Ljubljana, sreda 3. aprila 1929 Cena 2 Din Redukcija ministrstev Izvedba novega zakona o vrhovni državni upravi - Pred demisijo ministrov Alaupoviča in Kralja - Redukcije uradništva po ministrstvih - Seja ministrskega sveta Beograd, 2. aprila p. Nocoj ob 6. se je vršila na Topčideru seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o izvršitvi zakona o vrhovni državni upravi (glej 7. stran!). Zakon bo jutri objavljen v »Službenih novinah« ter bo takoj stopil v veljavo. Ministrski svet je zato nocoj razpravljal o uredbah, ki jih bo treba izdati glede likvidacije ukinjenih ministrstev ter o notranji reorganizaciji posameznih resorov. To je obenem zadnja seja celokupne dosedanje vlade, ker bosta jutri z uveljavljenjem novega zakona o vrhovni državni upravi, s katerim se reducirajo štiri ministrstva, podala ostavke dosedanja ministra dr. Krulj kot minister za narodno zdravje in dr. Alaupovič kot minister ver. Tudi poštni minister dr. Kumanudi bo formalno podal ostavko, bo pa istočasno imenovan za ministra brez portfelja v svojstvu zastopnika zunanjega ministra. Dr. Krulj in dr Alaupovič se vrneta na svoja prejšnja mesta, dr. Krulj kot upravnik bclrice v Sarajevu, dr. Alaupovič pa kot podpredsednik Državnega sveta. V zvezi z reorganizacijo ministrstev je bilo z današnjim dnem reducirano večje število uradnikov skoraj v vseh resorih V ministrstvu za narodno zdravje je odpuščenih večje število dnevničarjev. ki so postali zaradi uki- nitve tega resora nepotrebni. Tudi v ministrstvu pošt je bila izvršena obširna redukcija, pri kateri je prizadetih okrog 100 uradnikov. Oni, ki imajo že pravico do pokojnine, so upokojeni, ostali pa odpuščeni z odpravnino. Zaradi nove razvrstitve celokupnega uradništva po ministrstvih so ali še bodo izvršene večje izpremembe tudi v drugih resorih. Zlasti v zunanjem ministrstvu se pripravljajo obsežnejše izpremembe. Kakor se poroča z mero-dajnega mesta, je bilo s 1. aprilom re-duciranih v tem resoru 35 uradnikov, vsi poslaniki na razpoloženju pa so bili upokojeni. Med upokojenimi je tudi dr. Smodlaka, titularni poslanik v Moskvi. V zvezi z ukinjenjem ministrstva ver je bilo v tem resoru reduciranih okrog 150 uradnikov, med njimi 1 inšpektor in 10 tajnikov v ministrstvu ter večje število muslimanskih svečenikov v Južni Srbiji in Črni gori. Danes dopoldne je imel minister za javna dela Savkovič daljšo konferenco z ministrom pravde dr. Srškičem. pozneje pa z ministrom brez portfelja Uzunovičem. Pri ministru socijalne politike dr. Drinkoviču je bil dopoldne načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar v zadevi združitve ministrstva narodnega zdravja z ministrstvom socijalne politike. Pripravljanje novih zakonskih predlogov Izgotovljena sta že civilnopravdni red in uredba o odpiranju in zapiranju — Zbiranje materijala za rešitev stanovanjskega problema Beograd, 21. aprila 6. Prizadeta ministrstva so izgotovila uredba o odpiranju in zapiranju obratov, ki bo takoi dostavljena piedsedniku viade in ministru pravde v svrho dostavitve Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. V ministrshu pravde se vrši tudi končna redakcija zakona o dvilno-sodnem postopku. Ta zakon se je nahajal že pred bivšo Narodno skupščino, a je bil pozneje umaknjen in sedaj ponovno predelan. Tudi ta zakon bo predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki ^n v prvi polovici aprila nadaljeval svoje delo. rprašanie stanovanjskega zakona še ni vzeto v končni pretres ministrstvu socijalne politike. Pristojni ministri pripravljajo v to svrho razne predloge, ki jih bodo izročili ministru socialne politike. Vprašanje podaljšanja stanovanjske zaščite Odločitev še ni padla — Po zagrebških vesteh bo stanovanjski zakon z nekaterimi spremembami podaljšan za eno leto Zagreb, 2. aprila <5. Današnji »Hrvat« poroča iz Beograda: V ministrstvu za socialno politiko so pričele pred nekoliko dnevi svoie delo komisije za pro-učitey predlogov, ki so došli od posameznih organizacij, zainteresiranih pri stanovanjskem zakonu, ki poteče 1. maja. Ti predlogi so bili poslani v prvi vrsti od organizacij najemnikov i>n h:šn'h lastnikov iz vse države. Ministr- stvo socialne politike želi doseči kompromisno rešitev tega vprašanja in bo najvestaege proučilo vse predloge tako stanovanjskih najemnikov, kakor hiišnih lastnikov. Po dosedanjih informacijah bi se imelo vprašanje stanovanjskega zakona rešiti tako, da bi se dosedanji stanovanjski zakon z majhnimi izpremembami v korist hišnih lastnikov podaljšal za nadaljno leto dm:. Pred ustanovitvijo Agrarne banke Osnovna glavnica bo znašala cija za obrestovanje deležev - Beograd, 2 aprila p. Nocojšnia »Pravda« poroča iz uradnega vira, da bo Agrarna banka v najkrajšem času osnovana. Zakonski načrt je že sestavljen in bo te dni predmet razprav v vladi. Načrt predvideva kot osnovno glavnico 120 milijonov dinarjev. K temu bo prispevala državna razredna loterija 20 milijonov, Narodna banka. Poštna hranilnica in ostali denarni zavodi pa 100 milijonov. Na ta naiin bo omogočeno že v kratkem času poslovanje Agrarne banke, od katere si obetajo zainteresirani krogi velike koristi. Zavod bo imel docela bančno poslovanje ter bo dajal kredite po kreditni spo- 120 milijonov — Državna garan-- Pravica do izdajanja obligacij sobnosti klijentov. Posojila se bodo dajala na obveznice, ki bodo imele plačilne roke določene tako, da bo padla dospelost v dobo, ko kmetje prodajajo svoie pridelke in najlažje plačujejo. Za delnice bo država garantirala najmanj 6% dividendo. Da bi se omogočila za posojila kar najnižja obrestna mera, bo agrarna banka smela izdajati obligacije, na podlagi katerih bo mogla najeti posojila tudi v inozemstvu. Finančni krogi upajo, da si bo agrarna banka na ta način v kratkem času pridobila ugled in kredit doma in v tujini. Strahovita nesreča v belgijskem rudniku Vneli so se jamski plini in v ognju je zgorelo 28 rudarjev — Obenem se je posul premog, kar je zahtevalo zopet dve smrtni žrtvi in osem težko ranjenih Pariz, 2. aprila, 6. V rudniku Valer-Schoete v rudniškem revirju Liegea se je dogodila strašna nesreča. Omenjeni rudnik je eden najnovejših ter so pričeli v njem obratovati šele pred kratkim. V globočini 68 m pod zemlio se je vnela dinamitna patrona blizu podzemeljskega hodnika, vsled česar ie došlo do eksplozije plina. Ogenj se je razširil po hodniku rudnika, v katerem ie zalotil 28 rudarjev. Pričeli so iskati izhoda ter klicati pomoč, v dimu Da so se zadušili in nato zgoreli. Agnoscirati so jih mogli, ko so jih našli, samo po ploščicah, ki so jih imeli okoli vrata. Razen tega se je na drugem koncu hodnika ponesrečita 5 rudarjev, ki so jih sicer rešili, vendar pa močno poškodovane. Našla so iih v krvi in s polomljenimi udi. Nesreča bi bila še mnogo večja, ako bi se bila pripetila nekoliko minut kasneje, ko bi morali na delo došai rudarji zamenjati svoje tovariše. Na žalost ta nesreča ni i>ila edina. Ko je došlo na de'o 12 novih delavcev, je v nekem rudniškem hodniku popustila greda in velike množine premoga so zasule dva delavca, osem pa težko ranile. Na mesto strašne rudniške nesreče je dospela takoj belgijska kraljica, člani vlade in družine ponesrečencev. Drzen rop v Budimpešti Trije razbojniki oropali bogato damo in brez sledu izginili UpravaHtrai DuMJao*. Prcieraora ri. 54. Telefon it. J122, 3123, 1124, 3125, 312«. faaerataf oddelek: Ljubljana. Prešernov obča 4. Telefon k 2492. Podružnica Maribor i Mefcuodrova ceat it. 14. Telefon it <56 Podružnica Celje: Kocetranra alica k. S. Telefon it. 190 Kača ni pri poŠt. 6ek. »vodih: Ljubljana tt. 11-JM2; Praha &s.k> 78.180; VVien Nr. 105.241. Sestanek Mussolinija s Chamberlainom Državnika sta poudarila popolno solidarnost obeh držav v raznih političnih vprašanjih NmUn soa*» meaečpo 16 Dta. aa taoserofvo 40 Dia._ Urfdn&troi KnaOte" 1*c* 1 Te*e*on Um, 3122, 3133, VH, 312» ta 312«. Maribor: ASetoa*««* la- Te lek* 440. Cel]«: Koceoora Telefon ttor. 190. BofcopM m aa - Oefaai po tarifo. Ljubljana, 2. aprila. Jutri bo objavljen v »Službenih No-viinahc novi z^on o vrhovni državni upravi, ki stop takoj v veljavo. Široka javnost bo v tem zakonu videla predvsem ožiivotvorjeno staro in popularno zahtevo Po redukciji ministrstev. Menda jeni države v Evropi, ki bi imela tako miožino ministrov, kakor naša Jugoslavija Ve se, da je to skoraj moralo biti v času stalnih medstrankarskih annžmanov. ko ni bilo nikdar dovolj rortfeljev na razpolago tn je še institucja državnih podsekretarjev morala sližiti kot ministrski su-rogat. V sedanji, da tako rečemo, depolitizirata dobi. redukcija ministrstev ni mogla zadeti na stare težkoče in je zato bila tudi laiko izvedena. Štiri re-sorti so z novim zakonom prenehala biti samostojni. Ministrstvo ver je spojeno z ministrst/om pravde, ministrstvo pošt itn telegrafa z ministrstvom gradjevin, resort narodnega zdrgvja se spoji z resortorr socijalne politike v novo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, agrarno reformo prevzame ministrstvo poljedelstva. V bodoče bon,o torej imeli dvanajst ministrstev. Nornalno naj po novem zakonu šteje celi kabinet tudi le 12 ministrov. ker naj 7redsednik vlade prevzame redoma tudi enega izmed resorov. Vendar to ni obligatorno, tem manj, ker ie miir.istrsko predsedništvo dobilo razširjen delokrog: tako v stvarnem, kakor v formalnem oziru. Dva važna državna posla bosta v bodoče resortirala v predsedništvo vlade: presbiro. ki je bil dosedaj v zunanjem ministrstvu in ki ga hočejo sedaj modernizirati in priogoditi potrebam časa ter enotni državni statistični urad, ki naj pri nas zelo zanemarjeno in po raznih ministrstvih r.iztepeno važno statistično službo skoncentrira na enem mestu ter omogoči njeno potrebno reorganizacijo in spopolnitev. Enotnost vlade je po noverr zakonu podčrtana ln zasigurana s posebn:mi pravicami, iri jih je dobil ministrski predsednik. Sicer je resortni minister trdi v bodoče še samostojen sta ešina svojega resor-ta, vendar je dobi. ministrski predsednik položaj neke vrste nadzornega m v gotovih ozirih odločujočega organa rad vsemi resorti. To se zlasti vidi iz odredbe, da se n:ben zakon n; izda brez njegovega sepodpisa, da se prvi pomočnik ministra imenuje na njegov nasvet in da ie zlasti merodajen glede organizacije ministrstev: na njegov predlog se v bodeče osnujejo, spaiajo in reducirajo ministrstva, zlasti oa on predpisuje notrank ureditev posameznih ministrstev gkdenodde/kov in njihovega delokroga. Institucija državnih podsekretarjev Je bila z novim zakonom ukinjena. Obširne določbe vsehtie novi zakon o ministrski odgovorrosti. Te odredba se v formalnem oziru v toliko razlikujejo od starih, da so setaj vse oravice Narodne skupščine glede obtožbe prešle izključno na kralia, v stvarnem cziru pa v tem, da so rinisn g'ede kazenske odgovornosti i23iačeni z ostalimi državnftni uslužbenci in se torej novi zakon o korupciji i:rečno nanaša tudi nanje. Z novim zakonom o vrhovni Iržavni uprava je načeto vpnšanie -e^erme državne administracije. Ko bodo dniie-šene še potrebne tredbs 'r. odredbe glede organizacije hosameznih resor-tov, bo prva etapaj_ upravne reforme končana. Ta etapa p zelo važna in ie nujno potrebna, a t k do ne dvomi o tem, da ni najtežja. [ i edro problema je v organizaciji uprav? od ministrstva navzdol do najn; i.4 mstance. Tu se mora najti pot k pjenostavjenju in pocenitvi našega bihkratskega aparata, a istočasno k nj;govi spopo-lnitvi. Tu bo treba rešiti pioblem enotirnega in dvotirnega sistema ter dekoncentra-tje oblastva. 'u priiigoditi premnoge zastarele metode zahsvam modernega časa in ljudskih potrei, tu se bo moralo končno tudi rešiti vprašanje hipertrofije državnega uradniškega aparata. V najožji zvezi s tem takoi postavljena na dnevni red tuli pereča zadeva redukcije oblasti ali z dragimi besedami revizija dosedanje upravne razdelitve države. Poenost.vljenje državne uprave in poenostavljenje upravne razdelitve ie odvisno dr.go od drugega, a povra je problem iržavne administracije najožje spojen , problemom samouprave. Upravna delokroga države in samouprave se dane, režeta, medsebojno komplicirata in Mravlja se dostikrat dvojno delo z danimi stroški — na račun spoštovanega davkoplačevalca. a riid: na škodo bdnega javnega gospodarstva. Soajariie resortov. kkor te izvedeno z novim zakonom, s> nam zdi srečno. !? flede resorta po t bi bila njegova spojitev z ministrstvom prometa ali na TTH.n;strs+vom trgov,e stvarno pač boi' utemeljena nego odreditev pod ministrstvo grad'"evin. ijufbeno se ta spojitev utemeljuje z dvstvom. da je za orihodnia leta v petnem resortu računati z velikimi grajami (polaga-' Spremembe pri zagrebški policiji Zagreb, 2. aprila, n. Za novega iefa za« grebške policije je imenovan dr. Bedeko» vič. Dosedanji šef zagrebške policije dr. Vragovič bo premeščen v notranje mini« strstvo. Razen tega so izvršene izpremem« be tudi v kriminalnem in političnem od« delku zagrebške policije, sef političnega oddelka dr. Bogi če vič odide v Bitolj. šel kriminalnega oddelka Platzer in dr. Bog« danovid pa v Vojvodino. Prepovedani listi Beograd, 2. aprila p. Notranje ministrstvo fe prepovedalo uvoz ta razširjanje Ista »Mladtšfca duma«, glasite sooiatkfeiifit« omladine v Bolgariji, in lista »FreiKle-mhaler Zeiitnn*«, nje kablov Itd.), kakor bo iz prometnega ministrstva direkcija za gradbo železnic takisto prešla v ministrstvo gradjevin. Ostale odredbe novega zakona merijo vse na to. da se vrhovna državna administracija čim bolj poenostavi in bodo, kakoT je pričakovati, orovedoene odredbe omogočile tudi čim dalekosežnejšo dekoncentracijo, prenos poslov iz ministrstva na podrejene instance. Posebne doklade za irorav-no politične uradnike Beograd, 2. apr. r. Kakor ae polslužbeno javlja, pripravlja notranji minister pose« ben zakon o upravno«političnem uradni« štvu. Po tem zakonu bodo uradniki uprav« no*politične službe glede prejemkov izena« ceni a sodniki. V notranjem resortu bodo prihodnje dni izvršene velike redukcije, od katerih bodo prizadeti vsi oni, ki nima« jo dovoljne kvalifikacije, zlasti bodo od* puščeni odn. upokojeni vsi areski p ogla« vairji. ki niso pravniki. Da se dobi potre« ben kvalificiran naraščaj bo sprejetih 100 absoMranih pravnikov r pripravno uprav» nopolitično službo. Imenovanje pogodbenih poštarjev Beograd, 2. .aprila p. Poštni minister je imenoval naslednje pogodbene poštarje: v Železnikih Antonija Čeme; v Gorju pri Bledu Angelo PiTc; v Toplicah pri Novem mestu Alojzija Perko: v Veliki Nedelji Valerijo Hren: v Št. Vidu pri Stični Ivana Lužar-Ja; v Vtšn.1? gori Vladimiria Zupančiča v Moravčah Franca Jamička in v Radečah Ano Čebulo. Rim, 2. aprila g. V vili Gioiosa pri Flo-renci sta se danes nepričakovano sestala angleški zunanji minister Chamberla n in ministrski predsednik Mussolini. Chamberlain je bival s svojo ženo že nekaj dni v bližini Florenze, dočim je Mussolini preživel velikonočne praznike na svojem posestvu v Carpeni v Romagni. Davi v zgodnjih urah je prispel v Florenco državni podtaj-nik Grandi. Okoli desete dopoldne se je pripeljal Mussolini v svojem avtomobilu, pred vilo Gioiso. Chamberlain ie pričakoval svojega gosta pri vhodu v vilo. Po of cijel-nem pozdravu in ko ie zunanji minisier London, 2. aprila s. Na kongresu neodvisne delavske stranke, ki je ta prazn ke iboroval v Carliseu, Je prišlo pri posvetovanfj resohic-iie do živahnega prerekanja. Po tej resoluciji naj bi poslanci stranke glasovali proti dovolitvi raz-orožitvenih kreditov. Zmerna struja se je najostreje izrekla proti resoluciji, ker bi morala ovirati bodočo delavsko vlado, da bi dovo-Iila proraiunske postavke za armado Celo predsednik radikalnega krila Maxton je mora! odnehati in prosil je okrajne zastopnice, naj bi prepustili to vprašanfe v razsojo stranki. Kongres se je kljub temu s 161 proti 121 glasovom zrckel ta Budimpešta. 2. aprila s. Danes ckoli poldneva je bil izvršen v enem izmed naiimo-vi-tejših mestnih okrajev roparski napad, kakršni se dogajajo samo v Ameriki Ravno ki ie zvonilo poldne, je potrkal elegantno oblečen mladenič na vrata vdove Ormaj, ki je lastnica večnadstropne stanovanjske hiše. Ko ie hišni sluga odprl vrata je neznanec izjavil, da se zanima za stanovan;e, ki je v hiši prosto. Sluga je odvedel tuica v salon, kjer se ja ta zapletel z vdovo Ormaj v živahen razgovor. Medtem pa je zvonec pozvonil v drugič in pred vrati sta stala dva mlada moža. ki sta hotela govoriti z vdovo zaradi istega stanovania. Služkinja je tudi ta dva gospoda odvedla v salon. Ko so se vsi trije sestali v salonu, so Gospodarska kriza v zaoadni Nemčiji Berlin, 2. aprila. Vlada je predložila dr« žavnemu zboru obširno spomenico deželnih vlad Prusije, Bavarske. Hesenske in Ba* denske o težkem gospodarskem položaju nemških zapadnih obmejnih pokrajin Via« da predlaga sestavo posebnega odbora za izdelavo enotnega načrta o načinu pomo« či tem ogroženim pokrajinam Vendar tem pokrajinah ne Ho mogla prožiti finančne pomoči do meseca julija Vzhodni pakt uveljavljen Moskva, 2. aprila g. Tukajšnji poljski odpravnik poslov Zijelezinski je izroči! dopoldne namestniku ljudskega komisaria za zunanje zadeve Litvinu poljsko in rumunsko ratifikacijsko listino o vzhodnem protokolu h Kellogovi pogodbi. Listino je v imenu Poljske in Rumunije, podpisa! poljski odpravnik poslov v imenu Rusije Da Litvinov. S tem aktom je vzhodni protokol uveljavljen. Trockij se naseli v Peri BerUfl. 2. aprila s. »Loka! Anzeigeir« poroča « Carigrada, aa je Trockij zapustil hotel, v katerem je stanoval do sedaj, ter se s svojo družino nastanil v privatni trSi v Peri. Po nazira-nfu berlinskih političnih krogov je ta preselitev Tro-dkega najbrže v zvezii s tem. ker je bi! Trockij po nemških parlamentarcih že ohveSčen. da n»u ni m ogoče računati na bivanje v Nemčiji. Ofenziva proti albanskemu samozvancu Pe?avar, 2. aprila. Krafl Anralulah koraka aa čelu 30.000 mož proti Kabutu. Njegovo ofenzivo zelo ovira slabo vreme in razdejane ceste. predstavil Mussoliniiu svojo ženo. sta se oba državnika umaknila v studijsko sebo. Razgovor je trajal pol ure. Kakor zatrjuje uradni komunike, sta Chamberlain in Mussolini pri tej priliki poudarila prisrčne od-nošaje med Anglijo in Italijo ter ugotovila popolno solidarnost obeh držav v vseh vpra šaniih, ki se iu tičejo. Po razgovoru je priredil ministrski predsednik Mussolini v bližjem Castel Montealbano na čast angleškega ministra in njegove soproge zaiutrek. ki so se ga udeležili državni podtainik Grandi in zastopniki oblasti. Popoldne se je Mussolini vrnil z avtomobilom v Rim. resoluoijo. V nadoljnšh sklepih Je kongres obsodil zunanjo politiko konservativne vlade io sicer posebno glede razorožitvenega vprašanja, negativnega stališča napram problemu svobode na morjih in giede prdržkov b Kelloggovi pogodbi in prelomu pogajanj z Ameriko glede omejitve oborožitev na morju. Pri zadnjem je padlo mnogo napadov na Macdonalda. Končno je zahteva! kongres, nai b: se bodoča delavska viada popolnoma :zigniia vsake imperialistične politike. kar naj bi se pokazalo pred vsem v tem. da bi dobila in Indija popolno neodvisnost. naenkrat potegni^ iz žepov revolverje ter jih nastavili na prestrašene ženske. Obenem so zahtevali od vdove nai iim izroči vso gotovino. Vdova, starejša dama, je bila vendar toliko pogumna, da zahtevi banditov ni hotela ugoditi. Nato sta dva bandita pre-metala vse stanovanje in našla končno v šafuljj 15.000 pengov. Tretji ropar je med tem pazil z nabitim revolverjem na obe ženski. Banditi so spravili denar ter nato neovirano zapustili stanovanje. Prestrašeni ženski sta se šele uro pozneje upali poklicati na pomoč policijo, ki pa dosedaj nima nikakega sledu o storilcih. Lopovi so bili tudi tako previdni, da so ves posel opravljali z gumijevimi rokavicami. Desetletnica Kaiinina Moskva, 2 aprila, d. Včeraj je proslavil predsednik SSSR Kalinin svojo lOletnico, odkar predseduje osrednjemu izvršilnemu komiteju sovjetske Unije. Pri svečani seji sovjetske vlade je Rvkov v daljšem goro* ru poveličeval Kali nina kot starega revo* lucionarja in izreke! nado. da bo še dolco vrsto let ostal med prv oboritelji komuni« stične revolucije. Nato je pozdravil slav« Ijenca imenom rdeče vojske, vojni komi« sar Vorošilov, ki ie posebno podčrtava! zasluge Kaiinina za organizacijo delavskih armad v času krvave meščanske vojne. Sovjeti izzivajo nemire v severozana^n? Fi?d?ii London. 