iSuročnina mesečno ^dMhk	^	gn,	A	ček. račun: Ljub-
Am^f^B ^^^^^^^	^U^r	m	jB^	^	^ ^^ lian«
•Ivo 40 Din - ne- imbbfr	jbv w Mgjf h^ cmf	v	UBBB	ma m	mt&jS	i« insemte;
izdaja ce- ^^^^^^	fflM MOV M^l H	K	JUHA	m	M^Bnm^	MaiM	Sarajevo
loletno 9b Din, za ^fc^V	M9B Bi MBv	Bg	JB	EBK	f ^HJ	JH	IM
Inozemstvo 120Din flfr^ ^VjH	^KB BB	BM	B^M	M ^H	flD	V^H	Praga-Dunnj
Kopitarjevi «L6/HI	jeva b. telefon 2*W
Telefoni »rednlštvai dnevna služba 2Mt — nočna mt, £994 ln MH	■	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ll dneva po praznika
Kirurški nož v roke!
»Naj ta obravnava zada smrtni udarec korupciji, uaj bo začetek nove dobe in preporoda našega javnega življenja, naj razsodba na tej obravnavi, kakor ozon prečisti »astrupljeno ozračje, ki je dušiio ves naš narod desetletja!«
Tako je vzkliknil zagovornik zasebne stranke, ki je bila radi manipulacij enega izmed obtožencev v našički zadevi hudo oškodovana. Ne verjamemo, da bi še tako ostra razsodba mogla zadati smrtni udarec korupciji, ki razjeda naše javno življenje že vsa povojna leta. Na eni strani ni to samo spe-eifičen pojav v naši državi in nekaka speci-jaliteta določenega naroda ali določene države, ampak razni Kreugerji, Stavijskiji, Ricketti in drugi pričajo, da se je bolestna špekulacija združena z goljufijo, razpasla po vsem svetu. Na drugi strani gre. za tako globoke moralne motnje v našem javnem življenju, da jih pač no bo mogoče odpraviti z zgolj pravnimi leki. Korupcijoniste moramo spraviti na sramotni oder pred vso javnostjo, ne glede na njihovo belo oblačilo, ne glede na gesla, s katerimi so morda krili in še krijejo svoje početje.
Posvetimo vsaj nekoliko v temo našičke-ga ozračja, da bomo v tem primeru spoznali, kako globoko se je zaril črv korupcije v naše narodno telo in da bomo na postavljeni diagnozi lahko pričeli zdraviti bolezen, ki izpodkopuje temelje vsega javnega življenja. Razna podjetja, »Podravina« in druga, ki so danes v javnosti znane pod označbo »Našičke«, so oškodovala državo v smislu obtožnice in natančnega računa, ki ga je sestavil državni tožilec, za 230 milijonov dinarjev. To je zguba, ki jo trpi država na račun utajenih davkov in taks. Kdo more preceniti ostalo škodo, ki je zadela našo narodno posest v Slavoniji? Samo nekaj številk: »Našička« je kupovala pri nas kubični meter lesa po 400—600 Din, prodajala ga je pa po 1400—2000 Din kubični meter. Računajo, da je to podjetje s pomočjo svojih voditeljev v 10 letih izvleklo iz naše zemlje okoli 10 miljard dinarjev. Kje je danes ta denar? Pravijo, da z darovi gospode, ki je vodila »Našičko« in jo po večini židovskega porekla, kupujejo v Palestini zemljišča in tam gradijo hiše. Ta podjetja, ki so neusmiljeno sekala krasne slavonske gozdove, so plačevala našega delavca od 8—20 Din na dan!
Gospodje Gutmann, Sohr, Spitz in drugi, ki so vodili »Našičko«, so bili povečini še madjarski državljani. V začetku pač ni tekel voz prav lahko. Treba je bilo mazati. Podjetje jo imelo poseben »diskreten račun«. Ta izkazuje izdatke 33 milijonov Din! Sodnijska preiskava ni mogla natančno ugotoviti, kdo vse je prejemal denar iz tega diskretnega računa; le glode izplačil 500 do 600.000 Din jo sodišče ugotovilo, kdo je denar prejel. Glede drugih sličnih postavk so bili obračuni nekoliko lažji. Poglavje »nagrad« ali honorarjev za razne posredovalne posle, ki so včasih zadobili nedolžno obliko »odvetniškega posredovanja ali nasveta«, jo bolj jasno. Obtožnica na primer pravi, da je eden izmed obtožencev zaslužil 1 milijon samo za posredovanje za izdanje d v ulj i ja za sekanje gozda. Menda isti obtoženec si je zagotovil glavnico 1 milijona svicarskkih frankov (15 milj. Din), ker je izposloval dvig nekega sekvostra, postavljenega na račun nacionalizacije.
Osi, na katerih je slonel ta voz, so morale seveda biti iz domačega blaga, da se je tako vse lepo povilo z domačim platnom, kakor je zahtevala nacionalizacija. Zagrebški odvetnik dr. Radoševie je v svojem slovitem govoru ugotovil, da je od 108 obtožencev 23 Židov, to je okoli 20%. To je po večini visoka družba, v kateri se posebno odlikujejo ma; djarski fevdalci in aristokrati. Med njimi bo plemiči, baroni, toda med obtoženci so prav tako bivši jugoslovanski ministri in poslanci. Da bi podjetje, ki je bilo v rokah tujega kapitala, lažje delalo v mladi nacionalni državi, ni potrebovalo samo nekaj slamnatih mož v upravnem odboru ali v svojih uradih, ampak z zlatom obložen osel je prestopil tudi prag naše narodne skupščine in še višje zidove. Našička je s svojim zlatom izpreminjala tudi zakone, oziroma zakonsko osnutke, ako so bili proti njenim interesom. Karikature bivšega ministra pravdo, ki se vozi z lipicanerji najčistejšega plemena, katerega čistost je morda kalilo samo nekaj židovskega zlata iz našičkih blagajn, so našim bralcem gotovo še vedno v spominu.
Pustimo kar besedo izvedencu v pravnih zadevah dr. Popoviču, ki je na obravnavi branil koristi »Bolgrajske zadruge«: »Na tej obravnavi smo doživeli težke dneve od novembra preteklega leta do časa, ko so nekateri izmed obrambe preko raznih vplivnih osebnosti poskusili vse mogočo, da izzovejo intervencijo državne izvršne oblasti v korist obtoženca. Z vtikanjem ministra pravde v civilni spor, jo obtoženec Grgin tu javno pretil celo državnemu tožilcu, da ga bo spravil z njegovega mosta. Culi smo predloge obrambe, ki so šli tako daleč, da so zahtevali, naj sodišče vpraša ministra pravdo dr. Kojiča za navodila, kako naj ravna, in napovedovali so naloge ministra sodišču. To so isti ljudje, ki so prod javnostjo nastopali kot borci za neodvisnost sodišč...« Dovolj je zgovorno dejstvo, da se ministra pravde dr. Kojiča ni upal nihče citirati pred sodišče, dokler je bil na oblasti. Kako hitro se jo ozračje nad Našicami razčistilo, ko je moral triumvirat Popovič-Jevtič-Kojič pod pritiskom javnega mnenja odstopiti in je zgrabila za krmilo krepka roka nove vlade gg. Stojadinoviča, Korošca in Spahe!
Pod novo vlado so dana vsa jamstva, da bo našička afera razčisti do dna in izreče res pravična razsodba. Ministrski predsednik «lr. Stojadinovič je bil tisti, ki je z vso odloč-
Italija ponuja spravo, Anglija jo
Lava, slejhoprej ^f,^se oborOŽU|C
upa v sporazum
Svet Zveze narodov sklene mile sankcije
V Parizu so slejkoprej prepričani, da bodo grmenju topov v Abesiniji kmalu sledila diplomatska pogajanja, v katerih bo g. Laval, kakor se on aam nadeja, igral vlogo srečnega posredovalca. Ta veliki optimizem opira predsednika francoske vlade, ki ostaja dosledno zvest prijateljstvu, ki ga je bil februarja meseca sklenil z Italijo, na prisrčno pismo Mussolinija, ki ga je bi! 4. t m, izročil italijanski poslanik v Londonu, Grandi- siru Hoareju. Po Lavalovih informacijah, ki so gotovo točne, Italijan« ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da Angleži umaknejo svoje brodovje ali vsaj velik del tega brodovja iz Sredozemskega morja, za kar Italija obljublja, da ostane ▼ Zvezi narodov in da vzame nase gospodarske sankcije, ki itak ne bodo stroge, če se jih bodo velesile sploh držale, in da vojsko v Abesiniji čimpreje konča ter se z Anglijo domeni o gospodarskih slerah v Abesiniji.
S to karto v rokah je Laval na seji francoskega ministrskega sveta 4- t. m. premagal opozicijo Herriota, ki zahteva odločen nastop proti Italiji, in je prepričal svoje kolege, da bi preostri nastop zoper Italijo imel le slabe posledice, ker bi preprečil sporazum, ki se g. Lavalu zdi zelo verjeten. Ministrski svet je odobril načrt predsednika -— dasi opozicija nikakor ni bila tako zelo zadovoljna s "to rešitvijo, kakor to predstavlja francoski tisk — in Svet Zveze narodov, ki se sestane danes, bo predložil sankcije skupščini, ki se sestane v sredo, zakaj odbor šestorice, ki je proučeval, ali je Italija Abesinijo brez povoda napadla ali ne, je na svoji seji dai«es dopoldne ugotovil, da je bila Abesinija napadena po krivici Te sankcije pa bodo zelo mile in bodo spočetka najbrže obstojale samo v tem, da se bo prepovedal uvoz sirovin v Italijo, ki služi za izdelavo streliv.
Anglija je mnenja, da te vrste sankcije ne bodo bogve kaj učinkovite in da bi bilo treba Italiji predvsem onemogočiti nabavo tujih deviz; vendar pa zaenkrat ne bo delala težav, pa saj je tudi res svet prepričan, da sklepi Zveze narodov sami na sebi ne bodo rešili sedanjega položaja, ampak da je rešitev v rokah Velike Britanije.
Mussolini: Demobilizacija v Sredozemskem morju
Kakšna pa bo ta rešitev, to pa je slejkoprej neznano. Zaenkrat se zdi, da Angleži od svoje trme nikakor nočejo odnehati. Iz angleških listov vemo natančno, kako se je glasilo prisrčno pismo, ki ga je Mussolini pisal angleškemu premierministru. Mussolini slovesno izjavlja, da ekspedicija v Abesinijo nikakor ne pomeni, kakor da bi on ne hotel z vsemi silami sodelovati z Anglijo in Francijo, da se vojska omeji izključno na Afriko. Po mojem mnenju — pravi Mussolini — bo miru najbolj v korist in se bodo vojaške operacije v Airiki lahko končale čimprej, če tako Anglija kakor Italija prekličeta vse varnostne odredbe, ki so se sklenile na Sredozemskem morju proti nevarnosti, ki sploh ne obstoja. Zato bo tudi Italija ostala v Zvezi narodov, čeprav Zveza narodov z njo ni postopala baš vljudno. Vojska v Aiiiki — pravi Mussolini — ne zapira vrat za prijateljska pogajanja z Anglijo in Francijo, ki naj bi obenem zadovoljila pravične zahteve Italije, obenem pa tudi vpošteva-la i.derese drugih strank. Taka pogajanja bi Rim iz srca pozdraviL
Hladen odgovor Hoare-a
Odgovor Anglije na to Mussolinijevo pismo pa je bil zelo hladen, Hoare je Grandiju dejal, da so vojaške operacije Italije v Abesinci le otežile prijateljske razgovore med Italijo in Anglijo. Kar pa se tiče posledic, ki jih ima italijansko-abesinska vojska v Evropi, je to zadeva, ki se tiče Zveze narodov. Na predlog Mussolinija pa, naj bi se v Sredozemskem morju ustavile oziroma preklicale varnostne odredbe, Hoare sploh ni odgovoril.
„Politiki nai le klepetajo naprej..."
Kar se te poslednje točke, na katero Hoare ni odgovoril, tiče, izvemo iz angleških listov, da Anglija svojega brodovja ne bo odpoklicala iz Sredozemskega morja, ampak da se je nasprotno le bati, da ga bo še povečala. Anglija, kakor pravijo v Londonu, ni zbrala od svojega brodovja v tem morju zato, da bi izvajala kakšne vojaške sankcije p>oti Italiji po naročilu Zveze narodov, ampak zato, ker smatra, da ekspedicija v Abesiniji ograža njene lastne koristi kot kolonialne velesile. Umaknila bo svoje brodovje šele, kadar bo Italija umaknila svojo vojsko iz abesinskega ozemlja in se odločila za fešitev abesinskega vprašanja diplomatskim potom. Tega pa Italija ne bo storila, saj današnji »•Corriere della Sera« piše: »Politiki naj le govore in razpravljajo. Italijanska vojska pa bo med tem mariirala ln izpolnila svojo zgodovinsko nalogo. Italijanski vojaški uspehi bodo dokazali, da je Italija samostojna velika sila, ki ne prizna nobene kontrole in ne pristane na nikako posredovanje, če ni v njeno korist.« List opozarja na izjavo Baldwina, da je glavna naloga angleške vlade ohraniti mir v Evropi. Ugotoviti je treba, da bo ta mir ogrožen le, če nameravajo evropski narodi s silo nastopiti proti Italiji.«
Mrzlična delavnost v Angliji
Iz Londona poročajo nemški listi, da je tamkajšnje razpoloženje mirno, a od'očno. Vsa delavnost v državi je naperjena na to, da se poveča obramba dežele. Po Angliji sami ni več veliko letal, ampak ogromna večina letalstva se nahaja v Sre-
dozemskem morju, Egiptu in Singapuru. Pravijo, da sc nahaja v območju Sredozemskega in Rdečega morja 1200 letal. Industrijska delavnost v Angliji je v prvi vrsti obrnjena na izdelovanje te vrste orožja. Zelo značilno je, da listi ničesar ne pišejo več v obrambnih ukrepih in delavnosti, ampak da se tc priprave vršijo brez vsakega šuma.
Italijanska ofenziva vedno
Adua v nevarnosti pred abesinshim protinapadom - V Ogadenu so se morali Italijani večkrat umakniti
• v
pocasnefsa
Asmara, 7. okt. c. >Havasov< dopisnik sporoča iz italijanskega generalnega štaba, da so Italijani šele danes vkorakali r Aduo. Vsa bitka okoli Adue se sploh ni vršila z rednimi abesinskimi četami, temveč samo s predstražami in patrolami. Redne abesinske čete še sploh niso vstopile v borbo zato, da ne bi mogel kdo očitati Abesiniji, da je sodelovala pri sovražnostih pred razsodbo Zveze narodov. Tudi ta dopisnik je zvedel, da so abesinske čete danes zopet zavzele Aduo, vendar pa se mn to ne zdi verjetno.
Asmara. 7. oktobra b. Takoj, ko je Adua padla, so italijansko čele storile vse potrebno ukrepe za obrambo tega abesinskega mesta. Na okoliških gričih so postavile topove in strojnice, ki naj bi preprečile protinapad Abesincev za ponovno zavzetje lega mesta, ki je za italijansko zgodovino tako važno. Kljub temu pa je nevarnost proti-ofenzive vsak trenutek večja, kajti italijanska letala so ie odkrila ojačenja, ki prihajajo z vseli strani. Računa se, da je na poti proti Adui 50.000 abesinskih vojakov.
V Ogadenu se gverilska vojna nadaljuje s polno paro. Italijani le zelo jiočasi napredujejo, in sicer z velikimi zgubami. Prvotno so sicer Ilali ja n i hoteli zavzeti to pokrajino v naskoku, toda bili so z raznih strani odbili in so se morali v največji naglici umaknili. Sedaj utrjujejo vsak kilometer terena, ki se jim ga posreči zavzeti in so pri napredovanju zelo previdni. Neštetokrat jm se inorujo Italijani [io težkih borbah z zavzetega ozemlja v naglici umakniti, ker Abesinci zelo spretno napadajo največkrat z. dveh ali celo treh strani, zaradi česar imajo italijanske čete velike izgube.
Kako so Italijani Aduo zavzeli
London, 7. oktobra. AA. Po zavzetju Adue -poroča agencija »Reuter« naslednje podrobnosti: »Preden je italijanska pehota pričela napredovati, so italijanski bombarderji obsipali Aduo ponovno z bombami. Skupno z infanterijo je prodiral proti mestu tudi oddelek lahkih tankov. Abesinci so se branili z največjim požrtvovanjem. V rebreh Ka-siorsika je prišlo do strašne borbe. Na italijanski strani je bilo 7000 ljudi. Abesincem ie uspelo postaviti svoje baterije na dobre postojanke, tako da so mogli aktivno poseči v borbo. Izgube so bile na obeh straneh zelo velike. Končno so sc morali Abesinci vendarle umakniti pred italijansko premočjo. Italijanska vojska je nato nekoliko bolj naglo napredovala.
Rim, 7. oktobra. AA. Prvi oddelki italijanske vojske so vkorakali v Aduo včeraj dopoldne ob 10.30. Vse mesto pa je šele mnogo kasneje prišlo v italijansko oblast. Večina vojske se je utaborila pred mestom. Inženjerske čete so utrjevale položaje, ker je bilo pričakovali novih abesinskih napadov. Italijanski krogi izjavljajo, da šc dolgo popoldne o zavzetju Adue ni bilo definitivnega potrdila. Šel italijanske vlade je opoldne sam javil to vest kralju, ki se mudi v San Rossore.
Asmara, 7. oktobra. AA. O zavzetju Adue poročajo tele podrobnosti:
Italijanske čete so svečano vkorakale v Aduo v nedeljo dopoldne z godbo na čelu. Na glavnem trgu se je zbrala okoli tamošnje duhovščine večina prebivalstva. Mesto je prccei trpelo od obstreljevanja topništva. Točno število izgub še ni znano. Z italijanske uradne strani izjavljajo, da so bile italijanske izgube neznatne, abesinske pa zelo velike.
Italijani horakajo na Aksum
Asmara, 7. okt. c. Dopisniki italijanskih listov sporočajo, da so italijanske fete iz Adue sedaj začele t ofenzivo proti Aksumu. Italijanska letala so ugotovilla, da se za Aduo koncentrirajo abesinske čete. Letala stalno spremljajo gibanje teh abesinskih armad. Isti dopisniki vedo povedali, da je ras Sejum odložil poveljstvo.
Asmara, 7. okt. c. Italijanske čete so danes zavzele obmejno gorovje Musali.
Radost v Italiji
Rim, 7. oktobra. AA. Spričo zavzetja Adue je nastalo po vsej Italiji veliko navdušenje. Povsod so se zvečer vršile velike manifestacije. Večina Rimljanov je bila včeraj v kopališčih. Za dogodek so zvedeli, ko so se zvečer vračali v mest«. Tedaj so se pričele velike manifestacije. Tramvaji in avtomobili in drugi vozovi so bili okrašeni z zastavami in napisi »Adua je naša!« Uradni komunike jc izšel v obliki letaka, ki so ga v velikih količinah delili pn ulicah. Fašistični vseučiliščniki so krožili po mestu v svojih tradicionalnih nošah, in nosili v sprevodih abesinske karikature. Pn kavarnah so orkestri igrali fašistične himne. Vsi sprevodi so sc zvečer zbrali na Irgu pred Beneško palačo, kjer so ljudje manifestirali za Mussolinija.
Adua ni konec —
ampak šele začetek!
Rim, 7. oktobra. AA. Vsi listi jvozdravljajo zavzetje Adue. »Messaggero« piše med drugim: »Štirideset let so nosili Italijani bolestni sjx>min na nesrečo iz leta 1896. Za vso svetovno javnost je bilo ime Adua znamenje nekakšne naše slabosli. Nihče v tujini ni mislil, da bomo ta spomin tako hitro zbrisali. Italija ne more živeti v fiodrcjeni vlogi. Njena želja je, veličina ali smrt. Za svojo veličino je pripravljena tudj na najhujše žrtve. — Takšen je pomen druge bitke pri Adui. To jc treba v teh dneh v prvi vrsti poudariti. Zdaj nc slavimo samo zmage, marveč vstajenje svojega duha. Hudo bo tistim, ki se ne morejo pomiriti, da bodo morali računati z gotovimi dejstvi.«
Milan, 7. oktobra. AA. O zavzetju Adue piše »Gazzelta del Pojxilo« med drugim: »Adua ni cilj, Adua je znamenje in od tod gre pot k nadaljnim zmagam in k izpolnitvi |x>slanslva, ki ga je zgodovina namenila Mussoliniju!«
»Corriere della Sera« piše, da je Adua v italijanskih rokah in da bo za vedno ostala italijanska.
Svet ZN sklenil sankcije
Ženeva, 7. oktobra, c. Danes je bi! velik dan v zgodovini Zveze narodov. Današnje odločitve so take, da se lahko reče, da je usoda ženevske ustanove častno rešena.
Zjutraj se je najprej sestal odbor šestorice, ki je sestavil besedilo resolucije o vojni med Italijo in Abesinijo. Odbor šestorice je kratko prijioročil Svetil Zveze narodov, naj takoj začne izvajati določila čl. 10 pakta Zveze narodov proti Italiji. Ob pol 12 se je začela seja odbora Irinajslorice, ki je trajala do 13. Odbor trinajstorice je sprejel na znanje sporočilo odbora šestorice in soglasno zaključil, da je Italija v vseh ozirih |>rekrši!a čl. 12, 13 in 15 pakta Zveze narodov. Zato mora sedaj Svet Zveze narodov izvajati določila čl. 16 pakta Zveze narodov proti Italiji.
Seja Sveta ZN jc bila zelo napeta, ker še nikdar v zgodovini Zveze narodov ni bila odločitev
nostjo na zboru naših pravnikov zagovarjal stalnost sodnikov. Blagor države bodi najvišji zakon! Kazen ne sme zadeti samo stvarnih krivcev, ampak moralne. Treba je zadeti prav tako tiste, ki so podkupovali uli so dali podkupiti, kakor tiste, ki so korupcijo omogočili!
Delo sodnikov, ki so sinovi našega naroda ter čutijo z njim in njegovo državo.
otežuje današnjo zakonodajo, ki še ni računala s takšno moralno pokvarjenostjo in denarno požrošnostjo modernih Shylockov in je torej premila. Zato naša javnost toliko bolj pozdravlja pobudo sedanje vlade za osnutek novega zakona proti korupciji. To strašno socialno zlo je trobil izreza ti s kirurškim nožom, sicer bo zašlo kmalu tudi v zdravo niasti našega uaroda.
tako načelno važna kakor danes. Italijanski delegat, baron Aloisi, je še zadnji trenutek zaprosil Svet ZN, naj odloži svojo sejo. češ, da mora dohiti iz Rima šc novn navodila. Toda prošnja jo bila odklonjena in seja se je začela točno ob 17. Trajala je nad dve uri in je potekla tako. kakor to zahtevajo predpisi pakta Zveze narodov. Ko je bilo prcčit.mn poročilo odbora šestorice, se je dvignil baron Aloisi in dokazoval, da jn Italija morala zagrabiti zn orožje zaradi abesinskih groženj. Abesinski delegat Tekle Havarjate je kratko zavrnil Aloisi,jevc dokaze, nakar jo predsednik Sveta ZN sporočil, da se sedaj zafne izvajati |ir«li Italiji čl. 16 v celoti. Glasovanja o tem predlogu ili hilo, ampak so vsi člani Sveta ZN samo s krajšimi izjavami podprli stališče predsednikovo. (1 podrobnostih glede sankcij se ni govorilo, ker mora o tem razpravljati skupščina Zveze narodov, ki se pod Beneševim predsedstvom sestane v sredo.
Vso borbo za sankcije proti Italiji je v celoti izvedla Anglija. Angleško zunanje ministrstvo j« že razposlalo posameznim članicam vprašalne pole. kak« mislijo preprečiti Izvoz v Italijo, tako muni rije kakor tudi živeža, posebno pa sirovin in premoga.
Nadaljevanje na 2. strani.
