PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 119 (13.350) Trst, sreda, 24. maja 1989 Po včerajšnjem pogovoru z delegacijami KD, KPI in PSI Cossiga bo morda še danes poveril mandat De Miti Komunisti za čimprejšnjo rešitev krize - Socialisti niso postavili nobenega veta - Krize zelo verjetno ne bodo rešili pred evropskimi volitvami Letna inflacijska stopnja še narašča RIM — Kljub nekaterim posameznim znakom umirjanja glede mesečnega naraščanja drobnopro-dajnih cen pa se letna inflacijska stopnja še naprej povečuje. Maja naj bi sicer cene na vsedržavni ravni narasle v poprečju le za 0,4 odstotka (v aprilu 0,6%), toda letna inflacijska stopnja bo v maju dosegla 6,8 odstotka, medtem ko je prejšnji mesec znašala 6,7 odstotka. Za 0,3 odstotka je narasla tudi poprečna inflacijska stopnja, ki bo maja znašala 5,7 odstotka. Najbolj so k rasti cen v maju prispevala živila in cene dobrin ter storitev. Ti dve postavki sta zabeležili 0,5 odstotno rast. Glede dobrin in storitev velja omeniti, da so se najbolj podražili električni gospodinjski stroji, pohištvo, nekatere vrste avtomobilov in avtomobilsko zavarovanje. Dokaj stabilne so bile cene goriv in elektrike. Majske cene so se najbolj povečale v Milanu, kjer je mesečna rast cen znašala 0,7 odstotka. Le za desetinko manj so se cene dvignile v Bologni, v skladu z napovedanim vsedržavnim poprečjem pa je bilo mesečno naraščanje cen v Genovi, Turinu, Benetkah, Palermu in Trstu. Tari so se cene ta mesec dvignile v poprečju za 0,4 odstotka. DUŠAN KALC RIM — Forlani je bil prvi na vrsti. Na Kvirinal se je podal z De Mitovim imenom v žepu ter z jasnim opozorilom za svoje zaveznike, zlasti socialiste: zavezništva ne bo mogoče obnoviti brez utrditve odnosov solidarnosti. Z drugimi besedami, KD zahteva od socialistov politični pakt, sicer bi se znala poslužiti svojega "tajnega" orožja -volilne reforme. Craxijev odgovor ni ravno zgled jasnosti: socialisti so odprti za dialog in sodelovanje in ne postavljajo vetov: parlamentarni akciji vlade želijo dati nov programski in politični impulz in so na razpolago za iskanje pozitivne rešitve krize, vendar... In že smo pri prvem vendar, ki ga postavlja dokaj sibilska Craxijeva izjava: »Tej vladi, ki je pravkar odstopila, kakor tudi prejšnji, smo zagotovili vso svojo lojalno in odgovorno podporo; lojalnost in odgovornost pa ne pomenita še, da je treba biti pasivni.« Marsikdo je v teh izjavah razbral, da Craxi zaenkrat res ne postavlja vetov. Za naprej, kadar (in če) bo poverjen De Miti drugi mandat za sestavo nove vlade, pa se ne ve. Med ta (morda samo na videz) trda in odločna stališča demokristjanov in (prav tako na videz) omehčana stališča socialistov se vrinjajo stališča povsem drugačne narave. To so stališča opozicije, in sicer Occhettove levice in Fi-nijeve desnice, ki sicer iz bistveno drugačnih izhodišč opozarjajo na hudo krizo, ki je ni preživlja samo vlada, temveč italijanski politični sistem sploh. Zanimivo je, da KPI zahteva od bodoče vlade, da postavi na prvo mesto volilno reformo in s tem omogoči ljudem, da bi s svojim glasom izbirali tako programe, kot politične večine. MSI pa daje prednost tisti reformi, ki bi zagotovila večjo oblast predsedniku republike in ki jo zasleduje tudi Craxi. Vse to je v grobi sintezi vsebina včerajšnjega kroga posvetovanj predsednika republike Francesca Cossige s predstavništvi štirih največjih strank vltaliji. Prvi se je na Kvirinalu, kot rečeno, zglasil demokristjanski tajnik NADALJEVANJE NA 2. STRANI Deželne krize za sedaj ne bo Na Deželi prevladal politični kompromis V* 1 • 1 !• ••• v večinski koaliciji TRST — Demokristjani in socialisti so s kompromisno politično rešitvijo jDreprečili politično krizo v deželnem odboru Furlanije-Julijske krajine. Odbornik Gonano, ki je zapustil PSDI in pristopil v novoustanovljeno Demokratično socialistično zvezo (UDS), je odstopil iz odbora, njegova skupina pa je od včeraj sestavni del deželne koalicije. Predsednika Biasuttija podpira sedaj kar sedemstrankarska večina, v odboru pa so se po odstopu Gonana dejansko znašli le zastopniki KD, PSI in PRI. Do političnega preverjanja in verjetno tudi do deželne krize bo prišlo takoj po evropskih volitvah 18. junija. Deželna skupščina je včeraj s široko večino glasov zavrnila nezaupnico KPI odboru, ki so jo podprli edinole svetovalci zelenih, Proletarske demokracije in Furlanega gibanja. Socialdemokrati, ki imajo sedaj samo enega svetovalca v deželnem svetu, so kljub krepki politični zaušnici sklenili, da ostanejo v večini. Očitno upajo v boljše čase in v pomoč, ki so jim jo javno obljubili demokristjani. Socialisti so bili do zadnjega v dvomu, kaj pravzaprav narediti. Nekateri, posebno pristaši De Michelisa, so zagovarjali potrebo po krizi, drugi pa so se ogrevali za previdnejšo pot, ki je na koncu prevladala. Nemo Gonano, ki je doma iz Pordenona, je sedaj le navadni svetovalec. Vodil je resorja za ljudske gradnje in za tehnične službe, za katera bo začasno skrbel predsednik Biasutti. PSDI je zaman zahtevala, naj Gonano odstopi tudi z mesta deželnega svetovalca. (st) NA 5. STRANI Reakcije na napovedano Miloševičevo pomoč Bogo SAMSA LJUBLJANA v slovenski i^vnosti je izredno močno odme-^Ola izjava predsednika srbske aržaye jn partije Slobodana Miloševiča, izrečena v Novem Sadu va račun SR Slovenije. Bilo je že ec napadov, toda običajno so jih r*kli drugorazredni srbski pred-, Qvniki, z nezmanjšano silovitos-1° Pa jih vsak dan objavlja ves srbski tisk. Toda prvič se je zgodilo, da je posegel v polemiko Prvi srbski mož, tako proslavljeni 'f°ditelj Slobodan Miloševič, ki se Y doslej neposrednim napadom ln Polemikam vedno izogibal. Uradno je na napade odgovoril na problemski konferenci o Evro-Pi predsednik socialistične zveze Jože Smole. »Miloševič je dejal, da v Evropo ne bodo stopili kot . Ppci, ki se posmehujejo lastni Przavi in nekakšnim nekulturnim Narodom. Takšna izjava, milo re-Ceno, vnaša pravo zmedo,« je delal Jože Smole in dodal, da se ta ^žka kvalifikacija nanaša na lovenijo in njena prizadevanja a hitrejše tvorno vključevanje JU9oslavije v sodobne evropske okove. »Z užaljenostjo zavračam aitve o hlapčevstvu,« je pouda-‘1 Smole in obdolžil Miloševiča, va nič konstruktivnega ne prispe-d k vključevanju Srbije in Ju-^.slavije v sodobne tokove in se .Zarja z insinuacijami. Glede ^istoidnih izlivov nerazumne-Čj. spvraštva«, ki naj bi bili zna-v, P' za Slovenijo, pa Smole pra-r ' da ne želi privoliti v nivo, s nJ^rega Slobodan Miloševič na-tf)-. dogajanja v Sloveniji. »Če da z napovedovanjem pra-SjSa križarskega pohoda proti q°veniji prispeva k urejanju za-j, v naši skupni Jugoslaviji in zapiranju poti v Evropo, potem hudo moti,« je končal Smole. f)j„redsednik slovenskih komu-r>av°V ^rlan Kučan pa nam je v Rezanem razgovoru dejal, da n dobro zaveda, kaj pomeni po-V(LQrije pomoči, kot je bilo to raj izrečeno v Miloševičevem ^E>ALJEVANJE NA 2. STRANI Z delnim umikom vojaških enot izredni ukrepi v Pekingu v bistvu ukinjeni Sedaj mnogi zahtevajo Li Pengovo glavo Tajnik partije Zhao Ziyang ni odstopil PEKING Izredne razmere v kitajski prestolnici se počasi ukinjajo same od sebe, ne da bi do njih v resnici sploh prišlo. Po štirih dneh, odkar je v veljavi ukaz o izrednem stanju, so se vojaki začeli umikati.. O umiku so poročali v včerajšnjem kitajskem večernem TV dnevniku. Z delnim umikom vojske pa se je v kitajsko prestolnico Začel vračati normalen vsakodnevni utrip. Spet so začeli voziti mestni avtobusi, odprli so večino trgovin in vse bi bilo normalno, če ne bi vsej »normalizaciji« navkljub še vedno manifestiralo na stoti-soče ljudi. Tienanmen je bil poln, povorke pa so bile organizirane tudi v drugih mestnih predelih. Tarča protesta je bil tudi tokrat premier Li Peng. Umiritev položaja pa je močno oslabila tudi Li Pengovo moč. Pritisk nanj je vse močnejši in po nekaterih vesteh je tudi v samem kitajskem političnem vodstvu vse več tistih, ki bi se ga radi znebili. Njegov odstop zahtevajo tudi manifestanti in zato številni opazovalci menijo, da bo premier Li Peng moral že v kratkem poravnati račun za svojo trmoglavost in zavzemanje za uporabo vojske proti upornim študentom in drugim prebivalcem Pekinga. Ob zahtevah po odstopu ministrskega predsednika pa so tudi vse glasnejše govorice, da Zhao Ziyang ni odstopil s položaja generalnega sekretarja kitajske partije. Dobro obveščeni kitajski viri trdijo, da naj bi se le začasno umaknil s političnega prizorišča in tako izrazil svoj protest proti politiki trde roke premiera Li Penga. Kako se bo končal ta boj na daljavo med premierom in partijskim sekretarjem, še ni znano. Da se nekaj dogaja, je razvidno tudi iz tega, da je predsednik kitajskega parlamenta Wan Li prekinil obisk v ZDA in odpovedal napovedani obisk v Italiji, da bi se lahko takoj vrnil v Peking. Tudi predsednik Yang Shangkun je odpovedal uradni obisk v Južni Ameriki, kamor bi moral odpotovati že ta teden. Do razpleta naj bi torej prišlo že v kratkem, poleg razčiščenj v političnem vrhu pa bo moralo kitajsko vodstvo tudi odgovoriti na konkretne zahteve manifestan-tov, ki kot trdijo, s protestom ne nameravajo prenehati. Umik vojske so manifestanti pozdravili z navdušenjem (Telefoto AP) Zlata palma ameriškemu prvencu CANNES — Zlata palma 42. mednarodnega filmskega festivala je priromala v ameriške roke. Žirija, ki ji je predsedoval nemški režiser Wim Wenders, je opustila najbolj birokratske kriterije, po katerih običajno nagrajujejo filme na festivalih (glej Benetke) in je najvišje priznanje podelila mlademu režiserju Stevenu Soderberghu (na sliki) za njegov prvenec Sex, lies and videotapes (Seks, laži in video). Žirija je podelila tudi dve posebni nagradi, ki sta si ju ex-aequo delila francoski film Bertranda Bliera Trop belle pour toi (Prelepa zate) in delo italijanskega režiserja Giu-seppeja Tornatoreja Nuovo dnema Paradiso. Posebno dobrodošla pa je bila nagrada za najboljšo režijo, ki so jo podelili sarajevskemu režiserju Emiru Kusturici za film Dom za obešanje. Wendersova žirija je nagradila tudi igralko Meryl Stre-ep za interpretacijo matere v avstralskem filmu A Cry in the Dark (Krik v temi) Freda Schepisija in Jamesa Spaderja, ki je odigral glavno vlogo v Soderberghovem Sex, lies and videotapes. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Jim Jarmusch za filmski jezik, ki ga je znal spretno uporabiti v delu Mistery Train, Kanadčanu Denysu Arcandu, avtorju neobičajnega filma Jesus de Montreal, pa so izročili nagrado žirije. Danes finale pokala prvakov Milanova fantazija ali moč Romunov? □ □ □ Kolesarska dirka po Italiji Italijan Contini nova roza majica □ □ □ Košarkarski finale za naslov Milanski Philips presenetil Enichem NA 10. STRANI • Cossiga bo poveril mandat De Miti Konferenca Socialistične zveze o vprašanju bodočih odnosov z ES Slovenija se pripravlja na soočanje z razvito Evropo devetdesetih let NADALJEVANJE S 1. STRANI Ferlani v spremstvu predsednikov dveh strankinih parlamentarnih skupin Mancina in Martinazzolija. Drugi je bil na vrsti Occhetto, ki so ga spremljali predsednik KPI Natta ter predsednika parlamentarnih skupin Pec-chioli in Zangheri. Sledilo je zastopstvo PSI pod vodstvom Craxija, v katerem so bili še podtajnik Martelli ter predsednika parlamentarnih skupin Fabbri in Capria. Zadnji je bil v dopoldanskih urah na vrsti misovec Fini, popoldne pa so pred Cossigo stopili še predstavniki neodvisne levice. Praktični rezultat teh posvetovanj je ta, da bo predsednik republike morda že jutri poveril mandat za sestavo nove vlade Ciriacu De Miti, saj je de-mokristjanska delegacija izrekla samo njegovo ime, čeprav so na predsinoč-njih strankinih posvetih neformalno postavili še nekatere druge alternativne kandidature. Poleg De Mite so bila namreč izrečena imena Forlanija (ki je včeraj odločno poudaril, da se smatra izven igre), Andreottija, Gave, Mancina, Martinazzolija in Rose Russo Jer-volino. Sicer pa bi sploh čudno izzvenelo, če bi De Mito popolnoma odžagali že v tej poizvedevalni fazi. Čudno bi bilo tudi spričo dejstva, da bo v petek dopotoval v Italijo ameriški predsednik Bush, in kdo naj ga sprejme, če ne De Mita. De Mito bo torej Cossiga poklical na Kvirinal in mu poveril nalogo. Toda, kakšno? Bo šlo le za raziskovalni mandat, ali pa mu bo poverjena važnejša naloga polnega mandata? Politični izvedenci se nagibajo k drugi možnosti. To bi bil namreč najboljši način, da bi vladno krizo povlekli do 18. junija, to je do dneva evropskih volitev, kajti zelo malo verjetno je, da bi se do tega datuma politične razmere v Italiji lahko do takšne mere stabilizirale, da bi bilo dejansko možno imenovanje kakršnegakoli novega ministrskega predsednika in ministrov. Sam De Mita bo verjetno zaprosil predsednika republike za varianto polnega mandata. To bi znalo po drugi strani zaostriti že itak napete odnose med demokristjani in socialisti, toda dosedanji ministrski predsednik se tega ne boji: v volilni kampanji takšen politični izziv in neposreden spopad med velikima protagonistoma italijanskega političnega življenja lahko prav pride. Perspektive parlamentarnega življenja po vsem tem niso rožnate. Vladna kriza bi se znala, kot vidimo, krepko zavleči in to marsikoga skrbi. In skrbi predvsem tiste, ki imajo takšen ali drugačen interes, da bi se parlamentarna zakonodajna dejavnost ne ustavila za preveč časa. Ne nazadnje vse to zaskrblja tudi našo narodnostno skupnost, ker se je zaradi padca vlade še enkrat ustavil ves postopek uzakonitve naših narodnostnih pravic. Iz enega ali drugega razloga se zaščitni zakon pa ne premakne z mrtve točke. Vse to je že od sile! Toda vrnimo se k včerajšnjemu dogajanju. Forlani, kot prvi Cossigov gost, je s seboj prinesel dokument, ki ga je vodstvo stranke odobrilo na predsinočnji seji. Med orisom dokumenta je dejal, da KD ni povzročila krize, temveč je nasprotno naredila vse, da bi podprla De Mitovo vlado. Poudaril je nato, da se njegova stranka zavzema za rešitev krize in da zavrača možnost predčasnih volitev. V ta namen bo skušala s strankami, s katerimi je delila dosedanje vladne odgovornosti, ustvariti pogoje za lojalen odnos sodelovanje in za solidarnost. Kar zadeva volilno reformo pa ima po Forlanijevem mnenju vsaka stranka svoje mnenje: bistveno je, da bi ta mnenja ne pogojevala sodelovanje v vladi. »Volilna reforma pa mora biti nasprotno ena glavnih točk bodoče vlade,« meni komunistični tajnik Occhetto. Predsedniku Cossigi je poleg tega dejal, da si KPI pričakuje od bodoče vlade, da bo umaknila zdravstveni tic-ket, odobrila pošteno davčno reformo in nadaljevala z bojem proti mafiji. »Soočamo se z globoko politično krizo,« je dejal komunistični tajnik, »ki pa je ne bo mogoče rešiti, dokler Italija ne bo prišla na takšen politični sistem, ki bo lahko izražal resnično alternativne vlade.« Zavzel se je tudi za hitro rešitev sedanje krize, ki služi nekaterim samo v predvolilne namene. Komunistično predstavništvo ni postavljalo predsedniku republike imen kandidatov. Occhetto je Cossigi dejal le to, naj poveri mandat tisti osebnosti, ki bo pripravljena preveriti razpoložljivost strank, da se čimprej lotijo vprašanja volilne reforme. Socialistični tajnik Craxi je dejal, da je pripravljen na reševanje krize, spregovoril pa je hkrati o naraščajoči politični zmedi, o hudih zamudah pri uresničevanju dogovorjenih programov, o obnavljanju socialnih in političnih konfliktov ter o zaskrbljujočih znakih na gospodarskem obzorju. V takšnih pogojih se po Craxijevem mnenju postavlja potreba po poštenem razmisleku in poglobljenem političnem razčiščevanju v interesu italijanske družbe. Vsakršna polemika bi le še oddaljila reševanje krize. Polemik pa v resnici ne manjka in vse dokazujejo, da rešitev vladne krize ni blizu. Hkrati pa dokazujejo, da tudi po formalni rešitvi krize ne bo vse idilično v bodoči vladni koaliciji. Eno od značilnih in pomenljivih polemičnih puščic v tem smislu je včeraj sprožil minister za zdravstvo prve De Mitove vlade Donat Cattin, ki si je za tarčo izbral prav svojega predsednika. • Miloševiceva pomoč NADALJEVANJE S 1. STRANI govoru. To pomeni, da te najprej slečejo do golega, potem pa se operacija nadaljuje. Seveda je ta napad usmerjen na vse v Sloveniji, to je nadaljevanje razprave, ki se je pričela na zadnjem zasedanju centralnega komiteja in ki jo je sprožil predstavnik Vojvodine. Prihaja do ločitev, ki so torej slovenskemu vodstvu dobro znane in do polemik, ki se bodo nadaljevale na partijskem kongresu, o katerem že skoraj ni mogoče dvomiti o razmerju sil. Daljše komentarje sta že objavila slovenski radio in TV, jutri pa bodo v dnevnikih. Očitno gre za naraščanja polemike in delitev, za novo izredno ofenzivo napadalnega srbskega vodstva, ki je po eni plati opredeljeno za izredno gospodarsko krilo, po drugi pa takšni režimi potrebujejo dvoje: nenehno gibanje, ne smejo se ustaviti in morajo imeti hudega sovražnika z vsemi grdimi oznakami in ki mora biti dosegljiv. Z Albanci so opravili, že se kažejo prvi obrisi neuspeha in sedaj je treba poiskati novega. In tu so Slovenci, narejeni prav nalašč za to. Pri tem pa je tudi nekaj lastne slovenske krivde in napak. Tudi o tem je govoril v nevezanem pogovoru Milan Kučan, ki je obžaloval, da se pogosto med seboj kljuvajo, kot da bi bili kure, ki brskajo po nepotrebnem. Eno so politične razlike in mnenja, drugo pa je nepotreben prepir. Mi pa še dodajmo, da je v določenih trenutkih v narodu nujna enotnost in da politične različnosti pomenijo krepitev te enotnosti, ki je v Sloveniji na izredno visoki stopnji. Iz Vojvodine pa poročajo, da so Miloševiča povsod sprejemali izredno hrupno in navdušeno, z vsem najbolj odmevnim cerimonialom. Med špalirjem vzklikajoče množice se je peljala kolona avtomobilov, na dohodih v kraje in vasi so čakali pionirji in pionirke s šopki rož. V Bački Polanki je bilo izredno slovesno. Tam so predstavniki domače tovarne zaskrbljeno vprašali Miloševiča, kaj bo z njimi, saj izvažajo zgolj v Sovjetsko zvezo, za kliring, sedaj pa se govori, da kli-ring povečuje inflacijo. Miloševič jih je pomiril, da naj bodo brez skrbi, ker se mora izvoz povsod povečevati in se ga ne sme zmanjševati. Svojevrsten pristop k toliko opevanemu tržnemu gospodarstvu in originalen prispevek k prizadevanjem, da se zmanjša inflacija, zlasti, če pomislimo, da sovjetski dolg že presega dve milijardi in pol dolarjev. LJUBLJANA — Včerajšnja problemska konferenca slovenske socialistične zveze se je imenovala "Priprave na Evropo devetdesetih let". Tako se nadaljujejo aktivnosti v Sloveniji, ki izhajajo iz strahu, da hi republika in država po 1992. letu ostali pred zaprtimi vrati Evrope. Pri slovenski vladi dela posebna skupina, ki naj bi napisala neke vrste slovensko "belo knjigo", jutri pa se bo z evropskimi dilemami ukvarjal republiški parlament. V uvodu k včerajšnji razpravi na socialistični zvezi je podpredsednik Viktor Žakelj rekel: »Za našo prihodnost, za Jugoslavijo kot moderno socialistično, samoupravno podjetniško družbo pa je pomembno, da smo vendarle soočeni z miselnim modelom in logiko, ki je zunaj našega neposrednega vpliva, ki je ne moremo poljubno krojiti po trenutni, političnim prilikam prirejeni pameti. Zato nas že samo razmišljanje o možnosti ali ne-možnos-tih našega vključevanja v novo Evropo po svoje dela Evropejce. Mi moramo nujno sprejeti evropski način razmišljanja: v novi Evropi, tudi če nas sprejme, ne moremo preživeti z dogovorno ekonomijo, partijskim monizmom, z represivnim pravosodjem, ki ščiti državo, ne pa človeka itd. Zato, ker smo se duhovno oddaljili od tega sveta, ker smo preveč stavili na možnost ekvidistance do ideoloških polov, se tudi potem, ko je ostrina tega bipo-larizma iz časov hladne vojne že začela slabeti, bo naše vračanje v združeno Evropo pogosto spominjalo na legendarno kalvarijo, potrebna bo miselna katarza, torej samoočiščenje od vsega tistega, kar nas je nasilno delalo različne od tega sveta, od tistega, kar smo mislili, da bo razviti svet sprejel od nas, pa ni. Zato danes razmišljanje o moderni Evropi zadeva vse: tako gospodarstvo, gospodarsko .infrastrukturo kot družbeno dejavnost.« Sledilo je več ur razprav, v katerih so politiki poudarjali pomen odločitve za jasno opredelitev Slovenije in Jugoslavije za enakopravno sodelovanje z evropsko skupnostjo, EFTO in svetom Evrope, predstavniki mladinske organizacije pa so zahtevali dolgoročno odločitev za vstop v Evropsko skupnost. Strokovnjaki s posameznih področij pa so opozarjali na jugoslovanske notranje pomanjkljivosti za tvorno sodelovanje z razvito Evropo. Kljub soglasju vseh sodelujočih za tesnejše povezovanje z Evropo, pa včerajšnja problemska konferenca ni sprejela nikakršnih zaključkov, ker konca razprave ni dočakala niti polovica tistih, ki bi morali glasovati. O zaključku bo sklepalo predsedstvo slovenske socialistične zveze na eni izmed svojih prihodnjih sej. D. V. Delegacija katabnskih socialistov m obisku pri slovenski partiji LJUBLJANA — V teh dneh je delegacija Združene socialistične partije Katalonije obiskala slovenske komuniste. Na koncu obiska sta včeraj na tiskovni konferenci spregovorila generalni tajnik katalonske partije Rafael Ribo in predsednik ZKS Milan Kučan. V uvodnih besedah obeh predstavnikov in v nadaljnji razpravi so se pokazali nekateri bistveni pogledi na moderna vprašanja razvoja in zlasti partijskih odločitev. Milan Kučan je tako govoril o desetletnih stikih in sodelovanju, ki se je razširilo na mnoga področja. Politični del razgovorov se je nanašal na skupna pomembna vprašanja, kot je na primer avtonomija: politična, gospodarska in kulturna. Evropa se povezuje, toda hkrati se krepi tudi proces različnih avtonomij. Govorili so o federativnem procesu, ki je prav tako svetovni pojav, in o odporu proti unitarizmu, ki prihaja do izraza na Vzhodu in Zahodu, v Jugoslaviji pa je povzročil še več škode kot separatizem, čeprav ga ponekod poveličujejo, »kot sem prebral v jutranjih časopisih«, je dobesedno končal to misel predsednik Kučan. Izredno pomembno je regionalno povezovanje in tudi to je ena izmed oblik poti v Evropo. Jugoslavija mora stopiti v Evropo kot polnopravna članica in nihče si ne želi biti hlapec, zato pa so nujne reforme in pomoč prijateljev, kot so na primer Katalonci. Kučan je nato govoril o partijskih preosnovah in o ločitvah, do katerih je že prišlo po svetu in utegne priti tudi v Jugoslaviji. Generalni tajnik Rafael Ribo je ta seznam skupnih tem izpopolnil z gospodarskim liberalizmom in tržnimi zakonitostmi, ki morajo upoštevati tudi socialna vprašanja. Velik izziv za vso levico sta demokratična preosno-va in federativna reforma, za katero se zavzemajo v Španiji. Poudaril je velik paralelizem stališč in ocen podobnih procesov, do katerih prihaja v njihovi deželi in v Sloveniji. Govoril je še o bližnjih evropskih volitvah in Evropi regij, narodov, dežel in pokrajin, ki se uveljavlja prav zato, da bi se lahko razživela njena pluralnost. Na naše vprašanje je pojasnil, da se ne zavzemajo za kakršnokoli formalno obliko povezovanja levice, ki jo jemlje zelo široko, brez tradicionalnih predznakov. Povezovanje naj se ustvarja na temelju že omenjenih skupnih tem, h katerim pa še zlasti spada zaščita okolja, osnovnih življenjskih pogojev, razgovor Sever - Jug in podobno. Skušali se bodo uveljaviti na evropskih volitvah in nato skupaj na tej podlagi nastopati v evropskem parlamentu. Omenil je še, da je pred kratkim Barcelono obiskal tajnik italijanske partije Occhetto, s katerim so imeli glede bistvenih vprašanj zelo podobna stališča. Odločno je zavrnil metodo demokratičnega centralizma, ki je pri njih že dolgo ni. Med drugimi zanimivostmi je tudi povedal, da bo na olimpiadi 1990. leta tudi katalonščina eden izmed štirih uradnih jezikov. BOGO SAMSA JUNIJ ’89 CTO CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 1. 