMANOM. K4, Kersnikova 4 Danes, 17. januarja, ob 21.30: koncert skupine EL-LIOTT SHARP CARBON (-ZDA). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V četrtek, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM. V nedeljo, 22. januarja, bo ob 21.30: koncert skupin AMBUSH in VVASSERDICHT. GRAD TIVOLI, Pod turnom 3 V torek, 24. januarja, bo ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KACJAN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) in JERKO NOVAK (kitara). Program: Teleman, Handl in Kreutz. MARIBOR MKC V sredo, 18. januarja, ob 21. uri: koncert skupine TROMATISM. PIRAN CLUB MAONA V soboto, 21. januarja, ob 21.30: nastop skupine LEE HARPER INTERNATIONAL QUINTET. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 21. januarja, ob 20.30: večer šansonov BOJAN ADAMIČ & MERI AVSENAK. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 17. januarja, ob 18. uri: ciganska glasba TAMBURAŠI SUKAR, mladinski abonma (4). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V petek, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilija Melnikova in pianista AljoSe Starca. Naslednji koncert bo 6. februarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 17. t. m., ob 20. uri premierska predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. Preprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Belilo in M. Somenzi. Pivovarna Forst Europa (Ul. Galatti) Jutri, 18. in v četrtek, 19. t. m., ob 21.30 bodo nastopili udeleženci XVI Festivala tržaške popevke. Na predstavi bodo poslušalci izbrali pesmi, ki bosta zastopali Trst na Državnem festivalu »Leone d’Oro« v Benetkah. OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom V nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 19. t. m., ob 20.30 nastop ansambla The Hil-liard Ensamble. GORICA Kulturni dom V petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, nagrajenec na mednarodnem natečaju »Praska pomlad« 1993. MENJALNIŠKI TEČAJI 16. januar 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,50 81,40 11,40 11,61 7,45 7,79 A banka Koper 80,20 81,80 11,30 11,62 7,45 7,78 A banka Nova Gorica 80,65 81,65 11,31 11,65 7,45 7,78 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,80 81,50 11,35 11,65 7,20 7,69 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,50 81,40 11,30 11,60 7,50 7,90 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,72 81,51 11,18 11,65 7,57 7,68 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,70 81,20 11,20 11,50 7,50 7,80 Come 2 us* 80,75 81,25 11,39 11,53 7,62 7,80 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,70 81,50 11,40 11,70 7,60 8,00 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 81,00 81,20 11,40 11,50 7,65 7,80 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,11 81,18 11,45 11,50 7,75 7,80 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,00 81,04 11,47 11,48 7,70 7,73 Kompas Hertz Celje* 80,85 81,50 11,40 11,50 7,48 7,78 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 80,80 81,50 11,37 11,50 7,48 7,78 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,80 81,50 11,37 11,50 7,48 7,78 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,80 81,50 11,37 11,50 7,48 7,78 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,80 81,50 '11,37 11,50 7,48 7,78 Tel:064/741519, od8-12,17-19, sobod7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 80,80 81,50 11,37 11,50 7,48 7,78 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 80,80 81,50 11,37 11,50 7,48 7,78 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,90 11,35 11,65 7,45 7,85 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,75 81,50 11,35 11,58 7,61 7,70 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,75 81,35 11,41 11,65 7,60 7,90 Poštna banka Slovenije* 79,50 81,50 10,90 11,51 7,22 7,69 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,05 81,10 11,51 11,53 7,72 7,75 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,90 81,20 11,47 11,54 7,62 7,72 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,90 81,50 11,47 11,55 7,40 7,85 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,00 81,69 11,49 11,60 7,30 7,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,00 81,85 11,30 11,69 7,30 7,80 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,85 81,47 11,40 11,60 7,62 7,70 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,85 81,40 11,41 11,53 7,58 7,85 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,90 - 11,47 11,58 7,40 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,60 11,47 11,58 7,30 7,85 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,65 81,20 11,41 11,53 7,52 7,80 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,90 81,45 11,42 11,60 7,61 7,80 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,80 81,30 11,35 11,60 7,60 7,82 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,48 11,35 11,60 7,50 7,85 SKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,70 81,10 11,45 11,50 7,60 7,73 SZKB d.d. Ljubljana 80,80 81,28 11,40 11,57 7,56 7,85 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,95 81,80 11,40 11,62 7,65 7,90 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,00 81,09 11,45 11,48 7,73 7,77 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * " Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Sedež: tel. +39/40/6700' 1 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 16. JANUAR 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1630,00 nemška marka 1040,00 1065,00 francoski frank 299,00 308,00 holandski gulden 919,00 949,00 belgijski frank 50,00 51,60 funt šterling 2485,00 2560,00 irski šterling 2485,00 2560,00 danska krona 262,00 269,00 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1125,00 1160,00 japonski jen 16,00 16,60 švicarski frank 1225,00 1265,00 avstrijski šiling 146,50 151,25 norveška krona 236,00 243,00 švedska krona 212,25 218,75 portugalski escudo 9,90 10,35 španska pezeta 11,90 12,35 avstralski dolar 1203,00 1243,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 16. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1585,00 1630,00 nemška marka 1037,00 1057,00 francoski frank 299,00 308,00 holandski gulden 920,00 938,00 belgijski frank 50,10 51,30 funt šterling 2485,00 2555,00 irski šterling 2455,00 2540,00 danska krona 262,00 270,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1125,00 1160,00 švicarski frank 1232,00 1259,00 avstrijski šiling 146,60 150,60 slovenski tolar 12,70 13,20 13. JANUAR 1995 dtžava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,70 13,20 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 16. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni' srednji prodajni ameriški dolar 1.5365 - francoski Irank 28.9300 nizozemski gulden 89.1650 belgijski frank 4.8550 španska peseta 1.1500 danska krona 25.3920 kanadski dolar 1.0887 japonski jen 1.5576 švicarski frank 118.9700 avstrijski šiling - 14.2130 italijanska lita - 0.9584 švedska krona - 20.5650 - ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 17.1.1995 1. Redni tečaj m DEM 82.12 2. Tečaj za termimko-valntne pogodbe za DEM 81.04 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 12.1.1995 MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 010 z dne 16. 1. 1995 - Tečaji veljajo od 17. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Non/eška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 95,1071 1159,7595 396,1607 88,8363 2071,9490 2644,1993 2360,6446 8159,8498 7,8204 127,0979 7275,7300 1866,8921 78,9465 1678,0731 9707,7732 196,8319 125,3761 154,5680 93,8382 95,3933 1163,2492 397,3528 89,1036 2078,1836 2652,1558 2367,7478 8184,4030 52,6093 194,9116 7,8439 2200,0000 127,4803 7297,6229 1872,5096 79,1841 1683,1225 9736,9842 197,4242 125,7534 155,0331 94,1206 95,6795 1166,7389 398,5449 89,3709 2084,4182 2660,1123 2374,8510 8208,9562 52,7671 195,4963 7,8674 127,8627 7319,5158 1878,1271 79,4217 1688,1719 9766,1952 198,0165 126,1307 155,4982 94,4030 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov Iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17. januarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAC MAJNIŠKI ZAPIS , IZPLAČLJIV 23. 1. 1995: 1.500,000 795,381 805,352 1,600,732 6 106.0507% 107.3802% 106.7155% 150,000 79,538 80,535 160,073 rz Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana St.: 8 Datum: 16. 1. 1995 — —— LJUBLJANSKA UL1LUNA STOCI E3CHANCL MC Vrednost. papir obr. [n.div. ex kupon štda[(3) enotni teCaj % sprem datum- povpiaš [nniija Max. Min. IM bjhee •ranrf; LEKC 796 (4.5.93) 11.233 1,20 16.1. 11.011 11.950 11.700 10.650 202 PUB um [6.6.94] 15.995 2,20- 16.1. 16.E 16.190 16.190 15.900 5,886 SAL 500 (7)129.8.94) 20.754 1.26- 16.1. 20.621 20,790 21.000 20.610 4.358 SKBR 458 116.5.94.) 37.703 ,80- 16.1. 37,451 37.800 38.000 37.450 28.428 TSZK' tfSfS RSOl 8,0 4.(31,12.94) 100,2 ,19- 16.1. 100,1 100,4 100,4 99,9 1.836 RS02 9,5 8.(1.10.94] 106,4 ,05- 16.1. 106,3 106,4 106,6 106,3 46.682 RS08 5,0 3.(30.11.94) 92,2 2,17- 16.1, 91,t 100,0 92,6 92,0 1.224 RSll ■ 7,0 .4,(15.1,95) 100,4 9.1. 102,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 98,0 ,31 16.1, 97,1 98,3 98,0 98,0 67 RS12D 9,5 8.(1.10.94) 104,0 28.12. 101,1 SKB1 10,0 4.(1.11.941 96,2A 2,34- 16.1. 98,1 99,1 98,5 95,1 104 j frira1 ajme Z3LH9 ftnfftt BTBR 13.000A 16.1. 12.801 13.071 13.000 13.000 65 DAD 10.000 (1.6.94.) 174.355 3,83- 16.1. 169.501 171.800 183.000 166.100 54.050 FMD (8) 21.918 2,12- 16.1. 21.151 22.500 22.0« 21.900 241 GPGR 16.700 30.11. 17.001 HMER 17.950 13.1. 19.250 MKZ 218 (30,3,93.) 9.701 ,66- 16.1 9.551 9.700 9.800 9.600 893 m 4.000 (8)(10.6.94.| 5.663 1,92- 16.1. m 5.621 5.900 5.570 5.465 m 15] 808,9 ,08 16.1. 793,1 810,0 811,0 805,0 1.679 tnn? (BHGa 3H!BE 3B3L 3HE1 KBTP 4000 (23.5.94) 42.248 4,94- 16.1. 41.811 42.501 42.800 41.710 2.535 PFNP 52.659 2,06- 16.1. 51.801 53.500 53.750 52,* 3.476 RGSP (61 2.960 1,16- 16.1 2,951 3.130 2,961 2.960 148 UBKP 16.510Z 6.1. VffP 40.960 30.12 41.010 41.30(1 BSE iTSfS LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,0 - 13.1. 0ZG LIJI 4.(1.1.95) 82,3 11.1 83,0 87,9 PCE 12,0 6.(1.12.94] 102,9 30.12. 97,0 103,5 PLj 12,0 7.(1.1.95) 102,1A 16.1. 97,0 100,0 102,1 102,1 27 PG0 10,0 1.(1.6.941 97,5 1,91- 16.1. 98,0 100,0 97,5 97,5 1,481 RSGSl 10,0 4.(1.6.94) 97,5 ,52 16.1. 