Dnnajska vremenska napoved: Manjša oblačnost in porast temperatura.
Tajinstveni razgovori
G. Laval se na vse hriplje trudi
Ženeva, 7. okt. b. Ko jo prišel danes v Ženevo francoski ministrski predsednik Laval, so se vršile lakoj nekatere seje z vodjo italijanske delegacije baronom Aloisijem, čeprav o tem sestanku ni bil izdan komunike. Razširite so se p« vosli. dn je baron Aloisi izročil Lavalu nove predloge italijanske vlade za mirno rešitev itnlijnnko-nbesiiiskegu spora. Takoj po sestanku laivala z italijanskim delegatom baronom Aloisijem se je Lavni sestal z Angleškim delegatom lordom Edenom. V angleških političnih krogih pravijo, dn j« to bil najvažnejši anglcško-frnncoski sestanek po svetovni vojni. — Konferenca je trajala snino četrt ure, nakar se je Laval zopet sestal t baronom Aloisijem ca zaprtimi vrati ter se i njim dolgo razgovnrjal.
Mussolini se poda sam v Afriko
liondon. 7. oktobra. A A. »Dai!y Mail« poroča: V Eritreji se širijo vesti, da ho italijanski ministrski predsednik Mussolini t kratkem prišel t Vsmaro in vzpodbudil vojsko k novim Imrhani. Mussolini se ho pripeljal z letalom najmodernejšega tipa, ki lahko razvije izredno brzino. Sam bo odkril spomenik Italijanom, ki so padli v krvavi bitki pri Adni I. Inarra 189fi. Spomenik je italijanska vojska pripeljala s seboj v Aduo kmalu potem, ko je mesto padlo.
Angleški parlament se skliče
London, 7. oktobra. AA. Seja britanske vlade •e bo vršila v sredo. Na tej seji se bo razpravljalo o tem, ali je potrebno sklicati parlament predčasno. Kakor hitro bo Zveza narodov izrekla svoj sklep za sankcije proti njim, bo britanski parlament takoj sklican na zasedanje. V političnih krogih mislijo, da diplomatskih odnošajev z Italijo ni treba prekiniti in da jih ne bodo prekinili nit? tedaj, če Zveza narodov označi Italijo kot napadalca, ker mislijo, da takšen ukrep ne bi imel praktičnega očinka glede ustavitve vojne. Ker je zdaj ves spor
Dozdaj nihče niti ne sluti, kaj se je na teh sestankih obravnavalo iu uli je u»peh ze pozitiven ali negativen.
Angleški krogi pravijo, da je treba še počakati. preden se ho izvedelo, ali je novi Musho-1111 i jc v predlog v resnici tuk, (la bi se mogel ua njegovi podlagi skleniti pameten sporazum. La-valovo prizadevanje gre slpjkoprej za tem. da bi pridobil časa zn nadaljevanje pogajanj, ki naj hI omogočila konferenco treh, ker misli, da bo Ita lija zdaj po zmagi pri Adui lažje pristala na mirno poravnavo.
Zdi s«, da angleška delegacija ni posebno razpoložena za tako taktiko.
T rokah ZN, ne bo Velika Britanija zaenkrat ukre-nila ničesar na Sredozemskem morju, če bo pa kaj storila, bo to rezultat kolektivne politike ZN.
Vprašenje Sueškega prekopa
Pariz, 7. oktobra. AA Čeprav razglašajo, da so na današnji seji upravnega odbora sueškega društva razpravljali samo o tekočih zadevah, so vendarle prepričani, da so na seji govorili tudi o možnosti zaprtja prekopa. V zvezi s tem se do znava, da računa upravni odpor s to možnostjo v zvezi s postopnim izvajanjem sankcij.
Izjava čsl. vojnega ministra
Praga. 7. oktobra. AA. Pri svečanosti 19. peš-pofka v Piseku je češkoslovaški minister narodne obrambe Mahnik imel govor, r katerem je med drugim dejal: »Nevarnost je, da se bo vojni po žar, ki je izbruhnil v Afriki, razširil tudi na ev ropsko zemljo. Češkoslovaški narod je pripravljen na vse. Kdor bi se hotel kakorkoli dotakniti naše cekikupnosti, bo naletel na naš odpor. Svojo domovino bomo branili z mečem. Rajša nam je smrt, kakor suženjstvo.«
JRZ hoče svobodo in poštenje v državni upravi! Govor g-Miše Tritunoviča
Kragnjevac, 7. oktobra, m. Delo na organizaciji JRZ v šumadiji je vedno intenzivnejše Delegati glavnega odbora prirejajo povsod sestanke in zborovanja, ki se jih somišljeniki v velikem številu udeležujejo. G. Miša Trifunovič je pred konferenco, ki s« je vršila v hotelu »Jadran«, imel več razgovorov z najuglednejšimi člani bivše radikalne stran ke. Zvečer pa je na konferenci ime! govor, ki je bil od vseh navzočih zelo viharno [»zdravljen. V svojem govoru je med drugim dejal:
»Danes je tudi naša država v težki gospodarski krizi. Ne trdim, do so kraljevske vlade od 6. januarja krive temu, ker vlada kriza povsod, ne samo pri nas. Dejstvo pa je. da se te vdadt od 6. januarja niso brigale, da to gospodarsko krizo »milijo, da ne bi ta bila tako občutljiva, kot je sedaj, toda avtoritativno so privedle te vlade še do druge krize, namreč moralne krize in krize političnega poštenja. Zdi se mi, da je moralna kriza še
težja in nevarnejša od gospodarske. Naša nova politična orijentacija nikakor noče, da bi država in narod prišla še v težji položaj. Ona ima za osnovo načelo: svobodo in demokracijo. Zahteva svobodo tiska, zborovanja in posvetov in pravični volilni zakon s tajnim glasovanjem. Nova politična orijentacija zastopa stališče, da se vsak, kdor hoče voditi državo in narod, mora globoko zavedati in mora upoštevati politično zaupanje in poštenje in da mora pošteno služiti narodu kot voditelj. Zahtevamo odgovornost od vsakega izmed vseh za njihovo ravnanje. Kajti, kdor kaj upravlja, mora biti za to svojo službo upravljanja odgovoren. Zahtevamo svoIkkIo kritike, delovanja javnih funkcionarjev in to začenši od ministrov do najnižjega uradnika. JRZ hoče državo vrniti na jx>t demokracije in svobode. Vprašam vas, ali bi imeli danes to državo, ako bi ne bila dana svoboda? Le v svobodi je mogoče, da se razvija pošteno delovanje in da se rešijo postavljene naloge.«
V znamenju spomina na pokojnega kralja
Belgrad, 7. oktobra, m. Medtem ko ie bilo včeraj več shodov in konferenc, tako pristašev JRZ, kakor tudi opozicije, je nastalo »edaj neko politično zatišje in mir. Vse kaže že na zunaj, da
■	sc približuje 9. oktober, ko bo v vseh krajih drža-I ve naš narod obhajal obletnico žalostne smrti ' blagopokojnega kralja Aleksandra i. To jc tudi
eden glavnih vzrokov, da ie nastopilo omenjeno j politično zatišje.
i Belgrad, 5 okt. m. V današnjih »Službenih Kovinah^ je objavljeno to le: Dne 9. oktobra bo ! po vseli cerkvah kraljevine Jugoslavije sjioniin-, ska svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem i Aleksandrom I. Zediriiteljem. V saborni cerkvi v ; Belgradu bo la komeniorac.ija ob 11 dojioblne. ' Prisostvovali ji bodo: kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, kraljevska vlada, predsednika sennla in narodne skupščine, poslaniki tujih držav, bivši ministrski predsedniki, kraljev adjutant, dvorni častniki, vojvoda, generaliteta, admiralileta, predsedniki glavne kontrole, kasa-cije in apelaeije ler ostali predstavniki tukajšnjih sodišč, belgrajski žu|>an, upravnik mesta Belgra-da, predsednik Akademije znanosti, pomočniki ministrov, rektor univerze, zastopnik Narodne hanke, upravnik državnih monopolov, bivši ministri, bivši kraljevski poslaniki, državni svetniki, člani glavne kontrole, člani kasucije, vrhovni državni tožilec, člani Akedeniije znanosti, ravnatelji zbornic ter predstavnico ženskih društev. Predpisana obleka je žakel s cilindrom ali narodne noše, črna kravata in flor. Častniki morajo biti v svečani obleki. — Prodsedništvo ministrskega sveta, 1. oktober 1935.
Avdijence diplomatov
Belgrad, 7. oktobra, m. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu romunske-
■	ga poslanika Guranesua, odpravnika poslov Švice I g. Steinerja, opolnomočenega roiristra Albanije ; Raufa Fica, belgijskega poslanika in nemškega po-1 slanika Viktorja von Hehrena.
Vročina v BeSgradu
Belgrad, 7. oktobra, m. Že par dni vlada v prestolnici za ta letni čas res skoraj neverjetna vročina. Nihče pa ni mislil, da bo ta danes tako narastla, da bi se kar trumoma podajali na obalo Save 'm Donave kopalci. Danes ie temperatura znašala 33 stopinj Celzija, kar je za to dobo zares precej.
*
Belgrad. 7. okt. A A. Danes oh 10 je prispel iz Pariza Nj. kr. Vis. knez Arsen. Na postaji ga je pozdravil Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle.
Helgrad, 7. oktobra. A A. Snoči je prispel v Belgrad pravkar imenovani generalni direktor državnih želez.nic inženjer Naumo-vič. Dane* dopoldne je inženjer Naumovič prevzel svoje mesto od dosedanjega treneral-negn ravnatelja državnih železnic, inž. Jojiea.
Belgrad, 7. oktobra, in. V dvorani Delavske zbornice je bilo danes dopoldne zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki z vseli krajev države. Zborovanju je predsedoval g. Josip Krapina iz Zagreba. Govorilo je več zastopnikov iz posameznih krajev, nekaj narodnih poslancev in med drugimi tudi bivši minister dr. Marko Kožulj, Vo-ja Lazič. Ob koncu zborovanja so navzoči sprejeli tudi posebno resolucijo.
da dobijo Slovenci v Belgradu svoj reprezentativen
dom. Tn potreba, da se organizira v Belgradu slovenski živelj, se je jasno pokazala ie pri številni udeležbi »nujočega se društva. Po daljši bratski razpravi o imenu društva in o |>osaniBznih Slenih pravil novega društva, ki je dobilo ime »Društvo Slovencev v Belgradu« je bil izvoljen odbor, ki ima nalogo izvršili začetna dela, s predsednikom dr. Jožetom Ravnikom, advokatom, nn čelu.
f Alojzij Gangl
nestor slovenskih kiparjev
Iz Prage so nam sporočili, da je tam umrl dne 2. oktobra t. I v 76. letu starosti najstarejši slovenski kipar Alojzij GangL Mlajši generaciji je že precej neznan, ne pozna ga niti po imenu, dasi krasita Ljubljano dve njegovi mogočni deli: Vodnikov spomenik na Vodnikovem trgu ter Valvazoriev pred muzejem. Poleg tega krase njegove sohe tudi zunanjščino naše opere. Nekaj njegovih kipov hrani tudi naša Narodna galerija. Znan jc njegov doprsni kip pesnika Prešerna, ki ga podaja v zelo idealizirani obliki na način kakega Schillerja. Po vojni je modeliral po naročilu tudi kip pokojnega kralja Aleksandra
Po prevratu je ostal v Pragi, kjer je bil redni gost vseh slovenskih prireditev. Vsem slovenskim dijakom, ki so kdaj bili v Pragi, bo ostal v spominu njegov lik ter njegova prijazna in šegava beseda, s katero se je rad spominjal ljubljanskih kulturnih razmer ter svojega dela. Zdaj počiva njegov pepel v novem praškem krematoriju v Straš-nicah. Zapušča ženo in dva otroka. Družina prosi, da naj njegovi častilci, izvolijo mesto cvetja prispevati Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce v Pragi (Spalenš 9). Tako je še s svojo smrtjo holcl podpreti slovenske dijake, med katerimi s« je vedno počutil tako domačega. Naj počiva v miru)
Hmelj
Žalec, 7. oktobra.
Hmeljarska zadruga poroča, da je zadnje dni v bmeljski kupčiji prav mirno razpoloženje. Nekaj |X)vpraševanja je le za cenejše, slabše in lisasto blago, ki se plačuje po 14—20 Din za kg, za boljše pa je zanimanje docela [»nehalo. Sicer j>a se je kupčija močno umirila na vseh tržiščih, kar je končno odjeknilo tudi pri nas, vkljub temu, da so se cene ves čas neopravičeno gibale izpod paritete. V ostalem pa pričakujejo kupici v prihodnjih dneh še novih naročil za vse vrste blaga.
Žatec, 7. oktobra.
Pri sorazmerno prav mirni tendenci se polagoma nadaljuje z nakuj»vanjem v manjšem obsegu po neizpremenjenih cenah za boljše blago po 28— 34 Kč. t j. 51—61 Diu za kg. Več povpraševanja pa je le za cenejše blago, ki je tudi pridobilo na ceni, ker presoja kakovosti ni več tako stroga. Zaključna tendenca je v splošnem nestalna.
Brezvestno hujskanje
»Slovenec« je v četrtek, dne S. t. poročat o okrožnici, ki jo razpošiljajo po deželi prijatelji bivšega -»voditelja Slovencev«. V omenjeni okrožnici je še [»osebej jx>vedano, kdo od sedanjih poslancev. ki so bili izvoljeni pri volitvah dne 5. maja. se z vsebino te okrožnice strinja. Ako pogledamo iinana teh jioslancev, vidimo, da so imeli skupaj s svojim voditeljem dr. Marušičem zadnja leta zelo veliko, deloma tudi vso ntoč in edino odločilno besedo v Sloveniji. Ti poslanci so: Do-beršek. Gajšek, Gornjak. Hočevar, dr. Jančič, Jan-žekovič, dr. Klar, Koman, Lenarčič, dr. Lovreucič, Mravlje. Pleskovič, dr. Rezek, dr. Šemrov in inž. Zuj>ančič. Tako so namreč po redu našteti v omenjeni okrožnici. Kako se vsaj z nekaterimi teh imen strinja, da se sedaj zgražajo nad zavlačevanjem ureditve kmetskih dolgov, likvidnostjo denarnih zavodov, rešitvijo hrvatskega vprašanja, od-tegovanjetn mas naroda pri delu za državo in narodno misel, uničenjem zauj>anja vlagateljev do denarnih zavodov, padcem cen kmetskih pridelkov, osebnimi persekucijami, monopolom na zvezke in šolske knjige, uporabo neslovenskih tiskovin itd.?
Vprašajte slovenskega kmeta, delavca, obrtnika in uradnika, pa vam bo povedal, kdo je bil j r Sloveniji ban, ko so se gori omenjene napake j »greževale in pod katerim banom so se prega- : njaii kot »slovenski separatisti« vsi, ki so hoteli ostati kot dobri Jugoslovani obenem zvesti 9loven- . skemu narodu, jeziku, kulturi in goajiodarskim i koristim slovenskega ljudstva. In zdaj se upa gla- : silo tega bana še proglašati sebe kot glasilo slo- I venstva! Mar so gospodje res že pozabili, kdo je poslal prave voditelje slovenskega naroda v inter- I nacijo. kdo je razpustil slovenska prosvetna dni- I štva in kdo je preganjal vsakega, ki je bil za ] rešitev hrvatskega vprašanja v smislu narodnega sporazuma?
Uradniki pa bodo povedali natančno statistiko, koliko uradnikov je bilo v teh letih odpuščenih, I premeščenih in zapostavljenih brez vsake preiskave.
MARIBOR VEDNO MED PRVIMI
Shodi JRZ y mariborskem okraju. Prihodnjo /ledeljo 13. oktobra priredi Jugoslovanska radikalna zajednica v mariborskem okraju shode: po rani maši pri Sv. Marjeti ob Pesnici na dvorišču žup-nišča (v slučaja slabega vremena v gostilni Kram-berger). Po božji službi ob 10 pri Šv. Barbari v ( ■flov. goricah na prostoru pri cerkvi. Popoldne ob i 3 v Spod. Pupleku v gostilni g. Gmajnarja za žup- ! nijo Sv. Martin pri Vurbergu in okolico. Na shodih govori Franjo Žebot iz Maribora o političnem in gospodarskem položaju.
LITIJSKI OKRAJ
V Litiji je bil 3. L m. ohSni zbor krajevne »rganizacije JRZ. Poročal je g. ravnatelj Ivan A v s e n e k iz Ljubljane, njegov govor so zborovalci pozorno jioslušali in govornika na koncu za njegova res kremenita izvajanja nagradili z burnim ploskanjem. Iz zborovanja 300 mož — volil-cev — članov JRZ so bile odposlane pozdravne brzojavke voditelju slovenskega naroda ministru dr. Antonu Korošcu in ljudskemu banu dr. Marku N a 11 a č, e n u. — Soglasno je bil nato izvoljen odbor krajevne organizacije JRZ 7.n občino Litija z e. Ilinkom LebiBgerjeiB, biviiui Li-
tijskim županom in oblastnim poslancem na čelu; za podpredsednika je bil izvoljen župni upravitelj Vinko I/Ovšin, za tajnika industrijec Boris Sanisa, blagajnikom pa zobni tehnik Kdo Glavič. Izvoljenih je bilo dalje še 21 odbornikov. — Ta občni zbor je ponovno dokazal, da ogromna večina litijskega prebivalstva stoji trdno za svojim voditeljem dr. Korošcem.
V	šmarlnem |iri Litiji je bil v nedeljo občni zbor JRZ, na katerem so bili izvoljeni za predsednika občinske organizacije bivši žujian g. Ernst Drčar, podpredsednika dekan Anton Gornik, za tajnika VVodlan Martin.
Tudi na 1'olšniku so že izvolili odbor občinske organizacije JRZ z kovaškim mojstrom Tor i Antonom na čelu. Ta organizacija je zbrala v svoje vrste že nad polovico volilcev v kraju, kjer je bila JNS svojčas vsemogočna.
ŠIŠKA
Krajevna organizacija JRZ v Sp. Šiški. je bila ustanovljena, dne 4. oktobra. Mnogoštevilnim za upnikom je podal točno sliko o nastanku, pomenu in važni nalogi nove stranke, g. dr. Jure Adlešič. Z zborovanja so bili poslani pozdravi našemu vo ditelju dr. Korošcu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in banu dr. Natlačenu. Za predsednika krajevnega odbora je bil pri volitvah izvoljen g. Šalekar. Pisarna krajevnega odbora se nahaja v hiši na lesnem skladišču g. Prelesnika v Janševi ulici, kjer se do nadaljnega sprejema stranke, vsako nedeljo od 11—12 dopolne in vsak četrtek od 6—7 zvečer. V leh dneh se sprejemajo v tej pisarni tudi prijave v novo stranko.
POSAVJE
V	ponedeljek. 30. sept. se jc v Dolu pri Lj. vršil ustanovni zbor Obč. organizacije JRZ, na katerem sta govorila g. I' e r š u h in g. dr. C n m -p a iz Ljubljane. Zborovalci so tako prvega kakor drugega govornika nagradili z, navdušenim odobravanjem. Nato je bil izvoljen odbor in sicer za predsednika Kuhar Franc, za jiodpredsedni-ka Ramšak Ivan. za tajnika Loboda Jožef, za blagajnika Kadivc Franc in še 17 članov odbora, v katerem so zastojiani vsi stanovi.
Dr. Maček želi sporazum
Na shodu združene opozicijo v Požarevcu jc dr. Dragoljub Jovanovič govori! o Štefanu Radiču in dr. Mačku. Dejal je, da je bil Radič velik Jugoslovan, in ga ie primerjal s Stamboliskim. l udi dr. Maček je velik Jugoslovan. »G. Maček je iz javil,« je nadaljeval dr. D. Jovanovič, »na nekem sestanku to-le: »Mi moramo iti s Srbi, ker li nimajo industrije; če ostanemo s svojimi industrijci in veletrgovci, nas ti zadavijo. Mi kličemo Srbe v boj proti vsem, ki rušijo to državo. Mi moramo iti s Srbi, a ne z Madjari, s katerimi smo živeli 8»!0 let, a se nismo navzeli niti ene njihove besede.«
Mačkov pristaš dr. Širtej je na shodu v Ljn binškem poročal o sestanku združene opozicije pri dr. Mačku. Dejal je, da se bo kmalu pokazalo, da je bil sestanek v Kupincu velikega pomena. On je Srbom povedal, da ima hrvatski narod plemenito dušo in da on nikomur nič ne jemlje, ampak samo zahteva enake pravice za brata Srba v šumadiji. kakor za hrvatskega kmeta.
Zborovanje pohorcev v Kazini
Pod tem naslovom smo bili dne 4. oktobra objavili poročillo, v katerem je bilo med drugim ludi rečeno, da »smo videli nn tem zborovanju med drugimi ludi g. župana Hafnerja iz Škofje Loke«. Kakor smo izvedeli, g. Hafnerja iz Škofje Loke na tem sestanku ni bilo in ga sploh ni moglo biti, ker je bil lakrat na potovanju po Dalmaciji. Zato to svojo vest lojalno popravljamo.
Novo slovensko društvo
Belgrad, 6. oktobra, m. Snoči se je vršil v prostorih Oeškega doma ustanovni občni zbor novega slovenskega društva v Belgradu. Društvi »Edinost« in »Cankar* sta sklenili, da likvidirata s svojim dosedanjim delovanjem ter da omogočila ustanovitev novega društva, ki naj bi zbralo v svojih vrstah poleg članov obeh imenovanih društev nove člane iz vrst onih Slovencev, ki živijo v prestolnici pa niso bili člani slovenskih društev. Vsestranska želja in potreba je bila, da se ustanovi enotno slovensko socialno in kulturno društvo, ki naj hi zbralo v svojih vrstah po možnosti čim več v Belgradu živečih Slovencev brez razlike na politično. odnosno na strankarsko prepričanje, in brez razlike na stan, temveč samo v namenu, da goji družabnost, pospešuje prosveto, prireja igre in predavanja, da jx> možnosti omogoči ciin boljšo eksistenco siromašnim slovenskim slojem, ki prebivajo v Belgradu, skrbi, da se ohrani čistost slovenskega jezika in da ustvari in uresniči zamisel,
Drobne vesti z bojišča
Addis Abeba, 7. okt. c. Angleški poslanik je danes obiskal zunanje ministrstvo in tam zaprosil, naj se posreduje, da italijanska letala ne bi bombardirala Addis Abebe. Vsi ostali poslaniki tujih držav bo se jiridružili temu koraku svojega angleškega tovariša.
Gibrultar, 7. okt. AA. Danes je'prispela semkaj angleška križarka »Galatea«.
London, 7. okt. A A. «Times» poročajo, da imajo Italijani na Rdečem morju zdaj zbranih 25 vojnih ladij, med njimi križarko »Taranto«, štiri podmornice, več rušilcev in drugih pomožnih vojnih brodov.
Rim, 7. okt. A A .Za vzhodno Afriko vkrcujejo nove čete. Cez par dni bodo vkrcalli fašistično divizijo »Tretji januar«, ki je zbrana okrog Napo-lija. Danes je odplul iz Napolija parnik »Gande« s sedmimi baterijami.
Addis Abelia, 7. okt. c. Abesinski cesar je dal svojim četam v Ogadenu povelje, da takoj začno z. ofenzivo proti italijanskim četam.
Rim, 7. okt. b. Po vesteh n Addis Abebe je dopisnik «Chicago Tribune» zbolel na malariji. Nato je dobil vnetje pljuč ter je umrl.
Addis Abeba. 7. okt. h. Abesinski cesar je od-, slovil vojnega ministra in na njegovo mesto postavil novo osebnost.
Barbera, 7. okt. b. Semkaj so prispele močno karavane, natnvorjene z zaboji, v katerih bo abe-. sinski cesar vse svoje dragocenosti in zlato odposlal na varno mesto v Anglijo. Vse stvari bodo v kratkem natovorili na neko britansko ladjo, ki : je že pod paro.
