»oitnina piatena v gotovini telo CTIH. V Ljubljani, v petek, dne 27. jtmlja 1930 Št. 145 1. izdala st. 2 om Naročnina (Dnevno Izdaja u knljmin Jagnliril« meseCno 29 Din ipoltetno 190 Din celoletno 300 Din za Inozemstvo ,meseCno 40 Din celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MOD S tedensko prilogo ^Ilusiriraiii Slovenec« Cene oglasov l stolp, pe 111-vrsto mali oglasi po 1-30 ln 2 D, veCfl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2"50, velik! po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din g Pri veClem o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljke ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici Si. «//11 Rokopisi ae ne vrata/o, netranlclrana platna se ae aprefemafo * Uredništva telefon št. 2050, upravntstva »t. 2992 Informativen tisi za slovenski narod • Čekovni tn 10.349 xa Mnaeraie.aarafevost.73U3, Zagreb St. 39.0U, Praga ln Dunaf St. 24.797 Ob 16. botjseviškem kongresu V neverjetno napetem ozračju se je sestal dne 25. t. m. boljševiški kongres k svojemu 16. zasedanju. Zato se Se noben kongres komunistične stranke ni pričakoval s tako nestrpnostjo kakor sedanji. Boljše viški oblastneži še niso bili nikdar v tako težavnem položaju in nikdar še niso popuščali ter tega popuščanja tudi priznali s svojimi dejanji kakor sedaj. Zakaj tisti boljševiiki mogotci, ki so So pred nekaj meseci obljubljali in pričakovali od kolektivizacije vasi raj na zemlji, so morali ustaviti nadaljnje izvajanje kolektivizacije in celo privoliti vračanje v stare razmere, še pred meseci so upali boljševiški voditelji izvajati najstrašnejše versko preganjanje. Mislili so, da so tako močni, da Be lahko brezskrbno lotijo uničevanja največjih človeških svetinj, a sedaj se niso čutili dovolj silne, da bi upali imeti strankin kongres 15. junija, ko 5e bil sklican. Stalin ga je odložil za deset dni, da na ta način dobi čas za borbo z opozicijo. Če boljševiški uradni listi opravičujejo to odgoditev s trditvijo, da se je moral kongres cele komunistične stranko preložiti zaradi tega, ker še niso bila končana zasedanja narodnih komunističnih strank v posameznih. boljševiških državah, jo to jalov izgovor. Zakaj zasedanja komunističnih strank posameznih boljševiških držav so so tako zavlekla ravno zaradi tega, ker je opozicija nastopala zelo samozavestno in je podvrgla poročila centralnega komi-teta (CK) movskovskik odposlancev zelo ostri in obširni kritiki. Ali ni znak slabosti, če se pojavlja kritika v tisti komunistični stranki, kjer vsako kritiko diktatorjevega delovanja smatrajo za veleiz-dajo in zločin. Če je ta kritika tako ostra in strastna, da je ne morejo skrajšati Stalinovi pristaši, ki imajo vsepovsod vso oblast v rokah, potem pomeni odgoditev kongrt,. . za deset dni mnogo več ko samo navadno zakasnitev za toliko časa. Stalin se nahaja sedaj v izredno težkem položaju. Ne more več popolnoma zaupati vojski, ki je bila dosedaj poleg policije najmočnejša opora boljševiške diktature. Z uvajanjem kolektivizacije vasi se je začelo v boljševiški rdeči armadi očitno vrenje, ki se je že dolgo pripravljalo. Po poročilih b«AjSeviSkih listov samih se širi južno od Kavkaza, slasti v Gruziniji in Azerbejdžanu uporno gibanje. Ustanavljajo se posebni protisovjetski oddelki, ki napadajo mesto, kjer pobijajo komunistične veljake in odpirajo zaprte molilnice. Te protisovjetske napadalne čete izvabljajo na svojo stran tudi vojake rdeče armade. Odkrito uporno gibanje je izbruhnilo na Turkestanu. Vlada je morala poslati tja 14. divizijo iz Petrograda. Neštete premestitve in odpusti častnikov rdeče armado v zadnjih tednih dokazujejo, da je omajana vera v popolno in slepo udaaiost rdeče armade. V zadnjem času so se začeli protiboljševiški krogi vlihotapljati v rdečo armado b namenom, da bi se je polastili in jo dobili na svojo stran. Zato je Stalin izdal tajno okrožnico vojaškim poveljnikom, naj bodo čim bolj previdni pri sprejemanju novih častnikov. Razen tega pošilja Stalin svoje najbolj zveste pristaše med vojake, da prirejajo zborovanja, kjer jih navdušujejo za Stalinovo >generalno linijo-:. Rajši kot Rusom zaupa svojim rojakom; tako pošilja v najbolj zaupnih zadevah k vojski svojega nekdanjega tovariša, Kavka-eijca Eliavo, člana Zakavkazijske boljševiške vlade. Kakor bi bilo zmed v rdeči armadi še premalo, je izbruhnil hud spor med Stalinom in Vorošilovim, vrhovnim poveljnikom boljševiške rdeče armade. Ka Stalinovo nesrečo je javnost zvedela, da je nedavno pri nekem sponi Stalin celo ustrelil proti Vo-rošilovu. ki ga sicer ni zadel, ali je kot žrtev obležal priznan boljševiški delavec Arsenov. Stalin je sicer imenoval Vorošilovu za pomočnika generala Rilchera z namenom, da stopi kmalu na Vorošilovo mesto, toda Biicher je bivši carski vojaški poveljnik in kdo ve, ali je njegova vdanost boljševizmu in Stalinu res iskrena. Odpuščen je '.udi Unšlihi, tajnik vojnega ministrstva, ki zna za vse načrte generalnega štaba, izvrsten častnik, ki bi mogel tajno stopili na čelo odpuščenih in nezadovoljnih oficirjev, zlasti na Ukrajini, kjer vedno bolj nevarno tli pod pepelom ne samo med ljudstvom, ampak tudi med vojaštvom. Saj je baš zaradi nezanesljivosti ukrajinskih čet vrgla moskovska vlada v Ukrajino svoje najbolj zanesljive čete. Mornarji, nekdaj tako strastni pristaši boljševizma. so tudi nezadovoljni. Obsodbe majhnih skupin mornarjev so znamenje, da med njimi vre. Ko bi Stalin najbolj potreboval močno zaslom-bo v vojski, je notranjepolitični položaj zanj zelo neugoden ne samo v neruskih pokrajinah, ampak celo v sami Moskvi. Dočim beloruske tajne kmet-ske organizacije, sežigajo poslopja boljševiških uradov, gospodarskih skladišč in hiše odličnih komunistov — dosedaj so jih požgali v zadnjih petih mesecih že 967 — se mora Stalin boriti proti levičarski in desničarski opoziciji. Celo njegovi dosedanji najvnelejši sodelavci mu uhajajo. Nedavno je Stalin odstranil iz moskovskega sovjela komun, stranke linuniana, ki mu je bil polog Molotova in Kagan-gviča desna roka pri izvajanju kolektivizacije. Go-*pa Krupskaja, vdova po Ljeninu, je smrtna sovražnica Stalina, odkar jo je hotel Stalin ustreliti, ko je prišla protestirat proti kolektivizaciji in mu očitala, da se kolektivizacija vasi ne strinja z Ljeninovim naukom. Proti Stalinu je na zadnjem občnem zboru profsojuzov (Strokovnih zvez) nastopil njen glavni tajnik Doganov, ki ie v imenu vsega delavstva protestiral, da se odtegujejo delavcem plače v najrazličnejše svrhe in da morajo delati preko delovnega časa. Zahteval ie, naj se previsoka članarina zmza Ali je razgovor med M amonijem in Briandom kaj spremenil položaj? Pariz, 26. jun. d. Razgovor med italijanskim poslanikom Manzonijeni in ministrom za zunanje zadeve Briandom, ki je Mainzoniija sprejel 24. junija zjutraj, je bil zelo prisrčen. Popolnoma pa je neizvestno, ali je ta razgovor pokazal kakšen nov moment, na |xxllagi katerega bi moglo priti do bistvenega izboljšanja sedanjega zelo napetega razmerja med obema državama, ali ne. Ugotovljeno je le, da je grof Manzoni, kakor jc bilo že sporočeno, dogodke v P-ariju obžaloval in g. Brianda zagotovil, da šef. italijanske vlade ponovitve takih dogodkov absolutno ne ho več: trpel; res je tudi demantiral, da bi bil generalni tajnik fašistične stranke izjavil, da je vojna med Italijo in Francijo neizogibna. Kljub temu koraku g. Manzoruija, ki jc brez dvoma izraz odkritosrčne želje italijanske vlade, da se ne bi mir kršil in da bi nastopili zopet prijateljski odnošaji s Francijo, pa je precej verjetno, da jc bila ta njegova izjava samo nujno potreben akt previdnosti, da se nc bi itak preko normalne mero napoto razmerje med Rimom in Parizom še bolj poslabšalo. Dalje je izvestno, da je g. Briand poslaniku Italije zagotovil, da se odredbe Francije glede zavarovanja njenih meja ne smejo na noben način tolmačiti drugače kakor v z,polj defenzivnem zmislu. kakor ga nalaga vsaki državi skrb za varnost v najnormalnejših okoliščinah; predpostavljati, da bi Francija zamišljala »preventivno vojno«, jc več ko absurdno, ko francoska vlada nima druge skrbi kot to, da bi se po sodelovanju in solidarnosti vseh velesil mir v Evropi čim bolj zasigural, v kar jc tudi Italija bila povabljena. Ob tej priliki spominja francoski tisk na to, da jc Italija, ki se zdaj sklicuje na to, da je storila Francija gotove vojaške odredbe, na meji, še preden jc Mussolini v Fircnci govoril, dala prva povod za vznemirjenje in obrambo že veliko prej: ko je namreč sklenila, da izda še v letu 1930/31 za povečanje svojega vojnega brodovja nič manj ko poldrugo milijardo lir. G. Briand je tudi odločno zavrnil pisainje italijanskih listov, ki sc ne pomišljajo trditi, dn je francoska vlada porabila 7 milijard iz prebitkov državnega zaklada za oborožitev svojih zaveznikov, oziroma prijateljev. Glavni predmet razgovora med grofom Manzonijcni, ki mu jc incident v Bariju bil pač le po vod, da s francoskim ministrom zu zunanje zadeve načne bistvo zadeve, in Briandom pa je bilo vprašanje, da-li je mogoče pni,ti do zadovoljivega aranžmana med Francijo in Italijo v vseh točkah, ki ju že skoro eno leto, odkar je spor več ali menj akuten, ločijo. O rezultatu v tem pogledu pa cibc vladi varujeta popoln molk in tudi ni verjetno, tla bi ga v bližnji bodočnosti kršili. Kar torej tozadevno listi pišejo, so gola ugibanja. Če bi sc sklepalo po pisanju francoskega levičarskega tiska, ni prišlo med Manzonijam in Briandom do nobenega bistvenega zbližanja. »Echo de Pariš« trdi celo, da je g. Briand italijanskemu |>oslaniiku izjavil, da francoska vlada smatra, da ne bi imelo liaska razpravljati o vprašanju brodovnega programa. oziroma razmerju, ki naj bi se ustanovilo med italijansko in francosko vojno silo na morju, dokler se nc rešita definitivno vprašanji statuta za Italijane v Tunisu in jtižne meje Libije. Vendar sc nc zdi, dn bi bilo to točno. ker jo ti dve vprašanji italijanska vlada že najmenj pred enim letom saima postavtila na dmevni red, da se čimprej rešita. O odgovoru Brianda sc torej zaenkrat le še ugiba. Da pa jc položaj ostal bistveno v resiihci še vedno napet, ako ne popolnoma neizprenuo-njen. dokazuje seja zunanjega odbora senata, ki je bila sklicana 25. junija. Predsednik odbora Paul Boncour je predložil odboru izpolnjeno vprašalno pol o o politiki vlade napram Italiji. Zanimivo pn je, da so člani desnice pdHilro vlade v pogledu Italije precej ostro kritizirali, češ, da nc vodi do sporazuma, dočim je levica zavzela stališče, da agresivno postopanje fašizma, predvsem pa Mussolinijcvi govori zadostno uprnvičujejo varnostne odredbe Francije. Kakor Vaš dopisnik izve, so tudi gospodarski kregi Italije čedalje bolj v skrbeh, da ne bi oboroževanja vedla do neznželjenega konflikta in pritiskajo na merodajne činitelje zunanje politike, dn se pride s Francijo nn vsak način do sporazuma. Zato gospodarski krog* agresivne, politike fašističnega vodstva nc odobravajo, videč, da prav nikamor ne pripelje. Vzrok stališča gospodarskih krogov jc v gospodarskem stanju deželo, ki vzbuja skrbli kljub hod ribi i m besedam finančnega ministra Mosco-nija v senatu dne 25. juniju. Največja skrb jc ta. ker neizmerno povečani izdatki za vojsko in mornarico silijo vlado k skrajni štednji in onemogočajo potrebne investicije za javna dela in melioracijo ter sc je tudi že pojavila bojazen, da se ne bi itak žc previsoki davki zvišali. Nn sporazumu pa zolo dola v zadnjem času zopet angleška diplomacija, kakor je jasno razbrati iz Mancli. Guardiana« v uvodniku 25. t. m Konferenca v Štrbskem Plesu Poročila zunanjih ministrov — Sprejetje Briandove spomenice Štrbskc Plešo. 26. jun. p. Na današnji konferenci trojice ministrov male antante so se obravnavala važna mednarodna vprašanja in gicer s stališča male antante kot take in s stališča posameznih držav male antante. Marinkovič jc poročal o odnošajih Jugoslavije nasproti Italiji lim Franciji in je izjavil, da po njegovem mnenju ne obstoja možnost neposrednih sporov in nevarnosti. Nadalje jc relativno zelo optimistično ocenil francosko-italijanskc odno šajc in izjavil, da smatra, da francosko-tifali-junske diference nc bodo imele večjih posledic. Mala antanta, je zaključil, mora iti iz teh predpostavk in po tem voditi svojo politiko nasproti Franciji in Italiji. Za Marinkovičem je govoril romunski zunanji minister Mironescu o romunsko-madžarskih odnošajih ter jc podrobno orisal položaj na vzhodno-romunskii meji in opozoril na pojučano rusko floto na Črnem morju. Nato jc Mironescu govoril o poljsko-rofinunski vojaški pogodbi. V debati o odnošajih treh držav male antante do Sovjetske Rusije so prišli vsi trije ministri do zaključka, da ostanejo na principu svobodo delovanja vsako posamezne države nasproti Sov jetski Rusiji. Končno jc dr. Bcneš poročal o vprašanju razorožitve. Vsi trije ministri so se. zedinili v tem. tla je k temu važnemu vprašanju mogoče pristopiti šele tedaj, ko bo zajamčena skupna sigurnost z ozirom na morebitno nevarnost. Vprašanje vzpostavitve Habsburžanov na Madžarskem se danes ni obravnavalo. To vprašanje bo verjetno jutri prišlo na dnevni red. Misli se pa. da se ne bo objavilo službeno stališče iinale antante kot take, nego bo vsaka država male antante v tem oziru storila demaršo pni zainteresiranih državah. O Briandovi spomenici o zedinjenih državah Evrope bo mala antanta precizirala svoje stališče jutri, vendar bo vsaka država posamezno odgovorila na spomenico. na četrtino, prispevki za soc. zavarovanje pa na polovico. Stalin je sicer odstranil Doganova in njegove Prijatelje Tihomirova, Vladimirova, Švarca in Aku-lova, toda mnogo delavstva jo na njihovi strani. Zato ni čudno, če jo sovjet v Ribinsku zahteval, naj se jim da najprej kruha, če hočejo podpore v politiki. Desničarska opozicija pod vodstvom priznanega boljševiškega voditelja Rykova ima v rokah uspešna sredstva. Saj je morala celo moskovska »rravda« sama priznati, da je oskrbovanje mest z živili slabo. Uradna izvestja pa javljajo, da je posejanih samo 44 milijonov ha, t. j. skoraj samo polovica plodne zemlje. Na ljudstvo pa zelo vpliva tudi velikanska špiritovn afera, v katero je zapletenih 069 uglednih boljševikov. Kongres bo pokazal, ali je Stalin kos osredotočenim napadom. Če pa se srečno izmuzne, je pa veliko vprašanje, ali bo so inoecl tudi Diihodnjič. Ministri male antante so končno ugotovili, da se s prihodom kralja Karla na romunski prestol odnošaji Romunije nasproti mali antanti niso spremenili. Štrbskc Plešo, 26. jun. z. Ministri za zunanje zadeve držav male antante so danes ob devetih nadaljevali konferenco. Po konferenci so izdali tale komunike: Drugi sestanek ministrov male antante se je vršil danes dopoldne, 26. junija. Ministri so izmenjali svoja mišljenja o Briandovi spomenici. Ugotovili so, dn Briandova iniciativa odgovarja vsesplošni želji za čim boljšo mednarodno organizacijo v interesu ohranitve miru in mirnega razvoja človeštva. Ta iniciativa se popolnoma strinja z delom in politiko male antante. Vsi trije ministri so se v principu zedinili o predlogu, ki ga bodo oni stavili nn konferenci v ženevi, kjer sc bo o tem problemu j razpravljalo. Obravnavali so pod robno odno-: Saje med državami srednje Evrope na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen v Haagu in Parizu. Ugotovili so. da se je velik del težav odstranil in da so se odnošaji močno zboljšali. Ministri so sklenili, da se v vsem držijo obstoječih mednarodnih obveznosti. Nato so začeli diskusijo o uporabi pariškega sporazuma. Ta diskusija sc bo na prihodnji seji nadaljevala. Centralni urad tiskovne Male antante na Dunaju štrbskc Plešo, 26. jun. z. ČTK objavlja; Dunes dopoldne je imela tiskovna mala antanta svojo poslednjo sejo. V začetku seje so poslali pozdravne brzojave predsedniku Masaryku, romunskemu kralju Karlu in jugoslovanskemu kralju Aleksandru. Ob tričetrt na deset so prišli zunanji ministri Bcneš, Marinkovič in Mironescu. Predsednik tiskovne tnale antante jc zaprosil zunanje ministre male antante, dn vzamejo na znanje, da se je tiskovna mala antanta odločila ustanoviti nn Dunaju časopisno tajništvo, ki bo poročalo o politiki male antante. Dr. Bcncs je izjavil, da so bo s svojimi tovariši o toni razgovarjal in da sc tudi on nadeja, da se bo mogla ta želja časnikarjev uresničiti, ker se posebno interesi svobodnega tiska strinjajo z. interesi male antante. Nato jc udeležencem tiskovne male antante izročil spomenico češkoslovaškega narodnega poslanca Peka reka, ki vsebuje načrt za gospodarsko sodelovanje treh držav male antante. Načrt slika to sodelovanje tako, da bi .se