!Pe
k ^ iQ,a^n J'/3'
ai$KA Domovina

•i
»
AMdUCAH IN SMIHT
fOR€l®« m UMOUAO« ONI?
Ko. 224
National and Internationa] Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. NOVEMBER 21, 1966
$LOV€NfAN
MORNING NCWSPAWSt
ŠTEV. LIIV — VOL. LX1V
Volitvam sledijo davki Politična kriza v Saigoun Obvezen zdržek mesa
v petkih odpravljen
Poleg višjih zveznih in državnih davkov bo Cleveland plačeval še posebej mestno dohodnino.
CLEVELAND, O. — Stara nabada prepoveduje politikom, da bi v volivnem boju pripovedovali neprijetne stvari ali vsaj govorili o njih. na primer o davkih. Zato pridejo vse te neprijetne zadeve na vrsto takoj po volitvah. To se je zgodilo tudi letos.
Naš znani kongresnik Charles Vanik si je na primer dovolil hudobno šalo. Poslal je okrožnico vsem članom ohajske legislature in jih opozoril, da novi Kongres v Washington!! ne bo Wč tako radodaren, kot je bil Prejšnji. Ne bo več glasoval za tzdatke kar tjavendan. Posledice bodo čutili vsi, posebno pa vseh 50 držav, ker ne bodo mogle več računati na federalne Prispevke. Vanik je omenil, da ho samo ohajska država dobila °d federacije skoraj $100 milijo-Pov manj in da bo morala ohajska legislature sama poskrbeti, pride do sredstev, ako noče Zavreti gospodarske in socijalne Zakonodaje. Vanik je bil toliko chziren, da ni poročal o odgovo-zth, če jih je kaj dobil.
Vanikova poteza je seveda demokratska ost proti republikanski večini v legislature Tam ■'Tajo republikanci dvetretjin-sko večino, lahko gospodarijo kot hočejo, seveda če bodo res hoteli. Če ne, bo paaai demo-' kratski lopar po njih.
Oglasila se je tudi Ohajska ^°misija za študij o davkih in Predlagala, naj bi tablice za av-t°Uiobile ne stale več $10, am-PTt $25. V naši državi bo pričanje leto okoli 4.5 milijona Totornih vozil, dohodki od tab-lc, ki znašajo sedaj približno jh) milijonov, bi se dvignili na m° milijonov. To je že kar čed-jm vsota za javno blagajno, pa dosti velik povod za godr-■Cjanje vseh lastnikov motornih Vozu.
j^Neka druga organizacija pred-Sa državno dohodnino. Ker bo-, ° dobili verjetno mestno do-cdnino, bi d a v k o plačevalci ^ cvelanda bili osrečeni kar s 3 kitami dohodnin. Kateri politik ,1 Upal o tem govoriti v volivni Spanji?
povrhu nam tudi Johnsonova h ^n^s^racila namiguje na po-^eho novih federalnih davkov, j.. ° nas bo stvarnost prihod-e§a leta kar pošteno zabolela.
samo za silo zakrpana
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je imel sejo Odbor za narodno vodstvo. Člani odbora so samo nekateri vidni civilisti in vodilni generali, med njimi tudi general Ky. Ta odbor vodi trenutno saigonsko politiko. Na seji je sklenil, da naj pridejo v vlado trije vidni zastopniki spodnjih krajev dežele, ki so bili do sedaj v vladi premalo zastopani. Ni pa seja sklenila, kdo naj bo poveljnik četrte vojne cone v delti reke Mekong. Tam je pa poveljnik nek vpliven, toda nesposoben general, ki ima dosti političnih varuhov. Seja je tudi obravnavala pritožbe ustavodajne skupščine; jim ni ugodila, jih novega.
Ustavodajna skupščina pa nič ne skrbi za svoj ugled. Ne peča se z besedilom nove ustave, ki je njen glavni posel, ampak tudi s takimi malenkostmi, kot so nakup avtomobilov, krediti za u-pravo parlamentarnega poslopja itd. Nekateri poslanci se najbolj brigajo, kako dolgo bodo lahko zborovali. Najrajše bi ta posel o-pravljali do prihodnjega rednega parlamenta, ki pa mora biti šele izvoljen. Kadar se pa dela naveličajo, pa proglasijo parlamentarne počitnice za 1-2 tedna. Zato ugled skupščine hitro pada, kar samo lajša posle generalske Idiktature. Za pacifikacijo dežele se naravno skupščina ne briga, akoravno je za sedanji sai-gonski režim postala najvažnejša naloga.
kratko božično premirje?
^Washington, d.c. — Dr-
skVtl1 .tainik Dean Rusk je na ti-^°vni konferenci pretekli petek V0p ’ cta 50 Združene države Postati na kratko pre-Žič V h°jih v Vietnamu za Bo-pa ne h°do pristale
lwno daIjše premirje ali
na
na
dokllniteV letalskih napadov, tdev1". nimajo jamstva, da bodo tašu, lst°časno omejili svoje vo-PUprave in operacije.
\’i§ie<^norna iasno in milo. Naj-Ja temperatura 45.
Peiping zavrl kulturno revolucijo
HONG KONG. — Če ne lažejo vsa poročila iz Kitajske, je komunističen režim prišel do prepričanja, da je sedaj divjanja mladinske rdeče garde dosti. Prepovedal je vsem oddelkom rdeče garde, ki so na poti v Peiping, nadaljevanje potovanja in zapovedal, da naj se vrnejo domov.
Odlok govori o tem, da potovanja rdeče garde spravljajo ves železniški promet v zmedo, kar vse preveč škoduje izvrševanju tretje kitajske petletke. Prepoved potovanja v Peiping bo v veljavi do aprila. Kdor pa hoče
Ameriška škofovska konferenca je v okviru polnomočij, ki jih je dobila od papeža, ukinila za ZDA obveznost zdržka mesa v petkih z izjemo onilh v postnem času.
WASHINGTON, D.C. — Glavni stan Katoliške škofovske konference tu je v petek objavil, da je škofovska konferenca v okviru polnomočij, ki jih je dobila od papeža Pavla VI., ukinila skozi 11 stoletij veljavno zapoved zdržka od mesa za katoličane o petkih. V bodoče so se ti dolžni odpovedati mesu le še v petkih 40-dnevnega postnega časa in na Pepelnico, škofje priporočajo svojim vernikom, da naj se postijo prostovoljno ali pa naj kako drugače zadostujejo za svoje grehe in slabosti.
Podobno kot katoliški škofje v Združenih državah so ukinili zdržek od mesa že preje katoliški škofje v Italiji, Franciji, Mehiki in Kanadi. Ukinitev v ZDA stopi v veljavo z 2. decembrom, prvim petkom v Adventu. Prihodnji petek, 25. novembra, je dovoljeno jesti meso s posebnimi dovoljenji posameznih škofov v skoraj vsej deželi.
Ukinitev; zdržka od mesa v petkih je vzbudila precej nemira in zaskrbljenosti med ribiči in ribarskimi podjetji. Boje se, da bo povpraševanje po ribah in rakih ter drugih mrzlokrvnih živalih zaradi ukinitve Zdržka od mesa padlo. Nekateri poznavalci trga trdijo, da ta padec ne bo tolikšen, da bi reden obstoj teh podjetij in poklicov naravnost ogrozil, utegne pa biti vsaj začasno le precejšen. Opozarjajo na dejstvo, da veliko katoličanov je ribe tudi zato, ker so jim všeč in zaradi spremembe. Ti bodo pri tem verjetno ostali tudi v bodoče.
Ukinitev zdržka mesa v petkih bo imela verjetno za posledico povečano porabo govedine in svinjine in ostalih vrst mesa, kar utegne imeti vsaj delen vpliv na njegove cene.
Pakistanski predsednik v Veliki Britaniji
LONDON, Vel. Brit. — Pakistanski predsednik Ayub Kan, iti peš v Peiping, lahko gre. Zad- ki je bil do srede tedna na urad-nja poročila pravijo tudi, da bo- nem obisku v Jordaniji, je prišel do vsi učni zavodi ostali zaprti j koncem tedna sem na 12-dnevni do prihodnjega poletja.	‘uradni obisk.
Rdeča mma m vojne je začela pepuščati?
WASHINGTON, D.C. — Ta novica je prelepa, dh bi ji človek mogel verjeti brez. pomislekov. Se pa čuti v njej tudi namen: naša politika v Vietnamu hoče potegniti saigonske čete iz bojevanja s komunisti in jim prepustiti “pacifikacijo” dežele. Potemtakem bodo nosile ameriške čete vso težo spopadov z rdečimi vojnimi silami. To bo rodilo pri nas dosti debate, zanjo se je treba pripraviti. Od lod novica o popuščanju rdeče vneme za vojskovanje. Treba pa je vendarle navesti, na kaj se opira ta novica. Trdi namreč:
Zadnjih 15 tednov niso komunisti povečali števila svojih vojakov na nobeni fronti. V Sai-gonu pa celo trdijo, da so se pretekli teden sovražne sile zmanjšale za 2,000 mož.
Rdeči terenci stopnjujejo svoja nasilstva. Zadnji mesec so pomorili 190 domačih uradnikov v vietnamskih vaseh. Tega ne bi delali, ako se jih ne bi bil polastil obup.
Rdečih dezerterjev je zmeraj več; zadnji teden j^ je bilo 611, tako trdijo saigonske čete. Raste tudi število ujetnikov. V operaciji v provinci Tay Ninh so a-meriške čete ujele 2,000 sovražnikov.
Komunisti nimajo potemtakem več kot 278,000 mož na frontah proti ameriškim in saigonskim četam. To število je stalno že nekaj tednov.
Koliko so vsa t-} znamenja vredna, bo pokazala bodočnost.
NASA naoovedala prve Apollo polete
WASHINGTON, D.c. — O Apollo poletih bo dosti govorjenja, zato bi radi opozorili, da se bodo vršili dvojni poleti: raket Saturn in vesoljskih ladij Apollo. Raket Saturn imamo več vrst, pa niso še vse preskušene.