6. 1989 in zapadlostjo 1. 6. 1995. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 1. in 10. junijem 1992 s tem da že maja istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia • CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca ddtalia ali pri bančnih zavodih do 29. maja do 13.30. • CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 98% ali višja; cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 1. junija po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. Rok rezervacije za občinstvo: do 29. maja Letni donos izklicne cene bruto neto 13,77% 12,02% 13,41% 11,70% CTO Izklicna cena dražbe 98% Rok izplačila 3. leto 6. leto V Bagherii spet dve žrtvi mafije PALERMO — V Bagherii se nada-Ijuje obračunavanje med mafijskimi družinami, ki je od 29. marca terjalo že 14 žrtev. Včerajšnji dvojni umor, neznanci so streljali na Bartolomea Scaduta in Onofria Tutina, se je odigral v samem središču mesta. Po zločinu so morilci bežali, pod neki parkiran avtomobil pa so odvrgli puško. Včerajšnji umor pa je nekoliko neobičajen, saj žrtvi menda nista imeh tesnejših stikov z mafijo. Preiskoval« so ugotovili tudi, da se Scaduto P1*6 več pripadnikov mafijske družine, ki jo vodi Toto Riina, vendar umorjeni Scaduto ni imel opravka z njimi, nekaj lažjih kazenskih prekrškov pa je zagrešil že pred mnogimi leti. V Bagherii se mafijski družini Riine in Corleo-ne že vrsto let potegujeta za nadzorstvo nad trgom z mamili. Moskovski časopisi o zboru poslancev MOSKVA — Skoraj vsi sovjetski dnevniki so te dni poročali o zborovanju, ki so ga prejšnjo nedeljo priredil® tako imenovane neformalne organi2® cije oziroma njihovi poslanci. Ste vi ^ nim udeležencem so med drugim 9° vorili tudi Boris Jelcin, Andrej Saharov, Aleš Adamovič in Ivan Laptjev. Posamezni časopisi dajejo zborova^ nju različne ocene: govorniki naj b! P mnenju nekaterih iznesli konstrukti ne predloge, po mnenju drugih P ostre kritike, tretji pa poročajo, d.a.a. je z govorniškega odra slišalo veC -ij. Ijivih napadov na partijo. Pravda P . ro dodaja, da je čudno, kako neka,e[. člani politbiroja (v tem primeru J cin), ki so se udeležili zborovanja, t «_ niso opazili. »Laptjev (direktor Iz ^jj tij) je na primer zelo na kratko oin ^v, vlogo partije v perestrojki, čePg, brez privoljenja partije takih zt)tavanj ne bi bilo,« piše Pravda. Zbor nja se je udeležilo 20 tisoč ljudi. Vedno manj zaupanja v denarno politiko sedmerice najbolj razvitih Zaskrbljenost industrijskih držav nad neprestano dražitvijo dolarja Dolar je v ponedeljek prebil mejo 2 mark in 140 jenov, česar ni dosegel že poltretje leto, a še ta teden utegne poskočiti do 2,07-2,2 marke. Včeraj se je sicer malce ošibil in bil v Italiji pri tečaju 1,455,115 lire za okrog 8 lir cenejši kot dan prej (1.463,395), vseeno pa še zmerom čvrstejši kot ob jutranjem odprtju borz (1.448). To le še dokazuje, da zeleni bankovec podira rekord za rekordom in da ga nič ne uspe zaustaviti, niti centralne banke 7 industrijsko najbolj razvitih držav, ki so prodale ogromne količine dolarjev in naposled ostale z dolgim nosom. Ne samo, dolarja ni ustavila niti uradna izjava, s katero je Bela hiša izrazila zaskrbljenost, da lahko takšen razvoj dolarskih tečajev spravi pod vprašaj izpolnjevanje Bushove obveze o spoštovanju dogovora G-7 za sporazumno usklajevanje denarne politike. Toda borzni operaterji ne verjamejo več toliko v učinkovitost sedmerice najbogatejših, to pa jim med drugim narekuje oklevanje Japonske in Z. Nemčije, da zvišata obresti, in nejasen politični položaj v Bonnu in Tokiu. Japonska je sicer včeraj omenila možnost povišanja eskontne mere za 0,50-0,75% (cenejši jen paše izvoznikom, je pa nevaren za inilacijo). Dražitev dolarja je prav tako včeraj odločno obsodil britanski finančni minister Lawson, zaskrbljen pa je tudi italijanski minister za zunanjo trgovino: »Če bosta dolar in nafta še naprej silila kvišku, se bo letošnji deficit v energetski bilanci dvignil kar na 20.000 milijard lir.« Pod udarom tudi zlato Pod pritiskom dolarja so cene zlata padle do ravni, ki je nismo zaznamovali že 33 mesecev, tako je v Ziirichu in Londonu čisto zlato zdrknilo pod 361 dolarjev za unčo. Kupci so lahko torej zadovoljni: če se bo dolar še krepil (ali vsaj obdržal zdajšnji tečaj iznad 2 mark), se cene zlata v kratkem ne bodo vzpele. Ne samo, šanse zlata so ravno v nižjih cenah, kajti te bodo izzvale večje povpraševanje, ki bo v drugem letošnjem polletju omogočilo nov skok kotacij - morda prek 400 dolarjev za unčo. Rast dolarja je vplivala tudi na druge surovine. V Londonu so se podražile vse barvaste kovine, razen aluminija, vendar gre le za trenutno reakcijo na oslabitev funta šterlinga nasproti dolarju; zaloge so pač velike in bodo gotovo zavirale cene, sicer ne le tostran, ampak tudi onkraj Atlantika, saj se newyorški trg dosledno ravna po signalih iz Londona. Porast dolarja, ki je omejil izvozne posle, je povzročil tudi pocenitev žita in soje v Chicagu, ravno tako pa so se oslabili tečaji surove nafte v Londonu, ki so (tudi zaradi izdatne ponudbe severnomorske surovine) padli na 17,35 dolarja za sod; nasprotno se je sod v New Yorku podražil skoraj na 21 dolarjev, vendar menda samo zaradi bojazni pred zmanjkanjem nafte za junijske dobave. Med partnerji tudi Banca Commerciale Italiana Prva mešana banka v SZ Banca Commerciale Italiana, Baye-rische Vereinsbank (Zvezna republika Nemčija), Creditanstalt Bankverein (Avstrija), Credit Lyonnais (Francija) in Kabsallis Osake Pankki (Finska) bodo s tremi sovjetskimi denarnimi zavodi ustanovile v Moskvi mešano banko. Gre za prvo operacijo joint-venture na tem področju v Sovjetski zvezi. To bo družba z omejeno zavezo International Moscow Bank, ki bo razpolagala s kapitalom 100 milijonov rubljev (preko 223 milijard lir). Večinski delež glavnice (60%) si bo v razmerju 12% vsaka razdelilo omenjenih pet zahodnoevropskih zavodov, manjšinski delež pa si bodo sovjetski partnerji razdelili takole: Vnesheconom- bank (Banka za zunanjo trgovino) 20%, Promstrojbank (Banka za industrijo in gradnje) 10% in Sberbank (Sovjetska hranilnica) 10%. Mešana banka bo finansirala ustanavljanje mešanih družb, skrbela bo za izdelavo investicijskih projektov na račun domačih in tujih vlagateljev, sicer pa bo delovala na raznih področjih mednarodnega trgovanja. Poslovala bo tako v vseh konvertibilnih valutah (na sovjetskem in na inozemskih tržiščih) kot v rubljih (samo na sovjetskem trgu). Bavila se bo tudi s tečajnimi menjavami in vrednostnimi papirji. Banca Commerciale Italiana je kot prvi italijanski denarni zavod odprla lastno predstavništvo v Moskvi 9. julija 1973. V zunanji trgovini Za strokovno usposabljanje Nagle spremembe na mednarodnem gospodarskem prizorišču zahtevajo kar naj temeljitejšo strokovnost, posebno še pri mladih, ki se nameravajo vključiti v zunanjetrgovinsko poslovanje. To izhaja iz poizvedovanja, ki so ga Zavod za zunanjo trgovino (ICE), Italijansko bančniško združenje (ABI) in Confindustria opravili med 352 podjetji in 49 denarnimi zavodi v Italiji. Izid ankete je dokazal, da so indus-trijci voljni takoj vložiti denar v strokovno usposabljanje mladih moči in v tem okviru je 32% povprašanih naglasilo, da so pripravljeni porabiti tudi več kot 3 milijone lir za strokovno izu-rjenje mladega človeka, ki bi se rad lotil trgovskega poslovanja s tujino. Kmalu kongres zavarovalskih agentov Od 30. maja do 2. junija bo v Frascatiju (Rim) kongres vsedržavne federacije zavarovalcev FNA, to je sindikalne organizacije, ki zastopa uslužbence zavarovalnih družb in agencij. Med drugim bodo razpravljali o funkcionalnosti italijanskega zavarovalskega sistema v vidiku evropske združitve leta 1993 oz. o nuji po ustrezni prilagoditvi storitev in prodajnih kanalov. Dalje bo govor o sodelovanju z Vzhodno Evropo in o vlogi državnega zavarovalskega zavoda INA, ki se po zatrdilih FNA 'spreminja iz državnega podjetja v mednarodni holding" (zaradi tega bodo predlagali, da se tržne pristojnosti zavoda INA zaupajo nadzornemu telesu ISVAP). Nazadnje bodo govorili o finančni družbi SOFIGEA iz sklopa ANIA, ki je zadolžena za reševanje zavarovalnic v krizi, ki pa da je nekoristna. Ljubljanski Mercator povečuje izvoz Ljubljanski Mercator računa, da bo letos ustvaril izvoz v vrednosti 165 milijonov dolarjev, kar bi pomenilo 10% več kakor v lanskem letu. Velik del blaga, ki je namenjeno izvozu, je že oddan na podlagi ustreznih sporazumov z naročniki. Mercator, pod katerega okriljem deluje 31 proizvodnih organizacij, bo prav tako povečal uvoz, in sicer za 5% do vrednosti preko 80 milijonov dolarjev. Večji del uvoženih izdelkov (pretežno kmetijskih in živilskih) bodo namenili izboljšanju preskrbe v 1.600 prodajnih enotah. Ljubljansko podjetje krije več kot 30% povpraševanja v Sloveniji. Joint-venture Agusta - Sanmi (Seul) Predsednik italijanske letalske tovarne "Agusta" D'Alessandro in predsednik južnokorejske družbe "Sammi Corporation" H. C. Kim sta v Seulu podpisala sporazum o ustanovitvi mešane družbe Sammi Agusta Aerospace. Ta bo proizvajala lahka transportna letala Stat Marchetti in snovala načrte za sodelovanje na področju izdelave helikopterjev, ki bodo namenjeno tudi širšemu tržišču jugovzhodne Azije. Nova družba bo imela 400.000 kv. metrov obsegajočo tovarno, zaposlovala bo 400 ljudi, letni promet pa bo dosegel dobrih 700 milijard lir. Matično podjetje Sammi se bavi s proizvodnjo specialnega jekla in precizne mehanike, letni promet pa znaša več kot 2.000 milijard lir. 14. mednarodni velesejem v Nikoziji V glavnem mestu Cipra Nikoziji se bo začel v petek 14. mednarodni velesejem, ki bo trajal devet dni. Uradno se ga bo udeležilo 17 držav, osemnajst pa z zasebnimi zastopstvi. Med uradnimi udeleženci bodo tudi Italijani, ki bodo v lastnem, 800 kv. m velikem paviljonu razstavljali prvenstveno avtomobile (Fiat, Lancia, Alfa), elektrogospodinjske aparate in opremo ter keramične izdelke. Italija sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerje Cipra. Sodelovanje med družbama JAT in AUA Generalni direktor jugoslovanske letalske družbe JAT Miljenko Zrelec in predsednik avstrijske letalske družbe AUA Herbert Papuschek sta se včeraj na Dunaju dogovorila za čim tesnejše sodelovanje v vidiku novosti, ki jih bo prineslo leto 1993. Družbi bosta sprožali skupne pobude tako na notranjih tržiščih kakor tudi v sklopu evropskega združenja letalskih družb AEA, prav posebno pozornost pa bosta posvečali Evropski gospodarski skupnosti. l Kmečka Ijanka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE M M TRŽAŠKA BORZA 19.5. 23.5. 19.5. 23.5. URADNE KOTACIJE ____ Generali.................... 40900 Ll°yd ...................... 18000 Uoyd risp.................... 9650 *>AS ...................... 28600 8AS risp................... 12900 fa' ....................... 18950 sai risp..................... 8000 Montedison ................. 2131 Montedison risp........... 1238,5 !’irel|i .................... 3140 Pirelli risp................. 3150 pirelli risp. nc ............ 1900 ®nia ........................ 2560 fnia risp.................... 2560 Poia risp. nc............... 1500 mnascente.................... 4820 ^inascente priv.............. 3100 Rmascente risp.............. 3300 J^emuda ..................... 2120 5!^ ......................... 2800 olp r'sp.................... 2450 “astogi...................... 408 Comau ....................... 3055 j 40490 18100 9600 28300 12950 18650 7900 2122 1236 3140 3130 1850 2610 2580 1460 4800 3100 3280 2120 1500 2920 2400 402 3073 Fidis.................... 6620 6600 Gerolimich................... 118 123 Gerolimich risp.............. 100 101 SME ........................ 3810 3770 Štet........................ 3730 3680 Štet W 10 ............... — Štet w 9 ....................... — — Stel risp.................... 3160 3200 Tripcovich .................. 8445 8500 Tripcovich risp. nc.......... 4110 4090 AH. Immobiliari ............. 4275 4430 FIAT ....................... 9110 9090 FIAT priv.................... 5965 5965 FIAT risp................... 6015 6033 Gilardini.................. 16850 16990 Gilardini risp.............. 13480 14240 Dalmine ..................... 364 375 Marzotto.................... 8000 8098 Marzotto risp............... 8080 8400 Marzotto risp. nc........... 5600 5980 NEURADNO TRŽIŠČE ________ I. C. C. U................... 765 775 SO. PRO. ZOO................. 900 1000 Carnica Ass................. 10500 10500 I1 MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 23.5. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP maj 1989 10,5l% : -vi: _______________________________23.5. spr, % ^ji-SKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO S!> ..................... 8680 —0,80 p'dan'a..................... 6235 +0,80 6rugina....................... — _ ^VApoVALSTVO - BANČNIŠTVO_______________ J6anza Ass................. 37110 —0,37 A 'a.anza Ass. risp. por. . . . 38100 + 1,32 Au!!*3'.'3................. 14650 —1,01 la,jdnia ................ 2202 — Gen Ass' ord............. 17250 — |ta|:’6r„ali Ass........... 40720 —0,19 Aben,*55................... 10750 -M .37 U P0ndiaria spa............ 60200 —0,60 LCevidente ................ 24240 — F|Ag Adrmtico ............. 18100 +0,56 »As 37..................... 28300 +1,08 Tornr'Sp P°rt.............. 12950 + 0.38 ^rd' .................... 2°000 Sca or'V................... 16950 —°'41 )rornrn- Italiana .... 4109 —0,29 Pr6di?n Roma ............... 9340 —°,53 Srb° taliano ............... 2045 —°.29 Med“anca priv.............. 36400 — banca................. 20490 —0,29 n ^NA INDUSTRIJA - CEMENT_______________ pLs Rur9° ord '............ 13400 — iSdaa880 ................. 23000 +1'72 Nd?don ................... 27640 +3,03 P''SSraf0^1 pr'v.......... 16490 + 3.38 t+^enc Edl,oriale....... 5535 +0,27 .................. 3371 +0,92 6ntl................ 113000 — 23.5. spr. % Unicem................ 23050 -—0,04 Unicem risp........... 11100 —0.18 Calp + 4,26 Fidenza Vetrar 1000 . . 8170 + 0,49 Italgas 2242 + 2,84 Mira Lanza . . . 40990 + 0,71 Montedison 1000 2130 —0,04 Montefibre .... 1391 —1,34 Pirelli . 3146 —0,12 Pirelli risp 3132 + 0,86 Recordati ord. ... 12760 + 1,26 Saffa Siossigeno .... Sn a BPD + 0,69 Snia Fibre + 0,25 Snia Tecnopolimeri . . . 6990 + 1,82 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente . + 0,21 Silos Genova . . . Standa —0,55 Standa risp. port 10250 —0,67 Alitalia cat. A 2090 + 0.23 Alitalia priv. . Italcable . . . . SIP ........... SIP risp. port. Sirti...... 1349 +1,53 11060 +1,74 2905 + 0,34 2337 -2,58 9005 —0,05 ELEKTROTEHNIKA- FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5000 —0,99 Tecnomasio............... 2225 +o!69 Bastogi................ 405,00 +0,87 BTP junij 1990 10,5% — — BTP maj 1990 98,30 —0,05 BTP marec 1989 12,5% . . . — -- BTPjanuar 1990 98,50 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 101,25 —0,30 CCT ECU 1982/89 14% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 103,25 + 0,49 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,80 + 0,54 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,30 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% 97,60 — CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 100,30 + 0,30 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,90 —0,42 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,85 — CCT april 1992 10% 94,60 —0,11 CCT julij 1992 IND 97,30 + 0,21 CCT januar 1991 IND 99,30 —0,05 CCT julij 1993 IND .... 95,20 —0,05 “ '!'^i']i!]!j',l|i|' # , ‘ •- ' > '|“.,, lH VODILNE DELNICE y ll liil! 23.5. spr. % Bonifiche Siele 40000 —0,74 Bonifiche Siele risp 11500 + 0,87 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5405 —0,27 C1R risp 5310 —0,18 Cofide 5880 —0,33 Comau Finanziaria 3073 —0,09 Editoriale SpA 3700 —0,53 Euromobiliare 6051 — Ferruzzi Agric 2100 + 1,15 Fidis 6520 —0,60 Fimpar 2190 + 3,79 Finarte 4600 — Fiscambi Holding 6700 — Fiscambi risp 2400 + 2,17 Fornara 3096 + 1,05 Gaic 22310 + 0,22 Gemina 1755 + 0,22 Gemina risp 1678 —‘-0,17 Gerolimich 124 + 2,47 Gerolimich risp. port 102,25 + 1,23 IFI priv 17500 — IFIL fraz 4700 + 0,37 IFIL risp. port. fraz 2600 + 0,77 Iniziativa Meta — Iniziativa Meta risp. . ' — Italmobiliare . . . 162500 + 0,86 Pirelli & C 7610 —0,65 Riva Finanziaria 9650 Sabaudia Finanziaria . Sabaudia risp. nc — — Saes 2260 + 0,89 SME - 3720 —1,32 SMI Metalli 1573 + 1,61 SMI Metalli risp 1420 + 1,42 SOGEFI 4525 + 1,57 Štet 3718 + 1,58 Štet risp. port 3190 —0,21 23.5. spr. % CCT december 1990 IND . 99,70 + 0,05 CCT februar 1991 IND ... 99,15 —0,15 CCT februar 1997 IND ... — — CCT junij 1993 CV IND . . . 95,45 — CCT marec 1991 IND 99,30 + 0,15 CCT nov. 1993 CV IND . . . 95.85 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND . . . 95.25 —0,05 CCT avgust 1992 IND 97,40 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,40 —0,05 CCT 1983/93 TR 2,5% 89,00 — CCT avgust 1988/93 IND . . — CCT avgust 1990 IND 99,35 —0,05 CCT avgust 1991 IND 99,70 — CCT avgust 1995 IND 93,25 —0,11 CCT avgust 1996 — — CCT april 1991 IND 100,15 — CCT april 1992 — — CCT april 1995 IND 92,15 + 0,05 CCT april 1996 — CCT december 1990 IND . . 101,10 —0,05 CCT december 1991 IND . . 99,75 — CCT december 1995 IND . . — — 23.5. spr. % Tripcovich 8500 + 0,23 Tripcovich risp. nc 4099 + 0,96 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4430 + 1,93 Calcestruzzi 15180 —0,26 Cogefar 5430 — Del Favero 5295 + 1,04 Grassetto SpA 15965 + 2,07 IMM Metanopoli 1566 —0,31 Risanamento Napoli . . . 29700 + 0,33 Vianini 4348 + 4,51 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3191 + 0,06 Danieli & C 8475 —0,29 Data Consyst 13500 + 0,82 Fiar SpA 23290 —0,25 Fiat 9100 + 0.01 Fiat priv 5991 + 0,52 Fiat risp 6050 + 1,51 Franco Toši 24800 + 0,81 Gilardini 16990 + 0.53 Magneti Marelli 2900 —1.69 Merloni 3205 —1,68 Necchi ord 3621 + 0,30 Olivetti ord 9040 + 0,27 Olivetti priv 5303 —1,43 Pininfarina 10520 —0,28 Rodriguez SpA 10010 + 0,10 Safilo 8450 —0,58 Safilo risp 8152 —0.58 Saipem 3370 + 1,04 Saipem risp 3240 —0,30 Teknecomp 1470 + 0,68 23.5. spr. % CCT december 1996 IND . _ CCT ECU febr. 1994 — — CCT ECU maj 1994 — — CCT EFIM avg. 1988 IND . — — CCT ENI avg. 1988 IND . . — — CCT februar 1991 IND . . . . 100,85 — CCT februar 1992 IND ... 97,00 — CCT februar 1992 9,8% . . . 101,50 — CCT februar 1995 IND ... 95,20 —0,31 CCT februar 1996 — — CCT februar 1997 IND ... — — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,70 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,60 —0,10 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,50 + 0,20 CCT januar 1991 IND .... . 100,95 —0,05 CCT januar 1992 IND .... 98,10 + 0,10 CCT januar 1992 11% . . . 97.60 — CCT januar 1993 IND ... . 96,90 — CCT januar 1996 CV IND . — — CCT januar 1997 IND ... . — — CCT januar 1995 IND 93,15 —0.05 CCT januar 1996 IND — — CCT INAM jan. 89 12,5% . — — CCT jul. 88 EM 83 IND . . . — — CCT julij 1990 IND 99,50 —0,10 CCT julij 1991 IND 99,90 — CCT julij 1995 IND 94,00 — CCT julij 1996 — — CCT maj 1991 IND . 100,50 —0,05 CCT maj 1992 — — CCT maj 1995 IND 92,95 —0,05 CCT maj 1996 — — CCT maj 1997 IND — — CCT marec 1991 IND 100,15 —0,05 CCT marec 1995 IND 92,10 —0,27 CCT marec 1996 — — CCT marec 1997 IND — — CCT nov. 1990 IND 99,90 + 0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,05 — CCT nov. 1991 IND 99,95 —0,10 CCT nov. 1992 IND 97,75 —0,15 CCT nov. 1995 IND 93,25 — CCT nov. 1996 IND — CCT oktober 1993 IND 97,15 — CCT okt. 88 EM 83 IND . . . — — CCT oktober 1990 IND ... . 99,40 + 0,05 CCT oktober 1991 IND 99,70 —0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 93.05 — CCT oktober 1996 IND , . . — — CCT sep. 88 EM 83 IND . . . — — CCT sep. 1990 IND 99,30 —0,10 CCT sep. 1991 IND 99,75 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 93,20 —0,11 CCT sep. 1996 IND — — CTS marec 1994 IND — — CTS april 1994 IND 70,55 —0,28 ED SCOL 1975/90 9% 100,30 — ED SCOL 1976/91 9% 100,50 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,00 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 106,00 + 0,62 RENDITA —35 5% 70,60 —0.84 Odbornik iz Pordenona odstopil, UDS pa je v deželni koaliciji Deželna večina zavrnila nezaupnico KPI Kompromis za premostitev »afere Gonano« Politične krize na Deželi za sedaj ne bo. Deželni svet je po precej medli in dolgočasni razpravi zavrnil nezaupnico levičarske opozicije in sprejel odstop odbornika Gonana, bivšega socialdemokrata, ki je prestopil v novoustanovljeno Demokratično socialistično zvezo (UDS). Socialdemokrati so tako čez noč ostali brez odborniškega mesta, deželna večina pa je sedaj sedem-strankarska, saj so od včeraj socialdemokratski ubežniki polnopravni člani koalicije, medtem ko so v deželni vladi ostale dejansko le tri stranke in sicer KD, PSI in PRI. Demokristjani in socialisti so se torej na koncu sporazumeli za kompromis, za odložitev političnega obračunavanja po evropskih volitvah, čeprav je odbor praktično že nekaj časa v krizi, o čemer jasno priča zakonodajna paraliza občinske skupščine. "Afera Gonano" se je tako končala brez zmagovalcev in brez poražencev, s klavrnim kompromisom, s katerim so samo odložili morda odločilni politični spopad v večinski koaliciji. V tej aferi pa je edini poraženec PSDI, ki je izgubila dosedanje mesto v deželni vladi. Demokristjani, ki niso hoteli krize Biasuttijevega odbora, so upravičeno zadovoljni nad razvojem dogajanj: Zahtevali in dosegli so odstop odbornika Gonana, na pritisk socialistov pa so sprejeli v večino socialdemokratske ubežnike nekdanjih vsedržavnih tajnikov Longa in Komite, ki se pripravljajo na vstop v PSI. Socialisti so šele v jutranjih urah pristali na ta kompromis. Posebno pristaši ministrskega podpredsednika De Michelisa, ki si utrjujejo vlogo v stranki, so pritiskali za takojšnjo krizo, kateri pa so nasprotovali nekateri odborniki PSI (baje posebno Saro in Carbone), ki so trenutno v notranji opoziciji. Tudi znotraj Cra-xijeve stranke je na koncu prevladal kompromis tajnika Zanfagninija, ki je predlagal in dosegel "zamrznitev" krize do junijskih volitev. Napovedano politično preverjanje bo tako nudilo priložnost tudi za merjenje sil znotraj deželne PSI. Proti nezaupnici KPI, kateri so se pridružili zeleni in svetovalca DP Ca-vallo in Furlanskega gibanja De Agos-tini, so strnjeno glasovali svetovalci KD, PSI, PRI, PLI, PSDI, SSk in edini pristaš novoustanovljene UDS Gonano, ki je utemeljil odstop z odborniškega mesta in namene novoustanovljenega političnega gibanja. Dejansko ni povedal nič novega in dal spet jasno razumeti, da se bo UDS prej ali slej vključilo v PSI. Kot rečeno je napovedal odstop, njegova resorja (ljudske gradnje in tehnične službe) pa bo do napovedanega preverjanja vodil predsednik Biasutti. Deželni tajnik KPI Viezzi je uvodoma podčrtal, da je ' afera Gonano" dejansko samo odraz globoke politične in upravne krize, ki pretresa odbor in večinsko koalicijo. Pozval je Gonana, naj izstopi tudi iz skupščine, saj je bil Adriano Biasutti izvoljen kot predstavnik PSDI, izstrelil pa je nekatere kritične puščice na račun socialistov, katerim je očital, da si polnijo usta s potrebo po politični prenovi, dejansko pa ne naredijo nic za premostitev sedanje paralize. Sekretar PSI Zanfagnini pa je očital KPI, da je spet izgubila edinstveno priložnost za stvarno soočanje na levici, demokristjane pa je opozoril, naj ne izkoristijo vloge PSDI v protisocialistične namene. Branil je Gonanovo potezo in dejal, da ima bivši odbornik iz Pordenona vso pravico sedeti v deželni večini. Predstavnik SSk Brezigar je podčrtal, da je SSk proti deželni krizi, saj ji je močno pri srcu stabilnost osrednje deželne uprave, v veliki zadregi pa se je znašel edini preostali svetovalec PSDI Cisilino. Napadel je Gonana, češ da sedaj zastopa samo samega