najprej morali uvesti enotni tarifi na vseli podonavskih tržiščih. Nadalje bi bilo treba v Galacu na Črnem morju zgraditi veliko izvozno pristanišče, kakršno je v Hamburgu. Prav tako bi, bSIo treba na črnem mor ju ustanoviti veliko floto. Ob |X)1 II so sn- zunanji ministri umaknili na zasebno tajno konferenco. Italijanski komentarji priznavajo soglasje in kontinuiteto dela Male antante Trst, 26. jun. p. Poročevalci italijanskih listov na konferenci Male antante v Štrbskc Plešo v celoti zabeležujejo službeno poročilo o poteku prve seje zunanjih ministrov Male antante, ter kratko prinašajo izjavo, ki jo jc dal dr. Beneš časnikarjem, in naglašajo, da sc na konferenci Male antante poleg vprašanj, ki se tičejo Male antante in ki zadevajo njene odnošaje do sosedov, obravnavajo tudi vsa aktuelna politična vprašanja, v prvi vrsti rezultati pomorske konference v Londonu v zvezi z vprašanjem razorožitve, ter rezultati Haaške in Pariške konference, ureditev vzhodnih reparacij, kakor tudi vprašanje italijansko-francoskih odnošajev, v kolikor to more vplivati na interese Male antante. »Piccolov« poročevalce naglasa, da je bil po dr. Beneševi izjavi govor o Madjarskem vprašanju v zvezi z akcijo za restavracijo habsburške dinastije, in da se bo v tem vprašanju diskusija še nadaljevala. Po informacijah »Piccolovega« poročevalca, ki jih je dobil od poučene strani, so se ministri Male antante zedinili, da je treba nasproti Madjarski zavzeli določno stališče, pri tem pa se je treba izogibati vsej nepotrebni zaostritvi odnošajev z Madjarsko. Končno »Piccolo« trdi: Pregledan je položaj in poiskana je pot, po kateri bo šla Mala antanta, da se upre vsakemu poskusu restavracije Habsburžanov. V istem poročilu se trdi, da se v krogih konference Male antante posebno naglasa aktivnost italijanske zunanje politike v Srednji Evropi. Potovanje Grandija v Varšavo, Budimpešto in na Dunaj so vzbudila velik interes pri zastopnikih vseh treh držav Male antante. »Piccolo« naglasa, da so poslednji dogodk, v Romuniji dobili razjasnitev z izjavami Mironesca in da Češkoslovaška in Jugoslavija smatrata, da je popolnoma zajamčena kontinuiteta politike Male antante. Glede ustvaritve balkanskih agrarnih držav v Podonavju, jc romunski zunanji minister izjavil, da je jugoslovansko-madjarsko-romunski agrarni blok, ki bi se ustvaril radi monopolizacije prodaje žita, moči ustvariti samo ob pristanku Če-škoslovaške in da s tem ona kot agrarna država ne bo prizadeta. Dunajska vremenska napoved. Boli oblačno, večja verjetnost padavin. Pričakovati je, da se bo nekoliko ohladilo. Zagrebška vremenska napoved.. Po večini jasno. Od časa do časa se bo pooblačilo. Zelo vroče. Zdravstveno stanje sv. očeta Rim. 26. jun. x. V zadnjih dneh se je papež nekoliko slabše posilil in »I* ga preiskala neki Milini francoski specialist, ki je te tudi operiral Poinoarrja. in neki nem.*ki specialist, ki biva v Mi-«nu. Papež trpi na mehurju. Sodi se, da O|>er»e0» *ta mu tudi. nsj ]«• možnosti zapusti poleti Rim in gre na »letelo. Bolezenski simptomi imajo svoj izvor v velikih navorih papeža v jubilejnem letu. MacDonald napoveduje volitve London, 'iti. jun. v S« seji frakcije del«v- | •ke stranke je izjavil včeraj MacDonald. da ra run« n« volitve še »o jesen, na rad i česar jr vlada umaknila nekatere zakonske predloge, da ne Im« ovirana t nedovršenimi sakoni. Prva seja pod predsedstvom kralja Bukarešt. 26. jun. v V kraljevi paiači je bilo danes prvo posvetovnnje članov vlade pod predsedstvom kralja. Razpravljalo se je predvsem o sedanjem te/.keui finančnem in gospodarskem položaju države in kako hi se mogla v svrho zboljšanja gospodarskega stanja porabiti posojila tvrdke M o.-jan in Juviml. Odslej se bodo take seje pod predsedstvom kralja vršile vsak leden. Finančni sporazum v Nemčiji Berlin. 26. junij«. AA. Diskusij* o občem po-lihčnem položaju ie končana ter je prišlo glede finančnih ukrepov, ki jih je treba izvesti, do po-polnepi soglasja Kancelar di Briining poda danes poročilo predsedniku republike Hindenburgu. Angleško pomorsko oboroževanje London. 26 un d, Gleic na sklenieno gradnje treh križark. 12 rušilcev. treh podmornic, ene korvetc, ene polagalke nun in ene ladic za strel-ucf viic torej 21 norih enot, mavlia admirali teta, 3* UBiio te ladie nadomestiti start Ud|c ki sicer m niso postavljene iz službe. pač pa so ie prekoračile normirano starost. Nove ladie bodo dale anfieiki mornarici v okviru londonske f i dogovora meno polno mirovno stan e in nima •sklep o teh novogradnjah nobene zveze s pevdobnimi ukrepi drugih velesil (mišbena ie Italija). Na neko tozadevno vprašani« v poslanski rboaici e prvi lord admirahtete Aleiander odgovoril. da ie tako vpnšan c neumestno, ker vladajo ired Angino in Italijo niiprisrčneiši in nemoteni odnošaii prijateljstva. Kobilice ustavile vlak Dunaj. 26. jun. \ V okolici Dunajskega Novega mesta -o ^e danes pojavile ogromne množine kobilic, ki - oglodale polja in povzročile ludi /a^toj \ železniškem prometu. Dva tovorna vlaka sta se ustavila, ker radi velikih množic kobilic stroji niso mogli izpeljati tovora. Pozvani so bili gasilci, ki so z ognjeni uničiili kobilice. Vendar kobilice niso egiptske \ rste. temveč so domače manjše vrste, ki so zadnje dni tudi po nekaterih k rajali na Madžarskem in v Jugoslaviji napravile škodo. Danes |>opol-dne je bilo poslanih sto brezposelnih delavcev r boj proti kobilicam, katere uničujejo z raztopljenim karbolinejom, katerega brizgajo v kobilice. Pokončane kobilice pa bedo porabili za gnoj. Sina t rn se. da je nevarnost odstranjena. Vidovdanska proslava Ljubljana. 26. junija. A A. Kraljevska banska Uprava sporoča, da se vrši na Vidov dan dne 28. junija v stolnici ob 10 dopoldne rekvijetn*v spomin padlih borcev. Pravoslavna služba božja bo ob pol !) na velikem vojaškem vežbališču. Sledila ji bo narada čet ljubljanske garnizije, v primeru slabega vremena bo pravoslavna služba v pravoslavni kapelici v vojašnici Vojvode Mišica. EvangeljRkn službi božja bo ob 10 v evangeljski cerkvi. Za časa rekvijema v stolnici morajo biti trgovine zaprte. Sokolski zlet Belgrad. 26. junija A A. Nj. Vel. kralj je sprejel v avdijenci starešino poljskega sokolih a grofa Adama Zamojskega. Grof Zamojski je ostal pri Nj. Vel. kralju Aleksandru pol ure. Ki-zultati temeni. Belgrad. 26. junija. A A. V tekmah za jugoslovansko sokolsko prvensivo v višjem oddelku so bili doseženi 1 i-le rezuilati: 1. Prvo mesto: Ljubljana 558.50 točk ali 86.-10%. — 2. Drugo mesto: Celje p 474.23 točkami iii 74.09%. — 3. Tretje inesto: Maribor 454.75 točk ali 70.05%. — Poedinei so se plasirali tako-le: I. Primožič Tošo, Maribor, 96.57 točk. — 2. Gre-gorka Boris. Ljubljana. 95.75 točk. — 3. Malej Anion. Ljubljana, 92.25 točk. — V tekmah srednjega oddelka so bili doseženi li-le rezultati: 1. Novi Sad. župnn vrsta. 582.75 točk ali 91.05%. — 2. Kranj, župna vrsta, 555.51 točk ali 8(5.76%. — 3. Belgrad 1. 542.58 točk ali 84.75%. — Poedinei pa so dosegli te-le plncemente: 1. Zakič Mladen, Novi Sad. 98.25 točk. — 2. Pristav Janko. Kranj. 97.15 točk. — 3. Pavšič Peter, Ljubljana, 96 točk. — Pri leh tekmah je sodelovala ludi vrsta saveza poljskega sokoLstva iz Varšave, ki je nastopila kot gost in izven konkurence ter dosegla 587.50 točk ali 91.75%. Tekme članic v višjem oddelku: Tekmovalo jr 26 članic. Kezultnti so nastopni: 1. Marjanovlč Olga, Pančevo, 52.25 ločk. — 2. Krajšinovič Zivka. Pančevo. in Krizmarii Marija, Celje, po 48.40 točk. — 3. Tucak Milka, Maribor, 48 točk. Belgrad. 26. jun. m. Danen je prispela delega-;ija lužiško srbskih Sokolov in Sokolic. Za njimi so opoldne prišli francoski delegati, ki so bili na kolodvoru sprejeti od ministrov Kumanudija, Svegla, pomočnika zunanjega ministra llakotiča, francoskega poslanika Darila in francoskega vojnega atašeja. Ob pol 3 je prišla romunska vojaška delegacija, deie-leg«ti romunskega karpatskega Sokola in delegati društva za fizično vzgojo. Zvečer je prispet« češkoslovaška delegacija. Vse deleg«riie so bile na kolodvoru slovesno sprejele. Nemčija sprožila saarsko vprašanje Nemčija se skuša okoristiti v francosko-italijonskem sporu Briand je nato ugotovil, da jc Francija vedno sprejemala roko »a spravo in ra odstranitev vseli obstoječih to/koč, kadarkoli se Jb (o od nje iskalo. Končno je Briand na vprašanje nekaterih senatorjev prešel na saarsko vprašanje, rekoč. da jc to vprašanje sprožila Nemčija suma, da jc torej Nemčija tista, ki mora izjavili, kaj v tebi oziru (Nt Vranclje želi in kaj |wv>tuja. Briand .ie petem zvečer sprejel nemškega po-slanika. ki je z njim dolgo govoril o aaarokem problemu in izrazil željo, dn bi se to vprašanje med Francijo in Nemčijo rešilo, še preden sc jeseni sesane nemški parlament. V političnih krogih se domneva, da jc Nemčija vprašanje predčasne vrnitve samskega ozemlja sprožila v sedanjem trenutku, ker hoče izkoristiti di-ploniatično borba Francije iu Italije za premoč na kontinentu v svoj prid — kar se bo tudi ujemalo. Pari*. 26. jun. d. Dne 25. t. m. je niinigter sa zunanje zadeve g. Briand podal v komisiji senat« u zunanje Mideve, ki ie bila preje obravnavala o Inošaje med Italijo in Francijo, obširen ekgpotc o zunanji politiki Francije in je tupogledno izjavil: \1eravn».io. V eni t« r imajo U razgovori do »daj samo Yn.ičaj navadnega izmenjavanj« obojestranskih mnenj in stališč ter možnosti izravnave. Zato ostanejo odprte vse motnosti. se v bližnji bodočnosti »HČnejo prava in r«.-nič na pogajanja Briand je nato izjav il, d« Francija slejkoprej želi. da se čimprej med obema narodoma ilo-sere razmerje stalnega in prisrčnega prijateljstva po sporazumni odstranitvi vseh nesoglasij. Minister je nato namignil na gotove incidente, ki bi megli imel' nehotene nevarne posledice za vstdrža-nje miru. Seleč, da se naj bi vsi takih poostritev položfiia izogibali. Zborovanje potiske opozicije Sati se ?c nemirov Varšava. '26. un. x Kot protiudarer poljskih opozicijskih strank proti neprestanemu izključevanju parlamenta, se začno v soboto v Krakovu skupne velike demonstracije delavcev in kmetov vseh demokratskih smeri iz vse države. Vlada je izrazila bojazen, da ne bi prišlo do državljanske vojno. Tudi radikalna stranka je svoje pristaše pozvala z okrožnico, naj bodo pripravljeni in naj v odločilnem trenutku vstopijo v boj proti vladi. V I. j okrožnici se na v. a, da hočejo pristaši Pilsudskegn poslali v Krakov (KVO legionarjev in zanesljivih vojakov, da molijo prireditev. Ker hočejo nn drugi strani tudi socialni demokrati pripravili udarne oddelke, jo res nevarnost, da pride do resnih sno-p«dov. Likvidacija grške narodne tragedije Grški parlament je odobril sporazum s Turčijo Atene. 26. junija. AA. Grški parlament je končno sprejel grško-turški sporazum. Za sporazum ie glasovalo 191 poslancev, proti jc bilo oddanih 19 glasov. Vsa grška politična javnost ie z velikim zanimanjem sledila razvoju nedavne sklenjenega grško-turškega -porazoma. Parlament se .ie opeto-vano bavil s tem vprašanjem in so morali razpravo o tem vprašanju opetovano prekiniti. Ratifikacija tega sporazuma je bila napovedana za ponedeljek 23. junij. Parlament ga je sprejel šele na snovni seji. Razprava v parlamentu je trajala zadnje tri dni neprekinjeno in je bila mestoma nadvse živahna, ker so v razpravo posegli begunski poslanci. Govorili so šefi strank Caldaris. Papana-stasiu in Kafandaris. Cnldaris ie izjavil, da je proti ! sporazumu, vendar ne iz načelnih razlogov, marveč 1 zaradi razmer, v katerih je bil sporazum podpisan. Papanastasiu je branil spoiazum, ker 1h> ž njim učvrščen mir na bližnjem vzhodu. Obenem ščiti j sporazum ostanke Helenstva v Stambulu. Cafanda- 4 ris pa je dejal, da izgubi grški narod s tem sporazumom vse in da bo zato glasoval proti sporazumu. Na vse opombe in očitke ,io odgovoril predsednik grške vlade Venizelos v triurnem govoru. Venizelos je izjavil, da je grška vladn dospgln sporazum po velikih naporih in žrtvah. Med begunskimi poslanci ie prišlo tekom razprave do ostrili osebnih sporov in spopadov. Eni so zahtevali, naj v lada poda ostavko in razpiše nove volitve, drugi so li i 1 i spet mnenju, da je sporazum dober, ker likvidira veliko narodno tragedijo. Ti poslanci so čestitali Venizelosu, da je podpisal sporazum. Navzlic temu pa je večina begunskih poslancev vendarle glasovala za spoiazum in prečital« pred glasovanjem to-le izjavo: Pravice beguncev, ki jih jamči lausannska pogodba, niso razveljavljene s tem sporazumom. Pred glasovanjem je izjavil predsednik grške vlade Venizelos, da bodo iz njegove stranke izključeni vsi poslanci, ki bi glasovali proti. Junak dneva Kingsford kljub megli in viharjem prekosil Nemca Kobla — Včeraj je odlete! z Nove Fundiondije proSi New Yorku Nevvvork. 26. jun. Kingsford Smith je ihisIjI junak dneva. S svojim letalom Southern Crcss- je v vzhodnozapadni smeri premagal Atlantski ocean. Za bavarskim častnikom K8hlom je Kingsford prvi, ki je preletel ocean iz Evrope v Ameriko. Boriii se je moral s podobnimi težavami knkor K5hl. Nova Fundlandija je pričakovala -Southern Cross•■■ z isto gosto meglo, ki je svoj čas bila za Kohla skoro usodepolna. Z meglo so se združili viharji, ki so divjali od zahoda proti vzhodu. Skoro pol dneva je taval .Southern Cross v megli pri Novi Fund-landiiji. Pilot se je moral zanašali samo na brez-cična pozicijska poročila, ker je poslal kompas neuporaben. Usoda mu je bila mila. V sredo. 25. junija ob 10 uri 21 minut po srednjeevropskem času je zaropotalo letalo nad pristaniščem Harbour Orače na Novi Fundlandiji. Kingsford Smith jc bil rešen. Letido je moralo pristati, ker je med tavanjem nad Novo Fundlandijo porabilo skoro ves bencin. Lord Strickland ni zmagal London, 26. jun. d. Vest svobodomiselnega evropskega tiska, da pomeni suspenzija malteške ustave zmago stališča lorda Stricklanda, je popolnoma brez podlage. MacDonald je ukinil ustavo zato, da onemogoči nadaljnje konflikte lorda Stricklanda s škofi, da sc prebivalstvo pomiri, med tem pa se najde stalna in ugodna rešitev med cerkvijo in angleško državo. Lord Strickland je samo nominalno ohranil ime ministrskega predsednika in položaj svetovalca sedanje maltelke kolonijalne vlade, resnično oblast pa ima guverner general Ducane, ki je odgovoren samo kroni. Angleško časopisje soglasno odobrava to rešitev in naglaša, da jc nujno potreben konkordat z Vatikanom. Strickland pa je svojo vlogo doigral. London. 26. jun. v Kralj Jurij jc podpisal odredilo, s katero se ustava na Malti razveljavlja za negotov čas. Evropska carinska unija Paril, 26. jun. x. Dne 30. junija se sestane v Parizu posebna konferenca evropske carinske unije pod predsedstvom senatorja Le Croquerja. Izključna naloga konference je proučevanje evropskih pogodb. Otvoritvene seje se bodo udeležili zunanji minister Briand, trgovinski minister Flandin in poljedelski minister David. Na konferenci bo zastopanih 14 držav: Avstrija, Madjarska. Češkoslovaška. Jugoslavija. Romunija, Poljska, Grčija, Belgija, Francija, Anglija, Nemčija, Holandija, Švica in Italija. Otvoritveni govor bo imel profesor Trouch)' od francoskega instituta. Streljanje v množico Rueno« Aires, 26. jun. AA. Kakor poročsjo, so vhulne čete streljale v Ln Zazu v množico, ki je demonstrirala proti načelniku glavnega stana ! vladnih čet generalu Kundtu. Uiiitib je biiv .jo ' oseh in n« stotine so jih ranili. Kljub megli in neugodnemu vremenu .i*1 Kingsford kar se tiče hitrosti poleta, Nemca Kohla prekesil. Polet od Pori-Mnrvv icka do Harbour Orače je I ra jal okroglo 37 ur. medtem ko so letalci z Bremenom- rabili zn progo iz Baldouella do Greenly Islanda 38 ur. Vendar je treba upoštevati. da je Kingsford naletel na ugodnejše vremenske razmere kakor svoj čas Kfihl in njegova tovariša. Letalo -Bremen jo imelo en motor, T-Soullieru Cross pn tri. Nevvvork; 26. jun. s. Kingsford Smith je ob 4.05 ameriškega časa odlelel iz Harbourg (1 račja v Nevvj-ork. Ta del pota meri 1100 milj. Ob 5 popoldne srednjeevropskega časa je letalo preletelo Halifax. Newyork, 26. jun. x. Po mnenju nevvvorške vremenske poslaje je pričakovati prihod letala Južni križ ob 11 ponoči srednjeevropskega časa. Z lolpla se javlja brezžično, dn jc na krovu vse v redu. Sovjeti in Sramasoni proti krščanstvu Rim, 26. jun. d. Dobro informirana kulturna revija »Corrispondcnza« prinaša zelo zanimiva odkritja o francoskih in nemških ter poljskih frama-sonskih ložah. Framasonsko časopisje je zadnje čase sprožilo protestno akcijo zoper brezbožniško propagando sovjetov v Rusiji, kar je izzvalo seveda splošno presenečenje. »Corrispondcnza« sedaj odkriva, da je ta »protestna akcija« samo krinka, da bi rusko ljudstvo bilo zavedeno v zmoto, da je framasonerija religiji prijazna in da sama predstavlja religijo, kar bi potem olajšalo nameravano framasonsko propagando v Rusiji. V rcsnici se lože dogovarjajo s sovjetsko vlado, zlasti z organizacijo Brezbožnikov , da bi se dovolila dozdaj prepovedana framasonska delavnost v Rusiji v svrho skupnega pobijanja krščanske vere in cerkve. V resnici so se protikiščanske demonstracije v Bclinu in na Dunaju priredile dogovorno s komunisti in framasonerijo. Berlinske in dunajske lože delujejo v tem oziru skupaj z ložami v Varšavi in Rigi. Ponesrečen poizkus Nevvjork. 