MESEČNl NOTRANJEPOLITIČN! KOMENTAR         .      ;
Razvoj teče
V skupščini SFRJ poteka ves marec usklajevanje stališč in mrienj. o prvem delu novega svednjeročnega razvojnega načrta. Odbori Zbora republik in pokrajin razpravljajo. o skupnili in-teresih in ciljih družbenega in ekonomskega razroja Jugoslavije.
6ba zbora. Zveane skupščine sta ofa konou februarja oceni-la, -kako smo izpolnjevali sred-rijeiročni nažrt v. obdobju od l&ta 1971 do 1975. Ta ocena pove predvsem to, da v pre-tefciem obdobju nismo posve-
. taJl. dcmdo ¦ pozamosta rassmer-jem. mgd. družbenim in gospo-darstkdm TStsmi&m. Jugoslavije-Ko "gremo v xxm &rediy«ročini nadrt, hoč&mo tem raamarjem dati. veHko .globlji poudarek. Mnogi načrbi V nali preteklosta
• so ¦ bolehaii prav zaradi ne-usklajenosti med calji in inte-
, resi splošnega družbenega raz-voja pa med.pragmatično eko-npmijo, fci jfe pogpsto hotela bifci .sdla nad da-užbo in nad skupnostjo delovndh ljudi. šele
zdaj, ko lahko z veseljem ugo-tavljamo, da naposled veiidarle samoupravne sile prevzemajo taktirko. v našem družbenem življenju, smo priča tudd ome-njeni sprememTSi v nadrtova-nju. ' ' ; -. V minulem pefcletnem obdob-ju smo sicer napredovali,. ven-dar ne tako hitro, kot je -bilo v riačrtu. V. menjatiju struktu-re gospoSarstra nisino paredili
. tistega .preobrata, ki smo ga napovedovali in tudi v me*njaw
: s tujtoo ni &lo vse tako, kot smo mislila. Stopnga r&sti dru-žbenega pnoizvoda je bila na ravni, ki jo laMco primerjamo z di;žava!3H sveta" ža vzajemno g&spodarsko pomoč in skoraj dvakrat večja Od" rasti v razvi-
tih kapitalisttčmh državah. Go-spddarska recesija, v šlednjdh je naš razvog porecej zavrla. Razvite kapitalistične . države so z rajrazličnejšimi ukrepi za-pi-rale vrata uvozu ih pri tem povečevale pritisk izvoza."
Po vsem tem je na dlani, in sestavljalcd srednjeročnega pla-na zdaj tudi enoglasho poudar-jajo, da morajo na&ti in z njimi, veš gospodarski sistem temeljifci na razvoju drtižbeno-ekonornskih odnosov fcot jih. utemeljuje, podpira in sankcio-hira nova usteva. Sarrio od ra-sti socialisfcično-šamoupravnih odnosov :je odvisno aM .bomo v nasl^inji petletki zares slda-dneje' in hitreje razvili .praiz^ vajalne sUe in družbeno pro-¦ duktivnost dela. Odnosi so po-goj za vse tdste eilje, ka so se našemu- gospodarstvu — če smo jih pojmovali iri uresni-čevali zgolj praktioistično — tatoo radd izmikali: to yelja za YŠa stabilizaoijska prizadeva-' nja, za doseganje skladnejše proizvodne strukture in pora-be, za naš napredek v medna-rodni deMtvu dela din za vse dru-go. Samo trdna vednost, da naš dejanski ražzvoj temelji na družbeni preobrazbd, nas lahko Odvede. naprej.
Značilnosti novega načrta
- V ¦. novo raavojno obdobje-stopamo v. povsem diruga<S-nah oikoliščinaii Nkot leta 1971. Zdaij smo v obdobju, ko še ni- končan prehod iz enega ustavnega sistema v drugi. V praksi pa še ne moremo čisto dosledno držaM vsega zapisa-; nega, tudi pri . piararanjti ne. še zmerom- se vičasih. uveljav-Ijajo int&resi posamezndh ob-močij kot pa interesi vse skup-nosfci..-             -                    •   ;
¦ To se je pokazalo že ob sa-mem začetku razprav o prvem delu razvojnega načrta^ Zvezaat izvršnd svet je v osnutku pla-na predvidel, naj bi-dos^H 7-odstotno stopnjo rasbi družbe-nega proizvpda na leto. Raz-vojiai načrta republik in po-krajin predvidevajo nekoliko višje stopnje rašfci. Vprašande pa je, če je stopnja 7 odstot-kov dosegljiva in- če je v skla-du s tdsto splošno opredelitvi-jo, da oblikujemo plan stabi-Mzacije in dejanskih možno-sti, ne pa zgolj plan želja. Ka-ko drage utegnejo bitd takšne želje, nas med drugim uči se-danja neustrezna gospodarska struktura, ki jo vlečemo za sebojže več let in pa pasivna plačilna bilarlca. Razgibana go-špodarska rašt, kot jo predvd-deva sedanji osnutek, in kd jo. nekatere deiegaoije, med njimi tudl slovenska, jemljejo s jot-držkom^ je približinio. za. 1 od-štotek višja od uresničene.. v zadnjera petletnem obdobju. Pri tein ne gre pozabiti, da smo v minulih lebih dosegali 6-odstotno. gpspodarsko rast v jrazmerah konjiinkture in in-flacije. Gospodarska rast, če t io zastavimo na 7- odstotkov letno, bo terjala od našega gospodarstra zelo ddnamičen izvoz. I&dustrija, ki bi proiz-vajalaza ta izvoz, pa-se gleds na sedanjo starukturo gospodar-šfcva lahko hrani pretežno iz uvoza. Tu pa.se srečamo z praejitvami plačdlno-biiančnah možnosti, M so skrb vse skup-nosta. čeprav v prid 7-odstotai stopnji govori podatek, - da iijiamo. veliko nedzkoonišdenah žmogljivosta, se veiidar kaže ta argumentaoija za zdaj prešlb-ka. Soglasje še nd dosežeaao. Po . obraviiayi dTugega dn tret-jega deda hovega srednjeroč-' nega načrta bodo delegati po-novho preučUi, koliko je takS-na 7-odsfcotna gospodarska rast zares realna. Visoka stopnja sama po sebi, tudi če je zapi-'sana v^ planu, namreč še ni zagotovdlo za dejanska sta^i-Mzacijska gibanja in za Vse ¦ tisto pozitivno, kar .^haja iz takšnih tokov.
