n

Največji slovenski dnevnik
Iv Združenih državah
- Velja za vse leto Za pol leta
n
Za New York celo !eto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
r=3Q
GLAS

List; slovenskih ^delavcev v Ameriki.
„ The largest Slovenian Daily ai* 8 the United States.	|p
lamed every day except Sundays ** and legal Holidays. 75,000 Readers.

rjQ
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON.; CORTLANDT 2S76
NO. 239.
ŠTEV. 239.
NEW YORK. MONDAY, OCTOBER 12, 1925. — PONDELJEK. 12. OKTOBRA 1925.
VOLUME xxxni. — LETNIK XXXIII.
ITALIJA IN VARNOSTNI DOGOVOR
Konvencija
A» F.» of L»
Poroča Wlib ur Forrest .
ATLANTIC CITY. X. -I.. 11.
oktobra. — X«) poMi: vn: >. ji I. ;-{ r.r konvencije Aim i i.:k«' F» d r;i -ijo razpravljali o rnz-l!rni.h naorl ill /,;i .'pojxvlnitrv or-•_ \v/. ^ r-'in.nr !i;jj bi <c na« pmviln nji-no <V lfKv;in.ji' bolj
ŠllO.
(rlitvni m< 1 t mi j • iii? pretilo« uoiiutrja /•> (ir/.av»a ci*ntra?na
povod strahu, da bo ^P-'i va.^kn^pa namen j • uvr-
l.i i viti boljšo k-oor<lann<'ijo i;i »1 i-
Italija je obljubila podpirati porenski varnostni dogovor na temelju angleških pogojev. — Var-	A n i k i?
. i . • i*i .i* •	AmerisKa L/slavsKa r
nostni pakt je sedaj skoro zagotovljen, in vr-	, ... v ,
, , v , r , , ...	deracija je oovecala so-
sile se bodo najbrž konference glede omejitve	, , • i i i i
, „ -it-. i i	delovanje glede delav-
oborozevanj ter izboljšanja ekonomskega po-	, , ~ . ,
i „ . i, i! i i i- i	skih postav. — Centra:-!
lozaja. — Ivoncna odločitev bo v ponedeljek.	. .. , . -
m uradi bodo poslovali
kot posredovalnice z a ______različna državna z a-
I ^^ A n\!A £ • io 1 1	t • t	?topstva glede vse pred-
LULAKiNU, bvica, I z. oktobra. — izjava lta-	* ^ , , .
, . . ,	. ,	laganfc zakonodaje,
iije, da bo pristala v porenski varnostni dogovor
ter obljuba italijanskega jamstva renske nevtralnosti, je dogodek prve vrste v razvoju proti splošnemu evropskemu miru.
Signor Scialia, italijanski zastopnik, je clal včeraj zjutraj svojim zavezniškim in nemškim tovarišem na konferenci to slovesno obljubo.
Italijanska hladnost napram dogovoru ter navidezna tendenca med italijanskimi delegati, da ovirajo pogajanja, je dala
preosnovanje evropskih zvez vključevalo komhi- - , . . .	.
1	J	_r _	...	..	ovanjo mrvi razlu-mmi iir-
nacijo, obstoječo iz Italije, Nemčije in Rusije V ' uinii tb-'i!v-ikinii iV l« ivt'-iinir.i
slučaju, da bi se izjalovila pogajanja glede var-Jv - i'1' kampanji /u zal-mmiMo v
i Iv/aviiiili zTtkonoilajnl-kih zborni nostnega dogovora.	. __
_	^ I can. Na trmoLju ip-locbo neko ro-
Danes, skoro en teden po pričetku pogajanj, |-oim ijc. ki > bila sprejeta, i.o pa je skoro gotovo, da bo porenski dogovor spre-M"*'* -lavjli	Am-riške De-
jet, in vsled tega so tudi postali možni evropski do- ! A . 1 , v v.r11,n.,
.. - v.	..	,	v (	.	I krt rKikaka borza, skozi katero so
govori, tikajoči se omejitve oboroževanj ter ekono- ,,, i-.i/.;i<>hYvaIo poročila .-i-v
mije, kojih pomanjkanje do sedanjega časo so o-!< /avn? zakonml«-in njon.»«n. značili številni državniki kot za prav tako nevarno jJ: 11:1 kot so bil i politični spori in politična nesoglasja.
Po sestanku delegatov, na katerem so podali Italijani svojo izjavo, in po prečitanju revidiranega porenskega dogovora, se lahko reče, da je dogovor završen glede manjših točk in da so dve velika problema, — namreč pogoje vstopa Nemčije v Ligo narodov ter francosko jamstvo poljsko-češke varnosti, v soglasju s pogodbami s tema deželama, — spojili v eno samo in manj komplicirano točko.
Splošno upajo, da bo končna odločitev v ponedeljek. V torek bodo najbrž pozvani Cehi in Poljaki, naj razpravljajo o svojih novih arbitracijskih pogodbah z Nemčijo. Debata glede porenskega dogovora je napredovala v naslednjih točkah:
Francozi so naenkrat spoznali, da so njih iztočno evropske pogodbe vključene v dogovor glede v 1o F((1(VT Lige narodov, kajti člen XVI. daje Franciji pravi- Z , ' ' co prekoračenja Rena, da pomaga drugim članom .lamo-; Wilson. narfalpii po<l-Lige, ki so žrtve napada. Vsled tega je umaknila ' P" uW-inik. jo pi-McC-u Tobinu n.-:
Francija svojo zahtevo, da se vključi ali sploh Q- >,51Hm> in vPr:..;«nj,, jo bilo ur« v-i. i v v i	it	-	i . ruma > "le trda K ko je (»eorsre Por-
meni poljsko-ceske pogodbe v zvezi s porenskim kjVs< prcd>0llnik VE]lije iZtleioval-
dogovorom. I o formulo je Nemčija sprejela, ker <-ov >m>.->r-k zadovoljil obe franki
pomenja veliko koncesijo za njeno dostojanstvo.	' :u-	tv,i m-
k r vi •	- -	. —~ I*'!*	'4tru■^t^•••, v -hiea.jih,
IVIemski zunanji minister btresemann pa je vce-	, ; hlln 1r(.1)a prevzcti Iastni.
r£tj prosil, naj se dogovor v toliko amendira, da bo	- —
potrdil francosko pravico prekoračenja Rena "kot	ififfi je bilo ver- r^olueij.
ga določa člen XVI. dogovora glede Lige narodov."	^
W1 1-1 • 1 -1	v	. . f • 1 T-	;,lajra z unij^kim znakom.
V kolikor je bilo mogoče pozneje izvedeti, bo rran-;	—-
cija to sprejela, če bo Nemčija na drugi strani uma-
Turška vlada ima monopol na opij.
Turki nameravajo uvesti monopol na pridelovanje in prodajo opija. — Posebna komisija proučuje načrt za razširje-jenje ozemlja za pridelovanje maka. — Govorice o degovo r u s Perzijo,
Minister Caillaux je zopet doma.
m *
Francoski finančni minister, ki se je pogajal glede francoskega dolga v Ameriki, ne bo podpiral ponudbe Zdr. držav. — Predložil bo ameriško ponudbo kabinetu, a ne bo prosil za njen sprejem.
lja, <l:i ilnlofi mpsoče razširiti Ar'iuma in Ka-
tu.ii	s
m Ickoin te«ra
\T-cirajinja seja j<- tudi dor d!a • ;•» i>! vejra Kpopada na letošnji iroiiv"jir-iji. S|»<»pa-1 - • rizvil rail: iwke.r*a soraznimio m-va 'nojra v, raša.nja. I); aid Tobin. zaklatl-:;ir-ar federaeij". je <Uozil renčijo v imenu postaviHira ko-
š.J,
in:leja. kateremu 11 iujp. - katero naj bi se tako amen liral > :.>Tavo federaeije. ' da bi imela Am?iri:ika Delavnika Federacija p' bie?noe ]>rev/.rti e:uierjc in ln->t-nino r ; Ai>usrenih ;lrža\nib in <■ n-fi-alnih y.a-l.vp-t''v
\* številnih slučajih bi bi!a ]>ri->.a leta pi i ten; drajrocena lastninil. ill Matthew \Vo!l. eden pod-]>re«!s» luikov. je izjavil, da je y -Mdueija sicer zadovoljiva, da |>-i je treba najti nekaj, k.ir i>i zava-raei.jo jn-ed proee>i in katere bi morala
ŽENEVA, Švica. 11. oktobra. ^OLrla'-r.u s poročili, ki ;in ie do-i:ii o-pij^ki department Lij/e t\a-rod< v. nair.i r.iva vlada v A:igori uviijavj; vladni jnonopol na produkcijo m: rove ara opija.
Poi oč< va-lee ''World i" je i/vi*-tiel. ila j imenovala :«nsrot—ka vh.da ]>red kvatkim i>osobno vlad-U" !\Olllisijo po'1 Vf>dv?v;,ni polj -del. kcjra Ko);ii>i!-iicj bo pri plel-aki makova ]>; \ koliki int ri j^ 'inlu-trijo v bližini ahi-arja.
Koin -.ija -r bor pro<laja!<'i oj;ija. ^eAiajika. bo I-'ai.k |i>ej. a 'in-radni ravnatel j tr^avuie y. oj-Sjem. opo-zr»ril iii p ijre-bo po>p.»šenj:i ek->1 orla, na na:x>J;-r!u 'enudju. Ti--«<»vski komrsarijat preiskuje I>redlo^e. iker je ooljnliii >voj< aktivno piKiporo. dočini j vlada ofi-« ijeliK) oilobrila no\o s.ivorjeno /.o prrdajailcev opija. I'ikoni tri temine trajajočejra obiska Trvi'ik paše v Zt-nevi. je princ Al fa ed l)<\vlas. jierzij--ki ]>o-Ia-:uk. dolgo po^vutoval s Turki. ]K>sebnn po >j)U, Lige", da (nlp išlje v Peirzijo preiskovalni komite j, ki naj bi poma<ral pri o: l-pi*:!vljenjui wjrovine z opijem. Domneva se. da je razpravljal Alfa o možnosti, da se izroči Turčiji i}Kt:'/.ij-'k.') caj.ij-iko t.rjroviuo in <ja ^e <x 11-; v i i vse potrebno za za-pf "euje kakih 40.000 proi/.vajal-
<	cv opija. V bodo,V ne bo Turčija v /.ana niti od baaške kotiven-
<	ije. niti o»l katerihkoli drujrih no sodb.
BOSTON.	9. oktobra. ~
Ti kom z«j dišanja. s katcirim so je i.adaljevalo včeraj )>ml zveznimi
knila svojo zahtevo glede vstopa v Ligo pod gotovi- [ Preiskava glede kata-mi pogoji, z ozirom na člen XVI., kar bi zahtevalo	strofe.
od Nemčije obljubo pomoči proti kateremukoli napadalcu, ki bi kršil dogovor.
Nemški odgovor se je glasil, da bo stopila Nem cija v Ligo, da pa naj petorica članov sveta, ki se!,,a'''"^T ^^torji -b de kata-
i i	.	* .	v-. i	.	111*0te, ko.]e žrterv. je postal pod-
mude v Locarno, pismeno priporoči, da naj upo-; Illowki s_.51 je izpovedal števa zborovanje Lige narodov posebni demilita- j višji .strojnik pa mika "City of rizirani položaj Nemčije na temelju versaillske mi- Ronie • ki ** za&m-il nesrečo, da rovne pogodbe. Ce se bo Stresemannu in Luthru je bil dovoijCTli posrečilo zmagati v tej točki, je več kot vrjetno, da bo dobil dogovor hitro svojo konečno obliko. Tako ravnanje je največje važnosti za Nemčijo, ker so glasa z njenim bodočim upanjem, da bo ali oproščena nekaterih obligacij člena XVI. ali dobila pra-jprič i koiiaije te»r ji? čui, kako je vico biti oborožena prav kot SO zavezniki.	nekdo aalklieai s podmorskega eol-
Po zakl j učenju konference so vprizorili delegat-je vožnjo po jezeru in po povratku sta izjavila tako Chamberlain kot Briand, da je bilo opaziti veliko napredka glede konečno oblike porenskega dogovora. To je potrdil tudi Stresmann.
Mussolini ožigosan kot navaden morilec
Poslanec Matteotti je bil umorjen n a povelje Mussolinija. — Tajni dokument vsebuje dokaze, da je načelnik italijanske vlade ustvaril skupino teroristov, kojih naloga je spraviti s poti sovražnike fašizma.
pritisk pare v kotlih 180 funtov in da m zna-&ala brzina več ket desect vozi je v. Strojni imazač je trdil. <la je zna> sal pritisk pare 175 futov. Višji .strojnik Bell ja priznal* da je od-i povedal žankomoit. On sam ie bil
na: Vrzite ram vrv. Radi vožnje pa to ni bilo mogroee.