97,0 97,9 97,5 97,5 70 ■ ■ ■ 1 GEAJ 2.501 5.500 GRDO 119 . (8.3.94.) 510,0 mo 3.500 13.1 3.550 3.790 1NTR 3.450 ,29 16.1. 3.420 3.450 3.450 3.450 45 RDRO 18.400 6.1 19.500 RGSR 930,0 2,57 16.1 905,0 965,0 930,0 930,0 279 J Wfl RUHItIT pftra rrera pggfitf ESU SBE ■■ HBP0 3.793 13.1 3.750 3.850 KBPI KBPP 48.000 UBKC 1.000 15.000 ElKA’IHtfltli; nSHTil pypj BUB GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,1A 3,92 16.1 92,0 98,1 98,1 6 LOK 11.10.94] 75,1 MLjO (1.4.94] 96,7A ,55 16.1 68,0 98,9 97,0 96,2 110 OSMO (1.10,94] 79,1 OLSO 81.9.94] 80,1A 3,49- 16.1 81, 85,8 80,1 80,1 544 0NM (1.8.94] 62, 90,0 0P0 (1.9.94] 81,5 9.1 82, 87,0 UBKK (15.10.94] VPIO (1.10,94) 99,5 6.1 IM iTOTfril mun Wl? Ttfifn TR* HEB k/tini-f BS2 99,2 14.11 BS1 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10 BNB2 91,7 ,13 16.01 91, 91, 91,S 91,7 9.175 B8M B8MA 107,6 12.1 B8MB B8V 88VA B8VB IM1 mnm sbe 3232 EHM! asa CEHD 3E! NBl 16.500 16. 16.601 21.00 16.5« 16.5« 17 NB2 4.104 2,80- 16, 3.90 4.001 4.30 4.00 661 SBI 16.1.95 preišnii d T d% 1.384,19 1.404,71 -20,52 1 -1,46 I Vse pravice pridržane .Opombe Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je na^naninadjaldelnkK kotirajo v tiarjih;ob\'ezni(e kotirajo tra pripisanih obr^ na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) • izkoriščena davčna olajšava; A - aplikarijdd tečaj: borati posrednik je hki^ kimil in protM isti pa{M-ra razlik stranki; S • suspaidiraDO trgovale; Z ■ zadraano bgovai^e; *-dosežena lOHDtfaotru dnevna sprememba tečaja;**-dosežena 3tkxkotnaomeptev-tigo\'anje je zaoirana Obvmke z aniritetnimodplarikni glavnice: RS01, RS08,RSLl,SKBl,OZG, PCE, PGO,P14,RGSl;ex kupon-ste- vilka kupiiia in datum zapadkistibtega; (3)-obveznke kotirajo brez kupona vidjufno 4 delovne dni pred zapadlo- stjo le^ (4) • dospele obresti od vkljub kupona, ki je zapadel 1.3.93 dalje niso bife izplačane; (5) - d 12.4IM del-niča koto brez kujiona ra to; (6)-od 265S4 delnica kotira hez kupona ra 193 in 92; (7Hzpladfeakonlaqe divi- dende ra L94;obr. m.-obrestna mera (obveznice); div.-dividenta(ddnice) v STT.Ce ni navedmo drugače; max-naj- j višji tečaj dofecenega vrednostnega papnja; min.-n^nizptec^dcdocenega vrednotnega papiija J Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. januarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben 1171,7197 2384,9892 8244,0000 7,9070 198,8618 126,6691 »slih je možno odsl doaovor. 1173,1410 2387,8822 8254,0000 7,9106 199,1030 126,8227 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM notno odsto 81,90 81,99 panje. 82,15 82,19 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečal velja dne 17. ianuaria 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD. ATS, UT in CHF so dok> veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za OŽSoastotne točke. T do ECU = 30.01)0 na dan. Pri večjh privih in nak • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju In v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ieni na pode utah pa je razi 3čai veljajo zc upin se fečaj kupovati in pogoje nakup 81,85 82,10 81,95 81,90 81,90 igi srednjih tečaj melje Banke Slov odkup prilivov i določi v sporazurr xodqjati tujo vak a dl prodaje. 82,15 82,15 82,25 82,20 82,20 3V po trenutno snije povečano prodajo deviz tu. jto po objavlje- 16. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1602,770 — ECU — 1978,620 — nemška marka — 1043,810 — francoski frank — 301,950 — funt šterling — 2515,550 — holandski gulden — 930,760 — belgijski frank — 50,680 — španska pezeta — 12,018 — danska krona — 264,990 — irski funt — 2483,810 — grška drahma — 6,710 — portugalski escudo — 10,108 — kanadski dolar — 1136,720 — japonski jen — 16,255 — švicarski frank — 1241,980 — avstrijski šiling — 148,340 — norveška krona — 238,900 — švedska krona — 214,490 — finska marka — 338,490 —- avstralski dolar — 1217,300 — 17. JANUAR 1995 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,6000 11,1000 kanadski dolar 7,4500 7,8500 funt šterling 16,6500 17,4500 švicarski frank 819,0000 851,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 199,5000 207,5000 holandski gulden 614,5000 638,5000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,6580 0,6920 danska krona 174,0000 182,0000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 140,2000 146,8000 finska marka 222,5000 232,5000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 10,6500 11,1500 slovenski tolar - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. izidi in lestvice KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV Mladinci Deželno prvenstvo IZIDI 15. KOLA: Cormonese - San Canzian 0:0, Fortitudo - San Giovanni 1:1, Gradese -Staranzano 1:5, Juventina - Portuale 3:2, Ronchi - Itala San Marco 2:2, San Luigi -Ponziana 0:1, San Sergio - Lucinico 2:3. VRSTNI RED: Ronchi 27, Ponziana 21, San Sergio 20, Cormonese 19, Itala San Marco 18, Juventina 17, Staranzano in San Canzian 16, San Giovanni 15, Fortitudo 12, Lucinico 11, San Luigi in Gradese 7, Portuale 4. PRIHODNJE KOLO: Itala San Marco - Gradese, Lucinico - Cormonese, Ponziana - Juventina, Portuale - Fortitudo, San Canzian - San Luigi, San Giovanni - Ronchi, Staranzano -San Sergio. Pokrajinsko prvenstvo IZIDI 13. KOLA: Olimpia - Chiarbola 8:1, Edile - Muggesana 0:0, Domio - Vesna 4:0, San Marco - Opicina 1:2, Zaule - Monetebel-lo D. Bosco 1:2, Costalunga - Primorje 2:1, Sant’Andrea prost. VRSTNI RED: Opicina 23, Domio 20, Costalunga 19, Olimpia 15, Sant’Andrea in Muggesana 13, Primorje 12, Zaule, Montebello D. Bosco in San Marco 11, Chiarbola 10; Edile Adriatica 9, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Muggesana, Domio - Montebello D. Bosco, Edile Adriatica - Opicina, Olimpia - Vesna, San Marco -Primorje, Zaule - Sant’Andrea, Costalunga prosta. Naraščajniki IZIDI 16. KOLA: Chiarbola - Sant’Andrea 0:4, Domio - Costalunga 2:0, Esperia - Olimpia 1:4, Fortitudo - Portuale 4:2, Junior Auri-sina - Altura Muggesana 0:7, Opicina - Montebello Don Bosco 7:0, San Sergio - Ponziana 3:0, Zarja Adriaimpex - CCS 4:2. VRSTNI RED: Sant’Andrea 30, Fortitudo 29, Zarja Adriaimpex 25, Opicina 24, Domio 21, ' Altura Muggesana, Costalunga 19, Olimpia 16, San Sergio in Chiarbola 15, Portuale 13, Montebello D. Bosco in CCS 9, Ponziana in Esperia 6, Junior Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: CCS - Opicina, Costalunga - Zarja Adriaimpex, Fortitudo - Chiarbola, Montebello D. Bosco - San Sergio, Olimpia - Domio, Ponziana - Junior Aurisina, Portuale - Altura Muggesana, Sant’Andrea - Esperia. Najmlajši IZIDI 15. KOLA: CCS - Bor Farco 0:1, Chiarbola - san Sergio 1:7, Costalunga - Domio 1:3, Fani Olimpia - Esperia 2:0, Montebello D. Bosco - Opicina 4:2, Sant’Andrea - Ponziana 2:0, San Luigi - Altura Muggesana 0:4, Fortitudo prost. VRSTNI RED: Fani Olimpia 30, San Sergio 26, Montebello 25, Bor Farco 22, Opicina 20, Altura Muggesana 17, Fortitudo 12, Costalunga in Domio 11, CCS in Chiarbola 10, Esperia in Sant’Andrea 9, Ponziana 8, San Luigi 4. PRIHODNJE KOLO: Bor Farco - Costalunga, Domio - Fani Olimpia, Esperia - Sant’Andrea, Fortitudo - Chiarbola, Opicina - CCS, Ponziana - San Luigi, San Sergio - Montebello Don Bosco, Altura Muggesana prosta. Obvestila ZSSDI obveSCa, da bo seja nogometnih društev, ki sodelujejo pri združenih nogometnih mladinskih ekipah DANES, 17. t. m., ob 20.30 v prostorih SD Breg v Dolini. SKBRDINA organizira tečaj za baby ski team, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. SK DEVIN prireja telovadbo v telovadnici Sole Marchesetti v Se-sljanu vsak torek od 18.30 do 19.30 in petek od 17.00 do 18.30. Prevoz s klubskim kombijem. Informacije po telefonu 220423 (Stojan) SKBRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappa-do ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. Kontovel zlasti v težavah v boju pod košema Izgubil je proti Rali. Udinese Vse tri naše ekipe tokrat izgubile V prvenstvu »propaganda« so domovci na krstnem nastopu zmagali v Gradežu Kontovel - Pall. Udinese 74:88 (39:40) KONTOVEL: Jagodic 3 (1:2), Senizza 6 (0:2), Pe-taros, Starc 16 (2:6), Slavec 19 (2:2), Caser 16 (2:59, Stokelj 10 (2:3), Sosič 4, trener Furlan. PM 9:20. SON: 25. PON: Starc. 3T: Starc 1. Kontovelci, ki so nastopili v zelo okrnjeni postavi, so sicer izgubili proti videmskemu moštvu, bili pa so večji del srečanja povsem enakovredni gostom. V videmski ekipi je več visokih igralcev in prav odsostno-st Velinskega in Umka se je v naših vrstah krepko poznala. Naša ekipa bi se s tema igralcema gotovo bolje upirala pod košema. Kontovelci so tako zdržali do zadnjih sedem minut, ko so si gostje priigrali rahlo prednost 6-8 točk in so jo nato povečali do konca srečanja na 14. Usodno za našo ekipo je bilo tudi to, da je moral Boštjan Starc zaradi pete osebne napake na klop. Ne glede na poraz pa si naši fantje zaslužijo pohvalo za veliko požrtvovalnost, še posebno pa se je tokrat izkazal Caser, ki se je hrabro boril proti videmskim »velikanom« in je tudi dosegel lep izkupiček točk (16). OSTALI IZIDI 15. KOLA: Fiumicello - Latte Carso 106:79, Illycaffe -Don Bosco 146:50, Ital-monfalcone - Pom 100:51, prost Brescialat. VRSTNI RED: Illycaffe 26, Italmonfalcone 10, Pall. Udinese, Brescialat Gorica in Latte Carso Trst 16, Fiumicello 12, Kontovel 8, Pom Tržič in Doii Bosco 2. PRIHODNJE KOLO: Christian Caser (Kontovel) Brescialat - Fiumicello, Pom - Illycaffe, Don Bosco - Kontovel (21.1. ob 20.00), Latte Carso - Ital-monfalcone, prost Pall. Udinese. Bor Ediauto - Don Bosco A 37:154 (22:85) BOR: Zobec 2, Smilovi-ch 6 (2:6), Gaburro, Stokelj 12 (1:2), Opelli, Santi 7 (1:5), Strani, Bosari 2, Lombardo 2, Krčalič 2, Lo-vriha 4 (0:2), trener: Krečič. PM 4:15. 