26. jun. \. 'IV/.ko pričakovanj poizkus francoskega profesorja Georgeja ( laude-ja, da bi toploto zalivskega toka izkoristil /a pridobivanje elektrike, se je ponesrečil. Včeraj so polagali 1800 m dolgo jekleno cev. ki je stal« nad milijon dolarjev, v morje, ]*oMrugo miljo od obale pri Matun/u na Kubi. Cev pa se je radi vrtincev strgalu / vrv iu se potopila. Pro-| fesor Cluudc in sto njegovih sodelavcev so m | iorej zastonj trudili leto dai i iwpi'avlj«njca; i cevi Miroliuhna politika Poljske (Intervju našega belgrajskega dopisnika s poslani kom poljske republike.) Bclgr«d. Naš urednik in dopisnik je obiskal le dni go spoda poslanika poljske republike dr. Babin skega. da kaj izve o zunanjepolitičnih smernicah prijateljsko poljske države. Ta obisk je padel v čas. ko je svetovno časopisje veliko ugibalo o pomenu in namenu, ki ga je imel italijanski minister za zunanje zadeve Grnndi s svojim potovanjem v Varšavo. Gospod poslanik, ki se zdaj nahaja v Varšavi, kamor se je |xi tem razgovoru odpeljal, je našega belgrajskega urednika najljulieznjiveje sprejel ter v razgovoru krepko podčrtal neomajno mir o. ljubno politiko Poljske in pa prisrčnost odnošajev do Jugoslavije, ki so gospodu poslaniku kot zelo velikemu prijatelju naše države in naroda posebno na situ. Gospod poslanik dr. Babinski je izjavil: •Polifka, knkor sploh dosedaj, vodi politiko, ki ima namen ozdraviti rane, ki jih je republiki prizadela vojska. Splošno je znano, da je bila Polj-sk i eden najvažnejših terenov za časa svetovne vojne, in zaradi tega si je lahko predstavljali, v kakšnem stanju so različne okupacijske armade lo deželo zapustile. Dosti je reči, da -je bilo leta 1918. vsega skup zaposlenih le 18% delavcev v primeri s' štev ilom delavcev, zaposlenih pred vojsko. Zalo se je neodvisna Poljska z vno energijo lotila litve ran in potrebne organita. ije države. Uspehe tega dela je pokazala v odlični meri lanska deželna izložbi v Po~nanju, ki jo pokazala izvanreden talent konstruktivne delovne sile poljskega naroda. V najkrajšem času se otvori v Poljski mednarodna razstava komunikacije in turistike in ho tudi tn razstava brez dvoma pokazala uspehe in napredek v ti ko važnih območjih, kakor so železnice Itd. Zemlja poljska, ki ie bila tako uničena za časn vojne, sedaj cvete in se razvija. Administracija in odlično organizirana armada so ponos naroda. Gospodarsko stanje Poljske se kljub težki krizi rele Evrope, ki tudi Poljski ni prizanesla, stalno izboljšuje. Kulturni in prosvetni razvoj naroda gre islo-j tako z velikimi koraki najnej. o čemer pričajo delo , in uspehi naših znanstvenikov, umetnikov, pisate-! Ijev ter stanje naših v išjih in nižjih šol. Zumtiija politika Poljske je izratifn miroljubna. Poljska neomajno -toji n« stališču potrebne konsolidacije Evrope, dn se ii<>>c/c gospodarsko I iavno.efje. ki g« jc vo.ina zmotila. Radi tega jc ' predv>rm ponrkno mirno -odeloiaajr v*eh narodov. Polivka je uspešno normirala svoje odnošaje s so-edi istotako kakor i i drugimi driavatni. Z Jugoslavijo veio P«ili>ko odkrito-rino prijateljstvu, ki bazira na skupnem poreklu, sorodni kulturi in j analcgični rgorfovini. Ns^« imjh|iJiN naloga je p»-1 globitev kulturnih stikov kak"r tudi gospodarskih vc*i med Poljsko in Jugoslav iio. Pot k temu vodi j skoai rim popolnejše vzajemno spozna v nnje. ki gA moramo doseči po izmenjav i naših misli in velikih kulturnih pridobitev obeh narodov.c ►j« Vsem sorodnikom, prijateljem in f znnncem, Vam vsem. ki ste ga poznali in radi imeli, javljamo potrti in obupani, da jc dopadlo Bogu Vsemogočnemu vzeti nam nenadoma vso našo ljubezen, našo nado in naš ponos, vzornega sina. ljubečega brata, vnuka, nečaka in bratranca, našega ljubljenca Uroša slušatelja kemijskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani Pogreb se bo vršil v petek 27. junija ob pol 16 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. junija 1930, Direktor ing. Turk Jakob, oče. Marija roj. Bartl, mati. Srdan, bralec. Rodbine: Turk, Bartl, Knavs, Žagar, Starin in Kraje. Brez posebnega obvestila. Zapustila nas je previdena s sveto-lajstvi za umirajoče, naša zlata mama, stara mama, tašča in teta. gospa Marija Pogoreiec vdov« po rcvidentu d^ž. naklade Pogreb se bo vršil v soboto, dne 28. junija 1930 ob pol 5 popoldne iz Gorupove ulice št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. junija 1930. Adela Miroslav, Kari. otroci. Danica roj. Uršič, Ana roj. Viher; sinahi, Breda, vnukinja. .Mestni pogiebni zavod v Ljubljani. Savska žrtev najdena Truplo Uroša Turka najdeno. Ježicu, 26. junija. Danes popoldne ob pol 2 se jc posrečilo najti truplo včeraj utopljenega tehnika Urošu Turka. Banski ribič Čižnan, sodar iz Tacna, sc je odpravil danes opoldne" v družini svojega 15 letnega sina ter dveh sosedov: Debel jaka in jurcu v čolnu po Savi iskat nesrečnega dijaka. Že čez dobre pol ure jc inladi Čižnian z kavi jem zadel blizu obrežnih skal ob nekaj mehkega, ki jo ležalo kake 3 m pod vodo. »Ilola, to le bo pa kaka vreča!« pravi fant. »Niič nc bo vreča, on bo to,< je odgovoril oče in sam začel tipati s kavljem. Res so je kmulu posrečilo s kuvljem potegniti mrtvo truplo iz globočine. S čolnom so potem prepeljali mrliča do črnuškega inosta ter obvestili županstvo. Občinski urad je obvestil telefonično starše ponesrečenega Urošu ter njegovega sorodnika ravnatelja mestne plinarne ing. Bartola. Že v najkrajšem času so bile urejene vse formalnosti glede prevoza mrliča, ki ga je avto mestnega pogrebnega zavoda danes popoldne prepeljal v krsti v Ljubljano. Truplo utopljenca je bilo povsem dobro ohranjeno. Vidi se, da ga je res najbrže prijel krč. ker ima roke sprožene in zavite naprej. Rane na vsem telesu ni bilo nobene. Slepci so razstavili Kočevje, v juniju. Kadarkoli grem mimo tiste mrke hiše v me-atu, se zgrozim. V nji prebivajo samo otroci teme ln nikoli jim ne posije zlato solnce v njih temna srčeca. Včasih se odpro duri mrkega poslopja in iz njih se vsuje tropa mladih dečkov in deklic. Vse se drži za roke in s tavajočimi koraki slede svojim vodnikom ... Pred nekaj dnevi so pripravili razstavo, ki naj bi opozorila javnost na te nebogljenčke, ki kljub temi, ki vlada vseokrog njih, hodijo v šolo in se uče kakor njihovi bratci iu sestrice solnca. Razstava ni bila bogvekako velika. Lani ali predlanskim so bili v domu Se odrasli, ki so znali toliko zanimivih stvari. Vendar kakor je bila razstava v malem obsegu, moramo reči: iz nje se je dalo spoznati vse življenje, vse urice, ki jih prežive slepi malčki v zavodu. Razstavljena so bila pikčasta berila. Če si želel, pa ti je droben malček pretipal pikice in ti prebral lepo malo povestico. Malo naprej si lahko občudoval fini čut malih pri računanju istotako na luknjice. V enem kotičku si videl razne »živali«: iz gline ali pa tudi kar iz papirja izrezljane kravice, konjičke, velikega vola in tudi papirnati aeroplan. Kajti tudi aeroplan je za malčke »žival«. In povrhu vsega je bilo razstavljenih še toliko drobnarij, ki si jih moral nehote videti. Iz vseh se zrcali življenje malčkov, ki ga tako skrbno vodijo skrbne gospodične učiteljice. Nesrečna uboga M. Sobota, 23. junija. Mikola Fanika iz Bokrača je prignala kravo ta tukajšnji sejem, ki se je vršil danes. Zivinče je srečno prodala. Ko je dobila denar, se je podala na blagovni trg, da bi za se in za svoje otroke kupila obleko. Pri šotoru se je ustavila, izbrala blago, se pogodila in hotela plačati. Seže po denarnici. Prebili in se strese. Denarnica je izginila. Zena jo išče, toda ni duha ne sluha o njej. Iz oči se ji vlijejo solze. Usoda uboge reve je vse navzoče do solz ganila. Za ceno kravico je hotela obleči sebe in drobno deco, sedaj pa ni imela krave ne denarja in bo morala z deco vred ostati brez nove obleke. Kako ji je denarnica izginila, ne ve. Morda ji je padla na tla, mogoče pa je tudi, da je postala žrtev brezvestnega žepaTja. Mesto po žeblju — po patroni s kladivom Novo mesto, 25. junija. Alojzij Murgelj, posestnika sin iz Jablane pri Črnomlju, je pripravljal na domačem podu mlatil-nico. Ker pa je bil gonilni jermen preveč nategnjen, ga je hotel malo skrajšati. Šel je iskat primernega žeblja, da bi z njim napravil v jermen luknjo. Našel je med staro železno šaro nekaj žeblju ali še bolje kakemu prebijaču podobnega, kar je imelo na ožjem koncu luknjo ter bilo vse zarjavelo. Ko pa udari s kladivom po drugem koncu tega dozdevnega prebijača, mu v roki naenkrat eksplodira tako močno, da mu je težko raztrgalo dlan leve roke ter mu dva prsta skoro čisto odtrgalo. Prebijač ni bil Elektrarna na Ljubljanici Obravnava med banovino in Ljubljano Ljubljana, 26. junija. Ljubljanica, tu lena in počasna voda, ki teče skozi naše mesto, ni kar tako preziranja vredna, temveč bi se dala prav imenitno izkoristiti. Njena počasnost je Ic navidezna, zakaj Ljubljanica bi bila zmožna s svojo vodno silo gnati prav močno hidravlično napravo v Ljubljani sumi. To pa seveda šele tedaj, ko bo Ljubljanica regulirana in bo skoro vsn voda Ljubljanice tekla po stari, vendar lepo regulirani strugi skozi mesto. Elektrarna na Ljubljanici bi stala približno pred cukrarno, oziroma pred šentpetersko vojašnico, tam kjer pada struga v strmih kamenitih pragovih. Ta elektrarna bi mogla povprečno imeti 1.300 konjskih sil, oziroma 900 kilovatov. Služila pa ne bi za rezervo kalorični centrali, temveč bi bila stalno obtežena. Takoj, ko bi bila izvršena regulacijska delu na Ljubljanici, bi naprava te elektrarne ne veljalu mnogo, vsaj v primeri z drugimi vodnimi napravami ne. Tako bi odpadla vsa dela r jezovi in zatvornicami, zakaj te bi zahtevala že regulacija Ljubljanice sama. Elektrarna na Ljubljanici bi se torej hitro amortizirala, pozneje tudi rentirala, mogla bi pa oddajati konzumentom prav poceni tok. Možnost take elektrarne na Ljubljanici so spoznali že pred vojno. Pojavila sta se takoj dva javna interesenta: Kranjski deželni odbor in pa ljubljanska mestna občina. Leta 1915 je kranjska deželna vlada dala kranjskemu deželnemu odboru vodopravno dovoljenje za izvedbo. Mestna občina sc je pritožila na kmetijsko ministrstvo na Dunaju, kot rekurzno instanco. To pa jc pritožbo odbilo in vnovič podelilo deželnemu odboru vodnopravno dovoljenje. Stvar je romala do upravnega sodišča na Dunaju. To pu je odlok kmetijskega ministrstva razveljavilo in sicer iz formalnih ozi-rov zaradi postopka, namreč zato, ker kmetij- sko ministrstvo ni dalo pri obravnavanju elek-trifikacijskega programa kranjskega deželnega odbora mestni občini prilike, da bi utemeljila svoje, stališče. Pravda in ponovno postopanje zaradi tc elektrarne je med vojno prenehalo. Seda j pa se je pričelo znova. Pravna naslednica bivšega deželnega odbora je sedanja banovina. Tu je prosila bansko upravo, kot zastopnico državne uprave, da ji podeli vodnopravno dovoljenje za to elektrarno. Zadnje tedne so se vnovič pričele v tej zadevi obravnave in ena važnejših obravnav se jc vršila danes dopoldne. Pri prejšnjih razpravah so utemeljevali svoje stališče zastopniki banovine, ki so se sklicevali predvsem na pravice, ki so bile že priznane bivšemu deželnemu odboru. Danes pa so jim odgovarjali zastopniki mestne občine. Komisiji načeluje banski svetnik Mul a ček, ki je vodil obravnavo. Banovino pa zastopajo dr. Hacin, glavar Narte Vel i konja, ing. Rueh in ravnatelj KDE ing. Miki a vec. Mestno občino zastopata dr. Fettich in univ. prof. dr. Milan Vidmar. Pri zadnjih obravnavah je zastopnik mestne občine dr. Fettich zavračal kompe-tenco g. bana v tej zadevi, češ, da je ban pri tem osebno zainteresiran, ker je v letih 1915 in 1915 zastopal deželni odbor kot strokovnjak nri obravnavah. Da se ta razlog odstrani, je g. ban prevzel zastopstvo banovine, medtem ko bo pri končni odločitvi sklepal o odloku drug zastopnik banske uprave, kot državne uprave. Pri včerajšnji obravnavi je vodja komisije banski svetnik Mulaček zavrnil formalne pomisleke zastopnikov mestne občine. Zastopnik mestne občine dr. Fettich je navajal svoje pravne pomisleke, drug zastopnik dr. .Milan Vidmar pa jc podal razloge, ki bi v elektrotehničnem oziru govorili za Ljubljano. Obravnava je bila nato prekinjena, da bodo zastopniki banovine odgovorili na izvajanja zastopnikov mestne občine. Prihodnja obravnava o tem vprašanju se vrši due 22. julija 1930. v g • akademiki med rudarji Zagorje, 25. junija. Težko smo čakali nedelje. Cerkveni koncert akademskega pevskega zbora s sodelovanjem gosp. mons. Premrla iz Ljubljane je za nas pač dogodek svoje vrste. Gg. akademiki so se pod vodstvom vseučil. prof. dr. Ehrlicha ob 3. pripeljali v Zagorje. S postaje so jo mahnili peš v Toplice — saj do koncerta je bilo Se dve uri časa. V Toplicah so vhodi v premogovne jame, je separa-cija, so rudarske kolonije, je bila steklarna in so še luknje — bivša steklarska — sedaj rudarska stanovanja. Tam so se ustavili. Vroč nedeljski popoldan — ljudi nič na izpregled — le trojica rudarjev sedi v senci in igra tarok — za kratek čas in zabavo. Druga zabava bi bila predraga — in še nismo iz krize. Mlada inteligenca se postavi v krog, - Slovenec sem- zaori proti nebu in odjekne po neprijaznem »Lebringu« in »Pod uro.-. Vrata in okna se odpirajo, vse hiti poslušat, gruče se zbirajo in strme, z oken in hodnikov pa se vsujejo na mlade pevce rože — pridelek temnita stanovanj, s katerim rudarska žena in hči skušata svoj domek napraviti nič drugega kot stara zarjavela patrona in sicer neke posebne vrste, česar mož ni vedel. Vsled hude krvavitve je bil takoj prepeljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so mu nudili prvo in hitro pomoč. res domač in prijeten. Kar so premogli najlepšega v svoji hiši, so dali v zahvalo za solnce, ki ga je prinesla ljubezen mladih src katoliške inteligence s svojo pesmijo. G. dr. Ehrlich je takoj prosil, da bi gg. akademiki mogli ogledati par rudarskih stanovanj. Seveda je bila prošnja takoj »uslišana- in študentje so šli pogledat, kako živi naš rudar »Pod uro? in v »Lebringuc in še »Za Ponom« — tudi kadar Je prost v luknji in temi — da otroci doma nimajo solnca — in da srečne imenujejo tiste, ki stanujejo v »koloniji ali >Na Šohtuc, ki imajo vsaj solnce in gozdiček mladih smrek zraven hiš. Ob petih pa se je začel koncert v farni cerkvi, ki je trajal eno uro. Udeležba je bila prav častna in vsestranski uspeh prav lep. Vincencijeva konferenca v Zagorju bo ducat rudarskih otrok lahko poslala na počitniško kolonijo kršč. ženske zveze na Homec — za ta prispevek. Po večnji pri Ranzingerju so ljubi nam gostje odšli. Poslovili so se od nas pred spomenikom padlim vojakom spesmijo »Oj Doberdob« in še nekaterimi žalostinkami. Prirediteljem te ekskurzije kal. akademikov med nas rudarske ljudi se prav iz srca zahvaljujemo — in vsem skupaj še kličemo: Pridite še in prinesite nam zopet solnca slovenske pesmi in krščanske ljubezni. Dva Slovenca utonila v ameriškem jezeru Ameriški listi poročajo iz Elly, Minn.: Nedelja, 1. junija, je bil žalosten dan za tukajšnjo naselbino. Tako zvano Birch Lake jezero je zahtevalo I svoje prve žrtve v tem letu, in med temi žrtvam: ■ sta bila tudi dva slovenska rojaka. Omenjenega dne popoldne sta napravila gospod in gospa Štefan Golobič s svojima dvema otrokoma izlet k omenjenemu jezeru. Pridružil se jitr je ludi 161etni Peter Hutar. Pri vožnji z motornim čolnom čez jezero sta bila v njih družbi še dvi druga mladeniča. Ko pa so se že vračali nazai proti obrežžju, se je motor nekaj pokvaril, v istem hipu pa jim je velik val napolnil čoln z vodo in gi prevrnil. Gospa Golobič z obema svojima otrokoma se je srečno rešila na obrežje, dočim so vsi ostali našli smrt v valovih. Mladi Hutar je gra-duiral na tukajšnji višji šoli in bil splošno priljub. ljen med svojimi sošolci. Grobovi v Muri M. Soboti), 24. junija. Pred kratkim so ljudje, ki so delali ob Muri, videli plavati sredi struge človeško truplo. Ker so bili preveč presenečeni, se niso spomnili, da bi potegnili utopljenca ven. Zato je nesla voda svojo žrtev dalfje. Včeraj je zahtevala Mura že drugo žrtev. Pri železniškem mostu v Dokleževju se jc kopala večja družba. Med drugimi je bil tam tudi 28 letni Povše Edvard, vodja skladišča na tukajšnji železniški postaji. Družba je bila veselo razpoložena. Posebno mlajši so bili naravnost razigrani v vodi. Tudi Povše se je zagnal v vodo nič hudega sluteč. V vodi ga je čakala nesreča. Ko je prišel pod most, je v hipu izginil pod vodo. Na nesrečo v prvem trenutku ni nikdo mislil, ker so bili vsi mnenja, da se je namenoma spustil pod vodo. Toda Povše se sploh ni več prikazal. Kako se je zgodila nesreča, se ne ve. Poč mostom so baje vrtinci. Kopalca je morda pograbil tak vrtinec in ga več ni izpustil. „Ponarejevalec" tisočakov Zanimiva razprava se vrši te dni pred bel-grajskim sodiščem. Na obtožni klopi namreč sedi 11 moških, ki so vsi obtoženi, da so hoteli ponarejati tisočdinarske bankovce. Vodja teh ljudi je neki Selman Josip Arad iz vasi Parabuča pri Belgradu. Ta je razširil spretno o sebi glas, da zna izvrstno ponarejati tisočake. Kmalu se je zbralo okrog njega več ljudi, ki bi radi hitro obogateli. Med njimi se je naenkrat znašel tudi belgrajski | detektiv Srečkovič, ki ga je poslala policija, da razkrinka to tolpo. Srečkovič je Selmanu izročil | 10 tisočakov, da bi z njimi Selman nakupil potreb-\ nega orodja, in da bi imel vzorec za ponarejanje. I Tudi drugi člani tolpe so morali Selmanu izročiti i več tisočakov. Selman se pa nikakor ni dal pregovoriti, da bi pričel s ponarejanjem tisočakov i Vedno je odlašal in odlašal in skušal potegniti v i tolpo še več ljudi, vsakemu pa je tožil: »Samo še 10 tisočakov potrebujem, potem bo šlo vse gladko. Denarja bo kot smeti.