Tretji častnik ipamika. Dryer, ki je bil ob dot um eni ea.<ai na po-veljni^kem nvos^n, je izpovedal, da je. dai ka?>i4an D»i«ihl povelje: 1'olno paro >uatzaj.
PARIZ, Francija. 11. okt. — V Italiji je krožil senzaeijonalen doknim'nu, ki dolži Mussolinija. da je načelnik fas i -1 ^v^ke terori-tičue or™aiuzr.eJiji'. Vsebuje pričevanje. ]>odano pred veliko poroto ita-lijamikega seaiaia. ki je bila stvorjema, da dvijrne obtožbe l^roti zavrataiim morilcem j)*Jitič-n^a nasprotnika Mussolini ja. ^o-cijanistdenegra po>lanca Matteotti-ja.
To pnčevamje j? bilo večinoma zatrto. Pri obravnani proti za vratnim morilcem Matteoti-ja ne br» pripušesaio nikako pričevanje z izjemo onegra, ki se tiče direktno • nlvedraja ti tr za vratne <sa umora Malrteotti-jij v no?i med 10 in 11. junijem pireirefel-ciga leta.
Terorist iona 0tri|ariizaci.i«. katero je .^tvoril Mussolini, je zasnovala zaviraltcii umor Ma^teotti-ja. •icr tudi «te\-41no <3rucre politične zločina, a aobeiia beseda o tem
PARIZ. Fnuicij.i. 11. < ktobra. Jost'.j>ii Cai'.lanx. finančni minister. ki jt- i»i! deb'ž<*n ^iiajnejra -prej ina. ko jt- (k'^pe] v"-< raj zveri r na po-tjjjo St. Lazare. bo pred-l( ;*:iJ ilatK-s fr;. m-o.-ikt kai'inetn v.-j nj^'i on -ki pi .niiog jriede f un-diraaij-a i'r«uij o-il^. jra doJ:.ra. a ne l.*o priporočil sprejema trgra pred-b jra. če.prav je baje pred svojim ;»i i] ui.ro vam jem iz \Yashin«rtona izjavil. tla l.o str.ril 1e.. Trkom vož-iz llavr:i v Pariz je finančni minister odločno zanikal, da je ebljubd načrti: ^vojo podporo. — R tike J >cm le. da jra bom predložil svojim tovari.l un. -- je izjavil, -- kar p.i Se ni ena in ista stvar.
Xi uspeli fran#oske in ameriške i:wn:sije v podajanjih za uravnavo francoskpra dol^a. je bil po--l-diea iudiskreeije pariškega urednika, ki j • j>o-l<>ival kot po-l-t'dovalec med fra.ncosko komisijo in časopisjem. To trditev pa je neki čla:*- francoske komisije odločno zanikal. Ameriška komisija. — je rekel. — je bila enak,) razdeiij-na prlede sprejema francoske malvNimalne poniuii) in k>-r se je tajnik Mellon zavzemal za sprejem teli pobojev, je bilo sklenje-J mo uaipro-^iti preds^d. f'ooolidgra | za arbitraeijo.
Kkoro v-i -komisarji -<"> odkrito izja.vili. tla nl>f) mo<rli razumeli, zakaj nbjo hotele Združen* države > prejeli maksimalne frai'eo^ke pfonulbe ter na to določiti le prvih pet le* kt>t trnnslj začanneea dogovora. St Min iT or Dupny j • izjavil, da bi zadel prexllopr brcK dvoma nr« resno opozicijo v parlamentu, kajti pit lest od sedaj naprej ne bodo franeo-ike finance' prav nič boljše kot so sedaj.
—	Sli smo v Združene države v namenu, da razpravljamo o tr-povs-ki stvari na Jrprov^ki način. — y> rekel Caillaux. — Tega nismo nikdar -pustili iz vidika. To je bilo uiiijno jiotrtbno v^pričo dejstva, da. bi dosegel »kupni obse dnljra strašne višine vspričo vedjio natraštia^očih obresti, če bi sc ne nabilo primerne rešitve.
Obžaloval je. da ni ničesar do-secrel ter rekel:
—	Nikdo ne nuire reči, da nismo .storili vsega, kar je bilo v naši moči. Vtlrko dejstvo je. da so tla temeljito pripravljena za bodoča pogajanja. ;ki morajo imeti za poi4ftdbco dogovor, in pri teh jiogajanjih bo učinek obiska francoske delegacije «krajno važen.
SPREJEM JUGOSLOVANSKIH PARLAMENTARCEV V NEWY0RSKI KOLONIJI
Jugosloveuiski delegatje na konvenciji med-par-lamentarne unije v Washingtonu so bili gostje jugoslovanske kolonije v New Yorku. — Značilni govori delegatov ter zastopnikov ameriških Jugoslovanov.
Jugoslovanski klub je priredil v pritličju Cafe Boulevarda na 41. cesti in Broadway v New Yorku banket, kojega gostje so bili člani jugoslovanskega parlamenta, ki so se udeležili sej med-parla-mentarne unije v Washingtonu.
Kot ponavadi, je vzelo precej časa, predno se je gospoda zbrala ter sedla za mizo.
Navzoče je pozdravil v daljšem govoru profesor Mihajlo Pupin s Columbia vseučilišča, ki jc eden najbolj uglednih starešin jugoslovanske kolonije v New Yorku.
• Predsednik je nato dal besedo kapetanu Maksi-moviču, ki je v daljšem govoru pojasnil razmerje med novo jugoslovansko domovino ter jugoslovan-; skim izseljeniškim elementom v Združenih državah.
Povsem primerno je poudarjal, da ne sme zre-|ti Jugoslovan, živeč v inozemstvu, posebno pa v Združenih državah, na svojo staro domovino kot vojni tabor, v katerem se lasa j o različne stranke ter se skušajo polastiti vrhovne sile.
Kapetanu je sledil gospod Mladineo, ki je jugoslovanskim parlamentarcem na kratko obrisal življenje in delovanje jugoslovanskih izseljencev ; v Združenih državah.
Poudarjal je, da so skušali jugoslovanski izseljenci, ki so prišli v popolnoma tuj svet, strniti svoje moči predvsem na polju medsebojne podpore za slučaj bolezni in smrti.
Plod tega prizadevanja so velike podporne organizacije, ki se procvitajo ter razpolagajo z izdatnim kapitalom. Govornik je poudarjal, da prvačijo na tem polju Slovenci, ki so v tem oziru najboljše organizirani. Navedel je tudi približno število prosvetnih in kulturnih naprav, kot so pevska, dramatična in druga društva ter število cerkva, katere vzdržujejo Jugoslovani s svojimi prispevki.
Nato pa se je lotil zadeve, ki je zadela v živo marsikaterega navzočega. Povsem odločno in neustrašeno je ožigosal sistem, ki je uveljavljen sedaj pri jugoslovanskih oficijelnih zastopstvih, pri konzulatih in poslaništvih.
Rekel je, da so v konzularni in diplomatični službi skoro izključno le Srbi in da niso Slovenci in Hrvatje sploh zastopani, kot da predstavljajo le
(Nadaljevanje na 2. strani.)
pričevanju, ki je več kot eno leto vznemirjalo italijansko javnost, ne bo dovoljena pred sodiščem.
Obrav nava, ki se bo vršila tft-kom sedanje jeseni, ne 1k> imela politico® isra značaja Dum in i in VoVpi. katera se nahaja kot rao-
I	ilea in pomočnika obeh, Putato in Panzeri bosita obtožena le nc-
II	ront o voljne a uboja ter bodo vsi oproščeni po kratkih počitnicah v ječi. doeim bodo popolnoma oproščeni Ciisare Rossi, oiačedinik Mu>-solinijevl iga tš-kovnefra urada. Giovani Marinneli. zakladničar fašiMoveske storanike in Filip Ffli-pclli. na>\ii kartell j fa&Htovnkega li »ta II Cotrriere Iba&iano, fki se nahajajo sc<Jaj v ječo. dokler se nt? •pričme pnoiti njim proč«? k kcjt so-zarotškom.	j
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej. 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITAUJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 iir......... $ 9 20	500 lir..........S22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir........ . $43.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 eentov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošto in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trsta.
Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p* New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
_	Telephone: Cortlandt 4687
J
T
;	NARODA.. 12-, OKT.. 1925. t.
GLAS NARODA
(SLOVENS DAILY)
Owned and PubUšked fry SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Ihruk S&kter, p*-**itUn1	Lotus Benedik, treasure
P'-tM of busine« of the corporation and addre—m of above officer« Č2 Cortlaodt 8u, Borough of Manhattan, New York City, N. Y
" Q L ▲ 8 NARODA"
____"Voice of the People"_
I anted K very Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leta velja Ust ta Ameriko
m Kan*<lo_______$6.00
Zc pjl Uia_______$5.00
Jo č*(ri wta_______$lJfO
Za New York ta telo leta _ $7.0r
Za pol leta________ $3.3<
Za niozemstva ea eelo lete _ $7.0»
Za pol leta_______$3J<
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
:%<JUis Maroaa" tehaja vsaki dan ieveem&i nedelj m praewikom.
LK>pi*i brcm podpisa in osebnosti ae ne priobcoje^. Denar naj » blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni tur. prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče	da hitrej*
najdemo naslovnika.
"G LAti NAROD A", 82 CortUndt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.
NA NAPAČNI NASLOV
JUG0BlL0VAriskl;I PARLAMENTARCI —! GOSTJE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA V NEW YORKU ?
Z leve na desno: dr. S. Bndisavljevie. Mr. Velizat Jaiiovic, dr. Voja Murk j ko vie, dr. Ljuba X' .si-; in Mr. M P reka.
SPREJEM PARLAMENTARCEV
(Sadul je van je s 1. strani.)
A.rje/ki .».trokov;ic-iinijski voditelj ter delavski član anjrle^kc-,. .1 j ../i. iih ni a. ki j skušal nni>otiti ameriško delavsko federacijo.
•	..j ji.u/.i n,ko j.j ijat« ijsfvi ruski rdeči internacijonali, je n.oral bi-
>kr..,uo s!:; 1h< poučim o izkušnjah Aiucri&ke delavske federacije z it,..•;..<>. Nikdar ni očividu.o čital o s'i>oi-u med ameriškim organizi-i.uiiii! .iv.-i in it.- pristaši Williama p.. Ko>t. Tja, katere je baje pod-i ir;;!a Mi	da unieijo federacijo "'(patom vikanja od znotraj''.
'/...njo. 1 ta Uoiupeix vetra vod.s t va sj potekla v glavnem / za \: .. ;«..j« m "ovjet ice < us.zive. koje cilj je bil polastiti esc auneri^ke-
•	..a	Udiijonezma kol nrvoga koraka proti trtrmoglaVljc-i.1 komuni."4ičiiega diikUWor.st va.
Konu lie i je- Ameriške Delavwke Federacije poznajo dobro so-\ j< i.^ko >.rau ^ijo ter lijtue namene in eilje. Delegati vedo, da so .lin kiajrviu agenti .Moskve označili kot "sJeporje, zločince in >*ki»-
. V«- l" dobro, tla je luska (komunistična doktrina, pov-iem na-;.;! !)<» inurjiovana kcmuni.,rična. kot je rekei predsednik Grw n \ .-i »•!<». ••pmva an^iteora temeljnih pa-iueipijev, za katere se je arut-:	i!ila\-.-sko ,rfh;iiije vedno z;i vzcinaloFe<X racija .-kuša izpo-
>:i.\..!j ^vojLin članom ekonomske dobičke in prednostfi, a nima no-neue-a - pol a z vlado večine ali z obstoječimi političnimi napravami.
l'uici.i, ki jr predsednik. Amsterdamske atroikovno-imijivke in-r ;.i< .i nal , jc govoril o ruskih dravskih unijah, k(K da ti take unije \ ;on« riskt iii Miii.Cu sploh obstajale v Rusiji. Dejstvo pa je, <:.i ;i« o?.Maja,;i». Ivti^ija ži\ i ilaiu.s jkkI obldiko -sfcrajnega državnega ><<« ij.j. ; v kateri izvaja silo. prevzelo v imeniu proletarijata, .cu- j. na k»»; poiaejja. ki nuKntnpa kot aibsolutein diktator. l>ržava j c i .i pri/Jiani lastnik, v kolik<»r .so prizadeti industrijaLni delavci.
si,- i(1<i >p(-ej:*iiiajo plače in delavne pouroje k«»t jih določi «]v/. t\ a t«r nimajo nobena be>ede v vladi, lci se nahaja v rokah ne-. ...u.ii • m.i:ij.v.iu'. — e!an<tva komunistieiie -stranke. Celi sovjetski - i ii počiva na i>oficijskem teroiiznm isi vojaški sili.
i a normalen Amcrikaiicc sovraži take vrste ivžiui. Vsled t a <• i ik.nja ludi ameriški delavski unijonjzcni, ki si je stiU.no priza-'»!•...' i/|'«»>lovati svojim članoiii višje ]>laee, boljše delavne jo^oje j:i zavrača k«»t blaa:i,»t pr-.wllojr, da ne bo mogoče doječi tukaj iii!x Jar • konom .kili pra.\ic t.-r viboke^a življeirske^a standarda, do 1 r - - ne -i mo»!avi sedanje vlade ter uvede dospotizem jk) uzoreu r.I-s-Kve.
r«iref!l j> mogoče zatlovolje« z nsjjehi nuskega ck"iparimenta. IMen najxlahiih pio.-torov. katerega bi si mogel izbrati, da hvali te l ' » z.iihteva simpilije zanje, pa j< bila konvencija Ameriške i) ia\ -k l'*e«lt racijc.	- - -
-	piše n ki kapitalistični list. V bistvu Ima po nascaarl
).::; n.;o. •k.-ii pia.v. ko izjavlja, <la ni v Rusiji niti 'ženice prostosti '-1 \ vcuik« ;nu ru-knuu nirodu peeeica odkrho^r6mh komur iii- tov. krog ka4»rih zbira ce.'a svojar m r>diki ilosirčnih. ki '^o s^ I ! i. i< j/.li gibanju, k1 r so upali, da se bodo na ta način pririrtili n^j ]""<■ j- j!