3T: Stokelj 1. Borovci so v nedeljo doživeli najhujši poraz v tem prvenstvu in to proti najboljši ekipi te lige. Ze po prvi četrti so naši zaostajali za 44 točk (10:54), igralec Don Bosca Elia pa je v tem delu dal kar 26 točk. Omenili bi le drugo četrtino, ko so se borovci kolikor toliko upirali nasprotnikom (12:29), v ostalih četrtinah pa so gostje odločno prevladovali. (N. Stokelj) Barcolana - Dom Uni-tecno 115:71 (57:26) DOM: Gravner 16 (2:4), Pahor 2, Gergolet 2 (2:4), Tacco 15 (1:3), Golob, Pa-raschos 2, Radikon 2, Coz-zuccoli 14 (4:5), Colja 4, Bresciani 14, trener Semolič. Mladi domovci so se proti več kot solidni ekipi Barcolane enakovredno borih le v prvi četrtini, ko so zaostajali le za 8 točk. V tem delu so pokazah dobro organizirano igro v napadu in tudi precejšnjo točnost v metih. V drugi četrtini pa so fizično močnejši nasprotniki z odločno obrambo prestregli precej žog in tako z lahkoto zaključevali protinapade ter visoko povedli ob izteku polčasa. Domov trener L. Semolič V drugem polčasu pa smo bili priča zares dobri igri »belordečih«, ki so se kljub visokemu zaostanku požrtvovalno borili za vsako žogo in tako obdrža-li poraz na dostojni ravni. Posebno pohvalo zaslužita David Tacco in Manuel Cozzuccoli predvsem zaradi dobre igre v napadu. Jadran - Poggi B 82:89 (27:47) JADRAN: Taučer 4 (0:2), Špacapan 14 (2:2), Lakovič 19 (1:5), Kalc, le-ram 2, Žagar 3 (1:2), Grego-ri 15 (7:12), Kocjančič 25 (6:8), Sibelja, Brce, Hrovatin, N’ Abbate, trener Vremec. PON: Lakovič in Špacapan. 3T: Kocjančič 1. Jadranovci so začeh slabo, saj so ob koncu prvega polčasa zaostajali za 20 točk. V drugem polčasu pa so stopili na igrišče bolj motivirani: stisnih zobe in z odlično igro nadoknadili kar 18 točk. Poraz s 7 točkami razlike je vsekakor sprejemljiv in za dobro igro si prav vsi jadranovci zaslužijo pohvalo. (M. Guštin) »PROPAGANDA« Grado - Dom La Gorizda-na 18:56 (10:30) DOM: Gravner 12 (0:6), Bensa 2, Klanjšček (0:4), Geigolet 4, Figelj, Golob 5 (1:2), Paraschos (0:2), Radikon 6, Zulian 12, Cozzuccoli 13 (1:1), Spacal 2, trener Semohč. V1. kolu prvenstva propaganda je Dom visoko premagal v gosteh ekipo iz Gradeža. Tekma je bila izenačena le v prvi četrtini (11:8 za Dom), ko so »belordeči« igrah povsem zmedeno in neborbeno. Ze v drugi četrtini pa so pokazali, kaj zmorejo in z delnim izidom 20:2 strli vsak odpor domačinov, predvsem pb zaslugi res dobre obrambe po celem igrišču. V nadaljevanju tekme so naši brez večjih težav prednost večali in kljub številnim zgrešenim metom tudi visoko zmagah. Se posebno dobro sta na tem srečanju igrala Patrick Zulian v napadu in pa Ha-vir Gergolet v obrambi. KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI n Domovce pokopala slaba Igra v obrambi Dom - Don Bosco B 60:79 (35:40) DOM: Stefančič 7 (5:9), Hrovatin 6, Bogateč, Fonda 5 (1:2), Brundula 4, Crisettig, Guštin 15 (5:11), Valente 2 (0:1), Zobin 15 (3:5), Bukavec 6 (0:2), Pavletič, trener Vremec. PON: Brundula. 3T: Guštin 2. Domovci so kljub dobri igri v prvem polčasu zaostajali za pet točk. Zaslužili pa so si kaj več, saj so dobro igrali tako v obrambi kot v napadu. Nasi košarkarji so skušali ta zaostanek nadoknaditi in do 25. minute je tudi kazalo, da bodo uspeli. Gostje pa so takoj uredili svoje vrste in visoko povedli. Vremčevi varovanci pa se niso predali in skoraj do konca upali v zmago. O zmagovalcu pa je odločala igra v obrambi. Domovci so bili namreč v tem elementu slabši od gostov in tudi zasluzeno izgubili. Upanje, da bi doma ugnali Don Bosco B, je tako splavalo po vodi. Naše košarkarje čakata sedaj dve zelo težki preizkušnji, proti Poggiju in Don Boscu A. (M. Guštin) r NOGOMET / NAJMLAJŠI n V hudem mrazu borovci zasluženo do novih točk CCS - Bor Farco 0:1 (0:0) Strelec za Bor Farco: Škabar. BOR FARCO: Jaš Gregori (Hrovatin), Guštin (Babudri), Longo, Berce, Grgič, Batič, Škabar, Pahor (Zornada), Zottich (Gabrovec), Cernjava, Primosi. Plavi so na najboljši način začeli povratni del prvenstva. Za zmago je tokrat poskrbel Škabar, ko je iz kazenskega strela poslal žogo natančno v zgornji desni kot domačega vratarja. Zmaga je povsem zaslužena, saj so bili naši fantje večji del tekme v premoči in bili v vseh elementih igre boljši tekmec. Domačini so se zabarikadirali na svojo polovico igrišča in le z nekaj protinapadi so nekoliko bolj ambiciozno ogrozili Borova vrata, pa še takrat nevarnih strelov na gol ni bilo. Čeprav so imeli borovci tudi precej lepih priložnosti za gol, se je polčas zaključil brez zadetkov. Mrzlo vreme je najbrž vzpodbudilo igralce, da so tudi v nadaljevanju narekovali precej hiter tempo igre, pri čemer so prednjačili borovci, ki so svojo premoč tudi kronali z zadetkom Škabarja. Po zadetku so borovci še bolj zagospodarili na igrišču, toda golov nismo več videli in maloštevilni "zmrznjeni” gledalci so do konca trepetali zaradi negotovega rezultata. Za zasluženo zmago je treba pohvaliti vso ekipo, ki je v hudem mrazu in zgodnji jutranji uri zaigrala borbeno in predvsem požrtvovalno. (d.gr.) NOGOMET / NARAŠČAJNIKI Po skisem začetku gladka zmaga zajanov Zarja Adriaimpex - CGS 4:2 (1:2) Strelca za Zarjo: Šušteršič (3) in Lorenzi. ZARJA ADRIAIM-PEX: Damjan Gregori (Tence), Miliani, Križ-mančič, Jan Gregori, lozza, Damjan Gregori (Ota), Šušteršič, Lorenzi, Ostrouška, Blažina (Zornada), Gurman. Sam začetek za Ba-zovce res ni bil obetaven in po prvem delu najbrž prav nihče ne bi stavil, da bo naša združena ekipa na koncu slavila. Ob ledenem mrazu, ki je vladal na bazoviškem igrišču, okrnjeni postavi in izrazito slabemu sodniku, so naši nogometaši že takoj na začetku tekme doživeli tako-rekoč dva hladna tuša, ko so gostje iz Trsta dvakrat zastresli do- mačo mrežo. Po igri sodeč, je marsikdo mislil, da je tekme praktično konec. Takoj na začetku pa moramo zabeležiti grob prekršek nad Šušteršičem v kazenskem prostoru gostov, ki ga je dokaj negotov sodnik spregledal, nakar sta sledila oba gostujoča gola, pri čermer ima največ »zaslug« tokrat nezanesljiva obrambna vrsta, ki je imela izredno slab dan. Do konca srečanja je sicer manjkalo še precej časa, toda prave igre naše ekipe nismo videli. Nekaj upanja je vzbudil Šušteršič, ko je nekaj minut pred koncem polčasa po samostojnem prodoru prodoru izid zmanjšal na 1:2. To je tudi dvignilo samozavest igralcem Zarje, ki so v drugem delu poskrbeli za preobrat. Zaigrali so kot prerojeni, menjave trenerja Tula so se izkazale pravilne in ko je Lorenzi izid izenačil, je počasi postajalo jasno, da bodo zarajani na koncu slavili. Veselje se je začelo, ko je tokrat izvrstni Šušteršič dosegel vodilni zadetek. Isti igralec je potem dosegel še četrti gol in bil s tremi goli glavni protagonist srečanja. Kljub začetni slabši igri je visoka zmaga Zarje Adriaimpex zaslužena in pričakovana, saj je bil nasprotnik dejansko za razred slabši in v drugem polčasu ni niti enkrat resneje ogrozil bazov-skih vrat. (d.gr.) NOGOMET NAMIZNI TENIS / Z REPREZENTANCO V EVROPSKI LIGI NOVICE Roma bo zahtevala ponovitev tekme Juventusov gol ni bi regularen Kiasovka Vanja Milič v ekipi za Slovaško Nastop bo konec tedna v Torontu - Nepričakovan poraz moške vrste Krosa Active - Kros Corium osrečil Loinote RIM - Predsednik Rome Franco Sensi je potrdil, da bo Roma zahtevala ponovitev nedeljske prvenstvene tekme z Ju-ventusom, ker je stranski sodnik nepravilno oviral Aldaira pri metu iz outa proti vratarju, kar je omogočilo Rava-Helliju, da je dosegel prvi gol za Turinčane. Pri Romi se sklicujejo na tehnično napako sodnika. »Taksnega primera doslej Se ni bilo, zato pa tudi ne vemo, ali bo lahko disciplinska komisija sprejela naš priziv. Toda naša pravica je, da ta priziv vložimo in federacija bo morala morebitno zavrnitev tudi utemeljiti«, je povedal Sensi. Roma bo v prizivu tudi zahtevala, naj federacija kot dokazno gradivo upošteva televizijske posnetke, ki naj bi nesporno dokumentirali nepravilnost. Za vložitev priziva ima Roma sedem dni časa. , Krasova igralka in peta članica članske državne reprezentance Vanja Milič (na sliki) se bo ta teden ueležila skupnega treninga v vsedržavnem centru v Fiuggiu. Z italijansko reprezentanco se bodo pripravljale na povratno tekmo s Slovaško v okviru evropske lige. Polfinalna tekma bo konec tedna v Tarantu. Italija je bila že uspešna v prvem srečanju, ko je Slovaško premagala s 4:1 v gosteh. V prvem krogu evropske lige, ki je bil v Ljubljani je poškodovano Vanjo v reprezentanci nadomeščala Katja Milič, a ni imela priložnosti, da bi zaigrala. Upajmo, da bo trener Sarkojan dal to možnost zdaj Vanji. MOŠKA BUGA Vraževerni pravijo, da petek 13. prinaša nesrečo. Za Krasove pingpongaske ekipe pa je bila nesrečna sobota, saj je bil glede na jakost nasprotnikove ekipe poraz Krasa Activa popolnoma nepričakovan. V Bologni so Fortitudo Max premagali s 5:2 in Krasov kapetan Igor Milič je takrat nasprotnika Ballardinija pustil pod 10 točk V Zgoniku pa se je zgodil nerazumljiv preobrat. Naši fantje so srečanje izgubili z izidom 5:0 in samo Milic in Bertolotti sta bila blizu uspehana srečanjih z An-drianijem in Musso. Kras Activa - Fortitudo Max Bologna 0:5 Bole - Ballardini 0:2 (6:21, 8:21); Milic - Andriani 1:2 (21:14, 24:26; 20:22); Bertolotti - Musso 1:2 (17:21, 21:19, 19:21); Milic - Ballardini 0:2 (19:21,13:21); Bole -Musso 0:2 (14:21,14:21). Na lestvici je Kras Activa s štirimi zmagami navkljub porazu še naprej na 4. mestu. Deli si ga s padovskim Quar-tiere 7. Prvenstvo v moški B-2 ligi se bo nadaljevalo 5. februarja. Ostali izidi 8. kroga: Bis-suola Mestre - Marostica Vi-cenza 5:2, Duomofolgore Treviso - Quartiere 7 Padova 5:3, Nettuno Bologna - Cear Ferrara 5:2. Vrstni red: Bissuola Mestre 14, Fortitudo Max Bologna 12, Nettuno Bologna 10, Kras Activa in Quartiere 7 Padova 8, Duomofolgore Treviso 6, Marostica Vicenza 4, Cear Ferrara 2 točki. ZENSKA B LIGA Smola se je držala tudi postave Krasa Corium. Na njihovih mladostnih napakah so si gostje iz Lainateja priigrale prvi par prvenstvenih točk Ekipa Granda Pa-gliera pa razpolaga tudi z boljšimi igralkami na papirju od Krasovih, to je z drugoka-tegomico Negriolijevo in Ste-vanatovo, ki je za nekaj mest višja od prve krasove igralke Ivane Stubelj, poleg tega pa so v Zgonik pripeljali še zelo izkušeno starejšo igralko Bongertovo. Kljub rezultatu 2:5 za gostje pa mlada Krasova mlada vrsta ni dosti zaostajala za zmagovalkami. Točki za Kras sta osvojili Stubljeva in Nina Milič, v treh srečanjih pa so bile Bre-scianijeva dvakrat in Stubljeva enkrat blizu uspeha. Kras Activa - Gtoncia Pa-gliera Lainate 2:5 Stubelj - Stevanato 2:0 (21:8, 21:5); Breciani - Bon-gert 0.2 (11:21,10:21); Milič -Negrioli 0:2 (10:21, 20:22); Bresciani - Stevanato 1:2 (17:21, 21:12, 19:21); Stubelj - Negrioli 1:2 (21:17, 16:21, 21:23); Milic - Bongert 2:0 (21:17, 24:22); Bresciani - Negrioli 0:2 (16:21,17:21). V B skupini B lige še naprej vodi favorizirani Regaldi Novara. Kras Corioum je na 6. mestu z dvema zmagama. Toda zadnje igre vzbujajo upanje, da bo Kras Corium v nadaljevanju uspešnejši. 