Temeljne usmeritve
Med pomemibnimi vprašanji našega nadaljnjega razvoja je tudi naslednje: kateJre, naj bo-do tiste panoge, ka morajo ime-ti v prihodiyem srednjeročneaft obdobju prednost. Zvezni iz-OT&m svefc predlaga-vosnutku-šest dejavnostd, ki so po nje-
gov&n mnenju skupnega po-mena za vso Jugoslavijo, to je za njen stabilnejšd razvoj, za izboljšanje plačilne bilance, za zagotovitev širšega vključeva-nja v mednarodno deldtev dela ter za smotrno zamepjavo uvo-za in spodbujanje izvoza. Te dejaviiositi naj- bi bile energe-taka, agroindiistrijski. kom-pl^ss, surovtoe, strojna iiidu-strij a, magdstralne komunika-oije in pa tujski- turizera^ Tudi pri tem se seveda postavlja vp^rašanje^ ali ni š^t priori-tetnih dejavnosti, za- katearih razvoj naj bi skrbeie vse repu-blike ia pokrajine, nekolikb prey§č. Zmanjšanje' števila , prednostnih dejavnosti bi. na-mre6 poleg drugega omogočilo širš& ¦ mobilizacijd vseh delov-nih Ijudi za uresničevanje.do-govorjenega. Sest dejavnosti je kar preveč za enakom©reno za-vzetost pri izvajanju žastavlje-nih. oilje in tudi za spremljanje in pravočasno . ukrepanje, če pride do odstopanj. S premajh-ndm zavzemanjem ,za fazvaja-nje vseh dejavnosti pa so lah-ko nekaitere že vnaprej obsoje-ne na ¦ neuspeh ¦ ali pa kvečje-mu na polovičen uspeh. Ena od inači<?, glede ' prednostndh dejavnosti, ki' pa jo bodo de-legacije še podrobno proučile, je ta, da bd bile v krogu de-javnosti, ki so skupnega pome-na in najbolj prispevajo k iz-
bcrtjšanju gospodarski razmer, le tri, in sicer: energetika, ag-roindustrijski kompleks in ma-gistralne zveze. Vse ostale pa samo tedaj, če z njimi smotrno nadomeščamo uvoz in smotr-no povečujemo izvoz.
Toda, naj se škupšdinske razprave končajo. tako ali dru-gače,' tttdi če bodo najdene naj-• boljše rešitve — in. verujemo, da bo tafeo —? bo izvedba <5r-jaških. nalog, ki, jih terja bodo-6i srednjeročni načrt> odvisna predvsem od ^organizirane. de-lavske pobude:1 Samo v tej naraščajodi samoupravni" po-budi vidi-daneS Jugoslavija si-¦lo, vidi urejen družbeni in go-spodarski sistem, ki bo kos stihiji tehnobirokratskih in llberaHstičniih prijemov v naši ne še. tako oddaljehi preteklo-sti, kos pa bo -tudi vsem objek-tivnim težavahi-. Ze ob sestav-Ijanju srednjeročnega načrta je. dobro vidno,,:da je samoup-ravna^-pobuda domala že stord-la konec delu. in i>oslovanjti, kakršiio nas jg obteževalo izza kapitalističhib. 'in "etatista6nih časov. Samo f razvoju druž-benih in proizvajalnih odnosov je pogoj uspelia. Tu notri se začenja rast novdh tovarn, na-rodnega dohbdka, "storilnosti, standarda, .vsestranske učinko-vitostd našega združenega dela.
J. N.   <creator>Z. K.</creator>