Kiav ima tudi. ko izjavlja. <la je ruski dcla\-ee le orodje v ro^ t Ji kuii.u n^I .i noga terorizma kot se ga izvaja v Moskvi.
Na tlrngi .strani pa je tioiba priz.nati. da -dosegli .^ovj'."»tI že I p uspehe s pomočjo svojih radikalnih metod. Dckužali so svetu. :.i .i; l»r zob/ rni kap t.iirzem. izvaz skrajnega egoiznia, edmozveli-< no -n .Utvo. ki more nuditi drz.i\memu organizmu obs+ar.ck in razvoj.
t • -o do-egli sov jot i to. so dosegli ž? doMti.
Sla .see AuucUke Delav-ke Feedracije .pa .seveda tudi ne mo-ic bi; i drugačno koi je dejanski. Ftdi racija ni v svojem bistvu or-gusi./aeija delavcev kot takih, pač na^ organizacija, s pomočjo kt-u t - -\-M.ajo takozvani "aristrikmrje detla'' izboljšati saoj polo raj, na stroške drugih p«»nog dela.
1- e 1. »racija se tudi ne briga za enot on nastop cclpa organizi-i mega dela v slučaju, da ^ta\ka ena panoga ter ..skuša ivscbolj-Šati svi.j j oioAaj. Organiziram železničarji prevažajo povsem mirno v ni .>-ki jurm.»g iz premogovnikov južnih držav ter ovirajo s t-m i:-i jnh rlavke antracitjiih premogarje.v.
Kon\t neija Ameriške Oelav-ice Federacije naj bi se rnjšc malo -".pobrigala za to. kot da obsoja sovjetski? metode, katerih menda niti •'dobro ne pozna.
Originalna loterija.
\ programu.vrtnih veselic, ki jih pr'r*-ja madridska občina, je loti rija rezervirana izključno za ncoženjeinee. ^rHliki dobiček 1 milijona juntas pripade dohitel ju satno pori p »<roj»'ni, da se v naj-kraj"'i en ea poroči. Poročik) ne ifr-Love. aLi st» ov>M)zeaijcaici zeVo pe-ii i jo-za" Fo lo tiri jo.
Angleži in NamcL
Xcia\mo so pn:dlagali člani britanskega medimuxxlne^ra insti-dni Xemci razprave o odgovorno-Jdni Nemci razpraive o ogorocino-|r'i za voino. Tredlagali so prof jDelbruecka. Cara iz Hatle m Lutri iz Mfmakoveiga. Siedaj pa poročajo, da je vodstvo instituta 1 za vrnilo ta pn tcflog svojih čttnm-.
_____
neznaten ter le malega uvaževanja vreden del prebivalstva kraljestva SHS.
To zapostavljanje, ki je bolelo Hrvate iij Slovence že pod vlado Habsburžanov, je povsem dosledno izvedeno tudi v Jugoslaviji, kjer sede na vseh količkaj važnih mestih izključno le Srbi, do-čim prepuščajo Slovencem in Hrvatom le subalter-na mesta, razven takih, za katera niso Srbi usposobljeni radi jezika in nepoznavanja krajevnih razmer ali ali kjer ni dovolj srbskih aspirantov.
Govornik je zahteval od jugoslovanske vlade, naj bo v ter^ pogledu bolj pravična in fiaj v večji meri vpošteva dva narodnostna elementa, ki predstavljata večino v novi jugoslovanski domovini.
Kot je lahko vsakdo pričakoval, se je takoj dvignil zagovornik jugoslovanske vlade, jugoslovanski poslanik v Združenih državah, gospod Tresič -Pavčič. Napravil je predgovornikoma gg. Mak-simovicu in Mladineo-ju kompliment ter primerno ocenil njih uspešno delovanje pri pokretu jugoslovanskega elementa v Združenih državah, posebno pa v New Yorku.
Nato pa je pričel pojasnjevati težkoče, s katerimi se mora boriti jugoslovanska vlada doma in v inozemstvu. Rekel je, da imajo vse druge vlade, sosede Jugoslavije, velike propagandne organizacije, kojih vzdržavanje zahteva velike svote in ko-jih namen je vplivati na javno mnenje prebivalcev drugih dežel. Jugoslavija nima take propagandne organizacije, ker je preveč zaposlena z notranjim konsolidiranjem ter preureditvijo zadev. Kljub vsem pomanjkanju propagande pa je znano, da so gotovi ameriški listi in njih posebni poročevalci zelo naklonjeni Jugoslaviji, kar je razvidno iz člankov, katere priobčujejo od časa do časa.
Gospod poslanik je rekel nadalje, da je treba potrpeti, ker ni konzularna in diplomatska služba še urejena tako kot bi morala biti in da bodo v do-glednem času skušali odpraviti vse resnične nedo-statke v tem oziru. ;
Izvajanja poslanika so pozdravili navzoči z živahnim ploskanjem.
Govoril je tudi Etbin Kristan, ki je bil menda •ajboljši govornik večera. Rekel je, da ni mogoče misliti na ohranitev jugoslovanskega elementa v Združenih državah, kajti že druga in prav gotovo ret j a generacija se mora vsled sile razmer izneveriti svoji narodnosti ter se vtopiti v morju tujstva. To je zakon narave, katerega ni mogoče izpremeni-ti. Peščica Jugoslovanov med sto in desetimi milijoni prebivalstva Združenih državah ne more za vse večne čase vzdržati svoje narodnosti, svojih šeg in običajev. Vsled tega mora biti stremljenje jugoslovanskega elementa v Ameriki, da vzgoji naraščaj v takem duhu, da bo celo po poteku par generacij ponosen na svoj izvor ter vedno poudarjal svojo ugoslovansko kri.
Zadnji govornik je bil delegat Nešič, ki je prosil ameriške Jugoslovane, naj prepuste njim izvo je vanje strankarskih bojev, ki ovirajo sedaj še lep|i razvoj mlade nove domovine. Jugoslovanski izseljenci v Združenih državah naj vidijo le združeno, novo domovino, kateri se obetajo lepi časi, ne pa posameznih strank, ki se bore sedaj za premoč.
Po zaključenem banketu se je vršila zabava s plesom v prostorih Jugoslovanskega kluba. P—
| Peter Zgaga |
Včora-j Mva s prijateljem Frankom k IIoAkUv na razpravljala o u in n. tu <kJe>ta:r-Tt:vu. Pojasnit mi je -krivnovt. 'ki mi ni bila znana do-•ed.-j, na mre« kako newvorski
.talijaai do a jo vino.
*
X>gwo pojaisnilo je sicer pre ;-ej z:: gonn: n o. pa bo najbrž re* i lično, in sc takole glasi;
Italijan kirpi najfinejše gro/.-Uj , kar ga je na marketu. Zmelje. namoči hi i;:pr»'LŠa, Spravi \ od. pusti vreti iu zabije;
To v i li o je e .linole zaoij. Ne dr ga liki svojim prijateljem niti -\oji ženi niti -svojim otrokom.
Na tropine na-lije vode in j i V. dobro oenkra. Spreša. spravi \ -cd i:i piL>ti vreti.
To drugo vino je za njegove pri .Iiit^lje. za njegovo zeno. za otro ke in ž!a lit o.
Potem naišuje na tropine rjave ji a ciikra, prrlije pol kvarta ern« barve ter izoipet dotoči vode.
Po ^lirma.^wtih dneh odlij • ii izpreša. spravi v soile ter pu*-! vroiti.
To je tretje vino In to ,tretj< vino prodaja" <lo\vnJo\vn-kiHi S'-o veneero po dolar kvartj
* f>- • ••
Kaj je zaikoai, kaj" je zakonslor> življenje v teh pregivtiiiiii časih. Nič, še manj kot nič.
Ločitve in raizpOroke So- na d'nevneni, redu. Svetost zakonske ga staaiu ni uikomur več sv ta.
Zato nam bo najbrže umeven dogotlck, ki »j je pred kratkim pripetil v New Yorku.
Vršila se je zairoika premožnega mladeniča s heeu'ko premožne roil-bine.
Govor je sledil govoru in konč-u(j ji ti it 11 zaročenec izprcgovoril nast dn.je OTiačilsne besede:
Dragi prijatelj, hvala vam, da ste m" pot'-ac^tLli s svojo -navzoč nostjo. t>a«ies je moja zaroka, po treh tednih j>o poroka Upam, da se bomo po tireli tednih vsi zopet
In ljiibe^ijiv-o sie je sklonil k svoji zaročeirki ter ji mežno re 'k i: In upam. da 1hxs tedaj t ud ti navzoča, d.i-aga moja.
.1 : .7. dailiivam vsakovrstna pisma 1 išej(; jiih roj.i'ki. prijatelji in so \ra>»nitki, Lii vsuh teh pisenu sem (.dkritosrčno vesel.
P't m-a so rai/Jiena. Nekateri me li valijo. dni«ri me grajajo, obsojajo moje pUanje in se zgražajo mad menoj.
Oos-ti piise.m je podpisan'li. do-•4: jih je brez podpisa. Precej je takih da bi jih ne smel na tem me--1 u objaviti.
*
Te dni sc mi je pa nekaj pripel ilo. kar se le redlko-kdaj pripei ti. Dol)il Sfan naniireč pismo brez vsi 3>iaiet toda z lastnoročnim podpisom.	. ...	f
Na po-li heJega papirja je bfl namreč samo i>odpi^. in ta pott pis se jc gladil "Osel", r ( ^ ¥
Na Nfirveškem so že pr?d sto leti odpravili -vse plemeeiitaške naslove.
Ciimbotlj plecnj n t je narod. ti>m-:nanj «?e briga za plemenitaške naslove.
V	plemenitem narodu je vsakdo pktticBiitnš.
*
V	nekem kapitalističnem li<tn ^■m čiita.! te dni naslednje poročilo : _
Ohe^il se je s demdesetietn" •John Kavora. Kot -so povedali so-secfje, j^ zadnja leta prenoeeva1 po ve>žah ir. ip^i iparkih. Nesrečniku je bilo pred petindvajsetimi lHi odtrgalo v tovarni levo nogo nad kolenom. Preživljal je 7 rnilodari. katere je dobival od do-Krotljivih sosedov. Ko so zdraAmi-ki raztelesili truplo, so dognali, da je holchr.l na jetiki.
Taiko re glflsi poročilo Pripro-vto je in vsakdanje. Nad vse zna-eil< a jo pa stavek, s katerim se poroč lo zaključuje.
Glasi se naanree: "Kaj je gnalo nesrečnika v i-mrt. ni znano".
■rf>
Težka obtožba Italije.
nitfarji'-so Vrfi odpuščeni, delavska društva ra/spnšC-ena, tisk uničen.