Važnejši bodo poleti vesoljske ladje Apollo z astronavti. Prvi je predviden za prihodnji januar, udeležili se ga bodo astronavti V. Grissom, E. White in R. Chaffee. Pri drugem poletu, za katerega moštvo še ni določeno, bodo astronavti preskusili posebej tudi del vesoljske ladje, ki je določena za izlet na Luno. Pri tem poskusu seveda ta mala ladjica še ne bo letela tja, ampak jo bosta dva astronavta le preskusila, pa se nato skupaj s tretjim vrnila na Zemljo v glavni ladji.
HUD SPOPAD NA VIŠAVJU SREDNJEGA J. VIETNAMA
V soboto je prišlo do nenadnega ostrega spopada med dvema ameriškima četama in pomožnimi enotami Južnega Vietnama na eni strani ter med rdečim bataljonom na drugi na Osrednjem višavju. Boj je trajal 7 ur in pol ter sta imeli obe strani v njem hude izgube. Rdeči naj bi imeli 166 mrtvih, zavezniška stran pa je svoje izgube označila za “zmerne”.
SAIGON, J. Viet. — Ko je v soboto četa 25. ameriške pehotne divizije zadela v visoki travi Osrednjega višavja na rdeče oddelke, so se ti umaknili do roba gozda, nato pa prešli v protinapad. Tako se je začel boj, ki je trajal 7 ur in pol ter stal obe strani hude izgube v krvi. Rdečih je bilo en bataljon in so imeli delno utrjene položaje, ameriški četi pa je prišla v pomoč še ena in južnovietnamski oddelki. Tako sta bili v pogledu borcev obe strani nekako enako močni. Boj je bil prav zato posebno zagrizen in trd. Rdeči so se u-maknili šele v mraku, ko so ameriška letala in topništo močno zdelala njihove položaje.
V boju je bil poveljnik ene od ameriških čet mrtev, drugi pa težko ranjen. Ranjen je bil tudi ameriški major, ki je vodil južnovietnamski oddelek kot svetovalec. Število ranjenih in mrtvih je bilo toliko, da so šele včeraj okoli poldne spravili zadnje z bojišča.
Izgleda, da so bili rdeči na boj pripravljeni in so svoje nasprotnike pričakali ter hoteli prvo četo uničiti, predno bi mogla dobiti pomoč. Toda že po prvih 15 minutah boja sta se prvi četi pridružili še dve, v boj pa so posegli tudi oborpženi helikopterji, lovska in bombna letala, nato pa tudi topništvo. Rdeči so se priplazili čisto blizu ameriških položajev, da bi se izognili topovskemu ognju in se pripravili za zadnji napad. Zaradi visoke in goste, “slonove” trave, je bil pregled položaja s tal zelo težaven, zato tudi boj tako hud in krvav. Četudi uradno poročilo označuje zavezniške izgube kot “zmerne”, so bile te tolike, da nobena od čet, ki so se boja udeležile ni brez dopolnil polno sposobna za boj.
Kakih 25 milj dalje proti severu je druga četa 25. divizije naletela na rdeče, ki so po spopadu pustili na bojišču 3 mrtvih.
Na področju Mekongove delte so rdeči v soboto napadli neko vladno postojansko in ji prizadeli precejšnje izgube, pa imeli pri tem sami 60 mrtvih, ne da bi postojanko mogli zavzeti. Na področju cone C ni bilo večjih spopadov, le strateški bombniki
B-52 so tekom zadnjih 24 ur izvedli na njo tri napade. Dva ameriška rušilca sta odgovorila na ogenj obrežnih baterij in dve uničila, ko so ju te začele obstreljevati med njunim nastopom proti rdečim barkam v obrežnih vodah na poti proti Južnemu Vietnamu.
i&Rj avtov prodalo, manj Jih bodo izdelal!
DETROIT, Mich. — General Motors Corporation je objavila pretekli petek, da bo znižala produkcijo avtomobilov prihodnji mesec za 3.777, v januarju pa za 4.4%, ker je začela padati prodaja. Tako je ta v prvih 10 dneh tega meseca v primeri z lansko v istem času za 5% manjša. Zaradi padajoče prodaje so vse tri velike avtomobilske družbe produkcijo v novembru že delno preje zavrle.
Avtomobilska industrija je delala v nadurami, da bi bila založena z avtomobili letnika 1967.
Računala je, da bodo šli ti avto-: mobili vsaj tako dobro v denar, kot so šli oni letnika 1966. Ko je j povpraševanje po novih avtomobilih začelo po prvih tednih pe-' sati, se je morala industrija pri-; MUENCHEN, Bav. — Pri vče-
Iz Clevelanda in okolice
Puranski festival pri Sv.
Vidu uspel—
Sinoči je bit končan običajni vsakoletni puranski festival pri Sv. Vidu. Udeležba je bila na oo volj na. Nagrade v bondih so dobili: A. Postotnik s 6926 Hec-! ver Avenue $500, J. Adamič s 1085 E. 66 St. $300, M. Hace s 1210 Bonna Ave., J. Paul z 12203 Clifton Blvd. in D. Čehovina s >806 Prosser Avenue pa po $100. Deset jih je dobilo purane. — Odbor se zahvaljuje vsem de-.avcem in udeležencem.
Pantič utonil v St. Clair Recreation Centru—
V soboto popoldne je utonil pri prvi vaji v plavanju deške skavtske skupine šole sv. Jožefa s 14405 St. Clair Avenue v plavalnem bazenu St. Clair Recrea-ion Centra na 6250 St. Clair Vvenue 9 let stari Richard E. Carson, sin Mr. in Mrs. Richard i. Carson s 14739 Coit Rd.
•eja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh, popoldne svojo redno sejo v 6ND na E. 80 St.
Zopet na zalogi—
Pri Bukovcu na 6024 St. Clair Avenue imajo zopet na zalogi polenovko (stockfish). Glasovanje o dohodnini danes?—
Mestni svet bo verjetno že danes razpravljal o uvedbi mestnega dohodninskega davka. Pretekli petek je bilo javno zaslišanje o predlogu pred finančnim in pravnim odborom. Nasprotniki predloga napovedujejo oster boj proti njemu na seji celotnega mestnega sveta.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Danes je prišlo znova do ostrili bojev na Osrednjem višavju. Enote 1. konjeniške divizije so v prvem spopadu pokončale okoli 50. rdečih, vietnamski marini pa v nekem drugem blizu 100.
lagoditi novemu položaju na trgu.	'
Republikanski guvernerji hočejo imefi svojo unijo?
CLEVELAND, O. — Naši gu vernerji niso navadno revni ljudje, med njimi imajo praviloma milijonarji zmeraj večino, naj bodo demokratje ali republikanci. Pa vendar mislijo republikanski guvernerji na svojo u-nijo. Ni to nič čudnega. Že pokojni angleški zunanji minister Bevin je pred 20 leti vzdihoval, kako hudo je biti zunanji minister, ako imaš proti sebi mednarodno unijo generalov in maršalov, kjer skupne interese branijo ravno tako angleški kot nemški generali.
Da imajo naši republikanski guvernerji željo po uniji, ni nič čudnega.
Predvsem so postali sila v republikanski stranki. Jih je 25, vodijo največje države v naši federaciji, so znane osebnosti, imajo ugled, pa tudi politične ambicije. Na drugi strani pa republikanska stranka nima pravega vodstva. Kongresni republikanci so politična pasma zase, ki se
sklicujejo na svoj monopol, ki naj temelji na politični odgovornosti za republikansko politiko. Republikanski senatorji in kongresniki nočejo ne priznati ne vpoštevati vodstva glavnega strankinega odbora. Očitajo mu pa tudi zaspanost, ki je niti Blissova agilnost in organizacjj-ska sposobnost ne moreta premagati.
Na drugi strani se je začela živahna debata o tem, kdo naj bo prihodnji kandidat za predsednika na republikanski strani. Kandidatov ne manjka; so naravno tudi med guvernerji. Seveda nočejo ne-guvernerski kandidat j e vpoštevati želj guvernerjev.
To pa še ni največja nevarnost za republikanske guvernerje. Bojijo se še bolj, da bi utegnil kdo izven njihovega guvernerskega kroga posnemati Gold-waterja, organizirati gibanje za svojo kandidaturo in priti na republikansko konvencijo z večino
glasov. Ako bi se to zgodilo, bi predsednika. Kot predsednik u-bili vsi republikanski kandidat- nije bi imel pi'eveliko besedo na je med guvernerji potisnjeni na konvenciji. Pri iskanju predsed-stran.	jnika za svojo unijo so se guver-
Tega republikanski guverner-jnerji obrnili na nekatere bivše
ji nočejo. Zato so že začeli sti kati glave in govoriti 0 potrebi po skupnih posvetovanjih, ki naj bi pomagala posameznim guvernerjem pri reševanju kočljivih poslov. Povezava naj bi torej imela stogo unijski značaj: medsebojna pomoč pri izvrševanju guvernerskih poslov.
Seveda je vse to res, pa vendar tega politični opazovalci ne verjamejo. Vedo, kakšno klavrno vlogo so republikanski guvernerji igrali na republikanski konvenciji 1. 1964. Takrat jih je Goldwaterjeva večina čisto navadno prevpila in pregnala s političnega odra. Kaj takega nočejo več doživeti.
Ideja je torej lepa, pa je na}e_ tela na ovire. Kdo naj j0 na primer vodi? Gotovo ne guverner, ki bi rad postal kandidat za
republikanske guvernerje. Posebno jim je všeč Scranton iz Pennsylvanije. Po ovinkih se jim pa naravnost ponuja Nixon, pa ga vsi ne marajo, ker vedo, da bi tudi on rad postal kandidat, ako bo vreme zanj ugodno.
Kar je veliko več vredno kot vse ambicije:	večina sedanjih
guvernerjev r e p u b 1 ihanskega kova ni konservativna, med njimi je par odličnih naprednjakov, drugi so vsaj zmerni. Guvernerska unija bo torej predstavljala trdnjavo zmernih in liberalnih republikancev. Zato jo tudi vsa republikanska družba kar je ni na Goldwaterjevi strani, toplo pozdravlja, akoravno ne ve, kakšna bo in kaj bo delala. Če drugega ne, bo vsaj močna protiutež proti republikanskim konservativcem.
V državi Georgia se bojujejo za guvernerja
pred — sodnijami
ATLANTA, Ga. — V državi Georgija so zadnjič kandidirali) za guvernerja republikanski, demokratski in neodvisen kandidat. Zgodilo se je pa, da nihče med njimi ni dobil 50% glasov.