2. aprila, s. V Čitralu na seve« rozapadni meji Indije je prišlo zaradi b<» jev med suniti in šijiti. dvema musliman« skima ločinama, do resnih nemirov. Ni izključeno, da bodo šijiti napadli ozem« Ije, ki ie pod zaščito Anglije, zaradi če« sar bi se tudi Anglija lahko zaplela v to afero. Izbruh bojev je tudi v zvezi z do« godki v Afganistanu, ker je Amanulah su» nitske vere in hočejo boljševiški prora« gandisti te nenvre izrabiti /i to. d bi dis« kreditirali angleško vlado. Močnejši angle« ški oddelki so sedaj prj Kohatu, letala pa vršijo foi/v-dovalne polete Smrt kardinala Rim, 2. aprila Nenadoma je tu umri v 60. letu s«arostš kardinal Lucidi. Molitve proti bol»š?viz^T Rim, 2. aprila ri- Papež je odredH dnevne molitve v cerkvi sv. Terez;je v LisV xs v svrho omšBenja moralne bede. ki vlada v vzhodni Evtopj severni Aziji. Levičarska struja v angleški delavski stranki Kongres stranke odločno proti oboroževanju in imperijalizmu Egipt in Indija naj dobita popolno samostojnost Reorganizacija generalnih direkcij Zeleznika generalna direkcija se ukine, pošhm ostane Usoda dragih generalnih direkcij še ni odločena Beograd, 2. aprila 6. Novi zakon o vrhovni državni upravi pooblašča predsednika ministrskega sveta, da predpiše z uredbo, v katerih ministrstvih se imajo ukiniti oziroma osnovati generalne direkcije. Ena izmed najvažnejših izprememb, za katero se do-zuava, je ukinjenje generalne direkcije državnih železnic pri prometnem ministrstvu. Ta direkcija je doslej obstojala kot samostojna institucija ter je nekatera vprašanja reševala neodvisno od prometnega ministra. Tako se je dogajalo, da je generalna direkcija državnih železnic brez prejšnjega vprašanja ali obvestila prometnega ministra Izvrševala take izpremembe, za katere je prometni minister moral odgovarjati pred Narodno skupščino in drugimi me-rodajnimi činitelji. Sedaj bodo funkcije generale direkcije železnic prešle deloma na prometno ministrstvo, delo-pia pa na oblastne železniške direkcije, ki bodo dobile večjo samostojnost in avtonomijo v svojem področju. Generalna direkcija pošte se ne bo ukinila, temveč bo v okvirju ministrstva za javna dela imela še večjo samostojnost nego doslej, vendar pa z mnogo bolj določenim delokrogom. Ni še znano, kaj bo z generalnimi direkcijami, ki obstojajo v ministrstvu financ za davke, kataster in carine, nadalje z generalnimi direkcijami za šume, rudnike in vode. O teh vprašanjih bo odločal te dni predsednik vlade, ki ima to stvar urediti. Ali bo v okviru novega zakona o vrhovni državni upravi vsak minister izdelal uredbe o organizaciji svoiega ie-sora, še ni odločeno. Finančni minister je to zadevo že rešil z zakonom samim, po katerem ie dosedanji državni pod-tajmik Dušan Letica postavljen za prvega pomočnika. Ustanova prvih pomočnikov bo uvedena v nekaterih važnejših ministrstvih, ki imajo širši delokrog. Oprostilna sodba v Geročevem procesu Dokument čuta za resnico in pravico ter dokaz velike zrelosti srbijanskega prebivalstva obtoženi Geroč. je dospel v ta kraj šele 6 do 7 dni zatem, približno 22. marca. Nadalje je s preiskavo ugotovljeno, da so se sovražne čete sprva umaknile in Kakor smo poročali že v večjem delu velikonočnega »Jutra«, je porotno sodišče v Kragujevcu oprostilo podpolkovnika Geroča. Izredno značilen je oprostilne izrek porote, ker priča o globokem smislu za pravico in nepristra-rost med srbijanskim prebivalstvom, zlasti ako upoštevamo, da je gotovo časopisje s trmasto doslednostjo slikalo Geroča kot velikega zločinca in še med razpravo samo delalo »štimungo* proti njemu. Izrek kruševačke porote se glasi: »V imenu Nj. Veličanstva Aleksandra I., kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev! Porota je ugotovila, da ni povoda odlagati razpravo. Nadalje je dognala. da ie za časa sovražnike okupacije v Srbiji meseca februarja in marca 1917. izbruhnil ustanek v Topliškem okraju proti sovražni okupaciji Av-stro-ogrske in Bolgarske, ker prebivalstvo ni mogflo prenašati zločinov, ki so jih izvršili sovražniki, zlasti pa bolgarske okupacijske oblasti na tem področju. To je izpričano z izjavo tedanjega ministra notranjih del tekom govora v Narodni skupščini na Krfu. Ustaia je od strani naših prebivalcev veljala predvsem bolgarskim okupacijskim oblastem, toda razširila se je tudi na kraje ki so jih zavzele avstro-ogrske oblasti. Sovražn:k je podvzel inkrepe, da stre ustajo za vsako ceno. Tedaj jc padlo mnogo ljudi, mnogo hšš na tem področju je bilo požganih. Tem četam je bil pridelien tudi bataljon. ki je bil sestavljen v Beogradu in ki mu je pripadal tudi obtoženi Geroč. Dognano je, da je bataljon krenil iz Beograda 16. marca. To je izpri-' Čano tako z izpovedbami prič kakor z uradnim poročilom našega vojnega ge-neraištaba ter s poročilom bivšega c.i. kr. vojnega generalštaba. Bataljon je krenil preko Kraljeva in Raške ter dospel v Kopaonik 22. marca, ravno na Dan miadencev. Nadalje je porota ugotovila, da so se vršili spopadi v okolici Kopaonika med našimi in avstrijskimi četami na Mra-morju in v Kočanih 1. marca po starem, oziroma 14. marca po novem koledarju, bataljon pa, v katerem se je nahajal začele ponovno prodirati šele, ko so bile pojačane, in tedaj so bili izvršeni mnogi uboji. V tem času je dospel z ojačanji tudi obtoženi Geroč. Sodišče se je uverilo, da je bataljon, kateremu je pripadal, izvršil pri prehodu preko naselbin mnoga dejanja, ki bi jih bil mogel opustiti. Mnogi ljudje so bili ustreljeni, neke vasi tudi zažgane. Vendar porotno sodišče ni mnenja, da je obtoženi Emil, oziroma Milan Geroč kot komandir čete osebno iz lastne pobude ali iz krvolo-štva ubijal in odrejal, naj se pobijajo možje, žene in deca. Porotno sodišče tudi ni uverjeno, da ie obtoženi Geroč osebno ali iz krvološtva odrejal, naj se zažgo vasi. Zato porotno sodišče ne more s temi dejanji, ki so jih drugi vršili, obremeniti obtoženega Geroča. Dognano ie, da ie ta dejanja zagrešii Mihael VVeisSniuller.« Izrek portnega sodišča nato zavrača pričevanja posameznih seljakov, ki so obtoževali Geroča. Sodišče je bilo mnenja. da so se te priče mogle zmotiti ali pa so biie. pregovor jene. Tudi glede očitane tatvine preproge je prišlo porotno sodišče do prepričanja, da o kaki tatvini ne more biti govora. Na podlagi teh ugotovitev je porotno sodišče oprostilo obtoženca Geroča vsake krivde, kar je tudi prebivalstvo, ki je sledilo procesu z ogromno napetostjo, sprejelo na znanje s splošnim odobravanjem. Oprostilna razsodba pa je blagodejno vplivala na vso pošteno javnost v državi, saj ie znova utrdila vero v visoko stopnjo naših sodišč in obenem znova pokazala veliko dušo preprostega srbskega prebivalstva. Treba je pomisliti, kako neizmerno gorje so morali prenašati tamošnji ljudje od bolgarskih in avstro-ogrskih okupatorjev in da je bil Geroč kot oficir, čeprav osebno korekten in dober, vendarle re-prezentant teh neusmiljenih sovražnikov. A to dejstvo kruševačkih porotnikov ni oviralo, da ne bi poiskali resnice in pravice. * m K razkolu med češkimi komunisti Praga, 2. aprila, h. V krizi komunistič« , ne stranke ni beležiti novih dogodkov. Klu j ba senatorjev in poslancev sta nastopila j proti političnemu vodstvu stTanke. Vsi po» skusi za mirno rešitev spora so se izjalo« vili. Za jutri je sklicalo politično vodstvo komunistične stranke v dvorani produkt« ne borze zborovanje praških članov stran« ke, da spravi zadevo klubov senatorjev in poslancev pred strankin forum. Dom ko® munističnih organizacij straži še vedno policija. Kakor kaže sedanji položaj, je mogoče računati z rešitvijo krize šele kon« cem tega tedna. Žrtve avtomobilskih nesreč Sabanitla, 2. aprila. V kolumbijski po« krajini Santandsr je zavozil čez cestni nasip pri Bu-earangui turistovski avtomobil in se zvrnil v globok prepad. Osem pot« nikov je bilo na mestu mrtvih, dvanajst pa težko ranjenih. Ženeva, 2. aprila. 9. V bližini Lausanna j« zavozil z avtomobilom neki trgovec v •kupino mladih Angležinj, ki so se vrača« le v svoj penzijonat. Ena deklica je bila takoj-mrtva, dve pa težko ranjeni. Druga težka avtomobilska nezgoda se je tudi pri« netila v bližini Lausanna. Iz neznanih vzro* kov je padel motociklist tako nesrečno, da je bil njegov oče, ki ga je spremljal kot »ovozač, takoj mrtev. Motociklist, ki biva ■icer v Parizu in je hotel za praznike obi« akati svoje starše v Lausannu je po ne« zgodi znorel. Slabi prazniki na Poljskem Varšava, 2. aprila g. Za velikonočne praznike te nastal po vsej Poteki vremenski preobrat. Oba dneva Je močno snežilo. Kronika beleži številne krvave dogodike; pri raznih pretepih Je bilo ofcoli 40 oseb težko ranjenih. Snežn' ži v Švici Curih, 2. aprila švicarskih gorah je zo- pet nastopila zima Novi sneg sega do 800 m nizko im Je zapadel 20 cm debelo. V okolici sv. Ootharda divjajo silni viharji. Temperatura je ponekod padi a na 18 stopinj pod ničlo. Vremenski preobrat v Evropi London, 2. apr. g. Danes je nastal tukaj nenaden vremenski preobrat. Toplomer je pade! od 20 stopinj na 2 stopinji nad ničlo. Koln, 2. aprila. Iz mnogih delov Nem« čije prihajajo vesti, da je padla tempera« tura pod nilo. V Schwarz\valdu in Harzu je po več ut snežilo. Silni viharji v Ameriki Newyork, 2. aprila g. Na Jugozapadu srednjem zapadu in vzhodu Amerike in v Newyoi"ku so divjali preko velikonočnih praznikov silni viharji, ki so zahtevali 11 človeških žrtev in napravili par milijonov dolarjev škode. Katastrofa v budimpestan-skem kinematografu Budimpešta, 2. aprila, č. Sinoči je v ne« kem kinematografu nastal velik požar v strojnem oddelku, kjer se je vnel film, ki je večkrat eksplodiral. Nezgoda je izzvala silno paniko med občinstvom, ki je pri« čelo bežati skozi vsa vrata na prosto. Rav» natelj kina Jurij Novak je prihitel, da bi pomagal pri gašenju požara. Pri tem pa se mu je vnela obleka. Ker pa v splošni pa« niki tega ni nihče zapazil, niti slišal nje* govih klicev, je zgorel. Policija je areti« rala operaterja, ki je bržkone zakrivil ne« sreoo. Razprava proti Gajdi in tovarišem Praga, 2. aprila h Danes sc )e nadaljeval« razprava preti čs>1. fašistom ter generalu Gajdri ia dr. Bra-nšovskemiu Ker so priče izpovedale nova deijstva proti Gajdi io Branšovskemu, }e državni pravdnrk predlagal, da se razprava proti Gajdi in Branšovskemu izloči iz ostale, ter vtšij samo pro t' ostalim 13 atentatorjem iz Sa-zave. Hi«eljski trg Zatec. 2. aprila h. Tendenca mirna. Promet zelo maiben. Cene od 1200 do 1400 Kč. Nove aretacije v Zagrebu Zagreb, 2. aprila, n. Včeraj in danes je bilo zaradi preiskave o umoru Tonija Schlegla ponovno aretiranih nekaj oseb. Aretacije so bile izvršene v istem namenu, kakor dosedanje zaradi ugotovitve po« drobnosti zločina. Sotrudnik novosadskega »Vidovdana« Rapajič je še vedno v zapo« ru, kakor tudi več drugih oseb, ki so bile aretirane takoj po izvršenem umoru. Trgovinska pogajanja s Španijo Beograd, 2. aprila, p. Kakor se poroča iz ministrstva za trgovino, se bodo še te« kom tega meseca pričela trgovinska poga« janja s Španijo. Že te dni bo sestavljena delegacija, ki bo odpotovala v Madrid, kjer se bodo vršila pogajanja Španska vla« da je izrazila željo, da bi se pogajanja tako pospešila, da bi bila pogodba podpi« sana povodom otvoritve velike mednarod« ne razstave v Barceloni, ki bo slovesno otvorjena 8. maja. Naša delegacija za tr« govinska pogajanja bo obenem : F topala našo državo pri svečani otvoritvi. Tudi „Vidovdanski heroji" bodo razpuščeni Sarajevo, 2. aprila, n. Za sinoči je bila napovedana zabava organizacije tako zva« nih »Vidovdanskih herojev«, ki pa jo je policija prepovedal« Kakor se doznava, bo policija to organizacijo razpustila. Raz« pust organizacije bo izvršen, ker se je ugo« tovilo. da med njenimi člani sploh ni vi« dovdanskih herojev, niti se v njej ne goji kult vidovdanskih herojev. vreme vsepovsod Zagreb, 2. aprila. Danes dopoldne je pri« čelo deževati, kmalu nato pa tudi snežiti. Tudi popoldne je snežilo ter je bilo proti večeru izven mesta na livadah že vse be« lo. Zvečer so padavine prenehale, vendar je temperatura močno padla Tudi v Kar« lovcu je deževalo ter je padala toča^ Kas* neje je pričelo snežiti in je vsa okolica dobila $opet zimski značaj. Vlom v prostore oblastnega odbora v Zagrebu Zagreb, 2. aprila t. Bodisi v noči od sobote na nedeljo, ali od nedelje na ponedeljek, kar še ni ugotovljeno, ker ni bil v praznikih nihče v prostorih oblastne samouprave v Zagrebu, so neznani ljudje vlomili v blagajniške prostore oblastne samouprave, navrtali od leve strani VVertheimo-vo blagajno ter odnesli iz nienesa gornjega predala več vrednostnih papirjev, iz spodnjega pa goi»vine v znesku 20.000 Din, Vlomilci so razmetali tudi razne knjige in papirje ter napravili v blagajniški sobi velik nered. Poleg blagajne so našli izvod lista »Corriere della Sera« od 22. marca in izvod »Wiener Journala« od 28. marca iz česar sklepajo, da so bili vlomilci bržkone kaki tuici. Vlom ie bil jako spretno izveden, ker ni mogla ^policija našti nobenih prstnih odtisov. Drugi vlom le bil izvršen na Starčevičevem trgu v trgovvo Loewi, kier je bilo ukradenega blaga za 27.000 Din. Dunajski geograii pridejo v Slovenijo Beograd, 2. aprila p. Te dni prispe v Jugoslavijo 33 slušateljev geografskega instituta oa Dunaju. Posetilj bodo pred vsem Slovenijo in Dalmacijo. Nov pravilnik za radio-sprejemne postaje Beograd, 2. aprila p. Poštno ministrstvo le sestavilo nov pravilnik za privatne radio-spre-jemne postaje. Pravilnik bo cbjavljen prihodnje dni. Kandidati za dubrovniškega škofe Dubnmiik, 2. aprila n. Kot kandidati za izpraznjeno mesto dubrovniškega škofa se omenjajo dr. Bani6, opat Vlašič ter donrnikar.ee iz Zagreba pater Knego, ki Je rodom iz Dubrovnika. Carine prost uvoz travnih semen Beograd, 2. aprila p. Z odtokom finančnega ministrstva se oproste uvozne carine vse vrste deteljnega semena za čas do 30. Julija in semena za vse vrste trav od 1. aprila dalje. Naval tujcev v Dalmacijo Split, 2. a pri! a n. Za velikonočne praznike }c posetilo Split nad 3000 tujcev. !z Nemčije so došle cele korporac^le. V Split Je priplula tudi italijanska jahta »Sagirtfa«, ki »o Je najel in se z njo pripeljal znani nemški tovarnar dr. Krop. Polovična vožnja za grašlri velesejem Beograd, 2. aprila p. Prometno ministrovo ]e dovolilo za posetnške graškega velesejma, ki se vrši v času od 31. avgusta do 8. septembra, polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic. Ugodnost velja od 25. avgusta do 12. septembra t. 1. Dr. Šumenkovic v Beogradu Beograd, 2. aprila t. Nai poslanik v Bernn ter zastopnik pri Društva narodov dr. Ilija 5u-menkovič je prispel v Beograd, kjer bo ostal več dni. V tem času bo stopil v stik z mero-dajnimi činitelji zaradi izvedbe nekih konvene?], izdelanih v Društvi: narodov oziroma od mednarodnega urada dela. Zakaj ne morejo naša vina na Češko Zagreb, 2. aprila n. L. 1927 J« naša driJava od določenega kontingenta 100.000 hI vina Izvozila v Češkoslovaško komaj nolovico, 1. 1928 pa samo eno tretjino, to je 35.000 hI. Od tega odpade na Vojvodino 80% Vzrok majhnega izvoza naših vin v Češkoslovaško je pred vsem v tem. da so naša vina za češkoslovaški trg predraga. Grška zbornica sprejela pogodbo z Jugoslavijo Atene, 2. aprila g. Grški parlament je že sinodi v prvem iitanju sprejel grško-Jugosloven-sfco pogodbo. V debati Je govoril ministrski predsednik Venizelos. ki je poudarjal veliki po-nren pogodbe Tudi mnogi poslanci so pozdravljali pogodbo, med nj:mi posebno zastopniki Ma-cedonije, ki so poudarjali velik- pomen, ki ga bo imela ravno sclucska pogodba za Macedo-nijo. Važne spremembe orožniškega zakona Pogoji za odpust - Orožniški prejemki - Ureditev pokojnine V soboto Je bila objavljena ▼ »Službenih novinah« od kralja podpisana uredba o iz-premembah in izpopolnitvah zakona o orož-ništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu od 18. februarja 1. 1922. izdana na podlagi pooblastila v čl. 176. finančnega zakona za leto 1928/29. Glavne izpremembe v zakonu o orožništvu sc naslednje: Cl. 1. Cl. 45 se izpreminja in se glasi: Orožniki se odpuščajo iz orožništva: 1) Pripravni orožniki, a) ako so fizično, duševno, ali moralno nesposobni za orožniško službo: b) ako pokažejo slab uspeh v orožniški pripravljalni šoli. 2) Stalni orožniki, kaplarji in podoficirji: a) kadar zaporedoma tri leta nimajo priporočljive ocene; b) kadar bodo od sodišča obsojeni preko 12 mesecev, ali kadar bodo obsojeni za nečastna dejanja ne glede na velikost kazni; c) iz disciplinarnih razlogov ako so škodljivi za interes službe in ug'ed orožništva. ker so vsi poboljševalni ukrepi ostali brez uspeha: d"1 ako so se oženili brez rristoi-nega odobrenia. Orožniki odpuščeni po a) in c) točke 2. tega člena ohranijo pravico do pokojnine, če so si jo pridobili. Orožn;ki. odpuščeni iz službe po določbah te uredbe, se ne morejo več spreleti v službo. Cl. 2. Cl. 105. se izpreminja in se glasi: Vsakemu orožniku pripada od države: 1) plača (osnovna in položajna). 2) doklada v denariu in naturi. 3) obleka, 4) kurivo in razsvetljava. 5) orožje, oprema m mnnici-Ja. 6) stanovanle in postelina oprema, 71 strokovne potrebščine za vršitev orožniške službe. 8) orožniku-konjeniku konj z opremo. 9) orožniku konieniku z lastnim konjem denarna doklada. furaža, podkov in hlev za konja. Cl. 4. Člen 107. Osnovna plača orožnika se deli v kategorije slu/be, v vsaki kategoriji na 10 stopenj: narednik I. k!.: 1. stopnja 2.700. 2. «toonJa 3.300. 3. stopnja 3.900. 4. stopnja 4.500. 5. stoon.ia 5.100, 6. stopnja 5.700, 7. stopnja O.300. S. stopnja 6.000. 9. stonnia 7.620, 10. stopnia 8.580 Din. Narednik II. ki. in norlnarednik: 1. stopnja 2.400. 2 stopnja 2.880. 3. stopnja 3.360. 4. stopnja 3.840. 5. *topnia 4.320. 6. stopnja 4.800. 7. stopnja 5.280. 8. sromija 5.760, 0. stonnia 6.240, 10. stonnia ».960. Kaolarii in stalni orožniki: 1. stopnja 2.100. 2. stonnia 2.460. 3. stonnia 2.S20. 4. stoonja 3.180. 5. stonnJa .3.540. 6. stonnia 3.900. 7. stonnia 4.260. 8. stonnia 4.620. 9. stonnia 4.°80. 10. sfopnia 5.340 Din. Za vsako stopnjo osnovne plače traia služba tri leta, po tem roku dobi orožnik avtomatsko p'ačo Prve višie stopnje Plača pripravnega ter začasnega orožnika in orožnika-kadrovca se deli na osnovno in položajno plačo. Tem se dnje kot plača: pripravnemu 2760 D?n letno, začasnemu 2100 Din letno, kadrovcu 1800 Din letno. PoložaJne nlače posamezne čine so na^lednle: NarpdniV T. ki. 3.000. narednik T. k', no 3 tPt!fi 4.?O0. :nr?d":k II. ki. 1.6*0, narednik TT. k!, po 4. letih 2.in. Edvard Strah. Vladimir Dorman. Josip Rugal. Ivan Krašovec in Ivan Horvat: v artiljeriji Uugon Ciček, Ivan Frut, Milan Vodenik. Miroslav Pečovnik, Fran Poljak. Henrik Berst. Milutin Oorup in naredniki Vinko Rupnik. Martin Prelog. Ignac Kranic. Milko Ceh. Stanko Varšek. Rudolf Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zashrzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to. da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo. da »Franz Jose-fova« voda dobro služi hidi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. Majcen, JuIU Chnerman in Simon Vflčnik; v inženjeriji Srečko Semolič in Cvetko Dolenc ter narednik Fran Par; v geodetski stroki narednika Fran Štarketj in Gregor Rožič ter v letalstvu za nižjega tehničnega poslovodjo IV. narednik Anton Cegnar. Čestitamo! Smrt nesrečnega brezdomovinca Zagorje, 2. aprila V nedeljo zjutraj so našli pri Taufarjevih apnenicah mrtvega 40!etnega Franceta Jur-rnana, splošno znanega in priljubljenega re-veža-brezdomovinca. Francetov oče je bil nekdaj učitelj v Toplicah. Sina ni mogel spraviti v kako službo, ker je bil slabega zdravja in ker tudi drugače ni našel nikjer obstanka. France je živel večinoma od dobrih ljudi. Ko je izgubil starše, ni imel več pravega doma. Njegovo glavno zavetišče in prenočišče Je bilo, dokler je še obratovala steklarna, — v »širluknji«. Ko je steklarna ustavila obrat je navadno prenočeval pri apnenicah, da si je vsaj s toploto tolažil prazni želodec. Tudi y soboto zvečer se je odpravil na prenočišče k Taufarjevim apnenicam. Vlegel se Je pri ravnokar zažgani peči in kmalu trdno zaspal. Zaspal je za vedno: zadušil ga je ogljikov okis, ki se pri novozažganih pečeh močno razširja. Ko so zjutraj delavci prišli na delo, so ga klicali, a se jim ni odzval. Bil je že ves trd. Odnesli so ga v mrtvašnico in v ponedeljek so ga ob veliki udeležbi prijateljev in znancev pokopali Pokojni Francelj je vedno, če ga je kdo vprašal, kako mu gre, odgovarjal, da zelo žalostno. Res, žalostno je živel. Smrt ga je rešila žalostnega življenja. Vsaj v grobu bo imel mir in pokoj. Smrtna nesreča na železniški progi Zagorje, 2. aprila V nedeljo popoldne je brzovlak, ki odhaja ob 16. iz Zidanega mosta, pri čuvajnici 576 med Trbovljami in Zagorjem povozil 6-letno Zofijo, hčerko železniškega čuvaja Antona Hrastelja. Hrastelj in njegova soproga sta se malo prej odpravila na obisk k svojim, na Zeleni travi stanujočim staršem. Doma sta pustila 6-letno Zofijo in Sletno Antonijo ter naprosila soseda železniškega čuvaja Roberta Ardta, naj malo pazi na otroka. Ko so starši odšli, se je mala Zofija mudila pri kokoših. Hodila je tik ob progi in ni opazila prihajajočega brzovlaka. Ko je bil blizu nje, se je najbrž prestrašila, skočila v napačno stran, da jo je zadel stroj ter jo vrgel ob neko skalo, kjer je obležala. Čuvaj Ardt je otroka pogrešal ter šel za njim. Blizu kurnika je našel ob skalnati meji dekletce, ležeče v nezavesti. Otroka so prenesli v čuvajnico ter poslali takoj po zdravnika. Poklicani zdravnik g. dr. Ješterle iz Trbovelj je tnogel kon-statirati samo smrt. Obvestili so starše. Oče in mati sta se naglo vrnila ter se bridko razjokala ob truplu hčerke, katero sta pred par urami zdravo in veselo zapustila. Vsi globoko sočustvujejo s starši, ki so ravno za praznike na tako tragičen način izgubili svojega ljubljenega otroka. Požari ob velikonočnih praznikih Tunjiška farna cerkev pogorela Ogenj v Tudi letošntfi lepi velikonočni praz miki niso mirali brez nesreč, o katerih poročamo na drugih mesth. Bilo je tudS več požarov, med katerimi je oni v Tunjicah, kjer je pogorela farna cer kev, povzročil nenadomestljivo škodo. V naslednjem naša poročila: Znamenita slovenska cerkev uničena Na velikonočno nedeljo je v Tunficah pri Kamniku pogorela znana romarska cerkev sv. Ane. Bržčas zaradi odvrženega cigaretnega ogorka se je vnelo suho mahovje na strehi pri zvonikih in je ogenj kmalu objel vso streho. Domačini s kamniškimi gasilci so požar komaj še omejili, uničil pa je medtem vse ostrešje in notranjost Škoda še ni ocenjena in preiskava tudi še ni dognala, kdo je z brezobzirno zanikrnostjo povzročil uničenje znamenite farne cerkve tu-njiške. S cerkvijo v Tunjicah je uničen eden izmed najlepših umetniških spomenikov iz 18. stoletja v Sloveniji. Prekrasno baročno stavbo je začel zidati aprila 1772- naš slavni veleum Peter Pavel Glavar, župnik v Komendi. po načrtih neznanega umetnika-arhitekta. Zanimivo je, da so pri zidanju pomagali tudi vojni ujetniki Prusi. Stene cerkve so bile okrašene z znamenitimi freskami domačega slikarja Janeza Potočnika. 2e stara cerkev s patrono sv. Ane Samo-tretje je bila znamenita božja pot. Se bolj pa so romarji začeli obiskovati novo cerkev leta 1786. ko so bile v Tuniice preneše-ne relikvije sv. Peregrine, ki je bila češee-na kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom. Nekaj časa so bili ti ostanki v diskalceiatski cerkvi v Ljubljani, od 1789. do 1795. pa v grajski kapeli v Smledniku. odkoder so bili končno preneseni v Tuniice. Cerkev je imela dva 'epa zvonika, visoko kupolo in mogočen portal. ki ie bi' eden najmonumentalnejših v Sloveniji. Ali bo znamenito cerkev mogoče obnoviti r.a zidovju. ki in kolikor je ostalo ohranjen, o tem bodo sodili strokovnjaki. Za praznike brez kruha in strehe O žalostnih praznikih kmečke družine nam poročajo iz Poljan: Na veliki potek popoldne okrog 14. je pričelo goreti pri čevljarju Jožefu Šubicu na Gornjih Brdih, uro hoda od Pol.ian proti Blegošu. Ker je bilo poslopje s^aro in s slamo krito, je bilo hipoma v plamenih. Dasi so sosedje hitro prihiteli na pomoč, ni bilo misliti na gašenje. Zgorelo je v dobri uri vse poslopje z gospodarskimi prostori, na podstrešju vsa krma in sploh vse. kar je mogel ogenj zajeti. Ostalo je le nekaj ruševin. Precej obilna družina je brez obleke in denarja, ki so si ga otroci trdo prislužili. Par goved so rešili. Fn prašič pa se je tako opekel, da ga je bilo treba takoj zaklati. Pri reševanju se je hudo ožgal domači sin. Požar ie povzročila premočna kurjava za velikonočno peko. Začelo je goreti pri dim- — Požar y Poljanski dolini — gozdovju niku, odkoder je najbrže prihitela iskra na slamnato streho, ki se je v zadnjih solčnih dnevih zelo osušila. Škoda je tem občut-nejša ker je zavarovalnina malenkostna, preračunana še po avstrijskih kronah. Gozdni požari med prazniki Letošnji obilni sneg, zaradi katerega so se ljudje bali, da bi utegnil povzročiti velike hude povodnji, je tako neopaženo skopnel, da niso narasli niti gorski potočki. Vso mokroto je zemlja sproti popila. Kakor hitro pa je bilo kopno, se je tudi vse osušilo tako močno, da so nastali v par krajih gozdni požari. Tako je pričelo goreti na veliki petek popoldne ob progi med Javornikom in Žirovnico. Pogorela je po večini suha trava in nekaj grmičevja. Ko se je ogenj pričel širiti proti gozdu so ga pogasili okoličani. Kakor v tem primeru, je tudi pri Globokem med Otočami in RadovHico železniški stroj zanetil gozdni požar. Gorelo je Ra veliko soboto popoldne. Pa tudi tukaj so kmalu porasili. Na veliki Ponedeljek zvečer okoli 2fl., sn opazili potniki, ki so čakali v Otočah na precej zakasneli večerni vlak. močno ža-renje neba v smeri nad Češnfico in Rovta-mi pri Podnartu. Kje je gorelo nt«o mogli ugotoviti in do *edai tudi ni nobenega tozadevnega poročila. Včerajšnji sneg pa ie zemljo že zopet nekoliko zmočil in tako bodo vsa I za nekaj časa zopet preprečeni gozdni požari. Strela zanetila velik požar na Notranjskem Strela zanetila veifk požar na Notranjskem Posebno močno je včeraj snežilo na Notranjskem. Sneg je med burjo naletaval cele 4 ure in ga je obležalo nad 2 cm debelo. Med sneženjem je začelo tudi grmeti V Žirovnici pri Grahovem je streia treščila v neki skedenj, ki je bil takoj ves v plamenih. Ogenj se je si!ovito naglo širil na bližnie stavbe ter je uničil deset skednjev in dva kozolca. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč iz Cerknice in Grahovega, kakor tudi prebivalci sami. so se najbolj prizadevali, da pred požarom obvarujejo stanovanjska poslopja, kar se jim je z velikimi napori posrečilo. Škode še ni mogoče oceniti. Aprilove hudobije LhiMjana. 2. aprila. Za šalo hi potegavščino ie aprilski »Kurir« napovedal v svojem vremenskem poročilu kolosalno izpremembo. Pa je bil apri! sam se hudomušne-si in ie šalo prevrge! v resmico. Po krasnih solnčnih praznikih, da enakih že par let ni bilo, se ;e snoči začelo vreme kakor na komando prevračati in na nebesnem svodu, razpetem p^ekn Sloveni e so se začeli preganjati sivi oblaki, večer j? j tu in tam začele na drobno rositi in marših i kod na zelenem Štaierju, posebno pa še na j Posaviu je mirno deževalo vso noč. Davi Je parknrt zaropotal tudi Elija ln april ie pri Cel Sirom Slovenije uganjati svojo hudobijo. Dočim je t prvih dopoldanskih urah miren dež lepo napojil suho in žejno žemljico, da jo pripravi za najugodnejše oranje in setev, se je počasi med dež začelo vmešaval babje pšeno in toča, a proti poldnevu ie za zadnje slovo pokimala še starka zima in sneg je zopet pobelil skoro v«o Slovenijo. Ni ga dosti, obležal morda ne bo niti do jutri, vendar je nadležen za kmeta in meščana. Temperatura je seveda povsod v Sloveniji znatno padla. Peči so po letošnjih dobrih preizkušnjah vnovič dobile veljavo in zimske siiknje so zopet priromale iz omar. Smeh! Samo ie danes! Smeh! Salve smeha! Bučea aplavz! Film, Icjer briljjrata kralja smeha. fat in fatachon Vse se smeje m izws*no zabava! Predstave ob 4.. 2*8. in 9. ELITNT KINO MATICA Velika noč v Dubrovniku Dubrovnik, na Veliko noč. Zima tudi Dubrovniku ni prizanesla. Imeli smo tri dni snega, temperatura je padla na — 6 stopinj in se je dalje časa držala pod ničlo. Nu, že 13. septembra sta Kotor in Dubrovnik edina v vsej državi imela zopet pozitivno temperaturo + 2, dočim Split še — 6 stopinj in drugi kraji države okoli 20 — stopinj C. Morje se je bilo ohladilo na 12 stopinj C. Mogoče, da je imelo še manj, meril sem ga le od časa do časa. V zadnjih petih letih v dolenji Adriji nisem opazoval nižje temperature morja nego 15 stopinj C. To temperaturo pa je zdaj že davno zopet prekoračilo. /i . Vila Slovenca Mladiča V drugi polovici, februarja in zlasti v marcu se je Dubtovnik tudi letos zopet pokazal kot ugodno prezimovališče. Od začetka marca se tujci in mladina kopljejo. Starejši domačini so previdnejši; naša mlekarica pravi, da se koplje še le, »kada cvrček zapijeva«. Cvrčki so neke vrste cikade, ki se javijo šele ob sv. Ivanu. Velikonočne navade v Dubrovniku so v mnogem podobne italijanskim. Veliki četrtek je posvečea obiskovanju božjega groba. Kdor bi hotel obiskati božji grob v vseh cerkvah, cerkvicah in kapelicah, bi imel precej opravka: pravijo, da je božjih hramčkov v Dubrovniku 42. V Sloveniji si božji grob lahko ogledaš še na veliko soboto. V Dubrovniku se moraš požuriti, če ga hočeš videti, kajti na veliki rs^ek že pospravijo božje grobove, zvečer ob 9. pa je največja velikonočna procesija, polaganje Krista v grob. V Dubrovniku je .avada, da občina in društva na veliki petek v znak žalosti izobesijo zastavo na pol droga. Na velike praznike so ne samo javna poslopja in društveni lokali, temveč tudi privatne hiše v zastavah, brodovi v lukah imajo zastavno galo tudi ob nedeljah. Letos na Veliko noč — menda prvič v Dubrovniku — plapola tudi naša domača slovenska trobojnica raz novo hišo. ki si jo ie v Sumartinu postavil upokojeni kapetan i bojnega broda g. Mladič. Vila ima krasno lego v prijazni dolinici ob zalivu Sumartin ' tik ob tramvajski progi Pred nio je sto-| ščast hrib Petka z večno zelenimi ninijami. za hišo na se dviga Babin Kuk in io ščiti pred burio. Notranjost spominja na patricij-ske domove starih Dubrovčanov. ki so s svojih svetovnih potovanj prinašali spomine iz vseh delov sveta. V nrvem nadstroniu je solnčna terasa in nekoliko udobnih sobic za konališčne goste. Dubrovnik se počasi razširja v svetovno kooališče. Poleg velikih hotelov je cela vrsta pensionov in privatnih sob. V zadnjem času se mesto širi na polotok Lana d. ki ie naravni park Dubrovnika Na začetku tega polotoka pri mornarski cerkvici »Gospogie od Milosrs-ja« ie pension »Miramar« slovenske lastnice z odlično kuhinjo, lepim kopališčem in krasnim razgledom na odprto morje. — Jadranske popotnik. Porota. Jt Nftf«^ piesta n— Poslano. Podpisani Josip Kralj, v-jb go Zbajdrčan, posestnik na Vrhpolju pri Stični, preklicuj em očitek tatvine; ki sem ga izrekel napram Alojziju Medvedu, po« sestniku in sodavičarju, Vir št. 31. p. Stič» na, in obžalujem, da sem izrekel tak ne< osnovan očitek. 542 Odločite sami pri sledečem izboljšanju čevljev! Ne usnjate pete nego sonio Palma peto! Ratlogi: Prihranek in zdravje. T> je razUTi in napreden! Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani IjJTBIJ.!AVSK A DRAMA. (Začetek ob 20.; spremembe označene.) Sreda, 3.: Pravkar izšlo. Premijerski abon. Četrtek, 4.: Zaprto. Petek, 5.: Ukročena trmoglavka. A. Sobota. 6. ob 15.: Cvrano de Bergerac. Dijaška predstava po znižanih cenah. Iz-1 ven. LJUBLJANSKA OPERA. IfZačetek ob pol 20.; spremembe označene.) Sreda, 3.: Ljubezen treh kraljev. C. Četrtek. 4.: Grof Luksemburški. Gostuje g. . lličič. B. Petek, 5.: Aida. Gostuje tenorist Vitting. Izven. _ _ Priprave z« pomladno umetnostno ra*sita-V« t Beogradu. Zagrebško tajništvo umetniških skupin za pomladno jugoslovansko razstavo v Beogradu je pozvalo k sodelovanju tudi vse renomiran? umetnike, ki niso člani nobene skupine. Tako bo hrvatska umetnost, v kolikor gi"e 23 lmena ie renomiranih »imetnikov, zastopana na beograjski razstavi Skoraj kompaktno. Iran Podršai: Martin Brbek. Za veliko noč je izšla v založbi »Luč« v Ljubljani povest Ivana Podržaja >Martin Brhek«. Avtor je dobro znan čitateliem naših dnevnikov in časopisov, kier so izhajale njegove krajše, vsekakor živahne in zanimive povesti in črtice. »Martin Brbek« ie prva knjiga pripovednega cikla, ki bo obsegal tri delo, vendar bo vsak del zaključen. Tako predstavlja tudi »Martin Brbek« docela samostojno povest. Pisec vodi čitafelje na Dolenjsko, klasično deželo slovenske pripovedke. Opisuje življenje preprostih ljudi, bajtarjev, hlapcev in dekel glavni junak Martin Brbek je so-cijalni in duševni revček, nezakonski otrok, ki ni užival prave mladosti in ki se potika od nemilega do nedragega, iščoč razumevanja in ljubezni. Njegov oče je vaški župnik. Ena najbolj skritih ljubezenskih dram naše vasi . . . Podržaj opisuje s krepkimi potezami farovško ozračje,j^samopašnega župnika, spletkarsko kuharico, cerkovnika in drage osebe, ki stoje blizu faroviu. Brbek, revček, ki ee težko bori 8 svojo usodo, je aaertan plastično in živo, da ga čitatelj ne pozabi. Sploh odlikuje pisatelja krepka karakteri-zacija oseb in miljeja ter živahen, pristno ljudski dialog. Preverjeni smo, da si bo »Martin Brbek« pridobil najširše kroge ?i-tateljev. Knjiga, ki jo priporočamo vsem. ki si žele dobre izvirne povesti iz domačega kmetskega življenja, je izšla v okusni opremi. Stane 20 Din in se naroča pri založništvu »Luč«, Ljubljana, poštni predal V. »Srp? k i književni g!a-nik< o Josipa Mur-nn - Aleksandrovo. Povodom oOletniee slovenskega lirika J. Murna - Aleksandrova je priobčila najuglednejša beograjska literanm revija »Srpskf književni glasnik« v številki z dne 1. aprila studijo B. Borka >Joeip Murn-Aleksandrov«. Vrhu tega so izšle v tej številki pesmi Dušana Vasiljeva, Sime PanHu-roviča, Vlade Vlajsavlieviča, povesti D. Vasiljeva in Georgi P. Stamatova, članki V. Hausensteina, Anice Levic Rebac, Miloša Gjurida in dr. Dr. Jovan Erdeljanovič piše o lužiških Srbih in Araoštu Muki. Revija »Dubrovnik«. Zanimiv pojav norega iskan ia regionalnih kulturnih središč je revija »Dubrovnik«, ki se je ustanovila v naših dalmatinskih Atenah. Pravkar ie izšla 1. številka, ki pričuje, da utegne biti te časopis važen inicijator kulturnega življenja v Dubrovniku in bo zavzel dostojno mesto med jugoslovenskimi revijami, četudi bo lokalno omejen. Izdajatelj dr. M. Vidoevif pravi v uvodu, da Dubrovnik ne mara biti *amo muzej •tarin, marveč hoče vr.ooreino s tvojim novim gospodarskim razmahom obno\*iti„ ohraniti in okrepiti tudi duha kulturnega stvarjanja. Nova revija ima tedaj nalogo, da »afirmira stvarjalno sposobnost Dubrovnika in povdarja tiste pozitivne vrednote. ki opredeljujejo značaj Dubrovnika v skladu z najboljšimi tradicijami njesrove f.retekloisti in z nalogami njegove bodočnosti.« V prvem zvesku so izšli članki dr. Milana Rešelaria. A. Halerja. Koete Strajniča m dr. Melka Čingrij«. Milorada Medini.'a, J. Tadiča in dr., kronika pa beleži važn^iše rlanke domačih in tuijh revij o Dubrovniku in njegovi rivijeri. ilustracije so dobre in oprema zadovoljiva. Urednik »Dubrovnika* je Jorjo Tadič Nova zbirka srbske lirike. Beograjska -Grupa prijatelja književnosti« pripravlja skupno zbj^ko pesmi najmlajših srbskih lirikov. Tzdamei; se nadeja, da bo za tako kolektivno zbirko izbranih pismi več zanimanja nego za zbirke posameznikov. O Sergejii Jesenjinii. najboljšem poetu holjševiške Rusije, je objavila »Hrvatska revija« v 4. številki lep esej iz peresa pesnika Gustava Krkleca. >P*yk«Ugi* v ml Charakterolos-ie Sudslaveiic je naslov najnovejšemu delu dr Vladimirja Dvomikoviča, ki bo izšlo v bližnjih tednih v nemškem jeziku. Kratek odlomek tega spisa ie izšel v češfini (marčeva številka »Slov. Pfebleda«), Bolgarske književne nagrad«. Te dni bodo razdeljene bolgarske državne naernde za književnost, dočim so umetnostne že dobili Petrov, Ivanov in Markov za slikarska oziroma plastična dela. Literarne nagrad« Zveze bolgarskih pisateljev sta prejela med drugimi Nik. Vas. Rakitin za pesmi >Du-navski soneti« in Vladimir Poljanov za roman »Ugaslo solnce«. Pospeševanje dramatske produkcije r Italiji. Kako pospešujejo drugod izvirno dra-matsko produkcijo, pričuje primer Italijanskega društva avtorjev in izdajateljev, ki je razpisalo te dni nagrade po 100000, 50.000, 25.000 in 10.000 lir onim zasebnim gledališkim družinam, ki bodo dale letos vsaj 100 predstav z domačimi novitetami. Tretja številka revije »Slavisrhe Rnnd-schau« je priobčila članek dr VI. Dvomikoviča vJugoslavisehe Kullurperspektiven«. Pisec analizira sedanje kulturne razmere v Jugoslaviji. Karakterizira zlasti obstoj raznih historičnih kulturnih tipov, predvsem srbskega, hrvatskega in slovenskega. Pisec utemeljuje svoj nazor. d?, moramo priti iz sedanje razcepljenosti v edinstvo. t j. v enotno, historično neibteženo kulturo, ki bo lahko priborila Jugoslovanom dostojno mesto v širokem knHiirneni svetu. _ Razen tega članka i® doSlo v S. številki ve? člankov. ki se tičejo ostalih slovanskih narodov. Obsežen je literarni pregled, v katerem pa ie izmed slovenskih knrig omenjen sama zbornik Leonove družbe o SJovenrih. V kulturni kroniki čitamo kratko beležko f» desetletnici slovenske univerz« v Ljubljani. Domače vesti Opozorilo naročnikom! Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo s poštnimi položnicami, ki so iih prejeli pred prazniki, naročnino za april, oziroma za drugo četrtletje. Obenem nai poravnajo morebitni dolg na naročnini, vse pa že prve dni v mesecu. To je potrebno tudi v lastnem interesu naročnikov, ker velja «Jutrovo« nezgodno zavrovanje le za one naročnike, ki imajo plačano vso naročnino do konca tekočega meseca. UPRAVA »JUTRA«. * Odlikovanje. Okrajni sanitetni referent dr Ignacij Jelovšek v Ljubljani je odlikovan z redom sv. Save četrte stopnje. * aZkon o advokatih. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 32. letošnji številki zakon o advokatih za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Nagrajeni literati. Ministrstvo prosvete Je razpisalo nagrade za književna in glasbena dela, po oceni posebne komisije. Komisija je dobila v oceno 7 glasbenih del, a ni nobeni prisodila nagrade. Nagrado po 8000 Din sta dobila gg. Niko Bartulovlč, za roman »Na prelomu«, Dušan N. Jevtlč za roman »Jedna porodica«, po 4000 Din nagrade za najboljši drami pa sta prejela gg. dr. Slavko Grum. zdravnik v Ljubljani za dramo »Dogodek v mestu Goggi« in Velmar Jankovlč za dramo »Bez ljubavi.« * Izpremembe v vojaški službi. Imenovana sta: artilierijski kapetan 1. razreda Branko Tominšek za vršilca dolžnosti komandanta 3 divizijona Moravske artilerijske brigade, civilni duhovnik Franc Jeraj pa za stalnega nižjega vojaškega svečenika 3. razreda. Od službe rezervnega oficirja sta razrešena artilierijski poročnik Ra-doslav Osterman in pehotni poročnik Janko Šegula. Upokojeni je žandarmeriiski kapetan 1 razreda Josip Karba. * Izprememba v državni službi. Računski inšpektor generalne direkcije državnega računovodstva Baltazar Pintar ie trajno upokojen. Maks Bradaška je imenovan za višjega inšpektorja v kabinetu finančnega ministra. * Iz iustične službe. Pravni praktfkant pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Aleksander Grobelnik ie potrjen za stalnega ter obenem pomaknjen v 8. skupino I. kategorije. * Ministrstvo notranjih zadev potrebuje 100 diplomiranih pravnikov za upravno- policijsko službo. Prošnje s potrebnimi dokumenti v smislu člena 12. uradniškega zakona naj se čimprej pošljejo omenjenemu ministrstvu. Po odobreniu zakonskega načrta dobe uradniki upravno-policijske stroke iste prejemke kakor uradniki sodne stroke. * Izpremembe v železniški službi. V višjo skupino položajne plače so napredovali uradniki I. kategorije:'iz 8. v 7. skupino: inž. Koudelka Rudolf, kurilnica Maribor, inž. Thaler Emil. p. s. Celje, uradniki II. kategorije iz 4. v 3. skupino: Ravter Stanislav gradbeno odelenje, A.idič Avgust, Ljubljana gl. kol., Artič Franc, kurilnica Maribor, Jur-Javčič Marij, kurilnica Maribor: Graienauer Ciril. Pragcrsko; Romauch Peter, strojni oddelek, Višner Konrad, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Janežič Ludvik, Trbovlje, Ba-tistič Riko, gradbeni oddelek, Ručigaj Jos. gradbeni oddelek, Pretnar Blaž. Ljubljana, gor. kol., Gerčar Jakob prometno komerci-jalni oddelek, G. D.: Sila Evgen, prometno komcrciialni oddelek: Kovačič Franc, splošni oddelek. Gaišek Vladimir, prometno-ko-merciialni oddelek, Bitenc Anton gradbeni oddelek, Marki« Josip, Grobelno. Furlan Vinko, kurilnica Ljubljana I. gl. kol., Bru-men Albert, Bistrica-Boh. jezero; Medic Fr. Sevnica, Soklič Rudolf, Ljubljana gl. kol., Novak Martin, p. s. Celje, Lasbacher Karel, splošni oddelek: Erker Ivan in Kesler Fran prometno-komercijalni oddelek. Gerl Franc Rakek, Turšič Rudolf, Rakek. Kalb Herman, splošni oddelek, Klasinc Janko, strojni oddelek, Račič Ivan. strojni oddelek; iz 5. v 4 skupino: Delkin Danilo, Pragersko; Levič-nik Franc, Ljubljana gl. kol., Svoljšak Ven-ceslav, Lesce; Končar Josip, kurilnica Liub-l.iana II. gor. kol. Uradniki III. kategorije: h 3. v 2. skupino: Kerševani Vladimir, Gra-dac v Bel: Krajini; Nanut Franc, splošni oddelek, Grandošek Anton, p. s. Celje. Schvvarz Gvidon, Semič, Vizintin Anton, Metlika; Rešaver Pavla, splošni oddelek; Verhunc Josip, Rožni dol-Pribišje, Pirkovič Amalija, splošni oddelek; iz 4. v 3. skupino: Vlah Marija, p. s. Ljubljana gor. kol. pr.; Vrbinc Franc, p. s. Novo mesto; Avšič Maks, p. s. Jesenice. Dobovišek Ciril, p. s. Maribor gl. pr. Kobilca Janko kurilnica Ljubljana IL gor. kol; Medvešček Marjan, Kresnice, Voje Stanislav, Kresnice, Klun Ludovik, Ljubljana, gor. kol.. Berne Stanislav, Straža-Toplice, Brodnik Josip, p. s. Ptuj, Kavčič Ivana, splošni oddelek, Pezdir Gregor, p. s. Ljubljana gl. pr. Wester Milan Brezovica, Krebejj Cvetko, Murska Sobota in Rebcc Zivko,- Trebnje. ♦ Iz šolske službe. Iz državne službe so odpuščeni: Anton Breznik, učitelj v Stogov-cih, srez Ljutomer, Josip Lovrenčič, dnev-ničar-učitelj v Lipi. srez Dolnja Lendava. Bernarda Ritter-Stibrič, učiteljica v Toplicah pri Zagorju in Jožef Ster, učitelj v Tržiču, Stalnost v državni službi ie priznana: Zvonimiru Černeku, učitelju v Dolnjih Sla-večih, srez Mmska Sobota in Ivanu Zupanu, učitelju v Veliki Dolini, srez Krško. — Ostavko na državno službo so podali: Marija Martinšek, učiteljica v Puconcih, srez Murska Sobota, Ana Kranjec-Petelin, učiteljica v Mariboru. Marija Centa, učiteljica v Orehovici, srez Novo mesto. + Češkoslovaški prometni minister v Dal-macijL V soboto zjutraj je s Sušaka s paro-brodom prispel v Split češkoslovaški prometni minister Neumann, ki si je ogledal mesto in okolico ter potem odpotoval v Dubrovnik na daljši odmor. * Smrtna kosa. Umrla je ga. Mitrt pl. S t r a h 1, rojena Lehman, soproga Karla pl. Strahla, lastnika galerije v gradu Stara Loka. V tej galeriji sta soprog pokojne in njegov oče Edvard, znani prevajalec Prešerna zbrala največjo zibrko domače in tuje um^t nosti v Sloveniji. Pokojnico, ki ie dosegla visoko starost, bodo položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Krištofu, kjer ima Strahlova rodbina svojo grobnico. Pokojna gospa Strahlova se je mnogo udej-stvovala v raznih dobrodelnih društvih. Bodi ji blag in časten spomin! — V Ljubljani je preminul 30. marca ustanovitelj in predsednik društva orožniških upokojencev g. Martin M a i c e n, upokojeni orožniški straž mojster Dne 1. t. m. so ga položili v grob ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu. — Rodbine Mlakar Klemene in Brane Je zadela težka izguba. Oplakujejo svojo Ančko, ki bo danes ob 15. položena k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožaije! * Letošnji izlet nemških avtomobilistov v Jugoslavijo. O tem izletu se pojavljajo v javnosti razne netočne vesti, ki so deloma tudi zelo pretirane. Tako n. pr. vest, da pride 2500 avtomobilov. Kakor nam sporoča sekcija avtokluba Maribor, je doslej prijavljenih 135 avtomobilov s 380 osebami. Kakor je bilo že sporočeno, je prevzel Av-toklub Jugoslavije organizacijo sprejema. Po sklepu tega kluba od 17. marca sprejme sekcija Maribor v Gradcu od nemških gostov potne liste in triptike in urediti vso obmejno uradovanie. Na meji bo slavolok, kjer bo kolono ADAC počakalo predsedništvo mariborske sekcije in jo vodilo v Maribor. Dne 14. t. m. bo v Mariboru na Trgu Svobode ob pol 10. uri oficijelen sprejem po centrali Avtokluba, kjer dobi vsak avtomobil ADAC prapor Higoslov. avtokluba in se izvrše še druge slovesnosti. Svečani banket pa bo zvečer v Zagrebu. _ aa—b Samo še danes! Nepreklicno zadnjikrat! Irmar" Buster Keaton priljubljeni komik v si. vlogi. Oh 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Najnižje cene! Kino Ideal. * Slovo Slovencev v SkoplJu od pok. inž. Grošlia. Iz Skoplja nam pišejo: Na veliki petek smo se poslovili od pozemskih ostankov našega iskrenega prijatelja in najboljšega tovariša inž. Andreja Grošlia. Skoro vsi tukajšnji Slovenci smo se udeležili njegovega pogreba kakor tudi številni cariniki, njegovi stanovski tovariši. Pevci pod vodstvom g. Krčmarja so zapeli v cerkvi in na kolodvoru pokojniku v slovo »Blagor mu« in »Gozdič je že zelen«. V lepih besedah sta se od njega poslovila v imenu Slovencev pTečastiti pater g. Bukovič in zastopnik carinkov. Vesten in visoko na-obražen ie pokojni naš Andrej pomagal utrditi sloves slovenske marljivosti med našimi južnimi brati in bodi mu zato prisrčna hvala od nas vseh Slovencev. Bodi mu lahka domača slovenska zemlja, za katero se je trudil in živel v neizmerni ljubezni. * »Jadranska Straža«. Te dni ie izšla tretja letošnja številka reprezentativne naše pomorske revije »Jadranska Straža«. Na odličnem mestu objavlja kraljev manifest ter članek Silviia Alfireviča »6 januar«. Niko Lukovič opisuje pot okoli sveta kape-tana Ivana Višina (1852—1859); A. Ksju-njin poroča o ruski floti pred iapansko vojno in po njej. Milan Stankovič o angleški vojni mornarici, —č o obnovi turške mornarice in njenem programu. Marčevi številki je priložena umetniška reprodukcija fotografije Biševa pri Komiži. Bogata je izbira zanimivih in dobro reproduciranih slik kralia Aleksandra, generala Živkoviča, pokornega Biankiniia, parobroda »Vojvoda Pntnik«, vaje naših torpiljark. manevrov ameriške mornarice in bivše ruske flote. Naročnina »Jadranske Straže«, ki izhaja v Splitu, znaša celoletno 120 Din. Člani podporniki prejemajo list brezplačno. * Gojenci vojne akademije na potovanju. Križarka «Dalmacija». ki služi obenem kot šolska ladja, je v soboto prispela v suša-ško pristanišče. Na ladji se nahajajo gojenci pomorske vojne akademije. Ladja je na naučnem potovanju. * Kongres Jugoslovensko-češkoslovaške lige. V dvorani Trgovske zbornice v Splitu se je v petek zvečer vršila seja krajevne Jugoslovensko-češkoslovaške lige pod predsedstvom dT. Tartaglije. Na dnevnem redu je bilo vprašanje letošnjega kongresa, ki se bo vršil v Splitu meseca septembra. Kongres se bo bavil v prvi vrsti z gospodarskimi vprašanji, obenem pa bo tudi sveča, na manifestacija bratske solidarnosti in vza jemne pomoči med dvema slovanskima državama. * Velika pevska prireditev koroških Slo vencev. V Svečah na Koroškem bo prihodnjo nedeljo velika j>evska prireditev, pri kateri bo sodelovalo deset pevskih zborov iz Roža in krajev ob'Vfbskem je&ru. Slovenski kmečki fantje, ki sestavljalo te zbore bodo peli samo koroške narodne pesmi. + Sodna senzacija v Sarajevu. Okrožno sodišče v Sarajevu je izreklo razsodbo v procesu proti Malvini Šmldovi. ki je bila obtožena umora bivšega komandanta sarajevske policije Vase Brankoviča. Obtoženka je bila oproščena, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da Malvina Šmidova ni ravnala premišljeno, marveč da je izvršila zločin v duševni zmedenosti. * Smrt zaslužnega hrvatskega rodoljuba. Na velikonočno nedeljo je umrl na Reki v starosti 66 let Fran Dubokovič, veletrgovec Pokojnik je bil odličen in požrtvovalen na- rodni delavec, ki si Je pridobil za našo narodno stvar velike zasluge, zlasti v predvojni dobi. Bil je več let predsednik Trgovske zbornice na Reki. Pokojnikovo tTU-plo se prepelje v njegov rojstni kraj Jelšo na otoku Hvaru. * V tujini odlikovana slovenska narodna noša. Pišejo nam: Pred kratkim se je vršila plesna zabava v Klubu inženjerjev in arhitektov v Bruslju. To prireditev je posetilo mnogo naiodličnejših bruseljskih rodbin. Dame so prišle večinoma v narodnih nošah. Tu si videl pestro sliko noš iz Francije. Švice. Nemčije in Belgije. Slovenka gospa Mira Pliissova, roj. Vrtovčeva ie posetila ples v krasni slovenski narodni noši z zlato avbo in je vzbujala občo pozornost. Senzacija pa je bila, da je razsodišče te prireditve spoznalo našo nošo za najlepšo in oode Lilo ge. Piiissovi prvo nagrado. Gospa ie visoka, stasita in lepa ter je prišla noša do prave veljave. Na njenih prsih tudi ni manjkal naš šopek, to ie roženkravt, rdeči na-gelni in rožmarin. Slovenke bodite ponosne na našo narodno nošo! * »Domači prijatelj.