Manjšinska komisija socialistične inte naeionale Smatra za nujno jMitri'lmo. da vse socialistične stranke opozori na režim fa-šivtovskega teix-rja proti jugoslo-ven^'kim in nemškim manjšinam. P( živa vsi- socialističn-2 Mtranke tla porabijo vsako priliko, da za ne rodnost ne manjšine v Italiji zahtevajo; upe; »t a vite v avtonomije obrin in pokrajin, pravico mati rjnšč.ne v šoli. pred oblastmi in na sodišču ter svobodo društvenega gibanja. In pri tem ne smej j pozabita, da je teror, ki vlada v krajinah narodnostnih manjšin samo tlel teror;i. kateremu fašVovika diktatura podvrgla ves italijan-iki narml.
NEMKE KADE
Social Etična delavska inaerna-cionaila je postavila posebno manj sin-'ko komisijo"*, ki je ne-pt srtklno .po social:istiunem kongresu v Marseille« ikkI |«edsed-ftvom bx :lg1j.Mkega thll igata !)•• Uroucker-ja preti-esia položaj -lenitikih in j<l g oslove ličkih narodnih numijšini v Italiji ter nato pu-rdieirala obsežno poroeilo s podrobnimi uirotovi.t vami fašistov--kega terorja. Poročilo ugotav-
ja :
V nennnk h in jugodoven-kib krajih vlada maka popolna brezpravnost "prebivalstva napram sa-•novnlj! fa'.L tov. Fašistov^ka na--ilja zagreše.na ni. 1 pripadniki uarodno-ifeih man.jšLn imajo drn-račn p>ohološke iK-it>ke kakor v ta Pijanskih pokrajinah. Kaj+ i med narodnostnimi manj Tin am i v vidi kot izliv nacionalnega tujega gospodarstva kar se v stari 'ta! i ji smatra kot mejtoda latent-ic dirž;i.Vljami-ike vojno ene itali-anske strar.ke proti ostalim 'ljanskim stra^vkam. Ta metotla vodi med narodnostnimi manjši-;ami iK'i'izogibno k viru narodiie-*a ogr-riVnja. To tem bolj. ker ^o a":stov-ika, nasilja naperjeivi po-•eft.no tiulii ipro<i zgodovin-kim »am'fciim spomenikom mamj'in.
Delo vam .je Uailijan-kih oblasti tremi |»red vsem z<i tem, da onr-mogoči ecJotno <lružabno življenje naroduostsiih nurijšin. Tt-inu •ilju H*užijo post bno nastopni u- j krepi: Uničuje se avtonomija ob-i*n. Občine iqiravljajo komisarji veeimoma fašisti imeneva-ni ližavne oblasti, kakor tddi občin -ke tajnike imenuje prefektura. Društvomo življenje naro;l:iostni!i manjši>i zatira. Za:hranjena so1 eelo turi>ttovs'ka in ga i lski društva "mM' jim ncrraildja inventar. Gostil ni ear jem. ki stavijo svoje 1« »-kaJe diuištvom na razjpolacro J?e
,.	i svobodne. Vpliv nikotina na žen-
•'KtvzcBna koncesija.	|	1
j sk> orga.ni/.em jc» nnvogo hujši ka-
Xa jibuj&e razburjenje n^.kor nn m o.-,ko telo. Koža ka/ldkc manjšinami pa vzbuja numanj* j i7T:vhi i-nialu <vojo naravno svo-s šo)'4vom. Ljrudivke šole se <poi!-a-|^	žlvahnosst očesa
'jjančujejo. V prvih Štirih razre-is<1 izsvh; -n IHtn;co iZ£r„hijo ,woj
dih se sme po«fp\m: saino v itali-1 Pft?rJ£ti -krdorit. Tudi ..nn materin-jauščmi ci lo pr;^a.tni pouk v ma-^.j tt-rnem jeziku je zabranjen. l*ei-tt'ji in thihovniki. ki ^-o izven šo-'e poi'ecvali otroki1 v mateu-inačini. bUi tivko kaznovani. Poleg tega se oso-bito v jugoslovenskili krmili občutno redneira število sr-1 ;k'Ji razrttlov in licit- 1 ji v. V tržaški provinci je še 1. 192'?. bilo 400 šolskih razredov s 161 učitelji. lctou pa je 'varno ®e -~>4 razrt-dov s učitelji. š<> hrntalnejše davljenje fnl-tva v Istri. Naravno za'l'Tva ital'jani/iranje pouka na (največji - težkoče. V m nosi h viseli niti eden domačin ne •/na italijan^lci. C'e se bodo tudi o-troei poučevali v njim popolnoma tuji italijanščini, ne bodo znali niti nje, niti materinščine. In tako bodo v p;-vi novi generaciji obljudeni ti kraji z analfabeti.
jrradini jezik je povsod ital'i-ianski. tudi pri sodiščih. Delavki ptikn it je v pokrajinah narodnostnih manjšin zadušen. Žel."z-
Zveza nasprotnikov tobaka v Perlinn je ugotovila, da Nemke pokadijo najmanj 20 otllstotkov domačega pridelka cisar t. to je na leto .1 milijaixl cigaret. Vrše so razprave o tem in v L/tpskem je bilo pred kr.Ktkiin zborovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija. ki pn/.ivlja razsodne ž tnsko. ki ne 'ka le. m. boj proti kadilni i :t rast i svojih sotlružie. Zveza zahteva tlal>e. da bi se pr.°i]>ove<lala raba tobaka v j i vinih lokalih, v I vlakih rn v bolnicah. Sedan je sta nje sit vari .pomeni epidfmično barba tvo.
Prof. I If fs t a otter je napisa' brošuro, v ka.ti ri izvaji, da srečna /tipska ne ikadi nikdar. Po nje-covhii m.nen;u se že-i-.ko ]>r i vadijo tobaku naj.vočkrat vsb-d nesrečne ljnb«»zini ali Vsled drugače r i/. bur]j:\i ca življenja. Često se ho-Ičeio kazati s tem neodvisne in
nr'jrnnizein viplčva /tobak naj-škodljir ,jše. Muojro kadilk je med d:jakMijarni. učiteljicami, doktoricami, umetnicami, «!ikaricami in p:j inistkami.
Novi čehoslovaški poslanik na Dunaju
Jva/kor poročajo i/. Prage, bo i-menovan za novega čehosdovaš-kesa poslanika na Dunaju bivši po-lanik v Vatikanu Palier, -ki je bil "Vo.;-eH-!io zastopnik čchoslo-va-ške vlad • v reparaei jski komisiji.
Letošnji deficit angleške raasta-ve
v "Wembleyn bo znašal najbrže o-koli tri miilijone funtov šterlin-VsU vi teira se letos raz-tava rlefin.itivno znkljjiei. Očita se Ion (Ionskemu m o; tu. da ni prav nič torilo v svrho povišanja obisika
razstave.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 47of istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 37<>.
POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo na j točne je in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika.
Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA ^ POŠLO VNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Streets New York, N. J.
____.__-- -
GLAS NARODA, 12. OKT. 1923.
O. K. CHBSTKRTON:
ČETRTEK
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
—	Ali m> ji kdo pobrigal konje *
—	Gotovo, — je odgovoril Du-croix, — takoj ko smo prišli jican, *«trn ukrenil. kar se ini je zdelo. Vse kaže, da se ti vasi iiovrainiki ne žurijo l>o£vekako, vendar pa se ]w»Tn.kajo fcudavito hitro, kakot dobro izvedba na četa. Nikdar si ne bi nii.slLK da imajo anarhist' takšno disciplino. Niti Lrttnotika ne smete zamuditi.
Se ko je govoril, so je prhna-jal v sobo staji krčmar z modrimi očmi in je javil, da je zunaj M"*t konj osedlanih.
Po Ntotoikovem nasvetu so se Krtdožiii z malo hrane in vinom, vzeli s seboj meče od dvoboja, svoj1 edino uporabno o rž je ter so odpeketali po stnni beli eesti. Služabnika, ki .sta nosila, niarki-ju prtljago, "ko je bil še marki, so pusrtili v post lini pri pijači, kar jima -ni bilo nikakor neljubo.
Solne« s<» je pomikalo proti zahodu in Svme je videl. kako se je krepka postava starega krčmar j a lx>l j in bori j manjšala; a se vedno } < stal nepremično i-n gledal tiho za njuni; solnee mu je ozarjalo srebrne lase. Slučajne prejšnje besede stotnikove ^o o«4avile Sv-meu v duši trdovratno, prazno-wrno misel, <la je 10 morda res zadnji poštenjak, ki mu pa js» Se <lano videti na tem svetu.
(iletlal in prledal je to kzpinja-jočo postavo, ki je 'bila saiuo še isiva pr-pa, katere se je dotikal bel plamen, črtajoča na zelen? Mi ni stniline za njo. T11 ko j«' tako strmel na^aj. se je pokauzaJa a rhu p»-it*a za krčmo četa čnio oblečenih kor.kkajoč:h mož. Viseli so nad dobrim možem in njegovo Jtišo kakor črn opla.k kobilic. — Konji niso bili obedi ani prav nič prezgodaj.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Zeml ju v ana rh i ji.
Jezdeci so brez ozinr na lirapa-
Stotnlku se je lice na mah Lz-I-i eJetelo, kot bi pa bil opuhnil za ILjk a ga pustil vendar nepoškodovanega.
—	Imajo nas, — je rekel z je-dnvjito vojaško ironijo. — Pripravite se: kavalerija!
—	Kje neki so prišli do konj J — je vprašal Svme, ki je mehanično konja vzpodibodel.
Stotnik je nekaj časa molčal, nato je reki il s spremenjenim pianom :
—	Ko seni vam rekel, da do dvajset milj "naokoli ni dobiti konj drugje nego Pri zlateiji soln-eu, sem govoril s popolno gotovostjo.
-— Nikoli! — je Živo oporekal Svme, — ta mož z belimi lasmi da bi bil to storil ? Tega ne verjamem !
—	Nemara so ga prisilili, — }.' rrk«*l stotnik mirno. — Dobra stotina jih mora biti. jZuto kf.r \si k mojemu prijatelju Renardu. ki ima avtomobil.
Po teh besedah je zasukal konja /ja bližnji opal in je grmel po eesti tako jadrno, tla so drugi, čeprav so dirjali na ves dir, komaj dohajali vihrajoči rep nje-po\tig& konja.
lk>ktor Renard '}> prebival v visoki udobni hiši na vrhu strme ulice, tako tla so jezdeci, ko so razjaiiali pred njegovimi vrati. b:bko « enkrat pregledali be4o cesto, tekočo po zelenean pobočju hri'»a, >ki je molel prt ko vseh «tivh. Oddahnili so se, videč "da je cesta še prarcnif. ter so pozvonili.
Doktor Renard je ibil rjavobra-pršeč -silnega zdravja, prava j>mloba it iste vrste molčečih, a zr lo prc4koenih zdravnikov, ki ?=e je v J-Ya-neiji popolneje obranila ne-»o na Angiefflcem. Ko So mu razložili ipoložaj, je najprej puhal in pr>kal nad preplašenostjo bivše gvi niarkija; potem pa je izjavil s krepki francoskim sk'jpticte-mom, da na možnost ipoštcne a-narhlstične vstaje niti oddaleč ni misliti.
—	Anarhija. — je skomiznil 7 ta nitmi. — otročarija!
—	— A, ali je to otročarija ? — je
vo 111 s"trmo cesto vzpodbodii konje v galop ter dobro prehiteli korakajočo množico, in nazadnje -so jim za^louile prve lanevjske l.iše pogled na zasledovalce. To-J vzkliknil kotnik ter pokazal preda je/a je bila tlodga, in ko so . ko zdravnikove rame.
dodeli do .sr>*Kle mesta, 'se je nebo na večeru zagrinjalo v porko sijajino zahajajočega sohica. Stotnik je svetoval, naj se še ne obrnejo na policijo, nego naj se pr?j poskusijo zvečati z nekim njego-vim znancem, ki bi jim utegnil koristit:.
—	Štirje mod petimi bogataši v temi mestu, je rekel. — so čisto navadni si jparji. Zdi se mi, da je to ra^auerje povsod približno enako. S |>etim sva isi prijatelja; pravi pošteujaik je; m kar je z nase-pa stališča važnejše: svoj avto i-111 a.
—	Bojim se. — se je pošalil profesor po svoj H, oziraje se nazaj po beli osti, kjer bi se lahko vsak hip pokazala črna. plazeča se pega, — bojim se, da nam bo komaj
Vsi so se obrnili in .mpledali u-popnjeno črto otmih jahacev, ki so -iT podili burno liki Atilova tolpa navkreber. Čeprav ao jaha-V vifcno hitro, je ostala vsa vrsta ves čas dobro strnjena, in natančno so laluko ločili črne krinke v prvem redu, zravnane na enako vitrino kakor vojašike uniforme. Tola najsi je bil črni četvorOkot-*i"ik isti, le da je hitreje premikal, so videli sedaj vendar nekaj presenetljivega, razlika, ki so jo z vrh hriba lahko opazili, ker je bilo j>obočje pod njimi kakor razgrnjen zemljevid.. Vsa masa jezdecev j* bila enotna; pred njo pa, da, daloč spredaj, je dirja* en jezdec <aase. divje je mahal v 1 c kam i in bil s petami 'konja po bokih ter ga naganjal bolj in
preostajalo časa za popoldanske1 bolj. da bi človek sodil, da ni pre-
posete.