Pariz, 5. oktobra. AA. Neka tukajšnja agencija poroča iz Prage, da so Balove tovarne v Zlimi i dobile od Italije naročilo za 300.000 parov vojaških j čevljev t vrednosti HO milijonov češkoslovaških kron. Pol zneska ho plačanega v devizah.
Malta. 5. okt. b. Vojno jioveljstvo je objavilo proglas, v katerem pravi, da lahko vsak državljnr kupi protiplinsko masko po ceni 2 šilingov. Siromašni bodo maske dobili zastonj.
Vsi poštni, telegrafski in telefonski uradi imajo dne 9. t. m. običajno nedeljsko službo.
Bolgarski zunanji minister v Belgradu.
Predsednik vlade in zunanji minister g dr. M. Stojadinovič jc sprejel danes opoldne bolgarskega zunanjega ministra g. dr. Georgija Kjoscivauova.
Ob obletnici smrti dr. Jan. Ev. Kreka
„Ljubezen je najvišja...
a
Morebiti so za Kreka marsikdaj značilnejše besede, ki jih je govoril, nego tiste, ki jih je napisal. Pri govoru je človek neposrednejii, prirod-nejši.
Besede, ki sem jih napisal kot naslov temu člančiču, spadajo med Krekove govorjene besede. Najdete jih na prvi strani »Dostavkov Socijalizmu«, ki so jih hektografirali ljubljanski bogoslovci na osnovi zapiskov pri Krekovih predavanjih iz socio-
nagrade za predavanja in siično »Naš poklic ni trgovina, marveč umetnost.« (243.| Tudi Krek graja, če vidi, da »se polagoma degradira naš stan med druge .antverharje', katerih je danes i med ministri i med čevljarji dovolj videti.« (Izbr. spisi L, 77.)
0 Kreku in o Muntheju veljajo besede iz Knjige modrosti: »Beatus vir, qui. .. post aurum non abiit, nec speravit in pecunia et thesauris.«
Munthe ni veroval v pekel (str 35), Krek mi je pa nekoč, ko sva vcdrila na Prtovču pod nekim drevesom, govoril takole, ko je pogovor nanesel na ta predmet: »Kar bom jaz sedajle rekel, tega ne govorim ex cathcdra, ampak moji nazori veljajo toliko, kolikor drže razlogi, ki jih zanje navajam. Jaz mislim, da je obsodba v pekel nekaj skrajno redkega, da je torej tudi smrtni greh silna redkost. Sklepam to iz posledic: večna ločitev od Bogal To sc pravi, da mora storiti človek nekaj, kar za vedno onemogoča spravo z Bogom. Smrtni greh je prostovoljni prelom božje postave v važni stvari Človeška volja je svobodna, a vprašanje je: kdaj je svobodna? Vzemimo grehe de sexto prae-cepto: koliko činiteljev vpliva tu na človekovo od-ločitevl«
Ko so razsajale kužne bolezni po pariškem predmestju, je Munthe stregel bolnikom: brezplačno seveda. Ko je divjala kolera po Neapolu, je šel tja in živel in spal med okuženimi. Krek pa je rekel ob izbruhu svetovne vojne, da bi najrajši šel
— v bolnico za kužne bolezni in stregel vojakom. Krek ni maral za nikaka odlikovanja, Munthe je pa podaril svoj c. kr. red sv. Štefana — svoji služkinji. (Gl. str. 44., 349.. 351.)
Naj bo dosti! Sličnost nazorov jc )a6na, jasno je pa tudi, da so na svetu Muntheji redki in da drugače tudi ne more biti. Sicer bi bila zemlja res že davno podoba raja.
Ko sem letos predaval o Kreku med prolesorji v Mostarju, mi je dal tovariš, pedagog po stroki, prav koristno pobudo: opozoril me je na sličnost med Krekom in enim od največjih pedagogov vseh časov: Pestalozzijcm. Naj bi nam o tem napisal študijo kak strokovnjak za pedagogiko, ki dobro pozna Pcstalozzijevo delo in njegove spise. Jaz bom iz Pestalozzijevega življenjepisa v Herderje-vem »Leksikonu pedagogike« navajal samo kratek odstavek, ki kar izziva primero s Krekom-
»Nicht genug kann betoni werden. dali das tiefe Mitgefiihl mit den Armsten ?iner der Grund-steine ist, auf die sich Pestalozzis Piidagogik auf-baut, und dali Th. Zicglcr mit Rechl'an die Spitze seiner gehaltvollen Ausiiihrungen iiber Pcstalozzi.. das schiine Wort stellen konnte: ,Ihn jammerte seines Volkes, das ist der Ausgangspunkt fiir die Padagogik Pestalozzis'.«
Presenetljivo: prav z istimi besedami jc označil Kondjanec Krekovo središče: »Misereor super turbam.« (Ob 501etnici dr. J. E. Kreka, 63.)
Na Pestalozzijevem grobu je zapisano: »Alles Iur andre, fiir sich nichts.« (»Vse za druge, zase ničesar.«) In kadar bo dobi, Krek spomenik v Ljubljani, naj se nanj napiše s polezami njegove roke — saj je original ohranjen —: »Za druge smo, ne zašel« (Izbr spisi I., 91.)
I. Dolenec.
Škof dr. Rozman:
Pismo iz Amerike
logije. Očividno je Krek prvo uro govoril o razlogih, zakaj spada tudi sociologija med predmete, ki morajo biti znani bogoslovcem, »Celo Kristusovo delo sloni na ljubezni. Kdor tega ne razume, ne pozna krščanstva. Ljubezen je najvišja .., Vse socialno delo je uporaba zakonov socializma v službi krščanske ljubezni...«
Nič drugega nam skoraj ni treba vedeti o Kreku, nego le njegove vodilne misli pri socialnem delu (in v vrsto socialnega dela spada v odlični meri tudi politično delo), pa nam bo jasen veliki uspeh, ki ga je imel med nami, jasna tudi žalost, ki nas navdaja ob misli, da je prerano šel od nas Narod je pač čutil, kako so bile pri njem — da rečemo z Župančičem — naše svetinje v varnih, zvestih rokah.
Letos je izšel v Leposlovni knjižnici avtobiografski roman zdravnika dr. Axela Muntheja »San Michelc«. Ko sem ga bral, me je na premnogih mestih presenetila sličnost med Munthejem in med Krekom. Oba je vodila v življenju ljubezen do bližnjega in spremljala brezprimerna nesebičnost Oba lahko rečeta, da sta dosegla silne uspehe v življenju za tisto ceno, ki jo je prikazen iz nevidnega sveta zahtevala od Muntheja:
»Da se odpove,š častilakomnosti v svojem poklicu in da žrtvuješ svojo bodočnost.« (Str. 25.)
Ali ne slišimo Kreka (pravilneje: ali ne vidimo Kreka, ker je Krek tako delal), če nam govori Munthe:
»Kar zase pridržiš, boš izgubil, kar pa podariš, bo za zmeraj tvoje . .. Ves denar je hudičev, ki noč in dan sedi za svojimi vrečami zlata in trguje s človeškimi dušami. Ne zadržuj predolgo umazanega novca, ki ti ga stiska v roko, znebi se ga brž ko moreš, sicer ti bo prekleta kovina ožgala prste, ti predrla v kri, ti oslepila oči, ti okužila misli in zakrknila srce.« (Str. 341.)
Krek se je tega držal. Nekoč sta se na Prtovču z gospodarjem Petrom pogovarjala o marsičem, tudi o denarju. Krek je ležal pri peči na klopi in je rekel: »Peter, če bi tukajle na peči ležal tisočak in bi bil lahko moj pod pogojem, da ga moram porabiti zase: jaz ne bi vstal, da ga poberem!« In pisatelju Malešiču je rekel: »Kadar bom umrl, rajši hočem, da imam petak dolga nego petak denarja.« (Želja se mu je izpolnilal)
Krek jc rekel, da ima toliko denarja, kot če bi zaslužil 20 krajcarjev na dan (Koledar MD za 1919, str, 105), in pri njegovem pojmovanju poklica tudi ni bilo drugače mogoče. Podobno se je godilo tudi Muntheju. »Zdravniki naj bi hodili okrog kakor modrijani, ki bi jih vsi ljudje spoštovali in ščitili. Naj bi jim bilo na voljo dano, da bi jemali od bogatih bolnikov, kolikor bi hoteli za svoje revne bolnike in zase, ne smeh pa bi šteti svojih obiskov in pisati računov.« (243.) Munthe ni nikdar nikomur računal svojega dela, Krek pa n. pr. ni hotel sprejemati intencij za mašo ali kake
Cleveland, 24. septembra 1935.
2e sem teden dni v Ameriki, pa moram vsaj par bežnih utisov popisati. Ni mi mogoče opisati. Kako prisrčno in slovesno so me sprejeli Slovenci v Clevelandu, ki je največja slovenska naselbina v Združenih državah. V četrtek, 19. septembra dO; poldne, smo prispeli iz Nevv Yorka na novi glavni kolodvor. Močno zastopstvo Slovencev me je čakalo. Radi odkritja Baragovega spomenika in evharističnega kongresa je tudi mestna občina sodelovala. Zupanov zastopnik, ravnatelj uradov javne varnosti, me je pozdravil in mi izročil mestni ključ, okrašen s slovenskim troboinim trakom v ztiatne-nie, aa naj uživam v gostoljubnem mestu popolno svobodo. G župnik Plevnik mi .e pom<.r, tega ključa prav drastično razložil, češ, da zdaj svobodno lahko počnem po mestu, kar hočem, noben poli cist se me ne sme dotakniti, ko sem v |x>sesti mestnega ključa, ki daje tolikšno svobodo. V dolgem sprevodu avtomobilov smo se odpeljali v predmestno župnijo sv. Lovrenca v Nevvburgu, kamor se je vračal po treh mesecih odsotnosti moj skrbni in ljubeznivi vodnik župnik Oman. Pred nami so drveli trije policisti na motornih kolesih in neusmiljeno tulili s sirenami. Ves promet se je morai ustaviti, da je naša dolga kolona nemoteno hitela proli cilju, kjer je čakala skoraj vsa župnija v ameriških in slovenskih zastavah. Polna je bila cerkev vernikov pri moji maši, dasi je bila že deset, in čakali so, da sem jim po maši izročil pozdrave iz stare domovine. Cerkev sv. Lovrenca še ni dograjena, stoji samo kripta, ki pa predstavlja lepo, dostojno in izredno snažno ter okusno okrašeno cerkev.
Otroci zvedavo ogledujejo škofa iz kraja, o ka-
I terem ne vedo nič več kot to, da je daleč nekje in
i da so njihovi starši ali dedje prišli od tam, Pa jim
' je father Oman tako lepo in prijetno pripovedoval,
i da so se jim oči zasvetile in je najmanjši mini-■ strant Ludvik bil kar pripravljen iti z menoj v staro domovino študirat. Slovenska pesem vzbuja tem otrokom še najživahnejše zanimanje za slovenski i jezik. Pojo pa radi. Zato je hvalevreden trud, ki ga i posvečajo mladinskim pevskim zborom. Na dveh koncertih sem jih bil slišal. Navdušeno pojo in lepe i izgovorjave se nauče. Koroško »Gor čez izaro« pojo po vseh naselbinah v Ameriki. Tudi Ameri-i Kancem se dopada.
V soboto popoldne so prišli po me iz največje slovenske župnije elevelandske, od sv. Vida. Kar cela avtokolona, na čelu ji g. župnik Jernej Po-nikvar. Slovesnejšega sprejema si v domovini ni mogoče misliti, kot so ga napravili župljani sv. Vida.
Velike slovesnosti »Baragovega dneva« v nede-i Ijo dne 22. septembra ne morem popisati. Veliki i elevelandski dnevniki (angleški) pravijo, da je bilo pri odkritju Baragovega spomenika v kulturnem vrtu nad 25.000 ljudi in to skoro samih Slovencev. Prireditve v tako velikem slogu so tudi v domovini : prav redke. Ne trdijo preveč, ako pravijo, da je bila ; to največja slovenska prireditev, ki se je kdaj v | Ameriki vršila. Sprevod na slavnostni prostor je ! bil nad vse pester in se je vil po široki ravni ulici 1 več milj daleč ob gostem špalirju gledalcev, ki so sprevod z veliko simpatijo pozdravljali. In prvič se
je zgodilo, da je na slovenski prireditvi govoril sam guverner države Ohio. Dal je Slovencem laskavo priznanje.
Po odkruitju je spomenik blagoslovil pomožni škof elevelandski Mc Fadden, ki je v lepem govoru sporočil pozdrave zadržanega škofa Schrembsa, ter potrdil, da so Slovenci v Ameriki na splošno zelo dobri katoličani. Največjo pozornost je povzročal stasiti župnik Filip Gordoti, pristni sin Očipva-Indijancev, čigar slarega očeta je krslil misijonar Baraga. Z mogočno perjanieo na glavi je proslavljal delo škofa Barage. Govori gladko nemško, ker je študiral bogoslovje v Innsbrucku. Obljubil mi je, da obišče, ako Bog da, leta 1938, ko 1» v Budimpešti mednarodni evharistični kongres, ludi Ljubljano in rojstni kraj Baragov. Tudi je dal besedo, da bodo Indijanci po svojih skromnih močeh prispevali za Baragov spomenik v Ljubljani. — Ob tej priliki sem slovesno izročil Baragovi Zvezi kopijo Langusovega portreta Barage kol kaplana v Smartnem pri Kranju, dar pranečakinje škofa Barage gospe dr. Sajovičeve v Ljubljani.
Včeraj pa se je začel evharistični kongres! — Gotovo bi radi da primerjam elevelandski kongres z ljubljanskim in povem, kaleri je bil lepši. Pa je vsaka primerjava težka, ker je razlika razmer in načina prireditve prevelika.
Ljubljana je vsa stala pod vtisom kongresa. Cleveland je milijonsko mesto, ogromne razsežnosti. Vsak slovenski kaplan skoraj ima svoj avto, ker so daljave župnije do 10 km in čez. Večina prebivalstva jc ttekatoliška. Pa vendar sodelujejo »si javni taklorji in povdarjajo velikanski po nen kongresa. Nasprotstva se kažejo prav na ameriški način. N. pr. berem v ponedeljkovem »The Cleveland Press« (23. septembra), da so imeli frama-zoni škotskega obreda svoj državni sestanek v nedeljo tu v Clevelandu in da je član lože, Waren R. Rogers, škof episkopalne cerkve, na zboru osrednjega sveta lož opravil gorečo molilev za uspeh evharističnega kongresa («utter a tervent prayer for Ihe succes of the Evcharistic Congress, for Ihe sa-fety of the participants and adding blessings for its vvoreliip and devolion«)! Mi skoraj tega verjeti ne moremo A je črno na belem v poročilu o zborovanju lož in še sliki ena poleg druge: osrednji svet framazonskih lož, pa odkritje Baragovega spomenika z obema škofoma, msgr. Hribarjem in indijanskim duhovnikom Gordonom!
Danes so radijske postaje oddajale prireditve evharističnega kongresa. Zvečer ob osmih pa, ko je največja atrakcija kongresa, govor newyorškega guvernerja Alfreda Smitha (ki je bil kandidat za predsednika in bo prihodnje leto zopet kandidiral), o temi: Komunist ali komnnionist (obhajanec), katerega želijo poslušati milijoni po vseh državah, pa oddajajo vse ameriške radio poslaje boksarski j boj med črncem Lousom m belim Baerom, ki se I vrši v Newyorku in kateremu prisostvuje na sto | tisoč gledalcev, dasi dosegajo vstopnice ceno do 1 200 dolarjev. Vsak od obeh tekmecev dobi pa 15% j vstopnine ali zmaga ali podleže. Torej bo nesel ta I edini večer vsakemu v našem denarju okrog 7 mi-1 lijonov dinarjev. Vidite, takšna je Amerika!
Clevelandska stolnica je razmeroma majhna.
Prvi haznlenec:
Lepo si pazil, Ti idiot. Zakaj nisi zakašljal, ko si slišal, da prihaja stražnik.
»rum haznlenec:
Nisem mogel, ker sem ravnokar pojedel
bonbon
PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB.
Pri sprejemu kardinala legata so vso cerkev napolnili duhovniki, ljudstvo je ob zvočnikih poslušalo zunaj na ulicah. Reda in točnosti bi se Američani pri nas pač mogli naučiti. Današnja ponlitikaliia maša legatova se je pričela eno uro pozneje, kot je na programu določeno. Vršila se je v velikanski dvorani »Public Auditorium«, kjer je za 10.000 ljudi sedežev. Bila je do zadnjega kotička napolnjena. Peli so trije zbori: nekaj slo duhovnikov, '300 dečkov in 3.000 mladeničev (dijakov). Trajalo pa je dolgo, od pol enajste do pol dveh So bile kar tri pridige.
Pri ameriških prireditvah (tudi pri kongresu) igrajo veliko vlogo parade in banketi. Najbolj fantastične in čudne uniforme srečuješ. Dekleta z vi sokimi belimi ali rdečimi oficirskimi čepicami, godbe v belili, rdečih, všnjevili barvali vse križem pomešane, da je slika neverjetno pestra. Molilo se je v Ljubljani na kongresu brez dvoma mnogo več. A tu v Ameriki mora radi razmer in radi ulisa na drugoverce biti mnogo več zunanjosti in parade.
Spored za moje delo v Ameriki je približno ta-le: Po kongresu začnem v župniji msgrja Hribarja v Clevelandu, grem v nedeljo, 29. septembra v župnijo Pillsburg in Jokustown (k p. Odilu Ilanj-šku), od tam v Bridgcport pri Ncwyorku, kjer imam t>. oktobra birmo. Potem se napotim na za-pad in sicer najprej k župniku Gnidovcu v Rock-Springs, potem k župniku Trunku v Leadville CoL, nato v Pueblo k p. Cirilu Zupanu in v Dcnver k župniku Judniču. Povsod bodo tridnevnice (40-urna pobožnost). Nato v Chicago in Joliet. Za tem se vrnem v Cleveland, kjer bosta dva misijona, nato pa čaka še nekaj naselbin bolj na jugu.
V Ljubljani je umrl včeraj, 7 oktobra, g. Vinko Krivec, misijonar od sv. Jožefa v Celju, v 71. letu starosti, v 51. letu svojega poklica in v 44. mašništva. Rojen je bil v Ptuju v minoritski župniji 21. januarja 1865. L 1885. je vstopi! v Misijonsko dražbo sv. Vincencija Pav. in bil v Gradcu od škola Zwergerja 1. 1892 v mašnika posvečen. Deloval je v Ljubljani pri cerkvi presv. Srca Jezusovega, v Mariboru, najdalje pa pri sv. Jožefu v Celju, pa tndi v Mirnu pri Gorici skozi 15 let, ko se je moral lansko leto zopet umakniti k sv. Jožefu v Celje. Pa šc tam jc do letošnjega evharističnega kongresa deloval na domači prižnici in r Domu duhovnih vaj. Bil je sicer vedno slabotnega zdravja, a kljub temu je deloval skupno v 10 škofijah, večinoma po ljubljanskih misijonih in duhovnih vajah. Letos 15. septembra je obhajal zlati jubilej redovnega poklica, siccr že na bolniški postelji, a duševno še čvrst in dovtipen. Pisavo je imel do zadnjega izredno lepo, kakor tiskano. Iskal je zdravja v Ljubljani za svojo zopet obolelo nogo, na kateri je bil že pred 50 leti operiran, a sc je tej bolezni pridružila še kap, kateri je podlegel. Naj v miru počiva! Priporoča se v molitev. Pogreb bo danes, r torek, ob pol 4 popoldne iz misijonske hiSe v Ljubljani, Tabor 12, na pokopališče k Sv. Križn.
Oroslava:
Titana jočeta ...
(Oh ohletnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka)
Dolgo že jočeta titana na njegovem grobu. Dolgo že spi mož-borec, mož-človek, človek v najvišjem, najsvetejšem pomenu besede. Človek iz tistih blaznih dni vojne fu-rije, ki je dostojanstvo človeka tako nizkotno pogazila in opljuvala.
Titana jočeta — nikoli ne bosta izjokala vseh solz. Nešteto ponižanih in žaljenih, ki jim je bil Krek tihi tolažnik In prijatelj v
najtežjih dneh — joka z njima.
*
V tistih bridkih dneh jo ležala v bolniš; niei na porodniški postelji žena, katere mož so je boril na italijanski fronti. Trije otroci
Ea so bili začasno v sirotišnici. Uro potem, o je dala življenje deklici, je prišlo z bojišča sporočilo, da so ji ubili moža. Zakričala je in si želela le eno, da bi umrla še sama tn vsi njeni otroci z njo, kajti samo glad in bridkost bi bilo odslej njihovo življenje.
Pa ni umrla.
Tu čez teden dni je staln na cesti z jo-kajočim detetom v naročju, sama, tako strašno sama s svojo bolestjo. Na nešteta vrata je trkala, iz ulice v ulico je begala, da hi našla streho, če nc sebi. vsaj detetu. Zamen. Nihče je ni hotel poznati. Takrat ni bilo ne znancev, ne prijateljev in ne sorodnikov več. Med tisoči, ki so hiteli mimo nje, ni bilo človeka, ki hi bil vsaj zn hip obstal in prisluhnil bolečini sočloveka.
Trudna, lačna, blazna od brezupa, je stala zvečer na bregu reke. Konec, samo konec, v njem je edina rešitev, mlina tolažba!
Takrat je prišel Krek.
Nič ni ugibal, nič spraševal. V hipu mn je bilo vse jasno. Razjezil se je.
»Vi brezuinniea, vi vi... ste hoteli umreti z otročičkom, ki je komaj živeti začel. Kaj ne veste, da je to proti vsem božjim in človeškim postavam? Ste mar slepi in gluhi za vse okoli sebe? Na milijone jih je nesreč-nejšh od vas. Če bi hotele vse bridko preizkušene matere in žene storiti kot vi. bi bile že davno zajezene vse reke sveta. Poznam ženo, mater dvanajstih otrok. Ze vse lpto se ne gane s postelje, jetična je, v zadnjem stadiju. Pred mesecem so ji v vojski ubili moža. Pa ne obupava kot vi...«
Ko da pije iz osvežujočega studenca je bilo obupanki. Čim bolj jezno in glasno je govoril, tem bolj lačno je vpijalo vase njegove besede njeno ranjeno srce.
Ko je umolknil, je zajokala, ko da hoče izjokati vso bolečino, vse svoje neizmerno gorje. Tn otrok v njenem naročju jo jokal z njo.
Tako sta jokali pred njim dve siroti ob zlohotno šumeči reki. Krek je molčal. Kaj je takrat čutilo njegovo dobro srce? Ni se mu videlo v obraz, ker je bila noč temna, hrez zvezd.
Ko je samo še ihtela, ji je rekel narejeno trdo: »Tako, zdaj pa pojdite z menoj. Dobil bom vam in otroku streho in posteljo.«
Odvedel jo je v predmestje ter jo izročil v varstvo dobri stranki.
»Dobro skrbite za ilju, na moj račun.«
Ko se mu je vsa solzita zahvaljevala, je ni pustil do besede.
»Kaj se zahvaljujete. Nase glejte, tla nc boste več mislili na takšne neumnosti. Matere naših dni morajo biti odločne in hrabre.
da bodo vzgojile nov rod, ki bo zrel za čase,
ki pridejo... Jaz vam bom že še pomagal.« *
Vdova se je vživela v usodo. Hrabro se je borila s pomanjkanjem in živela za svoje otroke. V najtežjih dneh ji je z nasvetom in podporo pomagal Krek.
V mestu je razsajala španska bolezen. Pri njej so legli vsi štirje otroci. V vročici so klicali mater; ona je pa morala ves dan stati pred mestno aprovizacijo in čakati na skromno odmerjena živila.
Ko je končno vsa v skrbi za otroke prihitela domov, je našla otroke mirno speče, pri mizi pa je pravkar pripravljal limonado — Krek.
Živila so ji skoro padla iz rok.