sebe, na koncu pa napovedal, da bodo socialdemokrati, kljub tej zaušnici, ostali v koaliciji. Demokristjani so pokazali zadovoljstvo nad razpletom dogajanj. Tajnik Longo je priznal Gonanu, da se je dosledno in korektno ravnal ter na koncu izrazil popolno zaupanje Biasuttiju in njegovemu odboru, katerega čakajo v bližnji prihodnosti težke in zahtevne naloge. Longo se je izognil vsakršni polemiki s socialisti. Isto je storil tudi Biasutti, ki je potrdil vlogo sedanjega političnega zavezništva, dodal pa je, da bo morala koalicija prej ali slej resno vzeti v pretres »legitimne zahteve socialdemokratov za odborniško mesto v deželni vladi«. "Afera Gonano" je za sedaj torej rešena. Priča pa smo že latentni politični krizi, o kateri se bo govorilo šele po 18. juniju. Evropske volitve bodo tako tudi politična preizkušnja za Biasuttija in njegov odbor. SANDOR TENCE Laskavo priznanje Ravnatelj centra za raziskave v vodstvu AIRI Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je bil v teh dneh posredno deležen laskavega priznanja na vsedržavni ravni. Njegov ravnatelj dr. Mirano Sancin je bil namreč izvoljen v glavni svet Italijanskega združenja za industrijsko raziskovanje (AIRI). Združenje AIRI vključuje več kot 80 odstotkov ustanov in družb, ki se v Italiji ukvarjajo z uporabnim in industrijskim raziskovanjem. Med njimi so tudi največje italijanske industrije, od Fiata in Olivettija do Pirellija in zavodov IRI in ENI. Cilj združenja je pospeševati sodelovanje v industrijskem raziskovanju. Ob izvolitvi novega glavnega sveta je bil za njegovega predsednika potrjen prof. Renato Ugo od družbe Sigma-Tau, za podpredsednika pa sta bila imenovana inž. Guido Frigesi di Rattalma od IRI in prof. Giuseppe Sironi od ENI Ricerche. Jutri in v soboto V Bazovici praznujejo 90-letnico SKD Lipa V Bazovici bo jutri že druga prireditev, posvečena praznovanju devetdesetletnice domačega pevskega zbora Lipa. Tokratna prireditev, ki jo prireja Slovensko kulturno društvo Upa iz Bazovice, se bo začela ob 20.30 z otvoritvijo razstav stenskih preprog Magde Starc - Tavčar, keramičnih izdelkov Jasne Merku in načrtov za notranjo opremo arhitekta Jorisa Tula. Razstavo bodo slovesno odprli ob 21. uri, sledil pa ji bo koncert Tržaškega okteta, ki bo v bazoviški kinodvorani. Ob tej priložnosti bodo organizatorji proslave predstavili tudi brošuro z naslovom »Bazovica v boju«, ki ponuja bogato vsebino člankov o življenju v vasi, o številnih pomembnejših dogodkih, ki so zaznamovali njeno rast in kulturno ustvarjalnost in še z drugimi prispevki, fotografijami in dokumenti. V soboto, prav tako ob 21. uri, pa bo v kinodvorani v Bazovici osrednja proslava te pomembne kulturne obletnice, na kateri bo nastopil domači mešani pevski zbor Lipa, ki ga vodi dirigent Evgen Prinčič. Organizatorji vabijo vaščane, pa tudi druge prijatelje in goste, naj se prireditve polnoštevilno udeležijo in dajo tako moralno podporo domačemu društvu, ki si želi nadaljevati z dragocenim delom, katerega so pred devetdesetimi leti tako zagnano in navdušeno začeli zavedni domači pevci. (N. L.) Po podatkih za tržaško občino V maju nekoliko bolj umirjeno gibanje cen Cene najneobhodnejših življenjskih potrebščin so porasle tudi v mesecu maju. Nekoliko manj skokovito kot v preteklem aprilu sicer, pa vendar. Po začasnih podatkih občinskih statističnih služb v nekaterih italijanskih mestih vzorcih, ki jih bodo dokončno potrdili konec meseca, se je v maju inflacijska stopnja na vsedržavni ravni dvignila za 0,4 odstotka glede na letošnji april in za 6,7 do 6,8 odstotka glede na lanski maj. Povprečna inflacijska stopnja naj bi tako predvidoma dosegla 5,4 odstotka v aprilu in 5,7 odstotka v maju, kar je vsekakor precej več od zgornje meje, ki jo je načrtovala vlada. V Trstu so se življenjski izdatki za družine delavcev in uradnikov v tržaški občini maja dvignili za 0,4 odstotka glede na pretekli april in za kar 7,7 odstota glede na lanski mesec maj. Glede na letošnji april so se maja v našem mestu najbolj povečali izdatki za energijo, in sicer za 0,7 odstotka. Za stanovanja smo izdali za pol odstotka več kot aprila, za prehrano in za razne stroške za 0,4 odstotka več, za obleko in obutev pa samo za 0,2 odstotka več. Da je to zadnje poglavje sorazmerno bolj umirjeno kot ponavadi, gre najbrž pripisati tudi muhastemu vremenu, ki je bolj malo vabilo k nakupu novih spomladanskih oblačil in ljudem svetovalo, naj raje počakajo na bližajoči se začetek poletja. Če pogledamo tržaške podatke v primerjavi z lanskim mesecem majem, in torej njihovo gibanje na letni osnovi, je slika nekoliko drugačna oziroma manj spodbudna. Najbolj so poskočili razni izdatki, in sicer kar za 8,2 odstotka, medtem ko so se izdatki za prehrano povečali za 7,9 odstotka, za obleko in obutev za 6,1, za energijo za 6 in za stanovanje za 5,2 odstotka. Oklicali so jo sindikati CGIL, CISL, UIL Jutri štiriurna stavka delavcev javnega prevoza Jutri bodo v deželi Furlaniji-Julijski krajini stavkali uslužbenci javnih prevoznih podjetij. Stavko so oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, trajala pa bo štiri ure. V Trstu avtobusi ne bodo vozili od 10.30 do 14.30. V tem času bodo namreč stavkali vozniki, med tem ko bodo ostali uslužbenci stavkali tri ure ob zaključku vsake izmene. Stavko so sindikalne organizacije oklicale, da bi protestirale proti zadržanju lastnikov prevoznih podjetij in vlade. V letaku, ki so ga sindikati razdelili pred stavko je zapisano, da lastniki podjetij zavračajo sleherno soočanje za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla konec lanskega leta. To dejstvo je prisililo osebje k stavki, ki bo povzročila potnikom mnogo nevšečnosti. Sindikati nadalje obtožujejo vlado, da dejansko ni podprla premirja, ki so ga predlagale prav sindikalne organizacije, in da ni naredila ničesar, da bi ponovno pričeli s pogajanji. Prav vlada je po mnenju sindikatov kriva za krizo prevoznih podjetji, saj je skrčila prispevke, ki so bili name- njeni podjetjem, zmanjšala je pogostost služb, viša cene vozovnic in otež-koča delovne pogoje uslužbencev. Ob vseh teh "negativnih" ukrepih pa ne naredi ničesar, da bi izboljšala pogoje dela in poslovanja posameznih prevoznih podjetij. Sindikalne organizacije pa se z jutrišnjo stavko obračajo tudi do krajevnih ustanov, od katerih zahtevajo, naj primerno organizirajo in koordinirajo promet avtobusov, da bodo storitve boljše, odvečni stroški pa manjši. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL opozarjajo občane, da se že dolgo let niso odločile za splošno stavko, položaj pa je tako zapleten in težak, da je bil oklic stavke nujen. Poleg zahteve po boljših prevozih se sindikati zavzemajo tudi za ureditev mestnega prometa, predvsem tistega z zasebnimi avtomobili. Današnja mesta so kaotična in onesnažena, vloga javnih prevozov pa bi lahko bila bistvena tudi v boju za čistejše okolje in "mirnejša" mesta. Preučevanje turističnih tokov med FJK in Koroško V naši deželi je kar 60 odstotkov tujih turistov nemškega jezika, kar trije na vsakih deset pa prihajajo iz Avstrije. Ker so turistični tokovi tesno povezani tudi s trgovinskimi dejavnostmi, je Laboratorij za distribucijsko ekonomijo (LED) iz Trsta sklenil, da skupno z ekonomsko fakulteto Univerze v Celovcu preuči turistične izmenjave med Furlanijo-Julijsko krajino in avstrijsko Koroško. Sklep o izvedbi te raziskave so sprejeli na sestanku, na katerem so se srečali predstavniki tržaškega Laboratorija za distribucijsko ekonomijo in celovške ekonomske fakltete. Predsednik LED Roberto Rosini in njegov znanstveni ravnatelj Giorgio Bean (ki je sicer profesor ekonomskih ved in bančništva na Univerzi v Vidmu) sta ob tem poudarila, da bo raziskava omogočila določitev šibkih in močnih točk turističnega sistema v naši deželi, kar je tudi predpogoj za izboljšanje ponudbe gostom iz Avstrije. Prof. Dieter J. G. Schneider iz Celovca pa je na omenjenem sestanku razgrnil pravo teorijo o tem, kako je mogoče sistematično prodreti na neko tržišče. Poudaril je med drugim, da je treba najprej natančno ugotpviti področja, ki so dovzetna za ponudbo. Ponudnik bo pravilno ravnal, če se bo že od vsega začetka odrekel tistim področjem, ki niso dovzetna, kot so dokazale razne raziskave, ki so jih izvedli na Avstrijskem. Omenimo naj, da je LED nastal v Trstu na pobudo nekaterih trgovinskih združenj in univerzitetnih krogov z namenom, da bi preučeval probleme distribucije in terciarnih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Po zagotovilih predsedstva KZE Pojav salmoneloze na Katinari se hitro bliža dokončni rešitvi Predsedstvo Tržaške krajevne zdravstvene enote je izdalo tiskovno sporočilo o izbruhu nekaterih pojavov salmoneloze, ki so jih ugotovili v bolnišnici na Katinari. Salmoneloza — po zagotovilih vodstva KZE v zelo blagi obliki — se je pojavila tako pri nekaterih bolnikih kot pri zdravstvenem osebju in predstavlja po v italijanski in svetovni znanstveni literaturi precej navaden pojav v življenju bolnišnic in raznih skupnosti nasploh. Tisto, kar je pomembno podčrtati — beremo v komunikeju KZE — pa je, da so na Katinari nemudoma sprožili vse potrebno za ugotovitev vzrokov pojava in za preprečenje njegove morebitne razširitve. Zdravi nosilec bolezni je bil takoj ugotovljen in izoliran oziroma odstranjen iz bolniškega okolja. Prav tako so bili sprejeti ustrezni ukrepi v zvezi z obolelimi pacienti in zdravstvenim osebjem. Drugi ukrepi pa do danes še niso bili potrebni, saj je bil pojav pravočasno ustavljen in se hitro bliža popolni rešitvi. Zanimiva pot po sledovih del kiparja Marcella Mascherinija Tržaško Združenje prijateljev muzejev je začrtalo zanimivo pot, ki vodi obiskovalce mimo pomembnih del kiparja Marcella Mascherinija. Namen pobude je seznaniti ljubitelje umetnosti in tudi ostale občane in turiste z delom velikega tržaškega mojstra, ki je umrl leta 1983. Umetnik je zapustil Trstu veliko pomembnih del, več kipov je na odprtem, tako da je mesto svojevrstna, verjetno tudi najprimernejša Mascherinijeva umetnostna galerija. Združenje prijateljev muzejev je želelo ovrednotiti prav ta dela, ki jih morda vidimo vsak dan, jih pa ne gledamo. Skratka, mrzlični tempo življenja nas vodi mimo kipov, ne da bi ob njih zadihali njihovo umetniško razsežnost. Prvi del poti za sledovi Mascherinijeve umetnosti se pričenja na Gradu sv. Justa, kjer je na ogled več svetih podob, ki jih je izklesal tržaški mojster, zaključuje pa se ob doprsnem kipu pisatelja Jamesa Joycea, ki so ga leta 1982 postavili v Ljudskem vrtu. Drugi del poti se pričenja na terasi hotela Adriatica v Grljanu, kjer je postavljen satir, ki igra na flavto. Pot se nadaljuje do Miramara in tržaške univerze. Končna postaja je Rižarna, kjer je razstavljena Mascherinijeva skica za spomenik Auschwit-zu. Obiskovalci, ki bodo sledili začrtani poti, bodo imeli vpogled v dokaj celovit umetnikov opus, saj so omenjeni kipi nastali v različnih obdobjih in z različnimi nameni. Vsi pa dokazujejo veličino enega izmed najpomembnejših tržaških in tudi italijanskih umetnikov. Vsekakor dajejo Mascherinijeva dela Trstu plemenit pečat. Objekt so včeraj predali namenu Nova pridobitev Inštituta za anatomsko patologijo Včeraj so s krajšo slovesnostjo v tržaški glavni bolnišnici predali name' nu nov objekt Inštituta za anatomsko patologijo Univerze v Trstu. S finančnim kritjem tržaške KZE so opremili prostore, v katerih bodo hranili trup'" mrtvih, ki jih morajo konzervirati ali pa opazovati. Realizacija nove9a.P^i delka je stala približno 600 milijonov lir, razpolaga pa z najmodernejšu«. aparaturami. Na isti slovesnosti, kateri so med drugim prisostvovali tun predsednik K7F Rossini, poslanec Renzulli, rektor univerze Fusaroli, kvcst® Servidio in druge ugledne osebnosti, so odprli tudi tržaški register za rak® ta obolenja. Oba objekta sta velikega pomena, saj je tržaški inštitut za an tomsko patologijo priznana raziskovalna in študijska ustanova, register rakasta obolenja pa je bistven za to, da zdravniki stalno nadzorujejo p° rakastih obolenj na Tržaškem. j,, Včerajšnja slovesnost je bila tudi priložnost za krajši razmislek o i*5 kako delujejo zdravstvene službe na Tržaškem. Zdravstvo je v središču v državnih polemik, veliko težav imajo seveda tudi tržaške zdravstvene str ^ ture in ustanove. Poleg teh pa beležijo v Trstu vrsto vidnih uspehov, obe" pi se krepijo tudi zmogljivosti posameznih struktur. Nekateri oddelki so ^ no in priznani na vsedržavni ravni, kar pomeni lepo priznanje za zdravs osebje in upravitelje. (Foto Magajna) Razburljiv razplet ponedeljkove občinske seje Po samorazpustu občinskega sveta v Miljah pričakujejo komisarja Zasedanje medministrskih komisij Težave pri reševanju problemov prevoznikov V Milje prihaja torej komisar. Po sporazumnem in istočasnem odstopu vseh predstavnikov večinske Liste Frausin-KPI in Krščanske demokracije se je sprožil postopek, ki se mu pravi samorazpust (autoscioglimento) občinskega sveta. Glavno vprašanje je zdaj, kdaj bodo predčasne volitve. Marsikdo upa, da bodo že jeseni, vendar tudi birokratski postopki terjajo svoj čas. Damoklejev meč predčasnih volitev je sicer visel nad Miljami že najmanj poldrugo leto, morda pa že od zadnjih upravnih volitev, ki so prisodile Listi Frausin točno polovico občinskih svetovalcev (15 na 30). LF torej sama ni mogla upravljati, še manj pa so imele to možnost druge stranke. Ustvarila se je koalicija med LF in PSI, ki pa je že od vsega začetka pokazala vso svojo šibkost, tudi zaradi nevzdržnih osebnih odnosov med takratnim županom Bordonom in najbolj vplivnim milj-skim socialistom Rossinijem. Ko so se odnosi med PSI in LF dokončno skvarili, so komunisti z novim županom Muttonom poiskali nove poti in bi jih bili skoraj bili našli, saj je bil že sigliran sporazum za nadaljnje upravljanje Občine z demokristjani, socialdemokrati in liberalci. Toda tržaško pokrajinsko tajništvo KD je na pritisk socialistov postavilo veto, in tako Milje niso postale drugi Palermo. Sledil je poskus opozicijskih strank, da bi z odstopi svojih svetovalcev sprožile postopek za samorazpust, poskus pa je propadel in samo poseg pokrajinskega nadzornega odbora je preprečil, da bi bili predstavniki opozicije dokončno zgubili svoje mesto v občinskem svetu. Predzadnje dejanje te zapletene prigode je bila odobritev proračuna s samimi glasovi Liste Frausin in z odločilnim vzdržanjem neodvisnega Mar-chia ter misovca Marija. Za posojila pa je potrebna absolutna večina, zato so jih izvzeli iz bilance ter glasovanje prenesli na ponedeljkovo sejo v upanju, da bo do takrat mogoče najti takšno ali drugačno rešitev. In rešitev, pa čeprav še tako svojevrstno in po svoje presenetljivo, so vendarle našli. Kronika ponedeljkove seje, ki je morala biti po splošni oceni odločilna za usodo miljske uprave in samega občinskega sveta, zasluži nekoliko bolj podroben oris. Začelo se je z napovedjo, da je glasovanje o posojilih zdrknilo skoraj na rep dnevnega reda, medtem ko bi po napovedih moralo biti na prvem mestu. In tako je občinski svet najprej odobril dve resoluciji -o položaju bivših delavcev Aguile in o občinskem davku ICAP, nato je še obravnaval pripombe k varianti štev. 11 občinskega regulacijskega načrta ter odobril nekaj sklepov bolj ali manj tekoče narave. In končno so v ozračju velike negotovosti prišla na vrsto posojila. Vsa posojila iz proračuna so združili v en sam upravni sklep: gre za več kot 4 milijarde lir posojil, namenjenih poravnavi starih dolgov z ACEGA, meta-nizaciji, grezničnemu omrežju, vodovodu, popravilu šol, nakupu šolskega avtobusa itd. Po daljši prekinitvi seje je župan odprl diskusijo, oglasila pa sta se samo misovec Mari in socialist Ulcigrai in oba napovedala nasprotujoč glas. Potem pa nič. Tudi glasovalnih izjav ni dal nihče in tako je župan predal sklep o posojilih na glasovanje. »Kdo je za?« je vprašal župan in takrat so dvignili roke ne samo komunisti, ampak tudi demokristjani in neodvisni (bivši listar) Marchio. Vsi ostali so bili proti in sklep je bil z veliko večino odobren. Načelnik demokrščanske svetovalske skupine Rizzi je šele pri obravnavi naslednje točke dnevnega reda lahko utemeljil zadržanje svoje stranke in dal razumeti, da so se predstavniki Liste Frausin obvezali, da bodo po odobritvi posojil odstopili. Isto bodo storili demokristjani, je napovedal Rizzi, s čimer bo občinski svet razpuščen. Prišel bo komisar, ki pa bo imel že na razpolago finančna sredstva, da uresniči vse tisto, kar Milje potrebujejo. Obdobje komisarske uprave pa naj služi za izboljšanje odnosov med strankami in za pripravo prihodnjega petletja. Podobno se je izrazil tudi načelnik komunistične skupine Donadel, ki je priznal demokristjanom velik čut od- govornosti, socialiste pa obtožil, da so iz strankarskih ali oblastniških interesov preprečili upravljivost občine. »Muttonov odbor je dobro upravljal,« je še dejal Donadel, »predvsem pa je znal ustvariti novo ozračje strpnosti, kakršnega v Miljah v zadnjih štiridesetih letih še ni bilo. Važno pa je, da komisarska uprava traja čim manj.« Na Donadelove kritike je odgovoril socialist Ulcigrai, ki je obtožil odbor, da je s svojo nesposobnostjo povzročil krizo, demokristjanom pa očital kom-promisarstvo s komunisti. Zadnje dejanje te razburljive igre pa je bilo že pri koncu: tako demokristjani kot komunisti so povlekli na dan odstopna pisma in jih izročili občinskemu tajniku. Zadnjo, poslovilno besedo je imel župan Mutton, ki je spomnil, da je prevzel župansko funkcijo pred poldrugim letom v prepričanju, da je ne bo opravljal več kot nekaj tednov. »To je bila izredno težka, vsekakor pa nepozabna izkušnja. Morda bi bilo še mogoče izpeljati mandat do naravnega izteka, na žalost pa tega nismo znali storiti. Vsekakor pa smo vzpostavili koristen dialog z drugimi političnimi silami,« je dejal Mutton, »po katerem je tudi dialog s socialisti še vedno odprt. Prišli smo do končne postaje,« je na koncu dejal miljski župan, »menim pa, da stopamo iz avtobusa z velikim dostojanstvom.« Besedo bodo sedaj imeli volilci. TOM MARC V skladu \ dogovori je italijanska in jugoslovanska medministrska komisija za prevoze pričela včeraj zjutraj z deli. Predsednika, dr. Dante za italijansko komisijo in ing. Gavrilovič za jugoslovansko, sta uvodoma prikazala stanje in razvoj trgovinske izmenjave med obema državama. Iz njunih poročol je bilo razvidno, da so jugoslovanski prevozniki izkoristili v preteklem letu vsa razpoložljiva dovoljenja, italijanski pa nikakor ne. Vsekakor pa so razpoložljivi podatki še nedokončni. Prav zaradi omenjenega dejstva je predsednik Gavrilovič napovedal, da bo moral za tekoče leto zaprositi za povečanje dovoljenj, tako tranzitnih kakor tudi bilateralnih, kar bi omogočilo jugoslovanskemu gospodarstvu, da izpolni plan izvoza. S svoje strani je dr. Dante zagotovil, da razume potrebe jugoslovanskih partnerjev, da pa je še veliko drugih vprašanj odprtih, kot na primer neenakomerno obračunavanje cestnin po jugosloslovanskih avtocestah, kar negativno vpliva na možnost akvizicije novih prevozov. Potek razgovorov je bil vsekakor vzpodbuden in je kazalo, da bo možno najti kompromis, ki vsekakor ne bi v celoti zadovoljil predstavnikov krajevnih prevoznikov. Nepričakovano pa se je diskusija zaostrila. Že doseženi delni sporazumi so bili preklicani in celotna problematika je bila ponovno predmet preverjanja v popoldanskih urah zasedanja. Kljub poskusom in raznim predlogom ter protipredlogom ni prišlo do skupnih stališč, tako da sta komisiji sklenili, da se debata po tej točki prekine in da se zapisniško potrdi neuspešnost dogovorov. Sklenjeno je bilo tudi, da se morata komisiji ponovno sestati najkasneje do septembra in da poskusita takrat uskladiti stališča in ustvariti pogoje za nemoteno delovanje v letu 90. Danes dopoldne bo komisija nadaljevala z delom, saj je prav tako odprta vsa problematika osebnih prevozov, tako na rednih mednarodnih progah kot na onih, ki povezujejo obmejni pas na osnovi Videmskega sporazuma. (ok) Na sliki (foto Magajna): včerajšnje tržaško zasedanje italijanske in jugoslovanske medministrske komisije za prevoze. Predstavitev knjige Sklep tržaškega občinskega sveta Letni prispevek Občine (100 milijonov) za SSG Tržaški občinski svet je na zadnji seji s široko večino glasov odobril tudi redne letne prispevke občinske uprave za mestna gledališča. Teatro Slabile in Slovensko stalno gledališče bosta prejela vsak po sto milijonov lir, Gledališče Verdi pa trikrat toliko. V razpravi o tem sklepu se je oglasil tudi svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar, ki je pozdravil dejstvo, da je odbor spet dal na razpolago ta finančna sredstva za gledališča. Glede slovenske gledališke hiše pa je pristavil, da bi morala Občina s posebnimi pobudami ovrednotiti vlogo manjšinske gledališke ustanove tudi v širšem italijanskem prostoru in s tem spodbujati kulturo sožitja. Občinska skupščina, ki se je ukvarjala samo z rednimi upravnimi zadevami, je na predlog odbornika za javna dela Cernitza odobrila tudi konvencijo z družbo Italposte za izdelavo izvršilnega načrta za dokončno ureditev odlagališča trdih odpadkov v Bar-kovljah. V začetku seje je nekdanji listar Deo Rossi, ki je bil svoj čas tudi župan, trenutno pa je predsednik ustanove za industrijsko cono EZIT, formalno napovedal, da je zapustil melonarsko gibanje in da bo sedaj nastopal kot neodvisni svetovalec. Rossi je pred kratkim proti političnim navodilom Liste za Trst podprl finančni proračun Richettijevega odbora. LpT je nedavno zapustil tudi svetovalec Hermet, ki je pristopil k liberalcem in čez noč postal načelnik te stranke. Prijava na tržaško sodišče Je »Kandidat Trsta« kršil volilni zakon? Na zadnji seji pokrajinske volilne komisije, ki ima dolžnost nadzorovati redni potek volilne kampanje, je prišlo do polemik v zvezi z nepodpisanim lepakom z napisom »Kandidat Trsta«. Podjetje AGIAP je te lepake, ki so na ogled posebno v mestnem središču, nalepilo na posebne deske, ki so po zakonu namenjene izključno ekonomski propagandi in obveščanju o raznih javnih prireditvah in pobudah. »Kandidat Trsta« je lis-tarski prvak Giulio Camber, ki na evropskih volitvah kandidira za PSI, zakon pa izrecno pravi, da sodijo plakati o volilni kampanji izključno na posebno urejene deske, na katerih ima vsaka stranka natančno določena in razporejena mesta. V volilni komisiji so zastopane vse stranke, ki sodelujejo na evropskih volitvah. Predstavniki liste zelene mavrice Adelaide Aglietta, Paolo Ghersina in Alberto Russignan so v zvezi s tem dogodkom poslali tržaškemu sodišču razčlenjeno prijavo, v kateri zahtevajo, naj se sodišče izreče o tej zadevi. Podpisniki prijave so mnenja, da predstavlja plakat na mestu ekonomske propagande jasno in grobo kršitev volilnega zakona in zato zahtevajo od pristojnih teles, naj preverijo, ali je občinsko podjetje AGIAP kršilo zakon. Predstavniki mavrice zahtevajo tudi, naj sodniki preverijo morebitne odgovornosti tržaške občinske uprave, ki je v prvi osebi odgovorna za delovanje podjetja AGIAP. Aretirani razpečevalec pripadal turški mafiji Danes pokopljejo zavedno Slovenko Amalijo Cetin Turški razpečevalec mamil, ki so ga tržaški karabinjerji aretirali v noči med soboto in nedeljo v hotelu pod Nabrežino, ni bil postranski člen v mednarodni organizaciji, ki je dobavljala velike količine heroina iz Istam-bula v Avstrijo. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je bil njegov potni list ponarejen in da se mož ne imenuje 'čakup Sahinler, pač pa Mehemet Gu-ven in da pripada eni najmočnejših turških mafijskih družin, ki se že leta Ukvarja z donosnim poslom razpeče-vanja mamil, v prvi vrsti heroina. Druga novost, ki potrjuje, da je šlo res močno kriminalno organizacijo, N prihaja iz Graza. Avstrijska policija 1® še enkrat skrbno pregledala kaminu, v katerem so že odkrili 22 kg čis-tega heroina (skrit je bil v rezervni pumi), ter našla še eno skrivališče, Nm je bilo nadaljnjih deset kilogra-'''uv droge v celofanskih vrečkah po jtto kilo vsaka. Vse to vse bolj potrju-I domnevo, da gre za isto organizaci-p’ ki je znana pod imenom Lebanon °Unection in kateri so švicarska poli-lu in milanski karabinjerji prvič stotu na prste pred nekaj meseci. Sna u čudnega torej, če pri preiskavi jgUhrjejo, poleg tržaških karabinjer-.Mn posebne karabinjerske skupine pr ^Hana, ki je specializirana v boju ,;>?ti razpečevalcem mamil, tudi ame-^ka Dea švicarska policija in seve-^avstrijska policija, saj so kamion z tUlli našli na njenem teritoriju. Prav je adi kopice preiskovalnih organov p>e?srednja služba za preganjanje raz-trst®vanja mamil pri notranjem minis-ob U v Rimu prevzela koordinacijo v^nih policijskih operacij, ki so še Ujer' ° V tuku. Kar se tržaških karabi-Jev tiče pa naj omenimo, da sode- 4 lujejo tako z avstrijsko policijo kot tudi v jugoslovansko glede na dejstvo, da je bil eden, od razpečevalcev, ki so jih aretirali v Grazu, po rodu iz Beograda, pa čeprav je imel bivališče v Londonu. Na sliki: Mehemet Guven z lisicami na zapestjih pred vhodom v poveljstvo karabinjerjev v Istrski ulici. Prebivalce Rovt in Kolonkovca in tudi mnoge druge je pretresla vest o smrti Amalije Cetin - Castellani. Bila je dalj časa bolehna, zadnje tri tedne pa je prebila v bolnišnici Santorio pod Obeliskom. Vendar je niti bolezen ni upognila: še vedno jo je zanimalo vse, kar se je okrog nje dogajalo, z velikim veseljem je čitala naš dnevnik, Našo ženo, Jano in druge revije in se tudi sicer zanimala za vse. Pokojnica se je rodila 5. feruarja 1895 v Rovtah v družini, ki je štela kar 13 otrok. Amalija je bila dvanajsta in ker ji je že zgodaj umrl oče, je morala kmalu na delo, da je pomagala pri preživljanju družine. Ko ji je bilo 19 let, se je omožila in imela v zakonu 8 otrok, od katerih so živi še trije, ki jih je vzgojila v zavedne in napredne Slovence. Eden je bil partizanski borec, druga dva sta bila, tako kot tudi sama Amelija, aktivista. Njihova hiša je bila med vojno široko odprta za aktiviste in ilegalce, v njej je bil tudi bunker. Tudi po končani vojni se je Amalija lotila dela za naše pravice v želji, da bi se ohranili ideali osvobodilnega boja. Bila je aktivna v domačem kulturnem življenju, večkrat navzoča na naših prireditvah in manifestacijah. Njena zasluga je, če je, marsikateri slovenski otrok s Kolonkovca in iz Rovt našel pot v slovensko šolo. Leta 1983 je na svečanosti v domačem kulturnem društvu Rovte-Kolon-kovec prejela značko Osvobodilne fronte, ki je je bila zelo vesela. Pokojnico bodo pokopali danes ob 12.30 na Katinari. Sorodnikom naše sožalje, njej pa naj ji bo lahka domača zemlja, ki jo je imela tako rada. (ni) Bridka izguba mladega podjetnika Borisa Pernarčiča Boris Pernarčič V Štivanu in okolici je bridko odjeknila vest, da je v ponedeljek za posledicami prometne nesreče v kraju Virco nedaleč od Palmanove umrl mladi podjetnik Boris Pernarčič. Bilo mu je komaj 37 let in je z družino stanoval v Štivanu štev. 23. Kruta usoda mu je pretrgala življenjsko pot, ko je s svojim tovornjakom prevažal kraš-ki marmor. Vodil je namreč prevozno podjetje, poleg tega pa se je ukvarjal tudi s kmetijo, ki jo je pred pol drugim letom skupno z mamo Valerijo in bratom Liviom podedoval od očeta Dominika. Boris je bil tihe in mirne narave, a tudi zelo marljiv in vztrajen. Gotovo bi uresničil še marsikateri podjetniški načrt, ko bi mu bila dana možnost. Tako pa v cvetu let zapušča delo in družino, ki si jo je nedavno ustanovil. Ženi Tanji, sinku Alešu in ostalim sorodnikom naše sožalje. o vprašanju Avstrije Jutri bo v prireditveni dvorani hotela Savoia okrogla miza ob izidu knjige "II caso Austria" (Primer Avstrija). Sodelovali bodo Roberto Cazzola, Gian Enrico Rusconi, Wendelin Schmidt-Dengler in Andreas VVittenburg. Razpravo bo vodil Giorgio Negrelli. Predstavitev, ki jo prireja Inštitut Gramsci, se bo pričela ob 17.30. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Boris Pernarčič Pogreb bo jutri, 25. t. m., iz mrtvašnice v Vidmu v štivansko cerkev. Uro pogreba bomo javili naknadno. Žalujoči: žena Tanja, sinko Aleš, mama Valerija, brat Livio, tast Repi, tašča Ida, svakinja Elena in ostali sorodniki. Štivan, Medja vas, 24. maja 1989 Ob težki izgubi dragega Borisa izrekamo Tanji in Alešu iskreno sožalje Marica, Alma, Nada, Nevia in Lilijana z družinami ter noni Nela in Ida. Ob težki izgubi dragega Borisa Pernarčiča izrekajo svojcem iskreno sožalje vsi prijatelji iz Štivana in Medje vasi. Dr. Zagožen in inž. Podobnik v DSI Pni obračun in načrti Slovenske kmečke zveze V teh dneh, točneje 12. maja, je minilo eno leto, odkar sta v Unionski dvorani v Ljubljani bili ustanovljeni Slovenska kmečka zveza (SKZ) in njena mladinska organizacija Zveza slovenske kmečke mladine (ZSKM). To je bil pomemben dogodek, saj je pomenil začetek samostojnega sindikalnega in političnega organiziranja na Slovenskem in sploh važen korak v demokratizacijskih prizadevanjih v Jugoslaviji. O dosedanjih dosežkih, predvsem pa o načrtih za bodočnost teh dveh organizacij sta v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govorila član vodstva SKZ dr. France Zagožen, ki je sicer profesor genetike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in predsednik ZSKM inž. Marjan Podobnik, ki je sicer kmetijski pospeševalec v Cerknem. Dr. Zagožen je najprej orisal kmetijsko politiko na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Ocenil jo je zelo negativno, češ da je privedla do tega, da je v tem času med drugim bila opuščena dobra četrtina obdelanih in obdelovalnih površin ter da je slovensko kmetijstvo zaostalo za kakih 40 do 50 let za zahodnoevropskim. Predavatelj je nato naštel razne poskuse, ki so se zvrstili v zadnjih desetletjih, da bi se kmetje organizacijsko osamosvojili, podrobneje pa je opisal dokaj burne dogodke pred dobrim letom dni, ki so botrovali rojstvu SKZ. Dr. Zagožen je poudaril, da SKZ ni zgolj stanovska, ampak tudi politična organizacija, to pa zato, ker so njeni voditelji in člani prepričani, da ne bo mogoče bistveno izboljšati kmetijske politike brez globljih sprememb v samem političnem sistemu, ki na splošno krni kmetijsko podjetnost. Sicer pa je več o programu povedal inž. Podobnik. Med drugim je podčrtal, da med mladinsko in »odraslo« organizacijo ni bistvenih programskih razlik, če izvzamemo dejstvo, da se ZSKM za razliko od SKZ v večji meri ukvarja s kmetijskim šolstvom ipd. Obe organizaciji imata danes okrog 80 podružnic po vsej SR Sloveniji in več kot 20 tisoč članov. Pri naštevanju glavnih točk programa je inž. Podobnik najprej poudaril, da se obe organizaciji, ki sta sicer včlanjeni v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije oziroma v Zvezo socialistične mladine Slovenije, na splošno zavzemata za tak nacionalni kmetijski program, ki bi omogočal optimalno izkoriščanje danosti in dobrin. Za to bi bilo treba izvesti pravo agrarno reformo. Temeljno vlogo bi morali priznati družinskim kmetijam, pomembno mesto pa naj bi imele tudi zadruge, ki bi morale biti organizirane po klasičnih načelih. Ob vsem tem bi morali tudi posvetiti posebno pozornost okolju. V zanimivi razpravi, ki se je razvila po uvodnih poročilih, sta predstavnika SKZ in ZSKM med drugim podčrtala sodelovanje v demokratizacijskih prizadevanjih z drugimi alternativnimi gibanji, ki so ta čas nastala, poudarila pa sta tudi resnost sedanjega političnega trenutka, ki zahteva veliko odgovornosti od vseh. Prvi diplomiranci snujoče se Mednarodne pomorske akademije Na sedežu Tržaškega LIoyda bodo danes ob 11. uri slovesno podelili diplome udeležencem prvega mednarodnega tečaja za specializacijo na področju pomorstva in varnosti na morju. Prejelo jih bo devetnajst ladijskih kapitanov, ki so v Trst prišli iz najrazličnejših azijskih, arabskih, latinskoameriških in evropskih dežel. Izpopolnjevalni tečaj je plod protokola, ki ga je Pokrajina Trst podpisala z ministrstvom za zunanje zadeve, dejansko pa je tečaj pripravila in vodila družba ANCIFAP iz skupine IRI, ki je specializirana v strokovnem izobraževanju in svetovanju. »V teh mesecih se je izkazalo, da gre za veljaven projekt v naši stvarnosti,« je ob zaključku mednarodnega tečaja izjavil predsednik tržaške pokrajinske uprave Dario Crozzoli. »Tečaju bo na neki način povečal prestiž tudi kraj, ki je bil izbran za podelitev diplom, saj je Tržaški Lloyd pravo okno našega mesta na morje in sploh v svet.« Kot smo svoj čas že pisali, tečaj pomeni nekakšno pripravo na ustanovitev Mednarodne pomorske akademije (IMA) pod pokroviteljstvom Mednarodne pomorske organizacije (IMO). To bo potrdila tudi prisotnost predstavnikov ministrstev za zananje zadeve in za trgovinsko mornarico na današnji slovesni podelitvi diplom. Omeniti velja, da je tržaška pokrajinska uprava medtem že dosegla od zunanjega ministrstva zagotovilo za finansiranje drugega mednarodnega tečaja za izpopolnjevanje na področju pomorstva in še zlasti varnosti na morju. Zanj se je že prijavilo več kot 100 ljudi iz najrazličnejših predelov sveta, kar dokazuje, da gre za resnično kakovostno in pomembno pobudo. V petek v Trstu strokovno srečanje Italijanske akademije za trto in vino Italijanska akademija za trto in vino prireja pojutrišnjem, v petek, 26. maja, prireditev z naslovom »Območje Furlanija-Julijska krajina (Trst) — Istra (Poreč)«. Dela se bodo začela ob 9.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo 2 s pozdravi predstavnikov oblasti. Osrednje poročilo bo imel deželni odbornik za kmetijstvo odv. Vinicio Turello nato pa bo sledila vrsta tehničnih referatov. gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989 - Jutri, 25. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu KONCERT violinista MAS-S1MA BELLIJA. Dirigent Tiziano SEVERINI. Na sporedu bodo skladbe Glinke, Brucha in Čajkovskega. ROSSETTI V okviru Pirandellove TRILOGIJE, ki jo bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo od 23. do 28. t. m. bo danes ob 16.00 na sporedu ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA. Režija Giuseppe Patro-ni Griffi. V abonmaju odrezek št. 7. Ponovitev 25. t. m. ob 20.30. Koledar predstav: VSAK PO SVOJE - 26. t. m. ob 20.30: NOCOJ IMPROVIZIRAMO - 27. t. m. ob 20.30 in 28. t. m. ob 16. uri. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -bodo jutri, 25. t. m., ob 18. uri odprli razstavo likovnika JANEZA BOLJKE. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je do 26. t. m. na ogled fotografska razstava FABIANA MAZZARELLE. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 26. t. m. na ogled razstava slikarke LIDIE LOTTI. V galeriji Al Corso - Korzo Italia 9 -bo do 31. t. m. odprta razstava slikarja GIACOMA CIRAMIJA. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja HAMA ČAVRKA iz Zagreba. kino ARISTON - 17.45, 22.15 Turista per caso, r. Lawrence Kasdan, i. William Hurt, Katleen Turner. EXCELSIOR - 17.30, 22.15 New York stories, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woody Allen, Mia Farrow, □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Le relazioni pericolose, i. Gleen Close, Michelle Pfeiffer, □ NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Dva pornografska filma. NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Legittima difesa, i. Christopher Lambert. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 La mosca II., fant., ZDA, r. David Cronenberg, i. Jeff Goldblum, □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Zoo dl notte, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.00 II libro della giungla, Walt Disney. MIGNON - 16.30, 22.15 Ouerelle Du brest, r. R. W. Fassbinder, i. Franco Nero, Brad Davis, Jeanne Moreau, □ EDEN - 16.00, 22.00 Carosello erotico, □ □ VITTORIO VENETO - Danes zaprto. Jutri 16.30, 22.00 I Gemelli, i. A. Schwarzenegger, De Vito. CAPITOL - 16.30, 22.10 Una donna in cariera. LUMIERE FIGE - 17.00, 22.15 Grasso e bello. ALCIONE - 16.30, 22.10 Bagdad Cafe, dram., ZRN 1987, r. Percy Adlon, i. Ma-rianne Sagebrecht, Jack Palance. RADIO - 15.30, 21.30 Desideri bagnati di Samantha, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi jutri, 25. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave Janeza Boljka kiparstvo, grafika in slike Ob prejemu Tomšičeve nagrade za novinarstvo čestita svojemu članu upravnega odbora JOŽETU KORENU Glasbena matica Danes praznuje 50. rojstni dan VIDA PAROVEL iz Zabrežca Vso srečo v nadaljnjem življenju ji želijo Dario, Stojan in Jasna čestitke Danes slavi svojih 50 let VIDA KOSMAČ - PAROVEL iz Zabrežca. Kličemo ti še na mnoga zdrava in srečna leta polna zadovoljstva družine Počkar -Hacin. koncerti VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. EVANGELIČANSKA LUTERANSKA CERKEV V soboto, 27. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert nabožne polifonije v organizaciji USCI Pokrajine Trst. razna obvestila SKD Slavec obvešča svoje člane, da bo REDNI OBČNI ZBOR v petek, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. SKD Barkovlje prireja PRAZNIK 50-LETNIKOV v nedeljo, 28. t. m. Za vsa pojasnila telefonirati na št. 415797 ali 363452. Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most prirejata v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani srečanje s pisateljem Levom Detelo ob življenjskem jubileju ter o izkušnjah in delu slovenskega literata v tujini. V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 pa bo gost Društva slovenskih izobražencev Marisa Madieri Magris, ki bo predstavila cilje in delo Centra za življenje v Trstu. včeraj - danes Danes, SREDA, 24. maja 1989 CVETA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 24.28 in zatone ob 7.58. Jutri, ČETRTEK, 25. maja 1989 BEDA PLIMOVANJE DANES: ob 6.22 naj-nižje -57 cm, ob 13.25 najvišje 25 cm, ob 18.15 najnižje 0 cm, ob 23.42 najvišje 33 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1023,7 mb raste, veter 16 kilometrov na uro zahodnik-se-verozahodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luigi Purger, Giulia Damato, Ester Bonazza, Martina Pettiros-so, Marco Tonchella. UMRLI SO: 81-letna Maria Smotlak, 87-letni Giovanni Košuta, 85-letna Angela Denich, 40-letna Marisa Della Pietra por. Businelli, 84-letni Mario Zlodre, 73-letni Manfredo Mastrovich, 78-letni Fe-derico Racar, 66-letni Albino Moratto, 94-letna Amalia Ledin vd. Castellani, 66-letni Benito Ulissi, 81-letna Nora Miche-leschi vd. Adami, 79-letna Maria Pacetti vd. Stocca, 82-letni Giuseppe Mayer, 68-letna Leda Višini, 83-letni Elio Doro Hil-berger, 76-letna Carmela Wallner, 88-let-ni Oscar Kermol. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. maja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. Giulia 14. MILJE - Mazzinijev drevored 1 - (tel. 271124), ZGONIK - (tel. 229373), samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. Giulia 14, Ul. Gin-nastica 6, Ul. Cavana 11. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), ZGONIK - (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), ZGONIK - (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Učenci in učiteljstvo osnovne šole "A. Sirk" prirejajo PROSLAVO OB 20-LETNICI POIMENOVANJA ŠOLE v soboto, 27. maja, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu. Prisrčno vabljeni! Osnovna šola Prežihov Voranc iz Doline pod pokroviteljstvom Občine Dolina prireja 26. in 27. maja tradicionalno SREČANJE PREŽIHOVOVIH ŠOL: Ljubljana, Jesenice, Ravne na Koroškem, Maribor, Spodja Bistrica pri Lendavi, Doberdob in Dolina. 26. maja ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešren v Bo-Ijuncu: srečanje šol in kulturni program, 27. maja v jutranjih urah pohod vseh udeležencev po Dolini Glinščice. Radio Opčine in Avtikvariat II Giar-dino predstavljata ŠPORTNIKA SEZONE 1988/89 v soboto, 27. maja, ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Gostje večera: jugoslovanska zvezda smučanja Mateja Svet, komentatorja TV Koper-Capodistria Mario Cotelli iri Sandro Vitrih, eden od zmagovalcev dirke Pariz - Dakar Franco Zotti. V programu sodelujejo Moto Club Trieste Nord Est, Primotor klub - Trst, evropsko znana ve-deževalka Maga Marilu, kabaretist An-dro Merku, vicolog Ranko Štrekelj, pevka Anika Horvat, plesna skupina Tamp iz Kopra in Banda Bromboletti. Celotni izkupiček večera gre v korist Sklada M. Čuk. 90-letnica SKD Lipa - Bazovica, jutri, 25. maja, v Bazovskem domu ob 20.30 otvoritev razstave stenskih preprog Magde Starc - Tavčar, keramik Jasne Merku - Jugovič in opreme arhitetka Jo-risa Tula, ob 21. uri koncert Tržaškega okteta, soboto, 27. maja, bo v kinodvorani v Bazovici ob 20.30 OSREDNJA PROSLAVA. KD Vesna vabi v nedeljo, 28. t. m., v Križ na zborovsko revijo PESEM NE POZNA MEJA. Prireditev bo ob 16. uri v Domu A. Sirka. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi v soboto, 27. t. m., ob 20. uri na večer LJUDSKIH PESMI. Izvaja ženska pevska skupina Stu ledi. Prosvetno društvo Mačkolje vabi na tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ, ki bo potekal od petka, 26. maja, do ponedeljka, 29. maja, v Mačkoljah. V petek in soboto ples z ansamblom HAPPY DAYS, v nedeljo in ponedeljek z ansamblom TAIMS. V nedeljo ob 18. uri bo na sporedu kulturni program. Otroški vrtec iz Nabrežine vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV "Nbržina umjes", ki bo jutri, 25. t. m., ob 18.30 v dvorani I. Gruden. Zadruga Mangart vabi svoje člane na ODPRTJE PRENOVLJENIH PROSTOROV PLANINSKEGA DOMA MANGART v Žabnicah, ki bo v soboto, 27. t. m., ob 18. uri. Od tega dne dalje bo dom stalno odprt. KD F. Venturini vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 27. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Nastopajo otroški, mladinski in moški zbor F. Venturini. Zveza slovenskih kulturnih društev organizira avtobusni prevoz na ogled lutkovne predstavice ŽOGICA MAROGICA, ki bo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v soboto, 10. junija, v popoldanskih urah. Predstava je namenjena izključno otrokom, ki živijo izven Slovenije, primerna pa je za starostno stopnjo od 4. do 10. leta. Odhod iz Trsta je predviden okrog 14. ure, povratek pa okrog 20. ure. V avtobusu bodo animatorke ZSKD poskrbele za dobro počutje otrok in njihovih spremljevalcev. Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na ZSKD, tel. 767303, ob uradnih urah. Prijave sprejemamo do petka, 2. junija. Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora v sodelovanju z Godbenim društvom Prosek, MPZ V. Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel, članov amaterskega odra J. Štoka in tabornikov RMV prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 45. obletnici obešanja 10 talcev pri spomeniku na travniku blizu proseške želežniške postaje v nedeljo, 28. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Vabljeni! šolske vesti Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu do 20. junija odprt rok za vključitev v posebni seznam za poučevanje na slovenskih šolah. Prošnjo lahko vložijo univerzitetni študentje, ki študirajo v Italiji ali v tujini in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 3 izpite ter študentje, ki so že vključeni v posebni seznam in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 2 izpita. Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo na šolskem skrbništvu objavljene od 31. maja začasne lestvice za nižje in višje srednje šole. Rok za morebitne prizive traja pet dni. Ameriški dolar..... 1455,050 1440.— Nemška marka....... 725.— 722.-- Francoski frank.... 214,050 211,50 Holandski florint ... 643,310 640, - Belgijski frank.... 34,621 34- Funt šterling...... 2296,650 2280. Irski šterling..... 1939,450 1920,— Danska krona....... 186,120 183.— Grška drahma....... 8,542 8. Kanadski dolar..... 1213,250 1190,— izleti MO SPDT prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet za otroke vseh osnovnih šol na Tržaškem. Cilj izleta je Kokoš, zbirališče izletnikov pa je ob 9. uri pred cerkvijo v Bazovici. Vpisovanje pred odhodom. Vabljeni otroci (brez staršev). Vse informacije pri Borisu Paoliju (tel. 910836) in Robiju Devetaku (teL 55180). SPDT prireja v nedeljo, 28. t. m., tradicionalni avtobusni IZLET V NEZNANO, povezan s srečanjem s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304), zbirališče izletnikov pa je ob 6.30 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Obvezen je veljaven dokument. Vsa pojasnila pri vodji izleta Ervinu Gombaču (tel. 754742). SPDT prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, tokrat v DOLOMITE BRENTE. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Kermecu (tel. 44016). __________mali oglasi________________ PRODAM električno blazino (za revmo, cirkulacijo). Tel. 820124. PRODAM dva para plesnih čevljev, št. 41 in 43. tel., 228390. OSMICO so odprli "Pri Batkovih' v Rep-nu na št. 32. Točijo belo vino in teran. NA OPČINAH pri Kvrtičevih so odprli osmico. Vabljeni! V ŠTANDREŽU je odprl osmico Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. SLOVENSKO PODJETJE zaposli tajni-co/ka. Pogoji: znanje tujih jezikov, obvladanje uradniškega dela, knjigovodstva in uporabe kompjuterja. Podroben curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Junij". IŠČEM delo kot kuhinjska pomočnica ali točajka v gostilni za poletno sezono. Tel. 200665. IŠČEM v najem stanovanje ali hišico z vrtom. Tel. 228390. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE zaposli takoj knjigovodjo, tudi začetnika. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Takoj". TRGOVSKA FIRMA import-export s sedežem v Gorici nudi delovno mesto za računovodjo z vodenjem financ in bančnih poslov. Pogoji: večletna delovna izkušnja na podobnem delovnem mestu. Zahteva se predložitev curriculum vitae. Pismene ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika Gorica - Drevored XXIV. Maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro "Računovodja". V BLIŽINI Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve ali štiri osebe. Tel. 823000 - Silvia. DOLGI OTOK - naselje Šali: 2- 3-sobni apartman oddajam v juniju in po 10. avgustu. Informacije na tel. 003862/36352 (Lazar). 1.500.000 lir plačam za lepak Radenske s športnikom, ki štarta s steklenico vode. Tel. 572734. NAJAMEMO urad v okolici Trsta ali v mestu. Tel. 045/7613655. MOTOR cagiva 125 electra, letnik 1987, prevoženih 800 km, prodam za ceno 1.000.000 lir. Informacije na št. 0481/87711 v večernih urah. IŠČEM prijateljico (staro od 24 do 30 let) za skupne počitnice v prvem in drugem tednu avgusta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Viale 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Počitnice". 20-LETNO DEKLE nudi lekcije iz angleščine in slovenščine po zelo ugodni ceni. Tel. 0481/882478. 40-LETNA gospodinjska pomočnica sprejme službo pri slovenski družini. Tel) 003866/81336. prispevki V spomin na Dušana Furlana darujeta Milan in Anica Udovič 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Dušana Furlana daruje Ema Kerševan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Ivana Čača in Dore Caharija daruje Ema Kerševan 10.000 lir za porpavilo bolnice Franje. Ob 6. obletnici smrti drage prijateljice Eleonore Kerkoč-Križman daruje Justa 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina pok. Pina Grudna daruje kolektiv Adriaimpex SpA 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Dušana Furlana daruj6 Mira S. 10.000 lir za obnovo bolnice Franje. Ob 10-letnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 50.000 lir za MPZ V. Mirk in 50.000 lir za ŠD Kontovel. Japonski jen ....... 10,278 10-— Švicarski frank..... 814,980 SOS.-" Avstrijski šiling... 103.— 102,30 Norveška krona...... 201,570 198 '' Švedska krona ...... 215,720 212,5° Portugalski eskudo . 