Leto LXV PoStnlna plačana v gotovini V LJubljani, v sredo, dne 17. februarja 1937 Stev. 39a Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797 Kopitarjevi ul.6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva In npravei 29-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Delo naše banovine Zopet zaseda banski svet, drugič pod sedanjim banom. To je prav za prav »slovenski tečaj«, katerega se udeležujejo zastopniki vseh pokrajin in vseh stanov, vsi so predavatelji ln poslušalci obenem, sledi mu pa vsa dežela. Na teh zasedanjih se nam leto za letom odkriva vse mnogostransko življenje slovenskega naroda, iz poročil referentov kr. banske uprave izvemo, кај se je v preteklem letu napravilo in kako ee bo banska uprava v bodočem letu udej-stvovala, iz govorov banskih svetnikov pa izvemo, kaj bi bilo dobro napraviti in kje potrebe že tako vpijejo, da ni mogoče več odlašati. Med temi poročili referentov in svetnikov večkrat zija tak prepad, kakor je med dobro voljo in dejanskimi možnostmi, potrebe so večje kakor pa sredstva in pravice. Kljub temu pa ta zasedanja niso površna, iz vsakega poročila in iz vsakega govora moreš spoznati, da so se vsi rosno pripravili, zato nam pa tudi podajajo popolno sliko položaja naše dežele in naroda v državi. Komaj dobro leto je minulo, odkar je dravsko banovino prevzel pod svoje vodstvo dr. M. Natlačen, pa bo moral vsak resen in od politike nezastrupljen opazovalec priznati, da njegova preizkušena delavnost tuai na tem polju ni ostala brez sadov. Mesto našega bana je častno, vplivno, in še — odgovorno pa naj ga gledamo v luči preteklosti ali v luči sedanjosti in značilno je: kadar ljudska volja pride do izraza, prevzame to mesto dr. M. Natlačen, pa naj ga na to mesto postavi ali ljudstvo samo ali pa najvišji predstavniki države in ljudstvo to potrdi, kadarkoli se mu ponudi prilika. Njegovo ime je ozko povezano z našo samoupravo, s tisto, ki smo jo že imeli s tisto, ki jo v majhnih vzorcih kot dravska banovina še imamo, in s tisto, ki si jo želimo. Pod njegovim vodstvom nam tista palača na Bleiweisovi cesti vedno pokaže, kaj bi mi zmogli napraviti iz tega ozemlja in tega ljudstva, ako bi imeli — več oblasti in več denarja. Toda zdi se, da tisti zli duh, ki že skoro dvajset let tišči državo k tlom, še ni prišel do prepričanja, da bi bilo tudi za državo dobro, ako bi bila ta banovina, ki je na dveh straneh in nekaj kilometrov še na tretji obdana od meddržavnih meja, dobra t. j. z last-nimi žulji oskrbovana in ljudstvo v njej zadovoljno, ko bi videlo, da uživa sadove svojega dela. Imamo pa upanje — še v mnogo težjih časih smo ga imeli, da bo resnost prodrla in da tudi ta naš preljubi centralizem ne bo vedno tako centralističen, da hi pokrajinam prepuščal samo bremena, sredstva pa kljub vsem ugovorom osredotočeval v svojih rokah — takrat banski svet ne bo samo »slovenski tečaj«, ampak naš najbližji zakonodajalec in upravnik. Kljub tem okovom in kljuib zelo omejenim in skromno odmerjenim sredstvom pa je kr. banska uprava v preteklem letu pokazala silno delavnost in veliko gospodarnost, da je mogla s temi majhnimi sredstvi in ne bogve kaj samostojnimi pravicami tako poseči v razvoj dravske banovine, ki je bil še pred nekaj leti v zastoju. Le kdor se zaveda velikega pomena elektrike za podeželsko ljudstvo, bo mogel spoznati, kako veliko delo je banovina napravila z elektrifikacijo Dolenjske. Vsi socialni reformatorji