»Gospod — vi — tukaj?!«
Prostodušno se je zasmejal:
»Monda sem, kakor vidite!«
»Moj Bog in nič nisem utegnila pospraviti, težko je, če mora človek uro in uro stati pred aprovizacijo, doma pa pustiti bolnike.«
»Vem, vem. Mimo sem šel, pa som stopil pogledat. Sirotki so tako obupo jokali in prosili piti, da jih nisem mogel pustiti kar tako, pa sem napravil pijačo in jih napojil. Zdaj pa spijo, anglečki.«
»Gospod, vi niste človek, vi ste angel.«
»No, no, že zoiiet klatite neumnosti. Tu imate malenkost zo zdravila — ozdravite jih, črvičke.«
Stisnil ji je v roko bankovec in odšel,
ne da bi čnkal zahvale.
*
Neko popoldne, bilo je	baš prvega v mesecu. ga .ic obiskal znanec	v njegovem tihem in prijetnem domu. Sedela sta in kramljala. Kar je potrkalo nn vrata	in vstopila je visoka, črno oblečena žena.	Ko je videla, da
Krek ni sam, se je hotela plaho nmekniti. toda on jo je prijazno pozval:
»Le brez strahu pridite bliže!«
Začel je stikati po žepih in kmaln je privlekel na dan denarnico, kjer je imel še vso mesečno plačo, ki jo je prejemal kot prof. bogoslovja. Prijazno je ponudil denarnico ženi:
»Kar vzemite si, kolikor potrebujete!«
V zadregi je zardela: »Toda milostljivi gosj>od, sama vendar no bom.«
»Le vzemite, le,« jo je silil Krek.
»Ne morem, sama,« se je upirala.
»Če no, bom pa hud!«
Plaho je iztegnila roko po denarnici in vzela iz nje desetak.
Krek pa ji je primaknil še stotak in pripomnil: »Saj vem, da jc pri vas doma hudo.«
Planila je k njemu in mu vsa solzna hotela poljubiti roko. On pn ji je zahranil.
»To pa kar pustite, in kadar vam bo hudo, spet pridite.«
Ko je odšla, je pojasnil znancu:
»Sirota je, šost malih otrok ima, mož se
ji je pa lani ponesrečil.«
*
Ko se je nekoč dalj časa mudil nu Dunaju kot drž. poslanec, sc je ob povratkn najprej oglasil v svoji delavni sobi v Gospodarski zvezi. Žc na vratih je našel zadnjo številko takratnega lista Laibacher ZcitUlig.
Ko je bežno pregledal vsebino, mu je pogled takoj obtičal na drobni notici, kjer se je pisalo, da so zaprli enega njegovih delavcev v Gospodarski zvezi, ker si je bil pri lastil raznih jeslvin.
»In to dajo v časopise.« jo vzkliknil ves ogorčen, »siromak, gotovo jo bil lačen, da je to storil.«
Ljubljanske vesli s
Zveza pomočniških zborov ustanovljena
imenu Zbornice za TOl obljubil vso podporo. Po prečitunju pravil se je razvila debata, ki eo se je udeležili gg. Sitar, Lozar, Vrisk in drugi, pravila so bila soglasno odobrena.
V	upravni odbor nove zveze so bili soglasno izvoljeni gg.: Franjo M e 1 i c e r, Ciril L a m p i č, Alojzij Sitar, Ivan Vrisk, Rudolf P i b r o v c in Anton Pogačnik, v nadzorstvo pa Edo Lozar in Josip B 1 a g o v i č. Dalje je bilo soglasno sklenjeno, da prispeva vsak pomočniški zbor za vsakega člana mesečno po 50 par.
V	Sloveniji je med 23 okraji, kjer obstojajo trgovska združenja, le 5 pomočniških zborov. Nova zveza se bo trudila, da osnuje pomočniške zbore ludi tam, kjer jih dosedaj ni, ker so trgovski pomočniki povsod potrebni stanovskega zastopstva. Nova zveza Ima ze svojo pisarno v palači Delavske zbornice v Ljubljani.
Ljubljana, 8. oktobra.
Trgovski pomočniki so vzporedno s svojimi delodajalci trgovci, ki so organizirani v trgovskih združenjih, združeni v pomočniške zbore pri teh združenjih. Žal pa je v Sloveniji le malo okrajev, kjer so osnovani pomočniški zbori. Da se pospeši organiziranje pomočniških zborov tudi po drugih krajih, kjer jih še ni in da trgovski pomočniki skupno nastopijo za svoje stanovske koristi, se ie včeraj v Ljubljani osnovala »Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev«.
Ustanovni občni zbor je bil v nedeljo dopoldne v Trgovskem domu. Otvoril in vodi! ga je predsednik ljubljanskega |K>močniškega zbora gosp. Franjo M e I i c e r, ki se je spomnil obletnice smrti kralja Aleksandra L, nato je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI dr. Plessa ter vse zboro-valce. Občni zbor je pozdravil dr. Pless, ki je v
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentlce.
B«KlstrirniM) od Min. m>«. pol. tn nar. zdr. 8. br. 15.485 od 35. V. IW5.
© Trgovine bodo na obletniro smrti kralja Aleksandra v sredo, dne 9. t. m. ves dopoldne zaprte, odprte pn samo v času od 2 do 4 popoldne, ko se potem zopet zapro. ker se vrši ob 5 popoldne na Kongresnem trgu koinemoracija, katere naj se ljubljansko trgovstvo polnoštevilno udeleži. V večernih urah naj se izložbe ne razsvetljijo, v splošnem naj bodo la dan trgovine zaprte z žalu-zijami. Trgovine z živili pa sinejo po 18 do določenega časa imeti svoje obratovalnice zopet odprte. — itprava Združenja trgovcev.
© Krajevni odbor Jadranske straže naproša svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži komemoracije po blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju dne 9. oktobra oh 5 popoldne na Kongresnem trgu. Društveni znak ovit s črnim floroin.
0 Združenja gostilniških podjetij za Ljubljano in 7,a okolico javljata na poziv kr. banske uprave
v Ljubljani svojemu članstvu, da v sredo, dne 9. oktobra v spomin našega blagopokojnega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja ves dan ne izvaja nika-ke godbe v svojih jokaiib.
© Združenje krojačev. krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da morajo biti dne 9. oktobra t. I. dopoldne zaprti vsi obrtni lokali. Obenem poziva članstvo, da zapre lokale popoldne od Iti do 18, ko se bodo vršile žalne svečanosti za blagopokojnim kraljem.
© K članku o I ju bij. bolnišnici nas prosijo, rta popravimo trditev, da so volonterji morali plačati po 25 Din; v resnici so plačali po 5 Din, a še te jim je banska uprava takoj vrnila. — Obiski k umirajočim so vselej dovoljeni, če ne ovirajo z d ra v n i š k e g a dela.
0 Posredovalnica Društva za varstvo deklet v Kotnikovi ulici 8 (Zavetišče Kolodvorskega misijo-na) je odprla dnevno, razen nedelj in praznikov, od H.30 do 10 dopoldne in od 16 do 18 popoldne.
0 Umetnost-.o-spominsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 10. t. m. popoldne olj eni (pri vsakem vrememi) izlet v Dvor pri Polhovem Gradcu. (Velika gotska cerkev, krasen portal, oltarji 7. baldaliinom, Metzin-gerjeva slika.) Odhod ob 1 s Kongresnega trga. Zglasiti se je treba v trgovini Podkraj-šek na Jurčičevem trgu pri Hradeckega mostu, do srede zvečer ob 5. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Povabljeni prijatelji umetnosti. Zn avtobus "20 Din.
0 lisperanlski tečaj se otvori drevi oh pol 8 v šoli pri sv. Jakobu. ITčnina majhna, poučuje se po nietodi brez knjig.
0 Socialni tečaj za žene in dekleta, ki ga prireja KA, se v torek 8. t. m. ne ho vršil zaradi žalnega spomina na viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prihodnja predavanja se vrše v petek 11. t. m. oh navadni uri in v navadnih prostorih.
0 V gostilni »Cinkolo« se toči prvovrstna dolenjska Portugalka g. Severja iz Kostanjevice in češko Plzensko pivo >1' r a z d r o j t.
0 Društvo za varstvo deklet bo imelo v nedeljo 13. oktobra ob 5 popoldne v verandni dvorani hotela TInion dobrodelno prireditev. Na sporedu
Najrazličnejše modele - modis ime
glave za klobuke, dobite najceneje pri — modelnem mizarstvu
Milan Krajnc, Miklošičeva 12. Liubljana
Mariborske vesti t
Mariborski prebivalci!
Bliža se zima in z njo skrb revnih star-! šev, kako preživeti sebe iu otroke. Mnogi nimajo ne brane, ue obleke in ne obutve, so brez kuriva in noktiteri celo brez strehe. Kako naj v takih razmerah pošiljajo svoje otroke v šolo? Kaj bo z našo mladino, bodočnost naroda, ki odrašča v takih okoliščinah.
Ko smo joseni leta 1931. ustanovili Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora, ni nihče slutil, da bo gospodarska kriza tako dolgo trajala. Smatram, da je to glavni vzrok, da so dohodki zbirke v pretekli zimi padli napram prejšnji zbirki za polovico. Posledica je bila, da so so poleg sredstev Pomožne akcije izčrpala tudi vsa sredstva mostnega proračuna, ki so bila v ta namen na razpolago.
Iz teh razlogov sem pritnoran apelirati na mariborske prebivalce, zlasti pa na premožnejše med njimi, da z izdatnimi prostovoljnimi prispevki omogočijo mestni občini, da bo mogla izvršiti svojo težko nalogo in nuditi brezposelnim najpotrebnejšo podporo.
bo predavanje pisatelja Finžgarja in bogat srečo-lov. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za vzdrževanje socialnih ustanov društva (Kolodvorski misijon, zavetišče za brezposelna dekleta), so na prireditev vljudno vabljeni vsi člani, članice, znanci in prijatelji društva.
0 Kino Kodeljevo igra danes po globoko znižanih cenah »Gospodarja Azije« 7. Borisom Karlo-vom in več prediger.
0 Delavsko esperantsko društvo v Ljubljani priredi v pelek, 11. oktobra oli 20 v prostoru »Delo in eksistenca . Ljubljana. Tyrševa cesla 9 (drugo dvorišče), interno prireditev v proslavo Zelenega tedna. Vabljeni vsi, ki se za esperanto zanimate! — V sredo. Ifi. t. m. pa otvori tečaj mednarodnega jezika esperanta za začetnike na II. deški osnovni šoli (na Grabnu). Vsi, ki se resno zanimate za esperanto, pridite in prinesite s seboj svinčnik in papir, ker se bo s poukom takoj pričelo! Vivu Ksperanto! Vivu nia »Verda slelot-1
0 Pretep med trgovskimi vajenci. Včeraj popoldne so sc v šoli na Prulah stepli trgovski vajenci. ki tam obiskujejo svojo nadaljevalno šolo. V pretepu je neki vajenec zabodel 7. nožem v hrbet 15 letnega tovariša Leopolda Ogrina iz Most. Ogrin je resno, a k sreči ne nevarno ranjen.
Celje
.0 Celje na dan obletnice marseillske tragedije. Jutri bo obletnica smrtiNViteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. V spomin bodo ta dan prirejene svečanosti, s katerimi naj Celje pokaže svojo ljubezen in hvaležnost Kralju Mučeniku. Odbor za prireditev svečanosti je določil naslednji spored: Ob 8. bo cerkveno opravilo v Marijini cerkvi, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Ob 10. bo svečana komemoracija pred poslopjem mestnega poglavarstva, ob slabem vremenu pa v istem času v veliki dvorani Narodnega doma. Pričetek naznani gasilski rog, nato sledi pesem »Umrl je mož«, govor in državna himna. Konec zopet naznani gasilski rog. Cerkvenih opravil in komemoracije se udeležijo zastopniki vseh vojaških in civilnih oblastev, uradov, zavodov in ustanov, vse organizacije, državni in samoupravni uslužbenci ter šolska mladina. Zvečer 9. t. m. med 18. in 19. uro naj bodo razsvetljene žalne izložbe. Pripravijo naj se po možnosti že na predvečer, — Na vseh poslopjih naj se izobesijo črne zastave. Zaradi komemoracije je promet med 10. in pol 11. ustavljen v meslu. Trgovinski, obrtni in industriji ski obrali morajo biti zaprti dopoldne po odredbi ministrstva. — Vabim ves narod, da z ljubeznijo sodeluje pri teh svečanostih, ki naj bodo viden izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti Tvorcu Jugoslavije. — Predsednik mestne občine: Al Mi-hclčič, s. r.
er Apologetični odsek DMK naznanja svojim članicam, da bo ta teden običajni sestanek namesto v sredo v četrtek ob isti uri zvečer v Domu, ker je sreda posvečena spominu blagopokojnega kralja.
P) Pravoslavni prota čudič se je smrtno ponesrečil. Prola celjske pravoslavne občine g. Manoj-lo Čudič je odšel v četrtek v svoj rojstni kraj Slavonsko Požego z namenom, da kupi konja svojemu mlajšemu sinu, ki je v zadnjem času po končani vojni akademiji postal konjeniški podporočnik. Ko se je v soboto dopoldne g. Čudič peljal na vozu,
Kuiturm obzornik
Ljubljanska drama: Tuje dele
Komedija v 3 dejanjih, spisal V. švarkin.
(Premiera 5. okt. 1935.)
Že dolgo nismo imeli komedije, ki bi iz tako neposredne snovi, neznatne v svojem zunanjem poudarku, razvila toliko iznajdljivega bogastva in lii vse motive združila v tako toplo in skladno celoto. Komedija se godi poleti 1938 v letovišču pri Moskvi, njeni ljudje so večinoma današnja mladina. ki je vsa usmerjena v tehniško stvarnost sicer že precej pozabila na staro kulturo, tako da je njena zunanja podoba in misel res enotna, v bistvu pa so si ljudje ostali v svoji prirodni neposrednosti stari, vsak s svojim značajem, neugnanim srcem in vso mehko sprejemljivostjo za trpljenje in veselje. Najpogosteje se ponavlja v tej komediji krilatica: novi človek, toda njen najduhovitejši paradoksni dovtip je: novi človek iz kamenite dobe. Starejši lod. ki ga predstavlja sntno troje staršev, je pisatelj prikazal v moralni negotovosti in zbeganosti, toda v lako duhoviti pravičnosti, da se prav iz te^ ga primera lahko učimo, kako neprizadeto, mno-gostransko in resnično gleda svoj živ model umetnik, in kako enostransko, krivično in umetniško preresnično bi ga utegnil oblikovati in zlorabiti neumetnik — ideolog. V. Švarkinova komedija sicer v vsakem posameznem delcu kaže, odkod je doma, celo to, da je pisatelj sam notranje in zunanje vbran v nastajanje novega družabnega organizma z docela drugačno življenjsko vsebino _
toda svoboda, s katero se kot umetnik dviga nnd dnevno življenje, kako »e 7. njim igra ter ureja vse dobro in slabotno v človeku, je dokaz, kako globoko pozna ljudi in kako natenko je uravnana tehtnica njegove presoje življenja. Kljub temu. da v vsem delu govori in živi človek nasprotnega sveta. ti je blizu, ker je samo človek, saj se zna brez
pikrosli smejati tudi samemu sebi. To znajo samo listi veliki igravci, ki obenem obsežejo sehe in svet okoli sebe.
Iz preprostega dovlipa vzraste zgodba: mlada igravka 6kuša izraziti stisko pričakujoče nezakonske matere; iz njene igre se izmota poredna namišljena resnica, ki zbega njene ženine in starše. V tej zabavni neresnici se odpirajo vsi zaprti pre dali človeških misli in značajev, pokaže se vsa sodobna družba in vidimo, v koliko je današnji red ljudi spremenil in v koliko jih ni mogel prav nič premeknili. Kljub temu. da pisatelj uporablja občudovanja vredno kombinacijsko tehniko in da vsak začeti motiv prevede prav do konca in da neprestano glosira z ostrini satiričnim dovtipom, je la komedija skoraj narobe postavljena drama, v nji čutimo pristnost občutkov prizadetih oseb in uživamo njihov slučajni nered. Kljub vsej duhoviti ornamentiki se oblikovavec ni dal premeknili s svojega stvariteljskega središča: čutil je. kako hi sani dovtip in ironija življenje razdevala in kako dobro ga zdravi humor, la nikdar se prehitevajoči opazovuvec in ohranjevavec sveta. Zalo slari in novi svet ne živita sovražna drug oh drugem in zato se usode ljudi končno skladne ttrede po značaju in krvi, celo po vrednosti in etični upravičenosti posameznih oseb. Kakor za šalo imamo na koncu kar štiri parčke, a vsi govore o veri v človeka, v njegov neizčrpen čut za dobroto in pravico. Nad vso tehniko zmaguje živo čuvstvo in tudi stara kultura ne umre.
S tem delom se nam je kot režiser in scenograf predstavil g. ing. arch. B. Stupica. V obojem se je popolnoma uveljavil in tudi kot igravec je odkril docela nove strani; sedaj lahko ugotovimo, da smo z njim pridobili zmožnega režiserja, duhovitega, zrelega scenografa, pa tudi sposobnega igravca; njegova komičnost študenta Jakova ie bila prisrčna. Ntupev režijski zamialek skladno združuje obe na videz si nasprotni sestavini komedije: resnico in igro. pristnost življenja in tea-Iraliko. Zalo sloje pred nami celi ljudje, živi in neposredni — njihove medsebojne vezi, ali še
Ta bo obstojala pred vsem iz naturalnih dajatev in zapoglitve pri javnih delih.
Zavedam se, da jc sedanji čas za zbirko zelo težak; vendar pa ne moremo preko dolžnosti, da preživimo čez zimo naše siromašne prebivalce, ki radi pomanjkanju dolu nimajo nikakih dohodkov za življenje. Pomislimo samo na posledice, ki bi nastale, če bi pre; pustili družine brezposelnih njihovi lastni usodi! Ne le iz človekoljubja, ampak tudi kot Mariborčani in jugoslovanski državljani smo dolžni, da omogočimo uspeh započete akcije.
Ker je potreba velika in nujna, prosim takojšnjega in čim izdatnejšega odziva. Prispevki naj se pošiljajo na mestno blagajno z označbo »za Pomožno akcijo«, naturalije pa socijalno-političnemu oddelku mostnega poglavarstva.
Pričakujem, da bodo prebivalci mesta Maribora v polni meri upoštevali moj apel in se mu odzvali.
Dr. Alojz Juvan,
predsednik mestne občine mariborske.
□	Vsi moški pevski zbori v Mariboru sodelujejo pri koinemoraeiji obletnice smrti
i Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra L Zedinitelja v sredo, dne 9. oktobra t. 1. ob 18. uri. Skupna pevska vaja za Jenkovo »Molitev« bo v torek, dne 8 t. m. v prostorih Glasbene Matice (Aleksandrova cesta) oh 20. Udeležba obvezna. Uprava Ipavčeve župe.
□	Mariborskemu trgovstvn. Po odredbi banske uprave ostanejo trgovine na dan obletnice mučeniške smrti kralja Aleksandra I. jutri v sredo ves predpoldne zaprte, popoldne pa smejo biti odprte samo do 17. ure. Pozivamo trgovstvo in trgovsko nameščenstvo, da prisostvuje ob 18.30 žalni manifestaciji na Glavnem trgu, trguvce-hišne posestnike pa prosimo, da razobesijo ta dan na svojih hišah žalne zastave. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
□	Šolnina na srednjih šolah je vrgla lelos precejšnje vsote. Tri mariborske šole: realna gimnazija, klasična gimnazija in trgovska akademija so prinesle 239.550 Din šolnine. Največ so jo plačali učenci realne gimnazije. kjer so kasirali 142.500 Din; najvišji znesek je znašal tukaj 1500 Din. — Sledi klasična gimnazija, kjer jc bilo vplačane sol-
j nine za 69.375 Din. najvišji znesek za posameznika pa 1300 Din. Učenci trgovske akademije so plačali 27.675 Din šolnine.
□	Izravnajte ceste. Na mariborskih cestah se vedno vršijo popravila kablov, vodovodnih in plinskih napeljav. Seveda morajo
i pri tem delavci razkopavati ceste, ko pa : jarke zopet zasujejo, napravijo to tako malomarno, da nastanejo prave ovire za kolesarje, voznike in avtomobiliste. Takih ovir je v mestu povsod na cestah, ki niso tlako-1 vane. Ne bi stalo delo mnogo več, če bi delavci po zasutju jam cesto zopet izravnali.
□	Umrla je v Ribniškem selil št. 33. go-i spa Marija Bračko, stara 71 let. Naj počiva I v miru.
□	Jeaenska vaja gasilcev. Mariborska i gasilska četa priredi v nedeljo, 13. t. m. pred-| poldne veliko jesensko gasilsko vajo. Kot
požarni objekt bo služilo poslopje maribor-' skega gradu.
j □ Obrtno gibanje v septembru. V pre-■ teklem mesecu je bilo v Mariboru izdanih 14, I izbrisanih pa 7 obrtnih pravic. | □ Sovražna letala nad Mariborom. Tu-
I ka.jšnji odbor 7,a zračno obrambo pripravlja
; v katerega je bil vprežen konj, sc jc konj splašil. Čudič je padel z voza, pri padcu mu je počila lobanja, zlomil si je pa tudi obe roki. Prepeljan v bolnišnico v Slavonski Požegi je že v soboto ob 17. za poškodbami umrl. Pokojni Čudič je služboval v Celju 9 let kot vojaški duhovnik in župnik celjske pravoslavne župnije. Letos je postal protojerej. Bil je zelo prijazne narave, vljuden v občevanju. Po-; znan je bil v vsem Celju kot zelo iin družabnik. Včeraj so ga v njegovem rojstnem kraju v Slavonski Požegi položili k večnemu počitku. Naj mu bo lahka domača zcmljica, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje!
er Lužiškšn Srbom ho posvečen prvi prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva v Celju Predaval bo s spremljevanjem krasnih skioptičnih slik naš najboljši poznavalcc lužiških Srbov g. prof. Jan Šedivy. Predavanje bo v ponedeljek, dne 14. 1. m. ob 8. uri zvečer v Ljudski posojilnici.
za 19. t. m. poskusen napad sovražnih letal na Maribor. Letala bodo nastopila s plinskimi in vžigalnimi bombami. Taka vaja bi se morala vršiti žo lani, pa je bila zaradi slabega vremena odpovedana in preložena.
□	Kemična prrislcava bo odločila. Zakoncema Rudolfu in Amaliji Prepolič v Gaberniku jo umrl že drugo otrok na način, ki je vzbudil pri sorodnikih sum, da so prijavili zadevo orožnikom. Državno pravdništvo je odredilo raztelesenje te dni umrlega otroka. Dele drobovja so poslali r Ljubljano na kemično preiskavo.
□	Drava narašča. Drava, k: je bila koncem poletja vse do sedaj izredno nizka, je začela sedaj nagloma naraščati. Gotovo bo ovirala dela pri zgradbi drugega opornika na mostu pri Mariborskem otoku,
□	Razbojnik Košajnc je izgubil v borbi s policisti na starem mestnem pokopališču razne dragocenosti. Tako so našli otroci pri igri na pokopališču kravatno iglo in več dragocenih verižic, ki »o roparju na begu preko zidu popadale iz žepa. Najdene predmete so oddali policiji.
□	Roparski cigani. Predarzna ciganska tolpa je žc od poletja sem delala veliko zgago v krajih ob meji. Cigani so sc priklatili iz Prekmurja ter 90 izvršili več vlomov. Grdo so gospodarili tudi v avstrijskih obmejnih krajih, kjer so v Klochfl in v Halbenrainu oplenili dve trgovini ter povzročili pri obeh trgovcih za 100.000 Din škode. Manufak-turno blago so znosili čez mejo ter so ga njihove žene potem prodajale za nizko ceno po vaseh. Na roparske pohode so hodili vedno oboroženi in so tudi večkrat streljali. Tako jih je zasačil v bližini Štokovcev graničar Petelak, na katerega so cigani lakoj otvorili ogenj iz vojaških pušk. V Raki-čanih so s puškami prisilili Vincenca Raduho, da jim je izročil kolo in nahrbtnik s 5 kg saharina, ki ga je bil kupil od nekega tihotapca. Orožniki so tatinske cigane pridno zasledovali in jih sedaj tudi polovili. Zaprtih je pet ciganov iz Kupšincev, ki s r osumljeni, da so tvorili roparsko tolpo.