2e v naslednjem krogu 4.2. bi morale krasovke seCi po zmagi proti Villazzanu. Ostali izidi 8. kroga: Sportverein Lana - VUlazza-no 5:4, Regaldi - Chiadino 5:1, Poste Torino - Cardano 4:5. Vrstni red: Regaldi 14, Chiadino 12, Cardano in Poste Torino 10, Sportverein Lana 8, Kras Corium 4, Vil-lazzano in Lainate 2. (J.J.) Benetton že danes V evropskih košarkarskih pokalih bo ta teden manj živo, saj ne bo tekem Koračevega pokala. Od italijanskih klubov bo Benetton iz Trevisa v okviru evropskega pokala že drevi igral na Poljskem proti moštvu Nobiles VVloclavvek. Italijani so favoriti. V »euroclubu« bosta oba italijanska predstavnika igrala doma. Scavolini se bo jutri pomeril z Real Madridom. Obe moštvi v A skupini delita prvo mesto skupaj s Panathinaikosom Buckler bo v četrtek igral proti Limogesu, ki kot Bolonjčani in še dve drugi moštvi, vodi v B skupini. Trapattoni in prevajalec MUNCHEN - Mesec dni pred pričetkom spomladanskega dela nemške nogometne bundesli-ge Giovanni Trapattoni stopnjuje svoj optimizem. Čeprav njegov Bayern v prvem delu sezone ni blestel, je Trapattoni prepričan, da lahko osvoji naslov prvaka, čeprav pravi, da ni nihče razumel njegovih pogledov in psiholoških prijemov. Trapattoni priznava, da je vprašanje nepoznavanja nemškega jezika zanj velika ovira v odnosu z igralci in javnostjo in da je podaljšanje njegove pogodbe z miinchenškim klubom odvisna prav od njegove sposobnosti komuniciranja brez pomoči prevajalca. Po jesenskem delu prvenstva ima Bayern šest točk zaostanka za vodilno Borussio iz Dortmunda. Trapattoni je v intervjuju za ne nemški tednik zanikal, da bi si želel v najkrajšem času zamenjati Arriga Sacchija na klopi italijanske reprezentance. Avstrijec osvojil smuk za evropski pokal AOSTA - Avstrijec Andreas Schifferer je zmagovalec prvega od dveh smukov za evropski pokal na progi Tre v kraju La Thuile. Vrstni red: 1. Andreas Schifferer (Avt) 1:5,1, 37; 2. Maurizio Feller (Ita) + 0, 09; 3. Rainer Salzge-ber (Avt) + 0, 25; 4) Andrej Filiščin (Rus) + 0, 76; 5. Erik Seletto (Ita) + 0, 88. . ODBOJKA / MLADINCI ODBOJKA / V DERBIJU MLADINK S KOIMPEXOM Združeni ekipi Bora in Sloge spodletela osvojitev naslova Pallavolo Trieste -Koimpex 3:2 (5:12, 10:15, 12:15, 15:12, 18:16) KOIMPEK: Kralj (7+16), Volčič (6+3), Germani (2+7), Furla-nič (11+6), Cuk (5+5), Micalessi (7+6), Šušteršič (1 + 1), Ritossa (0+0), Drasič, Milič. Servis (točke/na-pake) 18/31. Napake: Koimpex 42, Pallavolo 28. Trajanje setov: 22, 17,19, 23, 15. Po dvaindvajsetih minutah je bilo že vse jasno. Združena ekipa mladincev Sloge in Bora je prepustila pokrajinski naslov boljšemu nasprotniku. Začetek odločilne tekme za naslov med edinima kandidatoma je bil zelo obetaven. »Rdeči« so prevzeli vodstvo in kazalo je, da bodo kos Tržačanom, ki so jih v prvem delu prvenstva brez večjih težav premagali po štirih setih igre. Vendar so v nadalje-vaju seta prišle na dan stare napake. Zmanjkala je koncentracija, netočne podaje in sprejemi, da o zgrešenih servisih sploh ne govorimo, so zahtevali svoj davek. Nasprotnik je zaostanek nadoknadil in s trdno voljo do zmage (za naslov mu je zadostovala osvojitev le enega seta) zaključili set v lastno korist. Na- daljevaje je bilo, žal, le zgolj formalnost. Združeni ekipi je tako spodletel cilj, ki si ga je zadala pred pričetkom prvenstva. O okoliščinah, ki so privedle do neuspeha, smo že pisali. Lahko rečemo, da je na »izpitu« izdelal le trener Drasič, ki je svoje znanje izčrpno podal. Tu ne gre pozabiti na nekatere posameznike, ki so dokazali resnost pri treningih. Na nedeljskem derbiju je bil Furlanič eden izmed najboljših pri servisu v skoku (9 točk), prav dobro je svopjo nalogo opravil tudi Micalessi in izkazale so se tudi rezerve. Zatajili pa so nekateri standardni igralci, na katere je Drasič najbolj računal. Kljub temu lahko zapišemo, da je ta prvi poizkus skupnega sodelovanja na mladinski ravni požel določene sadove. Vseh enajst igralcev je nekaj pridobilo in to ne samo v odbojkarskem smislu, že konec tedna pa čaka združeno ekipo nova preizkušnja - prvenstvo 1. divizije. (Marij) Ostali izid 10. kola: Sant’Andrea - Volley club 1:3. Končni vrstni red: Pallavolo Trieste 16, Koimpex 12, Volley club 8, Sant’Andrea 4, Volley 80 0. Bor Friulexport prvič izgubil set, Sokol pa je skoraj presenetil drugouvrščeni Pallavolo Med deklicami uspehi Bora, Koimpexa in Kontovela - Neroden poraz Borovih dečkov Mladinke Koimpex - Bor 1:3 (6:15, 5:15,15:13,7:15) Koimpex: Babudri, Ban, Blažina, Criti, Furlan, Grgič, Kocjančič, Kufersin, Molas-si, Sosič, Tensi, Viđali. BOR: M. in I. Flego, Pitac-co, Gmden, Zadnjik, Bogateč, Macho, Rogelja, Sedlovv-ski, Fajman, Stemad. V nedeljo smo bili na Opčinah priča zanimivemu derbiju, na katerem je Bor osvojil svojo sedmo zaporedno zmago. Moral pa je Koimpexu prepustiti svoj prvi izgubljeni set v tem prenstvu. Borova ekipa je objektivno boljša od slogine. Razliko ustvarjata že po-dajačiča Tjaša Gmden in na mreži skoraj neustavljiva Tanja Pitacco, ki sta obe tudi standardni igralki Borove prve postave. Borovke predvajajo tudi hitrejši ritem igre, ostreje servirajo, pa tudi njihova mobilnost pri sprejemu prve žoge je boljša. V bloku in sploh na mreži so si bile igralke tokrat še kar enakovredne, v igri Koim-pexa pa je bilo premalo kontinuitete. Slogašicam se pozna, da igrajo premalo tekem proti močnejšim nasprotnikom. Prva dva niza je dokaj gladko osvojil Bor, vendar je Koimpex takoj dokazal, da se ne misli gladko predati. V tretjem nizu so slogašice povedle s 5:1, Bor je nato izenačil, Koimpexu pa je uspelo, da je spet povedel in rahlo prednost nato obdržal do konca seta. Z dobro igro je Koimpex nadaljeval tudi v začetku zadnjega niza, ki je bil do sredine izenačen, nakar pa so slogašice povsem popustile. (Inka) Sokol - Pallavolo Trieste 1:3 (7:15, 14:16, 15:12, 14:16) SOKOL: Švara, Semec, Radetič, Visintin, Franco, Kralj, Kobau. Drugouvrščenemu Palla-volu je Sokol nudil zelo dober odpor in škoda, da napad ni bila tako zanesljiv kot ponavadi, drugače bi ga lahko bile tudi presenetile. Tokrat sta dobro delovala sprejem servisa in obramba. V drugem setu so si soko-lovke zapravile visoko vodstvo s 14:9, a se kljub temu niso demoralizirale in osvojile tretji set, v Četrtem pa nadoknadile precejšenj zaostanek (10:3) in popustile šele v izenačeni končnici. Ostali izid 10. kola: Sgt -Sant’Andrea 3:1, Nuova Pallavolo ni igrala. Vrstni red: Bor Friulex-port in Pallavolo Trieste 14, Sokol Indules 10, Koimpex 8, Nuova Pallavolo 6, Sgt 4, Sant’Andrea 0. DEČKI Bor - Pallavolo Trieste 1:3 (14:16,13:15,15:8,14:16) BOR: Mami 11+6, Posari 1+0, fanCar 5+7, Krmec, Lu-nazzi 1+1, Mikolj 2+2, PeCar, Pussini 3+1, Savarin 12+4. Tokrat so borovci nerodno klonili proti Pallavolo Trieste, ki gotovo ni bil nepremagljiv, vendar pa so naši fantje v končnicah prvega, drugega in četrtega seta potegnili krajši konec, kar gre pripisati izključno pomanjkanju odločnosti in zagrizenosti, saj so v prvem vodili že 14:11, v drugem pa 13:11 in nato žal izgubili. Po gladko osvojenem tretjem nizu je v četrtem Pallavolo povedel kar 14:5. Toda bo- Z derbija deklic v Repnu med Slogo B in Borom (KROMA) rovci so v že povsem izgubljenem položaju zaigrali povsem sproščeno, pričeli nizati točko za točko ter Pallavolo dohiteli pri štirinajsti-ci. Toda podobno kot v prvih dveh setih niso uspeli zadati gostom poslednjega udarca. (Dejan) Ostala izida 5. kola: Vol-ley 80 - Ricreatori 3:0, Volley club - Virtus 3:0. Vrstni red: Koimpex in Volley club 8, Pallavolo Trieste in Volley 80 4, Bor in Ricreatori 2, Virtus 0. DEKLICE Skupina A Sloga - Bor 0:3 Friulex-port (2:15,4:15, 7:15) SLOGA: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Kette, Milič, Sosič, Stranj, Žagar. BOR: Bogateč, Orel, Ster-nad, Sadlovvski, Tomaselli, Severi, Miličevič, Flego, Macho, Rogelja. V petek je bil v Repnu na sporedu derbi, v katerem so, kot je bilo predvideno že pred samo tekmo, slavile borovke. Srečanje je potekalo zelo enosmerno, saj so borove deklice starejše od slogašič in to ne le anagraf-sko, ampak tudi po igralskem stažu. Predvajale so neprimerno bolj dovršeno igro. Slogašice pa so se v poraz verjetno vdale že pred samo tekmo in zato tudi niso pokazale vsega, kar bi lahko. Povsem zaslužena zmaga Borove ekipe torej, ki v tej skupini po vsej verjetnosti ne bo imela enakovrednega tekmeca. (Inka) Ostali izid 3. kola: Pallavolo Trieste - Ricreatori 3:0. Vrstni red: Bor Friulex-port 6, Pallavolo Trieste 4, Ricreatori 2, Sloga in Sgt 0. Skupina B Koimpex - Virtus 3:0 (15:5,15:2,15:4) KOIMPEK: Babudri, Ban, Criti, Furlan, Kalc, Kocjančič, Molassi, Sosič. Koimpex je osovojil svojo tretjo zaporedno zmago, tokrat na račun zadnjeu-vrSčenega Virtusa. Naša dekleta že v kali zatrla vsako pobudo nasprotnic, ki tehnično še veliko zaostajajo za slogašicami. Našim igralkam pa moramo priznati, da nasprotnic niso podcenjevale in so svoj ritem igre obdržale od začeta pa vse do konca, tudi ko je bila njihova prednost zelo visoka. (Inka) Breg - Altura 0:3 (9:15, 11:15,2:15) BREG: I. Družina, Bet, Carboni, Fior Rosso, Mauro, Rocco, Rodella, I. in J. Sancin, Terčon, S in R. Zeriali. Na žalost je Breg izgubil možnost za gladko zmago proti tehnično enakovrednemu nasprotniku. Brežanke so v prvem in drugem setu pokazale dobro igro, in dokazale, da se znajo tudi boriti. V drugem setu so celo vodile, potem pa je sprejem odpovedal. V tretjem setu ekipa ni bila dovolj borbena, da bi se upirala nasprotnikovim servisom in pokazala igro prvih dveh setov. Pohvala gre Irmi Sancin. (S.M.) Kontovel - Oma 3:0 (15:9, 15:8,15:2) KONTOVEL: Sossa, Starec, Ferluga, Kobau, Škrk, Stoka, Obad, Businelli, S. in K. Kante. Kontovelove deklice so opravile le lažji trening, čeprav je pred srečanjem izgledalo, da bo njihova naloga precej težja. Oma ima namreč precej visoko ekipo, ki je tudi za leto dni starejša od Kontovelove. Toda tehnično znanje je precej pomanjkljivo, zato naloga KuSarjevih varovank ni bila težka. Bile so občutno boljše v napadu, poleg tega pa so že s servisom opravile glavno delo. Kontovelke so odigrale tudi zaostalo srečanje 1. kola proti Virtusu. Virtus je bil mnogo slabsi nasprotnik in kljub ne preveč dobri igri Kontovelk gladka zmaga ni bila niti trenutek