Po državni ustavi bi morala sedaj legislatura voliti guvernerja, toda tričlanski federalni sodni senat je razsodil, da zadevni paragraf državne ustave nasprotuje duhu federalne ustave in je torej neveljaven. Sedaj bo šel priziv na naj višje federalno sodišče. Med tem bo ostal sedanji guverner Sanders za guvernerja, dokler Georgia ne dobi novega.
Trije kardinali so se odpovedali nadškofijam
VATIKAN. — V duhu zadnjega koncilskega sklepa, da je dosti, ako škofje in nadškof j e ostanejo v aktivni službi do svojega 75. leta, so sedaj demisijonirali trije nadškofje, ostali so pa še kardinali So to kardinal Tisse- REKA, SFRJ. — Včeraj je pri-
rajšnjih deželnih volitvah na Bavarskem so krščanski demokrati okrepili svoj položaj in debili večino, 110 poslancev v novem deželnem zboru. Socialisti so dobili 79 poslancev, enako kot so jih imeli prej, izgubili pa so svobodni demokrati. Narodna demokratična stranka, ki jo označujejo za neo-nacistično je dobila 7.4% vseh glasov in 15 poslancev, podobno kot pri deželnih volitvah v Hessenu. Prav ta uspeh nacistov je povzročil v demokratičnih krogih Zahodne Nemčije resno zaskrbljenost. Morda je tudi odprl pot do neve vladne koalicije krščanskih demokratov in socialistov.
LAGOS, Nig. — Po sem došlih poročilih je prišlo do nemirov in izgredov v Togu, mali državi v osrednjem delu zahodne Afrike.
MOSKVA, ZSSR. — Danes pride sem britanski zunanji minister G. Brown. Ostal bo dva dni in skuša! dognati, če je Sovjetska zveza pripravljena pomagati pri iskanju konca vojskovanja v Vietnamu.
rand, kardinal Pizzardo in kardinal Masella. Vsi so stari več kot po 80 let.
plula sem prva ameriška trgovinska atomska ladja Savannah.
ilMEEišm Bommitm



6117 St Clalr Ave. — H2nderf«i 1-062S — Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published deily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
leni v spomin
EUCLID, O. — Nisem prijatelj
bodo republikanci za vsako pametno Johnsonovo pobudo, samo stroški zanjo ne smejo biti pretirani. Pobuda tudi ne sme dajati nobene skušnjave, kaj šele povoda za razsipavanje federalnih dohodkov. To je torej politika konstruktivne 'praznih fraz, četudi so te vrstice opozicije, ki jo je pred leti tako uspešno izrabljal takratni podobne temu, ker so pisane, kot senator Johnson, za njim pa ravno tako spretno Dirksen - da bi jih Ti, draga žena, ki uži-vsaj zadnjih par let. Johnson ve, kako nevarno je to orožje 'vaš božji mir, mogla citati. —
jslitve si mi večkrat potožila, da-delali, kar je prav, ter bomo, ka
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
E& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t an ad a and Foreign Countries:
$15.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 224 Mon., Nov.21, 1966
Podoba 90. Kongresa
rokah spretne opozicije, zato bo gledal, da Dirksen ne Kdor pa jih bo čital, naj se po-bo dal prevečkrat priložnosti, da jo izrablja. To pa pomeni mudi ob misli, kako ničevo je zanj potrebo po manjšem tveganju in večji obzirnosti, kar naše življejnje: danes zdrav, ju
ravno tri pa že tvoji prijatelji žalujejo za teboj.
Neizmerno si ljubila rožice.
pa Johnsonu pri njegovem značaju ne bo zmeraj lahko. ' /	^
Od novega Kongresa ne moremo torej pričakovati alarmantne politike, izrednih političnih podvigov pa tudi ne od ob pogledu na vseh barv polne Johnsona, kajti tudi Johnson bo pri vsakem svojem politič- rože si vedno vzkliknila “O joj,
nem koraku moral misliti na 1. 1968.
BESEDA IZ NARODA


Zopet par drobnih novie s Tržaškega
Človek bi rekel, da je podoba 90. Kongresa taka, kot so jo volivci hoteli imeti, pa ne drži čisto. Od 75 do 80% volivcev se za podobo Kongresa sploh ne briga. Ali kot verni strankarji volijo kandidate, ki jih postavi stranka, ali pa glasujejo za svoje kandidate, kot so si jih počasi nabrali. Ne prvi ne drugi ne menjajo radi svojih navad. Vsako leto je uganka dobra četrtina volivcev, ki pa ne pripadajo vsi takoimenovanim nevtralcem, med njimi je tudi dosti republikancev in demokratov, ki “cepijo glasove”. Kot se je pred 2 letoma ta uganka nagnila na Johnsonovo kandidaturo in na “njegove” kandidate, tako se je letos vrgla na republikansko stran. Razlag in nagibov za to dejstvo je nešteto, v vsakem je nekaj upravičenosti in resnice. Pokazalo se je pa, da sta samo dva nagiba močno vplivala na neopredeljene volivce: draginja in pravda za črnsko ravnopravnost, ki se je odigrala ne samo v preteklem Kongresu, ampak tudi na ulicah in trgih marsikaterega velikega ameriškega mesta in s tem postala predmet živahne debate in sporov.
Rezultat vsega tega je bila zmaga republikanskih kandidatov ne samo za Kongres, ampak tudi za guvernerje člane legislature, okrajna politična mesta itd. Moti se, kdor trdi, da ni zmaga napravila vtisa doma in na tujem in da bo rodila tudi politične posledice v vsem našem političnem delu in življenju. Kakšne bodo posledice v 90. Kongresu?
Številčno so republikanci dosegli lep uspeh, k dosedanjim 140 kongresnikom so jim volivci dali še 47 novih, v senat so pa prišli trije novi republikanski senatorji. Ostali so pa manjšina v obeh domovih. Vendar pa je njihov političen pomen zrastel preko številčnega razmerja.
V predstavniškem domu je sedaj 47 demokratov manj; zmanjšalo se je število, ne pa kvaliteta demokratskih kongresnikov. Med tistimi demokratskimi kongresniki, ki so ponovno kandidirali in propadli, je namreč samo 21 takih, ki so letos kandidirali drugič. To se pravi: v sedanji Kongres je prišla polovica tistih, ki so pred 2 letoma zmagali kot “Johnsonovi” kandidatje. Vsi so računali, da jih bo propadlo več. Pa še med tistimi, ki so propadli, je mnogo takih, ki niso dosegli cilja le radi spremenjenih mej volivnih okrajev. Take demokratske žrtve ima na primer na vesti nova razmejitev ohajskih volivnih okrajev, ki očitno pro-težira republikanske interese. Pač pa je med demokrati prišlo ob mandate nemalo zelo konservativnih politikov, ki so delali preglavice vsakemu povojnemu predsedniku, republikanskemu in demokratskemu. Za njimi najbrže ne bo žaloval nihče. Demokratje so se torej znebili marsikaterega nadležnega konservativca.
Usoda je hotela, da so isto dočakali tudi republikanski kandidatje. Tudi tam niso konservativci imeli sreče. Med 47 novimi republikanci je večina takih, ki jih je treba prišteti med “zmerne”, torej ne med konservativce ali liberalce.
Potemtakem je sedanji Kongres postal v svojem povprečju bolj zmeren, kot je bil prejšen. V njem niso prijatelji udarne politike, republikanske ali demokratske, tako močno zastopani, kot so bili do sedaj. To se bo naravno tudi čutilo v zakonodajni politiki.
To pa še ne pomeni, da ne bo obnovljena stara koalicija republikancev in konservativnih južnih demokratov. Ne bo pa imela tako ofenzivnega značaja, kot ga je imela pogosto po vojni. Novi republikanski kongresniki se ne bodo dali speljati na bojevita gesla. Vedo namreč, da so jih volili tudi volivci, ki si ogledujejo tudi vsako republikansko politično potezo in ne samo demokratske. To jih bo nagnalo, da bodo previdni pri glasovanjih, četudi morda mogočni v besedah. Pred očmi jim bo naravno tudi 1. 1968 s predsedniškimi volitvami. Kdo ve, kdo se bo dokopal do časti republikanskega predsedniškega kandidata. Kdo ve, ali jim bo kandidat mogel kaj koristiti, morda pa utegnil celo škodovati?
Vest si bodo spraševali tudi vsi demokratski senatorji in kongresniki. Sedaj vedo iz skušnje, da Johnsonovo ime še ne pomeni neomejene privlačnosti in da se bo treba zmeraj bolj sklicevati na lastne politične zasluge in usluge, ko bodo volivci zahtevali od njih obračun za hiševanje.
Johnsonova administracija bo morala vse to vpoštevati in ne bo mogla zmeraj klicati strankino disciplino na pomoč. To bo seveda močno krnilo njeno politično incijativ-nost. Saj bo morala biti vesela, da ji Kongres ne bo z dodatki k raznim zakonom spodkopal marsikateri zakon, ki se je zanj zadnji dve leti morala tako hudo potiti. Pokopati bo morala nekaj načrtov o veliki narodni skupnosti, pa tudi o socijalni politiki. Najti bo morala nove meje in cilje v boju za črnsko ravnopravnost. Na vseh teh poljih bo mo-
republikansko opozicijo, ki
TRST, It. — Zaradi tržaške ladjedelnice smo imeli v začetku oktobra zopet nekaj prav vročih dni. Bile so povorke, protesti, razbijali so kulturne naprave, se pretepali. Žalostna bilanca šteje tudi nekaj razbitih glav in okrog 400 aretirancev. Zadeva, je prišla pred parlament in deževale so velikodušne obljube... Tako sem s par besedami povedal vse, kar naj bi se beležilo kot kronika. Nimam namena, da bi razlagal, tolmačil in razglabljal o vzrokih teh nemirov. To so opravili različni časopisi in gotovo ste o tem tudi v Ameriki slišali odmeve. Kot zadnjič, bom tudi to pot navedel le nekaj veselih in prijetnih novic za nas Slovence tu na Tržaškem, kakor tudi drugod po svetu.