—	Do hiše doktorja Renard a i-m&mo samo še tri minute. — je rokeJ Mtotziik.
—	In naša nevarnost, — je rekel doktor Buli, —-nima niti dv* minuti do nas.
—	O, -— je rekel Svmev — če hitro jahamo, jih moramo pustiti za snboj, oni hodijo peš.
—	I>dk-tor mi a s\ oj a\tomobil. — je poudarjal stotnik.
—	Apmak mi pa ne dobimo, — je menil Svme.
—	Dobimo pa, on je popolnoma na naši sitrant.
—	Nemara je z doma.
—	Tibo, — je velel iv na dom a Syme. — Kakšen hrup je to?
Sekundo so stali Vsi nepremično, kakor kipi jezdecev, in sekundo, dve, .^iri sekunde je bilo, kot da hI a nebo in zemlja tudi oberta-la. In pob-tm so začuli zadaj po cesti ti«4i. ropot, ki se ne da popisati, ki jša hadi WJ^uje vsak dvom: konjaka kopita. .
panjač. nego da beži pred prt?--panjavci. A še na to veliko razdaljo je bilo v tej posrfarvi nekaj tako fanatičnega, tako nedvomnega, da so s»x>znali v,nji — sairie-ga tajnika.
—	Žal mri je, da moram prekiniti ta znanstrveni razgo"\ror, — je re'refl stotnik, — toda ali mi rao-n 'te posoditi Avoi ai"tomobil, — sedaj, v dveh minutah?
—	Bojim da v»i skupaj iblaz-nite. — se je doktor po prijateljsko na-smelinil • — a Bog ne zadeni, da bi bila blaznost ovira prijateljstvu. Stopimo do koln;ce.
Doktor Renard, blaga duša, je bil neenansko bogat mož; njegovo domovanje jie bilo kakor muzej za starine, m ime4 je tri avto mobile. Vendar je bih) kaxno, da jiii je zase poredikoma rabil, ker je bil v svojih zadevah skromen kakor - francosMi srednji sloji sploh, in ko so jih njegovi u:strpni prijatelji začeli preizkušati, je preteklo precej časa, p redno
ho se prepričali, - da je ««km sposoben za vožnjo; sTega so nttkako spravili na ce**tb pred M^o.^ Stopi v^i icz (temačne kolniee so se začudili, da je zunaj že mraik; — tnočilo se je bilo hitro kakor v t ropi čilih krajih. Ali so se bili dalje mudili nego so si sami mislili, ali se je bita zbra'a nad me.-tom nLnavadna gosta gruča Oblakov ? Ozrli so se se po strmini navzdol in izdelo se jim je, kakor da se dviga od morja laiina meglica.
—	Sedaj ali nikoli! — je reke' doktor Bull. — /Konje slišim!
—	Ne, — je odvrnil profcsoi — konja.
PrisluliniH so: ta ibližajoči pe-keft aii -bil od cei? kavalka<Je. to je bil eu jezdec, ki je pustil druge daleč za seboj — 'blazni tajnik.
Svmeova obitelj je imela, kafcor večina obiteJji, ki končajo v ponižnih in -skromnih razmerah, nekoč* svoj avto, zato je znal z njian ravnati. Mahoma je eikočil na šoferski sedež in z zaripiim obrazom vlekel in sukal kolesje, ki pa ni ibil več vajen. Z vso silo se je uprl na ročko, potem <pa čisto mirno:
-— Bojim se, da ne <pojde!
V tem je zavil Oknop ogla jtrz-dee, vzravnan na drvečem konju, jiulrno hi naravnost kaikor puščica. Smeh mu je šel križem pre-kc lica, da n*u je »bil obradek kakor razkrenjen. Zavil je mrimo voza. v katerega -se j» bi'la stlačila družba, in je iztegnil roko prednje. Bil je tajlirk in v slovesnem zmagoslavju so se mu usta izravnala.
Svme je slonel trdo na okreta-'u: slišati je bilo samo grmenje anarhistični/ tkonjnce, ki je prihajala v mesto. Nenadoma pa je zaškripalo žel«ye v stroju, in avtomobil se je pognal naiprej. Ta.jaii-ka je kar posnelo s sedla, kakor bi potejrnil ostrino iz nožnice, ter «ra vrglo pilotkoma po cesti prav drgetajoefuuu konju fciod nog«. — Ko je avto zavil v sijajnem loku za ogal. so zagledali še očitale a-narhiste, ki so se razgrnili po cedi m vzdigm aJi -svojega, vodnika.
—	Ne razumem, kako se je tako hitro zanračilo, — je (menil naposled profevsor s pridušenim alasom.
—	Vihar se <nam obeta, — je rekel doktor Buli. — Škoda, da nima voz svetilke, da bi vsaj kaj videli.
—	Imamo jo. — je rekel stotnik in izvlekel iz voza 'tezi«) starinsko svtitiiko iz (kovanega želeja. Bila je očitno starina, po vsej oriliki je služila nekoč pobožnim namenom, zakaj na eni strani je :mela surovo izdelan križ.
—	Kje vraga ste pa to 'iztelkni-li? — je vprašal profesor.
—	Kjer smo izteknili avtomobil. — se j>3 iza-smejall stotnik, — pri mojem najboljšem prijatelju! Ko se je naš prijatelj Svme ukvarjal z okretalom, sem stekel po -.topnieaih na vrata k Renardu, ki j t gledal* kartco se odpravljamo.
USODA KOROŠKIH SLOVENCEV.
(Glas švicarskega publicista.)
V uglednem švicarskem dnevniku "Gazette de Lausanne" objavlja znani publicist in francoski književnik Maurice Muret članek o Slovencih na Koroškem. .Članek je izšel dne 4. septembra, torej na predvečer razprav v Dru štvu narodov, kjer se je predstavila Avstrija s celo kopico gospodarskih pritožb in jokavih zahtev. Z ožirom na to je dobro, da je napisal v informacijo držav pri Društvu narodov o Avstriji to-le: Znana je ostrina vprašanja narodnostnih manjšin v Avstriji in v takozvanih nasledstvenih drža-
SUBMARIN, KI JE fOTOHL LUSITANUO
Te dni je napravila žalosten konec vojna ladja, o kateri je pred par Leti govoril v..U -svet. To je nemški j>odnioruik št 20. ki je
Izpred starokrajske porote.
PO
"BOLJSEVIK" IZ DOBE PREVRATU.
Ljubljana, 21. septembra.
Po prevratna doba je rodila, kakor zinano, kaj čudne razmere. Tudi na dežel i'so se ljudje odva-one maja/1915. toii>edrral najdili dela. *,Zato imamo nešteto južni uiba'li Irske veliki angleškiLiufajev ^ tiste doibe> da so zapa-brzi paniuk "Lusitianijo." Ta(dIi v kaiznjiva dejanja do takrat
pamHk je iiuel na fleravu več tisoč potnikov, od karteriii je voli k del utonil. Na ladji je bita tudi viečja množina zlata, ki se je s pa mikom vred potopilo. ^Zadnje časc-so začeli to ziTato v palicah dvigati s potapljači in so ga že precej spravili na dan.
No m Ski podmornik je dne 5 novembra 191 G. nased-el ob poji acvanni zapadli i oba H Jutlandijc.
pe se obtežujejo, da krše mednarodne pogodbe, ki so jih pravkar podpisale. Avstrijci 11a pr. ki bi se pravzaprav morali sramovati radi preteklosti, ki je tako bogata na persekucijah vseh vrst, dolže vse sosede po vrsti. Zlasti so goreči, tla dolže sosedno Jugoslavijo, češ da neusmiljeno preganja Nemce. Mi smo že neki tla 11 oj>o-zorili o priliki smrti Conrada llo-etzendorfa na bes bivših avstrijskih vlad proti Jugoslovenom. Zdi se, da dele taka čustva tudi novi Avstrijci. Ko je pred tedni kanceler Ramek v dunajskem parlamentu primerjal usodo Nemcev v Jugoslaviji z usodo Slovencev na Koroškem, je načrtal prav temno sliko o dozdevnih preganaj-njih nemških manjšin od strani Beograda v Jugoslaviji. Pobahal se je z dozdevno povsem drugačnim postopanjem napram Slovencem na avstrijskem Koroškem.
Beograd«<ka vlada ni molčala na tako težke, resnici nasprotujoče obdolžit ve. In to se razume. Avstrijske pritožbe so vedno našle poslušne simpatije v vseh krogih, ki so blizu Društva narodov. Ker je Avstrija nesrečna, ker trpi gospodarsko iu finančno, se nagibajo ti krogi k Avstriji in verujejo brez kritičnega pomisleka vsem avstrijskim spletkam proti sosedom. Brošura "Stanje Slovencev pod Avstrijo", ki je izšla v Ljubljani, popravlja avstrijske pritožbe. Ta obrambeni spis, ki ga podkrepljajo ofieijel-ni dokumenti, lahko prepriča manj poučene duhove v prilog Jugostavije. Morda jugoslovens-ka vlada res vedno ni imela napram Nemcem" v Jugoslaviji vseh ozirov. Eno pa je gotovo: da Slovenci na Koroškem ne uživajo pravic, ki jim jih dajejo nedavne mirovne pogodbe.
Člen 68. saint-germainske, od Avstrije podpisane pogodbe pravi :
"Glede javnega pouka mora av strijska vlada v vseh mestih in o-krajih, kjer prebiva večja skupina državljanov nemškega jezikaj — Zdhse mi, — sem mu reflce!. - - dovoliti posebne olajšave in sicer da svetilke ne utegnemo -več is-'s tem, da otvarja v ljudskih so-
vah. Vse države v tem delu Evro- V	ie	Preblizu suhi
remiji in obtičal na nasi pin i. Moštvo so je še pravočasno rešilo. Skušali tso ara sictr r.ničiti s torpedom. vendar se je poskus izjalovil. Šele po sklepu miru je svet izvedel, kakšno lUlogo je im^l "U -0"* v vojni.
Podvodniea, dolga 60 do 7(J 111. je ieižala na iperistoopnem stolpu popolnoma pod vodo in je {>01110-njala stalno nevarnost za plovbo, po^bno za ribiče. Tekom"Itsf je prebival/tvo pobralo iz razbitin«. kar jo liilo količkaj vil»hip.• .'Polagoma isc je vsa notranjost napol nila s peskom, taiko >a je bila železna ladja le še nevarnejša. Zato so sklenili, tla podmornik popolnoma uničijo To se je zgodilo nekako prtvl enim mescem. ^ Z življensko nevarnostjo so po-ložli dansjkt potapljači pod pod-
kati. — Ljubeznivo je pog4edal kvišku .profi krasno obofl&anemu vežnetnu stropu. Izpod njega je videla na verigah čudovito umotne-sra dela ta-le s-vetilka. eden izmed tisočerih zaikladov njegove hite. ki je res prava zakladnica. S silo je izdrl svetilko iz stropa,
lah pouk v materinskem jeziku za državljane nemškega materinskega jezika.'*
To besedilo le formelno, obenem pa je ja'sno, ponavljamo to, da ga avstrijske oblasti kratko-malo krše. "Tiranični postopki" napram "inferiornim narodom", se je posluževal Dunaj,
la se je Okrušilo nekaj slikanega katerih ometa ter se razletelo dvoje kras-'predno je razpadel, so še danes nili vaz. Nato mi je izročil žclecz-1 veljavi. Brošura, ki jo
v
imamo
no svetilko in jaz <se m jo spravil pred sabo> dokazuje še čisto ne-v voz. Ali ni bilo prav, ko sem pobitno krivdo dobro znanih pan-rekel, da se izplača seznaniti m? 71 germanitičnih udruženj, kakor
Deutscher Schidverein" in Heimatdie^^st,, na; Koroškem z oficijelno
ioktorjem Renardom?