« Te dni ie izšla 4. (velikonočna) številka naše odlične družinske revije »Domači prijatelj« s prilogo »Naš obzor« Revija je z vsako izdajo boljša in zanimivejša. Odkar se tiska v Delniški tiskarni je tudi oprema in tehnika izvrstna. List ima odlične sotrudnike in je skrbno ureievan. V izberi gradiva je gotov sistem v pestrosti, ki je potrebna za mesečnik s tako širokim krogom čitateljev iz vseh slojev. »Domači prijatelj« prinaša poleg izbranih pesmi in novel tudi opise naših sodobnih umetnikov, pisateljev in igralcev. Zanimivi so »Pogovori o novih knjigah«. Skrbne gospodinje so najbolj vesele člankov o družinskem življenju, o vzgoji otrok, o raznih modnih, gospodinjskih in drugih nasvetih. »Domači prijatelj« je namenjen samo odraslim ljudem. Za mladino je pa priloga »Naš obzor«, ki prinaša dobre črtice, poljudne in znanstvene, prirodopisne. zemljepisne in zgodovinske članke, opise o ročnem delu, o radiju, letalstvu in sploh o tehniki, dalje ima razne naloge, uganke z velikimi nagradami, smešnice itd. Največja privlačnost za obe reviji so številne Izredno pestre ilustracije. Priporočamo, da se na revijo naroče vsi naši čitatelii. Letna naročnina je samo 60 Din. Kdor hoče dobiti eno številko brezplačno na ogled, ta naj piše dopisnico na upravo Miklošičeva cesta 13. če se bo krog naročnikov tako hitro širil, kakor se je v teh treh letih, tedaj bo upravi omogočeno, da listu priloži nekaj strani ba-krotiska. * Spremembe voznega reda avtobusa Vr-hnika-LJubljana: Z Vrhnike 7.20. 13.30. 18.10 Iz Ljubljane 12.15, 16.15, 19.15. Ob nedeljah in praznikih bodo še naslednic vožnje: z Vrhnike 10.10, 15.30, 20.15, iz Ljubljane 9., 14.40, 22. Razen tega bo voz od 15. maja dalje dnevno obratoval ob 9. z Ljubljane in ob 10.10 z Vrhnike. * Občni zbor veze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 28. t. m. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odobrila polovično vožnjo na vseh železnicah delegatom, k: se bodo udeležili občnega zbora. * Obup mladega dekleta. Na velikonočno soboto se je v Zagrebu odigrala tragedija mlade Ljubljančanke. Na dan, ko se vsakdo veseli velikega jjomladanskega praznika, je Anica Jezernik, rodom iz Ljubljane, skušala napraviti konec svojemu življenju: pila je lizol. Strup je hitro deloval. Nieno stanje je težko, a ne brezupno. V obup jo je gnala beda. * Tovarna Vojnovlč &. Cle na Viču je prevzela ves inventar firme »Transformator« d. z o. z. v Ljubljani in razproda vso zalogo. Več v današnjem oglasu. ITO — zobna pasta najboljša! * Krasne žalne plašče in obleke priporoča F. Lukič. Stritarjeva ulica. 479 * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch. * KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 Iz Ljubljane u— Komorni kvartet Iz Dresdena koncer-tira jutri 4. t. m. ob 20. v unionski dvorani. Kot prvo točko bogatega sporeda nam zaigra Haydnov kvartet Opus 64 št 5., ki obsega 6 najbolj znanih in najbolj priljubljenih Haydnovih kvartetov, katere je posvetil odlični klasik veletrgovcu Tostu. Izmed vseh teh šestih kvartetov je ravno peti najbolj znan pod imenom Škrjančkov kvartet. To ime je dobil vsled karakteristične škr-jančkove melodije, ki jo igra prva vijolina v prvem stavku kvarteta. Kakor je ljubek in priprost prvi stavek, tako je plemenit in vzvišen drugi del Adagio, ki ie pravi solistični komad za prvega viiolinista. Trio, Scherza nam prinaša razmeroma zelo težke kromatične figuracije v osminkah. dočim je finale pravi perpetum mobile. Vse prijatelje komorne glasbe opozarjamo na ta kon« cert. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. u— Ruski dečji dan v Ljubljani. Na pobudo ruskih prosvetnih organizacij v Pragi se bodo letos prirejali po vseh središčih ruske emigracije ruski dečji dnevi v pomoč ruski mladini. Ruska Matica, Ljubljanski Ruski odbor in Ruski Rdeči križ priredijo v svrho nabiranja zaklada za pomoč ruskim otrokom 6. aprila ob 20. v prostorih Ofi cirskega doma na Taboru »Ruski dečji dan« z literarnim in glasbenim sporedom. Izvajala se bodo dela ruskih pisateljev in skladateljev ter so prijazno obljubili svoje sodelovanje: gospe M. Nablocka. A. Kuno va, F. Popova in gg. De-Makl. Dimitrijev, Driga, Mesnjajev, ter zbor balalajk. Ome njena ruska dTuštva upajo da bo našel njih namen široki odmev pri ruski koloniji in tudi med prijatelji ruskega naroda: Slovenci Srbi, Hrvati. n— Hišni posestniki liubljanskl In okoliški se še enkrat opozarjajo na sestanek danes zvečer ob 6. v zeleni dvorani hotela »Unionac. b— Iz gledališke pisarne. PremJjerski abo nenti imajo danes zvečer svoj abonma, fran cosko komedijo »Pravkar izšlo« v režiji g. Skrbinška. Abonenti reda D dobe predstavo 8. t. m. — Posetnike opere obveščamo, da bo Aida z gostom, ruskim tenorjem Vit-tingom v petek 5. t. m. Vstopnice, ki so bile kupljene za ponedeljkovo predstavo, veljajo za petek. Repriza opere Ljubezen treh kraljev bo v sredo 3. t. m. za red C. Glavno vlogo poie ga Zinka Vilfan-Kunčeva, v moških vlogah pa sodelujejo gg. Betetto, Mar-čec in Grba Dirigira kapelnik Stritof. — G Ljubiša Iličič gostuje ponovno v grofu Luxemburškem jutri 4. t. m. Predstava bo za red B. u— Lastnik! konj, oslov, mezgov, mul In volov se ponovno opozarjajo, da morajo najkasneje do petka, to je do 5. t. m. v svrho vojaškega popisa prijaviti svojo živino mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. Za živino, ki je vojaško že bila pregledana, naj prineso s seboj vojno-sločni list. Zamudniki bodo najstrožje kaznovani, zato naj vsakdo v lastnem interesu pravočasno ztjlasi svojo živino Kdor ne poseduje več živine, ki jo je svoječasno sicer zglasil. pa doslej še ne odalasil, naj to nemudoma izvrši, vsaj pa do 5. t. in., sicer aa dolPti ostra kazen; kajti vsako spremembo je dolžan sproti prijavljati. u— Za mestne reveže. Povodom svojega godu je daroval g. Fran Šuštar lesni indu-strijec in trgovec v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 12. za mestne reveže 500 Din. u— Lepotno grmlčje, ciprese, borovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pelargoni-je itd. priporoča Anton Bajec. Ljubljana, vrtnarija Tržaška cesta 34 — trgovina Pod Trančo. telefon 3222. n— Pozor lovci! Tovariše, ki se udeleže danes pogreba pokojnega inž. Andreja Grošlia, opozarjamo, da krene sprevod ob pol 17. izpred gl. kolodvora. Lovci se zberemo ob 16.15 pred kolodvorom v društvenem kroju. SLD. u— Materinski večer se bo vršil 10. t. m. ob 20. v zavodu za zaščito dece. u— Mestno udruženje Trezne mladine priredi 6. t. m. v areni Narod, doma akademijo pod pokroviteljstvom g. prosvetnega šefa dr. Dragotina Lončaria. Na sporedu bodo pevske in glasbene točke, ter dekla-maere. Po akademiji se bo vršil ples. Začetek akademije ob pol 8 uri 412 u— Vsaka dobro oblečena dama nosi nedrčke in gumipasove od tvrdke Adela Besednik. Ljubljana, šelenburgova 6. 496 Iz Maribora Mariborska redakcija »}ulra« Ima telefon šte\'ilko 440 a— Učiteljski pevski zbor bo na svojem koncertu v soboto 6. t. m. (ne 7. t. m. kar se je pomotoma poročalo) izvajal naslednja dela: L. M. Škrjanc: Marija in mlinar; M. Kogoj: Vrabci in strašilo: Papandopulo: Pjesme svatovske; E. Adamič: Kata; Stol-zer-Slavenski: a) Romarska, b) Ftiček veli, da se ženil bude. Začetek točno ob 20. Predprodaja pri ge. Brišnikovi v Gosposki ulici in pri g. Hoferju v Ulici 10. oktobra. Sedeži od 30 Din navzdol. Zbor bo vodil prof. Srečko Kumar, sodelovala pa bosta ga Maja Strozziieva iz Zagreba in dirigent g. Heri Svetel. a— Inženjerja Išče mestni magistrat mariborski. Upoštevajo se le prošnje samostojnih arhitektov, ki imajo razen splošnih pogojev najmanj 5 let prakse. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti najkasneje do 1. maja Zanimivo je, da se na prvi razpis magistrata ni oglasil noben reflektant. a— Mariborska sekcija Jugoslovenskega avtomobilskega kluba poziva mariborsko občinstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema nemških avtomobilistov, da s tem povrne lepi sprejem, ki so ga bili deležni naši avtomobilisti v Nemčiji. Ni treba nagla-šati, kolikega pomena Je obisk teh odličnih gostov za našo državo, katero bodo prepotovali vzdolž po Sloveniji, Hrvatski, Bosni Dalmaciti in Črni gori. a— Intervencije rešilne postaje. Mariborska rešilna postaja je včeraj intervenirala med drugim tudi v dveh nesrečah težjega značaja. V kurilnici državne železnice so vlagali zjutraj v okna velikanske šipe. Pri tem poslu je padel 57 letni zidar Fr. Ka-lunder tako nesrečno s stola na tla. da je dobil težke notranje jjoškodbe in več ran na glavi. Prepeljal? so ga v bolnico. Od Sv. geslo sedanjosti Poceni, lepo in okusno se obJeči, je umetnost, to Vam pokažejo izložbe pri P. MAGDIČ, Ljubljana, nasproti glavni pošti. Da najboljši je to znaj 1 w lC0L0MB0cEyL0NčAJ U kavani čuvati čete se najlakše za-raze upotrebljujuči redovito ukusne ANACOTPACT R£ .VJMDERA I arrnmJ sigurno sredstvo proti ka-LatrUniCl, šlju, katarju, prehlajenju, influenci, kroničnemu zapal jen ju, bronhitidi itd. Dobi se v vseh le= karnah. Proizvaja lekarna ARKO, II. Zagreb, Ilica št m IZ Visokodebelne okrogle akacije, pritlikave marelice, hruške in jablane ter lepotičoo grmičevje nudi ANTON FERANT, trgovski vrtnar in drevesničar, MOSTE * LJUBLJANA. PRIDE! PAZITE! POZOR! Najlepši madžarski ve i« film: »SIMFONIJA LJUBAVI« katerega bo spremljala nalašč za to poklicana priznana Ciganska kapela iz Suboiice Danes ?e »Živi mrtvec. Kino »Dvor« Jakoba v Slov. goricah pa je pripeljal mariborski rešilni avtomobil v mariborsko bolnico mladega kmečkega sina Ant. Meglica, ki so ga na velikonočni ponedeljek zvečer napadli neki tamošnii pijani fantje ter ga z nožem težko poškodovali Ranjenec ima načeta tudi pljuča. a— Umrl je po daljšem bolehanju pazn:k zvaničnik v moški kaznilnici mariborski invalid Josip Knez v 36 letu starosti. Pogreb bo danes v sredo ob pol 5. popoldne, iz mrtvašnice na Pobrežju. a— Francoski čitalni tečaj. Jutri v četrtek zvečer se bodo sprejemale na državni realki v pritličju prijave za večerni francoski tečaj, ki ga prireja mariborski francoski krožek. a— Nezgoda na cesti. Ko je na velikonočno nedeljo drvel na kolesu po Stross-maverjevi ulici navzdol proti Vodnikovemu trgu pekovski vajenec Ludovik K-. je stopil iz hiše št. 6. sinček carinika Kafedžiča 5 letni Krešimir. Kolesar se zaradi brzine svoie vožnje ni mogel hitro ustaviti ter je zadel z vso silo v dečka, ki ga je vrglo s ceste na hodnik. Po srečnem naključju je ostal brez vsakih težjih poškodb. a— Vremenske norčije. Včeraj zjutraj se ie vreme nenadoma spremenilo. Najprej Je padal dež. tu pa tam pomešan z babiim pšenom, okoli 9. zjutraj pa je pričelo snežiti v težkih snežinkah, ki so padale domala ves dan. V Mariboru in sploh v dolini se sneg ni prijel, pač pa je Pohorje zopet popolnoma zasneženo do vznožja. Tekom dopoldneva je tudi temperatura znatno padla. Popoldne so padavine sicer ponehale, vendar se termometer ni dvignil. Vremensko poročilo od včeraj ob 8 zjutraj se glasi: zračni pritisk 720, vlaga +16, barometer 728, temperatura +6, popolnoma oblačno, dež in sneg. a— Policijski drobiž. Aretiran ie bil SIo-bodan T., ki mu ie prav pred krstno slavo zmanjkalo denarja, ln ie šel mirne duše ukrast 740 Din. Moža so zasačili in odvedli v policijske zapore, kamor je oddala policija tudi Ivana V., ki je na veliko noč zvečer pred neko gostilno v Melju napadel nekega pasanta ter mu odvzel uro in verižico. V zapore so odvedli dalje Marijo P. zaradi vlačugarstva, Ivana B. zaradi patepn-štva, Jožefo R. in Marijo V. zaradi razgrajanja ter Davorina J. zaradi žalienja oficir/ Iz Celja Celjska redakcija »Jutra« ima telefon $fe> vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191. e— Lastnikom srečk razredne loterije. Opozarjajo se vsi lastniki srečk državne razredne loterije, ki so kupili srečke v naši podružnici, da srečke čim prej o-bnove, ker bo žrebanje IV. razreda že v ponedeljek 8. t. m. srečke pa morajo biti obnovljene najpozneje do sobote 6. aprila popoldne. e— Umrl ie v Celju 1. t. m. v starosti 59 let orožnik v pokoju g. Mihael Tofant. e— Po mesecih odkrito sleparstvo. V ponedeljek je bil aretiran v Gaberiu na zahtevo Josipa Jelena, trgov, vajenca pri trgovcu Golobu v Narodnem domu, 56 letni poljski delavec Anton Klokočovnik i z Lev-ca, ker je lani pod sleparsko pretvezo izvabil od trgovca g. Goloba razno manu-fakturno blago v vrednosti 1321 Din. Izdajal se je tedaj za posestnika Antona Podgorška iz Škofje vasi, pri aretaciji pa se je zopet poslužil napačnega imena Jožefa Ma-čuha iz Dramelj. Sprva je skušal sleparstvo ogorčeno tajiti, pozneje pa je dejanje pod težo dokazov priznal. Izročen je bil sodišču. e— Nepreviden voznik. Ovaden je bil hlapec Ivan J. iz Višnje vasi, ker je pustil svoje konje voziti pred dnevi brez vodstva in nadzorstva po Kralja Petra cesti, sam pa je korakal za vozom in se razgovarjal z nekim tovarišem. Konja sta zavozila v kanal, ki ga pravkar kopljejo in podrla varnostno ograjo pred globokim jarkom. Delavci, ki so se tedaj nahajali v kanalu, so bili v veliki življenjski nevarnosti, enako tudi pasanti. ki so se ognili vozu k ograji. e— Izpričevala Je zastavil. Sobarica hotela »Zvezde« v Gosposki ulici ie prijavila policiji, da ie stanoval od 9. do 12. marca v hotelu neki slikarski pomočnik, ki je pozneje neznanokam izginil ter ostal dolžan 40 Din. Obljubil ji je poravnati svoj dolg takoj naslednji dan ter je zastavi! učno in pomočniško izpričevalo, toda do danes se še ni oglasil. e— Hud Gorenjec. V noči od sobote na nedeljo je bil aretiran na Krekovem trgu 53 letni krojaški pomočnik Tone z Gorenjskega, ker je divje razgrajal in se tako neusmiljeno pridušal, da so se poslušalcem kar lasje ježili. Zjutraj po iztreznjenju pa je stal pred dežurnim nadzornikom pohleven kakor pravo velikonočno jagn.ie, ki čaka na svoje darovanje. e— Nova zima v Celiu. Že na veliki ponedeljek zvečer je pričelo v Celju močno deževati in je deževalo do včeraj zjutraj, ko se je dež najprej spremenil v debelo točo, ki se z kratkimi presledki padala od S. do 10. ure. Nato pa je pričelo snežiti v velikih gostih kosmih in kmalu je bila vsa pokrajina pobeljena kakor sredi zime. Zračna temperatura je močno padla. _ Semena vseh vrst zajamčeno naiboliše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE - »7UTR0« St 77 5 Sreda, 3. TV. 1929 - jtfehko $ibus mito Zvon za pranje varuje Vaše perilo. Večina umetnih sredstev za pranje škoduje perilu zaradi svojih škodljivih dodatkov. Aibus milo Zvon nasprotno, raztopi najtrdovratnejšo nesnago ter varuje najbolj občutljivo tkanino. Albus milo Zvon za pranje je mehko, iz finih ma* sti izdelano pristno milo, prosto vseh škodljivih dodatkov. Daje krasno perilo in varuje roke. Albus milo Zvon odgovarja po svoji izdatnosti popolnoma ceni. Gospodinja ga ceni zaradi nje« gove vedno enake vrline. Albus milo Im n pranje Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spa- dajočih trgovinah. izdelU)e: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad (pie&enečenje $a dame u_ Porota Maribor, 2. aprila. Letošnje prvo porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču je bilo zaradi silne zime oziroma radi pomanjkanja kuriva kot znano odloženo za več kot mesec dni. Otvoritev pomladanske porote, ki se je izvršila danes, je bila v znamenju uboja — zlačina, ki je prevladoval tudi v poslednjem rimskem zasedanju. Mlad razbojnik Samski delavec, 23letni Prekmurec Fran Merič se je danes zagovarjal pred ljudskimi sodniki radi zločina razbojništva (ropa), izvršenega 3. novembra 1928. nad trgovko Barbaro APlinčevo v Veržeju. Okrog sedmih zjutraj je Šla trgovka z jajci Aplinčeva iz Veržeja po cesti proti Dokležovju, da nakupi v Prekmurju jajc. Vzela je s seboj dve košari in S40 Din gotovine, ki jo je imela spravljeno v torbici, ki jo je položila v košaro. Pri gozdu blizu Veržeja je opazila moškega, prišedšega iz lesa in stopajočega v majhni razdaiji pred njo. Pri prvem mostu čez Muro se je moški ustavil in počakal Aplinčevo. Pozdravila sta se še čisto dostojno. Ko pa je trgovka prekoračila most, je nenadoma skočil neznanec za njo in jo prijel z obema rokama od zadaj za tilnik ter jo potegnil s ceste v gozd. Stiskal Jo je za vrat, da je komaj dihala in jo končno vrgel na tla. Nato jo je z eno roko za-tisnil oči, z drugo pa segel po torbici ter takoj zbežal s plenom v temen gozd. Oropana trgovka je zaman klicala na pomoč, ker ni bilo v bližini žive duše. Ko se je povrnila brez denarja domov, je javila raz-bojništvo orožnikom, ki so po njenem opisu zločinca osumiil in prijeli Merica. Kmalu so dognali, da je Merič po kritičnem času naravnost razmetaval denar v gostilni in so Ka zato odvedli v sodne zapore. Obtoženec je sprva tajil dejanje, a se izgovarjal na pijanost. Trdil je, da je na mostu srečal neko žensko, ki jo je nameraval v pijanosti objeti a Jo je sunil od sebe, ker je pričela kričati. Pri tem je Aplinčeva baje padla in se Ji je raztresel denar po cesti. Pobral da Je 300 Din in zbežal v šumo. — Merič je bil zaradi tatvine oziroma soudeležbe že trikrat kaznovan. Današnje razprave je vodil predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, votanta sta bila sodni svetnik dr. Kovča in okrajni sodnik dr. Adamič, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič. Glede Me-riča so porotniki potrdili stavljena vprašanja z 9 glasovi ter je bil Merič obsojen na 3 leta težke ječe. Uboj na Štefanovo V Prepolah niso imeli pretekli božič neskaljenega uživanja največjega praznika miru. Čeprav je potekel sveti dan kolikor toliko v miru, pa na Štefanovo ni bilo tako. Zato je poskrbel Jožef Polalžar, 321etni samski hlapec, ki je z vozno ročico pretepe! Frana Pušnika, da je na težkih poškodbah ra glavi umrl. Obtoženec se je podal na lansko Štefanovo zvečer » Antonijo T. in Terezijo Z. iz gostilne Josipa Žela v Št. Janžu na Dravskem polju na dom Pušnika v Prepole, kjer je bila uslužbena Antonija T. in nato v Ekartovo gostilno prav tam. Tu se je mudil tudi Fran Pušnik. Pili in rajali so, da je bilo veselje. Okrog enajstih ponoči so odšli obtoženi Polajžar, Josip Petek in Antonija T. proti Pušnikovemu domu. Na dvorišču hiše sta obstala Polajžar in Antonija T., med tem ko je odšel Petek naprej. Za njima sta prispela kmalu Fran Pušnik in Štefan Kolar. V tem trenutku se je Polajžar za nekaj hipov odstranil, a se takoj zopet povrnil in prinesel s seboj skrito za hrbtom vozno ročico. PHajžar je stopil naravnost proti Franu Pušniku in ga udaril z ročico Po glavi. Udarec je bil tako silen, da se je ročica zlomila Kljub temu ga je še večkrat udaril, dokler rt ni napadeni okrenil in se po kakih desetih korakih zgrudil in kmalu nato izdihnil. Pušnik je dobil en udarec nad desnimi senci, tri ali štiri po levem temenu In erega nad ievim uhljem. Nastopilo je pretresenje možganov in krvavitve možganskih zavojev, kar Je povzročilo neizogibno smrt poškodovanca. Obtoženec prizna, da je -topi! po ročico v namenu pre-tepsti Pu ki da je preje hotel poljubiti Antonijo T., ko je dohitel Polajžarjevo družbo. V pretepu jo je baje tudi Polajžar skupi! od ranjktga Pušnika, ki pa se je odstranil > čer neka.i časa vnovič prijel naz'.J ln napade! Polajžarja. To da je dalo obtožencu povod, da je zopet pograbil ročico in udaril Pušnika še večkrat, ne da bi mogel reči, kam ga je zadel. Pri Polajna/ju s* porotniki soglasno potrdili vprašanje uboja in Je bil obtoženec obsojen na 4 leta težke ječe. Uboja na Cigonci t okraju Maribor, desni breg, je obtožen 24ietni Viktor .Jaušovec. samski tovarniški delavec istotam. Lokalna oblastva ga opisujejo kot človeka nemirne krvi, brez katerega ne more miniti noben domači pretep. Saj je bil Jaušovec že tudi trikrat kaznovan radi kaznivih dejanj zoper telesno varnost Dne 16. decembra 1928. Je popival obto- izredno chik pariške slamnike in svilene ' Mobulke, zadnje novosti centra mode nudi MODNI SALON MARIJA JEGLIČ, Slomškova ulica 27. Preoblikovanje hitro in znano poceni! < ženec v večji družbi v gostilni Matevža Jeriča v Spodnji Ložnici, nakar se je odpravil okoli osmih v gostilno Ignaca Tkauca na Cigonci. Bil je nekoliko vinjen in ravno prav razpoložen za pretep. Ze pri vstopu je na razne načine izzival tamkajšnje goste. Neki iant je posvaril obtoženca, naj se obnaša pametneje — vendar zaman. Jaušovec je izzival naprej ter si izbral za žrtev baš najmirnejšega gosta Antona Stupana. Ozmerjal ga je za smrkavca in ga tako preplašil, da si Stupan niti na stranišče ni sam upal. Gostilničar Tkauc je slutil nevarnost pretepa in je radi tega izpraznil gostilno že pred policijsko uro. Iz hiše so odšli gostje v treh skupinah. Jaušovec Je bil poslednji, Stupan pa je bil v drugi skupini. Jaušovec je kmalu dohitel Stupana in njegovo družbo ter jim hudomušno svetlikal z električno svetilko v obraz. Neki Jurij Kac ga je zato sunil od sebe, tako da Je obtoženec padel po tleh in se mu Je zakotalil klobuk po cesti. Poznavajoč Jaušovčev temperament je koj nato pričela družba iskati njegovo pokrivalo. Ker ga niso takoj našli, je dejal Stupan, da ne bo več iskal Jaušov-čevega klobuka. Če ga hoče obtoženec imeti, naj si ga poišče sam! V tem trenutku pa se je že približal Jaušovec Stupanu, ga prijel z levo roko za suknjo, z nesnico pa ga je z veliko silo zabodel z nožem v prsa. Rezilo je prodrlo v osrčnik nesrečne žrtve, prešlo v srce, izstopilo na zadnji strani srca in prerezalo osrčnik na steni proti trebuhu. Silno okrvavljenje je imelo za neizogibno posledico Stupanovo smrt. Obtoženec se zagovarja, da je v silobranu proti Jurju Kacu, ki ga je vrgel na tla, nehote zadel z nožim Stupana. Popoldanska razprava proti Javšovcu Je trajala od 15. do 19. Porotniki so potrdili vprašanja z 11 glasovi, nakar je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Šport i Velikonočni medklubski smuški skokii V nedeljo se je zaključila zimskosport* na sezona s skakalno tekmo v Mojstrani. Zadnji dnevi so bili na veliko žalost pri« reditelja Smučarskega kluba Dovje*Moj* strana izredno topli. Izreden interes član« seva pa je premostil tudi ta nedostatek. Člani so popravili skakalnico, ki je bila v dobrem stanju. Odziv občinstva je bil kljub slabi re* klami dober. Gledalci so bili poleg doma« činov večinoma turisti, nekaj tudi iz Za* greba, celo nekaj Avstrijcev in Cehov. K startu so se prijavili štirje tekmovalci do* •mačini, ki so vse skoke izvedli brezhibno. 