« To je | trajalo tako dolgo, dokler se Srečkoviču ni vse skupaj preneumno zdelo in se je presenečeni tolpi predstavil kot detektiv in vse skupaj aretiral Pred sodnijo vsi obtoženci seveda trdovratno tajc vsako krivdo. Kaj bo sodišče reklo, pa še ni gotovo. Najbrže vsaj Selman ne bo ušel brez kazni - PEGE - odstrani takoj ln brez sledu „Creme Orlzolt Dobiva pe v lekarnah, ilroRerij:ili in parfumeri jah. Zalo ga: »Cosmochemia. Zapreb. Smif-iklasovi, 23. Telefon 4!l- M. Valič: Matere Istranke Bilo je leta sedemnajstega. Avstrija je Se živela tem mogočnejša nazunaj, čim bolj je bila trhla znotraj. Samo nebeško solnce se je čudilo takrat, odkdaj je človeški rod tako otroško razigran, da ne neha vesele vojne igre. Kako je bilo takrat, čujmo! * V Selu se je danilo. Burja je brila preko Istre. Drevesa so se zvijala v bolečinah, grmovje je cvililo, ogli so zavijaje tulili. Mraz je rezal do kosti. Po ulicah se bore z burjo mrke, temne postave. Brez besed se stekajo na trgu v gručo. Kata, Mara, Luce, Stana, Nina, Zora... Sedajo na osličke. Ulica jih jemlje. »Štrige-čarovnice« se sliši za njimi. * Na polju med zidovi vihrajo v burji črne rule. . Čarovnice jezdijo, na oslih jasejo. Vedno več in več jih prihaja. Rute vihrajo, glasovi i se pode med zidovi, oči se bliskajo. Kakor da i čarovnice jezdijo na Učko, na ples. » Vas Štikovac se je prebudila. Ljudje gredo no opravkih. Stisnjeni, zaviti, brze. »V urad morain,< se domisli ob osmih k. u. k. ekonom. Popije kavo. Zapenjaje si črno, s kožuhovino podloženo suknjo, naroča: »Du, Mici, raka ob desetih, in potem pol litra terana. Torej, da ne pozabiš, pol litra črnega in rakal« Stopi na ulico. »Za vraga, danes je močna... ca zanese dva koraka nazaL Pred oknom urada že čakajo v dolgi vrsti blede, suhe, od mraza in burje drhteče žene. Ne ozre se vanje. Nekaj se jih nemo prikloni. Vstopi. Sluga, Mate, mu obesi suknjo in ponudi časopis. Bere poročila iz bojnih polj. Rejen obraz mu žari v veselju. »Zopet zmaga!« »Odloži, sede in piše: » Ani 13. Februar 1917.« »Mate, danes pridejo Seljanke, ali ne? »Danes? — Domačinke, Herr Ekonom. »Gut« in pripiše: »Stikovvaz, 70.« »Mate, odprite k Tečaji na oknu zaječe. Vrsta vzvalovi. >Ana Bubič« pozove ekonom nevoljno. Pred oknom nastane šum. Ana stopi k oknu. Bleda in mršava. Velike črne oči zapiči naravnost v ekonoma. Mate ji vzame vrečico. »Kilogram bele, tri koruzne, naroča ekonom. Ona vztrepeta. oči se ji zasvetijo. Udarila bi ga, zadavila. Toda prositi mora. Povesi oči in prosi: >Prosim, gospod, imejte usmiljenje, sedem jih joka doma, lačni so, umirajo, saj še prašek, prosim...!« »Mara Ivetič,« pozove uradno ekonom dalje. V Aninine roke položi Mate po sredini prevezano vrečico. Koščeni prsti se je trepe-laje oklenejo. Eknonom kliče. Vsaka dobi po postavi. Objokane odhajajo proti domu. » Zora Je...« — besedo mu prekine hrup pred oknom. »Ženske so si v laseh. Seljanke so prišle in se drenjajo k oknu,« pojasnjuje Mate. »Mate, napravi red, sicer jih z orožniki razženem in zaprem. Poteni naj poginejo, mr-cinek Hrup narašča. Ekonom nejevoljen cepeta z nogami. »Naš red je danes!« plane drobna Štikov-čanka. •■■Naš dan je danes!« odgovarja Seljanka. Mate zapre okno. Razburjeni ekonom vrti kljukico ua telefonu. »Naš dan!« »Mi hočemo!« »Kruha nam dajte!« »Za svoje otroke ga hočemo! Kata pogleda Maro. »Mare?! — Kate! — Oči govore. »Daj-j mo L Izpod krila potegneta gorjači in zamah-i neta po vratih. Potem druge, vse vprek. Vna-nja steklena vrata leže v drobcih na tleh. Šti-kovčanke obstrme; toda le za hip. »Pepa!« — : Mila!« — »Dajmo!« Pomešajo se med Seljanke. »Danes je naš i dan! Kruha! Kruha!« Ekonoma popade strah in skozi stranska vrata preko dvorišča jo popiha na orožniško postajo; Mate za njim. Orožniki! Orožniki!« Za hip omahnejo gorjače kakor v trudno-sti, a nato z novo silo udarijo. Notranja vrata zaječe. Pet nožev prodira v množico. Udarcev ni čuti več. Zahtevajo gorjače. Jih izroče. Raz-' ganjajo jih: brez upiranja gredo. Na irgu je mir. Orožniki odkorakajo. Seljanke odidejo. Kaj je to? Seljanke se vračajo? Oborožene? Sekire, motike, vile, kopače, krampi? Seljanke, matere gredo. Matere v srce zadete, do smrti ranjene. Še to noč so v lastnem naročju gledale svojo deco v smrtnem boju. Gledale, kako hira njihov up, kako umira njihova ljubezen. V obupu vprašujejo: Kdo je kriv? Da, oni, ki so deci očete ubili! V bolesti se jim krčijo pesti. Matere — Islrankc ..... lev »nje. Seda,1, . gredo; zavoljo otrok gredo s sekirami in krampi. Pred uradom obstanejo. Ostrine zablisne jo. Vrata zahrešče. Salva jekne. Burja jo prelomi. Kata, Mara. Luce. Jela.. . levinje planejo v orožnike: »Kaj? Branili boste?« »Morilci!« »Može nam ubijate!« »Otroke morite!. »Sedaj hočete še nas?« »Daj, Kate!« »Udri, Maro!« Orožniki so obkoljeni. Vrata podležejo. »Kri! Kri! Kato odnesejo. »Morilec!« plane Mara in zamahne s sekiro proti sablji. »Moža si ubil, otroka, na ubij še mene!« Samokres sikne v stran. Mara razgali prs' vanj. Na. ubij me, če upaš, na daj! »Samo še eno udari!« mu zagrozi Jela -krampom. »Može! Morilci! Udari!« Otroke! »Kruha!« leti v obkoljene in upehane orožnike. Namen so dosegle. Orožniki ne morejo dr urada. Izpred urada stopajo z vrečami natovor jeni, ponižni oslički. Stana, Luce, Zora ... sto pajo ob njih. Domov gredo, nesejo kruh. • Pred uradom obstane avto. Ekonom je hO pozval na pomoč. Noži se zasvetijo, povelje vrže burja med zidove. Salva ... .koraki ... obkoljene so. Sekire so pobrane. Mara. Zora Nina ... stopajo v avto. * ln takrat je bilo v Istri dobro. Mizarji sc delali krste, vanje so polagali okostnjake /en in otrok ki so za lakoto umirali. /> j - * «'' - v O o ij j a in cenejša jc PALMA zdravilna grenka veda. DOBIVA SE POVSOD/ Xaj pravite ? Gospod urednik! 7.a uvel bi las prasni, kaj bi rekli Vi. I čeraj popoldne je prišla k meni — stanujem hvala llogu izven Ljubljane — drla raka iena in jokala. Huda bi bila dobrega sveta. Leta i u leta stanuje druiina v vlaini kleti zn draol 6. zvečer. ' Bog tola zi njegovo družinieo, njemu pa daj večni mir! ■f* Umrla je dne 28. junija zjutraj na Dobrovi, župnija Črneče, ga. Marija K n d i S , rojena Kogel-nik po tridnevni bolezni, dopolnivši ravno 82 leto. Pokojnica je dne 24. oktobra 1923 z rajnim možem Matevžem Kadišem, p. d. Mačič, obhajala zlato poroko v romarski cerkvi Sv. Križa. Bila je stara katoličanka. pridna gospodinja in skrbna mati svojim otrokom. N. p. v m.I t V Grahovem pri 1'erknici je spoštovano družino Krajčevo zadel hud udarec. Umrla je v sredo hčerka V and a. ki bo pokopana danes ob 5. popoldne. Šolske vesli A Na državni realki v Ljubljani bo razstava dijaških risarskih in pismenih izdelkov ter herba-rijev dne 27. junija od 9 do 18 in dne 28. junija od 10 do 14. A Mestna ionska realna gimnazija v Ljubljani zaključi tekoče šolsko leto na Vidov dan (28. ju n 'a) ob 9. uri s slovesno službo božjo pri Uršulinkah in z razdelitvijo izpričeval. Ravnateljstvo opozarja, da mora vsaka gojenka po ministrski odredbi (S. n. br. 16.162 od 28. maja t. 1„) vzeti (kupiti) tiskano letno lzvestje za ceno Din 20, ki jih je izročiti razrednikom. l\ Meščanska šola v Trbovljah. Vpisovanje v vse razrede se bo vršilo dne 1. julija 1930 od 9 do 12 in od 3 do 5. Novo vstopajoči učenci naj pred-lože zadnje izpričevalo in krstni list (matični izpisek ne zadošča!). Do sprejema v 1. razred imajo pravico vsi otii, ki so uspešno dovršili vsaj 4. razred osnovne šole. Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo prejeli ubožni učenci knjige brezplačno. A Vpisovanje učencev novincev in onih. ki so že hodili v šolo, se vrši na »Grabnu«- v Ljub-ljani v nedeljo, t. j. 29. t. m. in v ponedeljek, t. j. 30. t. m. vselej v času od 9. do 12. dopoldne. Novinci naj prineso s seboj: rojstni in krstni list. domovinski list in izpričevalo o cepljenju koz; oni, Iti so v šolo že hodili, naj prineso seboj samo Izkaz o šolskem napredku . Zaradi formiranja razredov prosimo vljudno roditelje, da ob zgoraj omenjenih dveh dnevih vpišejo zanesljivo vse otroke-učence. Šol. uprav. /\ Na drž. Osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Turjaški trg 4-1 se vrši vpisovanje gojenk in hespitantk od 30. junija do 1. julij« 1930. vselej od 8.—12. lire dopoldne Na zavodu se poučujejo sledečo tehnike: kleklane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file. biserna dela. konfekcijoniranje in gobelin. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. A Na državni manjšinski osnovni šoli v Ljubljani (z nemškim učnim jezikom ler poukom v slovenščini in srbohrvaščini) bo vpisovanje učencev in učenk dne 29. in 30. junija I. I. v času od 9. do 12. ure na Cojzovi cesli št. 5, prvo nadstropje — desno. Mala kronika ir Kv liarislirni kongres v Zagrebu. Vsi verniki, ki žele imeli izkaznico (legitimacijo) za kongres, naj se zglase čimprej pri svojem župnijskem uradu. Cena izkaznice je 10 Din Gospode župnike prosimo, naj pošljejo seznani udeležencev in prispevke za izkaznice na škofijski odbor za Evhar. kongres v Ljubljani, škofijska pisarna. list«', glasilo katoliške akcije za kulti1-niško in nioravško dekanijo, je v svoji 7. številki, pester, živahen, odločen in bojevit, kakor je polre-ba in prav dandanes. Ne s hlapčevskim molkom, anipak z odločno besedo in dejanjem se pripravlja nova doba. ir Srednješolska izpričevala. Veliko skrb je povzročalo lelos srednješolskim ravnateljem in profesorjem vprašanje izpričeval. Kakor znano, sme golice (vzorce) za izpričevala tiskati samo državn i tiskarna v Belgradu. Bližal se je že 28. junij, toda izpričeval ni bilo kljub urgencam. Tedaj je odpotoval v Belgrad uradnik ljubljanske zaloge šolskih knjig in je prinesel s seboj gol'ce za izpričevala, tako da so se dne 25. junija že razposlale posameznim zavodom. Veliko presenečenje je pa vzbudilo dejstvo, da so golice natisnjene samo v srbohrvat-skem jeziku, dasi so bile doslej vsa lela brez izjeme golice na slovenskih srednjih šolah slovenske. Kakor čujemo, se je to zgodilo letos samo radi tega. ker sedaj ni v ministrstvu slovenskega referenta za srednje šolstvo in ni nikdo pravočasno opozoril na potrebo, da se tiskajo slovenske golice. Zato l)odo dobili lelos dijaki izpričevala v dveh jezikih. Kar je natisnjeno, bo srbohrvatsko, redi bodo pa vpisani v slovenskem jeziku. Za naslednje šolsko leto pa upamo, da bo profesorska organizacija preskrbela vse polrebno. da se pravočasno natisnejo golice v slovenskem jeziku. ir Maturautinje ženskega učiteljišča v Ljubljani iz I. 1910 bodo obhajale 20 letnico mature 2. juliia ob 4. popoldne na Sp. Rožniku pri čadu. ir Dekanijski urad v šmarlnem pri Liliji obvešča vse udeležence, ki so se nameravali udeležiti na Brezi.ah od 2. do 4. julija t. 1. verskega zborovanja dekliških nu:rijanskih kongregacij iz dekanije Lilija, da je polovična vožnja zn io zborovanje odobrena z dnem 2(5. junija t. 1. pod že znanimi pogoji. Vsak udeleženec naj kupi na vstopni postaji celo karto, na končni postaji n.".\ je ne odda, ker se bo z njo — seveda s poirdilom dekanijskega ura I a — Ifliko vračal brezplačno 'lomov. Pooblastilo velja od 30. junija do 6. julija. ir Gg. župnike in druge poverjenike prosimo, da bi našo novo prilogo Tuji sivet-. ki jo le dni razpošiljamo, blagovolili izročiti vsem naročnikom ^Katoliških misijonov . — Uprava katoliških misijonarjev, Domžale. it Celodnevni iziet. ki ga priredi na splošno željo svojih članov ljubljanska Sekcija Autokluba v nedeljo, dne 29. t. m. v Zgornjo Poljansko dolino, bo nudil izletnikom vse prijetne udobnosti in so tlani vsi predpogoji preživeti dan v čim najprijet-nejšem razpoloženju in brez vsake prisiljenosii v lepi prosti naravi. Delali se bodo kratki izleti po hladnih, senčnatih gozdnih poteh, istotako se bede nudila izletnikom prilika kopanja in solnčeiVa na obrežju Sore. Dn bo razpoloženje čim veseleče, se bodo prirejale ludi razne družabne igre. tako ila bo vsestransko preskrbljeno, tla provede vsak posameznik ta dan v čim najboljšem razpoloženju ni popolnoma po svoji dragi mu volji. Izbero proge in čas odhoda si določi vsak izletnik po svoji želji, predviden je samo skupili sestanek v času od 10. do 11. dopoldne in sicer na prostoru, ki bo označen z veliko klubsko zastavo v bližini vasi Trebija ob poti Žiri—Škofja Loka. Za čim prijetnejše kampiranje bo poskrbel Sportno-turi.-lični odsek Autokluba in se bode tudi Iu nudila izletnikom prilika, da se založe po potrebi z izvrstnim pečenjem na ražnju, kakor tudi 7. hladnim nnrez-itom ter se osvežijo s kozarcem dobrega vina ali čašo hladnega piva, kakor bode pač komu najbolj prijalo. Ker je radi predpriprav vsekakor polrebno vedeli za število udeležencev izleta, se p. n. člani vljudno vabijo, da izvolijo prijaviti najkasneje do petka opoldne, I. j. 27. Itn. svojo udeležbo, kakor ludi imenu svojih sopovabljencev, prijateljev in znancev, katere nameravajo pripeljati s seboj. •A Kopalni vlak Ljubljana gl. kol,—Škofja Loka. Prlčenši od nedelje dne 29. junija t. I. dalje bo vozil nn progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka In obratno do preklica kopalni vlak št. 922-923. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 18.30, prihod v škof jo Loko ob 14.01. Odhod iz škofje Loke ob 18.10, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18.58. Kopalni vlak bo vozil satno ob za kopanje ugodnem vremenu, kar bo vsakokrat na postajah pri potniških blagajnah razglašeno. Za kopalne vlake velja 50% popust voznih cen kakor pri izletniških vlakih. •k Aleksandrov dom pod Triglavom. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da je Aleksandrov dom pod Triglavom otvorjen in oskrbovan. I ir Kovačem za sekire in lopate! Za tovarno v Srbiji se nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reflekianti naj se obrnejo na Javno*borzo dela v Ljubljani. ic »Sadje v gospodinjstvu«. Priredil Marlin Humek. Cena izvodu Din 24.—. Knjiga obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnujmo in posto-pajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajino, da pri njem ničesar ne izgubimo. Sad-jerejoi in vse naše gospodinje podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresti. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. -^-Letalska nesreča. V torek proti večeru je zletelo pri Mostaru letalo tipa Brandenburg, ki ga je vodi! pilotski učenec Kovačevič. SCO m visoko se je letalo vnelo. Pilot je mogel k sreči še pristati in si rešili življenje. Letalo je pa zgorelo. iT Dovoljen inozemski tisk. Z odtokom ministrstva za notranje posle je dovoljeno uvažati v našo državo in razširjati v njej jugosiovenski list »Naša Nada \ ki izhaja v Čikagu. ir Pregledovanje sortnih poskusov s krompirjem in pšenico v drevesnici Kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanski cesti 59 v nedeljo 29. junija 1930. Kmetijska družba jc s sodelovanjem Kmetijske poskusne postaje v Ljubljani v svoji drovesnici izvedla številne poskuse z raznimi vrstami krompirja in pšenice. Ker so ti zelo zanimivi in nazorno podajajo razliko med posameznimi sortami, je tudi za kmetovalce zelo poučno, če si jih ogledajo. V ta namen priredi Kmetijska družba ogled iu poučno razlago teh poskusov v nedeljo 29. I. m. ob 9. uri zjutraj na licu mesta. — Vabijo se vsi tisti kmetovalci, ki se zu to zanimajo, da se udeležijo lega ogleda. Kmetijska družba v Ljubljani. Ljubljana Kai bo danes? Francoska umetnostna razsluvu v Narodnem j domu. Lekarne, Nočno službo imajo: l)r. Piccolii, Dunajska cesta 6 in Mr. Bukarčič, Sv. Jnkobu trg 9. Uršulinsko cerkev popravljajo Pročelje cerkve je /o dolgo časa kričalo po novem ometu, zakaj res je bilo žalostno videti zununjščino lc krušne stavbe v tako žalostnem stanju. Ase. ki znajo ceniti arhitektonsko lepoto, |hi je razveselilo dejstvo, du so pred uršulinsko cerkev postavili oder in da sc delavca stavbene tvrdke Vizintiii prav resno pripravljajo, tla dado cerkvi novo zununjščino s svežim ometom in barvo. Tako bo tu najlepša baročna stavba Ljubljane pridobila novo krasoto. Upati pa je, du bo uršulinska cerkev v kratkem dobila tudi nioniinicntulno stopnjišče, namesto dosedanjega, tako -In I o prišlo njeno pročelje do popolno veljavi . UršuPnska cerkev bo potem stavbo, ki jo bomo n.o;.li s ponosom pokazati vsakemu tujcu. Tudi meslni dom v popravilu Mestni dom na Krekovem Iran je bil že dolgo časa zelo polreben popravila. Zakaj omet na njem je že razpadal in barva ije bledela. V mc-stnem proračunu za lansko leto pa je bila postavka za popravilo črtana, prav lako ludi za magistralno poslopje. Ali letes se bližajo dnevi gpsilskega kongresa in mestna občina je le prišla do spoznanja, da ne mure pustiti v takem stanju Mestnega doma kot glavnega središča ljubljanskega gasilstva. Včeraj so pričeli delavci postavljali oder. Mestni doni bo še tlo gasilskih dni ves prenovljen in prebeljen, pa ludi tlak na dvorišču bo noy. Žal. pa ne bo mogoče letes izvesti velikega načrta, namreč dn se vse dvorišče Mestnega doma prekrije s streho in spremeni v veliko gasilsko vežo, oziroma v remizo. Meslni dom je bil zgrajen leta 1898. A' njem so nnstanjeni meslni fizikat, upra-vlteljsivo mestnega vodovoda in elektrarne, požarna brpniba poklicnih in prostovoljnih gasilcev in reševalna postaja. Del poslopju služi za stanovanja in delavnice poklicnih gasilcev, dalje je v prvem nadstropju velika dvorana za zborovanja. Skoro vse pritličje pa je eno samo skladišče za brizfjal-niee in priprave požarne brambe. Stremljenje ljubljanskega gasilstva pa je. da se ves Meslni dom spremeni v pravi gasilski dom in da se vsi prostori uporabijo izključno le za gasilske svrhe. 0 Umrla je v sredo zvečer ga. Ida Petrič, roj. pl. Chinny. žena vpokojenega Sol. Upravitelja. I)cs"gla je slaresl 60 lel. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz bolnišnice. Naj počiva v miru! (■ Podoknioa bivšemu županu ljubijnn?«ko-ga niestn g. Petru Grnseliju. Pevski /.bor Glas-bene Malice ljubljanske zapoje nocoj ob pol 21 nn Mestnem trgu pred stanovanjem bivšega ljubljanskega županu g. Petru Grnseliija |H>ilok-nico v počastitev devetdesetletnice njegovega rojstva. G. Peter Graselii je edini še živeči član li-tunnv nega odbora Glasbene Matice ljubljanske. ki je pripravljal njeno ustanovitev 1.1872. •) Trgovine nn Vidov dan 28. junija. V zmi-^lu člena "■> narctlbe o odpiranju iu zapiranju trgovin mora počivati tlelo v trgovinah nu Vidov dan le v času službe božje, to je otl 10 tlo II dopoldne. — Nučelstvo grelni ja trgovcev v Ljubljani. • Stavbno podjetje Ogrin. ki gradi palačo Vzajemne /uvarovulnice. nam sporoča, tla nikdar ui delalo na stavbi v nedeljah alii praznikih. 0 Resnici na ljubo. Objavljamo naslednji, dopis tvrdke Pristou in Bricelj: Danes smo či-fali v Vašem cenj. listu, ila se je pri nas v delavnici poškodoval črkoslikiirski vajenec Vinko Jankovič. češ. tla um jo pri povzdigovanju težak zaboj padel nu nogo in mu jo /lomil. — V resnici pa stvar ni taka. Vajencu Vinko jan-koviča je podrl osebni avtomobil v ponedeljek zvečer okrog 7 na Kaiiov.ški ccsti nasproti trgovine Butjel. I'ri padcu si je poškodoval vajenec Jankovič desno roko. Drugi dan zjutraj okrog osmih so nnin nnšj nastavijenei povedali, da je bil Jankovič povožen. I kazali smo takoj inši kontoristinji. naj i/slavi listek zn bolniško blagajno, loda Jankovič se je temu odločno uprl, eeš, tla bo oče hud in njegov stric, ker je otl njega v/el kolo brez njegove vednosti. Ilaili tega smo tudi Jankovičn pustili |x>polnotna pri milil. Če/, čas smo narnčili' vajencu Černetu. naj gre skupaj / Milanom k mizarju |x> prazen /.nlxij. Ker s0 pa med lom časom prihajale stranke in smo z njimi imeli poslovne pogovore. je vajenec t eme namesto Milanu vzel s seboj Vinko Jtinkoviču. seveda brez naše vednosti. Ako bi bili to opazili, bi to absolutno pre- SRAJCE za GOSPODE bele prvovrstne šiton, modni celir in popelin, penama športne, spalne srajce, vseh vrst delavne srajce, spodnje kratke in dolge hlače, fine in navadne po konkurenčnih cenah nudi F. I. GORIČAR, Sv. Petra c. 29, Ljubljana, povedali. Kako in kedaj je Jankoviču padel zaboj na nogo. ne vemo. le toliko nam je znano, tla so nam šele čez poldrugo uro ostali nnstar-ljenci povedali o tej nesreči, lakoj nato smo poklicali rešilni voz. ki jc Jankoviiča odpeljal v bolnišnico. O zlomljeni nogi ni govora, ker je Vinko Jankov ič danes, 25. junija, /opet sam prišel domov. Torej i/ vsega v idite, cenj. uredništvo, tla na nas absolutno iic pade nobena krivda. 0 Zaključek razstave sčlovek — mati — dete. . \ ponedeljek 50. junija bo zadnji tlan odprta ta prezaniiniiva higijenska razstava. Kdor dosedaj ni imel prilike s:i ogledati in preštudirati izložbenega materijala, naj to stovi še te dni. Razstava je nameščena v paviljonu ; L« in odprta vsak dan od 9 do 12 in otl 15 do 18. A jeseni pa bo Higijenski zavod razstavil nu istem mestu II. tlel istoimenske razstave, ki bo po vsebini in tehnični opremi še bogatejši. 0 Milijarder John Kev je potegnil Ljubljano. Ta preklicani John Kev. ki gotovo niin« na svetu drugega dela. kakor tla nosi iz Amerike na Balknn in druge evropske kraje težke dolarje ler jih razsipa, jc najbrže zelo nepre-račiinljiv človek. Kar na lepem daje ogromne napitnine in sicer prav tistim, ki jih ne pričakujejo v taki višini, onim pa. kii mu /e nastavljajo roko. da bi sprejeli dolarski dež .ir/ njegovih rtvk. pa no da nič. Tja, kjer ga pričakujejo, gu ni. pač pu pride tja, kjer ga ne pričakujejo. Temu Johnu Kevu je te dni padlo v glavo, tla je iz. Avstrije naročil na Jesenice poseben vlak. s katerim naj bi se peljal preko Ljubljane in Karlovca v Dalmacijo. Pa ni bilo nit i/ toga. Včeraj je Slovenec« poročal, da bo post bon vlak čakal ob devetih zjutraj na Jesenicah in du so bo Ke> peljal preko Ljubljano. No. pa Kov sc je premislil in je poseben vlak odpovedal. Marsikdo, ki je pričakoval, da Ikj deležen Keveve rndodurnosti. ni prišM' na svoj račun. Slovenec« pa gotovo no bi bil priobčil toga svojega včerajšnjega brzojavu, če bi bil naprej vedel, tln bo z njim potegnjen tudi ljubljanski Slovenski narod«, ki se jo včeraj tako strašno ra/jeziil nntl nami. Oprostite, gospodje pri -Namili«, saj ne sinete lake potegavščine tuko hudo zameriti S tem sospodii ljubljanski dajete slab /glod. Kdor natika eilinder. kadarkoli so pripelje v Ljubljano milijarderjev lakaj, sc vendar ne bo jezil, če ga sani milijarder blagovoli potegniti ali nuigari obrcati. •) Tlakovanje Semeniške ulice. Končno se jc "liu stiia občina le usmilila Semeniške ulice in jo dala popraviti. Zu tlakovanje te ulice jo v občinskem svetu večkrat interveniral občin ski svetnik Janko N. Jeglič. Ta ulita je bila /e zato vredna tlakovanju, ker stoji ob njej krasna stavba semenišču /, moniimentnliiim vhodom Ulico bodo tlakovali z okroglim savskim kamenjem. majhnim seveda, ki ga borlo /nlili z betonom. Popravili bedo tudi stori tlak in mor da, če bo še kaj drobnih kock na razpolago, napravili tudi i/ teh nov tlnk po sredi ulicc. Marfhor □ Ban ing. Dtišnn Sernec si je v sredo- /v ečer ogledal v spremstvu okrožnega .inšpektorja dr. Seliuubat-liu in tajniku Suše kopališče na Mariborskem otoku ter se je glede grudbe kakor higijenske ureditve kopališču zelo pri/nal-no in pohvalno izrazil. □ Zvezo Maribora z Mariborskem otokom po Dravi / motornim čolnom otvoni »Dravska plovba, d. /. o. /.<; jutri, na Vitlov dan. Ob pol 12 so bo vršila na pristanu v Mariboru svečana blagoslovitev in krst. Klimicu jo gsopu ing. Keršičeva. Nato se peljejo povabljeni gostje z motornim čolnom tlo Mariborskega otoku, kjer bo ziikiiska. Nuto se motorni čoln izroči prometu. Motor ima 50IIPI je It m dolg, 2.25 m širok in pogreza 60 cm. Ima 60 sedežev. Tok Drave jo precej deroč iu sicer 12 do 14 km na uro; motor mora teda j premagati 24 km, tln lahko vozi proti toku. /.u vožnjo navzgor porabi sedaj 20 minut; rabil bo pa manj. Nazaj rabi (> minut. Motor je specialen angleški fabrikat. čoln snin je izdelala znana dunajska tvrdka Aleksander Mati, kniore lastnik osebno uvaja osebje motornega čolnu. Pristanišč bo troje. Konstrukcija je taka. du zadostuje vsem vur-nostnini predpisom. Dravska plovba-, katere družabniku sta inž. Peter Keršič, zastopnik tt 1 iat v Mariboru, in tir. K. Feldtnan. gruščak nn Puchenstcinu \ Moži pri Dravogradu, Ih> naročila še en motorni čoln, čim se izkaže rentabilnost podjetju, t) čemer pu ui dvomili, ker je ta zvezti najugodnejša, ker omogočil vstop sredi mestu in izstop pri mostu otok« in to po pri jetni hladni vožnji. Čoln bo obratoval dvakrat na uro. Vožnja bo stala v obe smeri 10 Din, samo v eno smer |ki 6 Din. Pribitok /a sede/ na zadnjem krovu v prvem razredu pa znaša 2 Din. Otvoriti se nameravajo ludi druge linije takt* v Ptu j in druga mesta ob Dravi, čim se bo pokazalo zanimanje občinstva. L) V Studencih bo v nedeljo 29. junija pri sv. Jožefu teoforična procesi ja z Najsvetejšim. t)b 8 slovesna sv. maša; nato se razvije procesija po (ostali kakor tlrugn leta. Razvrstitev je sledeča: križ. šolski otroci, možje. k«l. slov. izobraževalno društvo. Ženska zveza, Marijin vrtec, otroški vrtec, godba, pevci, duhovščina /. Najsvetejšim, zastopniki občine, orožništvo, ženske. Občinstvo se naprošu. da dostojno počasti Večnega Kralju. □ Smrtna kosa. Umrl je v starosti 67 let posestnik Josip Neudl, Nasipna ulica 42. Pogreb bo jutri ob t? iz mrtvašnice nn mestnem pokopališču v Pobrežju. Pokojni Neudl je bil evojčas kot osnažnik v Mariboru splošno znan. □ Služba božja itn plnninah. Nu Peci bo 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, ob 9 sv. mušu, ki jo bo opravil član »Aljaževega klubu«. □ Nekaj otočne statistike. Od vključeno '15. do 24. junija je bilo na Mariborskem otoku 6559 kopalcev: jjovprečno dnevno 656 kopalcev. Drugih obiskovalcev je bilo \ tem času na otoku 3561. Izposodilo se je s tem času skupno 15 rjuh, 34 obrisae, 70 dnmskih kopalnih oblek, 32? moških kopalnih oblek. □ Prvokrat v Mariboru — prvokrnt v drŽavi bo razstava, kakor jo jutri in pojutrišnjem ipriredi tukajšnja pomožna šola. Razstavljeni bodo izdelki |m>uio/.uc šole, ki se seveda ne smejo presojati i, gledišča izdelkov osnovne ( šole. Zlasti zanimivi pn bodo nu tej razstavi j pri|k>uiočki, s katerimi je mogoče dognati jute- | ligenčno stopnjo, inteligenčno starost in bistvo ■ inteligenčne zaostalosti posameznega otroka. j Taki pripomočki bodo prvokrat razstavljeni v i Mariboru — prvokrat v naši državi. V svrho > natančnejšega vpogledu \ uporabo teh izdelkov bo jutri in imjutnišnjem ob pol II, jutri tudi ob pol 17 vodil obiskovalce po razstavi upravitelj pomožne šole. □ Rezervnim častnikom. V spomin nu kosovsko bitko bo jutri 28. juni ju ob tO \ stolnici slovesen rekvijem. Obleka svečanu /.ti stroj ali civilna /. društvenim znakom. — Nu tc/.enskem dirkališču iiostroj ob 7.45, nato skupno z uktiv-niini častniki odhod k cerkvenemu opravilu v stolnici. G Poizkusnn vožnja / motornim čolnom seje vršilu v sredo proti večeru od »Malih Benetk« proti Mariborskemu otoku. _'<> minut navzgor. Ob levem bregu vse polno ljudi; rov nota ko na državnem mostu iu dravski brvi. Sijajno jo je rezal »Maribor« skozi deroče dravsko vodovje. In navzdol! Večer je že legel nad obdravsko prcstolico. Ob pristanu in raz državnega mosta malin množica v pozdrav: posrečilo se je. Imenitno se je posrečilo. Sigurnosti in veščine je treba zu upravljanje, tega sijajnega podravskega vozila, /lasti tam od Mariborskega otoka nuvzdol se je pokazalo. Zguncalo jc malo poizkusnike tam zgoraj. Razume se: tndi mariborski časnikarji so bili zraven ter ugotovili: liištno je. □ V Prosvetni knjižnici so med drugim sle-Vlcce knjige na razpolago: S. Bohuier. Di-r fting des Severne Bablou: Walluee. I)er 6. Sinil des Mr. Reeder: F. L. Pnckurd, l)ns verschlossene ! Buch: A. Christie, Der bliuie Espress: V. Willi-ams. Die rote Messe: II. VVast. Das Rubcnhuiis. In der Steinvviiste itd. Sigrid l ndset. Fran lljel-dc: II. Bremond. Mvstik mul Poesie. Izposojajo 6o knjige dnev no od K do 12 in od 15 do 18. □ Nezgoda v delavnici državnih železnic. 49 letni železniški delavec Aleksander Supuc je pri delu padel v kanal precej globoko ter /u-dobil pri padcu poškodbe na vratu in ramenih. Prepeljan je bil v splošno bolnišnico. □ Rokoborbo so zaenkrat glavna atrakcija V Mariboru. Vsak dnn kuj novega. Včasih bolj zu šalo, včasih nu liudo zures in — trdo. Zlustii mladine je veliko zraven: vse bi bilo v redu, ko bi se le tako neznansko ne drla in pa. ko bi opustila nepotrebne medklice. Moti to: zelo Oioti. Fcrfliksl! Zelo fuir igrata Jugoslovan Ja-lieš ter Avstrijec Kavvonj. □ Letovanje v Mnrtinščici. Prva skupina, dijaki srednjih šol (moškega spola), odhajajo i/. Maribora 50. junija / vlakom ob 17.21). Sestanek nu kolodvoru najmanj nol ure pred odhodom vlaka. Vozna cena iz Maribora glnvni kolodvor do Sušuka stane 35 Din (četrtinska). Denar i/.roči vsakdo zbiratelju nu kolodvoru. — Vsakdo naj vzume s seboj: eno potno obleko na sebi, kopalne hlačke ali kopalno obleko, kratke plave hlačke za veslanje, običajno belo majco, 2 plahti, najmanj dva para perila in nogavic, po dve spalni srajci, ščetko za zobe. čašo iz aluminija, nato |io možnosti priprave za tenis in kdor namerava na planinske izlete: močne okovane čevlje in plašč. Celje & Vpisovanje v osnovno in meščansko šolo pri šolskih sestrah v Celju bo 29. in 30. junija ter I. sentembra. S Šolo je združen internat, v katerega se sprejmejo učenke, ki obiskujejo osnovno, meščansko, trgovsko šolo in gimnazijo. Imajo tudi priliko, izobraziti se v godbi in raznih modernih jezikih. — Zavod šolskih sester v Celju. Avtobus Celje—Dramlje bo v nedeljo, dne 29. junija k blagoslovi jen ju motorne brizgalne v Dramljah vozil opoldne izpred kolodvora Celje ob 12.25 do Dramelj in se bo iz Dramelj vračal kakor ob sredah in sobotah. Zvečer pa bo isti avtobus izpred kolodvora Celje ob 19. odhajal v D ram te po običajni poti po goste ter bo odhajal iz Dramelj med 21.