□	Sod zmečkal roko. Nesreča je zadela 22-letno Antonijo Krajnik. Sod se je prevalil preko nje ter ji zmečkal levo roko. Zdravi sc v bolnišnici.
□	Avtobus in voz sta trčila na Pobreški cesti pred kaznilnico. Na avtobusu se jc razbilo več šip ter se je poškodovala karoserija.
ir v
I rzic
Prosvetni večer v »Našem domu« so že več let
priljubljena zadeva ponedeljkovih večerov v jesenski in zimski dobi. Tudi letos se bodo. vršili in jih bo v okviru prosvetnega društva preskrbelo društvo saino, ali kakšna druga katoliška organizacija. Prvi lak večer se bo vršil izjemno v torek na predvečer obletnice smrti viteškega kralja Aleksandra. V lepih slikah in besedi bo pokazana naša prestolica Belgrad in pogrebne svečanosti pokojnega vladarja. Sodeluje tudi cerkvena godba in moški pevski zbor Na svečani večer posebej opozarjamo.
Tržiško železniško progo temeljito utrjujejo delavci v delu proti Kranju. Pravijo, da dobi naš vlak še večjo brzino. Tujci pa redno gledajo skozi okno, ko se vlak skoraj ustavlja pod klancem pri Pristavi. Tam se že dolgo časa pogreza breg in možna jc enkrat velika nesreča. Zadnja leta so breg le krpali m podpirali. Tudi to žalostno zapuščino prejšnjega gospodarstva bodo sedanji gospodarji države pač morali rešiti! Škof dr. Gr. Rožman:
bolje položaj v prostoru pa ureja skrivni duh — ki giblje oder in našo dobro voljo. Skladno s tem dvojnim poudarkom je režiser postavil tudi sceno-lopel, miniaturen realizem na konstruirano tea-Iralično osnovo.
V ta drobni svet in v to posebno ozračje prihajata iz svoje vile slari glasbenik Karaulov in njegova žena; njuno slarovernost je zdaj resnična in upravičena, zdaj samo zunanja, pa tudi nelepa, včasih _ ostra, a predvsem sta človeka dobrega srca. G. Lipah in ga. Nablocka vse le spremembe zajemata toplo, z nevsiljivim humorjem in tudi s pristno tragiko. Ga. Severjeva, njuna hči Marija, zna igro s starši in okolico, pn tudi svoje tiho trpljenje prelivali ne samo v pristna doživetja, ampak v povsem dognan in prijeten izraz; bolj in bolj kaže. da je res prav dobra igralka in da smo jo bili potrebni. Tovarišico Zino je ga. V. Ju-vanova pokazala kol preprosto, malo globoko dekle, nasproti pa je ga. Šaričeva izrazila v visoko-šolki Raji lepo podobo, ki združuje prepričanje in življenje, Irpi iu zmaguje z značajem, voljo in dobroto. Mlada babica ge. Boltarjevo je četrta točka v ženskem kvadratu; ljubezni žejna poslovna ženska skriva za svojo prijetno zunanjostjo tudi neobzireti in neprijeten značaj. Ob teh štirih ženskah gledamo štiri moške: inženjerja Pribiljovn, dva študenta Kostjo in Jakova in zobotehnika Se-nečko Perčatkina. Izrazito komična podoba, novodobni polulzobraženec in više stremeči ljubimec Senečka se končno le mora vrnili k babici Agri-pini Semjonovi ti. Sancin ga igra 7. nalezljivo smešnostjo. Kostja g. Jana je resnoben pa čuv-stven mladenič, živega temperamenta, zato ob koncu zaide v hude stiske zaradi Marije, vendar skuša ostati ves mož. Njegovo nasprotje jc dobrodušni Jakov, ki ga končno premaga ljubezen in se oženi 7, Itajo — vsem nasproten pa je inženjer Pribiljov, snmoljuben, nezvest in brezsrčen labko-živec, vir vsega zla in nereda. Zato ga ne mara Hnja, spodleti mu pri Mariji, končno ga dobi Zina. G. Gregorin igra neprijetno in oblikovno hvaležno vlogo z usmerjeno izrazitostjo. Rajin oče Aleksan-

der Mironovic zaključuje pisano vrsto pisateljevih tipov. .Staremu trdovratnemu Židu je g Skrbinšek dal tudi dovolj prisrčnosti.
'Ia komedija ne nudi samo prijetnega in duhovitega večera, ampak je kljub svoji nazorski len-dencnosli živu priča umetniške neizčrpnosli >iv
ljenja.
F K.
Bohiner-Kranjec-Savnik: Občni zemljepis — Str. 162. Cena vez. 48 Din.
Bolj kot marsikaj drugega smo Slovenci potrebni dobrih slovenskih šolskih knjig Ne-zmiselno je in naši samobitni kulturi skrajno škodljivo dejstvo, da danes preplavljajo naš šolski trg tuje-jezične ali vsaj za drugačne razmere pisane šolske knjige. Vsaj v tem se moramo brezpogojno postaviti na svoje noge. Saj nam ne manjka strokovnjakov in dobrih šolnikov in tudi ne založni-stev. Sola se je že pričela, toda zaradi stavke v tiskarnah smo šele zdaj dobili nov učbenik »Občnega zemljepisa za višje razrede«, ki so ga napisali naši najboljši geografi: Bohinec, Kranjec in Savnik. Le strokovnjaki morejo podati učno snov res pregledno in jasno. Prav ta knjiga predstavlja najtežji del v zemljepisju: osnovne pojme, ki se ponekod že dotikajo matematike. Toda vsi ti pojmi o zemlji kot nebesnem telesu, o kartografiji oceanografiji, biogeografiji, o flori in favni ter antropogeografiji nam ob ponovnem čitanju postanejo jasni in preprosti ter so tako natanko razloženi, da moremo samo blagrovati sedanje dijake da imajo tako dober učbenik.
Pohvaliti moram zlasti lep slog ter način splošno zemljepisne pojme ponazoriti s podobami naših najbližnjih zemljepisnih pojavov. Omenjam, da so prireditelji strokovne izraze pod črto vse lepo razložili ter jim dodali tudi srbsko-brvatski izraz.
Tako imamo zopet eno novo dobro, slovensko učno knjigo, o kateri bi samo želeli, da bi se ohranila dolgo v rabi in izpodrinila vsepovsod druge nadomestku.
Ban dr. Natlačen v Ložhi dolini
Po sedmih letih je gr. ban dr. Marko Na- I tlačen zopet ofieielno obiskal svoje nekda- ' nje volivce v Loški dolini, sedaj v svojstvu bana dravske banovino. Odzval se je prijaznemu vabilu župnika Jerneja Hafnurja v Starem trgu in župana Ludvika Kržiča ter je v nedeljo, dne 6. oktobra okrog pol 9 zjutraj v spremstvu svojega tajnika g. Kova-čiča in direktorja Hihijenskega zavoda gosp. | dr. Ivana Pirea dospel v Stari trg. Stari trg si je ta dan nadel slovesno obleko. Vse je bilo v zastavah in kljub nalivu je bilo ogromno ljudstva pred občinskim uradom, kjer so je takoj nato vršila slavnostna seja | občinskega odbora te občine,, katere častni ' član je gospod ban še izza časa, ko je bil predsednik oblastnega odbora. Slavnostno sejo je otvoril župan Kržič, žpunik Jernej i Hafner pa je v jedrnatih besedah razložil težnje kraja ter predložil g. banu spomenico. ;
Pri slavnostni seji se je zahvalil gospod ban za pozdrave in veliko zaupanje, ki jun ga izkazuje to ljudstvo. Zlasti je naglašal, da ne prihaja v ta kraj kot tujoc, marveč med ljudi, ki so mu že leta 1927 izrekli svoje popolno zaupanje. Obljubil je, da bo proučil težnje kraja, zlasti, da bo proučil želje okr., da dobi čimprej dobro pitno vodo% Po slav-nostni seji se je vršila slovesna služba božja, pri kateri so bili navzočni g. ban, vsi člani odbora in drugi, tako da je bila cerkev na: bito polna. Ganljivo je bilo opazovati zlasti mladino, ki je bila vsa zbrana pred_ glavnim oltarjem. Po službi božji se je vršila otvo- 1 ritev zavetišča za onemogle v Podobu in Starem trgu, kjer je med drugim predaval šef higijene dravske banovine g. dr. Ivo Pire j o pomenu zavetišča in o drugih zdravstvenih nalogah. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanju predavatelja.
Nato se je gosp. ban podal na izrecno j željo prebivalstva v Babno polje na skrajno točko dravske banovine na jugozapadu. Tukaj so g. bana pričakovali vaščani in vsa
vas je bila v zastavah in slavolokih. Vsled dežja je hil slavnostni sprejem prirejen v šolskem poslopju, kjer je bila zbrana šolska mladina z učiteljstvom. gasilci v uniformah in zastopniki tega kraja. Ljubek je bil prizor, ko je g. bana pozdravila mala Francka Klimpf iz Babnega polja, ki je vse prisotno ganil do solz.
Nato je pozdravil g. bana poveljnik gasilcev, g. Janez Poje iz Babnega polja pa mu je izročil spomenico o težnjah kraja. Nato je pozdravil g. bana šolski upravitelj g. Milan Grom z nastopnimi besedami:
»Velecenjeni gospod ban! Ko stopate v zadnjo vasico poverjeno Vam banovine, bo: dite prisrčno pozdravljeni. To ljudstvo, ki Vas pozdravlja, jo bilo z Vami v dnevih krivice in trpljenja, je sedaj z Vami v dnevih veselja in zadoščenja in bo tudi vselej z Vami, naj se zgodi karkoli. Z nepopisnim veseljem smo prejeli vest, da ste postali ravno Vi naš ban. ki ste že z dejanji pokazali, da sto vredni tega visokega imenovanja; zato ste tudi ban, kakršnega si je tudi ljudstvo želelo in kateremu tudi lahko zaupa. Vaše imenovanje je v naših srcih spet vzbudilo nado v boljšo hodočnost, ker vemo. da smo z Vami dobili bana, ki nam bo stal ob strani in se zavzel za koristi našega naroda in države. Pokazali ste, da ljubite slovenski narod in bodite uverjeni, da tudi on Vas ljubi. Spomnili ste se tudi nas obmejnih prebivalcev svoje banovino in nas počastili danes s svojim obiskom, in mi smo Vam hva; ležni in Vas ne bomo nikoli poznbili. Bog naj ohrani Vas in Vaše delo še mnogo let. Živel naš ban, živela naia domovina.«
Tz Babnega polja se je g. ban vrnil v Pudoh v gostoljubno hišo g. župana Kržiča. kjer je bilo zbrano ogromno ljudstva, da pozdravi svojega bana.
Zvečer pa se jc odpeljal gosp. ban nazaj v Ljubljano.
-	Zakaj gorijo tu tako močne žarnice, Janez?
-	Žarnice niso močnejše od prejšnjih, gospa.
-	Kako to, da dajo vendar — le več svetlobe?
-	So to Tungsram žarnice z nitko v dvojni vijačnici. Te žarnice posebno ekonomično iskoriščaio električni tok .
-	Res?
—- Zares1
Koledar
Torek, 8. oktobra: Brigita, vdova. Starček Simeon.
Osebne vesli
= Poroka. V nedeljo, 6. oktobra se je poročil v cerkvi sv. Frančiška v Šiški g. dr. Ivan Logar, banovinski zdravnik v Sodražici pri Ribnici, z gospodično Alvino Dichlerjovo, visokošolko iz Vevč pri Ljubljani. Poročni obred je opravil g. katehet Jože Premrov iz Ljubljane. Iskreno čestitamo in jima želimo, da bi ju spremljal božji blagoslov na novi poti življenja.
Ostale vesti
—	Prva obletnica smrti kralja Aleksandra bo rsbudila v nas v vsej globini ona čuvstva, ki so pretresala našo dušo, ko je prispela vest o groznem zločinu v Marseilleu. Da je takrat vstal med nami kdo in začel pobirati za spomenik našemu Zedi- | nitelju, bi bil nabral v par dneh vsoto, ki bi za- j dostovala za dostojen spomenik. Zato se nadeja odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, da se ob prvi obletnici smrti Stražarja naših mej vsakdo odzove svoji na- 1 rodni in državljanski dolžnosti ter pošlje omenje- ] nemu odboru po svojih gmotnih močeh odmerjeni prispevek za postavitev spomenika. Tudi oni, ki so doslej darovali svojemu premoženju neprimer- ■ ne zneske, naj ta dan uravnajo svoj končni prispe- \ vek. Naša domovinska požrtvovalnost nam veleva, da pokažemo svojo ljubezen in hvaležnost do pokojnega kralja tudi na zunaj s tem, da mu postavimo čim lepši spomenik, da bo vsakdo vedel, da vodi nas vse Njegova zamisel velike in močne Jugoslavije.
—	Imenovanje inšpektorja Dolenca. V nedeljo smo poročali o imenovanju inšpektorja prof. Ivana Dolenca za inšpektorja za srednje šole v dravski banovini. Včeraj je banska uprava prejela dekret prosvetnega ministrstva o tem imenovanju, obenem pa je telegrafično naprosila bansko upravo primorske banovine, pod katero spada dosedanje službeno mesto prol. Dolenca, to je Mostar, da čimprej odpošlje, novoiinenovanega inšpektorja na službovanje v Slovenijo.
—	Odlično priznanje naši rojakinji na glasbenem polju. Na muzički školi v Skoplju je imenovana za profesorja solopetja ga. Zora Ropaš iz znane novomeške muzikalne rodbine, absolventka ljubljanskega konservatorija in dosedanja voditeljica Glasbene Matice v Novem mestu. Radi njenih uspehov v glasbenem delovanju ji je obenem poverjeno mesto dirigenta priznanega pevskega društva >M o k r a n j a c«, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. To je prvi slučaj v Jugoslaviji, da je ženska imenovana dirigentom. Čestitamo I
Dobro jutro
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Sišks
—	K zborovanju posestnikov novih hiš. Prejeli smo: »Ponedeljski Slovenec« je v svojem poročilu z zborovanja posestnikov novih hiš zapisal, da sem jaz v svojem govoru zahteval z ozirom na odpis vlog, da se odpišejo tudi dolgovi, kar pa ne odgovarja dejstvu. Tozadevno sem jaz izjavil dobesedno to-le: Nekateri denarni zavodi v Ljubljani so odpisali svojim vlagateljem od njihovih vlog 40%. Logična posledica temu bi bila, da sc isto-odstotni znesek odpiše tudi od dolgov. Toda mi tega ne zahtevamo, ker smo mnenja, da jc tako početje v gospodarskem oziru nemoralno. Kakšne obresti zahtevajo od posojil denarni zavodi, pa jaz nisem izrekel nobene številke, Z odličnim spoštovanjem — Janko Kos.
—	Semenj v Motniku preložen. Ker pade vsakoletni kramarski in živinski sejem na dan obletnice smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra, je preložen za teden dni, t. j. na 16. oktobra.
—	Borski rudnik v Vzhodni Srbiji Išče štiri risarje, 1 geometra, 2 rudniška nadzornika, knjigovodjo ter več kotlarjev in strojnikov. Reflektanti naj se obrnejo zaradi informacij na glavno bra-tovsko sktadnieo v Ljubljani.
—	Gasilska lupa okr. Kamnik poziva vse svoje čete, da se udeležijo, pogreba pokojnega člana zupne uprave, poveljnika in častnega člana Prostovoljne gasilske čete Kamnik, g. Franca Homar-ja, ki se vrši danes ob 16 izpred Gasilskega doma v Kamniku. Podrobnejša navodila dobijo čete polom okrožnic.
—	Denarni zavodi v dravski banovini v sredo, dne 9, oktobra ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini.
—	Griža so je po Dolenjskem zelo razširila. V bolnišnici ni prostora za toliko bolnikov, zdravniki so preobremenjeni. Kako
pomagati? Prav lahko! Kavnajte se po Kneip-poveni navodilu. Kneipp svetuje: Vli.i v krop malo jesiha, pomoči vanj zložen prt in ga deni hitro bolniku na trebuh. Obenem naj bolnik izpije kupico gorke vode, v katero naliješ nekoliko (2 žlici) črnicncga zrnja, ali naj pije kopico črničnega ali pa janeževega čaja. Če to v 12 urah ne pomaga, ponovi obkladek in pitje.
ammmmamma^m^^t—tm^ma^^mmmmm^amm
—	Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude 6anje, splosno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Frani Josefovc« grenčice.	j
—	Prodaja živil v Ljubljani ii krajev, okuženih po nalezljivih boleznih. Mestni fizikat ljubljanski, skupno z mestnim tržnim nadzorstvom, opozarja prodajalce živil, da ne smejo prodajati v Ljubljani živil iz krajev, okuženih po nalezljivi bolezni. Prodajalci iz neokuženih krajev pa smejo radi kontrole po tržnem uradu prodajati živila do i preklica le, ako se izkažejo s potrdilom županstva, ; da blago ni iz kraja, kjer je razširjena nalezljiva ! bolezen. Živila iz okuženih krajev bodo zasežena ' in uničena. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani. I
—	Nesreča t kamnolomu. Pred nekaj tedni 1 smo poročali o zanimivih dogodkih in nesrečah, ki 1 jih je izsledilo domžalsko orožniStvo v kamnolo- ; mu v Ihanu. Včeraj je morala ljubljanska bolniš- j niča sprejeti zopet dva ponesrečenca iz ihanskega kamnoloma. Pri prenagli eksploziji je odletelo ka- ] men je v levo oko 33 letnemu delavcu Gregorju Kokalju, v levo roko pa 41 letnemu delavcu Ivanu Banku, oba iz Domžal. Oba delavca sta precej občutno ranjena.
—	Vročo juho polil nase. V Podgorjah pri Kamniku je zlil nase vrelo juho 3 letni delavčev sin Viktor Kočar ter se močno poparil po obrazu. Prvo pomoč je otroku nudil kamniški zdravnik dr. Matjašič, ki je odredil, da je bil deček takoj prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
—	Gospa Neža Sket se naproša, da sporoči takoj uredništvu »Slovenca« svoj točen naslov.
—	Pcrganiontne senčnike za dom in urad nudi v največji izbiri M. Tičar, Ljubljana.
—	Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/11. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. oktobra, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo samo na tem večernem trgovskem tečaju strokovni profesorji, se tečaj najbolje priporoča.
—	Če greste z nami v Benetke in Padovo
(čez Gorico—Trst—Redipuglio) 12.—14. oktobra z avtobusom, uam pošljite do 9. oktobra 390 Din, malo fotografijo, točen naslov, ime očeta, poklic in rojstne podatke na naslov: »P9 božjem svetu«, Ljubljana, Sentpeterska vojašnica.
jugoslovanska knjigarna
r. z. z o. z. v Ljubljani.
25% znižane cene. NOVOSTI:
Bauhofer. Einheit im Glaubeu. Von gottlicber Ordnung und menschlicher Not. 279 str. ve/.. Din 83.—. — Cbristian, Volk iin Friililing. Ein Ruf an junge Menschen. 60 str. vez. Din 26.50. — Homer, 'Die ewigen Sferne. 108 str. nevez. Din 81.50. — Herkenrath, Lichte Wegc zu tiefen Glauben. Dog-matične pridige. 167 str. nevez. Din 42.—. — Hessen. Licht. Liebe, Leben. 59 str. vez. Din 26.50. floinbach, Die geborenen Toge der Monche. 34 str. vez. Din 10.— — Longhaye, Die Predigt. Grosse Meister und grosse Gesetze. 130 str. Din
168.__— Minichthaler, Heiligen Logenden. Ka-
techetisc.h ausgewertet. 146 str. vez. Din 39.25. Nikolissi, Senntag auf der Kanzel. Osnove pridig celega cerkvenega leta. 126 str. nevez. Din 39.25. Rosch, Unsere liobe Krau im Festkranz des Kir-rhenjahres. Pridige za Marijine praznike. 62 str. nevez. Din 22.50. — Schiiter. I)as Vaternnser. 158 str. nevez. Din 42.—. — Zimmerinann, L/Sssliche Siinde und Andachtsbeiehte. 14« str nevez. Din 57.—.
Kamnik
Pogreb g. Lapa, ki je bil včeraj popoldne ob 16, je pokazal, kako priljubljen in spoštovan jo bil blagi pokojnik. Na zadnji poti ga je spremila velika množica kamniškega in okoliškega prebivalstva. V sprevodu je bilo videti 36 vencev, ki so jih poklonili pokojnikovi prijatelji in svojci ter stanovske organizacije, občinski svet Kamnika in meščanska korporacija. Zn sorodniki je korakalo občinsko zastopstvo nn čelu z g. županom Kratnorjein, odbor meščanske korpora-cije s predsednikom g. Nefimom, odbor društva »Kamnik« na čelu s predsednikom dr. Zvokljem, deputacijc gasilcev, raznih drugih druStov ter dolga vrsta meščanov in stanovskih tovarišev iz vseh krajev, zlasti iz Ljubljane. Pevci so pod vodstvom g. Lobode zapeli žalostinko, ob grobu pa sc jc poslovil od jmkojnika v ganljivem govoru od vzornega gospodarja in kl-šcanskega moža dekan gosp. Matej Rihar. Zastava društva »Kamnik« sc .ie trikrat poklonila nad krsto moža, kateremu bo Kamnik ohranil časten spomin.
Dva nova grobova. V soboto je umrla v Ljubljani v bolnišnici uradnica na okrajnem načelstvu v Kamniku gdč. Rozalka Barbičeva, doma iz Podgorja pri Kamniku. Bila je ljubezniva in postrež-Ijiva uradnica, ki so jo imeli vsi radi. V ponedeljek popoldne so jo prepeljali iz Ljubljane v Kamnik in jo pokopali na pokopališče v Podgorju, kjer počivata njena roditelja. Na zadnji poti jo jc spremila dolga vrsta občinstva, »Lira« pa ji je zapela v slovo zadnje žalostinke. — V St. Vidu nad Ljubljano je v soboto zvečer tragično umrl posestnik in zi- I darski mojster g. Franc Homar iz Kamnika. Bil j:- znan gasilski in javni delavec v Kamniku, saj je bil več let predsednik kamniškega gasilskega društva, član župne uprave in odbornik. Zdaj jc zavzemal mesto poveljnika, pred tremi leti pa je bil izvoljen za častnega člana. Bil jc 'udi več let občinski odbornik. V Kamnik so ga prepeljali v ponedeljek popoldne in ga položili na mrtvaški oder v domači hiši na Zapricah, pogreb pa bo danes, v torek ob 16 izpred gasilskega doma. Pokojni g Franc Homar je bil star šele 55 let in bo pokopan ravno na svoi rojstni dan. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
Naznanila
Ljubljana
1 Družabni sdstanek ljubljanskemu kluba *Jepliči se zaradi proslavo obletnice smrti kralja Aleksandru I. Zodinilniju danes odgodi. Vrši so v torek, 15. 1. ni.
1 !> druženja čctnilcov pododbor Ljubljana pozivu vse svoje člane, tla se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v gostilni Mrak, Riinaka cesta v torek H. t. ni. ob ai. Udeležbo .strogo obvozna po naredbi Belgradu.