Nedaleč od Proseka se dviga nad morjem majhen hrib, ki ga po slovensko imenujemo Vejna,
kak drugi. To so zamisli in načrti, ki bodo v bližnji ali daljni bodočnosti uresničeni. Svetišče na Vejni je torej za vse Slovence važna in privlačna točka, bodisi z verskega, pa tudi narodnostnega in turističnega vidika.
Že prihajajo tja romarji z vseh strani, vrše se slavnostna verska zborovanja, kongresi...
Tudi Slovenci so meseca juni-
ja poromali tjakaj s svojimi jušnimi pastirji, ko je bil posvečen
oltar sv. bratov Cirila in Metoda. To je bil prav lep in svečan zgodovinski dan, ki bo z neizbrisnimi črkami zapisan v srcih primorskih Slovencev.
V odrezkih vašega lista, ki mi jih je poslal g. dr. Blatnik, sem z zanimanjem čital poročila o slovesnostih, ki so se vršile povsod, kjer se je oglasil ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, ko je bil na obisku na vašem konti-
italijansko pa ga nazivajo Monte nentu. Vsak zaveden Slovenec je Grisa. Na tem griču je zrasla v ^ega lahko zares vesel. Nekaj poteku zadnjih let prav lepa in ‘ dobnega pa smo doživeli tudi moderna cerkev v čast Mariji, Slovenci na Tržaškem
Materi in Kraljici sveta. Kako se ie porodila zamisel?
Med drugo svetovno vojno, zlasti pa ob zaključku se je trža-
II. Vatikanski koncil nam je prinesel precej novosti. Med drugimi, ki jih že poznamo, je tudi ta, da škofje, ki imajo v svo-
ški škof zaobljubil, da bo s po- jih škofijah vernike raznih jezi-
močjo vsega naroda sezidal Mariji na čast svetišče zaradi očitne Marijine pomoči, ki jo je bil deležen on in vse ljudstvo na Tržaškem. Rečeno — storjeno!
Danes to svetišče stoji, je bilo letos posvečeno in vsak, ki si ga ogleda od daleč ali od blizu, mora priznati, da je nekaj posebnega in tudi zares moderno lepega.
Marsikomu bi pa prišlo na misel: “Kaj vendar pomeni to svetišče za nas Slovence. Saj so ga vendar zidali Italijani!” To je vse res, toda tudi za Slovence je to svetišče zelo pomembno. Marijo vendar vsi Slovenci častimo nrav tako kot drugi narodi, če ne morda bolj. Poleg tega pa je to svetišče na čisto slovenskih tleh. Pa še nekaj je, kar ga dela dragega vsakemu Slovencu in ga bo delalo kasneje tudi drugim Slovanom. Po zamisli tukajšnjega vodstva slovenske Duhovske zveze na Tržaškem so zamejski Slovenci zbrali potrebno vsoto za oltar sv. bratov Cirila in Metoda, ki se nahaja pod glavno ladjo svetišča. Slika svetih bratov je iz mozaika, ki ga je umetniško izdelal akademski umetnik Tone Kralj. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je ob posvetitvi svetišča bil ta oltar edini, ki je bii dokončno izvršen. Torej slovanska " ::ostola sta v tem svetišču, da varujeta slovanski rod na prepihu mednarodnih interesov. Akademski umetnik Tone Kralj pa je sprožil še neko duhovito zamisel. Poleg svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih a-postolov, naj bi v to svetišče stopili tudi znameniti oltarji drugih slovanskih narodov, da bo svetišče ob oltarju sv. Cirila in Metoda imelo privlačno točko za vse Slovane. To bi bil nekak slovanski kotiček, kjer bi se zbirali slovanski verniki od blizu in daleč. Merpdajne cerkvene oblasti
kov, določijo za vsako tako et-niško skupino posebnega vikarja, ki naj v škofovem imenu vodi vernike. Res, da so take vikarje ponekod imeli že pred koncilom, vendar je II. Vatikanski koncil podčrtal važnost in pomembnost takih vikarjev in jih proglasil za vso Cerkev.
Tako je tržaški nadškof msgr. Anton Santin v smislu koncilskega odloka imenoval msgr. Lojzeta Škerla za škofovega vikarja s posebnimi pravicami za cerkvene zadeve Slovencev v tržaški škofiji. Sam novoimenovani vikar msgr. Lojze Škerl je nas duhovnike na Tržaškem o tem imenovanju obvestil in povabil v rojanski Marijin dom na razgovor, v katerem nas je prosil za sodelovanje in pomoč pri tako težki nalogi, ki ga čaka. Ni manjkalo pozdravnih govorov, ki so se prijazno zaključili s povabilom g. Zorka, kaplana v Rojanu, na zakusko, ki smo jo zalili z rujnim primorskim Vincem na čast novoizvoljenega škofovega vikarja. To so pač starodavne slovenske navade, ki ne smejo iti v pozabo. Ta preprosta in domača proslava pa je imela tudi širši odmev na praznik Kristusa Kralja, ko so bili povabljeni vsi slovenski verniki v ro-ianski Marijin dom na majhno, domačo, toda zelo prisrčno prireditev, na kateri so sodelovali slovenski skavti in slovenski pevski zbor iž Trsta. Prireditev je prav lepo uspela. To imenovanje pa bo imelo silno ugodne koncilske posledice za vse Slovence na Tržaškem, da jih bo zedinilo in strnilo okoli skupnih problemov v smislu starega reka: V slogi je moč!
I. D.
kako so te rožice krasne!” — A na Tvoji življenjski poti niso rasle rože. Bila je s trnjem in osa-HJ tom zaraščena. Kot šestletno dekletce si s svojo mučeniško mamo in sestro ter dvema bratcema odšla iz Amerike v domovino staršev. Tvoj ata ni šel z vami. Mislil je priti za vami, ko bi mu dozorela življenjska zavaroval-ninska polica. Ni mu bilo usojeno! Dne 13. novembra 1909 so plini povzročili ogenj v premo-gokopu, ki ga je obratovala St. Paul Coal Co. v Cherry, predmestju La Salle, lil., in tam so ga plini zadušili skupaj s 459 drugimi premogarji. Kot šestletno dekletce si bila vržena v trdo kmečko delo, ki bi bilo celo za odraslo dekle pretežko. Ko si dorasla in se razvila v postavno dekle, Ti je bila dana prilika, da se povrneš v svojo rojstno domovi no. Daši si se nahajala v svobodni Ameriki, si morala okušati grenki kruh hišne služkinje. Zgodaj zjutraj pri svetilki je bilo treba začeti z delom in ko se je stemnilo, pri svetilki nadaljevati. Skromna plača, prostosti malo. Ako misli kdo, da pretiravam, me ne bodo tako sodile tiste žene trpinke, ki so skozi tako preizkušnjo šle. Kupo grenkega pelina si morala izpiti do dna o polnoči 1. julija 1926. Ni Ti bilo dano, da bi svoje prvorojeno dete poljubila, pritisnila na srce in ga podojila. Nahajala si se še v porodnih omedlevicah, ko je novorojeni deklici usahnilo življenje. Le meni je zdravniški porodniški oddelek položil najinega mrtvega otroka v naročje. Občudoval sem njene plave laske, njene plave oči, le bitje njenega srčka nisem mogel slišati, ker je prenehalo biti še preje, ko so mi jo položili v naročje. Vselej, kadar sem pozneje omenil ta prizor, sem opazil, s kakšno bolestjo me poslušaš. Tvoje srce je pla-kalo od bolečin in zato sem se izogibal govoriti o tem.
In zopet kasneje! Kako velika je bila Tvoja materinska boi, ko si sedela ob postelji in brisala potno čelo najini bolni hčerki, katere življenje je osem dni in osem noči viselo med nebom in zemljo!
Bilo je v torek, 14. novembra 1833. Jaz sem se pripravljal iti na pevsko vajo — naš pevski zbor se je vežbal, da poda spevoigro “Sylvia”. Vprašala si me: “Kam se odpravljaš?” Odgovoril
Ti življenjske moči popuščajo, brez Tebe ne moremo biti, mogli Tolažil sem Te, da ko bom na ^ živeti po Tvoji volji!” pokojnini, Ti bom pomagal pri! O Tebi veljajo odlomki Evan-vseh Tvojih domačih opravilih.! geli j a (Matej 7, 15-25): Ne vsak, In ko sem do pokojnine prišel, | kdor mi pravi Gospod, Gospod,
sem: “Na pevsko vajo.” Pa si mi
Veliko goriva
LOS ANGELES, Calif. — Ne-so se že navdušile ob tem pred-j katera propelerska letala morejo
logu, ko smo predlagali oltar vzeti s seboj do 5,000
rala bolj računati z republikansko opozicijo, ki je že napovedala, kaj hoče.	-IIfCenstohowske Matere božje. Te-j bencina in ga porabiti okoli
Senator Dirksen je namreč v njenem imenu izjavil, da mu oltarju bo kasneje sledil le'galonov na uro.
rekla: “Ali so Ti pevske vaje več kot umirajoča hčerka? Ali si siguren, da boš svojo lastno hčerko dobil še živo, ko se vrneš s pevske vaje?” — Ubogal sem Te in ostal doma. Ali očitek, ki si ga tako žalostna izrekla, mi še vedno zveni v mojih ušesih in v mojem srcu in kriči: KRIV SI! Ti si me visoko nadkriljevala v ljubezni do najinih otrok!
Bolezen, ki si si jo nakopala pri težkem kmečkem delu v domovini svojih staršev kot napol doraslo dekle, je bila Tvoja zvesta življenjska spremljevalka. Še več! Ob vsaki bolezni tega ali onega družinskega člana si mu bila sočustvena potrežnica. Bolna hčerka je imela v Tebi močno oporo. Kadar je bolezen prispela do vrhunca svoje boli, si jo Ti tolažila, le kot dobra mama more tolažiti svojega otroka. Vse to je bilo javnosti strogo prikrito. Le nekomu si to zaupala, ki nima ne daru govora ne daru posluha: svojemu dnevniku. Nje-galonov mu si zaupala in njemu potožila, 600 kako trpi Tvoje srce ...
j Še za časa moje stalne zapo-
sem opazil, da je ta prišla prepozno.