—22. Gostje, ki želijo zvečer v Dramlje, se torej lahko poslužijo posebnega večernega voza. & Tombola krajevnega odbora združenja voj. Invalidov t Celju, ki bo obsegala imenitne dobitke, se bode vršila dne 6. julija, v sluen>/u neugodnega vremena pa 13. julija 1930. Brežice Osebna vest. Prestavljen je od tukajšnjega okrajnega sodišča k okrajnemu sodišču v Celje avskultant g. Roš Bogomir. Na njegovo mesto pa pride sodnik g. Dokler Zvonko iz Kočevja. Prvo sveto obhajilo. V nedeljo dne 29. t. m. bo letos prvo sveto obhajilo v župni cerkvi. Vidov dan. Kakor po navadi bo tudi letos na Vidov dan dne 28. t. m. ob 9. uri uradna sv. maša v župni cerkvi zu urade in šole. I Ptai I Ljudstvo je že pričelo tarnati radi suše, ki tembolj pritiska, ker so nastopili vroči pasji dnevi. Vročina velika, dežja pa nič. Vrtnina, žito in drugi pridelki, razen vinogradov, željno pričakuje mokrote, da si ugasi žejo. Prosimo Boga, da nam da dežja. Obveščamo. V torek postavimo »Slovenčevo-tablo na dvoriščnem zidu velike kasarne v Panonski ulici nasproti pošte, kjer bo vsak dan nalepljen »Slovenec . S tem bo ustreženo želji prebivalstva, da zamore čitati »Slovenca;:, ki prinaša vesti iz celega sveta. Pri tej priliki ponovno opozarjamo ptujski in ljutomerski okraj na ekspozituro »Slovenca«: na Minoritskeni trgu, ki sprejema dopise in vsa naročila (oglase, inserate itd.) za »Slovenca«-. Novo mesto Župan našega mesta, g. dr. Rezek, je težko obolel. Zdravi se v Leonišču v Ljubljani. Nesreča pri delu. Na Brodu pri Novem mestu je stal Martin Pirnar, tesar, pri obijanju stropa i na odru. Nevedoma je stopil preveč na kraj deske, j ki se je prevagala in on je padel doli ter se precej i poškodoval na nogi. Popravljanje hit. G. Seidl, trgovec s stekle-nino, je pričel popravljati svojo hišo na trgu Kraljeviča Petra. Staro z deščicami krito streho je ; vrgel doli in bo napravil novo z opeko krito. Bil je res že zadnji čas, kajti le dve hiši sta kazili naš trg. Ostane le še ena hiša, a upamo, da bo tudi ta kmalu dobila drugo lice. Tudi g. Jos. Bergman, lekarnar, je dal svojo hišo, ki stoji še iz starih časov z arkadami, lepo preslikati. Med stebri so obešene lepe pletene košare polne cvetja. Res lep pogled je sedaj na naš trg, kajti vse hiše imajo več ali manj okrašena okna s cvetjem in vse so kolikor toliko lepo preurejene. Za irančiškansko cerkev je izdelal krasno sliko sv. Antona puščavnika č. g. p. Ladislav Pintar. Slika ie vsestransko zelo leto in umetniško delo in slikana z oljem v krasnih harmoničnih barvah ter predstavlja svetnika v puščavi, ki moli iz knjige pred križem. Obešena bo la slika pri vhodu v kapelico sv. Antona Padovanskega. Spori Slovan : Ilirija V soboto in nedeljo na igrišču Ilirije ob 18. Novi prvak Slovenije ne zamudi prilike, da sc čim bolje pripravi na tekme za državno prvenstvo. Imeli smo Mndjare v Ljubljani, ki so naleteli v Iliriji na enakovrednega nasprotnika. V soboto j in nedeljo pride v Ljubljano dunajski Slovan pro- | fesijonalno moštvo. Slovan je že pred leti gostoval I v Ljubljani in zapustil radi lepe kombinacijske igre dober v lis. Slovan se je od tega časa še bolj i tehnično in taktično izpopolnil, kar je prišlo naj- ' bolje do i/, r ura v zadnji tekmi z prvakom Avstrije j Rapidom, ki je končala s 3 : 3. Ta rezultat, dose- ; žen na Hapidovih tleh, jasno priča, da Slovan zna ! zaigrati nogomet. Znto je tudi prav, tla si je i/.- I brala Ilirija za glavni poizkus oziroma trening | pred tekmami za državno prvenstvo ravno to kom- j binačljsko moštvo. j Sploh so pa težke mednarodne- tekme pred- ; pogoj za razvoj moštva. Vsi ljubitelji nogometa se ! gotovo še spominjajo, v kakšni formi je bila Ilirija, j ki je igrala redno večje mednarodne tekme. Ko se i pa take tekme niso več tako redno vršile, jc tudi kvaliteta moštva precej padla. V letošnji sezoni smo že imeli priliko videti 1 par lepih tekem. Izločilno kolo za državno prven- j stvo se vrši 6. in 13. julija; in sicer prva tekma j v Ljubljani, druga pa v Zagrebu proti Konkordiji. j Tekme z Slovanom bodo pokazale, ali bo naš prvak ; izšel iz izločilnih tekem zmagovito. Radi tega bodo : ti dve tekmi zelo zanimivi in gotovo bodo prišli ljubitelji nogometa na svoj račun. MARIBORSKI ŠPORT V. kolo mednarodnih rukoborb. Rokoborbo postajajo dan zu dnem bolj popularne. Doku/ temu je. d i je v sredo /večer nad 7(10 gledalcev I napolnilo verando v pivovarni Union. Najprej sta nastopila prvak Italije v srednji kategoriji Murko de Petri proti Ličunu Bosniču. Italijan, ki se bol i jako fuir, je sigurno zmagal v 16. minuti nad Bosnieeni. Nnto j<- sledila borba med avstrijskim prvakom v srednji kategoriji Ka-waujcm in madžarskim šunvpijonom Bognerjcm. Končala je po 25. minuti neodločeno. Borba je bilu juko zanimiva in napeta. Kot tretji par stn nastopila v odločilnem boju Jugoslovan Jancš in Bolgar Belič. Oba nasprotniku stn se vidno potrudila drug drugega imložiti na deske. Beliču. ki je močnejši od Juncšu. se je posrečilo v skupnem času 36 minut položiti na deske. Publiki |ki menda to ni bi.lo všeč. Nastal jc hrup. Baje Juneš ni ložul tri sekunde. On sam i>u je po borbi izjavil, du je /,11111 ga Belica popolnoma upravičena. V interesu nuduljnjegu^rednoga potoku rokoborbo apeliramo na občinstvo, da naj opusti nepotrebne medklice in prepusti odločitve edino sodnikom. RAZNO Garneru posnema Schmelingn. V Filudelfiji se je vršila Ijuta in ogorčena borba med italijanskim orjakom Primo Carnera (118 kg) ter črncem Godfroy (t 13 kg). V prvih štirih runduh je bil boj precej izravnan, kajti ne eden ne drugi obeli bokserjev ni bil v premoči. V peti rundi pa je zamorec, ki je znan kot jako trdovraten borec, s prepovedanim udarcem pod pas položil Carnero na tla. Italijan je bil radi silnega udarca sevedu nesposoben za nadaljevanje. Sicer mu pa niti ni bilo treba misliti na to, ker ga je sodnik proglasil za zmagovalca, dočim je bit God f rov diskvalificiran. Evropski finale za Davisov pokal se I10 vršil od II. do 13. julija v Genovi med Itulijo in Japonsko. Zmagovalec tega srečanja bo 8 dni pozneje v Parizu nastopil proti teamu Združenih držiiv, ki je nadvladal konkurente ameriške zone. Schmeling dobil 177.000 dolarjev. Za navržek poleg naslova svetovnega prvaka je dobil Schmeling še okoli 10.000.000 Din. Od tega je izplačal Btilovvu 20 odst., Joe Jacobsu 7'A odst. ter Charles Hoseju 6 odst. Schmelingu je torej ostalo še vedno okoli šest in pol milijonov dinarjev. Marsikdo bi si niti ne želel več, toda Schmeling bo zaslužil prav gotovo še nove milijone. Lahka atletika. Za prvenstvo Češkoslovaške so se v Brnu dosegli sledeči rezultati: 100 m Engl 11.2 sek.; 200 m Jahn 28.6 sek.; 400 m Wikoupil 51.6 sek.*; 800 111 Strniste 1 :58.8 min.; 5000 m Koseiak 15:27.4 min.; 110 m lese Jandera 15.7 sek.; 400 111 lese Dostal 58 sek.; krogla Douda 14.26 m; skok v višino Slanislay 1.85 in; met kladiva Prusa 41.01 m; disk Vnnsuoek 44.92 m; skok s palico Koreis 3.81 nt Gospodarstvo ! Naše socialno zavarovanje Iz pravkar objavljenih statistik OUZD posnemamo o zaposlenosti zavarovancev po strokah podatke. ' Letos vsebuje statistika tudi podatke o številu obratov. Vseh obratov je 24.156, največ v gospodinjstvu 6175, nadalje v oblačilni industriji 3954. Povprečno število članov v obratu je bilo sledeče (v oklepajih od tega število moških članov): poljedelstvo 4 (3), promet 2 (2), rudarstvo in topilnico M (12), kamenje in zemljine 15 (12), kovinska 6 (5), kemična 16 (13), tekstilna 34 (10), papirna 50 (30), usnje 8 (7), les 4 (4), hrana in pijača 8 (2), gostilne, kavarne in prenočišča 2 (—), oblačilna 2 (1), gradbena 12 (12), poligrafija 12 (8), saniteta, higijena 4 (2), trgovina in skladišča 2 (1), pisarne, den. zavodi 3 (2), gospodinjstvo 1 (—), gledališča, prosti poklici, razno 2 (1). Iz te statistike je razvidno, da so največji obrati v papirnici in v tekstilni stroki, kjer je obrt slabo razvita, v ostalih strokah pa prevladujejo številni obrtni obrati. Statistika,članov po industrijskih skupinah in zavarovana mezda na dan 30. junija 1929 pa izgledajo lakole: 30. 0. 1928 30. 6. 1929 Štev. Mezda Štgv. Mezda Din Din Poljedelstvo 1.013 26.53 939 27.93 Promet 1.682 28.40 1.510 27.74 Rudarstvo 185 31.05 173 32.52 Kamen 5.918 27.34 6.075 28.49 Kovinska 8.060 23.20 8.841 24.59 Kemična 2.096 32.78 2.487 33.08 Tekstilna 7.240 25.10 8.308 26.80 Papirna 2.083 30.16 2.362 32.58 Usnje 2.403 30.36 2.418 81.00 Lesna 14.320 26.14 16.301 27.37 Hranilna 5.324 23.80 5.573 24.16 (I ost., kavarne 2.976 20.11 3.164 20.85 Oblačilna 10.247 14.73 10.682 15.90 Gradbena 11.656 31.19 13.459 32.62 Poligrafija 928 38.11 911 37.89 Saniteta 1.724 22.37 1,902 23.13 Trgovina 5.532 22.78 5.699 23.92 Pisarne, banke 1.044 35.52 1.285 38.27 Gospodinjstvo 7.037 14.84 7.558 15.11 Prosti poklici 1.025 31.97 1.152 32.53 Skupno število zavarovancev je znašalo 30. junija 1929 100.744, od tega 69.528 moških in 31.216 žensk (odgovarjajoče številke 30. junija 1928. letu 92.493, 63.348 111., 29.145 ž. Celokupna dnevna zavarovana mezda jc znašala 2.59 (2.265) milij. Din, povprečna dnevni; mezda pa 25.72 (24.49) Din, od tega moški člani 28.46 (27.08) Din, ženski 19.61 (18.85) Din. Največ članov je zaposleno v lenni stroki, nadalje v gradbeni in oblačilni stroki. Najvišjo zavarovano mezdo izkazujejo pisarne, denarni zavodi s povprečno 38.27 (35.52), dočim je povprečna dnevna mezda padla v poligrafiji od 38.11 na 37.89. Najslabše plačane stroke so: Gospodinjstvo 15.11 Din (14.84), o.l tega moški 23.87 Din, ženske 14.66 Din, nadalje oblačilna industrija 15.90 (moški 17.35, ženske 13.79 Din). Pod povprečjem so plačani moški zavarovanci v teh-le strokah: Kovinska, lesna, hrana in pijača, gostilne, oblačilna, saniteta, trgovina, gospodinjstvo. Nadalje so plačane ženske v teh-le strokah pod povprečjem: Promet, rudarstvo. kamenje, oblačilna, trgovina in gospodinjstvo. Najvišja moška plača je v poligrafiji s 41.36, v trgovini 40.18 Din, najvišja ženska pn v pisarnah 33.60. v poligrafiji 31.50 in v prostih poklicih 30.11 Din. IZKAZ O STANJU NARODNE BANK1: Z dne 22. junija 1930. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. junija 1980.) Aktiva: Kov. podlaga 3251 (—11.3), tečajna razlika 1162 4 (—80.7), posojila: menična 1113.2, lombardna 227.7, skupaj 1341.0 ( + 1.3), račun začasne zamenjave 161.9 (—2.0); pasiva: bankovci v obtoku 5114.1 (—90.7). račun začasne zamenjave 161.9 (—20). drž. terjatve 247.0 (+11.8), obveznosti: žiro 1105.8, razni računi 162.5, skupaj 1268.4 (—11.3) — ostale postavke neizpremenjene. v , Premovanje konj. Konjerejsko društvo za j dravsko banovino poroča, da se vrši letošnje pre-| movanje plemenskih konjev po odredbi kraljevske i banske uprave z dne 18. junija t. I., št. III.-9085-1, : in sicer: Dne 15. jul. ob 10 pri Sv. Lenartu v Slov. J goricah, za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16. jul. ob i 8 v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. jul. ob 8 v ! Ormožu zn sodni okraj Ormož; dne 19. jul. ob 9 v i Beltincih za okraje Dolnja Lendava in Murska Sobota; dne 23. avg. ob 8 v Kranju zn okraje: Kranj, ; Radovljica. Ljubljana okolica in Litija. Na ta pre-j movanja so dopuščeni le plemenski konji mrzlo-! krvnih pasem. Le za toplokrvne pasme so pa dolo-! čena premovanja: Dne 18. avg. ob 8 v Ljutomeru ; za okraj Ljutomer; dne 24. avg. ob 8 pa v Št. Jerneju na Dolenjskem za okraje: Brežice, Krško. Novo mesto in Litija. Borza Dne 26. junija. DENAR V današnjem deviznem prometu so bili tečaji deloma slabejši, deloma pa so ostali nespremenjeni. Promet je bil srednji, največ pa ga je še bilo v devizi Dunaj. Kakor običajno, je Narodna banka krila vse povpraševanje in intervenirala v vseh zaključnih devizah. Ljubljnna. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amstei-dam 2269.50—2275 (2272.50). Berlin 1318 bi. Bruselj 789.04 bi. Budimp. 989.60 bi. Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 274.80 bi. Ne\vyork 56.335—56.535 (56.435). Pariz 222.03 bi. Praga 167.39-168.19 (167.79). Trst 296.25 bi. Zagreb Amsterdam 2269.50 —2275.50. Berlin 1346.50—1349.50. Bruselj 789.04 bi. Budimp. 988.10 do 991.10. Curih 1094.40—1097.40. Duuaj 796.59— 799.59. London 274.40—275.20. Ne\vyork 56.335 do 56.585. Pariz 222.03 bi. Praga 167.39—168.19. Trsi 295.203 —297.203. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5.76 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2269.50—2275.50. Berlin 1346.50—1349.50. Bruselj 787.54—790.54. Budimpešta 988.10-991.10. Curih 10.94.40—1097.40. Dunaj 796.59—799.59. London 274.40—275.20. Ne\vyork ček 56.335—56585. Pariz 221.03—223.03. Praga 167.39— 168.19. Milan 295.25—297.25. Sofija 40.71—41.21. Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.75. Atene 6.69. Berlin 122.96. Budimpešta 90.275. Bukarešt 3.065. Dunaj 72.825. London 25.0725. Nevv-york 515.90. Pariz 20.2575. Praga 15.81. Sofija 3.74. Varšava 57.85. Kopenhagen 138.125. Stockholm 188.625. Oslo 188.125. Helsingfors 12.98. Dinar notirn na Dunaju (deviza) 12.52875, (valuta) 12.50, v Londonu, Newyorku in Pragi nespremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Državni papirji so danes ostali v glavnem nespremenjeni. Le 7% Blairovo posojilo je (»opustilo. V bančnih delnicah ie htif| nekaj promela v nespre- Učenjak in učitelj, mož duha, spoštovan od vseh, ki ga poznajo, slaven tudi čez meje svoje domovine, je profesor dr. F. Ne razširja samo vede, ampak vpliva tufff s svojim delovanjem. »Duševno delo zahteva pobude, ne pa razburjenja,« naglaša vedno z največjim poudarkom. »Najboljša pijača za duševnega delavca je kave Hag brez kofeina. Ta kava daje neomejen užitek. , ker je najboljša zrnata kava, kateri je odvzet J nepotreben in marsikateremu škodljiv kofein. Kav; j Hag varuje živce in oživlja polet misli.« I Privoščite sebi in svoji družini odslej kavo | Hag, doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se j v vsaki boljši prodajalnici s kolonijalnim blagom. Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeini prosto kavo Hag. 1 , meujenih lečajih. Med industrijskimi delnicami so se danes zaradi učvrstitve na Dunaju učvrstite tudi delnice Trboveljske in dosegle koncem borze že tečaj 425. V ostalem jc bila med industrijskimi papirji zaključena edino še Osiješka šečerana po 360, primerjajoč včerajšnje zaključke po 360 in 355. Ljubljana. 8% Bler. pos. 95.50 bi. 7% Bler pos. 85 bi. Celjska pos, 160 den. Ljublj. kred. 12C den. Praštediona 905 den. Kred. zavod 170 den. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Ruše 280-300. Zagreb. Dri. pap.: 7% inv. pos. 87—87.50, agrari 54.50—54.75, vojna škoda ar. 432.75—483.50 kasa 433—433.50 (433), 7. 432.50—488.50, 8. 434 bi., 12. 432.50—434, 8% Bler. pes. 95—97, 7% Bler. pos 84.50—84.75 (84.50), 7% pos. Drž. hip. banke 83.56 do 84.25, Pos. mesta Zagreba 75 bi., Tob. srečke 30—1(1. — Bančne delnice: Ravna gora 75 bi.. Hrvatska 50 d., Kalolička 86—38, Poljo 57.50—58 (58). Kreditna 96—100, Union 194—195 (194), Jugo 78 dr 78.50 (78), Lj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna 83011 b., Obrtna 30 d.. Praštediona 000 do. 910, Etno 161 d.. Srbska 180 d., Zemaljska 133 doj 136 (135). — Industrijske delnice: Nar. šum. 24 d./ Guttniann 160—169, Slaveks 66 d.. Slavonija 200 do 210, Našice 1300 b., Danica 107—112, Pivara Sar 230—320, Šečerana Osjek 350—360 (360), Nar. mi 20 d., Osj. ljev. 175 d.. Brod. vag. 110—120, Union 115 d., Vevče 128 d.. Isis 33 d., Ragusea 392—400, Jadr. plov. 505 bi., Trboveljska 425—430 (422.50 425). Belgrad. Narodna banka 8180—8250, 7% inv. pos. 89.50—90 (89.75, 89, 88.75), agrari 56—56.5C (56), vojna škoda promptna 442.25—142.75 (443.50). 8. 447.5!>—418.50, 11. 458.50—454.50 (453), 8% Bler. pos. 96.50 bi., 7% Bler. pos. zaklj. 85.75 (4000 dol lioni.), 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. S6.25 (100). Dunaj. Don. sav. jadr. 92.95, VViener Bank-verein 18.20. Creditanstalt 47.60, Escompteges. 159.60, Živno 94, Aussiger Chemische 179.50, Guttniann 20.15, Alpine 28.65, Leykam 4.70, Rima Mu-rany 81.15. Žito Tekom popoldneva se je pri nas položaj za pšenico nekoliko umiril. Tudi ameriška poročila so za spoznanje boljša. Kljub temu pa je bilo povpraševanje po blagu malo in promet je nekoliko nazadoval. Cene sicer zelo variirajo, vendar velja povprečno gornjebačka pšenica 78/70 lVsi možje k letalu!