2al pa_ Savez ni delegiral nobenega sod* rfika. Kot sodnika sta fungirala gg. Fiitter in Kveder. Rezultati so bili naslednji: 1. Albin Jakopič (31 točk. skoki 17, 19.5, 19.5), 2. inž. Janko Janša (27 — 16, 20, 20), 3. Joško Janša (21.5 — 18, 22, 22.5), 4 Maks Rabič (21 — 13, 16, 16). Velikonočni nogomet Nogometna sezona je povsod v polnem teku. Za praznike so se doma in v ino* zemstvu vršila razna gostovanja, Beograd pa je v nedeljo izvedel dve prvenstveni tekmi. Nogometni program v Ljubljani ni bal ravno pester. Samo Ilirija je porabila na dve tekmi zagrebško Viktorija. Za* grebčani so predvedli prav lep nogomet ter so ugajali. Prvi dan so zmagali s 4 : 1 (3 : 1), drugi dan pa so ob velikanski smo* li dosegli z 2 : 2 (1 : 0) le neodločen izid. Ilirijansko moštvo je pokazalo, da se na* haja v veliki krizi. Razven obrambnega tria so ostali deli moštva večinoma nudili dokaj žalostno sliko. — Ljubljanska Svo* boda je v Trbovljah porazila SK Amateur s 3 : 1 (1 : 0). V Mariboru je gostoval graški »Firmenverein« Kastner & Oehler. En poraz 2 : 4 (0 : 3) proti ISSK Mariboru m ena zmaga 3 : 1 (1 : 1) proti Železnic carju je rezultat gostovanja Gradčanov. Mariborski Rapid je šel v inozemstvo. Vr* nil se je domov z zmago 3 : 1 nad Villa* cher 51'. Od ostalih tekem bi bilo omeniti na* slednje: Gradjanski : FAC (Dunaj) 2 : 1 (0 : 1) in 5 : 2 (2 : 2). Hajduk : Concor* dia (Zagreb) 3 : 2 (3 : 2) in 2 : 1 (0 : 1). — BSK : Obilic 5 : 0, Soko : Edinstvo 4 : 1 (2 : 0). — Sašk : Slaviia (Sarajevo) 2:1. — DSV : Hašk 3 : 1 (2 : 1), Miin* chen 1860 : Hašk 1 : 0 (1 : 0). — Admira : Slavija (Praga) 1 : 0 (0 : 0), Slavija : \VAC 2 : 0 (1 : 0). Rapid : Stade fran* caise (Pariz) 4 : 0 (0 : 0). — DFC : III. okraj (Budimpešta) 3 : 2 (2 : 2), Bohemi* an« : III. okraj 1 : 1 (1 : 0). — Hungaria : Sparta (Praga) 2 : 1 (1 : 0), Sparta : Uj* pest 1 : 1 (1 : 1), FeTenczvaros : Hungaria 0:0. — Austriu (Dunaj) : Cracovia 6 : 2 (5 : 1). __ Službeno lz jugoslovenskega saveza bazene in ženskih športov. Se.ia upravne* ga odbora bo nocoj ob 20. v damskem sa* ionu kavarne Emona. Udeležba za vse od* bornike obvezna. Odborniki se opozarja* jo na sklep zadnje redne seje, glasom ka* terega imajo ra damaSnJo sejo pripraviti predloge za financiranje naše udeležbe na dvomatehu CSR : SHS. — Tajnik. SK Svoboda. Strogo obvezen sestanek drevi ob 20. v prostorih Svobode, Miklo* šičeva c. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). V tekočem tednu se bodo vršili treningi na igrišču in sicer v naslednjem redu: V sredo in pe* tek ob 18. dalje za hazeno, v četrtek in so* boto za lahko atletiko. Hazenski trening je obvezen za vse igralke, lahkoatletski trening pa samo za poedine članice, kate« rih imena bodo objavljena v garderobi. — Načelnik sekcije. Gospodarstvo Močno nazadovanje izvoza v februarju Generalna direkcija carin je objavila statistiko o našem izvozu v februarju, iz katere j.e razvidno, da je naš izvoz v tem mesecu znatno nazadoval. Skupaj smo v februarju izvozili 246.710 ton (februarja 1928 294.7fi0 ton) v vrednosti 3S5.1 milijona Din napram 439 milijonom Din v istem mesecu preteklega leta. Napram lani je torej naš izvoz nazadoval po težini za 48.050 ton ali 16.3 %, po vrednosti pa za 53.9 milijona Din f.li 12.3 %. To znatno nazadovanje izvoza v februarju je gotovo posledica hude zime in zastoja v prometu, ki so pa povzročili snežni zameti. V naši statistiki zunanje trgovine še nismo zabeležili tako slabega izvoza kakor v tem mesecu. Glavni predmeti našega izvoza v februarju so bili: gradbeni les (71.9 milijona Din), živa goveda (26.8), žive svinje (26.3), sveže meso (21.2), sirov baker (17.0). kalcijev ci-janamid (12.2),' jajca (11.3). kože od divjačine (10.0), cemeut (9.9), hrastovi pragovi (88), drva (8.1), opij (7.9). živi konji (6.9), hmelj (5.7) in izdelki iz lesa (5.3). Napram izvozu v februarju pret. leta je najbolj nazadoval izvoz jajc (od 46.4 na 11.3 milijona Din), suhih češpeli (od 17.9 na 2.6). živih svinj (od 35.9 na 26.3), bakra in konj. Povečal pa se je izvoz kož od divjačine, opija in mesa. V prvih dveh mesecih tek. leta se je naš izvoz gibal naslednje (v milijonih Din): 1928. 1927. januar 425.7 430.3 — 4.6 februar 385.1 439.0 — 53.9 810.8 869.3 — 58.5 V prvih dveh mesecih t. 1. je znašal naš izvoz 545.606 ton v vrednosti 810.8 milijona Din napram 6(i6.248 tonam v vrednosti 869.3 milijona Din v istem razdobju |>ret. leta. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v H« četrtletju 1929. I. Družbeni davek. Da-včni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek), predlože prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15. dneh po glavnem zboru, na katerem so bili končni računi odobreni. Usluibenski davek. Gospodarji so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Oni pa, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, odpremijo pobrani davek do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, za mesece januar, februar in marec 1929 torej do dne 15. aprila 1929. (II. Davek oa poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je poleg družb oni, ko-jih promet je v letu 1928. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. aprila 1929. odpremiti davek od prometa, opravljenega v I. četrtletju 1929. — Ostali davkoplačevuk-i, to je oni, koji plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet za l. 1929, ker ta še ni odmerjen po višini predpisa za 1. 1928. IV. Dospelost direktnih davkov. Dokler se ne izvzrši odmera poedinih davčnih vrst po novem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta. Neposredni davki xa II. četrtletje 1929. so dospeli v plačilo dne 1. aprila 1929., plačati pa se morajo najkasneje do dne 15. maja 1929. V. Taksa na kupone ali diTidende in, na tantieme. Od kuponov ali dividend in od tantiem se pobira po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksne tarife enoodstotna taksa. Plačati jo je v 15 dneh po odobritvi bilance. VI. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek Din 500.—, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t. 1. = Samoupravne doklade na neposredne davke. Zaioon o ianremeTnibah in do.polniitvah zakona o neposrednih davkih uvaja maJcsšmsratiie samoupravnih doklad na neposredne davke. Člen 163. zakona o neposrednih d avte" h od 8. februarja 192S je dobil namreč dost&vek, po katerem morejo samoupravna telesa pobirati na neposredne davike brez caobrerski finančnih obiastev naslednje d okla-de: vaške občine do 50%, mestne ob&ne do 40%, srezi do 8% i.n oblasti do 10%. Pri vaških občinah je za doklade preko 50 do 60%, pri mestnih pa za doklade pireko 40 do 50% potreben pristanek finančne direkcije. Za vsako večje prekoračenje pa je pri vaških občinah, mestnih občinah, srezih in oblastih potrebno odobrenje generalne direkcije davkov. Tudi novi finančni zakon prinaša važne določbe glede samoupravnih doklad. Po členu 22. se ima odmera samoupravmih doklad za 1. 1939 izvršiti na temelju odmerjenih neuosrednlh davkov v davčnem letu 1928 v skladu s čl. 101 fin. zak. za leto 192S/29, ki omejuje občinske doklade na 200%, ositale pa na 25% davčne osnove. Skupna vsota odmerjene samoupravne doklade v 1. 1929 ne more biti večja od vsote odmerjene v 1. 1928. le v primeru posebno obrazložene potrebe labko finančni minister dovoli povečanje za 10%. = Reforma davčnega zakona. Kakor smo že obširno poročali, je Vrhovni zakonodajni svet odobril načrt zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Ta zakoD je sedaj objavljen v »Službenih Novinah« (od 30 marca) ter je z istim dnem stopil v veljavo. Ipremembe glede uslužben-skega davka se bodo uporabljali pri odmeri lega davka od 1. aprila t 1. naprej, izpre-membe ostalih davčnih oblik pa od 1. januarja 1929 naprej. = Proti oviram pri uvozu nie«a v Avstrijo. Kakor smo že poročali, je avstrijsko ministrstvo uvedlo 25. pret. meseca nove veterinarske predpise, ki skoro onemogočajo izvoz mesa, zlasti zaklanih svinj v Avstrijo. Da bi se ti predpisi omilili, je naša vlada poslala na Dunaj posebno veterinarsko komisijo. ki je takoj stopila v stike z avstrijsko veterinarsko komisijo. O stanju pogajanj niso bile izdane nikake informacije. Novi veterinarski predpisi pa so tudi med dunajskimi mesarji vzbudili veliko nezadovoljstvo. Zato so pretekli petek sklicali v glavni dunajski tržnici protestno zborovanje, ria katerem so govorniki zahtevali, da se te omejitve iakoj ukinejo, ker je avstrijski kon-sum povsem navezan na uvoz svinj. Na dunajski trg prihaja le 14 % vsega dovoza svinj in svinjskega mesa iz tuzemstva, vse ostalo pa iz inozemstva. Z omejitvami hoče vlada doseči za agrarce boljše cene, račun pa naj plača mestno prebivalstvo. Omejitve avstrijskih veterinarskih predpisov j« niso niti zakonsko osnovane, zato bodo izzvale konflikte z uvoznimi državami. Iz krogov dunajskih mesarjev se čuje. da bo zastoj uvoza zaradi teh omejitev povzročil pomanjkanje svinjskega mesa na trgu, kar bo imelo za posledico znatno podražitev. = Redni glavni občni zbor Hmeljarskima društva za Slovenijo se bo vršil v nedeljo 7. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na dnevnem redu je med drugim letno poročilo, volitev glavnega odbora za dobo dveh let, volitev petčlanskega razsodišča za dobo dveh let, določitev članarine za 1. 1930., določitev roka. do katerega mora biti vsako leto plačana članarina, določitev časa. v katerem se mora vsako leto vršiti redni glavni občni zbor in določitev časopisov, v katerih se imajo razglase vat i društvene zadeve. Glasovalno in posvetovalno pravico imajo le delegati. legitimirani po društvenem vodstvu. Vsi člani Hmeljarskega društva imajo pravico prisostvovati občnemu zboru. Za primer nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje občni zbor pri vsakem številu navzočih delegatov. = Živnostenska banka poviša delniško glavnico. V seriji napovedanih emisij novih delnic Češkoslovaških velebank bo Živno-stenska banka, kot največji denarni zavod v republiki, prva povišala svojo glavnico, in sicer od 200 na 300 milijonov Kč z emisijo 500.000 novih delnic po 200 Kč nom. Dejansko se bodo zazradi visokega emisijskega tečaja (425 Kč za 200 Kč nominalaj lastna sredstva banke po odbitku emisijskih stroškov povečala za preko 200 milijonov Kč na 685 milijonov Kč (preko 1 milijarde Din). Delničarji imajo na dve stari delnici pravico do ene nove. — Občni zbori. Trgovsko - industrijska delniška družba ?Merkurc v Ljubljani 11. aprila: Milarna in svečama, d. d. v Ljubljani 12. aprila: Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske 9. aprila: Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju 4 aprila. Borze 2. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilifno velik, zlasti v devizah na Curih (1 in četrt milijona), Berlin. Prago in London. Razen malenkostne potrebe v devizah na Dunaj in Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila. Pri slabem prometu se je za aranžma trgovala po 424, kasa po 425, za april pa je notirala 425 — 428. Investicijsko se je nudilo po 87.50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 850. v Unionbanki po 57, v Jugobanki po 86 in v Zemaljski po 140. Med industrijskimi pay>irji pa se je Trboveljska trgovala po 472.50, Slavonija po 5 in Union. Osijek po 176.5 _ 177.5. Gutmann je notira] brez kupona 190 — 200. Devize in valute Ljnbljana. Amsterdam 22795-22.855 (23.825), Berlin 13.495 — 13.525 (13.51), Bruseij 7.9102, Budimpešta 9.92S8. Curih 1091.4 — 1097.4 (1095 9) Dunaj 7.9905 — 8.0205 (8.0055), London 276.03 —276.83 (276.43) Newyork 56.85. Pariz 222.62. Praga 168.32 - 169.12 (168.72), Trsi 277 — 299 (298). Zagreb. Amsterdam 22.7945 — 22.8545. Dunaj, 7.9906 _ 8.0205, Berlin 13.495 do 13.525, Budininešta 9.9138 _ 9.9438. London 276.03 — 276.S3, Milan 297.111 — 299.111. Newvork 56.75 — 56.95. Praga 138.32 do 169.12. Curih 1094.4 _ 1097-4, Pariz 221.62 do 223.62. Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.31, London 25.225, Newvork 519.75. Milan 27.20, Praga 15.38, Dunaj 73.05. Budimpešta 90.605. Berlin 123.28. Bruselj 72.20, Amsterdam 208.30, Varšava 58.30. Bukarešta 3.09, Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.46875 — 12.50875, Berlin 168.42 — 169.92. London 34.465 — 48.565. Milan 37.17 _ 37.27, Newyork 710.15 do 712.(55. Pariz 27.745—27.845. Praga 21.01 do 21.00, Curih 136.60 — 137.10. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 423 — 424. kasa 423 — 424. za april 425 _ 428, za december 455 — 458, investicijsko 87.50 blago; bančne vrednote: Praštediona 850 — 860. Unionbanka 57 do 58. Kraditna 93 den.. Zemaljska 140 — 141. Narodna 7200 den.. Ljubljanska kreditna 128 den., Jugo 86 — 87, Srpska 146 den., Polio 15.5 _ 16. Hrvatska 50 den.; industrijske vrednote: Gutmann 190 — 200 (ex ku-pon), Slaveks 101 b!.. Nihag 4 den.. Drava 420 bi., Danica 14u — 150. Vevče 125 — 130, Dubrovačka 540 den.. Jadranska 625 — 640. Šečerana 467.5 — 475. Union Osijek 176.5 do 178, Trbovlje 470 — 475, Narodna mlinska 20 den. Beograd. Investicijsko S7. agrarne 54 d« 55. Vojna škoda 423, za april 427, Narodna banka 7300. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskili tržiščih. Na žate-škeni hmeljskem trgu je bilo pretekli teden živahnejše povpraševanje po srednjevrstnem in prvovrstnem hmelju. V Zatcu samem je znašal dnevni promet 50—200 stotov. Kupovalo pa se je tudi na deželi. Cene prvovrstnemu in srednjemu hmelju so ostale nespremenjene. slabši hmelj pa notira nekoliko nižje. Koncem tedna se je plačevalo za prvovrstni hmelj 1400 — 1450 Kč. za srednji pa 1250 — 1350 Kč. V tranzitnem blagu je bilo malo prometa ter so bili zaključki po 40O — 600 Kč za 50 kg (13.50 _ 20.20 Din za kg). — Na nilrnberškem hmeljskem trgu .i,e pretekli teden znašal promet le 70 bal. Cene so ostale povsem nespremenjen« V drugi polovici tedna je tendenca postala nekoliko prijaznejša. V tranzitnem blagu ni bilo prometa. = Alzaško hmeljsko poročilo. Stra!»bourff, 30. marca. Kupčija se nadaljuje po nespremenjenih cenah ob malo večjem povpraševanju. Za slovenski hm?lj so bile dosežene sledeče cene: šekaslo blago 140 frankov, srednievrstno 200 do 250 frankov, nekaj partij po 300 in r& eno izbrano lepo partijo 460 frankov, vse tranzit Strasbourg. za 50 kg, kar odgovarja 3 in pol do 17 Din za kg. vagon Žalec. Iz teb velikih razlik sledi, da je slabega in srednjega blaga veliko nad potrebo na tržiščih, medtem ko res lep.?«ra blaga primanjkuje in se 5e vedno razmeroma dobro plačuje. Leta 1928. je bilo uvoženo v Francijo 39.420 slotov (po 50 kg) hmelja. od tega 6076 stotov iz Jugoslavije. Hmelj-ska komisijska tvrdka J. Lavrič & Cie. je dobila kot prva v Alzaciji pravico za žvep-lanje in preambaiir.mje tranzitnega hmelja izven carinskih skladišč, kar je za izvoz slovenskega hmelja preko Francije velike važnosti, zlasti sedaj, ko nam hočejo zapreti, oziroma omejiti češki tranzitni trg. — J. Lavrič. Ljubljanska blagovna borza (2. t. m.> Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 18 vagonov, in sicer 10 vagonov bukovih drv. 3 vagone testonov in 5 vagonov desk. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. po- , staja, mleveka tarifa, plač. 30 dni. 80 kg): baška. promptna po 302.50 _ 305. za april po 307.50 — 310. za maj po 310 — 312.50; moka: >0g<. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 425 — 430; koruza: laplatska, za-earinjena, slov. postaj,a, za maj po 325 do 327.50, z ajunij po 320 — 322.50. za julij-av-gust - september po 312.50 — 315, baška, slov. posta ia. plač. dni, promptna po 322.50 — 325, za april po 330 _ 335: }«■?-men: baški ozimni, 67/68 kg po 330—332.50; oves: ba«ki, slov. postaja po 305 — 310.50- Novosadska blagovna borza (2. t. m.} Tendenca mirna. Cene koruzi so nekoliko popustile. Promet: 20 vagonov pšenice, 3 vagone moke in 24 vagonov koruze. Pšenica: bnška 246 — 248; banaška, pariteta Vršne 240 — 242.5; sremska 2475 - 250. Ječmen: baški 255 _ 260; baški, pomla4ni 270 do 280. Oves: baški, sremski in slavonski 260 do 252.5. Koruza: baška in sremska 267.5 do 270: za april 270 — 275: za maj 277.5 do 282.5. Moka: baška »Cc< in »Oggc ^40 do 350; >2« 320 — 330; >ot 300 — 310; >6< 285 do 292.5: *7<- 275 — 282.5: '-Ma do 212.5. Otrobi: baški 182.5 — 185. Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, 2. aprila 1929. Višina barometra 308.8 m. Kr»J Ou Smer retr»* o a o Padavin« Baron. r«mp«r. ► -m 19 brtin» « 1 •puovuija Ž ► t a io *ek. Vr*. ▼ mm do 7. Ljubljana Maribor 745-6 717-4 8 4 80 80 mirno NNW 6 10 10 dež dež 20 Zagreb Beograd Saralevo Dubrovnik 8. 747-6 6 10 60 SE 3 9 • Skopfie 7. 755-5 5 90 mimo 1 de S 10-0 Spflt 748-7 13 53 SE 7 7 Solnce vzhaja ob 5.41, zahaja ob 18.28, luna vzhaja ob 2.21, zahaja ob 9.57. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: ob polnoči 9.0, najnižja 2.7. Dunajska vremenska napoved za sredo: Hladno in zelo spremenljivo vreme; semintja, predvsem v gorah bo tudi snežilo. Iz življenja in sveta Byrd zopet v taborišču „Male Amerike" Srečen konec nezgode voditelja ekspedicije na južni tečaj — Rešitev mu je prineslo letalo Amerika ki zasleduje vsak polet, I koč, da vidi, kakšne vesti prinaša, da, vsak dihljaj komanderja tsyrda in Aeronlan je letel izprva precej viso« njegovega moštva v obližju južnega tečaja, se je te dni globoko oddahnila. Prejela je sporočilo, da je Byrd s svo« jimi tovariši spašen. Russel Owen, ko« respondent v Bvrdovem taborišču, javlja to*le: »Bvrd, Gould in Hansen so rešeni. Po dolgem čakanju, da bi vendar že nehal snežni metež z viharjem, je da* nes (22. marca) veter potihnil. Nebo ee je zjasnilo in skozi rumenkaste oblake je posijalo solnce. Temperatura je še vedno nizka: 22 »topinj pod ničlo. Dean Smith, član ekspedicije se je toliko osrčil, da je sklenil leteti Bvrdu ra po ioč. Razgrel je motor na zrako* p lovu »Star and Strites« s petrolejsko pečico in se ie dvignil v zrak ter kre« nil v oravcu Rockefellerjevih planin. Minule niso niti cele tri ure, ko je ne« ki stražnik tolpe psov radostno zakli« cal v taborišče: »Star and Strites« se vrača!« Resnično, na obzorju se je "ojavil Bivkasti trup letala. Taborišče 'e kar tavrelo od veselja. Vse je priteklo iz ko; potem se je spustil. Dean Smith je opisal širok krog nad našimi glava« mi in se je jel spuščati k zemlji. Ko je bil 500 m nad nami, je spo« ročil vest: »Byrd in tovariši so reše« ni!« Zrakoplov je pristal brez posebnih težkoč. Gromovit »hura!« je zaoril iz naših grl, ko smo videli, da stopajo iz aparata Bvrd, Gould in Hansen. Oujeli smo jih po vrsti, potem pa smo iih naložili na rame in zanesli v bara« ke. Tako se je srečno končala epizoda, ki bi bila lahko prinesla našemu pod« jetju veliko škodo. Vsi trije rešenci pripovedujejo, da so v času odsotno« sti mnogo trpeli. V kožuhovinastih vrečah jih je zelo mrazilo, kajti toplo« mer je padel ponoči do 25. stopinje pod ničlo. Rešitev hrabre trojice nudi nov do* kaz, da je Bvrdova ekspedicija pre« videna in pripravljena za vse slučaje in da je kos vsem morebitnim z-pre« kam ki jih more valiti usoda na pot podjetju slične vrste.« Letalo na smučeh, • katerim ]e pohitel komandant Byrd izgubljenim članom svoje antarktične eksp&lcije na po-inoč, a Ja moral pri tem sam ostati v ledeni puščavi. Zakaj ni šel Franc Jožef v Rim Nekaj zgodovinskih reminiscenc iz življenja bivšega avstrijskega cesarja in prejšnjega italijanskega kralja — Trozveza na lončenih nogah — Habsburž ani, sa vojski dvor in papež Z lateransko pogodbo med Vatika« nom in Kvirinalom je rešeno tudi za« motano vprašanje obiskov rimsko« katoliških kronanih glav v italijanski prestolnici. Znano je namreč, da je papež do zadnjega odklanjal sprejem vseh tistih katoliških monarhov, ki so bili najprej sprejeti od italijanskega kralja. Posebno zanimiva je v tem oziru zgodovina habsburškega dvora za vla« de starega cesarja Franca Jožefa. Ita« lijanski kralj Humbert je 1. 1881. obi« skal Dunaj, poslej pa se nista nikoli več srečala vladar bivše Avstro«Ogr« ske in Italije. Zakaj ni šel Franc Jo« žef v Rim obiskat italijanskega kralja, ko se je vendar sklenila med staro Avstrijo, Nemčijo in Italijo trozveza? O tem nas lahko pouče najnovejša dognanja, ki so povzeta direktno iz ar« hivnih listin in so torej docela avten« tična. Italijanski kralj Humbert, ki je na« stopil vlado 1. 