in vsi ljudski psihologi poudarjajo, da je luč treba napeljati na deželo, pa bo takoj veliko bolj prikupna. Tudi v našem javnem delu je ljubezen do luči že skoro tradicionalna, saj imamo v celem že cele tri dobe, kakor je dejal ljubljanski župan g. dr. Adlešič, v katerih se največ storilo za elektrifikacijo podeželja, prva pod pok. Lampetom, druga v oblastni samoupravi, tretja sedanje delo banovine, obakrat je bil na čelu našega samostojnega tlela g. ban dr. Natlačen. Iz banovega govora prvi dan zasedanja smo videli, da to delo v bodočnosti ne bo prav nič počivalo, ureditev razmerja z velenjsko elektrarno in skupna akcija bana dravske in savske banovine — vse to bo v neprecenljivo korist prebivalstvu, čeprav se je bo morda popolnoma zavedlo šele takrat, ko se docela odvadi petrolejkam. — Prav tako uspešno je banovina posegala tudi na druga polja in pospeševala ljudsko delavnost, zato je pa tudi banovina edino upanje v vsaki potrebi. Kmetijstvo, zdravstvo, javna dela, socialno sikrbstvo, z aprilom letošnjega leta pa še ljudsko šolstvo — vse to je v skoro izključni meri padlo na breme banovine in hoče biti urejeno zgolj z njenimi dohodki in močmi. Res je, da ima tudi država to skrb, .toda država jo ima za vse svoje ozemlje in kaj rado se zgodi, da nas prezro in zopet mora banovina prvenstveno priskočiti na pomoč. Če premislimo, da je pri nas 615 km državnih cest, banovinski pa 4119, potem si lahko mislimo, kdo vzdržuje večji del cestnega omrežja, potem tudi lahko razumemo, zakaj se je kr. banska uprava čutila prisiljeno, da je 32.5 odstotkov vsega proračuna namenila javnim delom. Ob tolikih potrebah je seveda samo s skrajno varčnostjo in gospodarnostjo mogoče kaj doseči. Tudi v tem oziru bo naša banovina odnesla najbož prvo nagrado med vsemi ostalimi banovinami v državi. Osebni izdatki obsegajo le 19 odstotkov vsega proračuna (lansko leto so znašali še 21 odstotkov). Če pri Delavski zbornici, ki je socialna ustanova in socialnost tudi strokovno goji, izdatki za osebje obsegajo skoro 31 odstotkov vsega proračuna, potem se pač ne moremo ubraniti vtisa, da je ban dr. Natlačen zanesel na banovino veliko resnost in načrt, da vsak izdatek služi kolikor mogoče pozitivnemu delu. Bolj mirno bo davkoplačevalec gledal bonsko upravo, ki razdeljuje njegove doklade. kakor pa delavec svojo stanovsko zbornico, kjer se toliko odtrgljajev oinane zn osebne izdatke. Zavest, da se banovina resno trudi odpomoči vsem našim gospodarskim in kulturnim nedostatkom je seveda prodrla tudi v javnost, kar ima ugodne posledice za splošni mir. za katerega so ponekod tako v skrbeh. Občinske volitve so bile v 379 občinah, proti njim je bilo vloženih 59 pritožb, pa jim je sodišče ugodilo samo v 5 primerih — to je pač zadosten dokaz, da so se politični nasprotniki sedanje upravne oblasti pritožili za vsako malenkost, „Balkanski sporazum bo ščitil balkanske meje in evropski mir a „Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo je v popolnem soglasju z balkanskim paktom" (METAXAS) Atene, 16. febr. AA. Atenska agencija poroča: | Snoči je bila v hotelu »Velika Britanija« gala ve- [ čerja na čast udeležencev konference držav balkanskega sporazuma. Ob koncu večerje je imel predsednik vlade Metaksas tole zdravico: V posebno čast in zadovoljstvo mi je, da lahko pozdravim odlične zastopnike treh prijateljskih in zavezniških držav in da jim želim v imenu kr. grške vlade najprisrčnejšo