I Nočno službo imajo lekarne: inr. Sušnik, Mariji« trg S; mr. Knralt, Goaposvelska c. 10 in mr. Bo j liinee, d od., Rimska c. 31.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon*c. Vse doseda-! nje pevke in pevce, pa tudi nekdanje vabim Iskreno i v krog našega pevskegu a bor a. Z br. D. Matulom bova študirala določeni s|>ored zn proslavo društveno M letnice, ki pu ne 1k> pomjKMnoga značaja, «narveč po-: svečena samo umetniškim stremljenjem društva. Bovško vaje ln vpisi v redno članstvo se vrše vsu/k |x>nc del jok /večer (mešan 7,bor), vsako sredo zvečer (ženski zbor), vsnik potok zvečer (moški zbor), vnelej ob 211 uri (ob osmih). Pridite vsi in vse, ki Vam Je napredek Lj. Zvona pri srcu! Pa točno! Zorko Prelovee.
1 Kino Kode.ljevo. Daue*> in v petek ob 20 »Gospodar Avjije« z Boris Karlovom in več prediger. — I Cene globoko znižane.
1 Združenje obrtnikov kovinskih strok v Ljub-. 1 Ijani paziva svoje člane, da zapro svojo delavnice, ' dno !). oktobra t. 1. dopoldne i<n od lfl—1fi popoldne, radi svečanosti in žalnih manifestacij. — Odbor.
I Kat prosvetno društvo za frančiškansko župnijo v Ljubljani priredi v torek, dne K. oklobra t. 1. ob 8 zvečer svoj drugi prosvetni večer v letošnji so-zoni. Predaval bo g. p. Alojzij Demšar I). J. o slovenskih misijonih v Indiji. Ker bo polog predavanja mnogo lopih sklopti&niih slik, vljudno vabimo vso Mane in prijatelje, da se večera v 6im večjem štoviHit udeleže.
Naši fotoamaterfi
V kratkem izide v založbi ljubljanskega foto« kluba prvi zbornik slovenske fotografiie, ki nam bo prikazal 60 izbranih del naših najboljših moj-etrov-amaterjev, v reprodukcijah velikega formata na najfinejšem papirju, v dovršenem tisku in elegantni vezavi v platnu. Knjiga bo izšla v omejeni nakladi in je že v subskripciji pokazalo zanjo veliko zanimanje zlasti inozemstvo, saj je cn sam ameriški fotoklub naročil kar 50 izvodov. Tako bo ponesla v inozemstvo sloves naše marljivosti in sposobnosti tudi ta knjiga, v kateri bo objavljen poleg informativnega uvoda tudi obširen članek v štirih jezikih o našem Puharju, v svetu šc nežna nem izumitelju fotografiranja na ploščo.
Že pred leti je pričel agilni ljubljanski foto-klub, ki je zbral pod svoje okrilje vse naše najboljše mojstre, seznanjali inozemstvo s slovensko umetniško fotografijo. Njegovi člani so se pričeli udeleževati vseh važnejših mednarodnih razstav umetniške fotografije in skoraj ni razstave, s katere nc bi odnesli kljub močni mednarodni konkurenci lepa odlikovanja in priznanja. Naj omenim samo najnovejše odlične uspehe našega mojstra Petra Kocjančiča, ki je v mednarodnem Rolleiflex-natečaju kljub izredno močni konkurcnci 35.000 slik odnesel 5 in 7. nagrado, potem A. Korniča, ki jc dobil v Luzernu in Barceloni srebrno plaketo, in Gogalo, ki je prejel za svoja dela v Luzernu bronasto plaketo. Poseben list, ki je izšel v Barceloni ob priliki razstave, posveča Korniču kar dve strani in prinaša reprodukcijo z analizo njegove zmagovite slike v soncu Ifopajočih se gosi. Pa tudi na naših domačih razstavah smo Slovenci vedno prvi in brez dvoma najboljši. V Mariboru so ob priliki .razstave »Maribor v jeseni« odnesli kljub neznatni udeležbi člani ljubljanskega kluba skoro vse nagrade: ljubljanski fotoklub spominski pokal, Peter Kocjančič prvo nagrado, druge nagrade pa so si delili Pfeiffer, KorniČ itd. V Osijeku so prav tako prvačili naši amaterji, saj je v oddelku umetniške fotografije odnesel srebrno plaketo Peter Kocjančič, v oddelku planinske fotografije pa A. KorniČ zlato plaketo. Bilo bi preobširno, cc bi hotel navajati vse odlične uspehe naših organiziranih fotoamaterjev doma in v tujini. Omenim naj le še za sloves ljubljanskega kluba prav značilno povabilo holandske fotoamaterske zveze, naj ji pošlje mapo fotografskih del svojih članov, da bi sc holandski fotoklubi, člani tc zveze, spoznali z lepimi deli slovenskih fotoamaterjev. Ljubljanski fotoklub se je prav te dni vabilu odzval in odposlal krasno zbirko najboljših del na Holadsko.
Lep doprinos k propagandi naše domovine in naše fotografije bo pomenila tudi II. mednarodna razstava umetniške fotografije v Ljubljani, ki io priredi ljubljanski fotoklub v maju 1936. Žc prva mednarodna razstava umetniške fotografije v Ljubljani jc lansko leto po veliki udeležbi 27 držav ln po apartni zunanji opremi zbudila splošno pozornost in najbolj laskave kritike doma in v inozemstvu, druga jo bo pa gotovo še prekosila, saj so si prireditelji nabrali že pri organiziranju prve inter-nacionalkc prav dragocenih izkušenj. Razstavni odbor je že izbran ter je zadevno vodstvo v rokah g. L. Pengala, ki je organiziral že prvo razstavo. Želeti je samo, da bi oblasti širokogrudno podprle s primernimi prispevki to prireditev, saj posvečajo sličnim razstavam tudi drugod največio pozornost.
Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne novosti.
Oglejte si izloibe.
Poizvedovanja
Pozabljeni dežnik. 0*eba, ki je vzela v nedeljo 6. septombra v kinu Kodeljevo po popoldiunf*ki predstavi po7^vblJen moški dežndik z rjavo, koščeno kljuko, se prosi, da vrne dožmik lastniku v Ulici nn grad 5, 1. nad&tr.
Najdena je bila večja vsota denarja (5. okt.) pred Trovalidnioo. Kdor je dooar iz«uibU, naj *ic ogla/si v UU*o*»k i boioifiJiici.
Drupi hrail
m «Ljudska univerza« v Mariboru*. Prvo preda-vamje letošnjo sezone bo v petek, dne 11. oktobra. Pro dava.l bo ravnatelj banovinskega arhiva g. prof. Baš o fjeopolitičnem položaju Slovenije.
Radio
Programi Radio Lluhllana t
Torp.lt, dltr H. oktobra: 11.1*1 ftolfskn um: Ot> ot>-tntnici snirli Viteškega krnlin (prof. Grafenaner Frani 12.110 Uuskc cenVvone imsmi nn plnftfah 1L'.to Vrc.mc, noročila i:t.H0 Cn«, obvestilu 13.IS Narodne iwwnii (rosne) ]k>.jo Akademski pevski kvintet II Od Vrem*. Ivvrza 1R.00 Rftsnn trlnslm, tavaja r«<l. ork. 18.411 Kraljeva pot iz Marseilla mM rastjive noiih polkov n* (►plenne (Vladimir R«rnllyl 19,(111	vreme, pom^lln.
-tporod. obvestita 19..KI Sne. ura: Obisk liavanlcl tn Ma,nasiti (S. MIlitHč H nelerradal 'J0.no Preno« or«r<-I »kftga koncerta iz. stolnice, lv.vnjn prof. Krftnz Schn-schniprs: \r Celovca. Williolmor: .ItMinSkn fantn*l.ln ,1. S. nne.h: Pn,ssncwlta tn finra v c-molu. Ito(fcr: Znlnn nda 21.00 /,bornv.ski pevski koncert .TJutillnme' 32.00 Cns, vreme, poročil«, spoTed. Konec ob 22.15.
Dragi programi»
TORBK. K. oktobra: llrtarail: 'JO.OO Radijski ork. 21,00 1 Krn 31:10 Dodatni kvnrtet - /.norih: 20.00 Kn momornttvnn prireditev — Duvtj: 17.20 Puh. itla«!« 30.10 (ilttslK-ne slike 22.10 Oral. kvartet 2.125 PtoJS.-c 24.00 Plesna (ti (Ploi^ol - Bllrftmjv«(<i. 19.30 tliKotet-tn, opera, Verdi 22.:W Citrnimkn cla-An 23.15 Plesna (rt. Trst-Milan: 17.05 Komorna Ktnsbn 20.45 Opuretn — IUm lliiri: 17.15 T.nhkn irln*ba 20.40 Pestra irlaibn '.».00 Viol. Klnsba in petje - frnnn: lH.ltt lurn s pettem 20.20 Slnfonični koncert 21.30 Godalni kvnrtet 22.15 P1n*če — lir nn: 10.10 Godbn nn pitllitn 10.45 Pesnit — lratifilnra: 10.10 KlovnJSke ljubavne postni 10.30 Vos. irodba 21.30 t.nhikn plašim I!.30 Plodče — faa NrmčUa: 20.(5 k" Si letmici HtMiriika Sriliii/.u, »kjad^ktlj*.
Velemanufciktura
A. (J B. Skaberne
Ljubljana
Italijanski pohod v Abesinijo I.1896 '
(Odhod angleškega poročevalca.)
L. 1868 so bili Angleži v Abesiniji. Cez 28 let nato pa so se začeli Italijani radi svojih prvotnih uspehov slepiti. Prav za prav slabo opremljeni, so L 1896 vdrli v Abesinijo. Bržkone so se zanašali na to, da so bile svoj čas, 1. 1868, angleške čete generala Napierja prijazno sprejete. Italijani pa so prezrli, da so bili kdaj razni abesinski knezi sprti s cesarjem Teodorjem in da so Angleži javno obljubili, da ni njih namen, da bi si kaj osvojili. Angleži so tudi vso škodo poplačali s tolarji Marije lerezije, ki je še zdaj abesinski denar. Leta 1896 je bilo drugače ko tedaj. To pot so vdrli v deželo tuji osvajalci. Vsa plemena so se enoglasno dvignila zoper vsiljivca. Italijanska vlada je mimo vsega zagrešila pa še to napako, da je imela premalo sredstev za tako podjetje in so imeli na razpolago le dvanajstino tiste vsote, ki so jo leta 1898 plačali Angleži. Zalorej so se dogodki kar naglo vrstili drug za drugim. Najprej so Abesinci uničili slabotne izvidniške čete. Nalo so štrli poglavitno laško armado, ki je napadla Aduo. Kakor poroča o tej vojni neki angleški častnik, je njegovo mnenje to, da bi se bil moral tedaj italijanski general Bara-lieri umekniti, a z zelene mize v Rimu so mu zapo-vedali, da mora napadati. S tem pa je le skrbel za nasprotnika, ki mu je že primanjkovalo živil in se ne bi bil mogel dolgo upirati prodiranju Italijanov, če bi bili počasi napadali. Angleški častnik pravi: Štirideset let je že skoraj minilo odtlej, vendar je današnji položaj jako podoben tedanjemu: Bara-tierijeve čete so bile sestavljene iz novih, navdušenih prostovoljcev in nekaj čet iz domačinov. A nedo-stajalo je prevoznih pripomočkov. Živil je bilo malo. Obutev je bila pomanjkljiva. Premalo je bilo zemljevidov in kar jih je bilo, so bili netočni. In
povsod je kar mrgolelo samih vohunov. Vojaštvo ni bilo vajeno |xxlnebju in ni bilo zadosti izvežba-no Ko so nastale hujše razmere in so prišli prvi porazi, se je tudi navdušenje poleglo. Mogoče bererpo o letu 1935, kako so nove čele polne divjega navdušenja za vojno in ki so jih visokodoneče besede duceja ko valovi ponesli v Massano. Kako pa te b ido vedle mlade čete, ko bo prišla bridka resnica in se bo začelo trpljenje, ki sc jim o njem še ne sanja ne? Ali bo navdušenje splahnilo? Ali bodo čele, ki bodo razočarane, žejne, utrujene in obupane slednjič podlegle številnim, odločnim bojnim vrstam nasprotnika? Pomislimo na sličen pohod Špancev, ki so pred 10 leti vdrli v Maroko! Tedaj je Abdel Krim pometal Špance skoraj v morje. Celo Francozi, ki so z modernim orožjem od zadaj napadli Ab el Krima, so se morali presneto potruditi, da so si hrabre, vstaške, gorske domačine mogli podvreči. Dandanašnji bojni stroji bodo pač prinesli kak uspeh v začetku. A pokrajina, ki ima malo ali nič polov, ki je vsa v hribih, zahteva kmalu peholnih bojev. Dan na dan mora korakati vojak v žgoči sončni pripeki med pečinaslimi gorami. Za vsakim oglom pa preži smrt nanj. Grlo je že izsušeno, vode je pa malo Nobene noči ne moreš mirno spati. Kdor je kaj takega doživel, se zaveda, da je potrebna čim najhujša disciplina, da vojaštvo sluša in hoče iti dalje. Novaki se pa tega v < ekaj mesecih ne morejo naučiti. Le na podlagi dolgo trajne tradicije se privzgojijo polrebne laslnosti za takšna vojevanja. — Legijonarji, ki jih ima Francija, bi vedeli kaj povedati, kaj se pravi bojevati se z gorskimi, za svobodo svoje domovine ko zveri srditimi plemeni. In Abesinci se bodo brez dvoma borili na življenje in smrt za svobodo svoje dežele.
Angleški 33.000 tonska vojna ladja »Uueen Elisabeth«, ki je bila pravkar nova in je zdaj v Gibraltarju.
Abesinci ac zoirajo preu Addis Abebo, kjer jih razvrščavajo v čete in odjx>»ujajo na bojišče.
Na otoka Rodu
Italijani so se zbrali otok Rod, ki ga imajo v oblasti od 1. 1928, a 1911 so ga zasedli, za zdravstvene namene svojih čet, ki prihajajo iz Afrike. Otok Rod ima jako milo podnebje in je kot nalašč za zdravilišče. — Leta 1309 so otok Rod zavzeli Johaniti (vitezi reda sv. Janeza), ki so zapustili dosti spominkov svoje delavnosti na otoku. Kamorkoli se na otoku obrneš, vse te spominja njihovega delovanja. Ze koj v pristanišču zaslediš znake iz dobe J|ohanitov in že zaradi veličastnega mestnega obzidja se izplača, da si ogleJaš otok Rod. Sredi mesta je bolnišnica Johanitov, ki so jo že zdavnaj Italijani prenovili in ki očitno kaže, kako je bilo v tisti dobi zdravstvo razvito. Ko stopaš po bolniških sobah in dvoranah, se ti zdi, da je bolnišnica izborno opremljena in da je kar za zgled za slične naprave. V teh mogočnih dvoranah in pod temi lepimi stebričastimi oboki (arkadami)
j so bili bolniki zares na varnem in če bodo Italijani to posloj)je, ki je zdaj muzej, spel spremenili v I bolnišnico, se bodo zelo okoristili. Vendar tega niti j potrebni niso, z,akaj zunaj vzdolž obrežja so že od 1. 1911 lepi hoteli in sanatorji, ki ustrezajo ] vsem potrebam in kjer se kopališko življenje raz-| vija ko na otoku Lidu ali v Benetkah Sredozemsko i nebo je tu zmeraj sinje barve, jx>morsko ozračje | je dehteče in osvežujoče, to zares milo, prijetno | podnebje je ko nalašč primerno okrepitvi bolnih vojakov. Ko so bili Italijani vzeli ta otok Turkom, si pač niso mislili, da ga bodo kdaj morali upo-rabljati v take namene, kakor ga ujx>rabljajo zdaj. A šele zdaj se Italija okorišča z otokom, ker so ga dali v uporabo — laeso sed invieto militi — »ranjenemu, toda ne premaganemu vojaku«. Pa bodi, da se kaka vojna konča tako ali tako, vojak, ki je poln ran, ni nikoli premagan.
Priprave za prihodnji mednar. evhar. kongres
Kakor je znano, se bo drugi mednarodni evharistični kongres zbral v Manili, glavnem mestu otočja Filipinov. Nadškof tega mesta, msgr. 0'Doherty, je že zdaj odšel v Rim na posvet s člani komiteja mednarodnih evharističnih kongresov. Kongres bo prav tako sijajen, kakor že zdaj napovedujejo.
Filipini so sploh katoliški. Leta 1930 je bilo 12.664.000 duš, od teh je čez 8 in pol milijona katoličanov. — Filipinsko otočje sestoji iz 7083 otokov, izmed katerih je kakih 8 zelo velikih. Filipine so odkrili Španci v 16. stoletju in španski avgu-itinci so ljudstvo spreobrnili h krščanski veri. Zdaj 1 je ondi: 1 nadškof, 8 škofov in 1 apostolski pre-fekt. — Ko je bila leta 1898 špansko-ameriška voj- j na, so dobile Združene ameriške države Filipine v svoje roke. Podložni so vladi v Washingtonu in vlada jih ameriški generalni guverner, ki stoluje v Manili. Od guvernerja tudi zavisi, kako se ondi j razvija katolištvo in zato je tudi velikega jx>mena, če je guverner katoliške vere, kakršen je baš sedaj. Imenuje se Frank Murphy, ki svojo katoli- j ško vero javno in odkrito izpoveduje. Ko je bil ! imenovan za guvernerja, je bil njegov prvi korak v cerkev k sv. maši, kjer se je priporočil Bogu, 4a bi uspešno deloval na svojem mestu. In nikoli i •e ne potaji in se zmeraj odkrito zavzame za kato- ; Bštvo. Tako je tndi nedavno govoril univerzitetnim dijakom in dejal: Dandanašnjemu človeku je zoprno govoriti ali poslušati pogovore o veri. Pravijo, da je vera zasebna zadeva. Zares so človekove vezi z nadnarav. svetom zasebne, saj izvirajo iz najglobljih in najskrivnejših odtenkov duše. A dajte, povejte ljudem, da se to v resnici dogaja! Zakaj, svet je mogoče rešiti le tako, da mu mladina dopove, da je vse, karkoli stori človek v vsakdanjem življenju, edinole izraz njegovih duševnih moči.«
Rešeni iz rok rdečkarjev
Kakor poroča brzojavka Fides-Kores|X>ndence, so kitajsko mesto Yenanfu, ki so ga komunisti oblegali, rešile redne vojaške čete. Španski frančiškani so tu s svojim škofom iskali zavetja. Zato se je španski poslanik odločno pritožil pri kitajski vladi v Nankingu s tem uspehom, da so bile vojaške čete ojačene in so osvobodile mesto Ye-nanfu. Vrhovno vodstvo je imel poveljnik Cankaj-šek v rokah.
Abesinska himna
Abesiniji očitajo, da ima še zmeraj suženjstvo, da ga ne preganja in da večina Abesincev živi v najhujšem hlapčevstvu. Nasprotje od hlapčevstva je pač svoboda. Kako močno pa prešinjajo pojmi in občutki o svobodi, misli na ljubezen do domovine in patrijotična čuvstva srca Abesincev, p>a naj po-kože pesem, ki jo je neki etijopslci (abesinski) pesnik priobčil v addisabebskem tedniku »Luč in mir«:
O, Etijopija, ti domovina moja,
svobodna prej ko slej si bila
in tisočletna tvoja je prostost.
O, slava ti!
Moj oče umrl je zatč
v tebi se še tujci bogatč,
sosedje tvoji prepolni hvale so zatč.
Ti domovina in ljubezen moja,
vsi knezi naši nimajo pokoja,
dokler ime se tvoje ne časti.
Prelestne naše so gore
oči moje se jih vesele
in dreves in hlebčkov sem ter tjč.
Nezavzetne so trdnjave tvoje v klešččh.
Naj poljane tvoje zelenijo,
naj se otroci tvoji veselijo,
naj tebi, materi,
lepo prepevajo,
v zborih združenih,
do konca dni!
Gospod, ti naših dedov Bog, o, čuvaj ti nad nami! Daj našemu ljudstvu, da na prestolu svobode do konca ostane! Obvaruj nas s svojo močjč, da nas nihče ne stžre!
Te besede povedo bolje ko vsi opisi tujih |x> potnikov, kakšni občutki prešinjajo srca Etijopicev!
Puščavski duhovnik
na raziskovanju
Pater T. Emmet Re.vnolds S.J., z univerze St. Louis v USA, ki je znan z imenom »puščavski duhovnik«, je od leta 1928 priredil že 5 ekspedicij na severovzhodni del Nove Mehike, da raziskuje prazgodovinske najdbe. Te ekspedicije so opremile kalifornske univerze in ameriški muzej za prirodo pis v Njujorku in so bile kaj uspešne. Ta »puščavski duhovnik« je bil tisti, ki je tu odkril ostanke i prvih sesalcev, redkih predstavnikov iz dobe pred ■ — 5 milijoni leti! Na svoji poslednji ekspediciji, ; je nedavno odkril nove izkopanine, naravnost »zla-i to jamo starin«, ki je bila polna okostij predpo-i topnih želv, krokodilov in sesalcev, vse izborno [ ohranjeno. Zdaj namerja iti na novo ekspedicijo, l da svoja odkritja še natančneje preišče. »Puščavski j duhovnik« je brez dvoma duhovnik, je jezuit; torej I se znanost in vera vendarle skladata, čemur mo-| derno-nemoderni učenjakarji po nepotrebnem oporekajo.
Sueški prekop in dobiček
Na zborovanju članov Družbe Sueškega prekopa so f>oročali o teh-le dobičkih: Leta 1934 je zaslužila čistega dobička 552, 185, 915 zlatih frankov! Od teh dobijo 71 odstotkov delničarji, 15 odstotkov egiptska vlada, 10 odstotkov »ustanovniki«, 2 ostotka upravni svetniki in 2 odstotka uradniki Družbe. — Glede na izdatke so določili 110.769 zlatih frankov za pokojnino družine Lessejjsove. — Upravni svetniki imajo na leto 200.000 frankov stalne plače in še dijete in podobno.
Hudi nemiri na Kitajskem
V kitajski provinci Kansu se je pojavil zelo napet politični položaj. Mohamedanski general Ma-bu-fana iz Sininga je ugrabil Lami iz Pančena i 10.000 pušk. Tibetčani škripljejo z zobmi radi ! te pustolovščine in mislijo na maščevanje: smrt ! mohamedancem! Mimo tega pa grozi nevarnost | komunizma. »Rdečkarji« hočejo z vsemi sredstvi podjarmiti kitajski Turkeslan. V to napietost so nenadoma prihrumele čete najvišjega poveljnika Dsiangdješe in zahtevajo mir. Ta mir je pa sumljiv, je mir pred nevihto. Ce bi v Kansuju prišlo do bojev, bi nastala velika škoda tudi za krščansko misijonstvo. Generalnega vizitatorja misijonarjev, ki potuje po Kansuju, je v Liang-Kungu, na jugu vikarijata Lančon, na višini prelaza napadlo 8 roparjev, ki so njega in spremstvo pojx)lnoma oropali, škof Budenbrock, ki se je ondi vračal iz obiska apost. delegata, se je dve uri po ropu pie-ljal mimo tega strašnega kraja.
Zavod pomožnih duhovnikov za kitajske misijone
Pred nekaj leti so v Lovvenu (Belgija) ustanovili družbo p>omožnih duhovnikov za kitajske misijone. Tu se vežbajo evropski druhovniki, ki hočejo delovati le pod kitajskimi škofi, da s tem dokažejo, kako si Cerkev res želi-, da je na Kitajskem krščanstvo samostojno. Avgusta meseca sta odšla iz Belgije dva mada duhovnika, ki služita apostolskim vikarjem v Vanhsienu in Haimenu. S ftm je narastlo število druhovnikov, ki so prišli iz belgijskega zavoda, na sedem. Prejšnji apostolski delegati Kitajske, nadškof Consfantini, opozarja v knjigi, ki je nedavno izšla, na dragocene zasluge, ki jih ima v teh dneh domača škofija na Kitajskem od takih zavodov.
V Rusiji — Odpravljanje ločitve na hrzo roko — Očetje ne smejo otrok zapustiti
Svčt ljudskih komisarjev je v teh"dneh razglasil že dolgo pričakovano novo naredbo o ločitvah zakonov. Tudi zdaj se moreta zakonca ločiti tako, da obvesti eden od njiju urad, a ta zdaj i vsaj pvočaka, da se oglasi še druga zakonska polo-j vica in se more izjaviti, ali je za ločitev ali ni.