1881., je obiskal evrop« ske dvore še isto leto in je napovedal svoi obisk tudi pri tedanjem avstro« ogrskem cesarju Francu Jožefu v Bu« dimpešti. Kralj Humbert je bil opre« zrn. Hotel je s tem. da je nameraval obiskati Franca Jožefa v Budimpešti, tudi njemu dati priložnost, da mu po« zneje vrne obisk v kakem drugem ita« lijanskem mestu kakor Rimu. To je italijanski kralj ukrenil s posebnim ozirom na strogo katoliško mišljenje Franca Jožefa, ki je bil po tei strani dobro znan po vsem svetu. Znabiti. da bi bil Franc Jožef še sprejel poset v Budimpešti. Ovirala ga je pa cesari« ca Elizabeta, ki ni bila navzoča v Bu« dimpešti. Tako se je zgodilo, da je bi« la odklonjena želja italijanskega no« slanika pri avstrijski vladi, grofa Ro« bilanta. Kralju Humbertu ie bilo spo« ročeno. naj pride obiskat Franca Jo« žefa na Dunaj. Kralj Humbert je res prišel na Dn« nai. Pozneje, ko so se sklepale zveze med Avstro«Ogrsko in Italiio. bi bil moral obiskati Franc Jožef italijanske« ga kralja, da bi bila pogodba oboie« stransko potriena tudi z osebnim pri« jateljstvom. ki veže oba monarha. Tu pa je prišel avstrijski cesar v škrince. Na vprašar>?e. če bi mogel obiskati kralja Humberta na vojaških vaiah v katerem italijanskem mestu izven Rima. je preiel odgovor, da je ^ obisk nezaželen, mogoč pa samo v Rimu... Tn t*ko ie bilo. da ie Franc .To?ef ostal rajši doma, ker ni želel nasprotstev s papežem, o katerem vemo, da mu je bil vedno zvest, saj je bil vendar »Apostolsko Veličanstvo«. Tekom časa so se razmere še bolj poostrile. Trozveza med Avstri:o, Ita« lijo in Nemčijo se je začela majati. Obstojala je zaradi lepšega na papirju v resnici pa je bila trhla zgraeba, o kateri so računali vsi dalekovidni ljud« je. da bo razpadla ob prvi rahli sapi« ci, ki bo nrinesla v srednjo Evropo vonj po smodniku. Nemški cesar Viljem je pa vendar še enkrat posredoval v Rimu za Av« strijo. Storil je to v taki formi, du je Franc Jožef pred svojo smrtjo še en« krat brzojavil kralju Viktorju Ema« nuelu v Rim: »Jaz sem star mož in bi rad, preden zatisnem oči. položil ve« nee na grob mojega starega zavezni« ka in prijatelja v Rimu.« Mislil je na kralja Humberta. Do realizacije tega načrta pa ni prišlo nikoli. Avstriis. i vladar se ni poslej nikoli več pojavil v Rimu in tudi avstrijski nadvojvode s Francem Ferdinandom d' Este na če« lu niso nikdar oficijelno obiskali itali« ianske prestolnice, čenrav so se več« krat mudili na italijanskih tleh. Izgo« varjali so se, da nimajo za obisk po« trebne obleke in fraka. V resnici pa so bile zveze med habsburško in savoi« sko dinastijo ter papeškim dvorom že takrat pretrgane. Svetovna vojna pa je umetno vzdrževano trozvrzo popol« noma zrahliala in ločila Ttalijo od Av« strije in Nemčije ter jo pripeljala v tabor zaveznikov. Čuden slučaj Dunajski zdravniki si belijo glave z zagonetnim bolezenskim ^lučajem. 391etna žena nekega godbenika Krebsa je šla s svoio hčerko v kopališče. Ko se je skopala, ie dejala deklici, naj 'o počaka pred kabino, da se obleče. Čez nekaj časa je začula hčerka za vrati kabine odmev padca in zaduše« nega hronenja. Alarmirala je strežno osobie. vdrli so v kabino in našli že* no na tleh. brez zavesti. Odpeljali so io v bolnišnico, kier so najprvo me« nili, da gre za zastrupijenje. Toda po* drobneiša preiskava je pokazala, da o tem ne more biti govora kakor tu« di ne o kakšnem zločinu. Naiboli čudno pa ie to, da je izgubila nesreč« niča spomin za vse. kakor «o konšta* tirali, ko se ie spet zavedla. Morda gre za slučaj epilepsije. Narodno modni pirhi! Novi „DEČVIN" vzorec NAGEL, ROŽENKRAVT, ROŽMARIN tvorijo vzorec novega dečvimega blaga, ki bode vporabno poleg >Dečve« tudi za vsako poletno obleko, kar bode našemu zavednemu ženskemu svetu brez dvoma zelo dobrodošlo. Kako hitro teče zajec Kako hitrost more doseči zajec? Mnenja so bila doslej različna. Tride* set, štirideset ali petdeset kilometrov na uro? »Gaulois« poroča, da je neki gospod Gabrielson rešil to vprašanje. Po deželi se je vozil s svojim avto* mobilom. Pojavil se je ob cesti zajec, ki pa ni zbežal, ampak tekel zraven avtomobila. Nepričakovana dirka. Ga* brielson je večkrat občudoval hitrost zajca. Sedaj je imel priliko, da jo pre* izkusi. Zajec je tekel in avtomobil prehiteval. Da ga lovec Gabrielson dohiti je bilo treba zvišati brzino av* tomobila. Ko je dosegla avtomobilova hitrost 56 km, ni mogel zajec več pre« hitevati avtomobila, tekel pa je še da« Ije vštric njega. Banket ameriškega znanstvenega zavoda Nekaj izrednega, nekaj senzacijo« nelnega je bil banket, ki ga je prire« dii v Nevvvorku »American Institute of Science«. Pričel se je s predjedjo »solnčni žarki« na školjkastih krožni« kih. To je nekak kvas, ki izžareva svetlobo in elektriko. Učenjaki so ga imenovali »edible sunshine«. Sledila je vrsta drugih jedi iz kemičnih pre« paratov in na zadnje so pili sintetično kavo s sintetičnim sladkorjem, nazva« nim »xyglose«. Nastopili so tudi ude« leženci s proizvajanji, ki so povzroči« Ia občudovanje. Nekdo je prižgal vži« galico, katera je dajala od sebe par minut glasove godbe, drugi je z malim strojem raizvil močno magnetično energijo, poskusili so aparat za pro« izvajanje strele in končno so razvili film »Jupiter in njegovi sateliti«, ki je kazal evolucijo velikega planeta in njegovih satelitov. Film brez glumcev V Hollywoodu so pokazali nedav« no film, v katerem ne nastopajo ljud« je, čenrav se tiče pripovedovanja avantur nekega moškega in neke žen« ske. Ta film ima za akterje mi sto« le, avtomobile in razne druge predme* te. Spletka se razvija po »simptomih«. Ne pripovedujejo se dejstva, zazna« mujejo pa se podrobnosti. Par moških čevljev zraven para žen« skih čevljev na podnožju spalnega va« gona daje razumeti, da sta oba pro« tagonista na ženitovaniskem ootova« nju. Hotelski zapisek, ki vsebuje pri« imke »gospoda« in »gospe«, naznani cilj potovanja. Napis »Oddaja se v najem« pomeni, da poročenca iščeta stanovanje. Nova plošča na vhodu stanovanja znači, da je stanovanje do* bljeno. Mlada žena ne zna kuhati. Kon* serve naj ji omogočijo kosilo. Na šte* dilniku se parijo posode. Izve se konč* no — kar ima biti tajna filma — da se mož naveliča zakonskega življe* nie,a n-begne ali notem se zopet spri* jazni z ženo. Revolver v svetem pismu Na povsem edini način se ie osre« čilo morilcu Jollesu v Pottsvillu v Pen* silvaniji, da je v zadnjem trenutku ubežal smrti. Bil je že v celici, kjer na smrt obsojeni preživijo zadnje ure svojega življenja. Tedaj se pojavi ob« sojenčeva mati. vsa objokana, s sve« tim pismom v roki. Stražniku se je smilila pa ji je odvzel knjigo in re« kel, da jo takoj izroči sinu, da najde morda v nji nekoliko utehe pred smrt« jo. To je storil in obsojenec Jolles je sprejel sveto pismo, iz katerega so bi« li listi tako dobro iztrgani, da je bilo v njem prostora za revolver s šestimi naboji. Zagrabil je revolver in prisilil svojega stražnika, da mu je odprl ce« lico, potem vratarja, da ga je pustil ven. na kar ie skočil v avto, ki ga je čakal, in pobegnil. QpxiC m po$na šal KdoT noče biti 25 krat premočen, a se vendar gibati na prostem, naj s: takoi nabavi nenremočHiv dežni plašč pri tvrdiki D. SCHWAB. LJUBLJANA. Milijonska dedščina prosjakinje Pred nekoliko dnevi je umrl v Niirn« bergu na Madžarsko pristojni tovar* nar Siegmund Brust, ki je določil vse svoje imetje v vrednosti kakšnih 5,600.000 Din TOletni ženi svojega že mrtvega brata. Oblasti so ugotovile, da je bivala stara vdova že kakšnih 15 let v vasi Zsambeku, kjer se je pre* življala s prosjačenjem. Življenje ji je bilo tako težko, da se je menila že usmrtiti. Ko je zvedela, da je postala dedinja milijonov, je izjavila, da bo večino denarja poklonila v dobrodel« ne svrhe. Gdč. Paz de Los Reyes, ki so jo izvolili za kraljico filipinskih lepotic, se bo udeležila lepotnega tekmovanja v Gal veslom«. Vodljivi električni valovi V nemškem prometnem ministrstvu so preizkušali že dalj časa tako ime« novane ultrakratke valove, ki merijo manj nego 10 m v dolžino, in se jim je posrečilo, da so jih usmerili s po« sebno pripravo, antenskim zrcalom, ki ga postavijo za oddajnikom, v po* ljubno določeno smer. Vesti, ki jih odpremiš na ta način, lahko ujamejo le tisti, ki so jim namenjene. To bo velikega pomena za obvestilno službo v novinski, policijski, poštni in voja* ški stroki. Vojna vdova, ki ne zna molčati V Szcgedu so obsodiii na trimeseč« no ječo vdovo bivšega socijalno de* mokratskega mestnega odbornika Pav* la Knurra. ker je na nekem zborova« nju izjavila, da so države največje morilke, ker radi njih so padali v sve* tovni vojni milijoni ljudi. Obsodili bi jo še na daljšo ječo. pa so morali upo« števati, da je nesrečnica izgubila med vojno svojega moža, svoje sinove in vse moške člane svoje rodbine. Konj na pogrebu svojega gospoda Konj umrlega francoskega maršala Focha, ki so ga pred dnevi potožili k večnemu pokoju v Invalidih v • / Da se moremo radovati pomladi se moramo osvoboditi raznih neugedro-s»fci, M nam jih }e prinesla zima. Tud: vfežno vreme Škodi našemu zdravju. Mesto, da veseli pričakamo pomladi, se moramo bcrrti i ne ugodno strni pohodnega vremena. Bivanje ▼ zaprtih prostorih pospešuje v našem telesu ustivarjanije šzJočtoov nepotrebnih in telesu Škodljivih tvarin, ki se morejo odstraniti s t. ®v. čiščenjem krvi; toda čiščtnje krvi postane brei-smisekio, ako hočemo to doseči s kemikalijami in zaGmbamd. Zato je potrebno mnogo svežega zraka in pravilna hrana, ki daje telesu možnost, da se izaebi škodljivih izločkov. Prebitek hrane, M potrebuj« tek) za tvojo obrambo, vam bo nudila skodelica za predtoosfto ia fctžšno. Začnite takoj pomlad Je tn. Dot« M povsod nt oeoo 18.50 Din škatlica. Zahtevajte brezplačen vzorec, skflcujočt se n« ta list, od dr. A. WANDER-a, d. d. Zagreb. Izvleček iz programov LJUBLJANA (57f m 4kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA M9 m 5kw), BRNO (441 ra 3kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (.380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604-n 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 13S0ra 30 kw). Sreda, 8. aprila. LJUBLJANA. Opoldanski program odpade. _ 17: Koncert radio - orkestra. — 18.801 Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina. — 20: Ado Darian, član gledališča na Dunaju, poje arije in pesmi. — 22: P-cert vojaške sodbe. _ LONDON: 19.4-5: Schumannove klavirske skladbe. — 20.15; Lahka godba. — 20.25: Zabaven večer. — 21: Koncert moderne komorne glasb« (Amar - Hind^nmithov godalni kvartet). — 22.35: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. 20.451 Operni večer. — STOCKHOLM: 18.30: Godba na harmoniko. — 20 05: Simfoničen kotv-cert. KLJUČ Najbogše, naftra^e^e, zato 13 najcenejše! Redukcija in reorganizacija ministrstev Novi zakon o vrhovni državni upravi - Ukinejo se štiri ministrstva: vere, agrarna reforma, narodno zdravje in pošte - Odprava državnih podtajnikov - Določbe o odgovornosti ministrov V nedeljo je kralj podpisal novi zakon o vrhovni državni upravi. Zakon bo najbrž že danes objavljen v »Službenih novinah« in bo stopili takoj v veljavo. Z novim zakonom je znižano Število resornih ministrstev od dosedanjih 16 na 12 s tem. da se ukinejo dosedanja samostojna ministrstva za agrarano reformo, za narodno zdravje, za pošte in za vere. Ministrstvo ver se priključi ministrstvu pravde, agrarna reforma poljedelskemu ministrstvu, pošte ministrstvu javnih del, narodno zdravje pa se združi z ministrstvom socialne politike. Istočasno bo izvedena tudi notranja reorganizacija vseh ministrstev. Sorodni posli bodo združeni v enotne oddelke, preosnovale se bodo in deloma novo organizirale generalne direkcije. Ukinejo se tudi državni podtajniki, mesto njih pa bodo imenovani pomočniki ministrov. Zakor o vrhovni državni upravi, ki bo tvoril temelj celokupne reorganizacije državne administracije, se glasi: ministrstva in njihova ČL 1. Vrhovna državna uprava le razdeljena na 12 ministrstev: oravda. prosve-ta, zunanje, notranje, finance, vojska ln mornarica lavna dela. oromet. kmetijstvo, trgovina in Industrija, šume in rudniki ter socljalna politika. Razen teh ministrstev obstoia kot posebna Instanca oredsedstvo ministrskega sveta. Čl. 2. V pristojnost ministrstev, vsakega za n.iegov delokrog spadaio nosli za organizacijo državne oblasti, vrhovno vodstvo celokupne državne administracije in vrhovno nadzorstvo nad upravnimi oblastmi in organi, pripravljanje zakonskih predlogov, kakor tudi posli, ki so s nosebnimi zakoni pridržani za pristojnost kakega ministrstva. čl. 3 Zlasti so v smislu gornjih dveh Senov pristojni: 1. Predsedstvo ministrskega sveta: Izvrševanje poslov v vprašanjih pisarne kraljevskega dvora, kraljevskih redov, državnega sveta, glavne kontrole, sološne državne -poročevalske službe soiošne statistike. 2. Ministrstvo pravde: uprava celokupnega cravosodia razen vol-nega. kazenski in slični zavodi državno to-žiteljstvo (pravdništvo) upravna sodišiča. nadzorstvo nad advokati in notarji (javnimi beležniki), mednarodno pravno občevanje, ureievanie zbornikov zakonov ln uredb sodelovanje v strokovni zakonodaji ostalih resorov v svrho zagotovitve pravilne uporabe državnih zakonov, ureditev in nadzorstvo pravnih odnošaiev vseh ver. vsi verski in versko-oolitični oosli 3. Ministrstvo prosvete: Javni pouk. izvzemši strokovnega, sodelovanje in nadzorstvo knjižnic, umetniških in znanstvenih društev in ustanov ter prosvetnih zavodov: univerze in strokovne šole v činu univerz, muzeii. gledališča, ljudske ln znanstvene čitalnice in prosvetne ustanove: državna tiskarna, ureievanie »Službenih novin*. skrb in nadzorstvo nad vsemi zadužbinami in to v sporazumu z ministrstvi. ki opravljajo zadužbine po njihovih določilih. 4. Ministrstvo zunanjih del: Zastopstvo kraljevine in nienih državljanov napram inozemstvu, zastooanie kralja in državljanov v inozemstvu, mednarodne jxgodbe. diplomatska in konzularna služba ter poročevalska služba v inozemstvu. 5. Ministrstvo notranjih del vzdrževanje iavnega reda in miTU. sodelovanje or! skrbi za osebno in imovinsko varnost celokupna notrania administracija, v kolikor posamezni posli niso dodelieni drugim ministrstvom, ooliciiska poročevalska služba v državi, javne kniige o staniu prebtvakev (matrike), tisk. zborovania. društva, orožništvo. v kolikor se ne tiče organizacije in discipline: v oristoinost no-traniega ministrstva spadalo vsi posli, ki niso po izrecnih zakonskih predpisih, niti po stičnosti predmeta dodelieni med posle Kakega drugega ministrstva. 6. Ministrstvo financ: Uprava državnih dohodkov in Izdatkov ter uprava državnega imetia soloh. v kolikor tozadevni posli niso s posebnim zakonom dodeljeni v pristojnost kakega drugega ministrstva: državna oodietfa in denar. zastooanie državnih materiialnih interesov, drz. posestva in fondi; državno pravobranilstvo, državni monopoli, nadzorstvo nad finančnim gospodarstvom samouprav. uprava neoriiateliske imovine, upravi volne odškodnine in likvidacija poslov cirekciie vornega olena. 7. Ministrstvo volne In mornarice: Uprava poveljstvo, organizaciia in administracija vojske in mornarice in vseh sredstev narodne obrambne sile. voiaški pouk. vojaška sodišča, voiaško pravdni-V vo^ke zgradbe: orožništvo v pogle-Szaci,e in discipline: obmeine čete v pogiea-i uporabe. organizacij administracije tr discipline: uprava avlatfke. 8- Ministrstvo za Javna dela: Projektiran!^i^elava in vzdrževanje vseh državnih «tra«b. cest in ostalih ,avnih de, ureditev mest i„ naselbin, nadzorstvo nad projektiranjem -izdelavo in vzdrževaniem samoupravnih h jrivatnih iavnih del. nad- *orsfvo nad lavnimi deli samoupravnih in privatnih arhitektov in podjet- nikov ureditev vodnih tokov v svrho obrambe pred poplavami. Izkoriščanie vodnih sil v svrho 0}.Wn'Mciie. administracije in uporabe vodnih, ir, hidrotehničnih ob-lektov. kakor tudi Podelievanie Wensiju Izkoriščanie vodnih sil. melioracije v sode-lovaniu t ministrstvom za kmetijstvo 'vodne zadruge, preskrba vasi z vodo nrolek tfranje državnih železnic v sodelovanju ž zainteresiranimi ministrstvi, eraditev dr- žavnih železnic In nadzorstvo nad grajenjem samoupravnih in privatnih železnic uprava pošte, brzolava ln teleiona: Poštna hranilnica in klirinški promet: avtomobilski oromet 9. Ministrstvo za promet: Državna prometna politika in nadzorstvo nad vsemi železnicami in vodnimi prometnimi ustanovami, določevanie in izvaianie tarif na državnih železnicah in brodovih. odobravanie tarif na zasebnih koncesiioni-ranih železnicah in ladiah za iavni promet: sodelovanje ori oroiektiraniu državnih železnic eksploataciia državnih železnic in državnih ladii: skupno z ministrstvom za iavna dela nadzorstvo nad oroiekfiraniem samoupravnih in privatnih železnic, nadzorstvo nad niihovo eksploataciio in varnostio samoupravnih in zasebnih ladii v lavnem prometu: podvzemanle iniciiative ln sodelovanje pri oroiektiraniu pristanišč in glavnih cest: oospeševanle turizma v sodelovanju z ministrstvom trgovine in industrije. 10.) Ministrstvo za kmetijstvo: Pospeševanje vseh panog kmetijstva, nižji in srednji kmetijski pouk. kmetijska uprava državnih posestev in žrebčarn; kmetijske vzorne kontrolne semenske postaje; kme tijjska podjetja, kmetijsko zavarovanje, kmetijska statistika: sodelovanje z ministrstvom za javna dela pri melijoracijah; agrarna politika in kooperacija; agrarna reforma in kolonizacija; veterinarstvo; nadzorstvo nad samoupravnimi in privatnimi kmetijskimi ustanovami javnega značaja; poljedelska politika. ribolov in razredna loterija. 11.) Ministrstvo za treovino in industrijo. Zunanja in notranja trgovina, industrijska in obrtna podjetja, zavarovalni zavodi, izvzemši one, ki spadajo v pristojnost ministrstva za kmetijstvo: nižji in srednji trgovski in obrtni pouk; obrtništvo: carinska politika v sporazumu z ministrstvom financ; trgovinska statistika, borze, bankarstvo, zaščita industrijske svoiine, turizem, izdelovanje trgovinskih pogodb, izdajanje dovoljenj za zgradbo in nadzorstvo nad eksploatacijo onih privatnih industrijskih prog. ki niso namenjene javnemu prometu in niso v zvezi zi z državnimi; Državna hipotekama banka. 12.) Ministrstvo za šume io rudnike. Uprava državnih goz/iov, uprava vseh samoupravnih (vaških, občinskih, sreskih in oblastnih gozdov, ki jih je država tudi doslej upravljala bodisi na podlagi zakonov, bodisi po volji dotičnib samoupravnih kor-poracij; uprava onih gozdov javnih korpo-racij (cerkva, samostanov, vakufskih fondov, zemljiških zajednic). ki so bili tudi doslej v državni upravi: uprava gozdnih, krajevnih in posestniških potov; vrhovno nadzorstvo nad ostalimi samoupravnimi gozdovi in gozdovi javnih korporaeij kakor tudi gozdovi veleposestev-. nadzorstvo nad vsemi gozdovi po predpisih zakonov, najvišja instanca v gozdarskih zadevah; pogozdovanje, urejevanje hudournikov: uprava državnih rudnikov in nadzorstvo nad privatnimi rudarskimi podjetji in rudarskimi bratovskim? sklad-nicami, vrhovna rudarska oblast nižji in srednji rudarski pouk. 13. Ministrstvo za socialno politiko In narodno zdravje. Skrb za uboge invalide in sirote; zavarovanje za slučaj bolezni, humanitarne ustanove. zavarovanje za delovno nesposobnost in starost, kakor tudi druge oblike socialnega zavarovanja: posredovanje pri ,preskrbo-vanju dela. posredovanje v vprašanjih delavskih plač: nadzorstvo nad inšpektorati dela in zaščito delavcev; delavske zbornice: skrb za stanovania. ukrepi proti draginji: izseljen ištvo; vrhovna sanitetna uprava, iniciiativa za zdravstvene posle v vsej državi; ureditev kopališč v sporazumu z ministrstvom za javna dela; vrhovno nadzorstvo nad vsemi sanitetnimi posli samminravnih enot in privatnikov: soeiialna higiiena in medicina, nadzorstvo nad zdravniškimi zbornicami, nadzorstvo nad ustanovami za izpopolnitev zdravnikov in nižjega sanitetnega osobja kakor tudi nad sanitetnimi ustanovami za splošne državne potrebe; skrb za izvrševanje sanitetnih zakonov in za pobijanje kužnih bolezni, nadzorstvo nad upravljanjem sanitetnih ustanov, pouk naroda v sanitetnem oziru. Ureditev ministrstev Čl. 4. Ministrstva se lahko osnujejo, spa-jajo in ukineio samo s kralievim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta Čl. 5. Predsedništvo ministrskega sveta ln posamezna ministrstva se dele na toliko oddelienj. kolikor ie notrrbno po številu. razporedu in vrsti niihovih poslov Število oddelienj. niihov naziv in delokrog se predpiše z uredbo predsednika ministrskega sveta Z isto uredbo se tudi predpiše, pri katerem ministrstvu se osnuieio generalne direkcije, ter se določi niihov naziv in delokrog. Sprememba ureditve predsedstva ministrskega sveta in posameznih ministrstev se lahko izvrši samo z zakonom Oddeljenja in direkcije v ministrstvih se lahko osnuieio samo na osnovi kreditov odobrenih v proračunu v ta aamen. Od-delienja se lahko dele po potrebi službe na pododdelke in referate. Niih število, oolo-žai v ministrstvu in delokrog ter potrebno kvalifikacijo za osobie predpiše vsak minister z uredbo za svoje ministrstvo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. Istotako predpišejo pri ministrstvih, kier se osnujejo posebne direkcije, resorni ministri v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta z uredbo razdelitev teh direkcii na oddelke, odseke in referate, delokrog posameznih oddelkov, niih število ter položai v teh direkciiah. Čl. 6. Zaradi pravilnega in skladrfega dela predpiše ministrski predsednik z uredbo administrativno poslovanie ori vseh ministrstvih Ministri in ministrski svet Čl. 7- Na čelu vrhovne državne uprave stoji predsednik ministrskega sveta, ki vodi istočasno posle ministrskega sveta in enega izmed v čl. 1. naštetih resorov, vendar pa je lahko tudi brez portfelja. Predsednika ministrskega sveta in ostale mi- nistre imenuje'kralj. Ukaz o imenovanju predsednika ministrskega sveta, ministrov in njihovih namestnikov, kakor tudi ukaze o sprejetju ostavke sopodpisuje predsednik ministrskega sveta. Vsi ministri skupaj s predsednikom tvorijo ministrski svet. Čl. 8. Seje ministrskega sveta se vrše pod predsedstvom kralja ali predsednika ministrskega sveta. Čl. 9. Ministrski svet ne izdaja administrativnih aktov, marveč razpravlja o predmetih, o katerih smatra kralj ali predsednik ministrskega sveta razpravo v ministrskem svetu za potrebno. Predsednik ministrskega sveta ima nalog vzdrževati skladnost v poslih vlade in uprave. On daje predhodno odobrenje za kraljevske ali ministrske akte. kjer je to po zakonu potrebno, ter sopodpisuje vse one akte kralja, kojili izvršitev ne spada v pristojnost posameznih ministrov ali kojih izvršitev spada po posebnih zakonih v njegov delokrog. Čl. 10. Vsak zakon mora biti sopodplsan od predsednika ministrskega sveta in onega ministra, v čegar pristojnost spada njegova izvršitev, vrh tega pa od ministra pravde kot čuvarja državnega pečata. Čl. 11. če je predsednik ministrskega sveta odsoten izven države ali za delj časa ne more izvrševati svojih dolžnosti, ga zastopa minister, ki ga na predlog predsednika ministrskega sveta določi kralj. Pri začasni odsotnosti ali zadržanosti zastopa predsednika ministrskega sveta po rangu najstarejši minister. Čl. 12 Vsak minister Je samostojen starešina svojega resora. Vsi uradni akti njegovega resora se izdajajo v njegovem Imenu in ž njegovim podpisom. Če ie minister odsoten, določi kralj na predlog predsednika ministrskega sveta enega izmed ostalih ministrov za