« Kmalu nato je letalo startalo. Na njem so bili grof Khevenhiiller, baron Rothschild, Wood, Mittelholzer, Kiinzle in Weg-mann. Letelo je v smeri proti jugovzhodu in sicer pogosto samo deset metrov visoko nad krasno pokrajino. Očem drznih letalcev so se nudili krasni prizori. Videli so nešteto bežečih zeber, auzel. antilop itd. Le dve živali se nista ustrašili letala: sredi pokrajine sta stala dva, kakor iz kamna izklesana leva in sta, pripravljena na boj, mrko gledala čudnega ptiča nad seboj. V višini 3000 metrov so drzni letalci zapazili 2915 metrov visoko goro Lengai. Oblika in barve te gore dokazujeta, da je to še delujoč vulkan. Na vzhodu se je dvigal Kibo, ki je bil kljub daljavi 180 kilometrov, videti še vedno ogromen. Kmalu so opazili velikansko maso, gigantski vulkan Kilimandžaro, cilj njihovega poleta. Do višine 8300 metrov je pokrit z gozdovi. Letalci so se nahajali v tem trenutku 5200 metrov visoko. Ze so opazili prve obrise vulkanskega žrela, toda treba se je bilo dvigniti še 1000 metrov višje. Temperatura v letalski kabini je padla na ničlo. Dihanje je postajalo od minute do minute težje, kisikovih aparatov pa niso imeli s seboj. Kilimandžaro sestoji iz dveh grebenov, Kibo in Mavensi. Zravna črta med njima znaša 50 kilometrov. Letajo je najprej obkrožilo Kibo, letelo proti Mavotl-siju, ga obkroževalo, se dvigalo vedno višje m deset minut pozneje v višini 6300 metrov prfe-letelo najvišjo goro Afrike. Ob tej priliki so videli žrelo ognjenika, čigar premer znaša dva kilometra in pol. S tem je ekspedicija dosegla svoj cilj. Egiptovski diplomati — učenci jezu tov Egiptovska vlada je v Londonu, Parizu in Rimu zastopana po samih jezuitskih učencih. Vsi trije (Sesostris Sidarus bej, Mohamed Fakhrv-paša in Sadek Vahba-paša) so moha-medanci. To zanimivo dejstvo je bilo omenjeno na nekem banketu starih jezuitskih učenčev v Kairu, ki se ga je udeležilo 300 oseb. Kraljevi glavni ceremonijar je tudi učenec jezuitov. Egiptovski poslanik v Parizu je imel na banketu govor, v katerem je naglasil, da je ob priliki svojega obiska v Španiji iz hvaležnosti obiskal ludi grad Ignacija Loyole. Ravno tako je tudi jezuitskemu generalu v Rimu podaril zahvalno knjigo. Najstarejši znanec policije Gospod Edvard Morley ali Edvard 0'Neil ali Edvard Millcr ali Edvard Ncvvman je star znanec londonske policije, najbrže najstarejši. Kajti že pred 50 leti, ko je vladal v Angliji še lord Palmerston, se jc pričelo to poznanstvo. Uradniki, ki so ga zaslišavali radi številnih žepnih tatvin, so že davno pomrli, pa tudi njihovi nasledniki. Toda stari Morley ali O' Neil ali Mifller ali Nevvman ali kakor ga žc hočemo imenovati, je še vedno tu. Pa tudi svoje zveze s policijo zna od časa do časa obnoviti, čeprav so njegovi črni lasje postali že snežno beli in koraki utrujeni. Ta počasnost pa bi mu zadnjič kmalu škodila. Na londonskem kolodvoru Viktorija se mu je sicCr posrečilo, da je nekemu potniku izmaknil izpred nosu potni kovček, toda ni bil več dovolj gibčen, da bi jo pravočasno od kuril. Tako so ga pa dobili v roke, še preden je spravil kovček na varno. Peljali so ga na bližnjo policijsko stražnico, od koder so ga nameravali prepeljati v policijske zapor.e. Neki policist je čakal s starcem na »Črno Marijo«, kakor imenujejo v Londonu našega »Zelenega Henrika«. Ko je ta prispel, je zapustil policist 831etnega varovanca samo za nekaj sekund, da bi dal vozniku nekatera navodila. Ta trenutek pa je porabil stari, da je skozi stranska vrata ušel ven. Bila jc to njegova pot v svobodo, kajti Morley ali 0'Neil ali Miller ali Nevvman je od tedaj izginil. Policija pa je precej osramočena, kajti, da bi ušel 831etni starec, se ji še ni pripetilo. Roiivijski uporniki ujeli nemškega generala. Gene ral Kundt je izstopil iz nemške armade, da bi kot načelnik generalnega štaba reorganiziral bolivijsko armado. Te dni so bolivijski uporniki generala Kundta ujeli in ga imajo zaprtega v glavnem mestu La Paz. Pomanjkanje hrane v Moskvi Moskovski dopisnik ruskega lista Socija-lisličeski vjestnik , ki izhaja v Berlinu, javlja svojemu listu, da se v Rusiji bolj in bolj čuti glad, tako, da mnoge izkušene sovjetske meščane že sedaj spreletava groza. Ze sedaj trpe moskovski prebivalci pomanjkanje hrane, mnogi od njih pa že gladujejo. Svežega mesa se sploh ne dobi, na karte se dobi slanina in konzerve, pa še to dobe samo delavci. Jajca se dobe samo na otroške listke in sicer pet komadov za en mesec, po 6 kopejk eno jajce. Mleko se dobiva samo za otroke trikrat na teden. Ravno tako se samo za otroke dobi bel kruh, mast se dobi samo na listke, 300 gramov mesečno. V trgovinah in na trgu je brez listka mogoče le z največjim trudom kaj kupiti. Deset jajc stane 1 rubelj 80 kopejk, maslo 12 rubljev kilogram itd. Položaj rešujejo zaenkrat ribe, katerih je dovolj, in pa krompir slabe kakovosti. Novi nemški državni iinančni minister dr. Dietricb Krsta št 139 Po dolgem času so na Dunaju zopet enkrat odprli kapucinsko grobnico, da bi položili vanjo mrtvega Habsburžana. Bila je to krsta šl. 139. Prva, ki sla bila tu pokopana, sta bila cesar Matija, ki je v začetku 17. stoletja določil to počivališče za svojo družino, in njegova soproga, cesarica Ana. Skromne in dragocene krste stoje tu. Najdragocenejši sarkofag, ki ga je Marija Terezija naročila 26 let pred svojo smrtjo zase in za svojega soproga. Tudi daleč od domovine umrli Habsburžani leže tu, kakor cesar Maksiiniljan Mehiški, ki je bil ustreljen v Queretaro. Truplo zadnjega cesarja Karla še manjka. Sedaj umrli nadvojvoda Rai-ner Kari je živel v zelo skromnih razmerah in se je preživljal z zastopstvom avtomobilov iu motornih koles. Pretresujoča je ceremonija, ki se je vršila tudi ob tej priliki: Za zaprtimi vrati v grobnico stoji kapucinski gvardijan in vpraša, kdo želi vstop; odgovor: »Nadvojvoda Karel Avstrijski.« »Tega ne poznam,« zadoni iz grobnice, ki ostane zaprta. To se ponovi še enkrat. Šele, ko se na tretje vprašanje glasi odgovor: »Tu išče ubog grešnik poti do zadnjega počivališča«, se vrata odpro in krstn nesejo dalje. Diplomat za reformo moške obleke V razgovoru s časnikarji je neki član bern-skega diplomatskega zbora izjavil, da je kljub napredku znanosti in tehnike ostala moška obleka nespremenjena, čeprav ves svet dobro ve, da predstavlja moška obleka vrhunec ne-praktičnosti in nehigijene. Toda iznajditelji dovršenih strojev, učenjaki, ki znajo izračunati oddaljenost zvezd od zemlje in ki poznajo človeško zgodovino, vsak dan obešajo nase smešne iznajdbe človeške domišljije, si zabadajo ostre gumbe v srajco in si zavijajo vral s trdimi ovratniki. Ko je moško telo dovršene oblečeno in zavito, misli dotični, da je nad vse srečen. Moškega brez ovratnika in telovnika nazivajo »inclividium«, če pa nima zlikanih hlač, je pa že subjekt«. Rad bi doživel trenutek, ko bodo telovnik, trd ovratnik in dolge hlače spravili v muzej, kjer se jim bodo poznejši rodovi smejali. Diplomat je izrazil misel, naj bi se s tem vprašanjem nekoliko pozabavalo Društvo narodov. To bi bilo polno zaslug, čeprav bi ga nič kaj z veseljem ne pozdravili tovarnarji teh mučilnih stvari. Radio Zrakoplov »Groi Zeppelin na berlinskem letaliiču. Nad njim vidimo njegovega malega tovariša D. P. N. 28. Spodaj na sliki so voditelji »Zepnelina« kapitan Flemming, kapitan Lehman in dr. Eckener. Programi Radio-Ljubllana i Petek, 27. junija. 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, boTza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Mladinska akademija, ki jo prirede učenke Šentjakobske dekliške osnovne šole v Ljubljani v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. princa Andreja. 18.30 Koncert radio orkestra. 19.30 O ženskih organizacijah, gdč. Lebarjeva. 20,00 Dr. I. Grafenauer: Nemščina. 20.30 Prenos koncerta bel-grajskih pevskih društev s Kalimegdana. 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 28. junija: 11.00 Koncert radio orkestra. 15.00 Rezervirano za prenos iz Belgrada. 17.00 Rezervirano za prenos z Bleda. — 19.30 Marjan Dobovšek: Športna ura. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Dragi programi t Sobota, 28. junija. Belgrad: 9.00 Prens pravoslavne službe božje iz Saborne cerkve. 11.15 Narodne na tri gusle. 12.30 Koncert lamburaškega orkestra. 15.30 Prenos iz sokolskega nastopa na stadionu. 19.30 Vi-dovdan, predavanje. 20.00 Komorni koncert. 21.00 Pevski ' koncert akademskega okteta. 22.15 Zabavni koncert balalajka orkestra. — Budapest) 12.05 Koncert ruskih balalajk. 18.30 Zborni koncert. 19.15 Večerni koncert orkestra. 20.45 Predavanje, nato veliki koncert vojaške godbe. — Dunaj: 17.40 Marijine pesmi. 18.00 Igralčeva maska, predavanje. 20.00 »Die Bettleroper« (Gay) nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milan. 19.15 Večerni koncert orkestra. 20.45 Komedija. 21.15 Koncert komorne glasbe, nato zabavni koncert. — Praga: 19.30 »Beneška noč«, opereta. 22.30 Zabavni koncert. — Langenberg: 20.00 Veseli večer, nato zabavni koncert. 24.00 Jazz na plošče. — Rim: 21.02 Veliki večerni koncert zabavne glasbe. 22.30 Plesna glasba jazz orkestra, — Berlin: 19.45 Lunapark orkester. 21.00 Veseli večer. — Katovice: 20.15 Večerni koncert orkestra. 22.15 Koncert zabavne glasbe. 23.30 Plesna glasba. — M. Ostrava: 19.30 »Beneška noč«, opereta. 22.23 Zabavni koncert. DIŠAVE SLON Milan Skrbinšek: Vtisi z gostovanja naše drame po Jugoslaviji Preskrbljeni z vsem potrebnim, za pot in imenitno pripravljeni zn naše nastope po jugoslovanskih odrih smo se z navdušenjem in velikim optimizmom odpravili iz Ljubljane. Pred odhodom vlaka smo se slikali in ohih vedrih obrazov na tej sliki še danes nismo zresnili, kajti ohranili smo svoj humor, ki nam je pomagal preko marsikaterih težav in žrtev. Posebno v začetku naše poti bi bilo zelo mogoče, da bi bil ta alj oni omagal, kajti prišlo je v gotovih ozirih marsikaj drugače, nego smo upali, da bo. V Hrvatski je bil obisk večinoma slab, celo v Zagrebu, ki šteje lepe tisoče Slovencev, ki so vrhutega še organizirani v druStvu s kulturnimi težnjami, smo igrati pred slabo zasedeno hišo. A važnejše bi bilo, da so prišli Hrvati, kar smo z gotovostjo pričakovali že z ozirom na visoki cilj, ki smo si ga stavili s tem gostovanjem. Povedali smo jasno, da hočemo začeti z utrjevanjem vezi, ki nas združujejo, potom medsebojnega spoznavanja naših kulturnih dobrin. Da so prišli z istim namenom k nam oni, vemo mi vsi, da bi jih bili nestrpno pričakovali, napolnili gledališče in se težko od njih ločili. A tu v Zagrebu, kakor tudi drugod, kjer smo računali na večje obiske, je bil pri celo maloštevilnem občinstvu moralni uspeh — ne pomišljam si čisto nič to izgovoriti — velik! Povsod! Pri tem je treba pomisliti, da ostala Jugoslavija ne pozna tako dobro vrednosti naše drame, da nas je prišlo občinstvo celo s skepso gledat in poslušat. In vzlic temu smo zmagovito prodrli. In ti umetniški uspehi, ki jih povsod žanjemo, so nam ne le ohranili naš humor, temveč nas dvigajo celo vedno bolj in bolj. Saj zato smo šli v bistvu na pot. Mi hočemo biti na jugoslovanskem gledališkem polju pijonirji na hrvatskih in srbskih njivah, kjer hočemo, da požene tudi naše slovensko umetniško serae svoj plemeniti sad in raste tako skupno z Sahtno hrvatsko i« srbsko umetniško floro. Kaj nam gcvore te predstave? Umevanje na-iega jezika, ljubezen do naših šeg in navad, sprejemanje našega srčnega utripanja je povsod tako popolno, da tekom predstave pozabimo sami, da igramo v svojem jeziku srbohrvatskemu občinstvu in da pozabi ono, da mu igram slovensko. Spremljanje dogodkov na odru je s strani občinstva do najmanjih odtenkov tako živo, da to ni več samo zanimanje za našo igro, temveč tudi čisto isto čuvstvovanje, manifestacije iste krvi in narodne duše! In to ne samo pri »Rošlinki«, ki s svojo folkloro (tipična slovenska kmetiška izba, naša noš-nja, naša v srce segajoča narodna pesem, naši enostavni, a radostni plesi in ne naposled naša harmonika) vzbuja v občinstvu toliko zanimanja in navdušenja, da doživljamo na odprtem odru povsod gromovite aplavze; celo pri »Pohujšanju«, ki je vsebinsko neprimerno težje razumljivo (neligu-ralna simboličnost drame ie za oder sploh nevarna stvar) ler po grotesknosti tam izraženih naših slabosti bolj mračno nego vedro, valovi iz občinstva na oder in spet k njemu nazaj topel flujd. Povsod torej tesen stik med odrom in občinstvom. A tu v solnčni Dalmaciji vendarle še nekaj več. Toliko je bolj oddaljena od nas nego so Va-raždin, Zagreb in Karlovac, a vez med nami in Dalmatinci toliko tesnejša, kakor da smo v tesnem objemu,; tako da čutimo v svojih srcih odjek utripanja dalmatinskih src. In to že celo v naprej, kaiti že' sprejemi so tu šc toliko prisrčnejši, obiski toliko lepši. Srbija nas baje pričakuje z odprtimi rokami. Toda ali jih je mogoče še bolj razširiti ali je mogoč še tesnejši bratski objem? Nekaj odjekov naše igre, ki naj izpričujejo naši ožji domovini, da jo predstavljamo našim bratom tako, da ste vi vsi, ki sle ostali v domači hiši in žaiibog niste mogli z nami, da bi bili priča našega dela, lahko zadovoljni in srečni: Pogovarjam se v Šibeniku z nekim gospodom m ta pravi: »Bilo je pri nas že marsikako gostovanje, a samo hudožestveniki in vi ste nam pokazali visoko umetnost. Pa še to. Pri nobeni gostujoči skupini še nismo videli takšne discipline, takega redu, kakoršen je pri vas. Vse se izvršuje brez nervoze, z neko čudovito mirnostjo. Vsak ima svoj opravek in harmonija med posamezniki vaše skupine jc vzorna. Mi vemo. kakšno visoko kulturo imate vi, Slovenci, in rečem vam, da bi bilo najlepše, če bi vso upravo Jugoslavije vzeli Slovenci v svoje roke.« Tam smo bili po zadnji predstavi povabljeni. G. Ogrizek, ravnatelj Putnika«, in njegov priia-telj, g. Matevžič, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke, sta nas pozdravila v svojih govorih z besedami, ki so bile točen odjek ideje tega našega gostovanja. Bila sta Slovenca! A vstal je mlad študent, Dalmatinec, ki nam ie v krasni dal-matinščini, ki je polna jeklenih akcentov sredi miline jezika, odprl svoje jugoslovansko srce na stežaj. Kakor pojejo najlepši zvonovi naših slovenskih cerkva, tako so zveneli njegovi pozdravi in kakor so naša polja zdaj mehka in otožna, kadar jih rosi dež, zdaj spet rajsko vriskajoča, ko jih obseva solnce, tako so bile sprva od solz rosne njegove besede, ko je bolestno kriknil: »Zašto ste doSli! Zašto ste došlil« In tako nam je, ko si je zgovoril bolest iz srca, pod jasnim južnim nebom in vpričo blestečih zvezd, z ukajočiin srcem za-vriskal pozdravno besedo. — »Zašto ste došlil«... Razumeli smo ga. Globoka rana očitka mu je za-zevala v srcu: spoznal nas je in vest ga je zapekla, da se že preje ni brigal za naš živelj, da nas že prej ni poznal. Strah mu je segel v srce, da nas mogoče ne bi bil nikdar spoznal, da nismo prišli mi in da nismo mi njemu in njegovim bratom z globokim čuvstvom in jasno besedo — odprli svojega srca. Tudi ta mladenič je dokaz temu, da ima naša drama svojo umetniško potenco, kajti le predstava, ki je resnična umetnina, more seči tako globoko! Odpravili smo se v Split. Tam smo imeli ob vsaki uri in v vsakem kraju kol spremljevalce pet prijateljev našega misijonskega romanja, ki so nam pomogli kjerkoli in kolikor so sploh mogli. Vsak njih bi zaslužil, da ga omenim na prvem mestu. Bili so to: g. Humbert Marjanovič, tajnik drž. arheološkega muzeja, ki nas je vodil v vseh praktičnih zadevah, g. Vinko Brajevič, ki je kot glavni urednik »Novog doba« dal v svojem listu skoraj polovico vse številke postora g. Čiri čičinu Šafnu, dopisniku ministrskega savjeta in uredniku dalmatinske revije »Korublja« (barka), da je napisal o nas članek pod naslovom »Naši hudožestveniki<-, intervju z voditeljema naše turneje, go. Juvanovo in g. prof. Šeštom ter zelo obširno razpravi o takšnih gostovanjih v splošnem s posebnim ozirom na našo pot po Jugoslaviji, naš rojak dr. Lavš in visoki plavolasi dalmatinski visokošolec g. Galzi-nja, ki študira v Ljubljani ter obvlada slovenščino tako popolno, da sem v svoje iznenadenje šele pozneje izvedel, da je Dalmatinec. Obe predstavi je posetil ban, g. dr. Tartaglia, ki je zelo obžaloval, da smo prišli ob tem vročem letnem času, kar je le prenaraver. vzrok nc pre-mnogoštevilnega obiska. V pogovoru ž njim smo ga spoznali kot navdušenega in velikega Jugoslovana. Njegovo ime slovi po vsej Dalmaciji kot ime nad vse zaslužnega velmoža. Bil je svoj čas v Splitu tudi uvaževan kot gledališki kritik, Tudi v Splitu smo našli takoj kontakt z občinstvom in uspeli sodeč po navdušenih sponianih aplavzih občinstva in po govoricah, ki so se takoj po prvi predstavi razširile po mestu ter glede na kritiko, ki nas je nazvala »Naši hudožestvenici« odlično. Na Hvaru, kjer smo imeli projektirano samo eno predstavo »Rošlinko«, se je val odobravanja tako visoko dvignil, da se nam je zdelo, da se bo pognal na oder, nas objel in potegnil v občinstvo. In resnično: težko so nas pustili nadaljevati svojo pot. Želeli so, da damo na vsak način še eno predstavo, kar nam pa žaiibog ni bilo mogoče, ker imamo pot točno začrtano in se je moramo strogo držati. V Makarski nam je sprva vera v dober potek naše turneje spel nekoliko opešala. Nismo poznali lokalnih razmer in smo bili razočarani, ko smo stopili z ladje in nismo videli na poti v hotel niti enega naših plakatov. Pripravili smo se zvečer na občuten finančni udarec, a glej, dvorana je bila zelo dobro zasedena. Igrali smo, kakor v vsakem kraju, prvi dan »Rošlinko«. Ko smo izgovorili prve besede, je začelo občinstvo že pošumevati. To je tisti nerazložljivi šum, ki naznanja rojstvo flujda. ki nam pove, da sejemo na rodovitno tla. Čudili smo se. Ekspozicija »Rošlinkec je nekoliko dolgovezna in je z njo težko vzbuditi v občinstvu zanimanje. A šumenje je rastlo, prvi smeh. drugi in končno občinstvo čisto z nami, tako da ie že ob koncu prvega dejanja završelo po dvorani tako močno odobravanje, kakor smo ga sicer vajeni šele po drugem. Lahko si mislite, kako smo nato zagrabili in kakšen triumf smo doživeli, ko le po mnogih aplavzih med dejanjem končno padel za-stor. In po predstavi so nam vsi, ki smo lih spraševali o vtisu predstave, rekli, da je občinstvo navdušeno. - Bilo ie pri predstavi tudi vse polno tujcev, Čehov, Nemcev in tudi nekai slovenskih gostov, in ko smo se naslednjega dne slučajno se-tali za večjo nemško družbo, smo slišali nuh pogovor o naši predstavi. »To je prvovrsten ferst-klassigl) ensemble!