— Doslej je bilo kar tako, da je eden zakoncev | prišel sporočit, da se loči, urad je pxi kar z do-I pisnico sporočil drugi zakonski polovici, da je za-! kon uradno ločen. — Obenem so poostrili postavo j o podporah otrok is ločenih zakonov. Kdor ne bi I hotel plačevati z.a otroke ali kdor bi jih zapustil, ! bo kaznovan z ječo od 6 mesecev do 2 let! Po tej j postavi morajo očetje plačati 6troške za njih uradno iskanje. Prav tako morajo zdaj očetje javiti oblasti, kam so se preselili in koliko dohodkov imajo. — Zdaj je v Rusiji glede tega bolj strogo ko pri nas. Pri nas oblastem še zmeraj noče v glavo, da očetje otrok ne smejo zapustiti in da so primorani plačevati in skrbeti zanje. Zapornih kazni z,a take prestopke ne poznamo pri nas in bi jih bilo želeti, saj niti javnost ne ve ne, koliko otrok je pri nas brez varstva očetov!
100 otrok — zastrupljenih
Iz Stockholma je prišla huda novica, da se je v turistovski pokrajini Dalekarliji na švedskem godila strašna nesreča. Ko je protestanlovski škof bival v Mori, kjer je bila v cerkvi otroška služba božja, se je sto otrok in nekaj odraslih zastrupilo s plinom ogljikovega oksida, ki je prihajal iz kleti pod cerkvijo. Tudi dosti tistih otrok, ki v cerkvi še niso kazali znakov omamljenosti, je kesneje zbolelo.
Največja vodilna zračna ladja sveta. Slika največje »TC-14«, preden bo vzletela na prvi poskusni polet.
in najnovejše vodilne zračne ladje ameriške armade Dolga je 71 m 70 cm in je pač največja na svetu.
»Na tale vrh bi rad prišel! Kaj naj storim?« —
»Najprej plačajte račun v hotelu!« *
»Bi vas vzel v službo, ker imate lepa šolska izpričevala. Toda — ali v gimnaziji niste bili?« »Grem kar zdaj! Kaj naj pa rečem?«
Nova ureditev hmetskih dolgov
V Boboto je bfla objavljena nova uredba o u Ičiti kmeta, ki Je stopila v veljavo dne 1. oktobra letos in je zamenjala dosedanjo uredbo t dne 27. avgusta 1934. Z novo uredbo smo napravili korak naprej v reševanju tako važnega problema kot so kmečki dolgovi. Saj se je to vprašanje pojavilo v naši državi že leta 1928, ko se je razvila v javnosti velika debata o kmečkih dolgovih.
Več kol tri leta je že preteklo, odkar se je začel moratorij za kmečke dolgove, pa smo morali do danes čakati na boljšo rešitev tega vprašanja. Kajti prva ureditev vprašanja kmečkih dolgov dqe 20. aprila 1932 nam je prinesla enostavno samo moratorij za vse kmečke dolgove. Sele 23. novembra 1933 je bila objavljena nova uredba o kmečkih dolgovih, po kateri so morali kmetje svoje dolgove plačati v 12 letih, obrestna mera je znašala tedaj za dolgove denarnim zavodom 6.02%, zasebnikom pa 3.54%. Prihodnje leto nam je v uredbi dne 27. avgusta prineslo nekatere izpre-membe v obrestni meri, ki je bila določena na 6, oziroma 3.5%, poleg tega so bila določila o zaščiti bolj podrobna. Ta uredba je bila kasneje izpre-menjena dne 5. februarja, tako da so bila odložena plačila kmetov do 1. septembra 1935, obrestna mera pa je bila znižana od 0 na 4.5%, oziroma od S.5 na 1%. Obenem so bile izvzete iz določil o zaščiti kmeta zadruge, ki so predpisovale svojim dolžnikom potom svojih članic posebne odplačilne načrte za odplačilo dolgov. To je bila zadnja znatnejša izprememba zaščite. Ko je prišel 1. september, je kralj, vlada rešitev odložila za mesec dni, obljubljajoč trajnejšo in boljšo ureditev zaščite. Ta obljuba je bila izpolnjena z novo uredbo 1. oktobra.
Nova uredba o kmečki zaščiti
Nova uredba Ima nekatera določila prevzeta doslovno iz prejšnje uredbe, nekatera določila se pa nanašajo na koloniste in ne prihajajo toliko v poštev za naše kmetijstvo.
Predvsem moramo omeniti, da nova uredba zahteva od kmeta, ne samo potrdilo kot doslej, da je bil za časa zadolžitve kmet, ampak da so tudi sedaj kmetje. S tem je ugodeno zahtevi gospodarskih zbornic, ki je bila sklenjena na konferenci zbornic v Ljubljani 4. in 5. septembra letos. Namen tega določila je zaščititi samo take kmete, katerih trajni poklic je v resnici kmetijstvo. Nadalje prinaša nova uredba natančno definicijo, kaj so kmečki dolgovi v 2. odstavku čl. 1.: Za dolgove kmeta se smatrajo vse denarno-pravne obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, v kolikor niso izvzete s čl. 11 (ki je ostal neizpremenjen. Op. uredn.), brei ozira na to, iz kakšne osnove izhajajo, in brez ozira na to, če jih kmet dolguje kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra kot njegov dolg šele tedaj, ko mora izpolniti to obveznost.
Novo je tudi določilo 3. odst. čl. 1, ki pravi: Uredba se nanaša ludi na krnela, kateremu je bil otvorjen konkurz pred 20. aprilom 1932.
Člen 2. odst. 1. pravi, da je smatrati za kmeta vsako fizično osebo (doslej je veljalo splošno določilo: vsakogar, kateremu je kmetijstvo glavni poklic (tudi novo določilo), ki obdeluje zemljo Ram ali s člani svoje rodbine, v slučaju potrebe pa tudi i najeto delovno močjo, katere obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva in ki nimajo več kot 75 ha orne zemlje (to določilo je torej ostalp. Op. uredn.).
Novo je določilo 3. odst. čl. 2, da se imajo smatrati tudi zakupniki itd., ki obdelujejo tujo zemljo, čeprav nimajo svoje zemlje, a izpolnujejo ostale pogoje, za kmete v smislu odst. t. čl. 2. Nadalje je nov odstavek, po katerem se smatrajo za kmete tudi samonaseljenci v južnih krajih, ka kor so označeni v tozadevnem pravilniku iz leta 1931, oziroma 1933.
Tudi določilo o omoženih ženskah, kdaj jib je smatrati za kmete po uredbi, je izpremenjeno tako, da se smatra omožena ženska, če živi skupaj s svojim možem, le tedaj za koristnika uredbe o zaščiti, če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje za kmeta ta uredba, skupni njihovi dohodki pa pretežno izvirajo iz kmetijstva.
Določila odst. 6. čl. 6. določajo, kdaj je smatrali za kmete one, ki sami ne morejo obdelovali zemlje zaradi bolezni ali drugih n e o d k 1 o n -Ijivih ovir (razprto tiskano je nova stilizn-cija). Zelo važen pa je novi odstavek, ki določa, da je smatrati za kmeta tudi one, ki se poleg kmetijstva bavijo s posli vaškega obrtnika, vaškega trgovca ali vaškega ugostitelja, a njih davčni dohodki pretežno izvirajo iz kmetijstva. Druga določila ostanejo nadalje v veljavi.
Nato sledita v uredbi dva odplačilna načrta. Prvi je izračunan na podlagi obrestne mere 4.5%, velja za dolžnike denarnim zavodom, zavarovalnicam, bankam, ustanovam delavskega in nameščen-skega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pu-pilni denar, cerkvenim fondom ter kulturnim, humanim in prosvetnim ustanovam za čas t2 let Itočenši od 1. novembra 1936. Prva anuiteta se ima plačati najdalj do 15. novembra 1936, ostale pa do 16. novembra vsakega leta. Anuiteta znaša prvo leto 6% ter naraste do 12. leta na 16.5%.
Za ostale upnike pa velja odplačilni načrt B ki je izračunan na podlagi obrestne mere 1%, se veda je ravno tako 1. anuiteto plačati do 15. novembra 1936, ostale pa do 15. novembra vsakega leta. Prva anuiteta znaša 4% in naraste v zad njem, to je v 12. letu na 14.9%.
Odst. 3. čl. 3. določa, da plačajo kmetje obresti dospele po uredbi z dne 27. avgusta 1934, odnosno izprememb z dne 2. februarja 1935 v višini 4.5%, oz. 1% za čas od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1936, najdalje do 15. novembra 1935, kolikor jih že niso plačali.
Določila o primeru, če si Je dolžnik izposloval boljše pogoje glede obresti in odplačila, ostanejo še nadalje v veljavi, ravno tako določila o vra čunanju postranskih plačil ali dajatev v maksi malni znesek letnih obresti. Obresti lahko plača dolžnik enkrat ali dvakrat na leto, kakor je za njega ugodnejše. Za menične dolgove denarnim zavodom plača v dveh tromesečjih, katera si izbere dolžnik sam. Prvo odplačilo glavnice bo plačal dolžnik najkasneje do 15. novembra 1936, ostala pa v teku leta do 15. novembra vsakega leta. Pri dolgoročnih hipotekarnih posojilih plača dolžnik tedaj, ko se je dogovoril.
Glavnici dolga, kakor je obstojala 20. aprila 1932, je prišteti neplačane in še ne zastarane obresti do 15. novembra 1935 in sicer: obresti od 21. aprila 1932 do 23. novembra 1933, v kolikor ne presegajo višino, dopuščeno po predpisih čl. 3. odst. 1—3 zakona o zaščiti kmeta od 19. aprila 1932 ter obresti od 16. novembra 1934 do 15. novembra 1935, v kolikor ne presegajo višine, dopuščene po predpisih uredbe o zaščiti kmeta z dne 3., oz. 27. avgusta 1934 z izpremembami dne 2. februarja 1935. Glavnici dolga je prišteti še pravnomočno prisojene pravdne in izvršilne stroške, nastale do 23. novembra 1933. zalem deian ske izdatke z» zavarovalne Dremiie. iavne dav
ščine. takse u vpis hipoteke ali zaznambe kakor
tudi ostala plačila, ki jib je opravil upnik mesto dolžnika. Na ta način povečana glavnica uživa isti red prvenstva kakor prvotna glavnica, zavarovana
s hipoteko ali zaznambo.
Določila za primer, da dolžnik v 30 dneh po dospelosti ne plača anuitete, ostanejo nespremenjena in ravno lako ostane neizpremenjeno določilo, da dolžnik izgubi zaščito, če ne plača treh zai>orednih obrokov, ali od katerih jih upnik trikrat izterja prisilno.
Določila v čl. 4. se nanašajo na dolgove zadrugam, za kar se izdelajo posebni odplačilni načrti. Novo pa je, da se morejo kmetje, člani zadrug tudi napram Rvoji zadrugi okoristiti s predpisi čl. 5. nove uredbe, če jim to odobri zadružna zveza, v kateri je njih zadruga. V tem slučaju velja odst. 2. čl. 5. tudi za zadrugo. Nadalje je nov odstavek 3. tega člena, s katerim je določeno: Kmetje-zadružniki, .katerim zadružna zveza, v kateri je njih zadruga včlanjena, dovoli, da se napram svoji zadrugi okoristijo z zaščito po tej uredbi, plačajo zadrugi obrestno mero 4.5%. Nn dalje določa odst. 4. tega člena: Dolgovi kmeta zadrugam se računajo v skupni dolg dolžnika brez ozira, če se plačujejo po tej uredbi ali ne.
Znižanje dolgov za prezadolžene
Bistveno novost pa prinaša v novi uredbi 81. žene, da ne odgovarja stvarnemu stanju. Pravno-ki pravi v svojem prvem odstavku:	1 veljavna potrdilu izdana na podlagi dosedanjih
Kmet, čigar skupni dolgovi v smislu ČL 1. odst. 2. znašajo nad 50% vrednosti njegove imovine, more od pristojnega sodišča zahtevati znižanje dolga nn 50% vrednosti imovine. V tem primeru bo sodišče postopalo po predpisih odst. 9. in znižalo kmetu njegovo skupno dolgovanje na 50% vrednosti njegove imovine.
Odst 2. Za odpisane dolgove kmetov v višini nad 50% do 80% od vrednosti dolžnikove imovine se bo s posebnim zakonom odredila pravična nak-nada upniku od strani države.
Odst. 3. Pri znižanju dolgov bo zadržan red prvenstva vknjižbe ali z vknjižbo zavarovanih terjatev tako napram dolžniku kmetu kakor napram državi. Ostanek po plačilu z. vknjižbo zavarovanih upnikov se deli sorazmerno na nezavarovane upnike.
Odst. 4. V zvezi z odst. 9. čl. 3. bo izdal minister trgovine in industrije v sporazumu z finančnim ministrom in ministrom pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta pravilnik glede obveznosti porokov za primer znižanja dolga v smislu tega člena na kmečkih menicah, |
ki so bile dane v reeskont. Do izdaje tega pravil- i hn jtHn
nilm »p>l.-nntni i.nnik v linlil-nr m,, nnrnl' nK	""" '•a!"JVIJBIKI
predpisov o zaščiti kmeta ostanejo v veljavi, ven dar lahko interesirane osebe zahtevajo od sodišča proveritev podatkov.
Med izjemami, ki ne spadajo pod uredbo, je nova skupina: dolgovi, v kolikor so pokriti z zn-slavnino.
Pobotanje (kompenzacije)
Po čl. 16 nove uredbe je mogoče kmetom, oškodovanim v smislu to uredbe, poslužiti sc pobotanja (kompenzacije) napram odst. 2, 3 in 4 čl. 18 uredbe o zaščiti denarnih zavodov itd. z dne 23. novembra 1934 do 80%. To določillo se nanaša na to, da sme vsak zavodski dolžnik pobotati svoj dolg pribavljen s staro terjatvijo kakšnega drugega upnika ali samo do 50%, ostanek mora položiti v gotovini. Sicer pa je billo tozadevno določillo že v sami odredhi o zaščiti denarnih zavodov, da se smejo pobotati tudi kmetovalci. Odredbe o kompenzaciji do 80% s terjatvami, 20% pa v gotovini pa ne veljajo, ko dolžnik kompenzira svoj dolg s terjatvijo napram zavodu, kateremu je menica dana v reeskont ali kateremu je
Pozab/te^J&
nika reeskontni upnik, v kolikor mu porok oh dospetju predloži prolongat menice, ne more doseči plačila stare menice sodnim potom. Pravilnik ho obenem reguliral obveznosti porokov pri teh meničnih dolgovih glede obrestne mere.
Nadalje omenjamo še določilo iz prejšnjih uredb, da so vsi posli v zvezi z zaščito prosti taks. Izjemoma pa ta oprostitev ne velja za upnike, ki bodo odbiti s svojimi zahtevami po odst. 6
511. 5 te uredbe.
Poravnava
Odsl. 5. Kmet, ki smatra, da ne more odgovarjati obveznostim napram čl. 3., a čigar dolgovi znašajo več kot 20% vrednosti njegove imovine, more zahtevati od pristojnega sodišča podaljšanje plačilnega roka in zmanjšanje obrestne mere. V tem primeru mora sodišče poskušati, da doseže poravnavo med upnikom in dolžnikom. Poravnava se more doseči z odstopom imovine, zmanjšanjem dolga, znižanjem obrestne mere, podaljšanjem plačilnih rokov ali na drug način. Za poravnavo je potreben pristanek vseh upnikov. Ce poravnava ne uspe, more sodišče odobriti kmetu podaljšanje plačilnega roka do največ 25 let v enakih letnih obrokih z znižanjem obrestne mere od 4.5, a ne izpod 2%. Te olajšave odobrava sodišče, ko in v kolikor nezadostni dohodki ne dovoljujejo plačilo obveznosti v smislu čl. 3. Na te olajšave ima pravico i dolžnik, kateremu je dolg znižan na 50% vrednosti njegove imovine v smislu odst. 1.
Odst. 6. Upnik, ki smatra, da more dolžnik izpolnjevati v krajšem roku, kakor je določeno v čl. 3. uredbe, more zahtevali od sodišča, da dolžniku skrajša odplačilne roke. Sodišče bo tej zahtevi ugodilo, če skupni dolgovi znašajo manj kot 20% vrednosti dolžnikove imovine, a dohodki dolžnika iz poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, posebno od povoljnejše prodaje proizvodov radi bližine večjih konzumnih mest kakor tudi dohodki od drugih gospodarskih panog ali postranskih zaslužkov zagotavljajo odplačilo dolga v krajšem roku. Sodišče bo po svobodni oceni skrajšalo od-
Borza
Denar
Dne 7 oktobra.
Neizpremeujeni so ostali tečaji Amsterdama, Curiha in New Yorka, narasli so Berlin, Pariz, Praga in Milan, popustila sta pa Bruselj in London.
V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling učvrstil na ljubljanski borzi na 860 -8.70, na zagrebški borzi na 8.61-8.71 in na belgrajski na 8.55 —8.65. Grški boni so notirali v Zagrebu 31.65 do 32.35, v Belgradu pa 31.15 31.85 Angleški funt jc v Zagrebu narastel na 234.25—235.85, v Belgradu pa na 234.50 blago. Španska pezeta je noti-rala v Zagrebu 5.56—5.65, v Belgradu pa 5.70 bi.
Ljubljana. Amsterdam $956.73-2fl71.33. Berlin 1756.08— 1769.95, Bruselj 737.75 -742.81, London 213.55—215.61, Curih 1424.22—1431.29, New York 4342.15-4378.47, Pariz 288.14-289.58, Praga 181.19 do 182.30, Trst 356.03 358.11.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal 31.631 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.236, London 15.04,
New York 307.5, Bruselj 51.875. Milan 25, Madrid 41.925. Amsterdam '207.65. Ilerlin 123.45, Dunaj 57.40, Stockholm 77.56, Oslo 75.55, Kopen-hagen 67.15, Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene 2.90. Carigrad 2.46. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.625, Buenos A i res 0.8126.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 76—78, agrarji 44—45,
plačilni rok, toda ne izpod 6 let. Dolžnik mora j vojna škoda promptna 355—357, begi. obvez. 60
plačati dolg v roku. ki ga odredi sodišče, in sicer v enakih letnih obrokih po obrestih, določenih v čl. 3. Odobrenje skrajšanega roka velja samo za upnika, ki je zahteval ta postopek.
Odst. 7. Prvo plačilo na podlagi sodnega odloka v smislu odst. 1., 5. in 6. dospe naslednjega 15. novembra. Od dne, ko dolžnik vloži prošnjo v smislu odst. 1., 5. in 6., do odloka sodišča plača obresti v smislu čl. 3. odst. 1. in 4. V medčasu plačane obresti se bodo obračunale za čas od dne vložitve prošnje do plačila prvega obroka z obro- | ki, odrejenimi po sodišču. Tudi za plačila v smislu I odst. 1., 5. in 6. veljajo odredbe čl. 3. odst. 11. ! V slučaju izgube zaščite sc more zahtevati plačilo j samo za znižani dolg po odst. 1.
Odst. 8. Zahteve in posle v smislu te odredbe bodo reševala okrajna sodišča v nepravdnem po- i stopku. V drugi instanci bo te posle reševalo okrožno sodišče. Odločbe leh sodišč so pravo- | močne. Postopek pred sodišči bo predpisal s po- i sebnim pravilnikom minister pravde v soglasju s I kmetijskim ministrom ter ministrom trgovine in industrije.
Odst. 9. Vrednost zemljišča se ugotavlja na podlagi katastrskega čistega dohodka. Načela in način za ugotavljanje vrednosti nepremične in premične imovine, a posebno, koliki bo količnik, s katerim se bo pomnožil katastrski čisti dohodek radi ugotovitve vrednosti zemljišča kakor tudi vrednost drugih dohodkov kmeta v posameznih banovinah, bo ugotovljeno po posebnem pravilniku po zaslišanju banov, katerega predpiše min. za kmetijstvo v sporazumu z min. pravde, trgovine in industrije in financ.
Cl. 6. nove uredbe določa: Pristojno sodišče more na prošnjo dolžnika, ki je zaradi elementarnih nezgod (slane, toče, poplave, suše, požara, posledic škodljivcev in slično) zašel v nezmožnost izvršiti plačila po čl. 3., 4., in 5. te uredbe, odložiti prisilno plačilo celega obroka ali samo dela do največ na t leto dni. Sodišče odloča po zaslišanju obeh strank in po provedbi ponudenih dokazov, a v vsakem slučaju mora sodišče zahtevati tudi mnenje področnega strokovnega organa banovine. Ta olajšava zaradi iste predpostavke se more tudi ponoviti.
Kdo je kmet
Določila, ki se nanašajo na |>otrdila. o tem. kdo je kmet, so deloma izpremenjena in pravi o njih čl. 9. odst. 2.: Potrdila o lem, ali je kdo kmet, izdajajo občinska oblastva. V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se da nedvomno ugotoviti, da dolžnik izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. člena. V to svrho mora pribavlti občinska oblast od prislojne davčne uprave podatke o višini poedinih obdavčenih dolžnikov dohodkov. Občinska oblast je dolžna izdali potrdilo v 14 dneh. Ako tega občinska oblast ne stori, bo sodišče pozvalo po zahtevi dolžnika občino, da to potrdilo dostavi sodišču. Obrazec potrdila, ki je bil doslej predpisan, ostane zaenkrat v veljavi, dokler ne bo uveljavljen pravilnik o izvrševanju te uredbe. Vsaka zainteresirana oseba more zahtevati, da | sodišče preišče izdano poiiililo in iin uniči, če- do-
do 62, 8% Bler. pos. 75—79, 7% Bler. pos. 07 —69, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 78 bi., agrarji 47 bi., vojna škoda promptna 35") -357, 10., 11. in 12. 357 bl„ begi. obvez. (50-61.50, 8% Bler. pos. 77—79, 7% Bler. pos. 67 —69. — Delnice: Priv. agrarna banka 227—230, Trboveljska 100 (jen., Osj. sladk. tov. 120-135.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 80 den. (80), agrarji 45—46, vojna škoda 367 - -357.25 (358,
v o minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Vaa kurja očesa tako peko tn bole, <U »te 2* napol blazni od muk, tedaj pomočile vnete in boln« nogo t toplo vodo, kateri tte dodali toliko Saltrat Rodella, da j« dobila vidn mleka. Kakftno ola)iai>je v naj-krajiem čaiul Sproščeni kiaik raznoei nlra-vilne »oli v globoka inojniee ter obla}«)« in ozdravlja kožo la kožno tkivo. Bolečine prenehajo, obtok krvi pa a« uredi, da ie popolnoma dobro počutite. Kurja oiea« ae omeh-Cajo do korenin, da jih lahko odatraufte te nulednji dan. Trda koža m otekline popolnoma IzjJmejo. Lahko noeite ievlje ma)io m celo itevlttto. Saltrat R odeli )e naprod*)
£o neznatni o eni v neb lekarnah, <lro£Ml)at> i parium«i4jnb.
357.25), 6% begi. obv. 63.10-64.2SS (64). 8% BleK pos. 78 zaklj. — Delnice: Priv. agr. banka 227.
Žitni trg
Čvrsta tendenca za pšenico in moko traja dalje ter so danes notacije bile zopet višje. Povišale pa so se ludi na ljubljanski borzi.
Ljubljana. Pšenica bč. 79—80 kg 166—170. prekmurska 78 kg 170-175, oves slav. 132.50 do 137.50. koruza bč. popolnoma suha 100—102.50. ban. 96—100, moka ničla ban. in bč. 200- 270. št. 2 bč. 240- -255, št. 5 bč. 220 235. Otrobi bč. debeli 110—115.
Novosadska borzu danes ni poslovala.