vprašljiva. Izid: Kontovel - Virtus 3:0 (15:0,15:10,15:5) Vrstni red: Koimpex in Altura 6, Kontovel 4, Oma 2, Breg in Virtus 0. NOVICE Vrti lestvic ATP in WTA nespremenjen MONTE CARLO (STA/dpa) - Najnovejši moška (ATP) in ženska (WTA) teniška lestvica med najboljšo deseterico igralcev in igralk nista prinesli sprememb. Na ATP lestvici še vedno vodi American Pete Sampras pred rojakom Andrejem Agassijem in Nemcem Borisom Beckerjem, na ženski pa Nemka Steffi Graf pred Špankama Aranbco San-chez-Vicario in Conchito Martinez. Pri ženskah do spremembe prav na vrhu lahko pride na naslednji lesti vici čez 14 dni, ker Grafova zaradi poškodbe ne nastopa na turnirju v Melbournu, vsekakor pa mora Španka Arantoca Sanchez Vicario ta turnir dobiti. Lestvica ATP: 1. Pete Sampras (ZDA) 4945 točk, 2. Andre Agassi (ZDA) 3249, 3. Boris Becker (Nem) 3237, 4. Sergi Bruguera (Spa) 3007, 5. Goran Ivaniševič (Hrv) 2927, 6. Michael Chang (ZDA) 2548, 7. Stefan Edbeig (Sve) 2504, 8. Alberto Berasategui (Spa) 2470, 9. Michael Stich (Nem) 2423,10. Todd Martin (ZDA) 2249; lestvica WTA: 1. Steffi Graf (Nem) 353.29, 2. Aranbca Sanchez-Vicario (Spa) 311.70, 3. Conchita Martinez (Spa) 186.34, 4. Jana Novotna (Ceš) 164.09, 5. Mary Pierce (Era) 155.73, 6. Gabriela Sabatini (Arg) 148.43, 7. Lindsay Davenport (ZDA) 141.31, 8. Natalja Zvereva (Blr) 123.98, 9. Kimiko Date (Jap) 109.07, 10. Anke Hu-ber (Nem) 99.59. San Francisco in San Diego v finalu 29. Super Bowla SAN FRANCISCO (STA/dpa) - Moštvi San Francisco 49ersov in San Diego Chaigersov bosta igrali v letošnjem finalu NFL (National Football League) v ameriškem nogometu. Tekma za 29. Super Bowl bo 29. januarja v Miamiju. San Francisco 49ersi so v polfinalu premagali branilce naslova Dallas Cow-boyse z 38:28, za malo presenečenje pa so poskrbeli igralci San Diega, ki so s 17:13 premagali Pittsburgh Steelerse. Ljubov Jegorova športnica Rusije MOSKVA (STA/dpa) - Šestkratna olimpijska prvakinja v smučarskem teku je bila po oceni ruskih športnih novinarjev izbrana za športnico Rusije v letu 1994. Na drugo mesto se je uvrstila dvakratna evropska prvakinja v Sprintu Mna Privalova, tretji pa je bil plavalec Aleksander Popov. Najboljši tekači in skakalci morda na skupni tekmi ERFURT (STA/dpa) - Koordinator svetovnega pokala v smučarskih skokih Avstrijec VValter Hofer želi na tekmi v nordijski kombinaciji uvesti novost - skupen nastop najboljših skakalcev in tekačev. Po moštvenih skokih naj bi se z zaostankom točk, preračunanim v sekunde, na 4 x 10 kilometrov dolgo progo podali še tekači. Hofer meni, da bi bil na takšni tekmi krog favoritov za kolajne zelo velik, za zlato pa se ne bi spopadli le Norvežani in Japonci, ki trenutno med seboj obračunavajo v nordijski kombinaciji. Hoferjeva zamisel se bo morda uresničila že v prihodnji tekmovalni sezoni, ko ni na sporedu ne svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ne olimpijskih iger. Kot možni organizator je bil omenjen nemški kraj VVillingen, kjer se je pred dobrim tednom dni na tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal zbralo kar 45.000 ljudi. SP v Sieni Nevadi šele čez leto dni? Vse odvisno od snežnih razmer SIERRA NEVADA - Svetovno smučarsko prvenstvo, ki je na programu od 29. januarja do 12. februarja letos, bi lahko odložili za eno leto, če se snežne razmere v naslednjih dneh ne bodo spremenile. To so včeraj povedali predstavniki organizatorjev. »O tej možnosti smo zelo resno razpravljali,« je povedala glasnica organizacijskega komiteja Mercedes Delgado, »toda če bo le mogoče, bomo prvenstvo izvedli v predvidenih datumih.« Delgadova je tudi povedala, da niso določili nobenega datuma, do katerega bi morali sprejeti odločitev o odložitvi. Organizatorji so že pripravili načrt, po katerem naj bi veleslalom in superveleslalom prenesli na progo za smuk. Toda snežene razmere so že dalj časa nespremenjene (najslabše v zadnjih petindvajsetih letih). Organizatorji se tolažijo z vremenskimi napovedmi, ki za naslednje dni predvidevajo snežne padavine. Zaradi težav s snegom so se že pojavili tudi drugi kandidati za izvedbo prvenstva, če to v Sieni Nevadi ne bi bilo mogoče. Toda Delgadova je s tem v zvezi povedala, da alternativnih predlogov, ki so prihajali iz Avstrije, Švice in španskih Pirinejev, niso jemali v poštev. SUPERVELESLALOM / KITZBUHEL Giinther Moder z zmago delno potolažil Avstrijce Avstrijski veteran je za 3 stotinke prehitel Italijana Petra Runggaldierja - Koblar in Ravter izpolnila normo za SP KITZBUHEL - Avstrijski veteran Giinther Ma-der je pri 30 letih dobil svoj šesti superveleslalom za svetovni pokal (prvič pa je zmagal v Avstriji), povrh vega pa je ta uspeh dosegel v Kitzbiihlu in tako nekoliko popravil slabo voljo v avstrijskem taboru po tekmah v soboto in nedeljo, ko je v avstrijskem smučarskem svetišču v smuku dvakrat slavil Francoz Luc Alphand, v nedeljo na slalomu pa Italijan Alberto Tomba. Mader je za pičle 3 stotinke sekunde prehitel Italijana Petra Runggaldierja in za 18 stotink rojaka Armina Assingerja. Po tekmi Avstrijec, ki letos že trinajstič nastopa v svetovnem pokalu, v katerem se lahko pohvali z desetimi zmagami, ni skrival zadovoljstva: »Zame je to izredno pomembna zmaga. Vedel sem, da sem v dobri formi, toda to sem si moral dokazati z ustreznim rezultatom. Prepričan sem, da se mi bo forma za svetovno prvenstvo še dvignila.« Ob tem pa je treba dodati še drobno zanimivost. Mader je prvi Avstrijec, ki je zmagal s francoskimi smučmi. Z včerajšnjo zmago pa se je Mader tudi prebil na drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala in glede na svojo vsestranost je tako avtomatično postal glavni konkurent Alberta Tombe v boju za veliki kristalni globus. Nastopila sta tudi dva slovenska smučarja, ki sta dobro opravila svojo nalogo. Jernej Koblar je z zaostankom sekunde in pol Gunther Mader med včerajšnjo vožnjo (Telefoto AP) osvojil 22. mesto, Miran Ravter pa je bil devetindvajseti. S tem rezultatom sta tudi oba izpolnila normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Sierri Nevadi. Rezultati: 1. Gunther Mader (Avt) 1:21.52; 2. Peter Runggaldier (Ita) 1:21.55; 3. Armin Assin-ger (Avt) 1:21.70; 4. Fre-drik Nyberg (Sve) 1:21.96; 5. Wemer Perathoner (Ita) 1:22.02; 6. Richard Kroll (Avt) 1:22.04; 7. Alessan-dro Fattori (Ita) 1:22.06; 8. Hans Knaus (Avt) 1:22.20; 9. Tommy Moe (ZDA) 1:22.28; 10. Luigi Coltmi (Ita) in Marc Girardelli (Luks) 1:22.29,...22. Jernej Koblar 1:23.02,...29. Miran Ravter (oba Slo) 1:23.34. Svetovni pokal, skupno: 1. Alberto Tomba (Ita) 850 točk; 2. Gunther Mader (Avt) 482; 3. Jure Košir (Slo) 430; 4. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 400; 5. Luc Alphand (Fra) 392; 6. Marc Girardelli (Luks) 384; 7. Patrick Ortlieb (Avt) 346; 8. Michael Trit-scher (Avt) 345; 9. Mi- chael Von Grunigen (Svi) 328; 10. Harald Strand-Nilsen (Nor) 307 itd. Superveleslalom: 1. Gunther Mader (Avt) 124 točk; 2. Peter Runggaldier (Ita) 116; 3. Tommy Moe (ZDA) 109; 4. Patrick Ortlieb (Avt) 100; 5) Armin Assinger (Avt) 84 itd. Slalom: 1. Alberto Tomba (Ita) 600 točk, 2. Michael Tritscher (Avt) 345; 3. Jure Košir (Slo) 275; 4. Thomas Sykora (Avt) 252; 5. Ole Christian Furuseth (Nor) 241; 6. Thomas Fogdoe (Sve) 219; 7. Mario Reiter (Avt) 203; 8. Sebastien Aimez (Fra) 181; 9. Marc Girardelli (Luks) 158; 10. Thomas Stangassinger (Avt) 140;.„18. Andrej Miklavc (Slo) 90; ...25. Mitja Kunc (Slo) 37,.„32. Gregor Grilc (Slo) 21 itd. NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM Deibi kola v Španiji brez zadetkov V Angliji Blackbum utrdil vodstvo LA CORUNA - V drugem zaporednem »big - matchu« je Real Madrid ponovno iztržil ugoden izid. Polne mreže golov, kot se je to zgodilo teden prej proti Barceloni, ni bilo pričakovati, saj je trenutno De-portivo La Coruna precej boljša od Cruijffove ekipe. V hladni Galiciji so tako domači imeli več od igre in eno stoodstotno priložnost, ki pa je naj-boljšiigralec tekme Frano ni izkoristil. Več dela je vsekakor imel Buyo, medtem ko je Real le redkokdaj pokukal v Depor-tivov kazenski prostor. Na koncu je bilo 0:0 in ekipa Jor-geja Valdana je ohranila tri točke naskoka pred najresnejšim tekmecem za naslov. Doslej drugouvrščena Zaragoza je potegnila krajši konec v Sevilli, pri kateri je deveti letošnji zadetek dosegel Davor Suker. Čistka je pri Barceloni obrodila zmago s 3:0, čeprav zanesljivi potnik v drugo ligo Logrones ni mogel predstavlja- ti pravega testa za prenovljeno vrsto »blau-granajev«. Rus Kornejev, ki je doslej igral za drugo ekipo Barcelone in je nadomestil Romaria, se ni izkazal, pač pa je enega izmed golov dosegel Jordi Cruijff. VRSTNI RED: Real Madrid 26, Deportivo in Zaragoza 23, Barcelona 22, Real Betis, Sevilla in Athletic Bilbao 20. Blackburn je v angleškem prvenstvu še utrdil vodstvo. Roversi so pred domačimi gledalci z goli Wilcoxa, LVarhur-sta in Suttona zlahka obračunali z Nottinghamom, medtem ko Manchester United ni uspel premostiti Nevvcastlove ovire. Prav te tekme so se zelo bale sile javnega reda, ker je med tednom Nevvcastlov »golgeter« Andy Cole prestopil k Manchestru. Toda Cole se pred svojimi bivšimi gledalci sploh ni pojavil in vse se je izteklo brez zapletov. Kaj pa tekma sama? »Red devilsi« so povedli z golom Valežana Hu- ghesa, ki pa se je pri tem resno poškodoval, domači pa so kmalu uspeli izenačiti. Pet točk več na lestvici, tekma manj, boljša forma: s takim solidnim izkupičkom se bo Blackburn konec tedna podal na obisk k Manchestru, ki je v prvem delu v Blackburnu sicer zmagal s 4:2. Ravno brez možnosti ni bil doslej niti Liverpool, ki pa je tokrat celo na domačem An-fieldu prepustil vse tri točke slabemu Ipsvvichu, ki je povedel in nato z enajstimi možmi branil kazenski prostor. Naravnost senzacionalno igra Wim-bledon, ki je letos poleti celo prodal svojega zastavonošo Fashanuja, a je na šestem mestu, takoj za nedosegljivo petorico. Pri dnu je važno zmago dosegla Aston Villa, ki pa ostaja v kočljivem položaju. Povsem na varnem pa je dejansko le malo ekip, ker so razlike res minimalne. VRSTNI RED: Blackburn (-1 tekma) 55, Manchester U. 50, Liverpool 45, Nottingham 42, New-castle 41, VVimbledon 35, Leeds 34. V Nemčiji bodo nogometaši spet stopili na igrišče šele sredi februarja, v Franciji je bilo na sporedu nezanimivo (prvoligaši proti tretjeligašem) prvo kolo