Meseca avgusta lanskega leta Te je bolezen položila na posteljo in s tem se je Tvoja življenjska pot začela bližati svojemu koncu. Žalostno si opazovala, kako Tvoje rože, ki si jih tako ljubila, kričijo po Tvoji negi. Skušal sem Ti olajšati to bol. Skrbno sem jih začel okopavati, obrezovati, privezovati. Neopaženo si prišla na vrt. Ogledovala si, oprijemala si sleherno rožico, celo manj vrednim si posvetila svojo skrb. Vpraševal sem se, kaj naj to pomeni? Sedaj mi je jasno! V senci mrtvaškega plašča si prišla k svojim rožicam, da se od njih posloviš.
Napočil je usodepolni dan 28. julij. Ko sem se vrnil zjutraj iz cerkve od sv. maše, mi nisi napravila običajnega zajtrka. Dejal sem sam pri sebi: bom pa danes jaz napravil zajtrk za oba. Ko Te le ni bilo na spregled, sem šel v spalnico in Te našel mrtvo! Zašibila so se mi kolena ob pogledu na Tvoje truplo. Noben še tako obširen slovar ne poseduje besed, ki bi mogle izraziti moje občutke v tem trenutku. Father Sterk, ki je prvi dospel v hišo, mi je dal navodila, kaj naj storim. Zabrnel je telefon, naznanjal sem žalostno novico prijateljem, vseh se nisem spomnil, ker moje misli niso bile zbrane ob tej težki življenjski preizkušnji.
Smrt najde mnogo ljudi nepripravljenih! Na smrt misliti se nam upira. Poleg duhovne priprave na smrt, ki bi morala biti glavna slehernega zemljana, je še polno drugih zadev, ki so — ako so ob pravem času opravljene — v veliko uteho preostalim: izbrati si družinsko grobnico na pokopališču, narediti oporoko, določiti način pogreba ter še mnogo drugih zadev se lahko u-redi, dokler je človek še pri moči in zdrav.
Potem se je vse vršilo kot na tekočem traku. Številni prijate-Iji(ice) so se vrstili okrog Tvoje krste in se poslavljali od Tebe. Tvojo rakev so krasile krasne rože. Nadvse nepričakovano številni prijatelji(ice) podarili duhovni venec v obliki darov za sv. maše. Moji sopevci so Ti zapeli v srce pretresljive žalostin-ke. Ali jaz pa z njimi nisem pel, ker je moje srce ječalo od žalosti. Father Pižmoht je ob Tvoji krsti molil rožni venec za pokoj Tvoje duše. Na Tvoji zadnji poti Te je spremljalo veliko ljudi in se na pokopališču nemo poslovilo od Tebe.
Na prijaznem gričku na pokopališču All Souls stoji kip od smrti vstalega Zveličarja, ki razprtimi rokami daje znamenje pokojnim, pokopanim na gričku: “Pridite, blagodarjeni mojega Očeta in posedite nebeško kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta!’
V območju te skupine pokojnih počivaš tudi Ti, draga žena, in spiš spanje pravičnega. Poleg Tebe je pripravljen prostor tudi za mene, da Ti bom delal druščino, kadar mi potečejo življenjski dnevi.
Mogoče je, da Te je ta ali oni sodil, da si bila mlačna katoličanka. Ko urejujem Tvojo zapuščino, vidim, kakšen smisel si imela Ti za čistočo in red. številne mašne knjižice, lepo v predalih zložene, nekateri listi molitvenikih precej obrabljeni. Sv. podobice po redu zložene. Svetniški kipi na omarah okih čani z umetnimi rožami, rožni venec na vidnem prostoru. Zraven sv. razpelo, poleg pa izrezek, ki sem ga ob letošnjih velikonočnih praznikih izrezal iz Ameriške Domovine za sebe. Do-padel se Ti je in si ga imela za svojo spodbudo in se glasi: “Daj nam milostno, Gospod, takšnega duha, da bomo vsekdar mislili in
pojde v nebeško kraljestvo, temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo. Ko hodim po sobanah, kjer prevladuje grobna tišina, se mi zdi, da ču-jem Tvoj pritajeni šepet: Pridi, pridi kmalu za menoj, da se bova tukaj v večnosti skupaj veselila, ker nama v življenju ni bilo dano. Pridem kmalu. In ko bom prestopil prag večnosti, Te bom objel, svečano popeljal, kot popelje ženin svojo izvoljenko pred oltar, tja pred prestol Marije, Kraljice nebes in zemlje, in pred njenim tronom z vso pevsko zmožnostjo, ki mi jo je Bog naklonil, zapel:
“Zapojmo jeziki vse zemlje ? sladko,
vsi božji svetniki in celo nebo: O, lepa Marija, vsa lepa si res, lepot lepotije si biser nebes.
Iz sončnega svita svoj tron Ti imaš,
in z zarjo ovita se vsa lesketaš, a lepše še sije Tvoj žarni obraz,
čez vse lepotije je dušni Tvoj kras!”
Kdaj se bo to zgodilo, je v božjih rokah. Daj Bog, da bom takrat skrbno pripravljen.
Tvoj osameli France
Delovaje m “tal” v flew Ycrksi živahnejša
NEW YORK, N.Y. — Delovanje na Osmi se zadnje čase zopet prebuja. Res je, da ni nikoli zaspalo, zadremalo je pa že.
Odkar so se Savani spomladi preselili na Osmo, je tam vsako soboto polno življenja, saj pridno obnavljajo sobo, da jim bo služila kot knjižnica, pisarna h1 društvena soba. V začetku je iz-gledalo, da bo obnovitev nepre-maljiva ovira, toda požrtvovalnost in dobra volja premostita vse težave in tako sta tudi to. ^ soboto, 10. decembra zvečer, bomo imeli akademijo in otvoritev društvene sobe. Poleg tega pa s0 v načrtu še Miklavževanje 4. decembra, ki ga bo priredila slo* venska šola pod vodstvom P°' žrtvovalnih gospodičen Girdc Saksida in Tončke Burgar, 3^ decembra pa bosta fara in SA' VA priredili Silvestrovanje, "j Savani, ne pozabite obljube, ^ ste jo dali na konvenciji v Torontu!
Na pobudo dr. F. Delaka sn10 v New Yorku ustanovili moš^ pevski zbor. Pevci se vsak pe^e zvečer pridno vadijo. SKAS ^ SAVA imata vsak drugi Pe*e v mesecu poučno in zaniroA0 predavanje. Ta predavanja očitno kažejo, kaj se da narediti združenimi močmi.
Vse torej kaže, da ima kult'-11’ no in družabno delovanje 113 Osmi lepo bodočnost. Podpri1110 prizadevanja gospoda župnij Savanov, članov SKS-a in Ijic slovenske šole. Obiskuj^ slovensko cerkev, udeležimo v lepem številu MiklavževanP’
Akademije, Silvestrovanja mesečnih predavanj.
Ludvik Burgar.
za newyorski odsek
SAVE
Dne 1. septembra 1939
ler svetu sporočil, da so čete prekoračile poljsko
mej«-
Kakor znano, je bila vojna * teško končana v 18 dneh,
preje kakor sem Prf v .. Vladimir Vauh«1 ^ kniigi “Nevidna fronta ^
3 dni deval
daji pri: Slovenska Pisar”a’^ve, ragov Dom, 6304 Si. Clan
Cleveland, Ohio 44103,	»vc.»
ska Pisarna, 618 Manning ^agi\e Toronto, Ont. Canada.	0j<-
of C.S.A., P.O. Box 32., » lyn, N.Y. 11227.
te.
Pa
"S
od
ka
ti
ol
Sl
ts
si
ti
P:
1?
n
C


Janez jalen:
Ovčar Marko
POVEST
“Saj res. Pa je še čisto mlad.” [dobro je prepasel,” je pripomnil
NOVEMBER
‘Letošnji.”
“Volkunu je podoben.”
“Saj je tudi kraševec.”
Po stagnah je pel veliki zvo-^ Podlipnikovega jarčjega tro-in manjši so mu drobili. “Marko,” je hitela povedati ^oka mami.
i( Marna jo je pa spet podražila: pa Brkovčevi čudiš, ki Miha pomladi ni videla.”
, “No, mama!” je zaprosila Ančka,
, ‘Leso zapri, da ne zaidejo jar-C' Pod konje.”
Prav takrat je ukazal Podlip-Ceneku: “Ovčar žene trop. ^so zapri! Jarci ne smejo med konj g »
Lenek je poskočil in se takoj
^et ustavil: “Saj jo je že Ančka.”
.“A, tako. Pa ostani!” Podlip-Nku Se j e za trenutek pomračil °braž. Potem je ukazoval in pre-^iadoval konje. K lesi se ni ozi-H pa je vendar videl, kako sta Si bila Marko in Ančka prijazna, ^ Poslušal, pa je le slišal, kako brt lesi dvoje mladih src v vese-eftt smehu poskakuje: “Da ga ? Dore pozabiti, ovčarja.”
Miha je razkomatal zadnjega ‘ "‘’a, Ančka je odprla leso . in ^ar Marko je prignal svoj trop ‘a sredo dvora in ga zaustavil. .Pozdravil je gospodarja: “Bog as sprimi!” Odložil robevnico,
torbo
“B
in kožuh.
og daj srečo, Marko!” mu ^ odzdravil gospodar, ki je bil Sel rejenih jarcev.
Marko pa se je pomešal nazaj
tt>ed
*V,
stopil
jarce in
pričel
kraja.
°rtce, kar od (( k Anci.
Naj pomagam, Marko,”
snemati Cena je
se je
godila Ančka.
^Odlipnik je vprašujoče po-Si®dal ženo.
'No le, če rada,” se je nasajal Marko Ančki. “Snemi naj-veliki zvonec svoji ovci.”
, Ne znam odpeti locnja; po~ |^§aj mi.” Ančka je navihano gledala ata, kakor bi mu ho-reči: “Le glej, le, da boš
kako
je z nama, z
Mar-
0trt in z mano, in ti ne bo treba
razkazo-
Cena.
“Nobeden ga ni posekal. Lahko se boš postavil v nedeljo z njim.”
“Saj se tudi bom, da bo Po-drobar od nevoščljivosti zelen.”