njegovega zastopnika. Čl. 13. Na predlog predsednika ministrskega sveta se lahko po potrebi s kraljevim ukazom imenujejo pri poedinih ministrstvih prvi pomočnik in pomočniki ministra. V enem ministrstvu je lahko samo eden prvi pomočnik. Prvi pomočnik ima položaino plačo in vse ostale pristojbine uradnika I/l, pomočniki pa položajno plačo in ostale pristojbine Uradnika 1/2. Čl. 14. Pri ministrstvu, kjer le Imenovan prvi pomočnik in pomočnik ministra, vodi prvi pomočnik po pooblastilu ministra tudi nadzorstvo. Ministrska odgovornost Čl. 15. Ministri so odgovorni kralju. Kralj lahko obtoži ministre za kršitev državnih zakonov, zagrešeno v službenem poslu. Za škodo, ki Jo povzroči minister pri kršenju svoje službene dolžnosti, je minister odgovoren država. Čl. 16. Ministra lahko kralj obtoži za časa njegove aktivnosti in še pet let po odstopu. Čl. 17. V vseh primerih, v katerih je dejanje. za katero odgovarja minister, kaz-niivo po določbah posameznih zakonov, se kaznuje minister s kaznijo, ki Jo predpisuje dotični zakon. Za dela pa. ki v obstoječih zakonih niso predvidena, se kaznuje z zaporom do pet let. Minister, ki Je obsojen na zapor izgubi sposobnost za favne službe za pet let. računajoč od dneva prestane odnosno odpuščene kazni. Čl 18. Razen za kaznjiva dela, H Jih predvideva ta zakon, je minister odgovoren tudi privatnopravno za vso škodo, povzročeno državi. Čl. 19. Odgovornost ministra za primere. kazniive po kazenskem zakonika, oe zmanjša odgovornosti podreienib organov, ki so izvršili nepravilno naredbo miiflstra ali ki so kot referenti podali ministru nepravilna ooročila in ga s tem zavedli na napačno oot Čl. 20. Kraljevo obtožbo sopodpiše predsednik ministrskega sveta. V obtožbi se morajo navesti vsa dejanja, za katera se obtožuje minister Kralj imenuje istočasno tri državne svetnike in tri kasacijske sodnike kot člane državnega sodišča, ki sodi ministre v smislu čl. 17. zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929. Istočasno imenuje kralj vsem sodnikom državnega sodišča namestnike ter enega člana kasacijskega sodišča kot državnega tožitelja državnega sodišča. Predsednik kasacijskega sodišča je predsednik državnega sodišča. Dokler ne bo osnovano eno kasacijsko sodišče za vso državo, vrši dolžnosti predsednika državnega sodišča predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu. Državno sodišče zaseda v prestolici. Tajniške posle vrši glavni tajnik državnega sodišča, če pa je ta zadržan, pa prvi tajnik kasacijskega sodišča. Čl. 21. Predsednik državnega sodišča skliče najdalje 8 dni po sprejemu kraljeve obtožnice sejo državnega sodišča. Čl. 22. Kakor obteženi minister in njegov branitelj. ima tudi državni tožitelj pravico, da izključi kot člane državnega sodišča vse one sodnike, glede katerih more navesti enega izmed naslednjih zakonskih zadržkov: 1. da je bil dotičn5 sodnik kaznovan za kaznjivo dejanje: 2. da je sodnik v krvnem sorodstvu z obtožencem: 3. da je obtoženi sodniku ali sodnik obtoženemu krstni boter ali boter njegovih otrok; 4. da sta v medsebojnem osebnem sovraštvu. Predlog za izključitev enega izmed sodnikov je treba uveljaviti takoj v začetku postopanja. Državne sodišče sklepa na svoji seji, ali se ^tej zahtevi ugodi. Čl. 23. Obtoženi minister se mora osebno pozvati k zaslišanju in razpravi. Če se pozivu ne odzove, se izvrši razprava v njegovi odsotnosti. Če obtoženi sam ne prijavi svojega branitelja, mu ga dodeli sodišče. Čl 24. Državno sodišče določi kot preiskovalnega sodnika člana kasacijskega sodišča. ki ni član državnega sodišča. Čl. 25. Državno sodišče dostavi obtoženemu ministru tožbo v prepisu in mu Istočasno določi rok. v katerem mora podati Pismen odgovor. Ta rok ne more biti krajši od 12 in ne daljši od 30 dni. Odgovor se mora takoj po sprejemu dostaviti v prepisu državnemu tožitelju. Čl. 26. Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne dati državnemu sodišču na razpolago vse zahtevane pripomočke, potrebne za preiskava ČL 27. Ko državno sodišče zaključi preiskavo, določi in objavi v »Službenih Novinah« dan in uro glavne razprave. Obtoženi minister, njegov branitelj, državni tožitelj in vse one osebe, ki so bile v preiskavi zaslišane kot priče ali kot strokovnjaki. se morajo pozvati na razpravo s posebnim pozivom. Čl. 28. Za postopek državnega sodišča veljajo predpisi o kazensko pravdnem redu z dne 16. februarja 1929, v kolikor v tem zakonu ni določeno drugače. Državni tožitelj ne more odstopiti od tožbe. Čl 29. Razsodba državnega sodišča Je takoi Izvršna In se sporoči predsednika ministrskega sveta v svrho Izvršitve. Čl. 30. Državno sodišče preneha obstojati, čim je izrečena obsodba. Vse spise izroči predsedniku ministrskega sveta v svrho shranitve v arhivu. Zaključne in prehodne odredbe Čl. 31. Ko stopi ta zakon v veljavo in dobi obvezno moč, veljajo dosedanje uredbe o ustrojstvu ministrstev še nadalje do dneva, ko stopi v veljavo uredba, omenjena v čl. 5., v kolikor dosedanje uredbe niso v nasprotju s tem zakonom. Čl. 32. Z dnem, ko stopi ta zakon ▼ veljavo, prenehajo obstojati dosedanja ministrstva ra agrarno reformo, za vere, za pošto in brzojav ter za narodno zdravje. Z istim dnem se začne e prenosom poslov v resor onega ministrstva, s katerim se spoje. Prenos poslov se ima izvršiti pod nadzorstvom onega ministrstva, v čegar kompetenco preidejo posli ukinjenih ministrstev. Čl. 33. Uslužbenci ukinjenih ministrstev in podrejenih ustanov preidejo v resor onega ministrstva, e katerim se spoji ukinjeno ministrstvo. Čl. 34. Ko dobi ta zazkon obvezno moč, dobi državni podtajnik finančnega ministrstva položaj prvega pomočnika ministra financ, obdrži pa vse prejemke, ki jih je imel doslej. Čl. 35. Z dnem, ko stopi ta zakon ▼ veljavo, preidejo vsi krediti ukinjenih ministrstev in podrejenih ustanov, predvideni v proračunu za leto 1929 — 1930, kakor tudi njih dohodki na ona ministrstva, s katerimi se spoje. 2 njimi razpolaga pristojni resorni minister. Minister financ se pooblašča, da s posebno uredbo uredi potrebne spremembe v proračunu. Čl. 36. Ta zakon stopi v veljavo ln dobi obvezno moč z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. O motivih, o pomenu m namenu nove« ga zakona in važnih sprememb, ki jih ta zaikon prinaša, so dobili novinarji iz me* rodajnega vira naslednje informacije: Ministrstvo ver se ukine ter priključi ministrstvu pravde. Ministrstvo ver je bilo osnovano po prevratu zaradi potrebne ure« ditve med verskih odnošajev. Sedaj, ko je treba pripraviti zakonodajo in organizacijo cerkev in ver, se smatra, da bi moglo to delo najuspešneje izvršiti ministrstvo pravde. Ministrstvo narodnega zdravja in mini« strstvo socialne -olitike se združita zaradi sorodnosti svojih poslov. Nobeno teh mi« nistretev ni imelo doslej toliko poslov, da bi moralo ostati kot posebno ministrstvo. V ministrstvu za javna dela so osredo« točeni vsi posli pri javnih delih in zgrad* bah. Tudi melijoracije in gradba novih že» leznic spadajo v delokrog tega ministrstva, kateremu so naposled dodeljeni tudi po« sli dosedanjega ministrstva za pošte. Ministrstvo za agrarno reformo se je združilo z ministrstvom za kmetijstvo, ker sta si oba resora sorodna. Z uredbami, ki jih bo izdal predsednik vlade, se bo določilo število direkcij v vseh ministrstvih, z uredbami posameznih ministrov pa število najpotrebnejših mest v posameznih panogah. S sistemizacijo uradniških mest po vseh resorih se bodo mogli osebni izdatki toč« no ugotoviti za daljšo dobo, kar bo omo» gočilo smotreno revizijo števila državnih uradnikov po dejanskih potrebah, prt če' mur se bo dobila pravilna podlaga za pro« račune osebnih izdatkov v posameznih mit nistrstvih. Potrebne uredbe, ki bodo v kratkem iz« dane, bodo služile kot podlaoa za revizijo uradniškega zakona. Ko bo to izvršeno, bo ustvarjena jasna situacija, v kateri bo raz« vidno, da zakon o ureditvi državne upra« ve ni zmanjšal samo števila ministrov, temveč je prinesel tudi prihranek in po* enostavljenje državne uprave. Važno je, da prehaja državna statistika v pristojnost predsednika ministrskega sveta. S tem se je dal tej važni panogi večji pomen, kakor ga je imela doslej, ker je izkušnja pokazala, da dosedanja stati« stika ni odgovarjala svoji nalogi, ker se je preveč zanemarjala. Pod vodstvom pred« sedstva vlade bo predstavljala večjo avto* riteto in je pričakovati, da bo v bodoče naša statistika nudila boljše uspehe, kakor doslej. Važno j« tudi, da se uredi enotna porot čevalska služba pri predsedniku ministri skega sveta, to je skupen tiskovni urad. Ta koncentracija naše poročevalske službe se smatra kot neobhodno potrebna, ker se bo pisanje tujega in domačega tiska kon« troliTalo z enega samega mesta, na drugi strani p- se bo politika naše vlade napram javnosti zastopala potom poročevalne služ* be istotako z nega samega mesta. Pri tem je služila za vzgled Nemčija, kjer je vsa poročevalna služba osredotočena v pristoj* nost državnega kancelarja. Ukinjen je mest državnih podtajnikov odgovarja popolnoma novemu redu v drža* vi. Dosedanji podtajniki so bili kot poli* tične osebnosti v glavnem brez posebnega de"iokroga, odslej pa bodo prvi pomočniki vlade predstavljali kontinuiteto v admini« straciji posameznih resorov ter ne bodo odvisni od izpremembe resornih ministrov. Določbe o ministrski odgovornosti vse« bujejo iste principe, na katerih je temeljil dosedanji zakon o ministrski odgovornosti z edino izpremembo, da je pozivanje mi« nistrov na odgovornost drugačno kakor doslej. Pravica obtožbe se je namreč pri* držala samo kralju in prav tako tudi dolo* čevanje sodišča KraJj določa za to sodi* še tri državne svetnike in tri kasacijske sodnike pod predsedstvom predsednika beograjskega kasači :skega sodišča. Druga izprememba je v tem, da je odgovornost ministrov glede na materijAlno kazensko pravo ista. kakor pri vseh državnih usluž« bencih v smislu obstoiečih zakonov (za» kon o zlorabah državnih uslužbencev v iz« vrševanju uradnih dolžnosti). Po tem zakonu se more ▼ slučaju, da obstoji »um o poreklu imetja, započeti ka« zoneko zasledovanje proti ministrom rtv« no tako kakor proti drugim državnim uslužbencem. Sodne obravnave proti ob to« ženim ministrom bodo javne, pravica iz« vršitve razsodbe pa pripada predsedniku ministrskega sveta. Letošnje kolonije FS Preteklo soboto Je jugoslovenska delegacija odpotovala na mednarodni kongres ferijalnih kolonij na morju, ki se letos vrši v francoskem kopališču Vaux. Delegacijo tvorijo gg. načelnik ministrstva prosvete Ilič, predsednik ferijalnega saveza inž. Josip Kankelj in član glavnega odbora Profesorskega društva prof. Radoje Kneževid. Svrha tega mednarodnega kongresa je, da se s sodelovanjem vseh narodov omogoči zlasti mladini medsebojno spoznavanje kakor tudi proučevanje prirodnih krasot držav ter vzajemno snovanje ferijalnih kolonij za odpočitek in zdravje mladine, kakor to pri nas že vrši naše dijaško društvo ferijalni savez z dobrim uspehom. Ferijalnl savez je pozdravil ideje, da se skliče mednarodni kongres, ki naj bi rešil vprašanje medsebojne izmenjave dijakov in profesorjev v kolonijah. Naša delegacija bo kongresu nasvetovala, naj se v Parizu osnuje mednarodni biro, ki naj bi posredoval med posameznimi državami glede izmenjavanja kolonistov. Naš savez bo skušal privabiti na Jadran čim več inozemskih dijakov, v prvi vrsti iz bratskih slovanskih držav, ki naj bi postali pionirji načrta sodelovanja vseh slovanskih držav. Glede načrtov za letošnje letovanje Je predsednik ferijalnega saveza izjavil, da namerava centrala osnovati dve ferijalni koloniji v južni Dalmaciji (pri Sv. Štefanu in v Sutomoru) tri ob srednjem Jadranu (v Jelši, Hvaru in Bolu) ter eno gorsko kolonijo v Škofji Loki). Zagrebška oblast ferijalnega saveza pa osnuje koloniji v Baški in Krki. _ Alojzij Barle f Nenadoma Je prejšnjo soboto umrl v Ptuju okrajni gozdar v p. Alojzij Barlč. Na dan pogreba, v ponedeljek, se je pred njegovim stanovanjem, kjer je čakala že zaprta krsta na avtobus mariborskega pogrebnega zavoda za prevoz v Slovenjgra-dec, pred določeno uro zbralo mnogoštevilno meščanstvo, predstojniki uradov, de-putacije ptujskih narodnih društev in lepo število kmečkega prebivalstva iz okolice, da ga spremi na zadnji poti. Iz Maribora so se pogreba udeležili oblastni šumarski nadzornik gosp. inž. Urbas, sreskl šumarski nadzornik g. inž. Ružič ter sreska šu-marja gg. Rakušček in Prah. Iz okolice je prispel upravitelj g. Šauta s šumarskint osobjem. Po blagoslovljenju krste Je pevsko društvo mesta Ptuja zapelo žalostinko, nakar Je bila krsta položena v avtobus. Sprevod Je šel po glavnih ulicah do ptujskega mostu, kjer se je krsta ponovno blagoslovila, pevsko društvo Je zopet zapelo žalostinko, četa zbranih lovcev, ki so mu na krsto položili venec, je oddala zadnjo salvo, nakar Je avtobus krenil proti Slovenj-gradcu, kjer Je bila krsta isti dan položena v rodbinsko grobnico. Mnogoštevilna udeležba vseh slojev občinstva je pričala, da si Je pokojni tekom 10-Ietnega bivanja v Ptuju pridobil splošen ugled. S svojimi vseskozi praktičnimi nazori je v vseh gospodarskih panogah bil mnogim dober svetovalec, z izredno marljivostjo si je ustvaril popolno neodvisnost Prerano ga je smrt krepkega in še čilega iztrgala iz naše vrste in mu odvzela možnost uživati sadove marljivega dela. Bodi mu žemljica lahka! — Društvo okrajnih in domenskih gozdarjev. MOSTE. Nedavno je imela tukajšnja po« družnica Zveze slovenskih vojakov ob na« vzočnosti nad sto članov in raznih zastop« nikov redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Ivan Rozina, ki je podal sli* ko o izvršenem delu v preteklem letu ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je proslava desetletnice konca svetovne voj« ne z uprizoritvijo Matičičeve bojne igTe »Kalvarija« tako lepo uspela. Tajniško poročilo g. Kozine navaja, da šteje podmž« niča 201 člana. Z. S V. je v Mostah naj« agilnejša organizacija. Težave so, ker nima lastnega prostora. Zato se je med letom ustanovil gradbeni fond in bo ZSV slej ali prej prišla pod lastni krov. Blagajniško poročilo g. Koviča navaja, da je imelo društvo 76.078.20 Din dohodkov in 73.233.45, dinarjev izdatkov. Članski podporni fond, iz katerega se podeljuje podpora brezpo« solnim in v času pomanjkanja ali bolez* ni, se je med letom skrčil na 2779 Din. Iz poročila gospodarja je razvidno, da pose« duje podružnica inventar v vrednosti nad 17.000 Din ter ima največji plesni oziroma gledališki oder na prostem v Sloveniji. Pri volitvah je bil z malo spremembo iz« voljen stari odbor s predsednikom g. Ro» zino. Burno pozdravljen je povzel nato be« sedo gospod major Colarič, ki po« hvalno omenja delovanje podružnice in pravi, da je najboljša in edina, ki je orga« nizirana v vseh podrobnostih. Za njim sta pozdravila zbor tajnik g. Bonač in predsednik iz Hrušice g. černič. Sprejel se je tudi sklep, da se podružnica imenuje odslej Ljubljana*Mo®te in tako razširi svoj delokrog tudi na mesto, kjer do sedaj ne obstoja še nobena podružnica. Pevski od« sek Z. S. V. iz Hrušice je zapel »Oj Do« berdobe, nakar je bilo krasno uspelo zbo« rovanje zaključeno. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Na nedavnem ob&icm zboru naš«ga gasilskega druživa se Je odpovedal svojemu m«s. da se Je postavil gasilni dom. Bilo le veliko truda, a Jen-čšfi m 1«, ne samo v na51 občini, ampak tudi pri sosednih občinah, z veseljem in požrtvovalnostjo lo.tH dela. Ustanovil 1e dramatično 4ra-štvo, W le n« odru večkrat t ttspehom nastopilo. Nai bo g. Jenčiču na tem mestu izrečena zahvala. NJefovo mesto }e prevzel agilni hi spodobni Ban g. Srečko Baumzarfrner. kateremu častitamo ln ?el!tno mnogo uspeha. Kdor oglašuje, ta napreduje! Naročila, in, ust, dopisa.. tlooiArj* nalik' oglasov, jt, pvjlah, n-a, OgLasrusod, cUUk -JaJru.' hubljarui, Vr%Jiriujva,4..T st/rv Vul j- m^njsc Vvn, to - Vruftojbtjia, ia s 5- Za pošiljanje ponndb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 34 Q2. 2402 ter eksoozitnrn v Siski teM *!ev. 3203. Z&ifl Spretno prodajalko TMarioo t trgovini presajenega mesnega b.aga »prejmem. Prednost ima,o prodajalk« brez babi gla-Tic«. Ponndb« na oglasni eddelek »Jutra« pod šifro »Br<* babi glavice«. 7841 Fino kuharico popolnoma perfektno in sa-noetojno sprejmem proti dobri plaSi. Naslov y ogl. •ddelku Jutra. 8557 Prirezoyalca (Herrichter), izprašaneg*. »trokovno izobraženega za ladelovanje finih in navad-sih gornjih delov u čevlje. sprejmemo — Nastopi •e lahko takoj, plača po ■posobnoti 300 — 350 Din tedensko. Prednost imajo trezni in zanesljivi ljudje. Pismene ponudbe od 5. do JO aprila. — Bučna industrija čevljev S Golik, Banija Karlovec. 8781 Trg. vajenca ■prejme večja trgovina z nanufaktsro. leleznino in ipecerijo v manjšem me-«tn na deželi Pogoj vsaj 2 razreda meščanske šole in ne nad 15 let starosti. Ponndbe na og!»s oddelek »Jutra« pod šifro »'irgov-aki vajpnec«. 8755 Mizarje K tovorne vozove sprejme Fabrika vagona u Smed. Palanci. Ponudbe je podati do 15. aprila 1929. 8746 Mesto hišnika • d 4 a m zakoncema brez •trok. Prednost imajo mi-aarji ali delavci »orodne stroke. Ponndbe na naslov. E. Navinšek, Ljubljana — fcelenburgova ulica štev. 1. 8722 Vajenca poštenih staršev sprejmem takoj Stanovanje in hrana t hiši Strojno izdelovanje rlavnikov Alojz Bernik — Skofja Loka 54. 8646 Pisarniški sluga event. vpokojenec. ali tak. ki ima svoje kolo. dobi eelodnevno službo. — Po-»udbe na poštni predal 201 — Ljubljana I. 8709 čevljar, vajenca sprejme modno čevljarstvo Zamik, Gajeva 2. 8823 2 krojaška pomočnika sprejme ▼ stalno »iužbo Rozman, Sp. Šiška, Slovenska e. 8834 Mizarskega vajenca sprejmem. — Ivan Bitenc, splošno mizarstvo. Poljanska cesta 69 8830 Postrežnfco čez dan sprejmem takoj. Poljanska cesta 18/11. desno. 8844 Konstrukterja dobro izvežbanega v že-lezninski strok; (Eisencon-strukteur) iščem za takojšnji nastop. Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št 350 8839 Plačilno natakarico k n vri jo zmožno. sprejme boljša restavracija v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »zmožna kavcije«. 8858 Trg. potnik išče fiksno nams-ščenje pri večji tvrdki. zmožen garancije. — Cenj. ponudbe na clasni odd »Jutra« pod šifro »Trg. potnik«. Potnika manufakturne stroke ta obisk privatnih strank, spreimem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8843 Zastopnike (ce) po vsej držav* sprejmemo proti fiksni plači in proviziji Znanost nepotrebna. Kupec je vsakdo Dopise z znamko m 2 Din na naslov. Ljubljana, poštni predal 249 8345 Modistovko pomočnico sprejmem takoj •r- Vodnikov trg. lopa 10. 8772 Gosposki sluga Izkušen in neoženjen. » dobrimi spričevali. dobi stalno naimeščenje. — Ponudbe z navedbo plači nih »ahtev in fotografijo pod »Za 19.302« na" 1'ublicitas. Zagreb, Gunduličeva nI. 11 8785 Učenko ■»Sno in zdravo. poStenih •taršev, nekoliko trg. n-phraženo, staro 14—15 let, »prejme s 15 aprilom M. C., Dobrepolje. Stanovanje in hrana v hiši, drugo po dogovora. 8S08 Pekovski pomočnik mlad, ki bi ra?našal tudi pecivo, dobi službo. Na-. _ . , . »lov pove oglasni oddelek I •««). &una.,sk» f Velik zaslužek dnevno lahko imajo zmožne osebe « prodajo kem. novosti. — Javiti se je na naslov: K. Zupane. Kranj. S696 Pozor, trgovci in obrtniki! Reklamo pri privat. strankah izvršuje uspešno trgovsko izobražen gospod. Potrebni samo razni vzorci ali pa reklamni listki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velika reklama — velik uspeh«. 8827 Boljša šivilja sprejema delo na dom. gTe tudi po hišah — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8870 Knjigovodja kore.^ondent za slovenšči no italijanščino in nemšči uo. verziran lesni manipn lant ln dober pevovodja želi službe Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 8168 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, zmožen več jezikov, verziran v vseh panogah, želi trajno mesto za takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« poi! šifro »Marljiv in »ošten 300« 8560 Trg. pomočnica čedni in solidna, izučena na deželi želi premeniti mesto, najraje n3 deželo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnica« 8553 Miinarskj pomočnik star 20 let, priden in pošten. kakor tudi dobro izurjen v mlinarski stroki, želj primerne službe. Po- Osebno pravico za gostilno oddam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8855 2000 komadov sadik vrtnih jagod »Viktorija« po 25 para komad, prodam. Naslov v inseratnem oddelku »Jutra«. 8867 Esai Radio-aparat štiricevni, sistem Hartlev-Eumig. 0 slušalko in finim zvočnikom, radi odhoda k vojakom, nemudoma poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 8812 nudbe na oglasni Jutra« pod šifro oddelek »P 2.« 8794 Kleparski pomočnik mlad. išče službo Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8804 Blagajničarka kah. ali kavar. in fcotel- sobarica začetnica. starost 19 let, iščeta službo za Bled — Rogaško Slatino pod »Se-zija« na oddelek »Jutra«. Dopise ogla-ni 8877 Radio - aparat petelektrons-ki. s 5 slušalkami. 2 antenama in akumulatorjem ter pokrito mizo prodam. Poja=nila v gostilni Grašič, Polhov gradeč. 8819 Kdor prodaja ali kupnje AUTO naj se obrne na naslor: Karo' Camernik Ljubljana Dunajska cesta 36 (Juio Auto. telefon 2236) in vpo Sije popis voza kakršnega želi prodati ali kupiti PTi tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajalca in kupca 23 Avto dobro ohranjen, štiricilin-derski. šestsedežni »Pha-eton« po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 8473 Damsko kolo skoraj novo in dobro It- ___ _________ igrano vijolino prodam na eter\ 'peč za emajliranje — Kodeljevem št. 259. 8825 " ... Motor 5 HP, ventilator ("Eschau- Rabljen opalograf I Lep lokal kupim. Ponudbe na poštni svetel in velik, z lzložba-predal 201, Ljubljana I i mi ter prostorno delavni-8768 c°,- I*' minut od glavne pošte, oddam proti odkupnini. Ponudbe oa upravo pod »Prvi maj«. 