8,784 Španska peseta ..... 11,610 11-2° Avstralski dolar.... 1088,700 1030 ' Jugoslov. dinar .... — °’® ECU.................1509,250 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež O4O/6700J Agencija Domjo Agencija Rojan 411' menjalnica 23. 5. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVC1 MILAN TRST Glasbeni festival v znamenju Ravela Ženska in njena stvarnost breda pahor Iz svojega zornega kota Na nekoliko neobičajen način za glasbeni festival - s projekcijo filma - se je v nedeljo v Benetkah začel prvi del prireditve Biennale mušica, ki se bo zaključil 31. maja. Drugi del bo kot nekakšno dopolnilo na vrsti jeseni. Organizator festivala, skladatelj Sylvano Bussotti je z »drobižem« iz leta 1988, kot sam pravi, torej s samimi 350 milijoni in tako, da se je poslužil najsodobnejše tehnike, posnel film Biennale-Apollo, ki so ga prikazali ob otvoritvi. Tudi za letošnji program ni razpolagal s pretiranimi vsotami in tako bo spored predstavljal nekakšen vzorec prireditve, ki naj bi pričal o novem pristopu pri zasnovi takega večvalentnena pregleda. Pravzaprav bi Bussotti rad ponudil spored, v katerem bi se glasba prepletala z arhitekturo, istočasno naj bi se pojavljala slikarstvo in kiparstvo, nenazadnje še filmska slika. V tem smislu postane otvoritev s filmsko projekcijo nadvse logična. Osrednji spored bo vsekakor posvečen glasbi, nekaterim mladim in še neznanim avtorjem ter že uveljavljenim skladateljem, osrednji trenutek pa bo predstavljal poklon Mauriceu Ravelu in njegovi skladbi La Valse, ki jo bo dopolnila koreografija slavnega Rolanda Petita v izvedbi Marsejskega baleta. Baletna predstava bo 30. in 31. maja v beneškem Palasportu zaključila pomladni del festivala. ' Organizator že razmišlja tudi o programu za naslednje leto. Tako si je, denimo, skušal zagotoviti sodelovanje dveh slavnih pevcev - Princea in Mine. Pri prvem ga je ustavila vojska managerjev in organizatorjev, Mina pa je vsaj trenutno odklonila povabilo, vendar Bussotti še ni opustil zadnjega upanja. Dave Brubeck spet pred občinstvom Dave Brubeck, eden najbolj cenjenih belopoltih jazz glasbenikov v zadnjih tridesetih letih, je presenetil zdravnike in se po težki operaciji (pred kratkim so mu vsadili kar trojni by pass) že vrnil k svojemu občinstvu. Zdravniki so mu predpisali še šest mesecev bolovanja, zdi pa se, da je njegovo stanje kar zadovoljivo. Nastopil je že na dveh koncertih s simfoničnim orkestrom iz NorwaIka, nato pa odpotoval v Kanado, kjer je igral pet noči zaporedoma. Poleti se bo Brubeck podal na turnejo po Evropi, kjer bo nastopal s simfoničnima orkestroma v Londonu in Budimpešti. Nato ga čakajo ameriški jazz festivali, med katerimi sta najvažnejša newyorški in losangeleški. 68-letni pianist spada med najbolj olikane in zmerne jazz glasbenike: ne pije, ne kadi, nikoli ni užival mamil, vsako jutro si privošči vsaj petkilometrski sprehod in ljubi družino. Klavirju se je približal že pri štirih letih, ker se je tudi njegova mati ukvarjala z glasbo. Med najbolj uspela sodelovanja sodi nastopanje z Jerryjem Mulli-ganom, zelo priljubljen pa je bil tudi kvartet, v katerem sta ob njem nastopala saksofonist Paul Desmond in bobnar Joe Morello. ■ Umbria jazz '89 bo baje celo kvalitetnejši kot v preteklih letih. Dokončno se je uveljavilo načelo »decentralizacije«. Perugia, Terni, Orvieto, Gubbio in Bastia Umbra bodo istočasno imeli v gosteh vrsto skupin. V Terniju bo pet koncertov, med katerimi tudi »premieri« skupine Clarka Terryja ter orkestra Jazz University, ki bo nastopil tudi v Perugii. Otvoritveni koncert gospel zborov iz New Orleansa in ansambla Dizzyja Gillespieja AH Starš bo seveda v Perugii. Podroben spored bo znan v začetku julija. V zadnjih desetih letih je prisotnost žensk v italijanski družbi nedvomno postala »vidnejša«, se pravi, da je veliko več žensk kot v preteklosti tudi na takih delovnih ali reprezentativnih mestih, ki so bila do nedavnega v zakupu predstavnikov moškega spola. To seveda pomeni, da se je položaj žensk v zadnjem desetletju le spremenil, čeprav takšni, zelo opazni znaki velikokrat niso odraz globjih premikov. Malo ali skoraj nič pa ne povedo o tem, kako ženske ocenjujejo sebe in svoj položaj. Temu specifičnemu vprašanju je družba za raziskave tržišča in javnega mnenja Abacus v sodelovanju z revijo Noi donne posvetila posebno anketo. Podoba, ki izhaja iz ankete, kaže stvarno žensko, ki je predvsem konfor-mistka, optimistka, tradicionalistka ter odločna, dobro informirana, vendar malo angažirana, ki nase rada gleda v zelo pozitivni luči, ki se ne meni veliko za enakopravnost, ki je rada samostojna, vendar je včasih negotova. Izražen optimizem se nanaša na ekonomski položaj, ki je po mnenju večine boljši v splošnem kot tudi za njihove družine. Se bolj optimistično so intervjuvane ženske ocenile položaj žensk v družbi, ki se je za 63% vprašanih zaznavno izboljšal v zadnjem desetletju. Zanimivo pa je, da v pozitivnost sprememb najbolj verjamejo nezaposlene ženske, medtem ko imajo največ pomislekov ženske, ki v družbi veljajo za uspešne. Današnje italijanske ženske so najbolj zaskrbljene zaradi pojava mamil (kar 50%), nato zaradi strašila brezposelnosti, zaradi širjenja obolelosti za aidsom, sledijo skrbi, ki jih povzročajo varstvo okolja, vzgoja ter prihodnost otrok in končno naraščanje življenjskih stroškov. Na repu lestvice »negativnih pojavov« sta spolno nasilje in nasilje nad otroki. V pozitivnem smislu je večina žensk ocenila, da je zanje najpomembnejša uspela zakonska ali čustvena zveza, na drugo mesto so postavile zagotovljeno delovno mesto, na tretje pa zadovolj- (foto Križmančič) stvo zaradi materinstva. Če se z ravni »pomembnosti« prevesimo na raven »notranje sreče«, dobimo zelo slično sliko: ženske najbolj osrečujejo družina in otroci, nato zadovoljiva čustvena razmerja, nakar potovanja, prijateljski odnosi in šele nato poklic. Na obeh vprašalnikih je zelo nizko pristalo prijateljstvo med ženskami. Iz ankete Abacus je med drugim izšlo, da ženske glede na desetletje prej odločajo veliko samostojneje o lastnem oblačenju, skratka o tem, kako naj oblikujejo svojo zunanjo podobo. Odločno več besede kot prej imajo pri načrtovanju rojstev, pri upravljanju družinskega premoženja, pri izobrazbi in vzgoji otrok. Kaže, da so postale aktivnejše tudi pri spolnih odnosih, kot so tudi odločne, ko nameravajo prekiniti ljubezensko razmerje. Začuda pa imajo največ problemov, ko žele same ven zvečer. Kaj pa ženske ocenjujejo kot svoj največji uspeh? Na prvem mestu so spet otroci, na drugem zaposlitev, na tretjem stopnja izobrazbe, sledijo družina, uspešna zakonsko-čustvena zveza, mirno življenje itd. In za konec še na kratko o dveh specifičnih vprašanjih. Najprej o odnosu med ženskami in politiko, ki ostaja nerešen. Dobra polovica vprašanih je na primer prepričana, da se v politični areni ne bi nič bistveno spremenilo, ko bi vstopilo več žensk, istočasno pa od ženskih predstavnic ne zahtevajo, da bi se posebej zavzemale za tako imenovane ženske pravice. Slab odnos pa vlada tudi med ženskami in kontracepcijo: kar 51% žensk, ki pravi, da ima stalne spolne odnose, se prepušča naključju. In prav na tem področju je italijanska ženska v zadnjem desetletju naredila najmanj odločnih korakov. li iiiiiiiii iii ■l »IIIISIII! današnji televizijski in radijski sporedi Sllllilllllliil r~(l rai i__________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Umetniki danes: Kipar Vangi 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Tribuna: Evropa jutri 14.10 Nanizanka: Stazione di servizio 14.40 Risanka: Evropske pravljice 15.00 Odprta šola 15.30 72. Giro - 4. etapa 17.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Danes v parlamentu 18.05 30 let naše zgodovine 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah in dnevnik 20.10 Nogomet: finale pokala prvakov, Milan-Steaua 22.00 Aktualno: Linea diretta 22.30 Dnevnik in filmske novosti 22.55 Velike razstave 23.35 Aktualno: Effetto notte 24.00 Dnevnik 0.15 Jadranje RAI 2______________ 6.35 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o estetiki 9.00 Film: Ernesto il ribelle (kom., Fr. 1938, r. C. Ja-que, i. Fernandel) 10.30 Nanizanka: La signora e il fantasma 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Evr. volilna tribuna 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 Dnevnik, Argento e oro 16.55 Iz parlamenta in vesti 17.00 Aktualno: Lepa Italija, L ago della bilancia, nato dnevnik 18.45 Nanizanka: Moonlig-hting 19.30 Horoskop in dnevnik 20.30 Film: Francis, alle corse (kom., ZDA 1951, r. Arthur Lubin, i. Donald 0'Connor, Piper Laurie) 22.00 Dnevnik in Videocomic 22.30 International DOC club 23.20 Dnevnik, nato 23.45 Obzorja: Incredibile 0.45 Film: Dedee d'anvers (dram., Fr., 1948, r. Y. Al-legret, i. S. Signoret) ^ RAI 3_________________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana. Passaggi -Giochi matematici 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Passaggi - Il mare della fede 15.30 Film: Destinazione San Remo (glasb., It. 1959, r. Domenico Paolella, i. Tino Scotti) 16.50 Videobox 17.30 Dok. oddaja: Geo 18.15 Nan.: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 72. Giro (povzetki in komentar) 20.00 Variete: Blob, di tutto di piu 20.30 Film: Guerra e pace (zgod., It. 1956, r. King Vidor, i. Audrey Hepburn, Mel Ferrer), vmes (21.55) Dnevnik - nocoj 23.20 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato, sodelujejo Anna Maria Mori, Franco Alunni in Anto-nella Seratoni) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 | 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Oddaja o kulturi Osmi dan, 10.50 dokumentarec Svet na zaslonu 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Oddaja o kulturi Osmi dan, 17.25 dokumentarec Svet na zaslonu (pon.) 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Portret Branke Jurce, 18.35 Babičina resnična pravljica, 18.50 Miško poleno (Ob 75. rojstnem dnevu Branke Jurce, ene najplodnejših mladinskih pisateljic, je ljubljanska RTV pripravila tudi oddaji, ki sta nastali po dveh pisateljičinih zgodbicah.) 19.05 Risanka, TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.10 Nogomet: finale pokala pokalnih prvakov Milan-Steaua (prenos iz Barcelone) 22.25 Dnevnik 22.35 Aktualno: Svet poroča |~(iP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 Mednarodni nogomet 16.00 TVD Novice 16.10 Dok.: Čampo base 16.40 Nanizanka, 17.00 Film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — V Slovenskem klubu o ljubljanskem procesu TRST — Zasedanje ital.-jug. komisije za prevoze TRST — Kopanje v Tržaškem zalivu ZGONIK — Delovanje Shin-kai Karate kluba 19.30 TVD Stičišče 20.10 Nogomet: finale pokala prvakov, Milan-Steaua 22.20 TVD Novice 22.30 Dnevnik: Sportime 22.45 72. Giro - 4. etapa (povz.) 23.20 Nočni boks RTV Ljubljana 2 18.30 Studio Maribor 19.00 Dokument, o Gvineji 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Film: Propad ameriškega imperija (dram., Kan. 1986, r. Denys Arcand) CANALE 5 8.30 Nanizanka: UnaTamiglia americana 9.30 Nan.: Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando cantan- do, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 Webster, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e mari-to ^0.25 Aktualnosti: Il gatto 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Baretta, 1.35 Mannix 2.30 Film: Contrabbando a Tangeri (krim., ZDA 1953, r. Marguis Waren, i. Joan Fontaine) RETE 4_______________ 7.40 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Switch 9.30 Film: Gli attendenti (kom., It. 1961, r. Giorgio Bianchi, i. Dorian Gray) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il do-mani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Madame X (dram., ZDA 1966, r. David Lo-well Rich, i. Lana Turner, John Forsythe) 22.30 Film: Psycho (krim., ZDA 1960, r. Alfred Hitchcock, i. Anthony Perkins) 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile IT ALI A t___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise, 22.30 I-Ta-liani 23.00 Rubrika o ribolovu 23.30 Aktualno: Premiere 23.40 Nanizanke: Troppo for- te, 0.10 Giudice di notte, 1.10 Kung-fu ODEON_________________ 8.00 Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators, nato filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar... (2. del), vmes risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Znanstvena rubrika: Be-yond 2000 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Champagne in pa-radiso (kom., It. 1983, r. Aldo Grimaldi, i. Al Bano, Romina Power) 22.30 Film: Il trionfo della cas-ta Susanna (kom., It. 1969, r. Franz Antel, i. Terry Torday) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TKIC___________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Košarka: Jugoslavija-Italija (prenos iz Haagna) 16.30 Film: Il dottor Max (dram., ZDA 1974, r. James Goldstone, i. Lee Cobb) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.10 Nogomet: za pokal prvakov Milan-Steaua 22.05 Dok.: Galileo 23.05 Vesti in šport TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jen- ny 12.00 Rubrike: Il saloto di Franca, 12.30 Deželna rubrika, 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 18.55 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dokumentarec 20.30 Zabavna oddaja: Buine-sere Friul 22.30 Film: La ragazza con gli occhiali neri (dram., It. 1986, r. Carlo Di Carlo) 23.30 Glasbena oddaja: Sei corde 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapi-je; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Doktor Živago (3. del); 15.18 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Čemu toliko junaštva?; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača_ glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba po želji; 20.35 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Odlomka iz opere Danila Švare Slovo od mladosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi' Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 16.30 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. V občinskem svetu različna mnenja o zahtevi po zaprtju Še polemike o upepeljevalniku Sinoči je goriški občinski svet posvetil skoraj celotno sejo, ki se je zavlekla pozno v noč, vprašanju upepe-Ijevalnika oz. zahtevam po njegovem zaprtju, ki so ju postavili že februarja komunisti in nato še PSDI in PRI po izstopu iz večine. Uvod v polemično razpravo sta bila prav posega predložiteljev resolucij. Busolini je predstavil dokument KPI, ki v bistvu vsebuje četvero zahtev: odstop župana Scarana, ker je na svojem odgovornem mestu nezanesljiv za zaščito zdravja občanov, izvedbo dodatnih analiz o onesnaževanju, takojšnje zaprtje upepeljevalnika v Štandrežu in poziv Pokrajini, naj čimprej določi novo lokacijo in nov postopek za uničevanje odpadkov. Pri tem se je Busolini naslanjal na podatke znanstvenikov iz Ispre, ovrgel poskuse, da bi postavili v dvom njihovo verodostojnost in ostro obsodil brezbrižnost pristojnih oblasti, od Občine do KZE in drugih ustanov. Občina Sovodnje, je dejal, je podobna Cankarjevemu hlapcu Jerneju, ki zahteva svojo pravico, a je ne more dobiti od nikogar. Esposito (PSDI) je predstavil drugo resolucijo, ki ponavlja zahteve komu-nisitčne (razen odstopa župana, ki pa ga je Esposito priporočil v svojem posegu). Bivši odbornik za ekologijo je utemeljil svoje stališče, ki je bilo že od vsega začetka dolge krize na Občini za takojšnje zaprtje upepeljevalnika. Mimo podatkov o dioksinu, je dejal, obstajajo vsaj že dve leti podatki o prisotnosti trdih delcev v dimu, ki uhaja iz upepeljevalnika. Teh je 200 miligramov na kubični meter, medtem ko je deželna komisija CRIA v podobnem primeru predpisala kot najvišjo sprejemljivo koncentracijo 80 miligramov. Ker so sinoči skupaj z resolucijama razpravljali tudi o najemu posojila za prečiščevalne naprave, je Esposito bil mnenja, da je strošek neupravičen, če pride - kot je želeti - do izbire nove lokacije za pokrajinski upepeljevalnik. Podobno stališče je izrekel republikanec Drufuca, zahtevo po zaprtju pa so podprli tudi misovci. Paulin (SSk) je skušal opravičiti sporno zadržanje odbornika Bratuža, ki svojčas v občinskem odboru ni glasoval za zaprtje upepeljevalnika, češ da je takrat Scarano zagotovil, da bodo v kratkem času poglobili problem in poskrbeli za nove podatke. Po skoraj petih mesecih smo danes pri is- tem, je ugotovil. Vendar se ni izrekel za zaprtje, pač pa je zgolj predlagal naj Občina pritisne na Pokrajino za določitev nove. lokacije, ki pogojuje vse ostale probleme. Paulin je zaradi tega bil tarča kritik Zelenih in celo PSDI, ki so mu očitali, da se ni hotel jasno opredeliti za zaprtje upepeljevalnika. Na okopih za ohranitev upepeljevalnika z namestitvijo prečiščevalnih naprav so se znašli PSI in KD s podporo liberalca. Zuccalli (PSI) je menil, da so upepeljevalnik! najsodobnejše naprave za uničevanje odpadkov, da je onesnaževanje pač fiziološki pojav, ki ga gre vsekakor omejiti z novimi filtri, tudi da se prepreči neupravičeni alar-mizem v javnosti. Tuzzi (KD) je predlagal naj bi najprej glasovali o najemu posojila za čistilne naprave, tako da bi v primeru njegove odobritve sploh ne glasovali o resolucijah za zaprtje. Za njim je imel daljši poseg zeleni Fiorelli, ki ni štedil z očitki na račun občinske uprave in je poudaril potrebo ne samo po drugačnih postopkih pri uničevanju odpadkov, ampak po drugačni kulturi in zadržanju politikov do perečih vprašanj okolja. Tamburaški zbor KUD Fratellanza igral na predstavitvi Vina miru Sobotna prireditev v Zadružni kleti v Krminu ob predstavitvi Vina miru je imela tudi kar zadeva kulturni spored mednarodni značaj. Poleg pevskega zbora Zavoda združenega sveta iz Devina sta na slovesnosti sodelovala še moški pevski zbor kulturno-umetniš-kega društva Fratellanza z Reke in tamburaški zbor. Slednji z izborom znanih istrskih in tržaških ljudskih pesmi. Oba ansambla sta bila deležna izredno toplega sprejema številnega občinstva. Na sliki (foto Klemše) tamburaški zbor društva Fratellanza. Publikacija o prevajalcu Ervinu Pocarju Spominu prevajalca in germanista Ervina Pocarja se je Gorica že oddolžila pred leti, ko so mu podelili častno občanstvo. Tokrat pa je Državna knjižnica s pokroviteljstvom Občine in Pokrajine poskrbela za objavo knjige, ki jo je mlada raziskovalka Nico-letta Dacrema posvetila obravnavi Pečarjevega življenja in prevajalskega dela. Publikacijo, ki je izšla kot priloga zbornika knjižnice "Studi Go-riziani" so predstavili pred nekaj dnevi v deželnem avditoriju. Uvodoma so posegli župan Antonio Scarano, predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci in ravnatelj knjižnice Otello Silvestri. Pocar je eden izmed največjih sinov Gorice, kjer je dozoreval in se izobraževal na gimnaziji skupaj s številnimi izjemnimi osebnostmi, je dejal Scarano. Crisci je prav tako poudaril goriške kulturne korenine iz katerih je Pocar črpal energijo za svoje ogromno prevajalsko delo, ki obsega kar 70 tisoč prevedenih strani nemških knjig. Ravnatelj Silvestri je spomnil, da je Pocar bil eno leto tudi knjižničar na takratni goriški gimnaziji, potem pa se je posvetil prevajanju in s časom so njegovi prevodi začeli polniti vse knjižnice po Italiji. Besedo je nato prevzel prof. Giorgio Cusatelli z Univerze v Pavii, ki je osvetlil še nekatere značilnosti Ervina Pocarja kot človeka in prevajalca. Njegovo dopisovanje s pisateljem Hermannom Hessejem na primer dokazuje, da je znal vzpostaviti pravi človeški in samo navidez naiven odnos s pisateljem. V prevajanju je bil vedno precizen, jasen, dovolj ponosen in hkrati spoštljiv do besedila, ki ga je prevajal. Poznalo se mu je, da je doraščal v Gorici, v okolju, ki ga je nekoč označevala strpnost, kozmopo-litizem, kjer je lahko spoznal avstrijsko in nemško kulturo in jo nato posredoval italijanski kulturni javnosti. Prav zaradi teh značilnosti, je poudaril prof. Cusatelli, je Pocar v dolgih desetletjih službovanja v Milanu ohranil vedno živo ljubezen do Gorice, kjer kot sam piše »sem lahko dihal čist zrak s hribov«. Na zahtevo nadzornega organa bodo morali zmanjšati proračun Občina Doberdob v finančni stiski Občina Doberdob se utegne letos znajti v zelo resnih finančnih težavah. Čez kak teden bodo morali ponovno odobriti občinski proračun, ki bo približno 100 milijonov lir manjši od predvidenega. To zaskrbljujočo vest je župan Lavrenčič sporočil občinskim svetovalcem na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Zupan je povedal, da je pokrajinski nadzorni organ razveljavil prejšnji proračun in zahteval črtanje oz. drugačno vključitev nekaterih postavk. Tako se bo morala Občina po vsej verjetnosti letos odpovedati 57 milijonom lir državnih prispevkov, na katere so prvotno računali, a kot kaže nimajo pravice do njih. To pomeni, da se bodo morali_ odpovedati nekaterim investicijam. Še težje posledice pa bo najbrž imelo togo stališče funkcionarjev nadzornega organa glede vključitve deželnega prispevka za nakup šolskega avtobusa. Tega je Občina že kupila z najemom posojila, saj je Dežela dodelila prispevek le na osnovi fakture. Sedaj pa kaže, da je deželni denar vezan na nakup že delno plačanega šolskega avtobusa in ni drugače uporaben. To dejansko pomeni skrčenje občinskega proračuna za kakih sto milijonov lir, kar bi skoraj onesposobilo upravo majhne občine, kakršna je Doberdob. Župan je napovedal, da bo odbor proučil stanje in pripravil do prihodnje seje osnutek novega proračuna. Na prihodnji seji bodo tudi razpravljali o resoluciji glede reforme zakona o vojaških služnostih. Parlamentarna komisija za obrambna vprašanja namreč zaključuje postopek za spremembo zakona iz leta 1976, ki urejuje ta vprašanja. Med drugim novi osnutek določapodvojitev odškodnin prebivalcem in občinam, ki jih bremenijo služnosti, dodatne prispevke za občine, kjer so vojaške služnosti najtežje ter za občine, ki imajo na svojem Predstavniki SDAG opozorili na težave v razvoju avtoporta Predstavniki družbe SDAG, ki upravlja goriški blagovni terminal, so se v Trstu srečali s člani italijanske delegacije mešane medministrske komisije za prevoze ter opozorili na številna vprašanja, ki zaviralno vplivajo na razvoj avtoporta in tudi avtoprevoz-ništva na Goriškem. Predstavniki družbe SDAG so najprej opozorili na vprašanje avtocestne povezave proti Ljubljani ter na vprašanje, ki posebej zadeva goriške avtoprevoznike in operaterje na področju zunanje trgovine in špedicije: kljub dosedanjim večkratnim zahtevam na območju Carinarnice Gorica ne veljajo ugodnosti, ki se priznavajo glede plačevanja carine in drugih dajatev na Tržaškem. Ti lahko svoje obveznosti poravnajo v šestih mesecih in s plačilom šestodstotnih obresti. Odvetnik Cesare Devetag je predstavnike ministrstva za prevoze, za finance, in za zunanjo trgovino opozoril na neenakopraven položaj italijanskih avtoprevoznikov glede izdaje dovolilnic ter podčrtal pomen predloga, ki je bil nedavno tega izročen ministru Santuzu, to je, da bi na območju blagovnega terminala dovolili opravljati pretovore blaga, ne da bi za to bilo potrebno soglasje obeh partnerjev. Menda se take operacije brez težav že opravljajo na jugoslovanski strani. S tehničnega vidika bi to ne predstavljajo nobene težave, saj razpolaga družba SDAG z dovolj obsežnim parkom industrijskih vozil in drugih strojev. ozemlju strelišča. Predstavniki dober-dobske uprave so se v prejšnjih dneh sestali s parlamentarci iz naše dežele in jim skupaj z drugimi občinami predložili še nekaj zahtev po popravkih. V ta namen nameravajo v Doberdobu tudi odobriti resolucijo, ki jo bodo poslali pristojni parlamentarni komisiji. Osnutek je že izdelan, na prošnjo svetovalcev opozicije, ki so zaprosili za odložitev razprave in poglobitev problema, pa bodo o njem razpravljali na prihodnji seji. Svetovalec