V vežo so prizvonili, vsak s polnimi rokami zvoncev, Marko, Ančka in Cenek. Cenek je ostal zunaj, se igral in pozvanjal, Marko in Ančka pa sta prišla v kuhinjo. Z njima seveda tudi Vol-kun, ki ni pozabil porepljati gospodarju.
Marko se je vstopil na sredo kuhinje, postavil robevnico na tla in jo povesil. Volkun je sedel poleg njega. In je spregovoril Marko: “Hvala Bogu in sveti Neži! Za letos sem odtrobil in mislim, da boste zadovoljni z mano.”
“Lepo rejeno drobnico si prignal v ovčjak. Samo, za koliko jarcev si me opeharil, to mi po pravici povej,” ga je baral gospodar.
“Za nobenega.”
“Kaj?” se je razhudil Podlipnik. “Tako slabo si se branil zverine?”
“Opeharil za nobenega. Po dogovoru pa pripade meni najmanj pet vaših jarcev; če pa štejemo med zapasene tudi tista dva Podrobarjeva, ki ju je Poklukar ustrelil, jih dobim šest.”
“Dobiš jih šest,” je odločil Podlipnik. “Jutri po maši pridi k obračunu in jih bova odbrala.
Marko kar ni mogel verjeti, da bo res prezimoval osem jarcev. Spomnil se je sena, ki ga je v poznem poletju nanosil pod Srednji vrh, takrat, ko je bil hud na Ančko. Za ta del je bilo prav, da sta si prišla navzkriž.
Podlipnik pa je ponagajal hče ri: “Ančka! Ti pa lahko Marku daš tisto vejico, ki jo imaš zataknjeno za ruto, da bo imel s čim pripasene jarce krmiti. Le kje si jo dobila?”
“Fant mi jo je dal namesto šopka, ker ni več rož.”
“Ni res,” se je oglasil Marko. “Samo si jo ovci vzela z locnja. Še rekel sem ti, da nikar. V ogenj vrzi tisto listje, da se ti ne bodo še drugi smejali.”
“Če ti praviš, naj jo vržem v ogenj, jo pa bom.” In jo je. Zacvrčalo je listje, se pokadilo in
Y aviti.’' xn nalašč je 9 a atu, kako ima Marka rada.
Marko pa je bil v zadregi.
^a locnjem je nosila Ančkina
j.,Ca- hrastovo mladiko z gostim pognalo visok plamenček. ecLastorjavim listjem. Ančka zateknila vejico za životec.
§lasil se je Cenek: “Vidva 'Lva, pa sta snela šele dvoje ji/Meev; jaz sem pa sam, sem Pa že pet.”
0cNipnik je že odprl usta, da
Anca
bi
z mano
Spregovoril’ pa ga je
bo K^a in mu P°šePetala;
V r °Ni in pusti jih
Sjinjo P°jdi-”
tC01ce sta odšla.
Žel ei:ia postavil na mizo težko in k2110 skrinjico, polno srebra,
§;l7lfji9i:2em
ummr-'..
nmm

UL
KOLEDAR
društvenih
prireditev
“Le, lej, kako ga uboga, je zbodel Cena.
“Ko je pa moj,” je rekla Ančka in pogledala očeta.
Podlipnik se je srepo ozrl po ovčarju, da je Marka zaskrbelo “Kaj pa ti praviš, Marko, na to?”
Ančka se je vstopila za mamo in je vsa trepetala, kaj bo. Marko je molčal in gledal v tla.
“Fant! Kaj molčiš? Spregovori!”
_____i„„; r____	, Marko je priznal: “Rad jo
U°trkal p0 njej: “Anca! Kme- j imam, vašo Ančko, in si bom vse “n kupil s tem denarjem.” j prizadejal, da bo moja žena in ■Res!
NOVEMBER
23.	— Slovenski dom na Holmes Avenue priredi VELIK PLES za Zahvalni dan. Igrala bosta Peconov in Trebarjev orkester.
24.	— Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave.
25.	-26.-27. — Duhovne vaje za može v clevelandskem škofi-škem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore Blvd.
26.	— Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu Jesensko zabavo. Večerja, ples.
27.	—Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
27. — Štajerski klub priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo ob 166-letnici rojstva škofa Antona Martina Slomška.
DECEMBER
4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani.
4. — Pevski zbor Slovan priredi za 30-letnico obstoja koncert in ples v SDD na Recher Ave. Koncert se začne ob 3.30 popoldne, ples pa ob sedmih zvečer. Igral bo Peconov orkester.
H. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi Božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob treh popoldne.
31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi SILVESTROVANJE.
31. — Baragov dom in Družabni
klub priredita v Baragovem domu silvestrovanje.
1967
JANUAR
8 — Dramatsko društvo Lilija poda v Slovenskem domu na Holmes Avenue Vombergar-jevo dramo “Vrnitev”.
14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”.
21.—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi smučarski izlet v Seven Springs, Pa.
FEBRUAR
5. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
[2. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
VIST!
je ”'cvs: Tako srečo si imel?” se ^čudila Podlipnica. eria P3 se je prepričal, ali iti Sairia, stopil, k ženi, jo objel Žsi^Mjubil. In ona ga je pobo-a Po
1;Š.»
razkuštranih laseh.
Ca! Bom
ti tako že-
jaz njen mož, če se dvajset let čakava. In če me ubijete, ne morem drugače.”
Podlipnik je postavil pest na mizo in molčal.
Markovo priznanje je bilo ka-
Bom pa tiho zavoljo | kor blisk, ki se je posvetil. In
in Ančke, če
^Mj prav bo.” jb^ Se zamislil: “Morda ^Prav ovčar Marko prine-V;*0 k hiši, kakor Jakob La-tijV.' ^udje so me kanili uka-“k Sern Pa jaz Jude. Hahaha!” IkM6 P°zabi, da je Jakob z golo “B°	k Labanu.”
drug drugega sta ciganila. dobiro vem, da se z lie ^^li ne bi tako. Ne
Maj pa je z Višnarjevim?” P)(w Cka ga kratko in malo ne ^ videti.”
Mai-u dvoru je trikrat zapel
“Crog-
a> zna ovčarske navade in
Mar-
jaz,
trije, Marko, Ančka in mama, so čakali, kdaj bo zagrmelo. Marko bi se ne bil prav nič začudil, če bi bil Podlipnik skočil vanj in ga vrgel skozi vrata. Še Volku-na bi bil miril, da bi ne popadel gospodarja. Ančka bi niti besedice ne bila zinila, če bi jo bil ata udaril. Samo zajokala bi. Mama, razumna in tiha žena, pa je bila pripravljena, da bo branila in mirila.
Večnost dolgo je bilo to tiho čakanje. “Da bi že vsaj zagrmelo,” si je zaželela Podlipnica.
V okno se je zaletela zakasnela muha in padla na tla.
(Dalje prihodnjič.)
26. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi večerjo v šolski dvorani. Postrežba od 6. do 10.
MAREC
11.	— Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-lethice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	— Sedmi letni banket Federacije Slovenskih narodnih domov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
APRIL
8, — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. MAJ
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
JUNIJ
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
—-----O---———
tog L® ¥ La«
VIENTIANE, Laos. _ Gen. Kong Le je bil poveljnik “nev-tralističnega” vojaštva vse od leta 1960, ki se je uprl spremembi vlade, ki so jo izvedli nacionalisti. Ko je prišel v stisko, se je povezal z rdečimi Patet Lao in držal večji del svojih čet na Planoti vrčev. Kasneje se je z njimi sprl in začel sodelovati z nacionalisti.
V preteklem poletju so začeli proti njemu gonjo in pri tem izrabili vražjevernost preprostega ljudstva. To ga je dolžilo za povodenj, ki je opustošila del Laosa. Gen. Kong je odšel najprej na Tajsko, sedaj pa hoče oditi v Indonezijo na “odmor’. Vodniki nevtralističnih vojaških oddelkov so se odločili, da svoje sile spoje z nacionalističnimi. To bo okrepilo vlado princa Suvane Pume in ji olajšalo pritisk na rdeče, ki drže del Laosa pod svojim nadzorom.

imel ves primer v rokah sam A-leksander Rankovič. Na podlagi teh lažnih obdolžitev je bil Ajtič izključen iz Zveze komunistov in odpoklican iz Bolgarije domov.
Mnogi Ajtičevi prijatelji, ki so poznali njegovo poštenost, so sicer dvomili o pravilnosti tega sklepa, vendar do Titovega nastopa zoper Rankovica niso mogli ničesar storiti zanj. Sedaj je kontrolna komisija A j tiča rehabilitirala, to je, izjavila, da so bile obdolžitve zoper Ajtiča brez podlage. Edini, ki je branil Ajti-
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči!
Slovenci v ZKJ
V predsedstvo centralnega ko-miteta Zveze komunistov Jugoslavije in v izvršni odbor Zveze, ki imata skupaj 46 članov z Josipom Brozom na čelu, je bilo imenovanih tudi sedem Slovencev: v predsedstvo Edvard Kardelj, Boris Kraiger, Miha Marinko, Ivan Maček in Lidija Šent-jurc, v izvršni odbor pa Roman Albreht in Stane Kavčič. Predsednik zadnjega je Mij alko Todorovič.
Koprski luki manjka vode
Ljubljansko “Delo” je v obsežnejšem poročilu o Kopru in njegovi bodočnosti napisalo, da potrebuje Koper več vode, če naj mu bo omogočeno, da postane središče kemične industrije, za katero so tam sicer dobri pogoji v novem industrijskem pasu. Železniško progo gradijo sicer počasi, odkar je lani gospodarska reforma začasno delo u-stavila, vendar upajo, da bodo prihodnje leto v jeseni že tekli po njej vlaki z blagom v pristanišče in iz pristanišča v notranjost Slovenije in dalje v Avstrijo in druge države. Vzporedno s progo gradijo tudi razne naprave v pristanišču, ki naj pomagajo temu do naglejšega razvoja, ko bodo z železnico odprte nove možnosti. Pripravljajo se posebno za prevoz razsutih tovorov, predvsem rudnin, ki jih potrebuje industrija v zaledju koprske luke, ne samo slovenska, ampak tudi druga.
Samo celjska cinkarna pravijo, da bo skozi Koper, ob svoji sedanji rekonstrukciji, uvozila in izvozila okoli 700,000 ton robe, kar je približno ves sedanji letni promet pristanišča. Zaradi velikega prevoza preudarjajo v Celju, v koliko bi kazalo del indu sirijskih naprov prenesti kar v Koper, kjer bodo ustanovili prosto carinsko cono in industrijsko področje. Cinkarno bo stal letno samo prevoz blaga iz Kopra v Celje in iz Celja v Koper, če o-stanejo vsi obrati v Celju, okoli 3 milijarde dinarjev. Celjska cinkarna je postavila v Kopru doslej le skladišče za 4,000 ton žveplene kisline. Predno se bo odločila za kaj drugega večjega, bo morala imeti zagotovilo, da bo Koper imel za njene morebitne tamkajšnje obrate na razpolago dovolj vode. To vprašanje je možno rešiti, voda je na razpolago, le treba je zgraditi nov, večji vodovod.
Vrnili so mu dobro ime
Predrag Ajtič je bil svoj čas jugoslovanski veleposlanik Bolgariji. Ko ga je Rankoviceva skupina skušala pridobiti za svoje temne namene, je sodelovanje odklonil. Posledice niso izostale. Bil je obtožen raznih hudih prekrškov. Preiskava kontrolne komisije Zveze komunistov Jugo-
Moški dobijo delo
HELP WANTED — MALE
MACHINISTS
TIE 0LE¥ELM0 PIEUIATŠO Tool Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HY3R8TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINB MILLS
TURRET
LATHES
SAP TURRET LATHES
EK8IME LATHES
MILUHfi MAGHiHES
RADIAL DRILLS
ča, je bil uslužbenec veleposlaništva v Sofiji Vesko Lazovič. Zaradi tega je kasneje doživel isto usodo. Zaenkrat pa še ni bil rehabilitiran.
Člani omenjene komisije so u-kinili kazni še več drugim osebam iz zunanjega ministrstva, ki so tudi prišle navzkriž z ljudmi, ki so se udinjali Rankovičevim ciljem. Postavljena je bila zahteva, da je treba poklicati na odgovor vse, ki so krivi neutemeljenih obdolžitev. Kontrolna komisija zaseda še naprej. Njeni člani so sprejeli sklep, da se v bodoče kontrolni organi Zveze komunistov ne smejo več površno strinjati z nobenim disciplinskim ukrepom, ne glede na to, kdo je tak ukrep izrekel.
Primer Ajtiča znova dokazuje, kako je bila vsa leta po vojni UDBA nad ustavo, zakoni in sodniki. Krivice niso bile storjene samo v Srbiji, temveč tudi drugod po državi, seveda tudi v Sloveniji. Vse to priča, da je komunistični režim iz sebe rodil ustanovo, ki je teptala človekovo o-sebnost na najbolj zločinske načine in ki ni polagala računa nikomur. Ker pa verujemo v slovenski pregovor “Božji mlini meljejo počasi, a gotovo”, smo prepričani, da bodo tudi v Sloveniji prej ali slej prišli na dan zločini, ki so napolnili ječe in arezna z ljudmi brez sodnega procesa, na desettisoče pognali v tujino, v domovini pa nadeli nagobčnik vsem, ki se z zločinskimi metodami niso strinjali.
Kemično bojevanje
WASHINGTON, D.C. — Združene države so ustanovile oddelek za kemično bojevanje v okviru armade leta 1920.
Na London Rd.
Zidana hiša s 4 spalnicami, polna klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju.
Pri E. 185 St.
Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St
(224)
slavij e je sedaj pokazala, da je
HUMERIGAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Ooportunity Employer
(226)
MALI OGLASI
Kupim
Harmoniko, nemškega ali slovenskega izdelka. Kličite 238-7064.	(225)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda v najem. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7 uri.	(226)
Zidana hiša
Dvodružinska, Shawnee' Ave., med E. 185 in E. 200 St., 6 let stara, 2 spalnici vsako stanovanje, dvojna zidana garaža; v izvrstnem stanju. Znižana do $35,900.
KEENER REALTY 401 E. 200 St.	481-1226
(226)
Naprodaj
Na novo dekorirana dvodružinska hiša v fari sv. Vida. Družinska soba na prvem. Kličite za sestanek.
S. J. BARAGA, Broker 524-2732
(226)
Naprodaj
Tridružinska hiša, vsa opremljena, dohodek $265 mesečno, stroški $35 mesečno. V bližini Five Points. Kličite okoli 6. pop. KE 1-4557. Cena $13,500.
(225)
PrijafePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. to CSJth St.: EN 1-4219
MAMA PRI POSLU — Ko mama opravlja svoje poklicno delo kot varilka, se je fantič- v Frankfurtu na Nemškem odločil za ogled okolice.
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopa1 nicb, spodaj, oddajo na 1072 L. I 66 St. Kličite tel. EN 1-4021.
—(228)
I
Mara Husova:
Živa plamenica
<!Ne, Marija! Po tej bolezni mi je potreben mir — v inozemstvo pojdem in kadar ozdravim popolnoma, se vrnem k tebi. Če pa ne ozdravim, se ne vrnem nikoli več. Prosta boš. O vsem boš pravočasno obveščena”, je šepetaj e odločil Kovač.
“Čakala bom, da se vrneš k rneni”, je v s>olzah sprejela žena možev sklep, ko si ni vedela pomagati in po vsem, kar je zaslutila, je mislila, da je taka rešitev še najboljša.
Dr. Vran je počival doma ter se ni mogel načuditi, kako da se je vse tako izteklo. “Pijani smo bili, to je res. Saj ni nič čudnega, če se veseli bratci za šalo spro. Kakšen vrag mi je vtaknil samokres v žep?”
“Ali mu je že bolje?” je spraševal Vran tovariše, ki so ga hodili obiskovat.
“Se bo že izlikal! Ko se vrneš od svoje ženice, bo Kovač že na nogah”, so ga tolažili prijatelji.
“Saj mu nič hudega ne želim,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
RETIRED MEN
Desk Clerks, Handyman, Janitors, Sal. and apt. NEW MICHIGAN HOTEL, Mr. Hayman. CA 5-6420
(224)
MILKMEN
South Side, age 25-45, H.S. grad, or equivalent. $129 per week and commission. Call Mr. George Kolar 783-2075
r (226)
JANITORS WANTED Full & part time. No experience necessary.
Call 453-6264
(226)
MULTILITH OPERATOR Experienced only. Top wages. Benefits.
PRINCE PRINTING RA 6-3635
(227)
TOOL & DIE MAKERS Exp. Well est. firm. Highest rates Overtime. Profit sharing. Pd. vac. & holidays. BREUER ELECTRIC MFG. CO., 5110 N. Ravenwood. C.H. Brooks - wkdays, 561-6162, Sat. A.M. 784-8804.	(226)
Male & FEMALE HELP
GENERAL FACTORY Steady work for Machine Operators. (2 yrs. exper.) H.S. Grad. Good working conditions. All Co. benfs. Broadview area. Car nec. 379-7920.
(226)
FEMALE HELP
SHIRT OPERATORS & GENERAL LAUNDRY HELP Full time. Highest rates. Unusual Benfs. NORTH SHORE LAUNDRY & DRY CLEANING CO., 566 Chestnut St, Winnetka, 111. HI 6-0602.
(226)
ALTERATION WOMAN Must be experienced on better women’s dresses. Good salary and working conditions. South-east resident preferred.	768-2277
(226)
MONOGRAMER
Good salary & working conditions. Wonderful opportunity for the right person. Call Mr. John for appt. 768-2277
P	(226)
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD MART
Self-serv., cor. loc. New brk. bldg., de luxe 6 rm. apt. above. Bldg, fixts. & business. Priced right for quick sale. Owner retiring. For info. Call 849-3537.	(225)
dasi je včasih strašno nasilen in pretepaški. Kako le sem mogel tako nesrečno zadeti?”
“Nič se ne boj, ga bo že žena spravila pokonci.”
“Bog daj! Jaz sem se zmeraj ogibal pretepov”, se je pral Vran pred njimi in pred seboj.
“Saj vemo. Kar miren bodi!”
“Nevoščljiv mi je zastran Zale,' to dobro vem”, je mislil, ko je bil sam. “Toda kaj morem zato, da si je prav mene izbrala?” je z velikim ponosom mislil Miro. Domišljavost mu je branila prodreti v globine, kjer se je skrival vzrok vsega, kar se je dogodilo zadnje dni.
“In pa, saj sem se le branil. V silobranu lahko človeka tudi ubiješ. Kako zverinsko me je davil in ves nos mi je zdrobil. Zali bom pač moral povedati resnico. Hudo neprijetna zadeva. Jezna bo, a je že bolje, če ji sam povem, kakor da ji drugi vse drugače povedo”, se je pripravljal dr. Vran.
21.
Zala se je vrnila od moža duševno in telesno strta. Vendar ji je na dnu srca tlela iskra grenkega zadovoljstva, da se je og-nla strašnemu zlu, kljub pekočemu ognju, ki ga je v njej zanetel Kovač.
“Varuj me, mene same!” je vpila njena bič;|ia duša v samotnih urah k razpetemu Bogu, ki ga ji je podarila ob poroki njena rnati s kratkim pismom: “Nanj se obrni, ko ti bo najhujše!”
V urad, ni šla, ker res ni bila sposobna za nobeno delo. Izgovorila se je z boleznijo in ostala doma.
Gospa Julija jo je obiskala. Ko je uvidela, da Zala ni za noben pogovor, a je slutila, da se za navidezno boleznijo skriva veliko gorje, ni obiska več ponovila.
“Naj sama preboli in prenese! Bo že našla pravo pot”, je s polnim zaupanjem v prijateljičino moč odšla dobra Korenka.
Prve dni se je Zala ukvarjala le s seboj. Potem se je spomnila, da bi moral mož že priti. Začudila se je, zakaj ga še ni. “Da se mu ni kaj zgodilo?” ji je šinila prva skrb v glavo.