dobrodošlico. Drugič se sedaj v mestu, ki ima za zaščitnieo boginjo čistega razuma, zbirajo člani balkanskega sporazuma. Naša navzočnost tukaj podčrtava ves politični značaj te ustanove miru. To je najboljša definicija pakta, ki smo ga podpisali dne 9. februarja 1934. Naše štiri države so združile svoje štiri svobodne volje in vse svoje napore, da ščitijo ne samo našo skupne balkanske meje, ampak da služijo splošni stvari miru. Veže pa jih najbolj skupna vdanost ideji miru. V popolni enakopravnosti smo se pogajali in sklenili ta pakt. Skupne so naše odgovornosti in naše prednosti. Globoko sem prepričan, da ne homo nikdar prišli v položaj, da izvajamo svoj sporazum. Vem, da izražam našo skupno željo, ko izjavljam, naj tudi drugi podpro naše delo za mir, ki ga še nismo dovršili. Prehodili smo že (lolgo pot in mi smo ponosni na to, da jc pot, ki smo jo prehodili, že polna podobnih uspehov. Ugotavljam tudi, da po početkih sedaj nihče več ne pobija dragocenega dela, ki ga naš organizem daje splošni varnosti. Ni potrebno, da bi poudaril, da je to zelo važen politični dogodek, ko se lmlkanski narodi razvijajo v miru in slogi, zahvaljujoč se politični zrelosti in realističnemu duhu naših narodov na ozemlju, ki se je prej smatralo za najnemirnejše ozemlje v Evropi. Važno jo tudi, da naglasim, da smo mi smatrali pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil podpisan dne 21. januarja 1937 v Belgradu, kot napoved boljše bodočnosti ne samo med Bolgarijo in Jugoslavijo, ampak med vsemi balkanskimi državami. Zato je Grčija pristala na ta pakt, ki jo v popolni harmoniji z balkanskim paktom in ki ne more prav nič oslaheti tega pakta. Menili smo, da ta pakt pomeni začetek popolnega in de-finitivnega sporazuma, ki ga tako živo žele vse države balkanskega sporazuma. Sporazum med vsemi Balkanskimi državami, to je tisto, kar vsi tako iskreno želimo in zato se ne bomo ustrašili nobenega truda, da ga ustvarimo, ker menimo, da je brezpogojno potreben za srečo naših narodov, ki so prehodili toliko izkušenj v preteklih borbah. V to verujemo, ker vemo, da je mogoč pod pogojem, da Vse vodi ista dobra volja. Mi upamo, da je ta dobra volja že pri vseh. Mi pa to tudi hočemo zaradi tega, ker hočemo vse svoje sile z ambicijo postaviti v službo sodelovanja in zaupanja med vsemi balkanskimi državami s ciljem, da zaščitimo in konsolidirumo in ohranimo mir, ki sloni na enakosti vseh in medsebojnem spoštovanju, ki edini lahko zavarujejo napredek naših narodov. Mi, ki smo preživeli grozote vojne, hočemo svojim otrokom prihraniti bedo novo vojne, katere strahote bi bilo hujše kot kdaj prej. Mi jim hočemo zavarovati bodočnost in jih osvoboditi novih težav in novih bolečin. Toda mi se tudi zavedamo žrtev in veličine mrtvih, ki so storili svojo dolžnost in ki so jo oni naložili našim državam. V popolni zavesti te našo dolžnosti moramo izjaviti svojo trdno odločnost, da zaščitimo spoštovanje pogodb, ki branijo t e r i t o r i j a I n i red na Balka-n u. Na Balkanu je dovolj prostora, da lahko vsi njegovi narodi živo v razvoju in napredku na jasni vedrini konstruktivnega miru. Naj bi vsi narodi imeli zmeraj v mislih besede slavnega francoskega državnika, ki je rekel, da se veličina države ne meri po prostornini, ampak po veličini duše kakega naroda. Nato je Metaxas nazdravil romunskemu kralju, Kemal Ataturku, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in članom namestništva Jugoslavije kakor tudi dr. Slojadinoviču, ki je priredil banket. Dr. Stojadinovič pri kraliu Atene, 16. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Kralj Jurij II. je danes ob 11 sprejel v avdijenci predsednika jugoslovanske vlade iu zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Ob 11.30 je pa sprejel turškega zunanjega ministra dr. Ruždi ja Arasa; ob 12.30 romunskega zunanjega ministra g. Antonescuja. Atene, 16. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Danes ob 11 so člani tujih delegacij na konferenci Balkanske zveze položili vence na spomenik Neznanega junaka. Vsaka delegacija je položila svoj venec. Bataljon vojaštva z godbo na čelu je izkazal čast. Kaj pravi grški tisk Atene, 16. februarja. Atenska agencija poroča: Vsi listi priobčujejo bogato ilustrirani cele strani obema konferencama, svetu Balkanske zveze in zvezi Balkanskega tiska. Komentarji kažejo optimizem, ki so ga včeraj potrdile zdravice grškega ministrskega predsednika g. Metaxasa in predsednika ugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. >Proia« pravi, da bo Balkanska zveza izšla iz sedanjo konference še bolj okrepljena in bo rnz-širila svoje miroljubno delovanje na vso nemirno Evropo. »Elefteron Vima« pravi, da je nekdanjih trenj konec in na njihovo mesto je stopilo čustvo solidarnosti in duh sodelovanja, ki se bo vse bolj in bolj razvijal. »Helenikom Melon« pravi, da bo konferenca Balkanske zveze dosegla svoje plemenite cilje. Dokaz je sodelovanje, ki je tako očitno in iskreno med štirimi državami, katerih zastopniki so včeraj postavili miroljubno delovanje konference na neomajno osišče. Л Atene, 16. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Včeraj so na seji sveta Balkanske zveze razpravljali o mednarodnem položaju in o jx)lo-žaju Balkanske zveze. Danes se je debata nadaljevala in bo zasedanje trajalo do jutri zjutraj. Po zadnji seji bo izšel komunike, ki bo orisal uspehe zasedanja. Bukarešta, 16. febr. AA. Rador: Pooblaščeni smo, da odločno dcinantiramo vse vesti o krizi vlade. Te vesti so brez vsake podlage. Kontrola španske obali Sklenjena Diplomatski poraz Sovjetov Nevarnost mednarodnih zapletljajev zaradi Španije odstranjena London, 16. februarja. Po štirih mesecih neplodnega prerekanja je mednarodni odbor za varstvo nevtralnosti v španski državljanski vojni prišel do končnih pozitivnih sklepov. Na veliko začudenje je dala iniciativo za ta nepričakovan rezultat Italija. Ker se je na prejšnjih sejah odbora Portugalska z vso odločnostjo upirala mednarodni kontroli svoje meje napram Španiji, je sovjetski poslanik Majski to izrabil, da je tudi on v imenu svoje vlade stavljal pozitivnim sklepom odbora na pot vedno nove težave. Kaj je nameravala sovjetska Rusija Sovjetska Rusija je namreč predvsem hotela izločiti mednarodne kontrolorje, ki bi jih imenovale Italija, Nemčija in Portugalska, ter je zato predlagala, da se morejo imenovati samo taki nadzorniki, ki bi dobili pristanek vseh velesil, ki bi sodelovale pri mednarodni kontroli španskih meja. Nadalje je sovjetska Rusija stremela za tem, da bi špansko obal nadzirale mednarodno b r o -d o v j e tako da bi sovjetska Rusija mogla Intervenirati, kjerkoli bi smatrala za potrebno, dočim so ostale velesile zavzele stališče, da se španska obal razdeli v cone in da se posamezne cone postavijo vsaka pod nadzorstvo brodovja ene same velesile. Nepričakovan nastop Italiie Ker odbor zaradi