pokala. Na Nizozemskem je Ajax končno odigral dve zaostali tekmi in prvič prevzel vodstvo z eno samo točko prednosti pred presenetljivo Rodo Kerkrade. PSV in Feye-noord sta v ozadju. V Belgiji je Anderlechta na vrhu dohitel Standard, dve točki zaostanka ima KV Bruges. Soliden je tudi B e veren, Sašo Udovič pa k visoki zmagi (4:0) ni prispeval. Na Portugalskem je na prvem mestu prav tako dvojica, in sicer Porto ter Sporting. Tretji velikan Benfica ima kar precej težav, saj zaostaja za štiri točke in verjetno je svoje misli že usmerila na četrtfinale pokala prvakov z Milanom, (dk) TENIS / MELBOURNE Glavni favoriti brez pretiranih težav čez prve prepreke Za Tino Križan je bila četrta nosilka Mar/ Pierce premočna nasprotnica M E L BOURNE (STA/AP) - V Melbournu se je začel prvi letošnji turnir v tekmovanju za Grand Siam, odprto prvenstvo Avstralije, z nagradnim skladom 6, 2 milijona dolarjev. Prvi tekmovalni dan so bili vsi nosilci uspešni. Nastopila je tudi edina slovenska igralka Tina Križan, ki pa se je po porazu z 1:6 in 0:6 proti 4. nosilki Mary Pierce že morala posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Piercova je zelo samozavestno pričela dvoboj s Križanovo in z močnimi forehandi Slovenki odvzela vso voljo do igre. Začela je z dvojno napako, v nadaljevanju pa je postajala peta igralka na svetu vse zanesljivejša. Francozinja je povedla z 2:0, Križanova pa ji je nato v tretji igri odvzela servis in znižala na 2:1. Po 26 minutah je Piercova že dobila prvi niz s 6:1. V drugem nizu je imela prvi servis Križanova in že je kazalo, da bo dobila drugo igro v dvoboju. Povedla je s 40:30, nato pa so sodniki dosodili, da je žogica padla v igrišče. Križanova je protestirala, vendar glavni sodnik odločitve ni spremenil in Piercova je izenačila. Potem je bil rezultat še dvakrat izenačen in šele nato je Piercova dobila prvo igro drugega niza. V nadaljevanju je bila veliko boljša od igralke, ki je skoraj 100 mest nižje od nje na WTA lestvici in zanesljivo zmagala. Izidi: moški - 1. krog: Sampras (ZDA/l) - Pozzi (Ita) 6:3, 6:2, 6:0; Chang (ZDA/5) -Kilderry (Avs) 6:2, 6:4, 5:7, 6:2; Stich (Nem/7) - Tarango (ZDA) 6:3, 6:1, 6:3; Courier (ZDA/9) - Rikl (Ceš) 6:4, 6:0, 7:6 (7:2); Fer-reira (JAR/11) - Braa-sch (Nem) 6:3, 6:7 (10:12), 6:4, 7:6 (7:2); Medvedjev (Ukr/13) -Paes (Ind) 6:1, 7:5, 7:6 (7:4); Muster (Avt/14) -Reneberg (ZDA) 2:6, 6:2, 7:6 (7:4), 4:6, 6:3; Larsson (Sve/15) -MacPhie (ZDA) 7:6 (8:6), 7:6 (7:1), 6:4; Pe-scosolido (Ita) - Ilie (Avs) 7:6 (7:3), 6:2, 6:1; Caratti (Ita) - Roux (Fra) 6:3, 6:1, 6:1; Eltin-gh (Niz) - Wilander (Sve) 6:3, 7:6 (7:3), 6:4; O'Brien (ZDA) - Cash (Avs) 4:6, 6:4, 6:4, 6:2; Edberg (Sve/6) - Philip-poussis (Avs) 4:6, 6.3, 7:6 (7:1), 7:5; ženske: Pierce (Fra/4) - Križan (Slo) 6:1, 6:0; Zvereva (Blr/8) - Fusai (Fra) 6:4, 6:0; Schultz (Niz/12) -Kschvvendt (Nem,) 6:3, 6:2; McNeil (ZDA/15) -Dechaume-Balleret (Fra) 6:3, 6:3; Reinstad-ler (Avt) - Langrova (Ceš) 6:1, 7:6 (7:3); Fra-zier (ZDA/14) - El-lwood (Avs) 6:0, 6:2; Huber (Nem/10) - Ri-chterova (Ceš) 6:2, 6:4; Farina (Ita) - G. Feman-dez (ZDA) 7:5, 6:2; Ka-mio (Jap) - K. Malejeva (Bol) 7:6 (7:4), 6:1; Hingis (Svi) - VVatanabe (ZDA) 6:0, 7:6 (7:2); Martinez (Spa/2) - Ritt-ner (Nem) 6:3, 6:2. POZOR! Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: S E • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... • ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo • Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo • Do 37. januarja 1995 ostane prednaročnina nespremenjena (300.000 lir) KAKO PLAČATE: prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem /Primorslal '$§Sa=s— . 1 "ovenskemofi^ l popravni| Ftinvestm*! I l izpit? : (geveč mret Mej dnevnik. Torek, 17. januarja 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO z/ Horoskop zapisal B. R. K. Ji OVEN 21. 3. - M. 4: Prepričali se boste o velikodušnosti nekoga, ki ste ga doslej imeli za sebi-čneža. Ni se mu treba posebej opravičevati, kajti vaše spoznanje je najboljše opravičilo. BIK 21.4- 20.5.; Zasipali se boste s številnimi novimi obveznostmi. Časa bo dovolj, volje prav tako, primanjkovalo vam bo zgolj energije. Nekdo vam jo je pripravljen posoditi. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Kljub slabšemu počutju boste vendarle ohranili zavidljivo dozo optimizma. A kljub temu se varujte tveganih odločitev. Naložba certifikata ne spada mednje. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ker ste se prejšnje dni dodobra olajšali, bo vaše počutje šlo poCasi navzgor. Najprej končajte tisto, kar ste zaceli, nato pa pogumno v nove poslovne projekte. LEV 23.7. - 23.8.: Obnašali se boste kot nekdo, ki obvlada pol sveta. Morda ga res obvladate, vendar zgolj v domišljiji. Ne prevzemite se, sicer se vam bo druga polovica zrušila na glavo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Svetli trenutki se bodo nadaljevali na vseh področjih vašega življenja. Vaš optimizem bo nalezljiv, zato ga zadržujte, kolikor se le da. Bogato se vam bo obrestoval. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Približuje se obdobje, ki ga boste želeli raztegniti v večnost. Ideja vam seveda ne bo uspela, kajti vsakemu soncu sledi dež. ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: V svojem bližnjem boste videli tudi tisto, kar ne bo videl niti sam. Povzdigovali ga boste nad oblake in ga obsipali' z žarki ljubezni. Z radostjo se bo posončil. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Kljub utrujenosti boste Se naprej optimistični in polni energije. Problem bo le v tem, da vam bo začelo zmanjkovati idej, kako energijo preliti v resničnost. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Znašli se boste v situaciji, ki se ji ne boste čutili kos. Po začetnem omahovanju bo iz vas izbruhnil tujec, ki vas bo sijajno izmazal, zmagoslavje pa bo vaše. VODNAR 21.1. -19. 2.: Ker se trenutno spuščate, se vam bo zdelo, da ste zgrešili. A med vami in visoko goro je še veliko hribov in dolin. Nadaljujte torej in ne javkajte. RIBI 20.2, - 20.3,: Ce ne boste že kmalu prilagodili delovnega ritma ritmu svojega telesa, se vam slabo piše. Kje je zapisano, da bi morali letni plan končati do poletja? BAROMETER RAZPOLOŽENJA Plutonov prehod v Strelca V tem znamenju bo ostal vse do leta 2008 - Pozitiven vpliv na družbo Daljni planet Pluton, ki ima precejšen vpliv na potek širšega družbenega dogajanja, bo 18. januarja po dvanajstih letih gibanja po Škorpijonu, ki je njegovo domače znamenje, prešel v znamenje Strelca. To je zanj precej nehvaležno polje, saj je tu »v padu«. Pogosto bodo prišle do izraza bolj nehvaležne lastnosti tega planeta. Botroval bo mnogim zapletom, ki pa utegnejo imeti prav dobre izhode. Veliko bo možnosti za obnovo duhovne plati našega bivanja, kar bo vsekakor dobrodošlo. Predvsem bo prihajalo do sprememb na področju religije in ideologije. Pluton bo ostal v znamenju Strelca vse do leta 2008. V tem obdobju bo njegovo delovanje pripomoglo k splošnemu družbenemu napredku, Ce bomo sodelovali tudi mi. Opaziti bo mnoge preboje okvirov normalnosti, kar bo vsekakor dobro delo. Devetnajstega januarja bo prišlo do aspekta pol-kvadrata med Jupitrom in Neptunom, kar bo od nas zahtevalo boljšo strategijo pri ravnanju z denarjem. Ta aspekt nas bo namreč nagibal k nesmotrnemu pretiravanju. Morali bomo preveriti seznam svojih potreb in izmed mnogoterih izluščiti tiste, ki so dejanske. Takšen izbor nam bo vsekakor v veliko korist. Retrogradni Mars bo 23. januarja prešel iz Device v znamenje Leva. Pripomogel bo k dramatičnosti dogajanja, popestrenega s toplo strastjo. To nam bo pognalo kri po žilah, kar je v teh zimskih časih zelo dobro. Odtajalo nam bo srce in nas še bolj približalo skupnemu jeziku ljubezenskega utripa. Tranzitno Sonce se poCasi poslavlja od znamenja Kozoroga in se približuje Ribam. Zaradi tega se bodo naša Čustva znatno poglobila. (A. O.) LABIRINT smmjja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz). Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..O ✓ ✓ z o o o šport X X o o z z post, dieta ..O ✓ o o X X o težja fizična dela ..X X o o z z z izlet ..o o o z z z o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o o o o z z o domača zabava ..o o / z z o o družinski posvet ✓ ✓ o o o z družabne igre ..o ✓ ✓ o o o o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o o o X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..o o ✓ z z o o naložbe in nakupi ..o X X o o o X zamenjava službe ..X X o o o X X izposoja denarja ..o o / z z o o igre na srečo ✓ ✓ o o o o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o ✓ ✓ o o o o iskren pogovor ✓ z z o o o zmenek ..o o z z z o o ljubljenje / z z z o o prekinitev zveze ..X X X o o o z UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o o o z z z o učenje, širjenje obzorja. ..o o z z o o o raziskovanje ..o X X o o o z umetniško ustvarjanje . ✓ z o o o o reševanje težav ..o / z z o o X LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 187 GLAVNO MESTO NOVE ZELANDIJE CEV Z 2AREC0 KATODO TELOVADNI ELEMENT TONE FORNEZZI ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI AFRIKI ROKOMETA- ŠICA ČERNE MESTO V ČADU VRSTA ŽARNICE LJUDSTVO NA TAJSKEM POSVECENEC V BISTVO NAUKA ODVZEM OROŽJA AVTOR: SIMON BIZJAK IT. REKA, KI SE J. OD RAVENE IZLIVA V JADRAN ZEVSOVA REDNICAV GRŠKI MIT. LEONARD BERNSTEIN GRŠKA BOGINJA LOVA MADŽARSKI PISATEU JOKAI DELUJOČ JAPONSKI VULAKAN GRSA BOGINJA ZMAGE DRAGA AHAČIČ VINARSKI STROKOV- NJAK KOŽNA RAZPOKA ČETRT LONDONA S PARLAMENTOM MOČERAD ZDEBELITEV KOZE, SLONAVICA KNJIŽNICA IN GALERIJA V MILANU CLENONOZEC ZMRZNJENA VODA JAPONSKI DIRIGENT OZEK PAS BLAGA OLGA GRACEU SOTOCNICA TARE FR, DRŽAVNIK (LUDVIK XIV.) ČEBELJI SAMEC LOJZE KOVAČIČ ŽIVALSKA PODVRSTA MAJHNO TORILO PRIPRAVA ZA POMETANJE SL. SMUČAR (MIRANI (TRŽAŠKI ŠKOF PETERI RIM. POLITIK IN FILOZOF REDKA KOVINA (V) NAJBOUSI IT. ALPSKI SMUČAR IGRALEC STEIGER NASANEKD. VALUTA NARAVA, CUD ORIGINALNO IME REKE PAD ČLAN STOLNEGA KAPITLA INKOVSKI POGLAVAR IT. PISATELJ VITTORINI PES Z VELIKO GLAVO IN TOPIM GOBCEM CVETICA NEKO. PORI. POSEST V INDIJI, GOA MALI. POKONČNI KLAVIR VELETOK V INDIJI STAROGRŠKI »BUTALEC« IVO DANEU ORGAN VIDA- OVRATNA RUTA TRINITRO- TOLUEN DELEC Z EL. NABOJEM JANŠEVA KNJIGA AM. SLIKAR IWYATT1 OSNOVNA SOLA ANTON OCVIRK ALBERT CAMUS ANDREJ HIENG NIELS BOHR SVETOVNA REKA V GRŠKI MIT. PREŠERNOVA PESEM IZDELOVALEC SODOV PREBIVALKA IGA NACIJA MAKEDONSKI PESNIK ŠOPOV TINE DEBELJAK HENRIK TUMA JAMBOR LHASA Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov <«) »Kavboji«, vladarji širnih prostranstev tibetanske planote Ko sva prišla v bližino bivališč »kavbojev«, so naju s širokim nasmeškom vabili v notranjost in nama ponujali hrano. Iskrena povabila, ki jih navkljub higienskim po-niislekom nisva mogla odkloniti. Nisem si mogel kaj, da jim ne bi zavidal njihove svobode in samo-zadostnosti. Privlačne so bile tudi tibetanske ženske s svojo neposrednostjo. Brez zadržkov so si ogledovale najine fotoaparate, primerjale barvo najine kože s svo-Ta neposrednost prav gotovo izvira iz njihovega načina življenja. Tibetan-ske ženske imajo precej-snjo spolno svobodo. V oddaljenih krajih pa je še i'edno živ, sicer danes od kitajskih oblasti prepovedan običaj, da ima Zenska veti moZ, ki so med seboj največkrat bratje. Tibet ni samo razsežna visoka planota, obdana s hladnimi in nedostopnimi himalajskimi vrhovi. Njegovi obrobni predeli, ki so deležni obilnejših padavin, so porasli z bujnimi gozdovi, ki nudijo skrivališče tako tigru, leopardu, medvedu, orangutanu... Pa vendar, njegov najveCji del je razseZna planota, ki jo sekajo številne gorske verige. Tu so doma obsežne gričevnate stepe in kamnite puščave, v katerih uspeva komaj kaj več kot groba tibetan- ska ostrica ter slana jezera in močvirja in vroči mineralni izviri na severozahodu. Prebivalce te planote lahko razdelimo v tri skupine. To so lamaisticni menihi, ki prebivajo v samostanih, včasih pravih mestih z več tisoč prebivalci - menihi. Naslednja skupina so vaščani in meščani, ki prebivajo v kamnitih stavbah Lhase in okoliških vaseh na nižjih predelih planote med 3000 in 4000 metri in se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Tujca pa najbolj privlačijo »kavboji« - tibetanski nomadi, vladarji širnih prostranstev, ki obsojeni na svobodo s svojimi čredami kakor mornarji križarijo po rjavo-zelenem morju tja do 6000 metrov visoko. J. Jaklič (Se nadaljuje) Tibetanski »kavboj« razkazuje svojo dragoceno zbirko konjske oprave (Foto: Janez Jaklič) /jvi EH ZA SME Judovs ke šale Schmul se spotakne, Jankel pa se škodoželjno zareži. Schmul je užaljen:»Fuj, mar nisi bral v bibiliji, da se niti padca sovražnika ne smeš veseliti?« Jankel:»Padca sovražnika se res ne smemo vesehti, to je kot pribito in je zapisano v bibiliji. O padcu prijatelja pa v bibliji ni niti besedice!« as 33 8 »Ljudje imajo Salomona za modrijana, ker je znal ugotoviti, katera od dveh žensk je mati otroka. Prava reč! Resnično modrost bi izpričal, Ce bi znal odkriti otrokovega očeta!« M M M ® ® ® Dva ješive (visoka šola za talmud) študenta pozno v noe študirata v bet-hamidraš (verska šola) pri skromni luci svečnika. Ze po polnoči se pripravljata, da bi razprostrla blazini na klop in se odpravila spat, ko v učilnico vdreta dva kozaka, ukradeta svečnik in blazine ter jo pobrišeta. Nekaj časa traja, da si študenta opo-nioreta od strahu, potem pa začne prvi modrovati: »Ne razumem. V kateri talmudsko šolo sodita oba kozaka? V tisto, ki trdi, da je noc za spanje -in zakaj potem potrebujeta svečnik? Ali v tisto, ki trdi, da je treba noc uporabiti za študij - in zakaj potrebujete potem blazine?« »Preprosto,* razsodi drugi, »sodita pac v dve različni Soli.« _______________________________________y GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH VVilhelm Busch (1832-1908) Umetniška delavnica v Diisseldorfu pa VVilhelmu Bu-schu ni prinesla nič dragega kot razočaranje. Nič biolje se mu ni zgodilo v Anhverpnu, kamor se je potem odpravil iz Diisseldorfa. Resda se je tam navduševal nad slikami starih mojstrov in še zlasti nad - besede je res znal vedno mojstrsko uporabiti - »njihovo božansko lahkoto upodabljanja«, vendar pa je v tem mestu tudi hudi zbolel. Tako se je streznjen in duševno pretresen spet vrnil domov, kjer spočetka ni počel nič, nato pa je začel zbirati pripovedke in stihe. Potem je sledilo spet razočaranje, kajti Busch je poskusil sreCo Se na Kraljevski umetnostni akademiji v Miinchnu. Prišel je tako daleč, da se je že poigraval z mislijo, da bi postal Čebelar v daljnji Braziliji. Napisal je komedijo in nekaj besedil za operete. Uspeh je prišel, ko je bil že sredi tridesetih let: njegova knjiga Maks in Moric mu je prinesla velikanski uspeh. Ta uspeh pa ni bil tudi finančne narave. Kajti VVilhelm Busch je vse svoje avtorske pravice prodal za enkratni honorar v znesku tisoč guldnov, kar znese kakih tisoč sedemsto zlatih mark. Tako je knjiga, ki je kasneje založnikom vrgla milijone, Buschu prinesla samo slavo. Sele kasneje in z dragimi deli se je Busch postavil na noge tudi finančno, vendar pa nobeno od njegovih kasnejših del ni bilo tolikšna uspešnica kot ravno Maks in Moric. Se nadaljuje Anton in Borut Rutar Poskus atentata na Mussolinija v Kobaridu 18. septembra 1938 p) Vojni veterani z gornjega dela Soške fronte so se borili v okviru 11. armade italjanske vojske in so pripadali IV., VH. in XVfr. korpusu. Odprtja kostnice so se udeležiti v paradnih uniformah, z odlikovanji. Alpini, specialni rod vojske za borbo v gorah, so imeti na glavah poveznjene tradicionalne klobuCevinaste čepice z dolgimi peresi. Vojaki, bersaljerji, alpini in topničarji so se razporediti v spominske divizije, bataljone in brigade, katerim so v vojni pripadali. Na čelu enot so stopali praporščaki, takoj za njimi nekdanji oficirji. Veterani so obudili spomin na brigado »Friuti«, branilce Bovca ob nemški protiofenzivi, brigado »Potenza«, ki je branila goro Stol, brigado »Salerno«, ki se je bojevala na Banjsicah. Brigade »Spezia«, »Taro« in »Treviso« so se borile na položajih Bukove ježe nad Cigi-njem, brigada »Genova« se je borila na položajih pod Krnskim pogorjem med Ravnami in Drežnico, brigada »Vicenza« se je borila v ožini reke Nadiže pri avstrijskem prodoru fronte. Na spominski svečanosti so s praporji korakati tudi veterani nekdanjih brigad »Ferrara«, »Messi-na«, »Aveltino«, »lonio« in brigade 3. in 62. divizije - »Elba«, »Arno«, »Napoti«, »Firenze« in »Salerno«, borci s položajev pogorja Kolovrat. Mussolini se je v Kobarid pripeljal v odprti, črni limuzini. Ducejev bližajoči se prihod po kobariških uticah je spiker na glavnem kobariškem trgu pozdravljal skozi desetine zvočnikov, razpostavljenih po fasadah, kandelabrih in drevesih, s fanatičnim, kot na pol v transu, tresočim se glasom: »Arriva duce! Duce, duce, duce...« nakar se je spikerjevem glasu pridružilo ponavljanje vojaštva in občinstva. Ob samem prihodu avtomobila na trg so pokale salve iz pušk častnega voda. V ta peklenski trušč se je Mussolini skozi kordon Cmosrajčniske,.prodvojaške, (slovenske) mladine zapeljal stoje, v fašistični uniformi in s Cmo urokaviCeno roko pozdravljal množico. Pred in za vozilom ga je spremljala varnostna zaščita na težkih motornih kolesih. Ducejev avto se je ustavil na sredi trga ob visokem zastavnem drogu, kjer je plapolala italijanska zastava. Povzpel se je na oder, kjer mu je izrekla dobrodošlico osemletna Tatjana Miklavič, Podseljanova, z besedami: »Duce, v imenu prebivalcev kobariškega območja vam poklanjam gorsko cvetje krajev, kjer ste se bojevati in v imenu Fašistične stranke Kobarida fotografije krajev, ki ste jih takrat spoznali.« Predala mu je šopek cvetja in album fotografij Gornjega Posočja. Zahvalil se je in jo s tistimi Črnimi rokavicami prijel za glavo in poljubil na čelo. Kobariška fašistična oblast je skrbno izbrala med kandidati, kdo naj Mussoliniju izreče dobrodošlico. Odločili so se za osemletno Tatjano, Podseljanovo, vnukinjo kobariškega Zupana Franca Miklaviča, Id je leta 1918 okupacijsko italijansko vojsko pozdravil s slovenskimi zastavami, zaradi Cesar je bil izgnan v internacijo. Mussolini je bil kot italijanski vojak udeleženec soške fronte. V jarkih 1. svetovne vojne se je s Činom desetarja boril na položajih Javorščka pri Čezsoči, pri Bovcu. Na kobariškem tigu je imel morda pet minut dolg govor, kratek a učinkovit nastop, poln kriljenja z rokami in ošabnega nastopaštva in zanj značilnega vihanja spodnje ustnice čez zgornjo. Prireditev je bila inscenirana na učinkovit propagandni efekt. Led vojaško in policijsko varovanega pričakovanja njegovega prihoda je duce prebil z nekaj fašističnimi iluzornimi slavospevi in se prikazal kot - mesija, fašistični odrešitelj. Kratkemu govoru so sledile bučne ovacije, nakar je roko iztegnil v fašistični pozdrav, sedel v avto in se s spremstvom odpeljal proti kostnici. 4 V tem trenutku je bil predviden atentat na Mussolinija. Franc Kavs, elan celice T.I.G.R. iz Čezsoče, je kot predvoja-ški obveznik stal v CrnosrajCniški uniformi v vrsti, na vogalu Jeronove hiše, med ostalimi slovenskimi fanti. Ko je mimo zapeljal duce, naj bi se pognal na zadnje sedeže odprtega avtomobila, kjer je sedel Mussolini in sprožil 7 kilogramsko bombo, zapeto okoli pasu in skrito pod črno srajco avantgardista. Eksplozija bi povzročila popolno uničenje vseh v avtomobilu, poleg tega pa v radiju 15 -20 metrov povzročila strahoten masaker med nedolžnim občinstvom. Vendar atentata ni izvedel. Duce je nevede bližine smrti, ki mu je grozila, odpeljal naprej. Ko se je čez nekaj dni po ducejevem odhodu Kavs sestal z vodstvom organizacije, Albertom Rejecem, Danilom Zelenom, Justom Godničem in Ferdom Kravanjo, v javki na Poljani pod Rodico, je bil deležen besne kritike. Namera, da na kakršenkoli način ubijejo Mussolinija, je bila trdna. Se nadaljuje C& Maurice Leblanc Lupin na) Pobeg je sestavljala veriga dogodkov, ki so se ujemali in potrjevali upravičenost Lupinove ponosne napovedi: »Ne mislim priti na svoj proces.