— Prav je bilo, — je rekel Sv me resno in je obesil težko svetil-j>ter njih sodelovanje ko spredaj na voz. V nasprotju ^ Avstrijo. Krivica je tako kričeča, med modernim avtomobilom in da se je jugoslovenska vlada po to čudno, crrkveno svetiiko je bila' pravici začudila, da more kancler nekaka alegorija -vsega njih po-.Ramek imeti pogum, povzročiti ložaja.	[prepir v stvari, kjer je tako lah-
Dotlej .so bili hodili po naj- ko odgovarjati Avstriji, mirnejšem delu me*ta. srečuje | Sedaj, ko se otvarja šesta skup-kvečjemu po dvoje, troje ljudi, ščina Društva narodov, ni brez po katerih mso mogli prav nič koristi, da se v časopisju obnovi soditi, je-ii jim prebivalstvo pri-1 vprašan je narodnostnih manjšin jazno ali sovražno. Sedaj pa so se v centralni in vzhodni Evropi. zaoJa okna polagoma razsvetl je- j Treba to vprašanje rešiti čim prej vati; čutili tso se sredi ljudi, sre-(boljše, da se omogoči- povratek di človeštva. Doktor Buli se je miru. Predvsem pa treba, da se okreoiil s svojim naravnim, srC-'odreče nova Avstrija spletkarje-
nim smehom k Ratcliffu.
nju bivše Avstrije. Sicer mora
(Dalj* .jrihodnjič.)
prej ali slej izgubiti simpatije, ki Ijih je danes deležna."
še liekiKznovani ljudje in prišli v kriminal. S strahom in irrjzo se ]>osebtiio spominjajo ljudje po Brezjah, Za klancu. Planinca.. Lesnem brdu in okolLšlkih vas h roparske toljie. ki je 1. 19*20: strašila tsm Okroir. prihajala po^ioči v hišo i:i plenila, ogrožajoč živi jonsko varnost ljudi. Lopovi so si izpo-sodili pri svojih pohodih značaj. srl>-ike vojaške patrulje in tudi srbsko govorico, vse to pa, da so spravili ljudi bolj v -trah. Bili so to Jože in Ivan Skubic Ignacij Sojer iz Notranjih pt-ric, Ivan Mazi ter Anton in Marti n Čuden iz Dravgomera nati 1'rezovico. Ti vsi so so sešli dne l.">. fiibruarja v Kobijevi gonilni v Pptlpečjai Ln >e tekom pogovora razkrili dnup drusremu. Rezniltar p<"<govora je bil. da so sikloaiili. služiti -i deinar z iT*paiijenn. V nvr.vjiu pri Jokoiii so -^i pripravili puške, se potem preoblokli v sr1'-s.ko vojaške oblok.\ nakar so odšli oboroženi na Planinioo kjer so udrli v hišo Janr/.i Kavčiča. Na-, loie'i <=0 v veži na j prejo na posj>o-darjevega brata Jožeta, ki jo peljal roparje po^potlarju v po^l-NtreŠje. K ir ta ni hotel takoj izro r-iliu^-;vio«_ra dnarja. <ri jo dem roparjev udaril s pevtjo pr»
vodnik devet min. otl Tcaterih je obrazu, nakar jim je nato izročil bila ;,ka napolnjena s 70 kUo-| -e..Kar >r» zahtevali. Surovo pa grami najmočnejšega raz^trolji-\o roparji tudi ravnali z gospodinjo Micko, ki jo bikd tik pr«*d
va. Riizon te^a ise je lo. da se nahaja v razbitini še kak'ih 200
jKrotlom in je vsled prespanega do 300 ostrih pranat in tudi ne- strahu porodila -prezgodaj tyr jo kaj ton>edov, ki v morski vodi otrok umrl. Iz Kavčičeve hiše so potovo	trpeli. Daleč zunaj roparji odnesli nekaj nad 730 D.
ivi produ so Mkopati jrkH>ok jarek.(gotovine in velike nmožijie oblo-iz katerega so napeljali dektrič- ke perila, posode, suhega mesa in ne žice do min poti vodo. Iz okolice .]>- ^urišlo na stotine ljudi, da bi videli. Hobro zavarovani v jarku, kako ibo končala ena najnevarnejših vojuxlh ladij iza svetovne vojne.
Na določeno iznaanenje je pritit-Knil poveljnik saperjev na gaim/b. Dva velikanska nad 100 meitrov v i soka vodna stoi>ra sta bliskoma brizgnila oib strašnem poku v zrak. Potem je zaprla razgled na morje velikanska črna stena dima. prathu tu peskia, pomešaneipa z drobci železa. Takoj nato je začelo treskati daleč naokrog, kakih 400 n»eitrov proč od "U 20," polivor—manjših in večjih železnih drobcev, ki jih je pognala moč razNTtrroHva visoko v tzrak. Okrog podmornika je bilo morje nekaj sekund podobno (peklenskemu žrelu. Kniailu se je voda pomirila in za vedno izagnnila pod seboj ladjo, pred katero je pred 10 left i trepeta.Ui marsikatera zavomiška ladja.
CMuzaii iK>prdb Tvlkd$njega ^tnaliu morja okrog Anglije je bil pri kraju.
drugih jestvin v skupni vredno-Nti čez 100 DL11.
».■••eni uspeli prvtiga roparskega napada jo vseh šeat zilikov-cov tako ojimačll, da so sklenili, da bodo s takimi pohodi nadaljevali. Ze 3 marca so se podali ponoči na Brezje ter ondi oropali najprvo Tehoraiikove. Prs§:id'ši do hiše, so zahtevali, naj so jim odpre, češ da so srbs'ka patrulja in mora jo pogledati ali 110 skrivajo pri Tehovnilcovah 'vkontra-bant" in tobak. Frančiška THiov-11 i kova je taiko j uvidela, da ima
pred seboj roparje in je "Kotel a u-iti. Komaj pa je vrata odprla, sta ž* počila dva strela. Roparji so nato vrata razbili, zavlekli v hišo tiiili Jaknba Kos-ci ki so ga srečali ua jx>ti ter ga držali, da ni mogel obve-itili ljudi, aiato pa oropali 13.730 Din. gotovine in zalitevali še žganja. Pretimo so otUli, so grozili. tla bodo " pueali". nato pa pobrali še nekaj domače konteni-;.o in iuteij peiila.
Takoj nato so odšli roparji v Zalehinc k Brun ar je vini. Tam je oc3 «1 zgrabil Lovn-a Bruaiarja drugi pa 11111 je nastavil samokres in zabrt-val tlenarja; Ogrožali pa co
li ženo iu hčerko. V hiši so se obnašali kot ponor« -H in ves čas divje streljali. Roparji so dolgo ča.sa brskali .|>o hiši, ko jva niso ničesar našli so se zadovoljli s hle-Ihaii kruha L11 izginili. 0*1 Bnmar-jvili so s podali na L<*sno brdo k Lončarjevim, tkje-r so so lotili najprej stan iga očeta Andreja Lončarja. ki je ležal v postelji. Na krik .jo prihitela v solw hči Frančiška. poročena Veikavrh. katero je eden n-parjov takoj zpra.bil in zahteval denarja, rekoč, da so bol.jševiki. Velkavrhova jo dala ro]iarju i:z Lsk\ tdioe nekaj mailejra drobiža, nato pa se ji je pomočilo /l>ežati in priklicati sosedo. To pa je opa.zil na straži s.toječi ropar in opozoril tovariše, a so hitro zbežali v gozd.
Ti nad vso drzni roparski napa d i so kakor že rečeno spravljali 1 juti ttivo v vrhni.ški okolici v •silen strah in trepet. Orožnikom pa »o jit končno le posrečilo, izta-■kniti jierf lojvovov in jih prijeti, (ločim je Matija ruden pobegnil. Porota je obsodila takrat brata Skubica in Antona Oudna na 20 lt t in Ivana Matzija, ki jo medlem ži umrl na 15 let težke ječe. Ma-tija Cnden ]>a se j- podal v Italijo. kjer so jo zadrževal v Vipavi. Ta 111 jo bil aretovan šole coz pet in pol leta ter izročen našim obbi-steni. d-i se je zagovarjal tudi on danes pii.id poroto.
Ob dola ivnec je priznal samo rop pri Kavčičevih na Planinci, (ločim je druge odločni o 'tajil in trna straži. Ker so ga zajrovarjalt-dil. da je nahajal vetlno siLmo ludi priče, bivši njesrovi tovariši pri roparskih poho«lih so porotniki z večino glasov zanikali vsa \"pra.šanja pled» njegove kttivde in jo bil obtoženec popolnoma o-proščtm in tako j izpuščen iz zapora.
Najbolj zdravo veliko mesto.
Sidney jo postavil zdravstveni rekoitl. ki preikaša vsa*ko drugo mesto na svetu s prebivalstvom nad 300.000 ljudi. Talko ponosno naglasa poročilo najvišjega zdrav ven epa uradništva a* tem av st ralskj im mestu. Od tisoč oseb ;ih je umrlo lani devet. Umrljivost dojenčkov je znašala od 1000 otrok 37. Povprečno je znašalo število umrljivosti zadnjih pet let 9.35 na 1000 o*et>. Ugodne zdravstvene racmcre povzroča v slavnem i zborno p«xlnel)je.
/
Vera in boljševizem.
Madžairski prosvetni minister grof Kuno Klebelsberg je na zbo rova nju v ITajdid Nanas 'poudarjal, da meti protestant i im katoli-1.i ni pravzaprav nobene razlik-in dra bi morali <zato oboji stkuvpno nastopili proti komnnizmn! Ta ministrova izjava je preeej vznemirila o prane i jonalme ikroge. ki nameravajo .»»praviti zadevo prftl l>arlament. čtiš da je aktivi minister nastopil proti drugim priznanim veram.
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
ZA BOŽIČ
s parnikom
"PRESIDENTE WILSON"
kateri odpluje
dne 24* novembra, 1925
Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago.
Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax".
Kilor hot« preživeti božične pra/.nike v kro^n svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nežno mladost, slišati pritrkova-nje zvonov domaeih crkva in mile j>esuii ob polnočnici, naj se čimprej priglasi; na razpolago imamo na parnikn kabine III-razreda v posebnem oddelku, tako da bodo naši iHilniki čisto za sel>e. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem, da dobite ameriško vladno dovoljenje za povratek. Prošnje za taka dovoljenja preskrbi ju jemo mi.
~ FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO .
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company Cortlandt Street	Hew York, N. T.
GLAS NABODA, 12. OKT. 1925.
■E
BRIOITA
i
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil O. F.
35
(Nadaljevanje.)
je dvi-
Sed la je iui divan j<*a* .-»e izamuslila. Nekaj časa jiozneje pa ?nila glavo t-r r ida prdu<rla**no:
—	<jo*p«>d je pisal: — Ose-bno ni i je vrlo žal, da je porota zavrnila vašo vliko. Z^inan -<'in -kušal prepričati svoje tovariše, da tiči v vasi -Jiki vtiika umetniška |>ov<»biK*4t ter da lahko privabi v oči občutljivega jrledaJca	. . . Tako n^k^ko je pisal takrat oni gospod. Mislim, imam pismo še sedaj. Moj oče n: sicer dal ničesar ua obljube velikega moža. a pi^nio je vendar spravil.
Ot i govpe Kiavdinc so se odločno zaislkrtfi .
—	Deie. laltko mi odvzann-š dosti p<«»ia. kajti danes ne morem iii ven. Žt ->va dogovorili «iode vsesa. Za r». veže ti je le treba Vie naro-'iti v do t ienih prodajalnah: volno, čevlje, čepice, predpasnike in -iruu«.. Izkeres tudi lahko iprnič«? za otroke ter sladkarije. Ker bo leto* zmne prav pos»\hoio vo&el Rožič, lahko prekoračiš določeno sMCSto /a polovico.
Brita jo je iia\\lušerio objela.
—	Krasno, krasno, to bo vselje! Kaj ne, deklice dobe (punčke in dečki 'konje, vbjaike in kanone? Ah, katko s«> že veselim, — takoj se podani na pot!
—	L«e pojdi. del t. t> te ne bo pri čajni uri točno nazaj, me ne de.
fJvež« in prozno jI korakala Brita po alej i ol> bregu reike. Knesr je škripal pod njenimi eevli in sjveži zimski zrak je pordečil njena lica.
Kmalu sc je nahajala v sa-edisču trgov,skelga delte 'mesta. Tam so se nahajale velike proda j sir- * tako t<v»no druga poleg druge. da ji ni bilo treiia daleč hoditi. V>a svoja naročila je izvedela hifro. Najbolj dolpo se jo še zaniiudila v prodajalni 55a igrače. Tam je iz-birala previdno in veselje ji je žarelo iz oči.
Medtem st jc .stemnilo. Na cr.vtali in v izložbah prodajanem so zable&teie lin"i. Na nekem vogalu je >reaia 'par ča^tmikov, med njimi stotnika Gicgorja tr.r Ten Prensona. Vsi pozdravili zelo dvor-Ijivo.
—	To jc pa«' najbolj miena atvarica. kar sem jih kedaj videl jt lekel .stotnik Teonu.