tega ni prišel do nobenih sklepov, je grozila nevarnost, da se mednarodni položaj nevarno poostri. Zdi se, da je francoeka vlada, ki stoji pod hudim pritiskom levice, zagrozila, da bo posegla aktivno v španske dogodke, ako odbor ne bi prišel do. nobenega rezultata. Vozel je razsekala nenadoma Italija in njen poslanik Grandi ^е na seji odbora 15. t. m. v daljšem govoru izjavil, da Italija odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi v mednarodnem položaju nastale, ako bi odbor ne sklenil učinkovite kontrole nad špansko obalo in če ne bi države prepovedale vsakega nabiranja prostovoljcev za Španijo. Dolžil je sovjetsko Rusijo, da je kriva zavlačevanja, glede Portugalske pa je dejal, da je v kjer jim je količkaj kazalo, obenem pa je tudi dokaz, da že ta upravna oblast sama nerednosti ali kake sile nad ljudstvom ne trpi, da sodišče pritožbe lahko v večini primerov zavrne. Ako pregledamo in premislimo vpe delo naše banske uprave, in ga primerjamo s poročili in prošnjami banskih svetnikov, se ne moremo ubraniti vtisa da kr banski upravi dravske banovine ne manjka drugega kot — oblasti in denarja. Oblast in denar — to je samouprava! Vsa oblast in ves denar — to je svobodna in samostojna uprava, oblast razpolagati s svojim denarjem jk> zahtevali svojih potreb — to je pa samouprava. Če banski svetnik na zasedanju potoži, da se tu in tam v njeeovem kraju kaj izpremeni v upravnem ali v šolskem ali v drugem oziru, ne da bi on za to kaj vedel, je to pač dokaz, da upravna oblast ni dolžna svoje pravice deliti z nanskimi svetniki Kljub temu pa zasedanju ne odrekamo pomena, ker je to zbor zrelih mož. ki z banom na čelu premišljujejo in se posvetujejo, kako naj bi se ta skromna sredstva uporabila, da bo deželi v čim večji prid. Želja nas vseh pa jc. da se ta »slovenski tečaj«, ki nas do podrobnosti seznanja » slovenskimi razmerami, čim prej izpremeni v — samoupravo. V njej bomo šele v polai meri mogli pokazati ljubezen do naše zemlje in ljudstva. Ako uzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu toda punie na nitytr/ev Krit' OjUi i« r.fislr* pod S, Si. I MU od 27. XI. 19* posebnem položaju, katerega je treba vpoštevati. Kot datum, katerega naj bi stopile odredbe glede nevtralnosti v španski državljanski vojni v veljavo, je predlaga! 20. februar. Predstavnik Nemčije se je takoj pridružil Grandiju, istotako Belgija, Češkoslovaška in Švedska. Zastopnik Francije, poslanik C o r b i n , ki se je bil pravkar vrnil iz Pariza, kjer je imel važen razgovor z Blumom, je že imel v žepu izjavo Francije v tem smislu, da Francija dela za eventualni končni ne-uspeh odbora za nevtralnost odgovorno Italijo, Nemčijo in Portugalsko, in da si Francija za ta slučaj pridržuje v španski zadevi vso svobodo postopanja. Po Gran-dijevem nastopu, ki je pomenil le spreten taktičen umik, je seveda Corbin izjavil, da se italijanskemu predlogu brez vsakih pridržkov o polnosti pridružuje. Zaradi spretnega italijanskega manevra je moral tudi sovjetski poslanik Majski pustiti pasti vse prejšnje pomisleke Rusije ter izjaviti, da se spričo Grandijevih predlogov sovjetska Rusija odreka svojemu načrtu, da bi se v svrho kontrole španske obale ustanovilo mednarodno brodovje. Sklepi mednarodnega odbora Nato je odbor za varstvo nevtralnosti v španski državljanski vojski sklenil eledeče: 1. da morajo začenši od 20. februarja vse države ukreniti vse potrebno, da prepovedo v svojih mejah