Hmelj
Kale«. 7. oktobra. Povpraševanje samo za najslabšim, bolj rdečem. četrtovrstnem in slabo trotjevrstnem blagom, za katerega plačujejo od 14 do 18 Din. Trenutno nezanimauje za boljše kvalitete pripisujejo nekateri špekulaciji trgovine, ki bi hotela priti poceni do boljšega blaga, drugi pravijo vendar, du so krivi židovski prazniki ter je ravno danes eden največjih in najstrožjih Židov, praznikov (der lange Tag). Trgovina pa izjavlja, ila za boljše blago ni naročil iz Amerike, četrto-vrstni in tretjevrstni hmelj pn išče in rabi predvsem Anglija in Holandska. Računa se vendar, da je letos pri hmeljarjih le še dobrih 10% pridelka naprodaj.
Živina
Mariborski svinjski sejem 4. oklobra. Na
svinjski sejem je bilo pripeljanih 305 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 40—50 Din, 7—9 tednov 60—80 Din. 3—l mesece 120—150 Din, 5—7 mesecev 200—250 Din. 8—10 mesecev 300—350 Din, 1 leto 460—580 Din,
1 kg žive teže 4,50—5.50, 1 kg mrtve teže 7.50 do 9.50 Din. Prodani sta bili 102 svinji.
=$pert
Pred lahhoatletshim dvobojem Gradec: Ljubljana
V Ljubljani 12. in 13. t. m. na igrišču Primorja
Reprezentanca Gradca ae za dvoboj z reprezentanco Ljubljane, ki bo v soboto in nedeljo, 12. in 13. t. m. v Ljubljani, skrbno pripravlja. Zadnjo so-boto in nedeljo so uporabili Gradčani za izbrini miting, katerega so ae morali udeležiti vsi najboljši atleti graških klubov. Gradec je poleg dunajske najmočnejša avstrijska lahkoatlctska reprezentanca, kar dokazujejo odlični rezultati in imena ▼ internacionalnem športu že renomiranih lahko-atletov.
V tekih na 100 m 200 m se bo vodila borba ra vstop v moštvo Gradca med Karfom, Gutraayrom in Plattnerjem. Karf je v prvi disciplini letos dosegel čas 10.9, Gutmayr 11.1, Plattner za eno dese-tinko slabše. Na 200 m beležijo vsi trije rezultate okoli 23 sekund. V teku na 400 m bosta Gradec gotovo zastopala dr. Schoefft in Draxler. Prvi beleži rezultate že pod 52 sek., slednji je pa ▼ obeh dosedanjih borbah med Ljubljano in Gradcem izšel kot zmagovalec z rezultatom par desetink preko 52 sekund. V teku na 800 in 1500 m vidimo že večkratne avstrijske državne reprezentante Pugla, dr. Sienkiewicza, dr. Schoffta, ki nastopi prvič v tej disciplini, novi gra>ški talent, Drexler, odličen 400 metraš itd. Oba prvoimenovana beležita stalno rezultate v teku na 800 m pod 2 minuti, v teku na 1500 m po pod 4:10. Na dolge proge pošiljajo Gračani prvaka Haderja in najboljšega štajerskega maratonskega tekača Hadererja. V metih bodo brez dvoma dominirali: Karaputsch, Schwarz - Berg-kampf in Tunner v metu diska z rezultati preko 40 metrov, v metu krogle med 13.50 in 14 m, v metu kopja Alpassy in Schwarz med 35 in 38 m. V skokih nastopijo po vsej priliki Kari, Oberbauer in Tunner, ki so dosegli rezultate letos do 6.70 m, v skoku v višino Alpassy, dr Helffrich, Kneissl in Niederl z maksimalno višinsko marko 1.75 m, najmočnejši skakač ob palici je Schober, ki je preskočil že višino 3.60 m. druga dva, t. j. Kneissl in Thaller sta doslej nam neznana, v troskoku je najmočnejši Gutmayr z rezultatom okoli 12.50 m. Postava štafete bo verjetno Plattner, Gutmayr. dr. Schoft in Karf; ta postava je sposobna preteči progo pod 45 sekundami. Najzanimivejša disciplina bo štafeta 4X800 m. Moštvo Gradca ali GACa jc r
minulem letu doseglo na prvenstvu na Dunaju odlično marko 8:06 minut. Radovedni smo, ali inu bo tudi letos to uspelo.
Moštvo Gradca, kakor smo uvodoma omenili, pojde v borbo ▼ kompletni postavi in v polni kon-diciji. Radovedni smo. ali bo utegnilo moStvo Ljubljane, ki bo po vsej priliki moralo resignirati na sodelovanje svojih dveh najboljših predstavnikov: Kovačiča in Zupančiča, ki sta oba blesirana, nuditi ne samo resen odpor Gradčanom, temveč celo ponoviti krasen uspeh, dosežen pred dvema letoma in premagati Gradec. Odgovor na to vprašanje so nam prihodnjo so-boto in nedeljo dolžni reprezen-tanti Ljubljane I
SK Ilirija (kazenska sekcija). Parne*, pop<iMn« je n« igrišču Jadrana obvezan trening: 7.n vho aktivne članic«. ki imho za,i>aalene. Trenin* prične ob 16.16. Igralke morajo biti na igTi&ču točno ob 16. [7x>*tannk »e bo opravičil »amo v bolo7.en«kih primerih, ki se mora javiti najkasneje do H. ure na naslov akcijo ▼ kavarni Evropa. Z« ti«te, ki no pojH>btoie zaporen©. Je drevti sewtaj»ek ob 18.30 v klubaki aobi kavarn«" Evropa.
7.SK Flermes (mnto-sekeija), t*e-)n sekerijMketra bor* dan«« v kJnbaki dvornmi pri »Kerftlčn« ob 2<).
SK Korotan (smuška i« lahkoatletska sekcija) Javflja, da se vrši v torek, dne 8. oktobra ob 7 /.vocor obvezen sestanek 7.a ves narnfli*aj «muAi\e in labfco-atlet»»ke sekcije. Udelež.ha obvezna. — Tajnik.
Smučarski klub Ljubljana, Sestane;: vseli tekmovalcev Sm. kluba Ljubljana se vrfti v toroU. dno 8. t. m. ob 18 v zelenem salonn restavriieije Zve/.-la. T>o»rovor radi opreme in treninura. HdeW,lm sfcrw otbvenona.
Smučarski klub Ljubljana. 1/etoAnji redni občni rbor. r katerim zaključuj nmo postavno dobo 1M4 bo dne 24. oktobra 19fl.f> v veliki dvoran' n*fn vrači b' Zvez/da. v pritličju z običajnim vsakoletnim dnevnim redom. Vabimo vse ftl-anattvo. da iie občnega /i>orn ude lefri v ftinn čaaLnejgem Ateviln. - Upravni odbor.
DRAMA. Začetek ob 20
Torek, 8. oklobra: Med včeraj in jutri Red-Sreda. Sreda. 9. oktobra: Zaprto.
OotaHek, 10. oktobra: Tuje dete. Hed četrtek. Petak. M. oktobra: ob 15. uri l'ihar v kozarcu. Dijaška predstava po irleboko znižanih cenah ml S do 14 Din. Inven. Sobot*. 12. oktobra: Direktor Campa. Hed A.
OPERA Začetek ob 20.
Sobota, 12. oktobra: Otvoritvena urtvUUva Paoelka Angelina.
Periektna kuharica
starejša, z večletnimi spričevali, išče zaposlitve za ves dan ali vsaj za nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 124%.	(a)
III
Šivilja
gre šivat na dom. - Zna delati obleke, otroške oblekce, plaščke, žensko in moško perilo. Ponudbe upravi »Slov.« pod št 12498.	(a)
Pomočnik
kolarski in smučarski — išče zaposlitve. Vešč popravil vsega kmetijskega orodja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12493. (a)
•HHMH
Stroj. tehn. uradnika
išče večje industrijsko podjetje. Prednost imajo vešči kalkulatorji. Ponudbe z navedbo referenc in plače na upravo »Slovenca« pod »Strojni tehnik«
Gospodična
60.000 Din gotovine, dobra gospodinja — želi poročiti uradnika nad 50 let. Ponudbe pod »Zado-olinost« št. 12491 upravi Slovenca«.	(ž)
Stanovanja
Gospodične
spreime šivilia v dnevni in večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12067.	(u)

12430
(b)
Čevljar, pomočnika
za šivano delo in za goj-zerice, in enega prikro-jevalca, ki zna tudi šivano delo, sprejmem takoj. Franc Plevčak, Gosposka št. 9. Celje.	(b)
Pletiljo in navijalko
sprejme takoj trgovina »Mita«, Mestni trg 17. (b)
Pletilje
prvovrstne — iščem za stalno delo. - K. Soss, Mestni trg.	(b)
Zastopnika
dobro vpeljanega — išče za Ljubljano najstarejša nemška tovarna pisalnih strojev. — Ponudbe pod »Prima« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor.
Strežnica
mlada, dobi celodnevno zaposlitev. Naslov v upr. Slov.« pod št. 12492. (b)
Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka. Liubliana Krekov trg 10
Dve prazni sobi
skupai ali posamezno — oddam takoj na Borštni kovem trgu 2. Poizve se istotam.	(s)
JI
Pohištvo
i
Prodam
zaradi opustitve mizarstva masivne spalnice češnjev brst, javor — dve kuhinji, furnir, pod ceno. Ljubljana, Prule 8. (š)
35.000 Din posojila
iščem proti dobremu krit-iu za takoj. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Oktober 35« št. 12480. (d)
iHmai
Muzika
prodaja klavirje, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilno potrebščine. — Popravlja in uglašuie vsa glasbila stro-kovniaško in najceneje Izposojevalnica klavirjev
Liubliana
Miklošičeva cesta štev. 4
IHSBSa
ODDAJO: Restavrac. Potočnik
na Bledu, popolnoma opremljeno, s 34 kompl. posteljami, z gospodarskimi poslopii, z vrtom in njivami - oddam v najem. Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »A. R.« št. 12503.	(n)
SPALNICE
od 4500 do 10.500 Din. Jedilnice oreh. politirane 7000 Din. Kuhiniske opreme pleskane 950 Dim. Otročje postelje 385 Din. Umivalne mize za posodo 780 Din - vse prvovrstno.
Tovarna pohištva Malenšek
Dravlje
pri »Slepem Janezu«.
MALI OGLASI
V malih -oglasih velja ssakn beseda Din f—i ienltovonjskl oglasi Din 2—. Nnjmanjil znesek ia ma« oglas Din 10-—. MoD oglasi s« plačujejo takoi pri aarotthi. — Pri oglasih reklamnega maiaja se računa enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din J'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiitl znamko.

ULI
|l
Hubertus plašči
nepremočljivi — otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri Preskeriu, Sv. Petra c. 14.
Žagini odpadki
bukovi, hrastovi in smrekovi, po najnižjih cenah vedno na zalogi pri Lavrenčič & Co.. Ljubljana, Vošnjakova ulica 16. (1)
Nogavice, rokavice
io pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. U)
Slamoreznice, geplje,
stiskalnice in mline sadie, pluge in brane, kotle za žga-niekuho in živinsko krmo, jermena štedilnike, železne peči, vodovodne cevi, črpalke za vodo in gnojnico, ves stavbni materijal — nudi najugodneje tvrdk Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 Zaloga potrebščin za če-beloreio, mlekarstvo sadjarstvo. Nakup starega železa in drugih kovin Monopolna zaloga raz-streljiv, vžigalnih kapic in vrvic.	(1)
širite »Slovenca«!
Železne postelje
zložljive, otroške, angleške in žične vložke nudi solidno Novak, Koroška c. 8, Vetrinjska c. 7. 0)
iw"niiiMi
Komplet, napravo
za proizvajanje ledu 15 do 20.000 kalorii na uro kupim. - Dr. Mirkovič, Skoplje, poštni predal 25.
Znamke
slovenske iz leta 1919 »Junak trga verige«, ne rabljene ln rabljene, kupi A. Jug, Maribor, Koro ščeva 44.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviiiib cenah CERNE, luvelir, Liubi ana Wolfova uliea št. 3.
Pisarniški pult
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pult«.	(k)
Zima le že na pragu! Ali že imate
v sta- 1 novanju I
ZEPHIR-pec
Zahtevajte brezplačni ceniki Z E P HIR D. D. SUBOTICA
Tovarniška skladišča: LJubljana: Vene. Breznik, železnina Celje:	D. Rakusch
Maribor: Plnter 1 lenard Ptuj:	Anton BrenčIC
Tinčkove in Tončkove prigode
148.
Neprijeten obisk.
I
Automotor
i
Zamenjamo
dobro ohranieno »Ford«-limuzino za lahek pol-tovorni avto. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12502.	(f)
GASILSKA ŽUPA SREZA KAMNIK in PROSTOVOLJNA GASILKA ČETA KAMNIK naznanjata pretresljivo vest, da je član župne uprave, poveljnik in častni član čete, gosipod
FRANC HOMAR
ZIDARSKI MOJSTER IN POSESTNIK V KAMNIKU
tragično umrl.
Zaslužnega delavca na polju gasilske ideje 9premimo k večnemu počitku v torek, dne 8. oktobra 1935 ob 16 (štirih] izpred Gasilskega doma v Kamniku.
Ohranimo vrlega tovariša v častnem spominu!
Ko so se dečki lepo poslovili od ljudožrskega zdravnika, so razpeli jadra na splavu in nemudoma odpluti dalje po široki reki.
»Upam, da poslej ne bomo naleteli na nobeno zapreko več,, je dejal Primožek.
Širile »Slovenca«I
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziutrai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.

MISIJONSKA DRUŽBA SV. VINCENCIJA PAV. PRI SVETEM J02EFU V CELJU naznanja, da je prečaatiti gospod
VINKO KRIVEC
DUHOVNIK - MISIJONAR
v 71. letu starosti, v 51. letu sv. poklica in v 44. letu mašništva umrl danes 7. oktobra, previden s sv. zakramenti.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 8. oktobra ob pol štirih popoldne iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Gg. duhovnim sobratom in vernikom ga priporočamo v molitev. Celje-Ljubljana, dne 7. oktobra 1935.
A komaj ie dečko to izrekel, se je splav zazibal kakor orehova lupina in se nagnil, da so se vsi trije prekucnili na tla. Tinček, ki je stal na strehi, bi bil prav gotovo štrbunknil v vodo, da se ni v zadnjem hipu ujel za rob.
Kaj se je zgodilo? Iz razburkanih valov je zazijala glava velikanske pošasti: povodnega konja. Lahko si mislite, kakšna groza je obšla naše tri junake ob pogledu na krvoločno zverinol
Zahvala
Iskreno se zahvaliujemo za vse dokaze sočutja in sožalja ob smrti naše sestre, gospe
Frančiške Buialič roj. Pehani
Posebno se zahvaljujemo č. g. kanoniku Ferjančiču za vso ljubeznivo skrb in duhovno tolažbo za ves čas njene bolezni; g. zdravniku dr. Kiissel-u za vso požrtvovalnost in laišanje njenih telesnih bolečin, vsem darovalcem šopkov in cvetja, oo. frančiškanom, čč. usmiljenim bratom, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ler vsem drugim, ki so io v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. — Bog plačaj vsem!
Novo mesto, dne 7. oktobra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Joseph Conrad:
Gaspar Ruiz
Vsaka prekucijska vojna dvigne kak nenavaden značaj iz teme, ki je obči delež skromnih ljudi, živečih v nemotenem družabnem stanju.
Marsikak posameznik zaslovi za nekaj časa jx> svojih dejanjih, ki imajo nemara kak začasen po-inen. pa izgine spet v pozabo. Samo imena maloštevilnih voditeljev prežive konec oboroženega spopada, ostanejo ohranjena v zgodovini in živč v knjigah še potem, ko so že izginila iz živega ljudskega spomina.
Ime generala Sanlierre si je pridobilo to hladno nesmrtnost papirja in črnila. Bil je Južni Američan, iz dobre rodbine, in knjige, dane na svetlo za njegovega življenja, so ga prištevale med osvoboditelja tega ozemlja izjxxl nasilne španske vlade.
To dolgotrajno trenje, ki se je vršilo jxj eni strani za neodvisnost, jx> drugi pa za nadvlado, se je sčasoma jh> muhavosti ojKiteče sreče razvilo v I juto in nečloveško borbo na življenje in smrt.
V	naraščajočem političnem sovraštvu je ginilo slednje čuvstvo usmiljenja in sočutja. In kakor navadno v vsaki vojni so tudi v tej največ trpele na svoji neznatni osebnosti in imovini tiste ljudske množice, ki so imele od nje izida najmanj koristi.
General Santierrn je započel svojo službo kot poročnik v vstaški armadi, ki jo je zbral in ji jio-veljeval slaviti San Martin, poznejši zavojevalec Liriie ter osvoboditelj Peruja. Tačas se je bila velika bitka na bregovih reke Bio-Bia. Med ujetniki, ki »o bili zajeti med razkropljenimi kraljevskimi četami, je bil tudi neki vojak z imenom ©aspar Ruiz. l'o svoji orjaški proslavi in veliki
«lavi se je vidno razlikoval od svojih soujotnikov. akega moža ni bilo mogoče zgrešiti med tovariši.
V	neki neštevllnih prask, ki so se vršile nekaj
mesecev pred glavno bilko, je bil izginil iz vrst kraljevskih čet. ln ker je bil ujet kot kraljevski borec z orožjem v roki, mu ni bilo pričai<ovati druge usode, kakor da ga bodo vstaši kot uskoka ustrelili.
Gaspar Ruiz j>a ni bil uskok; saj je bila njegova pamet komajda toliko razvita, da bi bila mogla presojati o sončni ali senčni strani izdajstva. Zakaj neki menjati bojno stran? Gaspar je bil pravi vojni ujetnik in kot tak je občutil zlorabo in vsakojako pomanjkanje. Saj se niti la niti ona bojna stran ni izkazovala prijazno do svojfh nasprotnikov. In neki dan je bil kotnandiran s peščico drugih ujetih vstašev korakati v sprednji vrsti kraljevskih čet. Dali so 11111 puško v roko. In sprejel jo je. Saj ni tnaral, da hi ga zaradi pun-larstva na Bog ve kak grozovit način pogubili. Mož ni imel nikakršnega smisla za junaštvo, ampak bi bil ob prvi priložnosti pripravljen vreči puško od sebe. Medtem pa je le nabijal in stre-jjal, kajti bal se je, da mu ne bi ob prvem znaku nepokorščine ta ali oni podčastnik španskega kralja razstrelil lobanje. Kot ujetnik je skušal zdaj razložiti te svoje osnovno misli naredniku vslaške straže, ki je bila jx)stavljena zanj in še za kakih dvajset drugih vojnih uskokov, obsojenih na ustrelitev f>o prekem sodu.
To se je godilo na štirikotnem dvorišču trdnjave za baterijami, ki so obvladovale glavno cesto v Valparaiso. Častnik, kateri ga je bil označil za begunca, je odšel, ne da bi bil poslušal njegovo ugovarjanje. Gasparjeva usoda je bila potemtakem zapečatena; roke so mu bile trdo zvezane na hrbtu; telo mu je bilo vse boleče od gostih udarcev [Milic in puškinih kopit, ki so ga priganjali na mučni poti od krnja, kjer so ga bili ujeli, pa do trdnjavskih vrat. To je bila edina dosledna pažnja straže do vojnih ujetnikov na vsej štiridnevni poti skozi borno z vodo preskrbljeni predel dežele. Le |x>redkoma so si smeli pogasiti žejo, ko so korakali preko maloštevilnih rek, in še tedaj so jo mogli samo srebati kakor pai. Zvečer pa, ko so
na smrt utrujeni [»padali na kamnitna tla počivališča, so jim vrgli kak kos trdega kruha.
Gaspar Ruiz je čutil sušo v grlu in jezik mu je bil silno velik in suh, ko je po dolgi nSči naporne hoje stal zarana na trdnjavskem dvorišču.
In Gaspar Ruiz je bil prevzet razen od silne žeje tudi od občutka toge joze, ki pa ji ni mogel dati prav izraza, kajti moč njegovega duha ni bila nikakor sorazmerna z njegovo telesno jakostjo.
Drugi v gruči obsojenih ujetnikov so povešali glave ter trmasto upirali oči v tla. Gaspar Ruiz pa [e kar naprej ponavljal: >Zakaj naj bi tieki usko-cil h kraljevskim? Zakaj naj bi neki prebegnil? Reci ini, Estahan?«
S temi besedami se je obračal proti naredniku, ki je bil slučajno doma iz istega kraja kakor on. Narednik pa je sj>rva samo skomigal s svojimi mršavimi rameni, pozneje j>a se sploh ni več brigal za globoki, mrmrajoči glas za svojim hrbtom. In res je bilo čudno, zakaj naj bi bil Gaspar Ruiz dezertiral. Njegovi ljudje so bili prenizkega stanu, da bi bili v živo čutili kak nodostatek te ali one oblike vladanja. Gaspar Ruiz ni imel za svojo osebo prav nobenega vzroka, da bi bil hotel vzdržati na vladi španskega kralja. Prav tako pa mu tudi ni bilo mar, da bi ga bil skušal vreči. Stranki neodvisnih se je bil pridružil na silno um-Ijiv in preprost način. Neko jutro se je bilo navso-zgodaj pojavilo odnekod krdelo vstašev, obkolilo kmetijo njegovega očeta, pokončalo s sulicami pse čuvaje, naglo zadrgnilo rejeno kravo in kričalo vmes: »V i v a I a Libertadl* Častniki onega krdela so po dolgem, okrepčilnem spanju zanosno in besedilo poveličevali svobodo. In ko so se zvečer odpravili na pot in odgnali s seboj več najboljših konj njegovega očeta in mu v zameno pustili t svoje hrome kljuse, je Gaspar Ruiz šel z njimi, kajti zgovorni častniki so ga na vse mogoče načine silili in vabili s seboj.
Kmalu nato pa je oddelek kraljevskih čet prišel mirit tisti okraj; požgal je očetovo kmetijo,
odgnal s seboj preostale konje in živino ter tako staro prebivalstvo pripravil ob vse posvetno premoženje ;ostalo je brez vsega, kakor zajec v grmovju, in se moglo veselili zgolj še neprecenljive sreče, da je ostalo živo.
II.
Obsojen kot dezerter na smrt pa Gaspar Ruiz ni mislil niti na svoj rodili kraj niti na svoje starše, ki jim je bil zaradi svojega blagega značaja in izredne moči svojih rok zgleden sin. Praktična korist sinove telesne moči |>a je bila za njegovega očeta še več vredna zaradi njegove jjoslušnosti. Gaspar Ruiz je bil namreč vdano pokorna duša.
Zdaj pa je vendarle prevzemala njegovega duha nekaka upornost, kajti kot izdazalec nikakor ni maral umreti. Saj ni bil izdajalec. Iznova je ogovoril narednika:
>Saj veš, da nisem dezertiral. Estaban. Saj veš, da sem s tistimi tremi ostal zadaj med drevjem samo zato, da bi zadrževal sovražnika, ko je naš odred bežal k
Poročnik Santierra, ki je bil tedaj malo več kol deček in še ni bil vajen krvoločnih vojnih raz-vad, se je ravno ob tej priliki mudil v bližini; kakor očaran je bil od pogleda na ljudi, ki naj bi jib vsak trenotek ustrelili — »za zgled* — kakor je dejal c o 111 111 a 11 d n n t e.
Narednik, ki se mu ni zdelo vredno, da bi se vsaj ozrl na ujetnika, se je s prevzetim nasmeškom obrnil proti mlademu častniku.
»Deset mož mu ne bi bilo kos, če bi ga bili hoteli ujeti, mi t en i en te. I11 še več, drugi trije so se ponoči pridružili svojemu odredu. Kako ne bi bil torej mogel ta, ki je bil lieranjen in iuij močnejši od vseh, storiti enako?*
»Moja moč ne [»meni nič proti konjeniku » lassom,* je ogorčeno ugovarjal Gaspar Ruiz. »Cele fiol milje me je vlekel za svojim konjem.«
Narednik se je ob tem sijajnem zagovoru sa 1110 zaničljivo zasmejal. Mladi častnik pa je odhite) po poveljnika.