Sobani je v dolgem posegu postavil vprašanje, kaj je ali kaj namerava ukreniti občinska uprava v podporo predlogu o sprostitvi prometa na avtocestnem odseku Vileš-Mošče-nice, ki bi pomenila alternativo širjenju ceste skozi Dol in Jamlje. Župan je povedal, da so resolucijo o tem problemu odobrili že pred več kot enim letom, v zadnjem času pa je občinska uprava zaprosila za srečanje s predsednikom Pokrajine, s katerim nameravajo poglobiti vse probleme v zvezi s prometom na območju občine. Glede ceste skozi Dol je stališče občinske uprave, da so sprejemljivi le manjši popravki nekaterih nevarnih ovinkov, nikakor pa ne posegi, ki bi kvarno učinkovali na kraško okolje. Vprašanje okolja je bilo tudi drugače prisotno na seji. Odbornik Černič je pozitivno ocenil nedavno akcijo za lov na odpadke, pri kateri je sodelovalo približno 80 prostovoljcev, ki so po kraških gmajnah nabrali za zvrhan tovornjak smeti. Javno se je zahvalil vsem sodelujočim kot tudi vojski, ki je pomagala pri akciji. Občinski svet je pri tem odobril še dva sklepa v zvezi z odpadki. Prvi bo omogočil namestitev posode za nabiranje starih zdravil ter 23 košev in nabiralnikov za navadne odpadke. Drugi sklep zadeva podražitev takse za odnašanje odpadkov. Sprememba zakona predvideva, da je treba med stroški upoštevati tudi tehnično amortizacijo. To pomeni, da je nujna podražitev takse, ki bo za občane letos 10 odstotkov višja kot lani. Vendarle stroji na gradbišču Gradnja ceste med Ločnikom in Jazbinami Po nekaj let trajajočem postopku priprave načrta in druge dokumentacije, so se pred mesecem dni vendarle pričela dela za ureditev in razširitev ceste med Ločnikom in Jazbinami. Stroji podjetja Tacchino so na gradbišču že od 24. aprila in zdaj izvajajo zemeljska dela za razširitev 3,2 kilometra dolgega odseka ceste, ki bo v končni fazi široka šest metrov in bo imela ob straneh še po en meter bankine. Poleg glavne ceste med Ločnikom in Jazbinami bodo uredili še krajši odsek občinske ceste na območju Gradiškute. Nadzorstvo nad izvajanjem del opravlja Pokrajina po nalogu Dežele. Financiranje del ja zagotovljeno iz Sklada za izvajanje Osimskega sporazuma. Po pogodbi bi se morala dela zaključiti v sedmih mesecih, ker pa bo po vsej verjetnosti med izvajanjem del treba vnesti kakšno spremembo in bo zaradi tega seveda treba prila-gaoditi načrt, se utegne omenjeni rok nekoliko podaljšati. Nova cesta naj bi bila nared do zime. Gradbišče nove ceste (Foto Pavšič) Konzulta za slovenska vprašanja Danes ob 17.30 je napovedana seja konzulte za slovenska vprašanja pri Občini Gorica. Na seji bodo ocenili nedavni posvet ter se domenili o delovanju konzulte do konca mandatne dobe. Člani konzulte imajo v načrtu tudi obisk gradbišča Slovenskega šolskega centra. Obisk bo predvidoma v torek, 30. t. m. razstave V galeriji Rika Debeljaka v Kanalu bodo 25. maja ob 19. uri odprli razstavo slik in grafik Biljane Unkovske. Makedonsko umetnico, ki sicer živi in dela v Ljubljani, bo predstavil umetnostni kritik Janez Mesesnel. Razstava bo na ogled do 17. junija. V razstavni galeriji Meblo v Novi Gorici pa bodo v petek, 26. maja, ob 18. uri odprli razstavo skulptur Marjana Ko-niča iz Šempetra. Umetnika bo predstavila Nives Marvin. Razstava bo odprta do 10. junija. ________prispevki___________ V spomin na očeta in moža Stanka Cotiča daruje družina Cotič 100 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Rupi. Praznik špargljev V Štandrežu se bo v soboto in nedeljo pričel letošnji praznik špargljev. Prireditev, za katero skrbi PD Stan-drež, se bo nadaljevala tudi prvo soboto in nedeljo junija. Medtem ko bo v soboto, 27. t.m. na sporedu ples, se pester spored obeta v nedeljo, 28. maja. Napovedujejo slikarski ex tem-pore za šolsko mladino, ob 19. uri pa, na prireditvenem prostoru pri konzu-mu, nastop pevskih zborov ter dramske skupine PD Štandrež z veseloigro "Kaj...?". Zvečer bo ples z ansamblom Prijatelji. 3. in 4. junija bo v okviru praznika špargljev niz športnih prireditev (turnir v minivolleyu), nastopile bodo članice baletne skupine iz Štandreža in mažoretke iz Nove Gorice. razna obvestila Videoklub vabi drevi na ogled finalne nogometne tekme za pokal prvakov Mi-lan-Steaua v Ul. Croce 3 (pritličje). KD Jezero iz Doberdoba vabi jutri, 25. t. m., ob 20.30 na predavanje Kosovo in njegov vpliv na položaj v Jugoslaviji. Predaval bo novinar Radia Ljubljana Marijan Drobež. SKRD JADRO priredi jutri, 25. maja, ob 20. uri drugo srečanje z novinarjem in sociologom Tonijem Gomiščkom o radi-oesteziji. Srečanje bo na sedežu društva v Romjanu. OŠ PETER BUTKOVIČ - DOMEN priredi v soboto, 27. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključno šolsko prireditev. Knjiga Vilija Prinčiča o 25 letih delovanja ŠZ Dom je na razpolago v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). izleti Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 25. junija enodnevno križarjenje z ladjo med Porečem in Rovinjem. Prijave sprejemata (do zasedbe razpoložljivih mest) Ettore Moro (tel. 78182) in Mario Semolič (tel. 45241). Društvo krvodajalcev v Doberdobu priredi od 28. junija do 2. julija izlet po jugoslovanski obali. Informacije in prijave v gostilni Peric v Doberdobu. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »II piccolo diavolo«. VERDI Danes zaprto. VITTORIA Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »La piccola gola di Annie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »American sexual«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Umazani ples«. SVOBODA (Šempeter) Zaprto. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita — Ul. Don Bosco 175 — let' 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale) Ul. Terenziana 26 — tel. 44387. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB^ Lekarna pri jezeru — Vrtna ul. 2 — te" 78300. __________pogrebi ___________ Danes v Gorici ob 9.30 Vincenzo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stra cah in na glavno pokopališče. Tržaška leta pisatelja Giorgia Voghere o zgodovini mesta - brez omembe Slovencev Giorgio Voghera se je širši italijanski javnosti predstavil leta 1980 z delom "Leta psihoanalize" (Gli anni della psicoanalisi), ki predstavlja prodoren prerez tržaške italijanske kulture na začetku ttga stoletja. Kot pričevalec takratne tržaške literarne kulture je opozoril na vez med umetniškim ustvarjanjem in psihoanalizo. V knjigi, ki jo je pravkar izdala založba Editrice Goriziana z naslovom "Tržaška leta" (Anni di Trieste, Gorica, 1989, str. 266, lir 30.000), se Voghera vrača v najplodnejše obdobje tržaške italijanske književnosti in objavlja razprave, spomine in razmišljanja, ki so izšli pred desetimi in tudi več leti. Rdeča nit omenjenih prispevkov je Trst s svojimi izobraženci židovskega izvora, ki so dali svoj največji doprinos razcvetu tržaškega kulturnega življenja na začetku tega stoletja. Avtor hoče predvsem posredovati bralcu verno sliko ljudi in okolja, v katerem je doraščal. Boji se, da bi pričevanja iz tiste dobe šla v pozabo, zato brska po svojem spominu z ironijo in se z analitičnim duhom vrača v leta otroštva in mladosti. Voghera je odraščal v miselno odprti židovski družini, ki je opustila židovske verske obrede, čeprav se ni nikoli odrekla pripadnosti židovski skupnosti. De-terminanten je bil posebno očetov lik s svojimi pacifističnimi in socialističnimi nazori, ki mu je ob živahnih družabnih ter prijateljskih odnosih zapustil globok spomin, zato ima bralec vtis, da je v zakulisju knjige stalno prisotna očetova figura. Doraščal je med tržaškimi izobraženci, čutil jenjihove intelektualne napore, a tudi njihove nemire in ljubezenske odnose ter razočaranja. V knjigi večkrat opozarja, da je večji del takrat mladih italijanskih razumnikov, tudi židovskih, gojil izrazito iredentistične poglede in da je bila zato njihova pripadnost italijanski kulturi brezpogojna. Voghera se je kot otrok čutil soudeležen pri splošnem navdušenju za priključitev Trsta Italiji in zato tudi danes v starosti ne žaluje po koncu habsburške monarhije, ne poveličuje njenega reda, a tudi je ne demonizira. Hujšega sovražnika vidi v fašizmu, ki je zdesetkal krajevno židovsko skupnost, ki je še nekaj let pred nastopom fašističnega režima doživela razcvet z viškom v gradnji mogočne sinagoge. Giorgio Voghera ♦ ANNI Editrice Goriziana Pri tem omenja, da je marsikatera židovska družina, ko je prišla do blagostanja, iz oportunizma, iredentizma ali prestopa h katolištvu, zapustila židovske vrste. Prav tisti, ki so zanikali svoje korenine, so najhuje prenesli in bili povsem nepripravljeni na fašistične rasistične zakone. Podobno se je zgodilo tudi tistim Židom, ki so iz iredentističnega gibanja prešli v vrste fašizma, da bi še naprej dokazali zvestobo italijanstvu, a tudi njim ni bilo prihranjeno rasistično preganjanje. Pod silo razmer se je vsekakor večalo število Židov, ki so svoj antifašizem dokazovali z odprto kontestacijo, ali z ironijo ali pa z molkom. Dobršen del Židov je naivno ocenjeval Mussolinijevo diktaturo in tudi avtorjev oče, drugače bistroviden mož, ki se je sicer zavedal negativnih plati režima, ni predvideval njegovega antisemitizma. Prevladovalo je mnenje, da je Židov v Italiji premalo, da bi lahko predstavljali nevarnost za režim. Pri tem je zelo zanimiva ocena Sabovega antisemitizma. Voghera ugotavlja, kako je ta genialni pesnik, pripovednik in mislec zelo protislovno doživljal svoje židovske korenine in židovsko kulturo. Um-berto Saba se je rodil kot sin Židinje, odraščal je v židovski družini in v židovskem okolju. V zrelosti se je navdušil za psihoanalizo in vendar je svojemu židovskemu poreklu pripisoval le negativne oznake svoje nevroze. Še zdaleč pa pesnik ni pomislil, pravi Voghera, da sta delček njegove ustvarjalnosti in sposobnost avtoanalize "židovska odlika". Manj prodoren in manj analitičen pa je avtorjev pogled na sedanjost. Pri proučevanju gospodarskih težav današnjega Trsta nam stalno ponuja primerjavo s preteklostjo najpomembnejšega habsburškega pristanišča. Piše tudi o Osimu, pri čemer omenja načrtovano prosto industrijsko cono na Krasu in strah večine Tržačanov pred "balkanizacijo" mesta. Voghera komentira ta dogajanja, a se konkretno ne oddalji od zahtev krajevnih nazadnjaških krogov. Sam pravi, da mu že sama beseda nacionalizem prikliče v spomin najhujše zlo, sploh pa ne omenja tistih, ki živijo na Krasu in njihovega pogleda na možno industrializacijo tega področja. Če je ta knjiga vodič ne le za nekdanji, ampak tudi za sedanji Trst, kot piše na ovojnici, potem pa lahko ugotavljamo, da je ta vodič zelo podoben tistim, ki nam jih ponujajo mnoge tržaške ustanove. Tudi Voghera se izogiba neposredne omembe Slovencev, o slovenski prisotnosti ne spregovori v prvi osebi in vzpostavi do manjšinskega sveta povsem neidentificirano razmerje, saj govori le o slovanski okolici in o slovanskem prebivalstvu. Bralcu se zato postavlja vprašanje, ali je tudi izobražencu, kot je Giorgio Voghera, slovenski svet popolnoma neznan? MARTA VERGINELLA Nagrade za izvirno humoresko Znani so rezultati natečaja za izvirne humoreske, ki sta ga razpisala Radio Koper-Capodistria in Kulturna skupnost občine Koper. Žirija, prof. Jože Hočevar kot predsednik, Janko Tedeško in Andrej Jelačin, je izbrala med 32 prispelimi besedili kot najboljše naslednje tekste. Med krajšimi besedili je žirija podelila samo štiri nagrade: 1. nagrado v znesku 300.000 din prejme besedilo »Idem je idem«, avtor Zoran Debenjak; 2. nagrado v znesku 250.000 din prejme besedilo »Intervju«, avtor Franjo Frančič; 3. nagrado v znesku 200.000 din prejme besedilo »Živeli Jože Tartini«, avtor Zoran Debenjak; 4. nagrado v znesku 100.000 din prejme besedilo »Prosimo za razumevanje«, avtor Dušan Moravec. Nagrade za daljše humoreske: 1. nagrado v znesku 400.000 din prejme besedilo »Nihalce, nihal-ce«, avtor Marjan Tomšič; 2. nagrado v znesku 350.000 din prejme besedilo »Lajmeter«, avtor Dimitrij Kralj; 3. nagrado v znesku 300.000 din prejme besedilo »Civilizacija krompiraja v oblicah«; avtor Zoran Debenjak; 4. nagrado v znesku 250.000 din prejme besedilo »Težave novih časov«, avtor Janez Povše; 5. nagrado v znesku 200.000 din prejme besedilo »Pluralizem je nevaren«, avtor Janez Povše. Izšel je nov Galeb Te dni je izšla osma številka Galeba. Urednik se opravičuje zaradi ponovne zamude, saj gre v bistvu za aprilski zvezek. Kljub temu se zdi, da je tudi tokratna številka zanimiva, saj je veliko najrazličnejših literarnih prispevkov, risbic in rubrik. Tokrat pa bi s posebnim zadovoljstvom izpostavili in poudarili dejstvo, da se v rubriki Šolarji pišejo prvič oglašajo učenci ljudske šole na Obirskem pri Železni Kapli na Koroškem v Avstriji. Kdo ve, da ne bo postalo to sodelovanje trajnejše in bi se tako vzpostavila vez s sorodno skupnostjo v Avstriji? Maccarijeva ironija V tržaški galeriji Cartesius smo se mogli te dni seznaniti z enim najstarejših italijanskih likovnikov. Seveda ne z njim osebno, saj je mojster prekoračil devetdeseto leto, pač pa z njegovimi deli, konkretno z eno zvrstjo njegovih likovnih izraznosti. Nino Maccari živi že dolgo v Rimu, po rodu pa je iz Siene, kjer se je rodil proti koncu prejšnjega stoletja. V svojem dolgem in zelo dejavnem življenju se je ukvarjal z likovnostjo v številnih njenih tehničnih izraznostih, predvsem pa s slikarstvom in grafiko. Loteval pa se je tudi pisane besede, celo založništva. V Trstu, in sicer v umetnostnem razstavišču ob Ljudskem vrtu, se je predstavil z bogato zbirko grafičnih del v črno-belem, to se pravi v tehniki, ki mu omogoča, da izrazi vso svojo vsebinsko heterogenost, saj prikazuje na primer konkretno stvarnost v zelo preprostem realizmu, pa tudi neresnične, rekli bi sanjske vizije, seveda v ustreznem slogu. Nino Maccari ustvarja z izredno lahkoto, rekli bi, da se pri delu tako rekoč igra oziroma, da se je v mlajših letih z delom igral. Posebno, kadar se je loteval prikazovanja pojavov v sedanji družbi, za katero je vedno menil, da je nekako naduta, napihnjena. Zato v teh delih vidimo veliko satire, veliko ironije, hkrati pa tudi resnične umetnosti, (fre) Italijanska teološka razprava tiskana v Ljubljani leta 1745 Med redkosti in zanimivosti koprske Osrednje knjižnice sodi tudi italijanska knjiga s področja teologije, tiskana v Ljubljani leta 1745. Gre za razpravi dveh avtorjev, ki se nanašata na filozofsko delo z naslovom "Della storia del probabilismo e del rigorismo", ki jo je napisal Daniello Concina, teolog dominikanskega reda. Daniello Concina se je rodil leta 1687 v Clanzettoiu v Furlaniji. V dominikanski red je stopil leta 1707 v Conegli-anu. Po končanih študijih v Benetkah je poučeval teologijo v Forliju. Njegovo ime je tesno povezano s sporom med dominikanci in jezuiti glede vprašanja probabilizma, to je filozofskega nauka o verjetnosti spoznanja, ki trdi, da spoznanje ni verodostojno, marveč zgolj verjetno. In prav ta Concinov filozofsko teološki nauk obravnava predstavljena knjiga, ki je tematsko razdeljena na dva dela. Prvi del z naslovom "Saggio di avvertimenti sopra 1'opera del P. Concina" je napisal Francesco Richelmi, drugi del imenovan "Lettere d'Eugenio apologista ad un collega del P. Concina" pa Gaspare Giuseppe Gagna. Skupno število strani je 1019. Delo je posvečeno eminentni osebnosti, kardinalu Angelu Mariji Oueriniju, škofu in nadškofu iz Brescie, ki se je proslavil tudi na področju bibliotekarstva. Bil je vatikanski knjižničar ter ustanovitelj mestne knjižnice v Brescii, ki nosi še danes ime "Biblioteca civica Oueriniana". Knjiga je zelo dobro ohranjena in vezana v pergamentu. Na hrbtu, kakor tudi znotraj ovojnice, ima žig nekdanje koprske kapucinske knjižnice, katere last je bila ter oznako lokusa, kjer je stala na polici. Da je bila knjiga last kapucinske knjižnice, je razvidno tudi iz rokopisne opombe pripisane s črnilom ob koncu naslovne strani, iz česar dodatno izvemo, da je knjigo uporabljal pater Giuseppe Zoverrato iz Benetk. Posebno zanimivo za nas pa je, da je bila knjiga tiskana v Ljubljani. Čeprav iz predloge ni razvidno, kdo je bil tiskar, oziroma tiskarna, je povsem verjetno, da je bila tiskana v tiskarni Adama Friderika Reicharda. Le-ta je kot tiskar in knjigar deloval v Ljubljani že od leta 1728. Leta 1731 je kupil Mayefjevo tiskarno in knjigarno v Ljubljani ter poslej SAGGIO DI AVVERTIMENTI SOPRA L' OPERA DEL P. CONCINA 1HTIT0Z4T As DELLA STORIA DEL PROBABILISMO , E DEL RIGORISMO, T)i{fertx0oni Teolo&cbe t Morali, eCrkicbc, ec. PRESENTATO A LECCITORI DELLA MEDES1MA, AffiochŽ la leggano con maggior utiiiti. IN LUBIANA,. MDCCKLV. CON LIC EN Z A DE' SUPERiORI. $hJ# &$. Ž .'C. MHlJ*** ra***. A skoraj 30 let, vse do leta 1757, izvrševal vsa tiskarska dela za upravne in kulturne potrebe osrednjega slovenskega področja. Bil je uradni mestni in deželni tiskar. Med Reic-hardovimi tiski so bili tudi teksti verskonabožne vsebine in to ne le v slovenskem jeziku, temveč tudi v nemškem, latinskem in italijanskem. VILMA KRAPEŽ V Kopru (Galerija Loža, Galerija Meduza) in v Piranu (Mestna galerija) je bila na ogled pregledna razstava del Markuša Lupertza (obdobje 1979 - 1989), slikarja, ki je poleg Baselitza, Schb-nebecka, Pencka, Richterja, Koberlinga, Graub-nerja in ostglih prav gotovo eden najpomembnejših predstavnikov povojnega nemškega slikarstva. Liipertzova umtniška pot se prične v Berlinu v šestdesetih letih, ko se v resnici začenja novo nemško slikarstvo. V Diisseldorfu se sočasno hveljavlja ameriški pop art in evropske oboke optične abstrakcije, vendar je prav Berlin, razdeljen v dve ideološki polovici in v dva življenj-ska načina, postal pribežališče in inspiracija ninogim nemškim umetnikom. Berlinske izkušnje za te umetnike niso samo zadeva forme, saj Hm razkrivajo tudi notranje vsebine nemških 'hitov iz bližnje preteklosti. Za šestdeseta leta s° značilne povsem nenavadne pojavne oblike "emštva v slikarstvu: Koberling ustvarja »specialno romantiko« severnih, noldejevskih pokra-i'n, Hbdicke slika ruševine mogočnih stavb pro-Pndlega rajha kot sublimne vizije, Liipertz odbije ditiramb, v katerem se, kot sam pravi, rhzodeva milina civilizacije. Po drugi strani pa polke in Richter propagirata kapitalistični reali-briljantno ironijo in hkrati poglobljeno kri-Ao zahodnega sistema, ki bi ne bila možna Jez vzhodnega socrealizma. Omenjeni umetni-I že začrtujejo ostro ločnico do sicer dominan-J}e9a ameriškega in pariškega slikarstva še-Jdesetih let. Liipertz se je tako formiral v oko-n*, ki je s kritično distanco, a resničnim pozna-l^njem vrednotilo ameriško umetnost med Pol-Jckom, de Kooningom, Oldenburgom in ihschenbergom. Liipertz si je od vsega začetka Liipertzovi plešoči vrtinci vsakršnih barv in fantazije prizadeval ustvariti nekaj avtohtonega, kot cilj si je zastavil - doseči slikarsko križanje med E. W. Nayem in Maxom Beckmannom. Svoje znamenite ditirambe, npr. lebdeči ditiramb, je razvil iz popolnoma banalnih predstav (banalen detajl postane velika, v prostoru lebdeča vizija, ki se materializira v ekscentričen, izumljen slikarski predmet). Ditiramb je bil razkošen pevsko-glas-beni ritual v čast boga Dioniza, v katerem se je v strastnih, divje razgibanih verzih razodevala iracionalna, temna, eksistencialna ekstaza grške arhaične civilizacije. V nasprotju z apoliničnim redom klasične harmonije je bila to erotična in fantazijska obsedenost, ki jo je mojstrsko opisal F. Nietzsche v Rojstvu tragedije. Liipertz sicer ni mogel prevzeti filoloških lastnosti ditiramba, predstavljal si ga je kot »plešoči vrtinec« (po etimologiji Milana Grošlja), ki zajame umetnikovo fantazijo in jo zaplete v demonični ritem potez, barvnih sledi, ploskev, gest in linij, ki se iztečejo v nepričakovani predmetni emblem. Tomaž Brejc je v spremnem katalogu nazorno razčlenil umetnikove razvojne faze. Lii-pertz je že zgodaj razvil banalni predmetni svet zgodnjega ditirambskega slikarstva (1964-1970) v »motivno slikarstvo« (1970-1977), ki je utemeljeno v nemških mitih, v njegovi osebni grando-maniji in v transformacijah arhitektur v mon- struozne prikazni. Liipertz pojmuje slikarstvo kot vzvišen poklic, ki zahteva najvišji artizem -pri tem pa ga najbolj zanima morfogeneza podobe, manj pa zgodovinska metafizika. Med 1977 in 1980 si sledijo variante t. i. »stilnega slikarstva«, v katerih se razkriva njegovo povzemanje Picassa iz metamorfičnega in poznega obdobja. Čudni, izumljeni predmeti zapolnjujejo barvna polja slikovne notranjščine, zgostijo se v skrepenele kipe, v oplastenele umetelne figure, v fantazmična tihožitja ali preprosto v barvne mizanscene artistične elegance. Liipertzovo slikarstvo po letu 1980 kaže visoko stopnjo stilne, motivne, predstavne in tehnične hibridnosti. Parafrazira Picasa, Corota, Courbeta, Beckmanna in samega sebe iz prejšnjih obdobij. Osvobodi se ditirambskega predstavnega sveta, toda ohrani temeljni kreativni impulz, ki je lahko samo »plešoči vrtinec« barve in fantazije, in s katerim je mogoče opisati vse stvari tega sveta. To je slikarstvo zaradi slikarstva, ki pojmuje sliko kot barvno prizorišče, naseljeno s fantomi, z ostalinami antičnih torzov, ki jih pregnete v različnih legah in držah. Newyorške slike iz leta 1984 pa so biografske do te mere, da učinkujejo kot beekmannovski dnevnik, predstavljen v odmeve velike Picassove retrospektive iz leta 1980 (Cheril iz Baltimora, 1984). Liipertzova resnična religija je slikarstvo oziroma metamorfoze, ki jih lahko povzroči predmetom in predstavam. Vedno je zapleten v »dvojno govorjenje«, v alegorični nagovor, ki niti literaturi ne dopušča, da bi bila ustrezno »ilustrirana« (ciklus Pierrot Lunai-re, 1984). Leta 1988 slika (v metamorfozah poprejšnjega načina) antična prizorišča, ki spominjajo na gledališko sceno oziroma na gledališki zastor. V kiparstvu Liipertz potencira doživljaj slikovitega do mučne, robustne vsiljivosti. O tem pričajo trije kipi iz let 1985-86, Titan, Ganimed in Pastir. Že na prvi pogled izstopa obdelava površine, predvsem pa praskanje, plitvo dolbenje in brazdanje, ki zanemarja značilno kiparsko vprašanje volumna in konture. Markuš Liipertz je umetnik, ki ne sprejema nikakršnih omejitev, še manj pa raznovrstnih slikarskih kompromisov, pred katerimi niso »imuni« mnogi sodobni slikarji. Odreka se stilni enotnosti, ker je stil zanj umetnostni rasizem, segragacijsko načelo, s katerim umetnostni sistem uravnoveša in označuje slikarsko blago. Stil in koncept dojema kot dogme strahopetcev, ki jih je strah lastne fantazije in ustvarjalne, osebno-izrazne svobode. Ko dela v triptihih ali ciklusih ga ne zanima, kako bo z več znanja in spretnosti v obravnavi motiva obvladal kompozicijo, temveč ga predvsem zanima in okupira morfogeneza podobe in skladno s tem izpeljanke - »variacije na temo«, s čimer se dejansko predstavi kot eden najznačilnejših predstavnikov novega nemškega slikarstva, torej kot umetnik, ki je s svojim umetniškim opusom vtisnil neizbrisen pečat v sodobno evropsko umetnost. SLAVKO GABERC Drevi v Barceloni finalna tekma pokala nogometnih prvakov Milanova fantazija ali fizična moč Romunov? BARCELONA - Včeraj so prispeli v Barcelono igralci Milana, ki se bodo drevi ob 20.15 spoprijeli z romunskim prvakom Steauo za naslov najboljših v Evropi. Vsi igralci so optimistično razpoloženi, vendar pa trener Sacchi svari pred neprijetnimi presenečenji. Na včerajšnji tiskovni konferenci je namreč poudaril, da je bil tudi Juventus leta 1983 v Atenah na finalni tekmi pokala prvakov proti Hamburgu veliki favorit in je "sramotno" izgubil tekmo z 1:0. Milanov trener je bil v pogovoru Z novinarji zelo stvaren, saj je dejal, da so možnosti osvojitve pokala izenačene. Hvalil je igro in učinkovitost romunskih igralcev, saj Steaua sestavlja ogrodje romunske državne reprezentance, ki je vsekakor v tem obdobju zelo solidna. Poleg tega pa Sacchi meni, da so nekateri njegovi igralci, čeprav v formi, nekoliko utrujeni, nekateri pa so komaj preboleli težje poškodbe. Sacchi je na koncu pogovora še spomnil prisotne, da so Romuni osvojili pokal prvakov že pred tremi leti, ko so po regularnem času in 4'. 