Slednji pa je skomignil z rameni.
—	Dolgočasen lip «ruverna;ile, — je rekel malomarno.
—	- To di.si po lisici in grozdu. we je smejal Gregor.
Teo si je prižgal eigareto.
--- Smešno, — če bi le hofil. Me prav nič ne mika lotiti sc tukaj.
Brita je cdšia naprej, da izvrši zadnji dol naročil.
V trenutku, ko jc stopila iz zadnje prodajalne na cesto, je prišel mini'; Herbert Krensen Mlada človtika st.a se spojrledala v veselim presenečenjem itn ker sta ^e tega tudi za^fNlIa. ie šinila obemi; kri v lica.
Ilenbe.rt, se je odkril ter prijeil malo dekliško roko, katero inu je (1H.1 ponudila imkoltko obotavljajo.
—	Milosiljiva jročpodiena, — to imemjom srečo! Današnji dan jc zame očividno v znamenju sreč , — jie reikel živahnejše kot je bila drugače njegova navada in oči -o mu žarele naravnost prešerno.
Brita >e ji* hitro obvladala.
—	Presemečenji miiii vid>e4i vas tuiflcaj ob tem časn. gospod doktor.
—	Neprijetno pre slečena — je vpra šal smveihiljaje.
—	Ce bi bilo tako, bi morala zanikati že iz uljudinosti, — se je sadila.
—	I)o*l>ro parirano' Torej po vašem mnr-nju spadam sedaj še v laboratorij
—	Na vsak način bi vas pričakovala tam.
—	Danes je praznik zame in vzel senn si par ur dopusta. Bil ■sem imenovan predstojnike-m laboratorija. Ker pa je s tem imenovanjem zvezano izdatno povišanje plače, me najd.-rte .sedaj tako zidane volje.
Impulzivno 11111 je podala roko. Pogleda obeli se nista ločila niti za trenutek.
—	Potem vam oeetitam prav rtd srea.
Ilitro je tlvinil njeno roko k svojim ustnicam.
—	To hvaležno sprej anam. Smartram za dobro znamenje. — da ste mi ravno vi (prvi čestitali.
Brita je hitro umaknila svojk>»roflco, vznemirjena od njegovega l>ogleda.
—	Ne pu>tite sc ustavljati, gospod doktor, in jaz se moram podvizati, da pridem domov.
-- Ali va.N Mineim ncike-liiko spremiti?
Ni s<» mogla otiiočiToi, a njegove oči so jo prosile tejko iskreno, da ni mogla odbirfi njegow prošnje.
VsJed tega je ostal oh njeni strani.
Od počet ka sta izmenjala le par brezpomembnih be«ed. Srca obeh p«i nista hotela ničesar v) deti o ničevostfi in ne da bi se tega zavedala, sla se zatopila v motk, — a njih duši sla kramljali.
fcele ko sta prišla iz obljudeaiih cest preiko mostu ter je ležala pred njima samotna aleja, vodeča k hiši gospe Klavdine. sta se predramila oba iz tega molka.
—	Ni vram treba potruditi se še naprej, .gospod dfoktor, — kmalu bom doma. — je rekla Brita hitro.
O11 se jc oenl vanjo.
—	Ali me hoeeti poslati proč za kaizen, da sem vas tako slabo zabaval, milo.sitna gospodična 1	1
Brita je zmajala z gdavo.
—	Tudi jaz sem molčala.
Herbert pa je naenkrat obstal ter rekel z globokim vzdihom :
—	Molčal sem le raditega, ker vam imam preveč pevedati, kar nosim v srcu. Sr? ičen slučaj vas je privedel na mojo pot ravno danes . . . in . . .
Od samega razbu r jem ja ni mogel govoriti naprej. Oči Brite so nemirno počivale na *ijt^rovem ohraizu. Prijel .jo je za roko ter se ozrl vanjo s**pogledom, ki je razodeval vse vroče občutki? njegovega srca Zrla je kot oearana v te plamteee oči 'ter sc iprieela tresti.
—	Brita . . . Brita ... že tdolgo ste morala čutiti, ka*ro neizrec-no vas ljubim. Do danes nisem srotil darfi z besedami izraza svoji ljubezni, ker nisem bil v položaju, da vam ob istem času ponudim svojo roko za življenje. Danes, — Brita,*— danes pa vam lahko reoem, da morem nuditi ž**;*kr brezskrbno, čeprav ponižno življenje. Brit ta, — ali hočeta postali moja žona?
Brita se je "\ino\-ič stresla ter zastokaia: ( — VaŠ* že^a, — 9 1moj Bog, — vaša žena?
samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI PABNIXI NA OLJK
PARIS 17. 0 K T 0 B R A
FRANCE 23. oktobra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega raxreda z umivalniki in teko&o vodi za 2« 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pija£a.
19 STATE STREET
ALI LOKALNI
NEW YORK
AGENTJE
Prekop Prokopov:
Mali oglas.
(Prevod iz češch*'.)
Taiinak čita menda že mali oglas. To je zaibavna
stotič ( ponudili in plačali mili oglas. Če-ree. Ta- mu bi ne stavili resne in odkrite t inak hodi jk) kuhinji, od okna do' ponudbe .' Nikjer ni napisano da vrat. cikrog omare, mize in mačke'je ne s;ne staviti. Zaikiij bi si -ne v košarici, in vedno mrmra sam mojreJ mLsiiti ]>r5	lituke drži v žepih in ko
stopa mimo ogledala, se zadovoljno ogleduje, ^nelilja im^premiuja
da bi bil dolber ženin Zakaj bi ne pomagal bližnjemu iz ta'ke neprijutne situacije, zakaj bi nmi ne ponudil	in
potic/, e na obrazu, ikakor uki bolj steče.' Ali tu moli človek roko ne-
pr!<l o.;a. Potegne iz žepa novine, razgrne jih pred seboj in čita. (.'it a nuni o ojrlase. Mali og-lasi sjia-dajo v vrsto takih reči, ki jih ni
kam v negotovost, stvar je malce neprijetna, v ušesih zveni odmev zopemega "kilo da več," sr.ča j-.; mas?Jki.raina iu tista roka. ki j>oixu-
liduko poizabiti. Cim bolj se pribli-jja scee, lahko človeka.toplo obja-žuje relbnsai. tem bolj mu je tesmo me ali pa pošteno udari. To je lo-
pri srcu. Tatinak je zaupljiv dečko in zato črta vedno i znova zapeljivo besedilo malega oglasa.
terija. igra, tem ibolj neprijetna, kir .>e moraš \*naprej pokazati, ker -i moraš reči mnogo takih
Rf^ede so enostavne ali Tat inak ' t vari, ki jiii Lsiccr še nikoli nisi iz
išče v njih druegpra smisla, ki ga nimajo. Ta eno^tavnos-t <ra nam-
govoriL kt-r se moraš kar (na le-pcm sleči in pokazati vso svojo
pismo, z rugo ^*t svoje nemirno!, srce". '"Tiwe pitano nam izredno J ujwja, go>po<l; in veselilo bi nas,»p če bi se eghtsiild osebno." Pa si da i Taitinak. k^jo polivati obleko in napnsnik in liajdi v nnxsete. Do tu je prfsped Ta-tina'k v veselili raz-[loloženju. Pot i»o ulici pa ga je neprijetno dimila. Vad zoi>eriii ljudje -zijajo /m njim in nvajejo z glavaani, ka>kor da ima samo on nekaj zaipisano na nosu. A Tatinak premišljuje o obrestih od milijoma, pa se mu zdi. da od enega tlo ckrugktga milijona ni poseb-iie daleč: " Bogme, ne <bom hodil peš!" In 'ko stopa tako v mislih v prvx> nadstropje, ira peče ikoža | na č-.-lu. kjer sedi. prilepljen s jk>-i toni, fantovsko ozaljšani klobuk. In Tatanafk naetukiat prebledi, rdečica uzgine. na bleilem obličju p: se širijo čudne jvoteze ikakor svetlobna reklam;«. t>lavue<ra po-oroja se niti spomnil iui. Kaj poreče onaDa, ona. kaj poreče ona. ži lo 1. »pa in inteligentna plavola-ska To vendar ni kar taiko t"b". nič meni nič! Oženil 'bi se sietir. bogme, na komamlo enega inikijo-na. pa naj si misH menltwta. kar ji dra«ro. Tatinak na tilhtMii l-afcnmis-Ija o tem. dali je vi!>ltoh lepa, da-li bi se m osel 'zaljuibiti na prn pogled. Kakšen vtis more napraviti? Ali, da vtis! Tako važno stvar j bi bil malone prezrl. .
Avtokritik Tat ima,k je na umiku. kar opaizi, da .telovnik, ki jjt ima na sebi . .. etb, ikaj teflovn'fe, ali hlače nisj) bas najnovejše. In sirota Tatinak s^- zave. da je grozno. če ima fant samo ene hlače, če je ivlvisen od edinega telovni-
Kretanie parniko* - Shipping New-
14. oktobra:
Mauretania, Cherbourg; La Savola, Havre; Berlin. Cherbourg. Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra.
AquitanlA, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen.
23.	oktobra: France, Havre;
24.	oktobra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Martha Washington, Trst.
28.	oktobra: *
Bereogaria. Cherbourg; Rocham-beau. Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobrac
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania. se. Havre.
Cherbourg; De Gras-
5. novembra:
Pittsburgh,
Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10. novembra:
George Washington.
Antwerp; Mount Clay,
Cherbourg,
Brebien; Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
11.	novembra:
Aqultaiiia, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre: Ad-dania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland, Antwerp; Westphalia, Hamburg
21. novembra:
Olympic, Cherbourg: Republic, Bremen.
24.	novembra:
Trcs. Wilson, Trst; Berlin, Bremen
25.	ncvembra:
Mauretania, Cherbourg; Rocliam-bcau, Havre.
25. novembra:
Albert Laliin. Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Cherbourg, Suffren, Havre: America Bremen.
NEVAREN ZLOCINEC POD KLJUČEM
ka. Flakal bi. osem ur >bi plakal
Tatinak. tako je ohnpan. A prvi
vi i s je odločilen. Ta pomeni vs e.
. .... ...........	^ .	Pa ni niti izključeno, da poreče
ishti, ka- misli m zelje. In ko v«>e to i>oka-	. r_ . .	w „
I« . . , , . . , . , .	.'»na: ' I a m; sie t ni vsec Ko je moqroce jiovedati t nostavno zcs in dokažeš, da si vreden njene
reč draži, vzbuja v njem nezaupa-,notranjost, vse svoje tajne kotič-nje. Tatinak je moderen mladi I ke. kjer so sJjrite najintimnejše mož in si kar no more m
reč enostavno, s preprostimi best dami, ko hi s vendar dalo to o-legati, povedati s presenetljivo fantazijo, i z besedami, ki bi sezalo v srce in boža Vi ^kri\~ne občutke. Tati'ina/k mikakor ne more razumeli. kako je mogoče imeti milijon in 'dati v novine mali oprlas. dol s: '•aran ]>ct \trMtie. Tatinaik •poi-.tano nedoL'na žr.tev stanja, a katero bi ros ne našel ippavega imena, če bi «ra m Ikaj ne opozorilo, da mora to ime iskati. In vendar je dobro, da .fe žitev ba.š tega stanja, ki k o norim koncev še ni t<uko žalostne. fm oiliarpno, da ihi se era moral mladenič «r:rmm-aitii Kaik«na pa bi bila mladost, če bi ne videla na vsakem zidu in strehi sedeti priložnosti. ki jo poviša in napravi srečno? Tatinak jr siroma'k. Do-bresra značaja je. ali sirota, ne-m^nJč s kra^inimi načrti, in kdo bi ^e čudil, če vidi to priložnost ne le na vsaikein plotu a:li strehi, nego -tudi pmvod drucofl. kamor se ozre. Pa je Ta.ti.na-k tanfi pre-mdt.en hi izkušen dečko. Dobro
rok.-, te često iv^la pismo, ali pa ne dokažeš tega. kar je potrebno.; da »prejme ona ponuja no srce.
papa.
vendar pa pojdem z njim e.nikrat v gledališče in vi Izberem tam dni jreara. kajne,- papaf — 'Toda
Tatinakovo srce je objel prezgodnji čut hvaležnosti in sipoštova-iija. Ponudba ne govori o poročenih gospodih. Ne govori o veletr-goveih iai ve L posestnikih. Molči o višjih državnih uradnikih. Ni dostopna samo ingom, drom. pro-i'oiii in drugim kapacitetam, ki i-majo te lastnosti in one vrline Vraia odpira vsem ženinom. Kuj Kaj bi Tatinak ne mogel biti primeren in repeat žejiiu lepe, s-kroni-ne bi mirne devojke.' Na rokah jo bo nosil. Vsi? stori. k'ir ji bj bral iz oči. Kakor zaklad jg bo branil in ščitil. Samo namignila bo. pa skoči Tatinak liki strela, in kaj šele, če i<ve. da je res preprosta, da smatra svoje tfogastvo le za sred-tvo, siučajno ckolnost, ki
najtežjih trenotkih in da stoji na l vsem tem. nad denarjem, sta-novanj.'m, opremo in malo vilo tokoj za roditi Iji njen seprog.