nabiranje prostovoljcev in njihov odhod v Španijo; 2. da mora, počenši z istim dnem, stopiti v veljavo nadzorstvo ob vseh španskih mejah na morju in na kopnem; 3. da mora 6. marca začeti ves aparat ob vseh španskih mejah učinkovito funkcionirati. Na prihodnjih sejah odbora se bodo določile posebne cone za nadzorstvo posameznih brodovij velesil in za posebne kontrolorje, ki jih bo vsaka velesila imenovala, ki bodo nadzorovali španske meje na kopnem, tO je napram Franciji in Portu-galu. Portugalska je sprejela prvo točko glede prostovoljcev, glede ostalih dveh točk pa se bo lord Plymouth razgovarjal s portugiškim poslanikom, da se kolikor mogoče vpoštevajo poeebne želje Por-tugala. Načeloma pa se ne bo na sprejetih sklepih ničesar izpreminjalo. Odločna grožnja Francije Spreten umih Italije Ako bodo vse velesile lojalno izpolnjevale sprejete obveznosti, se lahko reče, da je od današnjega dne odvrnjena vsaka nevarnost, da bi državljanska vojska na Španskem povzročila kakšne mednarodne zapletljaje. Brez dvoma je vplivala na sklep odbora odločilno grožnja Francije, da bo prišla aktivno rdečim na pomoč, ako se odbor ne bi odločil za pozitivne sklepe glede varstva nevtralnosti. V Londonu trdijo, da je Francija bila že trdno določena, da pošlje v Španijo dve diviziji, da napravi državljanski vojni konec, seveda v prilog rdeči Valenciji. Italija se pa zdaj ponaša s tem, da je s spretno potezo preprečila namero francoske Liudske fronte, da oklevanje odbora izrabi za pritisk na francosko vlado, da oklevanje odbora izrabi za pomoč rdečim, ki jih železni obroč generala Franca vedno boli stiska v smrtonosnem objemu. Na vsak način pa pomenijo sklepi odbora za nevtralnost hud diplomatski poraz sovjetske Rusije, ki se pozitivnim sklepom odbora ni protivila iz stvarnih razlogov, knkor (Nadaljevanje na 2. strani.) Odmev Schuschniggovega govora Dunaj, 16. febr. Avstrija hoče hiti prijateljica z vsemi Senzacija, ki jo je povzročil govor avstrijskega zveznega kanclerja Scbuschnigga preteklo nedeljo, je danes že manj učinkovita in komentarji bolj trezni, nego so bili prve dni. Francoski delničarji so seveda takoj pograbili Scbuschniggove izjave, iz katerih se da i lahkoto sklepati, da bi oni radi videli na čelu Avstrije zopet Habeburžane, in so dali izraza svojemu davnemu mnenju, da bi bilo to koristno za Francijo, ker bi se na ta način Avstrija od Nemčije popolnoma osamosvojila, dočim so francoski levičarski listi Schuechnigga opozorili, da bi bilo veliko bolj pametno nego restavracija Habs-buržanov, če bi se njegov režim epoprijaznil z marksisti in avstrijski režim z njimi okrepil. Vendar pa so francoski listi tako z desne kakor г leve Schuscbniggovemu govoru očividno pripisali več važnosti v mednarodnem oziru, nego jo ▼ resnici ima, in sicer eo nekoliko precenjevali tudi besede., ki jih je naslovil na Nemčijo. Schuschnigg ie pač hotol pokazati, da Avstrija od Nemčije nikakor ni za vsako ceno odvisna, pa da ee tudi noče pridružiti kakšnemu italijansko-natnSkemu bloku ter si hoče ohraniti svoje prijateljske zveze ne samo s Francijo in Anglijo, ampak tudi s Prago in Bel-gradom, ki jn je izrečno omenil. V ostalem pa bo avstrijska zunanja politika ostala zvesta tako rimskim protokolom kakor prijateljskemu dogovoru i Nemčijo od 11. julija lanskega leta, in bo tudi oetala zvesta nemštvu, eeveda pod pogojem, da Avstrija ostane neodvisna. Avstrijski državni kancler torej ni