« Po mesecu skrbnega prizadevanja je bila uganka še vedno nerešljiva. Ubogega vraga Baudruja pa niso mogli imeti v zaporu kar za nedoločen Cas. Proces proti njemu bi bil smešen. Kaj so mu mogli očitati? Preiskovalni sodnik je podpisal nalog, naj ga izpustijo. Vodja varnostne službe pa je sklenil, da ga bo dal še naprej nadzorovati. Na to misel ga je spravil Ganimard. Po njegovem mnenju ni slo niti za sokrivdo niti za naključje. Baudru je bil orodje, ki ga je Arsene Lupin nenavadno spretno uporabil. Ko bo Baudru Prost, se bo prek njega dalo priti do Arsena Lupina ali vsaj do kakega elana njegove tolpe. Ganimardu so dodelili inšpektorja Folefanta in Dieuzyja in nekega meglenega januarskega dne so se pred Desirejem Baudrujem odprla vrata za- pora. Najprej se je zdel zmeden in je hodil kot človek, ki ne ve prav, kaj naj stori. Hodil je po Rue de la Sante in nato po Rue Saint Jacques. Pred neko trgovino s starimi stvarmi je slekel suknjič in telovnik, telovnik prodal za nekaj drobiža, si suknjič spet oblekel in odšel naprej. Odšel je na drugo stran Seine. Pred Chateletom ga je dohitel avtobus. Hotel je vstopiti, toda avtobus je bil prepoln. Sprevodnik mu je zaklical, naj si vzame številko in počaka naslednji avtobus. Baudru je stopil v Čakalnico. Tisti trenutek je Ganimard svoja moža poklical k sebi in jima hitro naročil, naj vhoda ne izpustita z oCi. »Ustavita kak voz, ne, dva, to je pametneje. Enega od vaju bom vzel s sabo, da ga bova zasledovala.« Moža sta ubogala. Toda Baudru se ni več prikazal. Ganimard je odprl vrata, Čakalnica je bila prazna. »Bedak sem, « je zamrmral, »pozabil sem na drugi izhod.« Res je bila Čakalnica s hodnikom povezana s postajo na Rue Saint Martin. Ganimard je planil tja. Ravno je še opazil Baudruja na strehi avtobusa, ki je vozil na progi Batignolles-Jardin in zavijal okoli vogala Rue de Rivoli. Se hitreje je stekel in ujel avtobus. Toda izgubil je svoja inšpektorja. Baudruja je moral zasledovati sam. Ves besen ga je hotel kar brez vsake formalnosti zgrabiti za ovratnik. Mar ga ni ta tako imenovani bedak pravkar namenoma in nadvse zvito ločil od pomočnikov? Ogledal si ga je. Baudru je kinkal na klopi, glava mu je opletala sem ter tja. Usta je imel napol odprta, kar je njegovemu obrazu dajalo neverjetno neumen izraz. Ne, to ni nasprotnik, ki bil bil sposoben prelisičiti starega Ganimarda. Pomagalo mu je paC naključje, nic drugega. Na križišču pri Galerie Lafayette je moški skočil z omnibusa in stopil na tramvaj, ki je peljal proti La Muette. Peljali so se Cez Haussmarmov bulvar in po aveniji Victorja Hugoja. Baudru je izstopil Sele na postaji La Muette. Lagodno je odšel v Bois de Boulogne. Hodil je po drevoredih, se spet obrnil in se oddaljil. Kaj išče? Ima sploh kak cilj? Nesmiselno sprehajanje je trajalo celo uro. Potem pa se je zdelo, da ga je premagala utrujenost. Ko je zagledal klop, je stopil k njej in sedel. Kraj ni bil daleč od Auteuila, ležal je na bregu majhnega, med drevesi skritega jezerca in je bil Cisto osamljen. Minilo je pol ure. Ganimard je izgubil potrpljenje in se odločil, da bo začel pogovor. Stopil je bliže in sedel k Baudruju. Prižgal si je cigareto, s sprehajalno palico narisal v pesek nekaj krogov in končno rekel: »Danes ni toplo.« Tišina. Nenadoma pa jo je pretrgal smeh, vesel, srečen smeh, smeh otroka, ki ga je premagal izbruh smeha in ki si več ne more pomagati. Ganimard je razločno in jasno začutil, kako se mu dvigajo lasje. Ta smeh, ta peklenski smeh, ki ga je tako dobro poznal! Z nenadnim gibom je moža zgrabil za zavihke suknjiča, ga ostro, silovito pogledal, še natančneje kot med pro- cesom - in res, ni več videl Baudruja. Bil je Baudru, obenem pa je bil tisti drugi, tisti pravi. Odločna volja je ocem tega moškega vrnila plamteče življenje, shujšana maska se je sprostila, pod izžeto kožo se je pokazalo pravo meso, pod porogljivim režanjem, ki jih je pačilo, so bila prava usta. Bile so oči tistega drugega, usta tistega drugega, predvsem pa njegov izraz, ki je bil tako živ, ironičen, duhovit, jasen in mladosten. »Arsene Lupin, Arsene Lupin,« je jecljal Ganimard. V nenadnem napadu besa ga je stisnil za goltanec in ga poskušal vreči na tla. Kljub petdesetim letom je bil še vedno nenavadno močan, nasprotnik pa se mu je zdel precej onemogel. Kakšna mojstrovina, Ce bi mu uspelo, da bi ga še enkrat prijel! Boj je bil kratek. Arsene Lupin se je komaj kaj branil, pa ga je Ganimard prav tako nenadoma izpustil, kot se ga je malo prej lotil. Desna roka mu je mrtvo, mlahavo visela ob telesu. Se nadaljuje Torek, 17. januarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / POSLABŠANJE OD ZAHODA ALPEUADRAN / NIZKA OBLAČNOST dosegla obale zahodne Evrope. Z jugovzhodnimi vetrovi priteka k nam v nižjih plasteh vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan O SALZBURG pod 10% 4 * pod 5 44 ** Im 10-30% 5-10 30-50% 50-807» O nad 807» ■ . "> *** *** 10-30 ******** 30-60 *** *** *** *** nad 60 VETER 1 NEVIHTE nad 10 m/s BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev. SNEŽNE RAZMERE dne 16.1. ob 8. 30 uri cm do 80 , 40 do 30 do 45 xa Gora 20 - 40 ______irsko Pohorje do 75 Kalic 20 do 30 Rog - Crmošnjice do 30 Marela 15 do 20 Rogla Kope Krvavec Vogel. Kanin Straža pri Bledu Kobla 1 Kandrše Zelenica Liboje Cerkno Soriška planina Zelenica cm do 50 do 30 20-40 do 50 20-50 do 20 40 do 60 do 40 20 do 50 Na smudscu Liboje naprave obratujejo od 1430 do 19. ure, na smučišču Marela od 13. do mraka. Na drugih omenjenih smučiščih naprave obratujejo do 16. ure oziroma do mraka. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju. Kopah, Rogli Logarski dolhn, Soriški planini in dmošnjicah. Dostop na Mariboisko Pohorje je mogoč samo z rimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo in Vogel. PUMOVANJE Danes: ob 3.33 najnižje -17 cm, ob 9.14 najvisje 45 cm, ob 15.57 najnižje -63 cm, ob 22.33 najvisje 41 cm. hitri: ob 4.08 najnižje -20 cm, ob 9.47 najvisje 43 cm, ob 16.25 najnižje -61 cm, ob 23.02 najvisje 43 cm. !g|06M2 GORNJI SENIK O BEDAK O TRBIŽ O KRANJSKA GORA I O CHOVEC G o MARIBOR O MURSKA SOBOTA SIP *T O —o V0 KRANJ OCEUE. z-> O UUBUANA C ...Jt j-fvN GORICA / G i& ~7 ' O POSTOJNA v G O NOVO MESTO O ZAGREB WTO GG; (o koper Gf!.GVt:G u - oUMAG : ® O KARLOVAC Slovenija: Sosednje pokrajine: Na Primorskem in v višjih le- V sosednjih pokrajinah bo gah bo jasno, v večjem delu no- suho vreme. NajveC sonCne-tranjosti oblačno. Najvisje dne- ga vremena bo ob Jadranu in vne temperature od -1 do 4, v sosednjih pokrajinah Kalina Primorskem do 10°C. je. JUTRI O SALZBURG mjMM" -V Ograz BEqK O CELOVEC o MU ™,ž0 o “7^ ^ANMAGORA- CD .v [y\ ' ' r ČEDAD O KRANJ OCEUE V f • VIDEM o s GORNJI SENIK , O o MURSKA SOBOTA O UUBUANA K ' / O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB V Sloveniji: Obeti: V vzhodni Sloveniji dopol- V Četrtek bo oblačno in malo dne Se sonCno, drugod prete- hladneje, občasno bo rahlo žno oblačno. Zvečer v zaho- snežilo, na Primorskem dni Sloveniji že padavine, deževalo. predvsem rahel dež. TEMPERATURE ALPE-JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri UUBUANA...... -5/-0 TRST....... -/- CELOVEC...... -13/-6 BRNIK..... -8/-1 MARIBOR...... -1/3 CEUE....... -2/2 NOVO MESTO... -3/1 NOVA GORICA.. -6/8 MUR. SOBOTA.. -2/3 PORTOROŽ..... -2/10 POSTOJNA..... -4/4 IURSKA BISTRICA. -5/7 KOČEVJE...... -5/- ČRNOMEU......- -4/1 SLOV. GRADEC.. -6/-3 BOVEC........ -/- RATEČE....... -12/-0 VOGEL........- -7/4 KREDARICA.... -3/0 VIDEM...... -/- GRADEC....... -5/-1 MONOŠTER..... -2/4 ZAGREB....... -4/2 REKA....... 1/9 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -7/3 STOCKHOLM.... -5/3 MOSKVA....... -9/-6 BERUN............ 3/3 VARŠAVA...... 0/1 LONDON....... 8/12 AMSTERDAM.... 5/9 BRUSEU....... 4/8 PARIZ........... -1/9 DUNAJ........ -1/1 ZuRICH....... -10/-1 ŽENEVA....... -8/2 RIM............. -3/9 MILAN........... -6/7 BEOGRAD...... -8/-3 BARCELONA.... 3/11 ISTAMBUL..... 0/6 MADRID....... -4/14 LIZBONA...... 3/15 ATENE............ 4/8 BUCAREST..... -13/-2 MALTA........ 8/11 PRAGA........... -4/0 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Japonsko-nemški satelit strmoglavil v Tihi ocean Z žerjavom v bolnišnico FRANKFURT - Potreben je bil poseg frankfurtskih gasilcev, da so lahko prepeljali v bolnišnico 230 kilogramov težko žensko. Reševalci namreč niso nikakor mogli bolnice prenesti iz tretjega nadstropja v pritličje, kjer je čakal resi-lec. Zasto so poklicali na pomoC gasilce, ki so to naredili z velikim žerjavom. Skozi okno, seveda. 2,300 porok imamu v čast TEHERAN - S kolektivnimi svečanostmi v trinajstih iranskih mestih bodo danes sklenili 2.300 porok. Tako bodo novoporočenci počastili spomin na imama Mahdija, ki je umrl ob koncu 9. stoletja. Danes je namreč Mahdijev rojstni dan. Homeinijev sklad je vsem parom, ki se bodo poročili danes, podaril poročno balo. Stopnjuje se protest britanskih varuhov in ljubiteljev živali Gole fotografije mogotcev ZDA WASHINGTON - Tako bivšega ameriškega predsednika Georga Busha kot sedanjo prvo ameriško damo, Hillary Rodham Clinton, druži skupna skrivnost, ko sta se gola slikala. To pa niso fotografije s kakega bmcovanja in niti za kako opolzko revijo. Kot je zapisal New York Times sta bila George in Hillary kot toliko drugih ameriških študentov žrtvi neke psevdoznanstvene raziskave. Po ukazu pristaSa tako imenovanega »socialnega darvvinizma« W.H. Sheltona so namreč od leta 1940 dalje naredili kar 27 tisoč fotografskih posnetkov golih Studentov in študentk, da bi dokazali, kako iz zunanjega izgleda lahko ugotovijo inteligenco, temperament, moralne vrednote in morebitni bodoči poslovni uspeh. To fotografiranje, ki so ga opustili leta 1968, je bilo deležno ostrih kritik, ker je spominjalo na nacistične rasne teorije. TOKIO - Predsi-nočnjim je spodletel prvi poskus, da bi v zemeljsko orbito poslali nemsko-japonski satelit Express (na risbi AP). Kot so sporočili v japonskem vesoljskem centru Učinuri pri Kagosimi, je prišlo do okvare na japonski nosilni raketi M3S. Raketa je namreč satelit ponesla za 40 kilometrov previsoko, tako da je po dveh krožnicah satelit padel v Tihi ocean, saj so izgubili nadzorstvo nad njim že nekaj minut po izstrelitvi z južnojaponskega oporišča KiuSu. Po prvotnem programu bi se moral satelit po petih dneh vrniti na Zemljo v Avstraliji. Rezultat je skromen, zabava pa... S takimi sanmi športni uspehi niso pomembni, zabave pa je na pretek (Telefoto AP) LONDON - Potem ko so britanski varuhi in ljubitelji živali protestirali v raznih pristaniščih zaradi izvoza Živine za zakol, so se včeraj zbrali v Somersetu (jugozahodna Anglija) na kmetiji britanskega ministra za kmetijstvo VVilliama VValdegrava, ki prav tako izvaža živino. Kot je sporočila policija, je pooblaščeni protest minil brez incidentov. Agenti so le pazili, da se ne bi p-rotest izrodil, ker se marsikdo ne strinja s stališči teh prenapetih ljubi-