8879 Hišo s kozolcem in vrtom zelo ugodno prodam i Dolenjem Logatcu, h št 15 Več se izve pri Uršuli Masle. pocestnici na Cevicah »t 29 p. Dol Logatec 8601 1 rgovino meš. blaga združeno s trafiko, novo, dobro vpeljano, v industr okraju, brez konkurence — vsled nakupa lastne hiše prodam Pogoj je odkup inventarja, zaloge in pohištva. za približno 90.000 Din Le resni in plačila zmožni reflektanti oaj pošljejo ponudi* na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrijski kraj« 8540 Hišo za ca 100.000 Din kupim v predmestju Ponudbe pod »prosto stanovanje« na ocrl. oddelek Jutra 8529 Žensko kolo rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dolenjsko« 8878 Vinograd, posestvo v krasni. dosto-pni. sloveči legi. ca. 8 ha. z enonad-stropno zidanico na Do'enj-skem ugodno prodani Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8148 Posestvo obsegajoče hišo in gospodarsko poslopje z živim in mrtvim inventarjem —* vse v dobrem stanju, njive obsejane, lep vinograd, sadonosnik in vsakovrstne hoste za poseko, vsega skupaj okoli 50 johov na prodaj. Oddaljeno od postaje 1 vi ure. od c<-rk%-e. šole. pošte in trgovine pa % ure. Zelo laliki plačilni pogoji Na pisma se ne odgovarja. V;ak re,sen kn- vse skoraj novo, kompletno: poceni naprodaj. Ponudbe' na ekspozituro »Jutra« — 1 . ,, o.,,. Ljubljana VII. pod »Motor« M* Martin Vodovmk, Sev ' f y — .1 niča ob Savi 46. Ponudbe i I*c ?i nai fri,ie PO^tvo r0JU!De|sam ogledat Poja-nila da 8694 Osebni avto petsedežen. znamke »Chevrolet«, v zelo dobrem stanju. s plačano drž takso, po ugodni ceni proda M. Urbas, Ljubljana. Slomškova ulic« 13 (poleg ine-'ne elektrarne). 8815 Vrliniško zid. opeko na v zalogi po tvorniški ceni Jikob Goli. Trnovski 350 cem pristan 22. 7584 i hitrost do F. N. motorno kolo 8294 Več stavbnih parcel naprodaj poleg nove šole v Zi Šiški. Poja-nila laje-Božič. Dravi je št 2. -8673' Stanovanje 5 do 6 sob komfortno, želi mirna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe pod: »Solnčna lega« na ogla-ni oddelek »Jutra« 8556 Stanovanje 4 velikih sob. kuhinje kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj ali pozneje za 1000 Din mesečno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 8470 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem v Kožni dolini, cesta V/24. 8818 Stanovanje obstoječe iz manjše sobe in istotake kuhinje, oddam na Mikloščevi cesti, blizu kolodvora s 1. majem t. 1. Poizve ae na Miklošičevi cesti 15/1. 6797 Stanovanje S sob oddam s 1 majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8790 Stanovanje 2, 3 ali 4 sobno, v mestu želim za maj Plačam 800 do 1500 mesečno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Štirje odrasli«. 8590 Iščem stanovanje 2—S sob s pritiklinami. ra maj, v vili blizu Tivolija ali v novejši hiši v mestu. Komfort. po možnosti kopalnica — Mlajši zakonski par brez otrok. Najemnina po dogovoru. Ponu Ibe na ogas oddelek »Jutra« pod »Stalno — maj«. 8851 Pozor! Samska oseba., mirna, brez otrok, išče stanovanje v centru 1—2 sob in kuhinjo ali pra«no sobo f souporabo kuhinje. — Pogoj: elektrika. Ponudbe pod Mestni pogrebni znjod u Ljubljani Ambrožev trs 1 Postaja cestne želemiee pri Sv. Petra mostu Telefon št. ZOIS Edino pogrebno podjetje o Ljubljani prevzema in izvršuje razredne pogrebe od Din 500.— v iste ter pre-peljave iz mesta in dežel, bolnice v vse kraje države z vozovi, avtomobili in po železnici po najnižjih cenah. Izvršitev točna in solidna. Pri DOčrebih in Dreneliavah iz deželne bolnice še cosebni nonusti. Velika zaloga raznih lesenih in kovinskih krst ter vseh mrtvaških potrebščin Naročila se soreiemaio v vsakem dnevnem in nočnem času v zavodovi nišami Ambrožev trg štev. 7. Sostanovalca solidnega gospoda sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8810 Sobo z vso oskrbo oddam go-s.)»du v bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8831 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra« 8833 Sobo za dve osebi oddam v središču mesta s po.-ebnim vhodom. Naslov v oplas. oddelku »Jutra«. 6838 Sostanovalca sprejmem takoj. Ulica na grad 7. 8S61 Lepo sobo oddam dijaku ali dijakinji poleg obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8846 Prazno sobo veliko, z elektrifcno razsvetljavo in posebnim vhodom, išče mirna gospa za takoj ali 15 april. Najraje pri gosipodarju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna soba«. 8863 doseže i pin Puhasto perje razpošiljam po povzet j u najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L Brozovič. Zagreb. P.Ica 82. Kemična čistilnica per:a. 189 Prva oblast konea?ijoniran» Šoferska šola Camernik Ljubljana Jugo »Jutra«. 8806 Tapetnima prvovrstnega sprejmem takoj za otroške vozičke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8SOO Otroška vrtnarica energična in z nekaj leti prakse kot vzgojiteljica — dobi službo k 91etnemu dečku - rekonvalescentu — »čeucu IU. razreda Takojšnje ponudbe z navedbo mesečne plače (hrana in stanovanje pri družini), z opisom življenja jn spričevali na naslov: Mara Stritar, Logatec. 8787 i elefon 2236 Strokovnjašk teoretični pouk in praktif ae vožnip oa različnih mu dernifc avtomobilih. * uri četkoro vsakega prvega 2.M »Valvasorja (knjige) kupim Ponudbe z navedbo cene pod šifro »H. izdaja«. 8840 Deklica močna, stara 15 let. želi mesto učenke v trgovini z mešanim blagom na deželi Razno naprodaj štedilnik v dobrem stanju, trpežno moško kolo. malo rabljene citre, 2 kompl podobi* za spalnico, vhodna in shramhna vrata ter več novih spalnih oprav. — Avgust Cerne. Zg Šiška št 122 8572 Terovega olja za inpregniran^ lesa ima v zalogi po Din 3 kg Mihael Kavčič. Zg Šiška !2o Telefon 2297. 8763 Begonia hybdrida gioxma bvbrida. gladiole. montbretia. iris germauica. amarjdlis. canna indica. anemone, tuberoze Gcrao-lje nudi Sever & Komp., Ljubljana. 8760 v.. 90 km na uro. porabi 21 bencina na 100 km in stane samo Din 12.900.—. Oglejte si ga brezobvezno pri tvrdkah H Kenda. I.jub-jana. A. Breme«, Celje. J. Gustinčič. Maribor. 74S0 Avto (limuzino) štiri vrata, zavore na štiri kolesa. v najboljšem stanju, prodam radi odpo-tovanja za Pin 28.000 — Voz se lahko ogleda v garaži g ?.užeka. Kolodvorska u! ica 8S36 Priložnostni nakup Moderna 4 sedežna limuzina. model 1928. se radi odpotovanja proda Z3 Din 25.000.— Informacije pri 0 žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ul 11. 8862 Dobro žago na prometnem prostoru na Blanci. vse v prav dobrem lMirria in t,ha takoj ali stanju prodam za 100.000 je ^ ^ 0,j,M(.k Poleg centralna zaga ^Ju(rai ° ^ in zemlja ustmena pojas-. Smrekovih sadik 10—30 cm prodam več tisoč komadov po 160 Din 1HOO kosov nakladalna postaja Vrhnika Pošiljam samo proti povzetju — I Stular. Vrhnika 8752 Vajenca n tapetniško obrt sprejme Avgust Pavl#, Ljubljana. I Naslov v ogls-snem oddelku Vegova ulica 10. SS031 »Jutra« 8814 Miček Tiček piše in riše Kseniia Pnmkovn Miecl t -.je oprtal koš, vzel pot ped nogr. -topi, preti strica, stresel predenj e*-kine ia dobil zidano voljo in meh za smeli. Lovski voz eleganten (Gummiradl) na prodaj na Sv Petra cesti št. 71. 8718 Vsakovrstno zlato Kupuje oo aajTišjih *enah Cerne — juvelit Ljubljana Wolfova oDca i 38 Razno pohištvo m jedilna soba naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8038 Vagon brez stoječih in vason nmelovk proda Jules Klemene v Ljubljani, Sv. Petra 79. 8801 Plinski Štedilnik in železen štedilnik, oba nova. ugodno naprodaj. — Poizve ee v trgovini Sever & Comp., Ljubljana. Wol-fova ulica 12. 8826 Avtomobili Več osebnih CHEVROLET avtomobilov v ceni od &5.000—35.000 Din: PONTTAC. 6cilindr>ki. 5-pidežni, odprt, vožen ca 4000 km. 60.000 Din: PEUGEOT, Ssedežni, polto-vorni. takse prost, nove gume. 19.000 Din: PEUGEOT. 4sedežni — s spremenljivo karoserijo, zelo dobro ohranjen. Din 27.000: CITROEN. 4sedežni, odprt, 25.000 Din; ROLLAND-PILAIN, ^dežni, Din 80.000 Informacije daje V. Baro-šič & Co.. Ljubljana.. Dunajska cesta. 8807 CvEek iz Gadove Peči Opravo za trgovino s špecerijskim blagom, le malo rabljeno, ugodno prodam Naslov oalasnem oddelku Jutra 8608 Ugoden nakup! Spalnico, jedilnico in samsko sobo, dobro ohranjeno prodam v Ljubljani. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 8777 Lepo mizo s S stoli in nočno omaro z marmornato ploščo poceni prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. S824 nila daje Josip Suppsnz v Sevnici, pole«; pfkarne — podaj v veži. levo. 8798 Novo hišo enonadstropno, s 3 stanovanji. parket in elektrika, prodam Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 8S16 Posestvo gostilno in vrtom, na zelo prometnem krajn v mestu prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8789 Kupim hišo v sredini Ljubljane za ca. 2(10 IKK) Din Natančne ponudbe na »Union«; I!i<-a 104 v ZagTehu. 8073 Mlin na 4 tečaje ob cesti na prometni m kraju na stalni vodi prodam radi družinskih i-azmer za i40.000 Din. Naslov v oglasnem oddel. ku »Jutra«. 8611 Stanovanje 1—S sob in kuhinje iščem za 1. maj. Plačam dobro. Ponudbe pod šifro »čisto« na ogia.-ni oddelek »Jutra«. 8859 Prazno sobo parketirano. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8537 Lepo, veliko sobo oddam v najem za pisarno ali lpolno deiavnico. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra-«. 873" Posestvo na prodaj dvojno po5'°P-je. vinograd, gozd. njive travniki, 6 oralov, vrelec kisle vode, V, ure od železniške postaje. 1 uro od zdravilišča Slatina Radenci. Cena 45.000 Din,— Emerih Strauss, Podplad. zidar. 8295 Parcela naorodaj. Solnčna lcza v Ilirski ulici. ca. 500 ir.5 zelo ugodno za zazidanje. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 8856 Prodaja zemljišča ležečega pri Sv. Katarini, v obsegu na 50 ha, s hišnim in gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje in sprejema ponndbe brez posredovalcev notar dr Andrej Kuhar, Ljubljana. 8852 Sobo opremljeno za enega, od dam v središču mesta — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8719 Prazno sobo v sredini Ljubljano, samo za. 1—2 meseca potrebujem takoj. Ponudbe na poštni predal 172, Ljubljana. 8697 Lepo sobo takoj oddam boljši mirni o»ebi na Zrinjskega cesti št 6/II, levo 8692 Opremljeno sobo oddam solidni in mirni gospodični Poseben vhod in elektrika Prečna ulica 8. 8681 Posojilo 10—15.000 Din iščem. Plačam visoke obresti ali dam zastonj lepo sobo e hrano za eno leto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visoke obresti. ' 8866 Trgovski lokal nasproti Erižev cerkve takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 8571 Poslovni lokal obstoječ h ene večje. oz. dveh srednjevelikih »ob, z elektriko in po možnosti tudi vodovodom išče za takoj Turistovski klub Skala v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo lista »Skala« 8352 Sobo z elektriko oddam 1 osebi Naslov v oirlasnetn odde'ku »Jutra«. 8791 Opremljeno sobico oddam takoj gospodu. Se-parirana. solnčna, parket, elektrika. — Eins-pielcrjeva 17/1. 8876 Sobo sredin; me.=-ta oddam za £70 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8*^ Sobo z električno razsvetljavo, posebnim vhodom, oddam takoj boljšemu gospodn na Celovški cesti pole? Ilirije. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 6881 Bliža se ma]! I Klavir Želim dopisovati z inteli- prodam za 1000 Din. Na- gentno. IS—22 let staro gospodično Resne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetoči maj«. 8751 Gospodično čvrsto in temperamentno, iščem za skupne izlete z motorjem Dopise, po možnosti 6 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomladni izleti«. 8782 »Slavica« Pro«im za polni naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »A. M.« 6817 Dragi! Bi prišel? — Presrečna! Sicer se snideva po 14. — Tvoja. 8792 Aničice 6. ovop — u 6 sati tekam kod Narodnog Doma. Pozdrav Beograd. 8845 Osebi ki je mesto mene odgovorila na dopis: »Zelo diskreten«. žeiim pri neumni podli maliina"iji več uspeha — Ze'enkasti p'ašč. 8847 Starejša gospa želj znanja s starejšim samostojnim gospodom, ki hi imel kako obrt, gostilno ali trgovino. Gre kot dru-žabnica in gospodinja. S860 slov v oglasnem »Jutra«. odde'ku 8865 Pes čuval volčjak. precej velik, ki sliši na im« »Rek«, se je zatekel v soboto zjutraj. Kdor ve kaj o njem. naj proti naerad; sporoči Ko-linski tovarni v Ljubljani. 8813 m Pisalni stroj samo prvovrsten izdelek in dobro ohranjenega kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Odvetnik« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 8764 Pisalni stroj Skoro nov, poceni prodam. Sv. Petra nasip 43. 8a64 ''Ji Preklicujem kar v m govorila o Danici Severjevj in izjavljam, da to ni resnic« Z J., Poljanska cesta 54. 888« Sladkega sena prodam 2 vagona po 140 Din. vagon polsladkega po 120 Din 100 kg. Prešano. franko vagon .S'ovenjgra dec naloženo Naslov pove oglasm oddelek »Jutra« ■» 8754 Lipovega lesa okroglega. 10—20 cm debelega in 40 cm dolcega. brez grč, kupim mesečno 2 vagona. Ta dolžina sme biti posamezna ali tudi več kosov skupaj Ponudbe na oglasni oddelek Jutra za ves kvantnim ali tudi samo delno dobavo pod »Lipov les«. 8598 Bukovih pragov par tisoč holandskih in drugih dimenzij kupim za takojšnjo dobavo Ozira se tudi na manjše partije. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Akreditiv«. 8795 Trgovka stara 38 let. želi poročiti državnejra uradnika od 42 let naprej, s premoženjem, v svrho zidanja hiše. Ponudbe na o»!a4 Kisaš BAZLER kremo za čevlje dobiš lepa darilo Dobi se povsod. Novost! Novost! Zdaj greinof Pa koti? V novootvorjeno turško orientalsko kavarno »Ljubljanski dvor« ki j«, otvorjena vsak- v. čer do 2. ure ponoči. Tam so vsakemu takoj na r»zpo'ago ražnjiči če. vabčiči in druge dobre ter okusne stvari. Za obilen obisk se priporoča suh rezan les kup^ IVAN HARTL Zagreb I. p. p. 190.,! Zahvala. Gospoda sprejmem kot sostanoval ca za 200 Din. 8S28 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru v Flori-janski ulici 16. 8£09 Sobico oddam takoi gospodu ali gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8802 Majhen lokal na prometnem kraju mesta iščem. Ponudbe na oglasni I oddelek »Jutra« pod šifro »Majhen«. 8822 prav dober, ima ns pro daj Maitin PavloviJ. vino eradnis, Go; Pirošira. n. poštni predal Cerklje ob Krki. 88481 Kupim vsako količino popolnoma suhega, vilanega bukovega oglja T , . sposobnega za eksport - Lokale Za trgOvmO Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam v Rožni ulici št. 19. 8821 Sostanovalca sprejmem na hrano in sta novanje takoj ali 15. 4. Center mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8837 Plačilo: akreditiv Ponndbe! boljšo obrt ali pisarno franko meja Rakek na oddamo. Velikost ca 50 lidnemu gospodu Kočevje., m!. Poizve se L. Pičmm. slov Sobo s posebnim vhodom in elekt-ičnn razsvetljavo blizu realke oddam takoj so-Na 87601 Ilirska ui. 15. 8857 • »Jutra«. v oglasnem oddelku Bukovih drv do 100 vagonov polsuhih, suksesivna dobava maj— avgust. — Oferte: Gržina. Ljubljana, poštni predal 74 8762 Parjeno bukov ino kupim do 8 vagone. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8849 Mecesnove in borove deske 30. 80 in 50 mm debele, suhe, kupimo takoj. Ponudbe na poštni predal 152 Ljubljana. 8868 Bukove in smrekove odpadke vsako količino, takoj ali pozneje kupimo. Ponudbe na poštni predal 152 Ljubljana. 8869 Les za kolarsko vporaho kupi vsako množino Fajfar, kolarstvo. Ljubljana. 8850 m 'J! Izvrstna in zanes. ljiva pomoč Dvignite pismo v oglas, oddelku »Jutta« pod isto značko 8744 8829 niL Ramona Dvignite piemo. Se zakas- 8784 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja v težkih urah ob izgubi naše blage soproge, hčerke, sestre itd., gospe Stane Močnike ve roj. FetscL^e izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. S posebno hvaležnostjo smo ugotovili visoko število bližnjih in daljnih znancev, ki so dobro pokojnico v Ljubljani pokropili kakor tudi onih, ki so jo v Starem trsa ne glede na oddaljenost svojih bivališč, spremili k zadnjemu počitku. Ravno tako nam je bilo v veliko tolažbo, da je tukajšnja čestita duhovščina polnoštevilno spremila našo nepozabno pokojnico do groba, enako pa tudi v srce segajoče petje pevcev, rojakov naše umrle. Stari trg pri Rakeku, 2. aprila. 1929. 4 7-' a Žalujoči ostali. t 4971 a V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš soprog in oče, gospod Martin Maicen knjigovodja tvrdke Bergman dne 30. marca 1929 ob *U 12 opoldne, previden s tolažili sv. vere, v 77. letu starosti, po daljšem bolehinju, bogu-vdano preminul. Pogreb predragega rajnika se je vršil v ponedeljek, dne 1. aprila 1929 ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Gospo-svet«ka cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu. Obenem se toplo zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem, ki so spremili predragega pokojnika na zadnji poti ter darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, dne 2. aprila 1929. Roza Maicen roj. Prelesnik, sopn teljica. hčerka. _ Dr. Martin _r Rosa Maicen, uči-aicen, zdravnik, sin. Mlchei Z6vaco: 90 inkvizicije Zgodovinski roman. aSkozl te Kiktije,« Je mirno iapregovorila, »se VkH ln sB§i vse, kar tukaj delajo in' govore. Tako sem tudi jaz prisostvovala nedavnim sestankom, ki so se vršili v tej dvorani... Aii naj še iz- rečno pripomnim, da vam vse?« . , Centurion se je zrušil na kolena, skfH obraz v pesek hi zahropel: »Milost, gospa!« , % Favsta je z vzrvšžeaim zaničevanjem premerila kiavmost, ki Je ležala pred njo, in jo sunila s koncem stopala: »Pokoncu!« je velela s trdim glasom. »Vstanite! Ali mislite, da »em vas zato vzela v shržsbo, da vas predam inkviziciji?« Centurion Je plan«! na noge. Kakor preje od groze, tako bi se bil zdaj skoro onesvestil od radosti »■Tedaj ire ne boste predali?« je z a jecljal Favsta je skomignila z rameni. »Strah vas dela blaznega, magisfter,« je rekla mrzlo. »Brzdajte Be: bojazlijvc*. ne bi trpela v svoji služlbi.« Cenflurion se je hrope oddahnil in se vzravnal »Niseira bojazljivec, gospa, tako ni živega Krista, sami veste, da ne. A koinem se vam: tudi kdor ni bojazljivec, sme vztrepe-tatl,' če pomisli na muke inkvizicije. Usoda, ki me je čakala, je tako strašna, da bi se bH rajši vpričo vas zabodel, samo da ji ttikiem.« ____ __ Favsta Je nekaj trenutkov moKe zrla nanj. Hladnokrvnost s« mu je vnrfa ta videti je bilo, da govori od srca. »Prav,« je Spregovorila nato s mertkedBim glasom. »Otousttm (tS. da si trepetal ob misli na muke. Opustim ti tudi to, da si mi skušal skriti stvari, ki bi jfc morala vedeti. A glej, da se to nikoli več ne zigodi: služba princese Favste bodi zate prva! Poročaj mi o vsem, kar vidiš, kar sHšiS, kar delaš in ceflo kar misliš....Jaz sama hočem soditi o tem, ali je v tvojih poročilih kaj važnega ali ne. Moj si in tvoja doKnos* je, da meni v korist izda-jaš nje, flcl te izrabljajo; toda ne poizkušaj izdati mene, zakaj zlomil bi si vra£* za »taro in mlado V 24 urah zastavimo izpadanje lar ta vedno, a odpravimo ves> prhljaj, srbei hta.it* tal ut-enago z »ESPARCETTE« od dr Dnrraints & Cie . Pariz - Lasjf bodo ozdraveli in zopet bujno ra.'tlj Za uspeh garantiramo - Garnitura stane 60 Din CENTIFOI.IA. kozmetiSkt ravod. Zagreb JuriSIteva S Zahtevajte brezplačne ilustrirane proei^kte! O.. 1 I I tipe 25 C 10 za 20 do 26 oseb tipe 30 za 30 — 36 oseb, tipe 31 za 50 oseb Triumph Auto družba < o. z. LJUBLJANA Dunajska cesta 31, telef. 2187, Celovška cesta 34. OTO CIKLI Vam nudijo kvaliteto, trpežnost, eleganco in komfort. — Večkratni francoski CHAMPION. 4168 a Gen. zastopstvo MOTOR SMPOHTCie, L*ubS an* Oglejte si našo zalogo pri tvrdki: IV. KOPAČ & UR ANIC Bletweisova c. 52 - v Mariboru pri: FR. VORSIC, Vrbanova 19. Kdor oglašuje ta nupajered Turistovskl I najceneje t delikatesni trgovin: »Pri turistu« K. JARC Dunajska cesta it. 7. lOKOMOBsLE motorji 3aremn ki Povonn siačiin 00901 Brala Fischer l CAGREB Gundutnev« J» 3C Starši, kupujte vedno knjižico „Kralj Debeluh in sfnko Debelinko^ 'V:' •-•S-.-f^h Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša draga Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast I včeraj ob 20. uri, previdena s tolažili svete vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši dn« 3. aprila 1939. ob 13. ari h mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1929. Žalujoče rodbine: Mlakar, Klemene, Brane. Pogrebni uvod J. Oajiek Vodmat-Ljubljaaa Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice ln glava skladišča m. Hrnjak lekarnar — Slsak IV Naznanilo. Prevzeli smo celokupen inventar tvornice »Transformator« d. s o. s., Ljubljana, kakor: raznovrsten elektro»inštalacijski materijal, generatorje, motorje, transforma* torje, elektr. vrtalne stroje, ventilatorje, števce, inštrumente in aparate, sesalce prahu (Staubsauger), elektr. kuhalne aparate, likala, žarnice itd. Interesentom seznam zaloge na razpolago. Z ozirom na likvidacijo vse zaloge, znižali smo cene vsem predmetom nizko pod dnevno ceno. Prodaja se vrši iz dosedanje ga skladišča. Dunajska cesta 75. — Pisme* na pojasnila samo na naš naslov. — Telefon št. 2043. Vojnovič & Cie, Ljubljana - Vič Zahvala, Za številne ustmetie in pismene izraze sožalja, katere smo prejeli ob prerani izgubi naše srčnw ljubljene soproge in mamice, gospe Cecilije JJovakove se tem potom najprisrčiieje zahvalimo, kakor tudi za pokioaieno cvetje i-n vence ter za častno spremstvo na njeni zadnji poti. Bog plačaj! LJUBLJANA, 2. aprila 1929. Žalujoča rodbina NOVAKOVA. Iti Naš nadvse ljubljeni soprog, zlati oče in brat, gospod ing. chem. Andrej Groschel šef kem. laboratorija carinarnice v Skoplju nas je dne 26. marca 1929. ob 21. uri po kratkem trpljenju, v 44. letu svoje dobe, v Skoplju za vedno ostavil. Truplo preblagega pokoitnika prepeljemo v Ljubljano ter se vrši pogreb dne 3. aprila ob pol 5. uri pop. z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1929. Tinca Groschel rod. Končina, soproga. Andreja, Maša, Nana, peš. podpukovnik Fran Groschel, hčerke. brat, a Vsi ostali sorodniki. Mesuif11!!^^' zavod ' '/•". " >T -/v"*'**'?. ''' -.V-.' * Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani javlja tužno vest, da je ustanovitelj in predsednik društva, gospod Martin Ma cen upokojeni orožniški stražmešter dne 30. marca ob */» 12 uri preminul. Pogreb nam nepozabnega tovariša se je vršil dne 1. aprila 1929 ob 3 uri popoldne iz Gosposvetske ceste št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ti žemljica lahka, ljubi tovariš! Društvo ,. ..-■ -- ti ZAHVALA. Za mnoge izraze sočutja, ki smo prejeli ob smrti našega iskreno ljubljenega soprega, očeta, starega očeta, brata, strica m tasta, gospoda MATEJA OBLAKA čevljarskega mojstra in hišnega posestnika, kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. . Posebno zahvalo smo dolžni gosip. zdravniku za požrtvova:er. trud, čč. duhovščiini, Čevljarski zadrugi, 0;brtni zvezi, občinskemu odboru. Nar. strok, zvezi, pevskemu društvu »Slavec« za pretresljive žalostinke, g. Dražil za prelep poslovilen govor na /robu ter končno vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu 9preimili na njegovi posledinji poti. VIČ - GLINCE, dne 3. aprila 1929. Žalujoča rodbina Oblak. Urejuje Davorin Ravijm. Izdaj« m umzorcij .Jutra* Adoli Ribnikai. U Narodno askarno d. d. kot tiikaxoarja tranc Jezeršck. U mseratiu del ^e odgovoren Aio^zij Novak. V® v Ljubljani,