“Res — kako je prestal Mi-hajlo? Da se ni njegova bolečina prelomila v sovraštvo do Vrana?” jo je stisnil za srce mučen strah. In čim dalje hujše so postajale njene moreče skrbi. Za oba se je bala. In kakor je prej rotilo njeno srce Boga le zase, tako in še v večjem trpljenju se je zdaj obračalo k Njemu, da oba obvaruje nesreče in nepremišljenih dejanj, ki jih je v svoji razboleli duši tako ostro zaslutila, da je vztrepetavala v mučni grozi. “On, Mihajlo, se bo maščeval v svoji slepi strasti nad nedolžnim Mirom.”
Njena groza je dosegla višek prav tisto noč, ko se je resnično zgodila nesreča.
Vsa iz sebe je tavala po mraku svoje sobe in sklepala roke v svoji nemoči.
“Prizanesi! Prizanesi!” se je zlomila njena napetost pred križanim Bogom. Dolgo je ostala kleče, z glavo naslonjena na rob svoje nočne omarice, nad katero je visel Kristus. Dvignila se je mirnejša. Občutila je, da je šlo naj hujše mimo.
“Zahvaljen večno!” so orosile njene solze materin dar.
Cez tri dni je dopotoval Vran razbitim nosom in obvezano glavo. Zale ni to prav nič izne-nadilo. Ko je pa opazila na njegovem vratu široke modre lise, je zopet vztrepetala v smrtni grozi.
“Saj ni bilo nič hudega. Zalka; stepli smo se pač; ali tisti prek-
leti samokres mi je res sam vrag vtaknil v žep.”
“Kaj?” je zinila bleda žena.
“Saj ni nič hudega, Zala! Pijani smo bili.”
“A Kovač?” je izdavila Zala ir pod se je zazibal pod njenimi nogami.
“So rekli, da ni nič hudega. Desna stran prsi je zadeta. Veš, sam ne vem, kako se je sprožilo; ko me je pa tako zverinsko dušil, kakor da me je zares nameraval zadaviti.”
“Nameraval zares?” se je naslonila na vrata vsa drhteča žena.
“Kaj pa si se tako ustrašila? Obljubljam ti, da ne bom več hodil s pretepači! Slučaj je bil. Saj bo ozdravel, žena je pri njem. Slišiš, Zala, res ne bom nikoli več! Tako sem te ostrašil. Odpusti!” je brbral Vran, ki mu je bilo vse skupaj strašno neprijetno.
“Odpuščam, odpuščam ...” se je žena kakor v dalji zbrala in sedla na stol.
“Vse?”
“Vse!”
“Ti, ti!” jo je hotel objeti.
“Pusti me, Miro. Odpustila sem, a pozabila še nisem. -— Prosim te, vsaj malo me razumi!”
“Da, da, saj te zdaj še ne bom prosil ljubezni. Pojdiva, tako si bleda.”
“Miru sem 'potrebna, veš; no, hvala Bogu, da se je vse tako izteklo!” si je oddahnila Zala in kar vedro pogledala moža.
Službeni opravki so privedli dr. Beliča za dan, dva nazaj. V uradu se ga je najbolj razveselila gospa Julija. Bil je edini prijatelj njihove hiše.
(Dalje prihodnjič)
East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
— Vsak peti prebivalec Francije je kmetovalec.
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 K5KJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Shuster, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St, tel. VU 3-6324; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-iema članstvo od rojstva do 60 let darosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške rodpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Ffances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki.
1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši modemi certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 0304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Phillis Cermely; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu cb 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, O. 44095, WH 3-1546; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Nary Koljat, Mrs. Mary Kušar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angola Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vi.cki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John. Burjak, Martin Vogrin. Zdravniki:	vsi slovenski.
-— Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfei, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Amon Tavžei, blagajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Joe Cendol in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 d0P' v SND na St. Clair Avenue.
COLLINWOOBSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Man Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer r Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič. 1880'0 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ano Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Frances Perme, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd„ tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Marke!. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 17 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; bla. ga.ničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornici; Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnica za SND na E. 80th St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. 2!a skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl i-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ
Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 1080.1 Prince Ave., ER 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baz' rik; nadborštnar: David J. Telban podborštnar: Angelo J. lannarelL bivši borštnar: Fred Sternisa; b' nančni tajnik: Anthony J. UrbaS> 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajniK-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 193 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert R. Giambetro, Herma1'-E. Dule, Louis C. Erste; sprevodi' telja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Er' sto, 3815 Schiller Ave., (9), TeI:' ON-1-3777; vratarja: Frank F. Zn1; darsic, Frank J. Kolenc; zdravnik' Dr. James Seliškar, Dr. Anthony ^ Spech, Lawrence B. Ogrinc. — štvo zboruje vsak tretji petek mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. da. Asesment se pobira od 6:30 ^ prej na večer seje in vsako nedeljo v mesecu od 9:30 do H-dopoldne v šoli sv. Vida.	^
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Honorary Spiritual Director R® ' Matt A. Jager, Spiritual Direct^ Rov. Raymond Hobart, Chief ger John Petrie, Vice Chief Rang 1 Anthony R. Kushlan. Past Chi Ranger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker R bert A. Somrak, Recording Seer ' lary Robert A. Somrak, Jr., Financial Secretary Louis W. Sornra ’ ''5219 Holmes Ave., PO 1-59"’ Treasurer William F. Pavšek, You Director Louis J. Jesek, Trust6® ' Casimir Kozinski, Felix Koro«6^ Frank Kocin, Jr., Conductors Ba:_ lian Trampuš, Frank Mlinar, Sen nel Anthony Mrhar, Sick Visn0^ Frank Doles, and Field Represent3 tive Frank J. Prijatel, 261-5197.	^
Meetings are held every thu Wednesday in St. Mary’s assem6^ hall (downstairs of the n6' church).	.
Ameriška bratska zvez3
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ ,
Predsednik Ludwig Prosen, P0“ predsednik Frank Krince, tajn^ “ Adalyne B. Bober, 10268 Page Fr.’ Mentor, O., tel. EL 7-6614; blag" ničarka Mary Grze, zapisnika^® Rose Intihar. Nadzorniki: Louis •? jovic, Anthony Zadeli in Stan1 Bober. Zastopniki klub ^ru , Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli John Zigman; društveni dom:_ A thony Zadeli in Jacob Guštin6 ABZ federacija za Ohio: Mary Cr in Stanley Bober. Katerikoli z^rS0. nik po volji člana. Asesment se P Ura vsakega 25. v mesecu, če Pa ^ na soboto ali nedeljo, se pobira slednji ponedeljek zvečer. Seje ^ vsako prvo nedeljo v mesecu 10. uri dopoldne v Slovenskem u štvenem domu na Recher Ave.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zamick, pod-nredsednica Anna Zalar, tajnici Mary Jeraj, 5150 Thombury Rd.. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Pljunouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja. Victor Stemberger. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
Zapadna slovanska
zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE
zsz
§T.29
Predsednica Johanna Mervar, E .
,	, -	~	- Aivoder. ‘jr
1. E. 264 g
Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; klaS^
predsednica Christine Živoder,^ ^
Eucna sz, umo, ke-z-hom; ^Iaf)^r ničarka Dorothy Komin,- zaP^s?»ary
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, pod-
in delniških sej: U. Lube in Ray-Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek mond Zakrajšek. — Zastopnika za
v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KRTU
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds.
Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel.
432-2833; blagajničarka Jean Grčar ' Predsednica Angela Kofol, tajnica
Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-A.mbrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teliica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Arngleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND
predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sopi šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos.
Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO blagajničarka Frances Novak, 3552
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica	,v	°
m«,Jv	poslopje), na St. Clair Ave.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
4-v s -ijvr
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro
DRUŠTVO CERKNIŠKO JEZERO ŠT. 59 SDZ
Predsed. Henry Blatnik, podpred-sed. John Mesgec, taj. Urška Brani-sel, 16501 Trafalgar Ave., Tel. KE 1-1801, blagaj. Mary Mesgec, zapis. Rose Paulin, nadzor. Andy Jerman. Rose Paulin. Sejo so vsak 3. četrtek v mesecu, na domu tajnice ob 7.00 zvečer.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kerinick. Nad. zorniki: James Novak, Wm. J. Ken-nick in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Louis Urbančič in Louis Fink; vratar Michael Avsec. Seje so vsako
Albin Gribbons. Nadzornice: -Butara, Rose Aubel in Jean ^o-bons. Rediteljica Rose Aubel-ditelj mladine Donald Straub-	v
stopnik za SND in Klub ^^jjo Joseph Ponikvar. — Seje se v vsako drugo sredo v mesecu v e rem poslopju SND na St. Clair ^ ob 7:30 zvečer. — Vsi slov6 ^ zdravniki. — Člane se rojstva do 60. leta. Zavarova1 vsakovrstne police, bolniške, ^ 0v-Zapadna slovanska zveza, usj Ijena 1. 1908, posluje na trdn ^ cijske in odškodninske podpor ' pl močni finančni podlagi. Po dr'1 preiskavi je nad 147% solveru11 niačuje svojim članom najvisJ®^, n,e dividende od vseh sličnih V pornih organizacij.
493
T-S
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. -- pC
Commander Pauline Debev ' ary Commander & Recording ®eCoer & Pauline Stampfel, Record-K66P ar), Sick-Benefit Sec. Josephine ^q3, 1016 E. 72 St., Cleveland, °' nc6S Phone: 361-0563. Auditors ^rlegar, Tavčar, Chairman, Mary ,ativ6S Caroline Koncilja. Represen for the Club of Association S.N.H.: Frances Tavčar, J<?sJc0n' Stwan. Representative for 1 rp.vCar-ference of S.N.H.: Frances f firSt Regular meetings are held 1 ^ p.rn-Wednesday of every month 3 pj-a-in room #1 of the Sloven1" Ave. tional Home, 6417 St.	j^gc-
Dues will be collected by * oNl^ ord-Keeper on meeting nights from 6 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. I288
ea.tn.’SKSrffiS«1?1
predsednik Joseph Babni - j0hn predsednik Matt Kern, taJiagajhi^ Tavčar, 903 E. 73 St., hi 6 Louis Pike, zapisnikar A £etrt° pan. —- Društvene seje ^s. venSk6rT1 eh 9:30 dop. V S1°oslopje).
nedeljo ob 9:30 dop. narodnem domu (staro soba
uradne ure so do 5. ure popoldne.
inem domu (staro v--št. 1, spodaj. Urad zg ne ure so vsako sobo