1111 ifiiiif % iiif podaljških ohranili izid 0:0 v Sevilli proti favorizirani Barceloni, katero so nato premagali po streljanju 11-met-rovk. Tudi igralci Milana menijo, da bo zmagal tisti, ki bo uveljavil svojo igro in da dejstvo, da so pač favoriti oni ne pomeni še ničesar. Romunski trener Jordanescu je opravil podobno trenersko pot kot Sacchi. Državni naslov je osvojil že prvo leto, naslov prvakov pa računa v drugem (prav tako kot njegov milanski kolega). Z drevišnjo tekmo so Milanovi navijači opravili največji "eksodus" v zgodovini svetovnega nogometa. V Barcelono je namreč prišlo z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi kar 80 tisoč navijačev Milana, kar ne pomnijo svetovne statistike, niti ne Guinessova knjiga rekordov. Že včeraj so Milanovi navijači ustvarili praznično vzdušje po mestnih ulicah ter se že predčasno veselili Milanove zmage. Milan je dosedaj osvojil dvakrat pokal prvakov. Prvič leta 1963, ko je v finalu premagal portugalsko Benfico z 2:1, drugič pa šest let kasneje, ko je naravnost pregazil nizozemskega prvaka Ajax s 4:1. V tretjič gre rado, kot pravi pregovor? Na sliki: milanovi navijači se veselijo po mestnih ulicah Barcelone. Kolesarska dirka po Italiji Contini presenetljivo vodi Tretja tekma za italijanski košarkarski naslov Philips uspešen v Livornu MESINA — Pred začetkom italijanske kolesarske dirke po Italiji so vsi izvedenci menili, da bodo italijanski kolesarji le opazovali svoje kolege iz tujine, kako bodo pač zmagovali posamezne etape in seveda tudi osvojili letošnji 72. Giro. Prav zato je bilo dejstvo, da je skoraj neznan italijanski kolesar Contini včeraj osvojil roza majico najboljšega na skupni lestvici, veliko presenečenje. Že res, da je včerajšnja bila komaj tretja etapa in da bo tej sledilo še mnogo napornih, vseeno pa je spodbudno to, da se Italijani niso prestrašili močnejših tekmecev. Včerajšnja etapa je bila še precej atipična, vendar taka, ki ugaja organizatorjem. Bila je namreč ekipna na kronometer, kolesarji pa so morali prevoziti 32 km, kar so opravili izredno hitro, saj so vozili preko 50 km na uro. Presenetljivo najhitrejša je bila skoraj povsem italijanska ekipa Ceramic-he Ariostea, ki je prehitela ekipo Mal-vor Sidi Giupponija in Continija za 16 sekund. Prva večja "tuja" ekipa je bila Panasonic kapetana Breukinka, ki je zaostala za zmagovalci za 24 sekund. VRSTNI RED 3. ETAPE: 1. Ceramic-he Ariostea (Elli, Carcano, Cesarini, Baffi, Cenghialta, Sorensen, Joho, Pe-tito, Rabottini), ki je 32,5 km na kronometer od Villafrance Tirrena do Lago di Ganzirri prevozila v 37' s poprečno hitrostjo 52,706 km na uro; 2. Malvor Sidi (Giupponi, Contini, Piasecki, Sa-ronni, Lang, Bordonali, Rota, Alloc-chio, Piovani) po 16"; 3. Panasonic (Van Poppel, Breukink, Peiper, Win-nen, Van Lancker, Talen, Luberding, Freuler, Marchi) po 24"; 4. Del Tongo po 34"; 5. Carrera po 49"; 6. TVM Rag-no po 103" itd. SKUPNA LESTVICA: 1. Contini (It.) 6.53'33"; 2. Da Silva (Port.) po 14"; 3. Giupponi (It.) po 15"; 4. Breukink (Niz.) po 23"; 5. Fondriest (It.) po 27"; 6. Zimmermann (Švi.) po 48"; 7. Fignon (Fr.) po 49"; 8. Roche (Irs.) po 55"; 9. Elli (It.) po 57"; 10. Rominger (Švi.) po 58" itd. Enichem - Philips 69:73 (39:36) ENICHEM LIVORNO: Alexis 20, Tonut 10, Fantozzi 13, Carera 8, Forti 14, Wood 4, Pietrini. PHILIPS MILAN: Aldi 2, Pittis 5, D'-Antoni 6, Premier 9, meneghin 3, Pes-sina 8, montecchi 11, McAdoo 13, king 16. SODNIKA: Cazzaro in D' Este iz Benetk. PM: Enichem 32:42, Philips 18:25. TRI TOČKE: Alexis 1, Forti 1, Wood 1; Montecchi 2, McAdoo 1. PON: Premier (34), Alexis (34), King (35). GLEDALCEV: 4.200. LIVORNO Po izredno izenačeni in nervozni tekmi je včeraj v Livornu milanski Philips dobil tretje finalno srečanje za italijanski državni košarkarski naslov in sedaj vodi z 2:1. D'An-toni in tovariši imajo tako že jutri možnost, da osvojijo držvni naslov, saj bodo četrto tekmo igrali pred domačim občinstvom. Da je bila včerajšnja tekma zelo pomembna in verjetno tudi odločilna glede državnega naslova, priča izredno živčen začetek srečanja. Košarkarji obeh ekip so namreč grešili kot za stavo. V uvodnih potezah so imeli domačini v metu kar smešen procent (1:11). Tudi izkušenejši Milančani pa so se prilagodili tempu Buccijevih varovancev in tako se je tekma ob preštevilnih napakah obeh moštev sukala do konca prvega polčasa. Podobna slika je bila tudi v nadaljevanju. Domačini so si sicer priigrali rahlo prednost, v zadnjih minutah pa so jih Milančani dohiteli in prehiteli. Ekipi sta se v zadnjih potezah menjavali v vodstvu, v zadnji minuti pa so izkušenejši Milančani ohranili mirne živce in tudi zasluženo zmagali. Novosel ali Bucci k Scavoliniju PESARO — Mirko Novosel, trener neapeljskega Painija, in Alberto Bucci, vodja Enichema iz Livorna, naj bi bila kandidata, da bi zamenjala trenerja Valeria Bianchinija pri Scavoliniju. Afera Jadran - play off »Fuori stanza« Slovenci smo se v svoji sodobni zgodovini večkrat srečevali in tudi trčili v nadutost in aroganco osrednje italijanske oblasti v Rimu. To so bili drugi časi, vendar tisto, kar se dogaja te dni z Jadranom močno spominja na ošabnost tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Pa ne, da nas diskriminirajo, ker smo Slovenci, kje pa, diskriminirajo nas (in ne samo nas!) ker so... gospodje iz Rima. Vsi smo namreč upali, da se bo farsa s play offom, ki traja skoraj dva tedna včeraj zaključila, ko pa so nam prejšnji teden svečano obljubili, da se bo vse odločilo v ponedeljek ali torek ter so se nam še opravičili, da smo morali tako dolgo čakati (!). No, smo si mislili, dolgo smo čakali, pa smo vendar dočakali. »II-lusi«, bi rekli Italijani. Bili smo pač naivni. Sedaj bomo obnovili naše včerajšnje (in na samo včerajšnje) telefonsko iskanje Beckettovega Godota, pardon, kake stvarne informacije in potrditve, da se je duhamorno čakanje vseh Jadranovih navijačev (in seveda igralcev samih) zaključilo. Začelo se je že v zgodnjem popoldnevu, ko smo prvič zavrteli rimsko številko košarkarske federacije. Najprej nam ni dolgo odgovoril nihče, nato pa skrajno zdolgočasen glas, ki nas je neprijazno vprašal, kaj želimo. »Zanima nas Jadranova usoda,« odgovorimo. Tišina nabita z napetostjo. Vprašamo po tiskovnem uradu. Zavzdih, nato pa telefon dolgo zvoni v prazno. So »fuori stanza« (rimska značilnost, kar pomeni, da gre vse v redu - funkcionarji dvigajo plačo zato, daj jih tisti, ki jih potrebujejo, ne dobijo nikoli). Sedaj zavzdihnemo mi. Sogovornik se nas usmili, saj razume našo stisko, ter nam reče "pokličite kasneje, pač čez kakih deset minut". Res kličemo čez pol ure. Procedura je podobna, vendar nam sogovornik, katerega smo verjetno zmotili pri branju Tex Willerja ali Gazzette dello Šport odgovori, da so odgovorni šli na zaslužen »kapučin«. Da bi jim šel »per treso«, si mislim ter še prijazno napovem, da bom seveda še klical. Oni zavzdihne, že drugič v pol ure. Kako naporen dan! Točno trideset minut kasneje spet vrtim rimsko številko (06..) in, čudež, dobim odgo- vornega. Nežno mi odgovori, da se zvezni svet še ni sestal! Ne morem zadržati presenečenja, pa tudi razdraženosti. Imeli so nas za norca, le da bi se nas rešili! V misel mi prihajajo scene s filma »II giustiziere della notte (cestistica)« in napisi, ki so jih pred leti videmski navijači razkazovali v prid prihoda brazilskega nogometega šampiona »O Žico o Austria«. Sicer pa, da ne bomo dolgovezni, dragi bralci: nič novega, še boste morali potrpeti, ko pa so tisti, ki odločajo, vedno »fuori stanza«. (Dušan Jelinčič) Razveseljiva vest iz Maranella Berger bo nastopil na VN Mehike Na namiznoteniškem prvenstvu Treh Benečij Prodoren uspeh Radovičeve Camporese premagal Clerca FIRENCE — Na mednarodnem teniškem turnirju v Firencah je mladi Italijan Omar Camporese, ki se je najbolje izkazal od Italijanov na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu premagal v treh setih (6:2, 3:6, 6:3) argentinskega veterana Clerca, ter tako dokazal, da je vsekakor v dobri formi. Danes finale pokala »Libertadores de America« ASSUNCION — Drevi bo v paragvajskem glavnem mestu Asuncionu na sporedu prva finalna tekma pokala južnoameriških prvakov med paragvajsko ekipo Olimpio in kolumbijskim prvakom Nacional iz Meddelina. Ta finale je vsekakor veliko presenečenje, saj so se ponavadi na tekmi za naslov srečale brazilske, argentinske ali urugvajske enajsterice. Povratna tekma bo čez teden dni v Kolumbiji, Olimpia pa je ta. pokal osvojila leta 1979. Malezija premagala Nepal KUALA LUMPUR — Na kvalifikacijski tekmi za SP za azijsko cono je včeraj Malezija premagala Nepal z 2:0. Malezija trenutno vodi na skupni lestvici, skupno z Južno Korejo, ki je gladko odpravila Singapur s 3:0. MARANELLO (MODENA) — Ferra-rijev pilot Gerhard Berger bo nastopil na VN Mehike v formuli 1, ki bo v nedeljo, 28. t. m. To je sporočilo vodstvo avtomobilske hiše iz Maranella v posebnem komunikeju, kjer je med drugim zapisano: »Berger je danes opravil 45 krogov. Po teh poskusnih vožnjah so se posvetovali z Bergerjevim zdravnikom Willyjem Dunglom in sklenili, da prijavijo avstrijskega pilota za mehiško dirko.« Američana McEnroeja ne bo v Parizu PARIZ Ameriški teniški igralec John McEnroe se ne bo, zaradi poškodbe, udeležil mednarodnega turnirja v Parizu. Nosilci skupin Roland Garrosa pa so: MOŠKI: 1 Ivan Lendl (ČSSR), 2_Boris Becker (ZRN), 3 Stefan Edberg (Šve.), 4 Mats VVilander (Šve.), 5 Andre Agassi (ZDA) itd. ŽENSKE: 1 Steffi Graf (ZRN), 2 Gabriela Sabatini (Arg.), 3 Chris Evert (ZDA), 4 Natalija Zvereva (SZ), 5 Zina Garrison (ZDA). Teniški pokal narodov DUSSELDORF ~ Izida L kola teniškega pokala narodov: Švedska -ČSSR 3:0, Argentina - Avstralija 2:1. Turnir v Ženevi ŽENEVA — V prvem kolu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Ženevi je Italijanka Laura Lapi premagala svojo rojakinjo Lauro Golarso s 6:0, 7:6, medtem ko je Španka Marti-neuz odpravila Švicarko Caversaziovo s 6:2, 6:1. Kent Carlsson favorit v Bologni BOLOGNA Švedski teniški igralec Kent Carlsson je veliki favorit turnirja, ki bo 10. do 18. junija letos v Bologni. Golden Gala v Pescari PESCARA — Deveta izvedba velikega atletskega mitinga Golden Gala bo letos 19. julija v Pescari. Nastopili bodo evropski in olimpijski prvaki v raznih disciplinah. Poljska brez Dziekanovvskega VARŠAVA Poljska nogometna reprezentanca bo za zelo pomembno srečanje 3. junija proti Angliji igrala brez Dziekanovvskega, in to zaradi disciplinskih ukrepov. Dziekanovvski se namreč ni predstavil kar na tri treninge svojega kluba Legie iz Varšave. smo prejeli dve razveseljivi novici. Na prvenstvu Treh Benečij v Veroni, ki so se ga udeležila tudi nekatera društva FJK, sta kot predstavnika Krasa Globtrade nastopila mladinec Marjan Milič in starejša pionirka Monika Radovič. Radovičeva je dosegla prodoren uspeh - uvrstitev od 5. do 8. mesta. Tisto, kar šteje največ, pa je bila njena zelo dobra igra proti številki 4 na državnih lestvicahnaraš-čajnic - Annalisi Dinijevi. Močni nasprotnici se je Radovičeva uspešno zoperstavila, kar kažejo tudi izidi tekem v treh setih (19, -17, -18). Druga novica prihaja z novostjo. Pod okriljem CONI-ja je bil ustanovljen CAS (Centro Avviamento Sporti-vo) za panogo namiznega tenisa. Iz naše dežele so se vanj vključila tri društva: Azzurra Gorica, Kras Globtrade Zgonik in Latisana, ki sta se že pomerila na tekmovanju v Latisani. Letošnje prvo tekmovanje je vsebovalo poligon in štiri tekme posamezno ter v mešanih dvojicah. Naloge CAS so dati čimširšo motorično bazo mladim začetnikom in jih usmerjati v namizni tenis. Program prihodnjih let predvideva - poleg bazičnega tekmovanja v namiznem tenisu - vključitev še drugih tekmovalnih športov: od- bojke. (1990), nogometa (1991) in rokometa (1992). Drugi smoter, zaradi katerega je FITET šel v to pobudo, je, da bi se tudi igralci pred 10. letom pomerili z drugimi vrstniki na tekmovanjih. Kot je znano, začetniki v namiznem tenisu ne morejo biti vpisani v federacijo do 10. leta starosti. Krasovi mladi igralci Gorazd, Katja, Vanja Milič, Peter Santini in Miran Simoneta so bili protagonisti prvega medcasovskega tekmovanja v Latisani, kjer so si z zmago zagotovili tekmovanje na državni ravni. Bili so najspretnejši in najhitrejši v poligonu, Azzurro in Latisano pa so v namiznem tenisu odpravili z izidom 6:3. (J. J.) Meblovci boljši Pred dnevi sta se na doberdob-skem igrišču na prijateljski nogometni tekmi sešli ekipi Meblo Italiana iz Gorice in zavarovalnica Triglav iz Nove Gorice. To je bilo že tretje tovrstno nogometno srečanje delavcev teh dveh kolektivov. Tokrat so bili uspešnejši meblovci, ki so slavili s 6:4, ob polčasu pa so vodili z2:0. Še pred poletnimi počitnicami naj bi bilo tudi povratno srečanje. (E. Čurlič) Druga ženska odbojkarska divizija Brežanke napredovale v 1. ŽD BREG - CLUB ALTURA 3:1 (8:15, 15:12, 15:9, 15:12) BREG: Glavina, Sancin, Šturman, Kralj, Ota, Canziani, Gaburro, Giorgi. Tudi v drugi finalni tekmi 2. ženske divizije so Brežanke zasluženo zmagale in s tem so napredovale v prvo žensko divizijo. V tem srečanju so se izkazale vse Bregove odbojkarice, posebno pohvalo pa si zasluži trener Ksenija Slavec, ki je odločilno pripomogla, da je moštvo napredovalo v višjo ligo. (Giorgi) Prijateljsko srečanje gimnastičnih vrst V Borovem športnem centru je bilo pred kratkim prijateljsko srečanje gimnastičnih vrst ljubljanskega Partizana iz Most in Bora, veljavno za gim-nastičarke prve selekcije. Nastopile so v dveh kategorijah. V skupini tekmovalk, ki so nastopale brez rekvizitov se je ponovno izkazala borovka Lara Komar, ki je osvojila prvo mesto. Za njo pa so se razvrstile še njene klubske tovarišice Mara Pavatič, Elisa Komar in Erika Gregori. Simpatije občinstva je osvojila zlasti 6-letna Pavatičeva, za katero je bil to prvi nastop v tekmovalni areni. Druga skupina tekmovalk je nastopala v vaji brez orodja in s kolebnico. Ljubljančanka Ana Gril je s svojim nastopom premočno izstopala izmed svojih tekmic, zlasti v vaji s kolebnico. Odlično 2. mesto sta si delili borovki Irina Žagar in Karin Mezgec, zadovoljile pa sto tudi ostale Tržačanke, ki so se uvrstile takole: 5. Fjona Mezgec, 8. Ivana Flego, 9. Kristina Ferluga in 11. Nina Kocjančič. Skupno je v srečanju nastopilo 18 tekmovalk iz obeh društev. (-boj-) ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 2. junija t.l., ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaškega pomorskega kluba Sirena v Trstu, Brkovlje, drevored Mi-ramare štev. 32, tel. 422696, 19. deželni redni občni zbor. Dnevnik red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. sprejem novih članov; 3. izvolitev organov občnega zbora; 4. poročila; 5. pozdravi in diskusija na poročila; 6. razrešnica odboru; 7. volitve novega odbora; 8. zaključki. JK ČUPA poziva vse člane, da se udeležijo regate TRST-BRIONI v organizaciji TPK Sirena od 2. do 4. junija. JK ČUPA obvešča, da bo društveno športno tajništvo na razpolago članom vsako soboto od 18.30 do 19.30. TPK SIRENA organizira naslednje JADRALNE TEČAJE: za otroke od 8. do 14. leta - 1. tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija 1989 in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta 1989; za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in WINDSURF od 17. do 22. julija 1989. Tajništvo je odprto vsako soboto od 14.30 do 17.30. ZSŠDI obvešča, da bo zaključek plavalnega tečaja v Lipici v torek, 30. maja. Tečajniki naj se zberejo v bazenu ob 16.30. ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije v torek, 30. t. m., ob 20 uri na sedežu zsšdi v Ul. sv Frančiška 20. ŠZ SLOGA IN SK DEVIN vabita na tradicionalno spomladansko srečanje pobratenega SK Snežnik - Ilirska Bistrica. Srečanje bo v nedeljo, 28. t.m. Odhod z lastnimi avtomobili ob 7.30 izpred spomenika v Bazovici. Naprošamo, da prijavite svojo udeležbo najkasneje do četrtka, 25. t.m., pri odbornikih zgoraj omenjenih društev. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane na reden sestanek, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 8/2. nad. Predaval bo Duško Jelinčič o potovanju po Južni Ameriki, med katerim je obiskal tudi Cordlllero Blanco. Vabljeni! SPDT prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski po* hod v hribe, v Dolomite Brente. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Ker-meču (tel. 44016). MO SPDT prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet z® otroke vseh osnovnih šol na Tržaškei*' Cilj izleta je Kokoš, zbirališče izletnj' kov Je ob 9. uri pred cerkvijo v Bazovici. Vpisovanje pred odhodom. Vablj6® otroci (brez staršev). Vse informacij pri Borisu Paoliju (tel. 910836) in R°h Ju Devetaku (tel. 55180). Druga preizkušnja za italijanski pokal D. Bogateč spet pni V organizaciji CAI iz Duevilleja v pokrajini Vicenza je potekala druga preizkušnja za italijanski pokal v rolkanju. Nastopilo je 230 skirolkarjev v zastopstvu 33 društev iz raznih krajev Italije.' Obe slovenski društvi sta se dobro uvrstili, saj je Mladina zasedla 11. mesto, Grmada Hobles pa 13. Športno društvo iz Križa je zastopalo 8 športnikov, Grmado Hobles pa 7. V kategoriji mlajših cicibanov je predstavnik Mladine David Bogateč ponovno zasedel prvo mesto in to z odličnim časom. V isti kategoriji je Jan Umek (Grmada Hobles) osvojil zelo dobro tretje mesto. V kategoriji cicibanov je Erik lori (Grmada Hobles) pristal na tretjem mestu. Tudi ostali naši tekmovalci so se izkazali in nekateri znatno izboljšali svojo uvrstitev glede na prejšnja tekmovanja. MLAJŠI CICIBANI: 1. David Bogateč (Mladina) 5'38"3; 3. Jan Umek (Grmada Hobles) 6'41"5; 8. Tibor Drasič (Mladina) 7'45"2; 11. Mitja Košuta (Mladina) 9T1"3; 12. Vasilij Pipan (Grmada Hobles) 9'44 '6; 13. Daniel Tence (Mladina) 11'33"4. CICIBANI: 1. Flavio Vacaretti (CS Bassano) ir51"9; 3. Erik lori (Grmada) 12'45''6; 5. Matej Lacchi (Mladina) 14'21"0. MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Alessio Cremonese (Pol. Sportful) 19'50'T; 7. Erik Tence (Mladina) 20'41"4; 13. Andrej Legiša (Grmada) 20,50"3; 16. Dean Peric (Grmada) 26'57"6; 17. Martin Košuta (Mladina) 31’50"1. MLAJŠE ZAČETNICE: 1. Katia No-nes (GS Castello di Fiemme) 21T3''0i 10. Jana Umek (Grmada Hobles) 30'38"3. JUNIOR: 1. Gunther Cebacher (Ski-rol Appiano) 32'59"3; 13. Rajko Zečevič (Grmada Hobles) 38TT7. EKIPNA LESTVICA: 1. GS Unicar, 11. Mladina, 13. Grmada Hobles. ERVIN IGRI V 1. moški košarkarski diviziji Sokolovci in poletovci prepričljivo zmagali Na tradicionalnem športnem dnevu na Goriškem Več kot 300 osnovnošolskih otrok BASKET TRIESTE 111:57 SOKOL (50:18) SOKOL: Pertot 4, Ušaj 11, Velussi 21, Pahor 15, Zaharia 15, Devetak 20, Sedmak 4, Klanjšček 17, Vassallo 4. s. TRI TOČKE: Devetak 4, Ušaj 2, Belus- Na zadnjem domačem nastopu je Sokol popolnoma nadigral Basket Tri-este, ki ga je v prvem delu prvenstva premagal le s točko razlike. Že od samega začetka so Nabrežine! trdno prijeli vajeti igre v svoje roke in iz minu-te v minuto višali prednost, ki je ob poslednjem sodnikovem žvižgu znašala kar 54 točk. Vsi domači košarkarji so zadevali kot na tekočem traku, še zlasti pa sta se izkazala Klanjšček in Devetak, ki se je kratkomalo poigraval z nasprotnikovo obrambo, saj je v napadu prikazal svojo veliko raznolikost. Po zadnjih dveh odličnih tekmah pa j® morala seveda na višku, tako da Nabrežinci z zmernim optimizmom čakajo na zadnje srečanje s Fiammo, ki bo v soboto v Trstu (telovadnica šole Da Vinci) ob 18.30. Prav tako pa lakajo na zveste navijače, ki jim bodo Ob tej priložnosti še kako priskočili na pomoč. (A. N.) MACIC BASKET - POLET FURLANI 71:89 (39:41) POLET FURLANI: Malalan 25 (4-4) Gramer 21 (1:2), Fabi 2, Gerdol 9 (3:6), Rokometna C liga Neroden poraz Krasa Tnmac AUKORA - KRAS TRIMAC 26:22 Ko^iRA^ TRI*MAC: Klinc. Glavina, Kozlovič 4, Milič 3, Predonzani 1, Oberdan 2, Race 4, Gruden 2, Grilanc A VVeissenegger 4, Raseni, Doljak. Krasovi rokometaši so v zadnji tekmi prvenstva igrali izredno slabo in v irevisu izgubili proti povprečni Auro-n. Tako so zapravili zadnjo veliko priložnost, da bi na lestvici prehiteli Cel-jinija iz Padove in se rešili izpada. Kras Trimac bi moral po pravilniku v naslednji sezoni nastopati v D ligi, obstaja pa možnost, da bo naslednje leto število ekip v skupini C (v kateri je 6tos nastopal Kras), razširjeno od 10 ^ 12. Če se bo to res zgodilo, se bodo sčni krasovci lahko spet vpisali v or-venstvo C lige. v t Ne glede na to, krasovcev se na tej •lini ni dalo enostavno prepoznati. V .oranibi so bili popolnoma pasivni, v 14padu pa skrajno nedisciplinirani, j dlani je, da je Krasova postava v o J končnici prvenstva totalno odpove-Jjia, saj so tako slabo igrali tudi na "ejšnjih dveh ravno tako važnih tek-v ®h proti Cividinu in Celliniju. Padec kvaliteti igre je tolikšen, da se ga ne j® opravičiti samo z odhodom k voja-st« dveh pomembnih igralcev, kot Un in Sardoč. Zdaj lahko samo 2?am°, da se ne bodo naši rokometaši j radi te krize morali odpovedati C v|L Po mnenju trenerja Lazarja je pr-U ^tvo D lige preskromno, in le v C PHriSi lahko mladi krasovci še naprej oobijo prepotrebne izkušnje. (Pjotr) Kotalkanje v Percotu Polet deveti Pr^oboto in nedeljo je bilo v Percotu kju 'Tdmu deželno prvenstvo v kotalka-tlik.2a začetnike. Naj omenimo, da se ni stil 6 izmeti Poletovih kotalkarjev uvr-državno prvenstvo. Polet je na tleH.m lestvici pristal na 9. mestu, teni ko je bil prvi Pieris. 'Jcju^jETNICE: 1. Giada Rinaldi (Pavia 2. Adara Coslovi (Jolly Trst); 3. M1018 Clemente (Pieris); 15. Dana (Polet). ZAČETNIKI: 1. Daniele "Utij® (Manzano); 2. Federico Salatin ^,79; 3. Davide Prade (Pat); 4. Marko (Polet). (E. Dolhar) Jančar 4 (2:2), Sestan 4 (2:2), Škerlavaj 10 (2:4), Feri 9 (1:2), Baitz 5 (3:4). TRI TOČKE: Granier 4, Malalan 4. V svoji najboljši prvenstveni tekmi so poletovci visoko premagali moštvo Magic Basket. Tekma je bila izenačena le v prvem polčasu, nakar pa so poletovci prejeli pobudo v svoje roke in predvsem z odličnima Sestanom in Baitzem, ki sta se izkazala v obrambi, naidgrali domačine. (A. Granier) LESTVICA: Sokol 26; Egida 24; ACLI in Informatica 18; Agip 12; Polet Furlani in Basket Trieste 10; Skyscrap-pers 5; Magic Basket 4. TROFEJA PROPAGANDA BOR ADRIAIMPEX - STEFANEL B 63:61 (32:24) BOR ADRIAIMPEK: Jagodic 3 (1:2), Colja 4, Turk 3 (1:2), Jogan 32 (2:12), Kovač, Uršič 13 (3:3), Oberdan 5 (1:4), Marcon, Požar 4 (0:2). Tokrat so plavi nastopili z okrnjeno postavo, kar je imelo za posledico to, da so že po prvi četrtini imeli zaostanek treh točk (13:16). Z zagrizenostjo in s požrtvovalno igro pa so borovci izenačili in povedli. V zadnji četrtini so borovci že gotovi zmage popustili. In tako se-je nasprotnik približal in ublažil poraz. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci. (U. A.) Konec prejšnjega tedna je 300 in več osnovnošolskih otrok z Goriškega sodelovalo na že tradicionalnem športnem dnevu, ki ga prirejata didaktični ravnateljstvi -slovenskih šol iz Gorice in Doberdoba. Učenci prvih dveh razredov so tekmovali (v Gorici in Sovodnjah) v poligonu ter v igri med dvema ognjema (3. razredi), starejši pa so se pomerili v treh atletskih disciplinah na stadionu na Roj-cah. POLIGON V GORICI Pri dečkih je zmagal David Miklus pred Aljošo Pavšičem, Erikom Devetakom, Francescom Zorgniottijem in Vinkom Mavričem. Pri dekletih pa je najboljša bila Sabina Russian pred Laro Paulin, Agato Pipan, Rafaelo Brandolin in Valentino Sfiligoj. Sodelovali so: Manuel Cuzzucoli, Spi-ros Messina, Aljoša Orel, Aleksija Am-brosi, Diana Brisco, Sara Gonella, Miche-la Koren, Agata Pipan, Silvia Cralli, Erik Devetak, Aljoša Pavšič, Tomaž Spazza-pan, Marco Tommasi, Rafaela Brandolin, Federica Bressan, Maja Kragelj, Frances-ca Mauri, Urška Petrovič, Erika Eliza Sfiligoj, Irena Spazzapan, Margot Jennifer Tomažič, Alexis Paraschos, Cristina Spadati, Sara Branca, Ivan Golob, Aleks Mo-settig, David Tacco, Daniel Faganel, Daniele Mauri, Federico Golob, Martin Tonsig, Monica Bressan, Martina Mar-vin, Eva Socol, Denis Frandoli, Vanja Hoban, David Pelerin, Lara Paulin, Martin Figelj, Miha Gravner, Dejan Klanjšček, Saša Radikon, Tamara Cej, Helena Klanjšček, Luka Bresciani, Toma Pahor, Mario Radinja, Valentina Sfiligoj, Filip Hlede, Manuel Makuc, Devid Miklus, Katja Dorni, Andreja Pittoli, Rudy Braini, Alex Colja, Igor Škorjanc, Katarina Brešan, Neva Klanjšček, Eva Kristančič, Vinko Mavric, Diego Mauric, Carlo Simčič, Francesco Zorniotti, Sabina Russian. MED DVEMA OGNJEMA 1. OŠ Oton Župančič iz Gorice; 2. OŠ Alojz Gradnik iz Števerjana; 3. OŠ Fran Erjavec iz Štandreža; 4. OŠ Josip Abram iz Pevme; 5. OŠ France Bevk iz Gorice. POLIGON V SOVODNJAH Pri dečkih je zmagal Jan Prinčič pred Mattio Pirasom, Bojanom Kovičem, Mic-helejem Petruzem in Martinom Bago-nom. Pri dekletih se je izkazala Lucia Danielis pred Katjo Batistič, Anno Devetak, Vesno Devetak in Jano Jarc. Sodelovali so: Manuel Demori, Erik Figelj, Bojan Kovic, Tadej Florenin, Simon Assi, Cristiano Cotič, Paolo Monti, Damjan Tomšič, Robert Tomšič, Saša Tomšič, Toomay Tomšič, David Perkon, Dario Devetak, Havir Gergolet, Denis Peres-son, Michele Petruz, Andrej Černič, Jan Prinčič, Mitja Černič, Mattia Piras, Andrej Cingerli, Marco Cotič, Lorenzo Scic-hilone, Nicola Valle, Jara Košuta, Martin Bagon, Cristian Pezzulich, Margherita Bello, Maja Klede, Neva Petejan, Katja Terpin, Katerina Tomšič, Marjetka Devetak, Adrijana Ferfolja, Alenka Ferfoglia, Jana Jarc, Sabrina Jarc, Mara Peric, Tamara Visintin, Lucia Danielis, Anna De-vetta, Edit Ferletič, Katja Ferletič, Ales-sandra Peric, Cristina Visintin, Erika Murenec, Sara Tuniz, Anamarija Devetak, Vesna Devetak, Katja Batisič, Vesna Buzin, Martina Gereon, Elena Zulian. MED DVEMA OGNJEMA 1. OŠ Rupa/Romjan/Vrh; 2. OŠ Peter Butkovič iz Sovodenj; 3. OŠ Prežihov Voranc iz Doberdoba. ATLETIKA V teku na 60 metrov je med dečki zmagal Nikolaj Pintar pred Gabrielejem Gorjanom, Vasjo Peteanijem, Denisom Miseritom in Alešem Plesničarjem. Pri deklicah je slavila Adeline Assi pred Roberto Lutman, Katjo Ouerin, Heleno Brajnik in Katerino Devinar. V skoku v daljino je med dečki zmagal Matej Černič pred Alešem Plesničarjem, Nikolajem Pintarjem, Igorjem Peričem in Eneo Černičem. Pri dekletih je zmagala Zulajka Devetak pred Heleno Braini, Samantho Peric, Katjo Perše in Adrijano Lutman. V metu žogice je med dečki slavil Aleš Plesničar pred Danjelom Sobanom, Simonom Černičem, Nikolajem Pintarjem in Federicom Pellegrinom. Pri dekletih se je izkazala Tanja Sirk pred Roberto Lutman, Heleno Braini, Ano Černič in Martino Urdih. Sodelovali so: Fabio Bernt, Enea Černič, Marco Mazgon, Roman Perdec, Michele Furlan, Katja Culot, Ingrid Kom-janc, Marijana Marini, Sara Renna, Katia Ouerin, Clara Veliscech, David Bandelli, Elia Bastiani, David Cej, Gabriele Gorjan, Luca Komavli, David Musig, Mitja Primosig, Ana Černič, Martina Humar, Michela Korecic, Klementina Koren, Alessandra Possilipo, Martina Primosig, Denise Tomažič, Pietro Gus, Kristjan Koršič, Marco Tartaglia, Kristijan De Co-melli, Danjel Soban, Ivana Di Dio, Jeza-bel Hlede, Carmen Pelizzo, Patrizia Troncar, Patrick Donati, Daniel Lutman, Gregor Lutman, Robert Lutman, David Mucci, Jurij Plesničar, Alessandro Braio-ne, Klanjšček David, Aleš Plesničar, Martina Braini, Valentina Collodi, Giuli-ana Pavio, Sara Spessot, Katja Zavadlav, Roberta Lutman, Sara Budal, Adrijana Lutman, Helena Braini, Valentin Devinar, Edi Feresin, Iztok Princi, Aljoša So-sol, Roberto Valentinčič, Susan De Roc-co, Tanja Figelj, Monica Romanut, Ingrid Sfiligoj, Katerina Devinar, Katja Perše, Katja Bandelli, Federica Černič, Kristian Hlede, Iztok Knez, Loris Mania, Damjan Miklus, Daniel Miklus, Valentina Furlan, Tanja Humar, Rayan Graunar, Patrik Komjanc, Denis Mizerit, Martin Pintar, Nikolaj Pintar, Valentina Alban, Erika Dorni, Adriana Humar, Janja Koršič, Petra Miklus, Denis Sturm, Sara Anzelin, Adeline Assi, Tanja Sirk, Daniele Marušič, Matjaž Černič, Diego Devetak, Cristian Devetak, Matej Černič, Vasja Petea-ni, Stefano Zafagnin, Matjaž Černič, Cristian Gorjan, Marco Jarc, Dario Berti-nazzi, Davide Gergolet, Gabriele Nar-don, Pierangelo Pahor, Igor Peric, Manuel Devetak, Fabio Leghissa, Mauro Berlot, Davorin Devetak, Dejan Černič, Federico Pellegrin, Erik Peteani, Simon Černič, Matjaž Klemše, Sebastjan Ožbot, Igor Perkon, Boris Pizzolitto, Cristiano Tonsig, Elena Kovic, Francesca Lando-Musina, Barbara Meniš, Karin Tommasi, Francesca Bruno, Elizabeta Klede, Tiziana Tomšič, Martina Urdih, Katjuša Zotti, Nataša Ferletič, Marianna Kosič, Elena Visintin, Tanja Visintin, Erika Ferletič, Tamara Frandolič, Elisa Petean, Zulejka Devetak, Pamela Mozetič, Anita Zotti, Elena Murenec, Manuela Tomšič, Vere-na Čevdek, Valentina Florenin, Barbara Cingerli, Loretta Abrosig, Elena Andrian, Samantha Peric. Na sliki trenutek s tekmovanja v poligonu. IMS nogometaš v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši r mladinskih prvenstvih Edinstven uspeh Sovodenjcev v prvenstvu cicibanov JVODNJE - SANROCCHESE 1:0 (0:0) na igrišče samozavestno in ž veliko vnlin Pnložai c-o *... SOVODNJE - SANROCCHESE 1:0 (0:0) STRELEC: Kristjan Devetak v 33. min. SOVODNJE: Florenin, M. Černič, Ožbot (Marušič), Petejani (M. Devetak), Pel-legnn (S. Černič), Petejan, K. Devetak, Cotič, Zafanin, E. in B. Kovic, Boškin, Pi-ras. V dodatni in odločilni tekmi za prvaka skupine A so cicibani Sovodenj po ogorčenem boju in ob kančku športne sreče le uspeli premagati odličnega nasprotnika. Goriški igralci so prikazali tehnično bolj dovršeno in kombinatorno igro, So-vodenjci pa so poskušali v glavnem s protinapadi. Kmalu na začetku so gostje zadeli prečko, nekaj nevarnih napadov domačinov pa je zaustavil odličen vratar. V nadaljevanju so bili gostje nevarnejši toda sedem minut pred koncem je le padla odločitev in to po kombinaciji dveh Devetakov. Manuel je podal visoko žogo v globino, Kristjan pa je šel v nasprotno obrambo in mojstrsko z glavo podaljšal let žoge čez vratarja, ki mu je prišel naproti. Do konca tekme so gosti še nekajkrat nevarno ogrozili domača vrata, toda prvi igralec tekme, Matej Černič, in vratar Florenin sta uspešno zaustavljala vse žoge in napade Goričanov. Po koncu tekme je bilo na sovodenjskem igrišču zelo veselo ob tem uspehu. Z zmago v goriški skupini (sedaj bodo Sovodenjci odigrali dodatna srečanja z zmagovalci ostalih tekmovalnih območij) je mlada sovodenjska postava dosegla enega najpomembnejših rezultatov v mladinskem nogometu. Na Goriškem namreč nismo nikoli z mladinskimi ekipi dosegli prvega mesta, tako da je uspeh Sovodenjcev potrditev kakovostne rasti naših najmlajših. PLAV OFF PRIMORJE - S. GIOVANNI 0:2 (0:1) PRIMORJE: Husu, Braini, Ž. Bukavec, Carli, Lovrečič, Šemec, Šušteršič, Spinaz-zola. Proti ekipi, ki so jo v prvem delu nadigrali, so naši visoko izgubili. Kot že v nekaj tekmah je tudi v tej pešala skupna igra. Glede borbenosti našim ne moremo kaj očitati, povsem pa so odpovedali glede točnosti in organiziranosti. Glede tekme same ni kaj dosti povedati. Rdeče-rumeni bi lahko povedli, saj je Lovrečič imel izredno priložnost. Proti koncu tekme pa so stalno napadali, a zaman. Če hočejo naši spet igrati privlačno in učinkovito kot nekdaj, morajo stopiti na igrišče samozavestno in ž veliko voljo do zmage. Nasprotno gotovo ne bodo imeli dosti zadoščenja. (Maxi) POPRVENSTVO ZAOSTALA TEKMA CGS A - Bor i:o BOR: Gregori, Bergagna (Tarabucchi), Omari, Lorenzi, Brazzani, Tence (Kariž), Furlani. Gol nasprotnika je padel takoj v uvodnih minutah srečanja, toda borovci, kljub odsotnosti nekaterih ključnih igralcev (Ban, Furlanič), niso popustili. Pognali so se v napad, kjer pa so spet prišle v ospredje stare hibe, zlasti neučinkovitost. Večkrat bi lahko izenačili in celo povedli, toda neuigranost napada jim je bila tudi tokrat usodna. Vsekakor moramo pohvaliti obrambo z vratarjem na čelu. DOMIO - BOR 1:3 (0:2) STRELCI: avtogol, Furlani 2. BOR: Gregori, Omari, Bergagna, Brazzani, Tence, Furlani V zadnji tekmi prvega dela ter proti drugouvrščenemu Domiu so naši zasluženo zmagali. Tudi tokrat so bili odsotni nekateri ključni igralci, toda spremembe v postavi so se pokazale odločilne. Brazzani v vlogi srednjega branilca, Ban kot centralni del, Furlani iz sredine se prebija do kazenskega prostora na zaključevanje. Tence, ki se na zadnjem nasprotnikovem branilcu stalno premika, ter Bergagna in Omari v vlogi bočnih branilcev ter z dodatno nalogo, da izmenično preideta v napad in predvsem namestitev obrambne linije bolj proti sredini igrišča, so bili elementi, ki so se pokazali odločilni proti tako prestižnemu nasprotniku. (V. D.) LESTVICA: Vivai Busa 11, Fulgor 10, Domio 8, Chiarbola 7, Bor in Campanelle 5, CGS A 4, S. Vito 2. ZAČETNIKI TURRIACO - MLADOST TRATT. AL LAGO 1:4 (1:1) STRELCA: Peter Gergolet 3 in Gallo. MLADOST: Pavio, M. Gergolet, Soban, Zanier, Tommasi, Trampuš, Gallo (Subani), A. Gergolet, P. Gergolet, I. Gergolet (Farra), Černigoj (Peric). Doberdobci so na gostovanju v Turjaku izbojevali pomembno zmago, še posebno po tem, kar so domačini pokazali v prvem delu srečanja. Turriaco je namreč nadigral nasprotnika in vse je kazalo, da bo Mladost podlegla. Položaj pa se je povsem spremenil v drugem polčasu, ko so Kraševci, predvsem po zaslugi odličnega Petra Gergo-leta, štirikrat zatresli domačo mrežo in dosegli pomembno zmago in s tem 3. mesto na skupni razpredelnici. Mladost bo naslednje srečanje igrala že danes in sicer v Škocjanu ob Soči. (A. G.) NAJMLAJŠI ZARJA ADRIAIMPEK - DON BOSCO 3:0 STRELCI: Blason, Cinti, Jurinčič ZARJA: Plehan, Kralj, Čok, Reja, Krašovec, Tence (Pussini), Cinti, Umek, Blason, Vremec, Osič (Jurinčič). Zaslužena zmaga zarjanov, ki so imeli skozi vso tekmo pobudo stalno v svojih rokah. V prvem delu igre, čeprav v terenski premoči, naši igralci niso mogli do živega nasprotniku, ki se je krčevito branil. Omeniti je treba tudi, da so bili Zarjini igralci dokaj netočni pri streljanju na gol, saj bi lahko že v prvem polčasu zaključili tekmo v lastno korist. Bolje je šlo v drugem delu igre, ko so domači nogometaši kar trikrat potisnili žogo v nasprotnikovo mrežo. PORTUALE - BREG 1:1 (0:1) STRELEC ZA BREG: Mondo. BREG: Rapotec, Poretti, Strain, Lauri-ca, Švab, Kalc, Mondo, Bajec, Mauri, Čuk (Gropazzi), Biekar. Čeprav so Brežani računali na zmago, je neodločen izid pravičen. Kmalu v začetku so naši povedli, potem ko je že spet izvrsten Mauri preigral vse igralce Portualeja z vratarjem na čelu in podal do Monda, ki je žogo potisnil v mrežo. Nasprotniki so odtlej imeli pobudo, Brežani pa so jih uspešno zaustavljali do izenačenja. Glede na to, da so Brežani nastopili v okrnjeni postavi, so vseeno igrali zbrano in pokazali voljo do zmage. (Luka) MONTEBELLO - PRIMORJE 1:4 (0:2) STRELCI: Štolfa 2, Gruden 1, Husu 1. PRIMORJE: Franza, Vili Emili, Puntar, Savi, Pahor, Gherbassi, Regente, Trampuž, Gruden, Štolfa, Husu, Rebula, Nad-lišek, Guštin. Rdeče-rumeni so končali prvenstvo z lepo zmago na razmočenem igrišču in to v okrnjeni postavi. Resnici na ljubo, do prvega zadetka niso igrali dobro, potem pa je Gruden dal svoj že 24. gol. Podvojil je Štolfa iz 11-metrovke. V drugem pol- času so naši zaokrožili rezultat z zadetkom Marka Husuja in zopet s Štolfo, ki je lepo realiziral iz kakih 20 metrov. Tako so naši končali prvenstvo s 40 točkami, to je s 17 zmagami 6 remiji in 11 porazi, dali so 72 in prejeli 40 zadetkov. Najboljši strelec rdeče-rumenih je bil Gruden s 24 goli. Dobro so se odrezali tudi Sardoč s 17, Savi in Štolfa z 11 zadetki. (Maxi) LESTVICA: San Giovanni 64, San Ser-gio 62, CGS 52, Triestina 45, Portuale 44, Breg 43, Primorje 40, Olimpia 39, Campanelle 37, S. Andrea 35, Zaule 33, Giariz-zole in Fortitudo 27, Zarja Adriaimpex 23, Montebello 17, Don Bosco 10, Domio 7, Opicina 1. PRVENSTVO CSI DON BOSCO - ZARJA ADRIAIMPEX 4:0 ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Križ-mančič, Marc, Dellafontana, Jerman, Ra-žem, Antonini, Urdih. Nič ni mogla močno okrnjena postava Zarje proti prvemu na lestvici. Naši nogometaši so se sicer srčno borili, vendar nazadnje je le prevladala boljša tehnična pripravljenost moštva Don Bosco, ki upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici. MLAJŠI CICIBANI CAMPANELLE - ZARJA ADRIAIMPEX 3:0 ZARJA ADRIAIMPEX: Babuder, Metlika, Jan in Damjan Gregori, Longo, Zor-nada, Križmančič, Sossi. Zarjani so proti razigranemu moštvu Campanelle izgubili. Pohvaliti pa moramo njihov trud in prizadevanje, saj so se borili prav do zadnje minute igre tudi po tem, ko je izid zgovorno kazal v nasprotnikovo korist. Moramo še dodati, da so Campanelle ojačili tudi starejši igralci, ki so vse prvenstvo igrali v vrstah cicibanov. (M. Ž.) MLADINSKE IGRE TRINKO - ASCOLI 1:0 (0:0) STRELEC: Feri. TRINKO: Pavio, I. Gergolet, Leopoli, A. Gergolet, Feri, Pisk, Mikluš, Tommasi, Černigoj, Makuc, Tomšič. V B skupini mladinskih iger je nogometna ekipa nižje srednje šole Ivan Trin-ko iz Gorice z uspehom začela tekmovanje in premagala vrstnike iz Krmina. Odločilni zadetek je dosegel Simon Feri. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.700.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno .65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24. maja 1989 Po večmesečni skupni preiskavi lyonske in neapeljske policije V ponedeljek v MiUeryjii pri Lyomi aretirali štiri vidne predstavnike casertanske kamore LYON - Včeraj zjutraj je lyonska kvestura potrdila, da so v ponedeljek zvečer v Milleryju aretirali štiri domnevne kamoriste. Vest'je včeraj potrdila tudi neapeljska policija, ki je objavila tudi imena aretiranih, ki naj bi vsi sodili v sam kamoristični vrh. Gre za 34-letnega Francesca Schiavo-neja iz Caserte, ki je zaradi svojega videza znan pod imenom Sandokan, po »izginotju« bossa Bardellina pa ga imajo tudi za vodjo kamoristične bande na področju Aversana. Ob njem so aretirali še 27-letnega Carmina Renno in njegovega 53-letnega očeta Antonia ter 35-letnega Giuseppa Caterina, ki naj bi bil tudi eden od vidnejših predstavnikov kamore na področju Caserte. Četverico so aretirali v vili Antonia Renne v Milleryju. Francoska policija je aretirala še pet Francozov, ki pa so jih že včeraj zjutraj izpustili. Ponedeljkova aretacija štirih kamo-ristov je plod trimesečne preiskave, ki so jo skupaj vodili policisti iz Caserte in Lyona. Italijanski policisti so najprej odkrili skrivališče kamoristov v Milleryju, nato pa se je začelo vztrajno zasledovanje na relaciji med Marseillom, Nico in Lyonom. Samo Ren- novo vilo so nadzorovali zadnja dva tedna in v ponedeljek približno ob 21. uri je stekla zaključna akcija. V njej je sodelovalo približno 50 francoskih policistov, katerim pa so pomagali tudi helikopterji, agenti neapeljskega Cri-minalpola in agenti Interpola. Domnevni kamoristi so se predali brez odpora. Schiavone, ki ga v Italiji iščejo zaradi različnih kaznivih dejanj, je imel ponarejene dokumente. Sodelovanje med neapeljsko in francosko policijo je postalo bolj tesno po aretaciji kamorističnega bossa Mic-heleja Zaze v Franciji. Takrat so odkrili tudi nove informacijske vire, s pomočjo katerih so zvedeli, da kamora svoje nezakonite posle nadzoruje predvsem na področju trikotnika Marseille - Nica - Lyon. Gre predvsem za trgovino z mamili, pa tudi ostale oblike kriminala dobivajo po trditvah neapeljske kvesture vse bolj mednaroden značaj. Zato s ponedeljkovo akcijo sodelovanje s francosko policijo ni zaključeno, saj so v Neaplju prepričani, da se v Franciji skriva precej kamoristov, med katerimi je tudi Mario lovine, eden od najvidnejših predstavnikov casertanske kamore. Štiri domnevne kamoriste so aretirali v vili Antonia Renne v Milieryju (AP) Marka v Jugoslaviji je zlata vredna BONN — Jugoslavija je najcenejša država za zahodnonemške turiste. Za blago in storitve, ki v ZRN veljajo marko in 42 pfeningov, je treba v Jugoslaviji odšteti le marko. Do teh ugotovitev se je v zadnjih raziskavah dokopala frankfurtska banka Commer-zbank. Podobno je tudi v Turčiji, kjer ima marka 36 odstotkov večjo kupno moč kot doma. V Grčiji je moč za eno marko dobiti blaga in storitev v vrednosti 1,28 marke. V Italiji pa 1,06 marke. Za-hodnonemška marka ima v Avstriji 10 odstotkov nižjo kupno moč kot doma. V Španiji znaša ta izguba vrednosti 15, na Danskem pa celo 25 odstotkov. V povprečju pa so počitnice v tujini letos za zahodnonemške goste dražje kot pred letom dni, in sicer zaradi višjih cen v turističnih državah pa tudi relativne izgube vrednosti marke v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami, so še ugotovili frankfurtski analitiki. Commerzbank med drugim opozarja, da so v Jugoslaviji in Turčiji do začetka sezone še možne cenovne spremembe, odvisno pač od izida tekme med inflacijo in devalvacijo nacionalne valute. V začetku letošnjega leta je imela zahodnonemška marka v Jugoslaviji vsaj dvakrat višjo kupno moč kot »doma«. V Rimu simpozij kardiokirurgov RIM — Od 29. maja do 2. junija bo v Rimu 3. mednarodni simpozij kardiokirurgov »Heart Surgery 89«. Simpozij spada med najpomembnejša strokovna srečanja na svetovni ravni, letošnjega pa se bodo med drugimi udeležili tudi dr. Bamard, ki je prvi opravil presaditev srca, dr. Cooley, ki je izdelal prvo »umetno srce«, za postoperacijsko prilaganje bolnika ter dr. Senning, ki je izumil srčni »pacemaker«. Svojo prisotnost pa so zagotovili še drugi svetovno znani kirurgi iz raznih držav, številna pa bo tudi delegacija italijanskih kardiologov in kardiokirurgov. Rimski simpozij prireja kardiokirurški oddelek bolnišnice San Camillo in je posvečen predvsem izrednim aspektom presaditve srca in razvoju tako imenovanega umetnega srca. Zdravniško osebje iz raznih kliničnih središč bo prikazalo svoje dosežke in orisalo rezultate, ki jih je doslej doseglo na področju presaditev. Del simpozija bo posvečen tudi koristnosti športne rekreacije za srčne bolnike ter nove metode za preprečitev in zmanjšanje kvarnih posledic srčne kapi. Prvi dan simpozija bodo na posebni slovesnosti podelili nagrade »Alexis Carrel«, ki jih Mednarodno združenje za raziskave na kardiokirurškem področju podeljuje mladim raziskovalcem in zdravnikom. V naslednjih dneh se bodo zvrstila predavanja kakih 100 strokovnjakov, simpozija pa se bo udeležilo 1.500 zdravnikov od vsepovsod. Finančna straža je v Centi zaplenila 5.500 kaset s ponarejenim žigom SIAE VIDEM - Tržaška finančna straža je v Čenti izpeljala uspešno akcijo, ki se je zaključila z aretacijo 44-letnega Ferruccia Ceschie, ki je prodajal kasete s ponarejenim žigom SIAE. Pri Ceschii so finančni stražniki zaplenili 5.500 kaset, ki so bile že pripravljene za prodajo. Na vseh kasetah je bil dobro viden žig SIAE, kar naj bijtomenilo, da so bili plačani vsi davki in razne pristojbine. Slo je skratka za material, ki ni bil najbolj običajne vrste glasbenega »gusar-stva«, ko gredo v prodajo povsem ponarejene kopije najnovejših glasbenih hitov. Ceschia je namreč poskrbel za ponarejanje suhega žiga in je tako razpolagal s kasetami, ki so ga stale približno 2.000 lir (trak stane približno 700 lir, od 1,200 do 1.500 lir pa stane ovojnica z žigom vred). Imel je na voljo dve možni tržišči, saj je »svoje« kasete lahko prodajal na debelo in je v tem primeru zaslužil 3 do 5 tisoč lir za vsako, lahko pa je Ceschia prodajal tudi na drobno, kjer stane vsaka kaseta najmanj 17.000 lir, saj je bil lastnik trgovine s fonografskim materialom. Finančni stražniki so izračunali, da je imel ponarejevalec žigov SIAE na domu dovolj materiala, da bi lahko v kratkem prislužil do 100 milijonov lir. Pri tem ni seveda izključena možnost, da je Ceschia lahko računal tudi na pomoč kakih sodelavcev. Preiskava, ki je privedla agente finančne straže do Cente, pa je vsekakor pokazatelj tega, da se tudi v naši deželi širi trgovina s ponarejenimi kasetami. Na sliki: finančni stražniki z zaplenjenim materialom. Zaradi eksplozije v neki pakistanski tovarni ledu Panika po ulicah Karačija Politične nerede iz prejšnjih dni je v Karačiju zamenjala panika, ki je izbruhnila po eksploziji v neki tovarni ledu. Iz tovarne je uhajal amoniak, ki je povzročil zastrupitev 1.200 oseb, med katerimi je bilo tudi 200 šolarčkov. Agencije ne poročajo o morebitnih žrtvah (Telefoto AP) Libijski nogomet se mora prilagoditi džamahirijskemu pojmovanju športa TRIPOLI — Libijska nogometna reprezentanca se ni uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji, zaradi političnih razlogov. Odločitev o izpadu iz nadaljnjega tekmovanja naj bi v svojem znanem šotoru sprejel sam polkovnik Gadafi uro pred tekmo z Alžirijo, ki bi se morala odigrati že pozimi. Toda Gadafi je odločil, da se Alžiriji tekma podari, odločitev pa naj bi upravičil s trditvijo, da med brati ne more biti nikakršnih bojev pa niti športnih. Publika v Tripoliju pa te odločitve ni mirno sprejela. Preko 17 tisoč gledalcev je zahtevalo športno zabavo, za katero so bili prikrajšani. Politična razlaga športnega boja jih ni zanimala in prišlo je tudi do spopadov z varnostnimi silami. Zapokalo je tudi orožje in v spopadih je bilo nekaj mrtvih. Afera pa se je sčasoma polegla, Libija je Alžiriji podarila tudi povratno tekmo in tako dokončno izpadla. . . Kljub vsemu pa je nogomet še naprej izredno popularen. Uradna politika ga sicer zavrača, saj bi se moral tudi nogomet podrediti Gadafijevemu pojmovanju športa. Ta naj bi imel po njem smisel šele takrat, ko bi na nogometno igrišče prišlo vse libijsko ljudstvo, ki naj bi nadomestilo »priviligirano dvaindvajseterico«, ki se podi za žogo. Podobno naj bi bilo tudi v vseh drugih športih, ki bi se morali prilagoditi džamahirijskim načelom. Po politični teoriji polkovnika Gadafija naj bi športniki predstavljali privilegirano kategorijo izbrancev, medtem ko naj bi bili gledalci razred handikapiranih. Zato v skladu s to teorijo boj za džamahirijski šport pomeni tudi razredni boj, ki naj bi imel za kon- čni cilj, da »zatirani razred« osvoji športno polje privilegirancev in prevzame »oblast«. Ta načela o libijskem športu so objavljena v »zeleni knjigi« polkovnika Gadafija. Knjigo so objavili že pred desetletjem, vendar se je nogomet znal na razne načine braniti pred novo ideologijo. V zadnjem času se poslužuje kameleonskih trikov. Glavna nogometna barva je zelena, pred tekmami glasno izgovarjajo parole iz »zelene knjige«, klubi pa so spremenili svoja imena v »centre za vzgajanje ljudstva«. Toda »ljudstvo« še naprej sedi na tribunah, »privilegiranci« pa igrajo nogomet. Toda libijski tisk je pred kratkim razkrinkal nogometne klube in dejal, da z njihovimi triki ne bodo mogli več prevarati nikogar. Zagrozili so jim tudi z napadi na stadione, če pa to ne bi zaleglo, naj bi začeli podirati tribune. Tem napadom pa se nogometna zveza ni znala upreti. Javno je priznala, da jim ni uspelo nogometa spremeniti po načelih džamahirije, kot vrhunec samokritike pa je zveza sprejela sklep, da razpusti najvišjo nogometno ligo. Nogomet naj bi začeli igrah šele čez leto dni, vendar na nov džamahirijski način. Vse to pa naj bi bil le prvi korak. Revolucionarno politično vodstvo je z zadovoljstvom sprejelo te odločitve nogometašev. Bojijo se sicer, da bodo nogometaši spet poskušali s starimi reakcionarnimi metodami, istočasno pa so zadovoljni, da je uradna politika prevzela vodstvo v tej »tekmi«, « traja že deset let. Kakšen bo rezultat na kon-~ cu, še ni znano, vsi pa so bolj ali manj PrePr!0 čani, da »reakcionarni« nogometaši ne boa prav poceni prodali svoje kože.