« so ponavljali kar naprei. Ua ; smo tudi v karakterizaciji in podajaniu kmetiskega i miljeja prepričali, dokazuje njihovo mnenje, ki smo ' ga povzeli iz njihovega pogovora, da smo na|brze »izrazit ensemble za kmetiške igre«. — Obisk drugega dne nas je še bolj utrdil v prepričanju, da smo nad vse uspeli. To je bilo pravcato romanje v dvorano, ki leži čisto izven kraja. Nismo mogli začeti, dokler dolok občinstva ni ponehal, tako da smo začeli namesto ob pol devetih šele četrt na deset. Skrbelo nas je, kako bo to občinstvo, ki je štelo tudi mnogo gori imenovanih tujcev, sprejelo »Pohujšanje«. A našli smo spet uplevanje naše besede pri domačinih in pazno in spoštljivo zasledovanje našega igranja pri onih kopaliških gostih, ki ne razumejo našega jezika. Prvo dejanje je zelo zabavalo. Drugo dejanje je občinstvo pri dvigu zastorja radi pestre slike sprejelo z vziii-čenih »Ah|.< in ga spremljalo v prvem delu z pobožno pazljivostjo, v drugem pa z umevajočim smehom. Ob koncu spet spontano ploskanje, koncem koncev pa gromovit aplavz, glasni vzkliki odobravanja in rože! Pišem na ladji, na kateri plovemo iz Makar-ske v Dubrovnik. Morje mirno, vreme solnčno in hladi nas prijeten vzhoden vetrič. Vozili se bomo polnih dvanajst ur. A kdo, ki vidi prvič dalma- tinsko obal, kakor večina nas vseh. bi se naveličal te vožnje! Niti ponoči nisem spal, temveč z ležalnega stola le gledal, gledal! O nadaljnjem naše umetniške, odisejade šc poročam. FILOZOFIJA, najnovejše delo našega najt: virnejšei/a filozofa F f a nc et a Vrb r a . Ui nam c cisto poljudnem jeziku z nenavadno jasnostjo in prozornostjo podaja n n ~ S Sn as js r - " I £ I 1 1 feci-SS« Jja o , is 5"» ► » » i i S.s S IS "Qi IS "g do p-I "3 a M -2°'', - "jjuJ i ^ a ■So 3 m O ► "O J ---> 1Q a g O) 4> 1§S 155 ' Rumeni gusarji (Sodobua zgodba.) Brez dvoma! odvrne Kitajec veselo. Vrv sem imel okoli vratu, nategovale so jo krepke roke in prav majhnega truda je bilo treba, pa bi mi bila za vedno zaprla sapo. Še enkrat se vama zahvalim! Ker pa ie nevihta ponehala in bi rad šel po svojem opravku dalje, bi vaju prosil, da me nekoliko pospremita, seveda le, ako vama ni nadležno. Kaj še' reče Mihael. S svojim časom lahko svobodno razpolagava; prišla sva semkaj samo zavetja iskat pred viharjem in prav vesel sem, da sva 1>m Skupaj so zapustili poslopje ter se obrnili v vzhodno smer C trudom so se pomikali preko močvirnatih tal. Fanta sla se pazljivo ozirala na vse strani, da bi zasledila kak znak za begunci, pa pokrajina je bila ravna in odprta in bi se sovražnik komaj kje mogel postaviti na prežo; Kitajec pa je hodil navidez popolnoma brezskrbno Ko so prehodili kako dobro miljo, se resenec ustavi na križišču dveli steza. Pokaže na stezo, ki ie peljala na desno fin jima pove, da je to njuna smer; stopata naj kar naravnost naprej, pa bosta prišla do potoka. „ .... . -Ali zdaj upate, da ste varni?« vpraša Mihael. Kitajec pa se nasmehne in pravi:. >Ptic ne ujame dvakrat v isto zanko. Še enkrat se vama ponižno zahvalim za vajino milostno ljubeznivost, da me počastita s svojimi imeni? Res sem samo neznatna oseba in morda ne bo nikoli v moji moči, da vama vajino uslugo primerno povrnem. Ne moremo pa vedeti, kaj vse še lahko prinese bodočnost, vsekakor pa za vedno ostanem vajin ponižni sluga. Fanta mu povesta svoji imeni, on pa se nasmehne, se jima še globoko pokloni ter odide svojo pot. 4. Prvi spopad. Kakor vsi kitajski kuharji je tudi Eli Sang znal dobro pripraviti jed, in obenem migati z jezikom. Ko sta namreč fanta slačila premočeno obleko, jima je hitel praviti, kako je ponesrečenec izginil in je zgodbo razpredal brez potrebe na dolgo in široko. Pustil je namreč možaka, tako je pripovedoval, za nekaj minut v čolnu samega ter stopil na breg, da poprosi kmeta Lo Finga sveže votle. Med tem pa je človek izginil. To je pa zelo čudno, je končal Eh Sang, saj je bil tepec vendar ranjen; še boij čudno pa, da ni iz čolna nič izginilo. Ali ni zato izginil, ker ste ga pitali s tepcem, kaj?« vpraša Mihael smeje. No pa je vsaj to dobro, da nimamo zanj nobene odgovornosti več. Toliko tla sta se preoblekla pa se priziblje dol po nasipu Lo Fing; smehljaj se mu razliva okoli ustnika velike pipe, ko ju vpraša, kakšen šport sta prav za prav uganjala. >Ni bilo tako slabo,« odvrne Mihael. Dež pa bi nama bil stvar skoraj pokvaril. Toda, mimogrede rečeno, gospod Fing, ali vam jo kaj znanega o čudni razpadajoči stavbi tamkajle na polju, kake tri milje odtod? c' Pokaže torej v smeri proti pagodi. Kitajec mu pojasni, da je to bil v davnih dneh tempel. Širile so se tudi govorice o nekem umoru, ki se je izvršil na tistem kraju in o duhovih, ki strašijo po poslopju, ker so ga pustili, da razpada. : To popoldne pa so bili duhovi iz precej čvrstega mesa in kosti k pravi Mihael in mu pove čudni prizor, ki sta nanj naletela. Lo Fingu izgine smehljaj z lica, na njegovo mesto pa stopi velika skrb. Kaj pa vam je?? vpraša Mihael. >Ali mor la katerega teh treh možakarjev poznate?« Ne! Toda vajina novica je jako slaba. Bojim se, da bodo zopet nastopili nemiri. Dolgo vrsto let je vladvl mir in red. Zadnji guverner je bil strog mož in je znal roparje, ki so navadno strašili po teh potokih, držati v strahu. Toda njega ni več in zato so se tudi razmere spremenile. Odkar je bila revolucija, nihče več ne spoštuje ne postave nc reda in roparji zopet začenjajo svoje vražje početje. Hudo se bojim, da bom moral svojo kmetijo zapustiti.« Mislite torej, da so bili možje, ki smo jili videli roparji?« Kdo ve? Morila so in zato se za vaju bojim. Postavila sta se med nje in njihovo žrtev; lo je jasno. S tem sta si pa nakopala njihovo sovraštvo. Brez dvoma imajo zaveznike; morda so vaju zalezovali prav do sem. Spoštovanima gospodoma, ki ju v svoji neznatnosti jako visoko čislam, bi torej želel dati pameten nasvet, da se nemudoma vrneta v Makao!« Iskrena vam hvala za svarilo! Upoštevala ga bova, kolikor se bo le dalo, reče Mihael resno. Kmet je še nekaj časa postal in govoril, pa njegovo prisiljeno vedenje je kazalo, da ie zelo nemiren; kmalu se je poslovil. MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica t'30 Din «11 vsaka beuda SO par. Na|nan|il oglas t • S Din. Oglaal nail devet vrallc ae raiuna|o vlii. Za odgovor znamko' Na vpraianfa brca znamke ne odgovarlnmo 1 muce B! Krojaški vajenec i se sprejme takoj pri F. i Može, Cesta v Rožno do- I lino št. 12. Služkinja Kdo bi vzel v oskrbo 12 letno deklico poštenih staršev, ki je dovršila I. razr. inešč. šole z dobrim uspehom. Najraje bi sc izučila v kaki trgovini. Naslov v upravi pod št. 7259. Gospodična ; Učenec vajena kavarne, želi priti s d q ^^ izQ_ v kavarno kot natakar- . br^zboHsc jme v ma. ca za 1. iuhj al. po do- nufaktur trgovini v Ljub. govoru. Sprejme tud. ka- ^ ^^ ko drugo bolite mesto k- »Slovenca« pod 7284. otrokom ali drugam. Na- r slov v upravi »Slovenca« , zmožna samostojnega go-; spodinjstva, pridna, poštena, varčna, dobi stalno službo takoj. Starost 25—30 let. — Naslov v upravi pod št. 7253. pod št. 7256. Učitelj z večletno prakso, abs. gymn. ped., išče mesto vzgojitelja za časa počitnic. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7289. Dekle i znanjem slovenščine, malo srbohrvaščine in perfektne nemščine, ter izvežbana v strojepisju in deloma v stenografiji — išče službo. — Naslov v upravi pod št. 7280. Kontorist vešč slovenščine, srbo- i hrvaščine, nemščine, ita-lijanščine in francoščine, j išče službo kjerkoli. Po- I nudbe pod šifro »Vesten« št. 7278 na upravo. Pouk šoferska šola 1. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). - TeL 2236 Pouk in praktične vožnje stanovanja Stanovanje trisobno, s kopalnico in pritiklinami, v centrumu mesta, se odda z avgustom. Ponudbe z navedbo najemnine pod: ^Prijeten dom» na upravo. v .flVIHDL' ozdravi pijančevanja! Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ie edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli zato. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovič — Beograd, Kolarčeva 7 Službodobe Strojnika ozir. pomočnika k Dicse-lovim motorjem sprejme čimprejc »Jugoslovanska tskarna« v Ljubljani. Pismene ponudbe na vodstvo tiskarne. Solnčna soba za 2 osebi, v bližini glavnega kolodvora, se odda takoj. Ozira se le na boljše, mirne osebe. Naslov v upravi pod 7290. Letoviščarjem nudi šc neoddane prostore z dobro oskrbo: Brezalkoholna gostilna na Cegelšah pri Tržiču. Dijaki Učenca , s primerno šolsko izo- ' brazbo sprejme na 3 let- kršč. staršev v vso oskr- no učno dobo. Hrana in bo, pod strogo nadzor-stanovanje v hiši. A. Suš- stvo, sprejmem. Sever, aik, železnina, Ljubljana. Florjanska ulica 9/1. r7!BTSff1 Dobro gostilno na Gorenjskem oddam takoj za več let samski osebi ali zakoncem brez otrok, ki polože kavcijo. Naslov v upravi pod št. 7258. Išče se za takoj lokal oziroma prostor v Ljubljani, primeren za trafiko. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Trafika« št. 7286. Posestva Kupim grad v dobrem ali primernem stanju, ako se da popraviti. Lahko brez zemlje ali pa nekoliko. V poštev samo nizke cene! Ponudbe pod »Grad« na upravo št. 7257. Enonadstropna hiša velika, ki ima lepa stanovanja, zračne prostore za event. trgovino, lep vrt, dvorišče, kleti — » centru Slov. Bistrice, in sicer na najprometnejši cesti, prikladno za večje podjetje, se proda. - Naslov v upravi »Slovcnca« ! pod št. 7214. Natečaj! Duševna bolnica v Topovici pri Niiu — išče kuharico ali kuharja Mesečna plača 2000 Din, stanovanje in hrana zastonj. Reflektanti naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 15. julija t. 1. — Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. potrdilo, da je naš državljan, 3. občinsko potrdilo o narodnosti, 4. potrdilo o strokovni kvalifikaciji, 5. potrdilo o politično moralnem vedenju; in ako je moški, potrdilo, da je zadostil vojaški obveznosti. — Iz pisarne Bolnice za duševne bolezni v Topovici pri Nišu, št. 2871 od 16. junija 1930. Izmed sodobnih književnih izdaj so in priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Orgle, harmonije piščale in ventilatorje za org'. izdeluje po nizki An'jn Dcrnič, izdelova-telj -.gcl, ovljica. Pianino prodam. Naslov pri »Slovencu« pod št. 7287. Malo posestvo ! se da v najem za 200 : dinarjev mesečno, ali se proda za 31.000 dinarjev. Lepa hiša, hlev, kozolec. | sadje, nekaj zemlje, pol ure nad Laškim. Vprašati: Varga, pek, Trbovlje, ali: Dr. Roš, Laško, do 5. julija. Kupimo Enodružinsko hišo novo, proda Jernej Lam- t pret, Dolgi most, Vič pri , Ljubljani. Nenadoma je umrl gospod Franc Klinar uradnik Kranjske industrijske družbe in špediter Pogreb bo v soboto ob pol 6 zvečer. Jesenice, dne 26. junija 1930. Žalujoči ostali: Soproga Elize Klinar, Irma in Alda, hčerki, oče in stari oče. Sesalko najraje centrifugalno, ki mora biti v dobrem stanju in imeti kapaciteto od cca. 100—140 1 vode na minuto, takoj kupimo. Ponudbe poslali na upravo »Slovenca« št, 7295. Diesel ali Gliihkopf - motor 14 do 24 PS — iščemo. Brača Mirkovič, Pag, Dalmacija. I ♦♦«♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»»»«♦♦♦ »♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦mm«' V globoki žalosti naznanja ALOJZ KRAJC v svojem, v imenu svoje žene ZORKE, svojih otrok LEE, MATIJE, TONETA in NI-KOTA ter svojega zeta ing. arch. JANKA OMAHNA vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena hčerka, odnosno sestra in svakinja Vanda danes boguvdano umrla. Pogreb naše ljube Vande bo v petek dne 27. junija 1930 ob 5 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Grahovem, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Sveta maša zadušnica sc bo brala v domači farni cerkvi. Vsi, ki ste jo poznali in radi imeli, jo ohranite v lepem spominu! Grahovo pri Cerknici, dne 25. junija 1930. Brez posebnega obvestila. Prodamo Železno peč prodam za 100 dinarjev. Naslov pri »Slovencu« pod št. 7288. Hrastova spalnica kompletna, nova, svetlo politirana, naprodaj za 4000 Din. Naslov v upravi pod št. 7281. Osebni auto Chevrolet (odprt, Type 1928), vožen 14 tisoč km in tovorni auto Chevrolet, Type 1928, 34.000 km, 1 Vi tone, oba v popolnoma brezhibnem stanju, ugodno proda Na-stran, mlin, Radomlje. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424 Srnjaka in srnjico letošnja, udomačena — prodam. Naslov v upravi pod št. 7197. Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi >Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. II Obrt Krušno moko in ržen«> moka vedno svežo, kupita zelo usodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. 100 kg koruze Din 148 »šrot« Din 158 prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Jnseraii v-Slovencu- imajo največji uspeh krvosesa! Mali komar ubija več ljudi, kot pa vse divje zveri skupaj. Po njegovem sledu gre mrzlica in kužna bolezen, Ne pusti jih k onim, ki jih ljubiš. FLIT ie smrtonosen muham, komarjem, bolham moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim iajcem. Tebi ne škodi. Ne pusli madežev. Ne zamenjaj FLiT-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. FLIT naglo usmrti. RAZPIS Nižja šola Intendantske akademije bo sprejela letos do 80 gojcncev. Pouk jc bo začel 1. oktobra 1930 in bo trajal (3) tri leta. II. Kandidati, ki žele biti sprejeti, morajo spolnjevati sledeče pogojie: 1. Da so državljani Kraljevine Jugoslavije. 2. Da so popolnoma zdravi in sposobni za vojno službo; da so zdravega porekla in, da niso dedno obremenjeni v zdravstvenem pogledu, kar se bo ugotovilo pri zdravniškem pregledu sprejemne komisije v glavni vojni bolnišnici v Beogradu. 3. Da niso mlajši od 16, niti starejši od 20 let. Za osnovo računanja let starosti se jemlje celo koledarsko leto, v katerem se mladenič javlja za sprejem. 4. Da so v šolskem letu, v katerem se objavlja razpis za sprejem gojencev v nižjo šolo Intendantske akademije, kot redni učenci dovršil? najmanj 6 razredov državne gimnazije ali državne realke z najmanj dobrim letnim uspehom in da so najmanj dobrega (3) vedenja, kar se bo ugotovilo s spričevalom dotične državne gimnazije, odnosno realke. 5. Da polože sprejemni izpit vsi razen onih, ki so kot redni učenci državne gimnazije (realke) položili v tem šolskem letu, v katerem se objavlja razpis za sprejem gojencev v nižjo šolo Intendantske akademije višji tečajni izpit (izpit zrelosti). Spričevala o uspehu in vedenju konkurentov učencev v tem šolskem letu, kakor tudi spričevala o položenem višjem tečajnem izpitu (izpitr zrelosti), se ne morejo zamenjati z nikakimi drugimi dokumenti. 6. Da imajo odobrenje od roditeljev ali starih staršev potrjeno od pristojne oblasti, da morejo vstopiti v nižjo šolo Intendantske akademije. 7. Da dajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice predpisane z uredbo, tudi v kolikor bi posamezne uredbe pozneje po potrebi bile izpremenjene. 8. Da se v svoji prošnji obvežejo, da bodo po končani šoli služili v vojski najmanj 6 let. III. Konkurenti, ki so izpolnili gornje pogoje in žele stopiti v nižjo šolo Intendantske akademije, se morajo prijaviti s svojeročno pisano prošnjo upravniku Intendantske akademije do zaključno 31. avgusta 1930. Prošnje, ki bodo dospele pozneje, se ne bodo jemale v poštev. IV. Program polaganja sprejemnega izpita morejo videti konkurenti pri vseh komandah vojnih okrožij, drž. gimnazijah (realkah) in srez. načelstvih. V Beogradu, dne 20. junija 1930. Št. 2250. Iz uprave Intendantske akademije. Zahvala Za mnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube našega dragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda IVANA BRUSA rudn. nadzornika v pokoju se s tem najsrčneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni g. dr. A. Ramšaku, zdravniku v Črni, ter častitim sestram za izredno požrtvovalnost in postrežbo v bolezni, častitim gg. duhovnikom za tolažbo v bolezni in častno spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se tudi g. ravn. Flaschbergerju za vse izkazane usluge, dalje Premogovniku Prevalje, The Central European Mineš Itd. Mežica, uradnikom premogovnika, društvu rudarskih nameščencev, kat. prosv. društvu za krasne vcnce in pevskemu društvu za ganljive žalostinke. —• Nadalje smo dolžni zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti ali nam na katerikoli način pomagali in svetovali. Ker se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti, izrekamo vsem: Bog plačaj! V Prevaljab, dne 25 junija 1930. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čer. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Prednik: Franc Krenižar.