Pred dnevi je reška polieija povodom nočne racije v nekem nočnem lokalu zasačila Xikolo Dundoviča. roj. 1SH0. v Jablonov-eiL Dundovič, tip skrajno nevarnega razbojnika in vlomilca. je bil izročen kriminalnim oblastim na Sušaku, kjer so povodom pregledovanja kartoteke v kriminalni evidenci policije med drugim ugotovili par prav zanimivih podrobnosti iz življenja drznega zločinca.
Pred 14 leti, ko je bil Dundovič star komaj 21 let, je bil že nagnjen k slabemu. Na Reki je iskal dela in je dlje časa obavljal težka fizična dela, denar pa je običajno zalunipal v družibi vlačug in druge slične soclrge. V jeseni 1. 1011 je Dundovič v bližini Mat ulj a napadel nekega moškega, ga podrl
I dragica, sa j sediš na treh tisočih sre iin izmed oreh tisoč se že da izbrali lepega in >primernega moža!" — Tatinak si nh upa niti tla, ubil in oropal. Takoj nato
je pobegnil na Sušak. kjer je bil prijet. Pred sodiščem v Ogulinu je bil obsojen na 10 let ječe. Za
zločinec 1. 1921.
gotrne' Tn ti nesrečni lasje nad|l)a Je bil izpuščen na svobodo. Me-
poboljšal. je lahkomiselno
misliti, da bi mogel on igrati tako klaverno vlogo. Naglo si obriše vroče čelo z .roibcem i nplame k ogledalu. Da. čc 'bi ne imel hra-	svetovne vojne je
davio. ee bi ne bilo na bradi bra z-'kazen prestal v zaporu,
' lil ti nesrečni lasje nad jl)a Je b'l izpuščen dednim ušesom! Nikaikor noč|"3o	se sedaj
rai4i. In zdaj je kakor plešast. Tatrnaik jia se ses?de na stol. Solzita mu zdrsne iz očesa, v mjeni trepetajoči srlohini pa se pdkaže
nadaljeval svoje življenje.
Seznanil se je z neko Jeršičko. s katero je dalje časa živel v kon-
kakor v ogledalu obraz 'krasotice. jkubinatu. Odšel je v Zagreb, kjer ki počiva na kupu Ijuba-.vnih ipi- so ga prijeli in ker je bil bolan.
sem kakor na mehki «m •senu.
Ilipoma pa se Tatinaik vzravna, na ustnah mu zaigra smehljaj in
•krbi /.a mir in zadovoljstvo v fvide™ da se je fant odlločil.
Eh. kaj bi, siromaštvo ne uibija poštenja! Oiruljeni rob telovnika se da obšiti s črno nitjo in hlače <e še ne svotijo taiko -zelo. da bi
v-, da je A-se odvisno od tega, ka-|nJena ljubezen . . . šččit, opora in
(Dalje prihodnjih.)
čast. Tai!aiml\ovo srce kar koprni •I>o neznani jilavolaski. Čuti in vidi to isrečo. Kar otipal bi jo lahko. Njegove oči žare v oduševljenju in ljivbeizni. Sam sebi se -zdi kot vitetz, pa mu hipoma uide ta zavest. Njegova misel dolje s strašno brzhno, slika mu najrazličnejše podobe, sam pa sedi v pozlačenem sedlu na nevidnem žrebcu In drvi neznano kam. Pc-di t njegovih sanj ne pozna meje. Tatinak pritisne k ustnam pokrovček črnilnika, njegova roka seže mrzlično po peresu, roka se nervozno premika po belem pisemskem papirju, vse telo mu drhti v čudo-vEtem zanosu in nepremagljivi ljubezni.
"Vaše Visoko blagorodje7' — s krasnimi potezami spravi na papir prve besede — ".sem mlad, pošten ter značajen mož . . Tatinukova brzina pojema. Naenkrat md sltocr n?- ugaja vee. črke b. k in i se mu zde ostudne, popravi streško na č, ves prestrašen opa zi. da piše preveč pokonci. In Ta-tinak odloži pero Leiva roka mu zdrsni e počasi na mizo, prsti se skrive — in že mečka nedolžni pa pir. Zašmnu ipo tleh zmečkano pi smo, t k/aft jrem je edino Visoiko blagorodje ter zopeine črke b. k :n i, pa odileti vse skupaj v dolgem loku f kot. Tatinaka se je polotiila dmga misel.
Talko leipo si je vse to predstaviti. Pi?imo pride, on ga ra^pečati
ko člo v e'k--pril ožn os t vjarne, če jo že lovi, kako jo prisili izdati to, kar se od nje zahteva. Slučaj po-niaigja .'»imo tistemu, ki ga ana pravočasno pograbiti. Talko mrmra sam pri sebi nas Tatina'k. o-či mu žare, njegova misel pa hodi nekje daleč za čarobnim snom. Kar se spomni, da mu hoja po kuhinji ne ugaja. Spravi novine in liajdi v sobo. V sobi je odprto okno. čisti zrak, dolga preproga, človek hodi tu'kakor v oblakih in niti na miMhl mu me pride, da so to samo štirje 'koraki sem in tja. Tatinaik premišlja in računa. Premisli svoj načrt, pa mu .je vedno pred očmi tisti mail i oglas, ki za-ključi in začne vsako poglavlje: Iščemo primernega ženina do 26 let za zelo Ihpo 19-tetno devojko. inteligentno plavola sko. ali zelo skromno in mirno. Poleg 'boffate opreme in dobro urejenesra stnnova-nia dobi še 1.000.000 Kč, naložen v dobrih vrednostnih papirjih, po dveletnem zakonu pa majhno vilo v prvovrstnem češkem kopališču. Ponudbe gospodov,. le resnih in značainih. nod "NaŠa nada" na -upravo li^a.
Tatin-ik ponavlja Txmudbo in "'m vftčvi je njegovo navdušenje. *em bolj mu -zdi. da se rtiče tndi p sr a od tekmovanja vsa .i ne izkl.iučuje. To ga vzoodhaija ;n krepi, to mu pomaga, da si dobro predstavi situacijo onih, ki so'in prečita. Z eno roko bo držal
izročili v bolnico. Tri dni kasneje je Dundovič pobegnil iz bolnice, oblečen samo z lahko bolniško haljo. Za njim je bila izdana tirali-ea ter je bil po naključju ponovno prijet na Sušaku. Sušaška policija. ki ni vedela, s kom ima o-praviti, ga je zaprla med ostale iim likalnik no moSel pomagati običajne zločince. Ponoči je Dun-t» noge. Kaj pa debela <utfWa * [dovic porušil zid in pobegnil iz In naenkrat je ponosen ma to. da »por*. Od tega dne dalje je izgi-ma debelo ustnico. Kakšen po-|niLa vsaka sled 28 "jim- Lansko nion iia imajo blede in suhe trst^ let0 se Je zoPet P°Javil v Zagre-nice: A brazgotine na bradi ? Sestra ima sicer 7>udTa, in ee hi ji rei
bil, kjer so ga prijeli. Simuliral je duševno bolnega človeka in so
K.'l, mu ga gotovo da šeipec ali g« prepeljali v blaznieo. odkjer je pa ga ec^o sama na,midra, da s^jpo^1111 v Trst- Tudi tu ni astal ne bo nič poznalo. Moiki, tudi če,dolg° na «v«bodi, ker je bil zasa-M konča-1 posebne oečaie iz ko«Jčen Pri velikem vlomu in izročen
posebne oečaje iz kosi-m etike, ne obvteida s^jega obraza tako kaikor žen^-ka. Itn slednjič '♦'»sje. fVmu pa je na svetu gospod HVvinika. umetnik sn-ojs sltroike. k-i^ifiremu daje pet krom 7.a striženje? No in to je vse. Tatrinak bu-tji v ogledalo, sam sefbi je naenkrat všeč, pa pravi: "Tatinak. bančni uradn:k; izredna east mi je. gospodična ..." Siaj pojde tii reč. bogme da pojde! Samo hote-ti je trfiba. In 'korajža, korajža, to je glavno. Kidor nima korajže, naj ostane za pečjo. Tn kako imenitno opravi Tatinak svoj posel!
sodišču. Zopet je pobegnil ter se pojavil na Reki, kjer so ga zasačili. Sedaj je konec njegove pustolovske kari j ere.
(Konec prihodnjič.)
SLUŽBO DOBI
slovensko dekle pri slovenski družini v Pitteburgh, Pa. Za pojasnila pišite na naslov: Mary CHa-van, 2743 Springarden Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor Je nitzaenjen potovnu v gtari kraj, Je potrebno, da Je na cančno poučen o potnih listih, t;rt ljagl in dragih Btvareh.
PoJajnila, ki vam Jia aamorest dati vsled nade dclgoletne l^kuša^v Tun bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, Id Imajo kabine tudi t ILL raaredu.
G!bmb nore nateln^kt postave, ki je stopila v veljavo h 1. julijem
1924, aainorejo tudi nedrž** /IJar-i dobiti dovoljenje ostati v domorbi eno leto in ako potrelmo tudi delj; tozadevna dovoljenja lzd.-ija gent ralnl n&selni£ki komisar v Wash lngton, D. O. Prošnjo za tako d.-> voljenje se lahko napravi tudi • New Yorku pred odj>ctovanJem. te. M poCje prosilcu ▼ stari kraj ei« som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SV0JC2 IZ STAREGA KRAJA
Kdor Celi dobiti lorodclka al •>*oJca. la starega kraja, naj naša prej piže ca pojasnila. Ia Jugoela vije bo pripugfcenih ▼ prlhodnjil treh letih, od 1. Julija 1924 nap« vsako leto po 371 priseljence*.
Ameriški drla vi J oni pa aamoroj dobiti sem lene in otroke do 18. U ta bres, da bi Mil fiteti v kvotu. T rojene oaebe se tndi ne Štejejo kvoto. Staričl ln otroci od 18. fl< 21. leta ameriških državljanov y Imajo prednost t kvoti. Pilit« m pojasnila.
Prodajamo voaue liste aa vm pra fe; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani sedaj potovatL
Frank Sakser State Bani
82 Cortland	New York
ICje je moj brat FILIP UEHAR > PifKl 6. loti sem dobila od njega zadnje pisano: bival je v eampah kot kuhar v Minno-oti. Wisconsin in Michigan. Prosim eenjt me rojake, ako jim je znan njegov naslov, tl i ga ni i Mioro-čijo. ako pa >am to bi-re. naj se /glasi ^voji >f>itri. katera mil ima važne novice -porofiti iz stare domovine. — Mary Lipo-vac, 15229 Saranac Rd., Cleveland, O-	1 ox 12.23.14)
Volkovi v Abrucih..
Pripetilo se je zadnje dneve, da so volkovi iz Aforuceiv pridrli celo dio kolodvoru v Po^ti v strah in girozo lptoviščar je v. V neki vdrugi vasi so volkovi požrli enega konja in več ovae. Dva izletnika iz Runa sta ibila ponoči, ko sta prenočevala pod izvoadnaitim nebom, napadena od volkov, pa sta se jih .-tckhio ubranila.
Čudna pije te ta.
Lani je skočila kneginja Ror-ghese z neke skale na svojem po-se<?tvu ot> Gaaxl^ikein jeizemi v vodo in se vtopila. Tie dni pa se J*-poročita hči nesrečne kneginje z grofom Hesioianijenti. Pečino, s katere se je lani x'Tgla njema ma-i v valove, so spretne-nili v oltar, pred ^cafrerim *e je mlada Ičnegi-nja poroefla s svojim izvoljem cem.
Pozor čitateljij
Opozorite trgovce Is e hrtniko, pri katerili kupa jete ali naročate in it« e njih postrežbo i&dovoljn!, da oglašujejo T Matu "Gll&a Naroda". 8 Um bost* ▼stregli Tsem.
TJpraT« "Olm Naroda*
IPrav vsakdo—
kdor kaj tšf) kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT fsakdo priznava, da imaji čudovit uapek —
1ULIOGLAS1
▼ "Gt las M ar o da M
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA'* NAJVEČJI SJJOVENSKI DNEVNIK V 2D&UŽENIH DBŽAVAfl.