povedal ničesar novega in zato tudi rajhovski komentarji zaradi tega dela Schuschniggovega govora niso posebno vznemirjeni. Kanclerjeve simpatije _ za „častite starine44 Pač pa se vei sprašujejo, čemu je dal kancler zopet izraza svojim simpatijam do habsburške restavracije. Pomirjevalno je pač vplivalo, da je poudaril, da more o spremembi državne oblike odločevati le ljudsrtvo (po plebiscitu), kakor to določa ustava, pri čemer pa je pozabil, da je to vprašanje tudi vprašanje velesil in sosedov Avetrije. Odločitev pa, kdaj in kako naj bi se ljudstvo glede tega vprašalo, si pridržuje kancler sam. Tudi je légitimiste, to je pristaše Otona Habsburškega, opozarjal, naj ne šarijo preveč po inozemstvu in doma, ker vprašanje restavracije zaenkrat ni aktualno in bi povzročalo samo nepotrebne in nevarne spore. Ce je pa bila taka izjava sploh potrebna, to je drugo vprašanje, ker ima pač ravno Schuschnigg toliko avtoritete, da legitimistično propagando zadržuje v tistih mejah, v katerih je bila in bo brezpomembna, dočim njegove izjave v tej zadevi kljub vsem njegovim pridržkom vzbujajo povsod le sum, da bi le Dunajska vremenska napoved: Milo vreme » nižinah, dež, v višinah sneg. , rad videl, če bi v Avstriji zopet zmagalo to, kar je imenoval »staro tradicijo«. Schuschnigg odklanja posebno narodnosoc. organizacijo Bolj nego zaradi teh Schuschnlggovih simpatij do »stare tradicije« je povzročilo v Nemčiji veliko nevoljo stališče, ki ga je Schuschnigg zavzel glede nemškega socializma ▼ Avstriji sami. Nedavno so namreč avstrijski narodni socialisti oziroma fašisti, na čelu katerih so osebe, ki sedijo na važnih mestih avstrijske državne uprave, predložili kanclerju prošnjo, da dovoli v smislu prijateljskega pakta z Nemčijo posebno organizacijo, tako zvani »Deutsch- sorialer Voflnrtrand«, kar p« te Sebneehnlgg v »rojem govoru sedaj gladko odklonil, rekoč, da ima samo »VaterlUndisohe Fromt« pravico, tvoriti politično pravico Avetrije na podlagi avstrijske samostojnosti in majske krščanske strokovne ustave. Kor je Schuschnigg obenem — odločno zavračajoč seveda komunizem — dal rahlega izraza svoji želji, da bi delavstvo aktivno sodelovalo pri obnovi Avstrije na podlagi domovinske fronte, s čemer je seveda mislil zmerne marksiste, so rajhovski listi tem bolj zagrenjeni in kanclerju očitajo, da mu je marksizem ljubši od nemškega patriotizma. Zalo se more zaenkrat reči samo to, da je Schuechniggov govor vplival na razmerje med Avstrijo in Nemčijo precej ▼ negativnem smislu, kar eeveda tisk za-padnlh velesil registrira z umevnim zadovoljstvom. Italijanski tisk o Schuschniggovem govoru zaenkrat ne piše veliko, oziroma ga ne komentira, kar je gotovo tudi značilno. Seja skupščine Interpelacije JNS odklonjene jutri dopoldne ob 9. Na vrsti je pretres proračuna v načelu. Ekspoze bo imel finančni minister dr. Letica. Kot glavna govornika bosta pri načelni debati nastopila v imenu kluba JRZ Oavrilovič, v imenu kluba vladne večine pa Mahnič. Za naše zadružništvo Belgrad, 16. februarja. AA. Poslanec Života Milanovič in njegovi tovariši so predložili predsed-sedstvu finančnega odbora amandman, po katerem naj pride т finančni zakon tole: Belgrad, 16. febr. m. Na današnji seji skupščine, ki so ji prisostvovali vsi v Belgradu se nahajajoči ministri z notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu, je bil po sprejetem zapisniku pre-čitan ukaz kr. namestnikov o postavitvi notranjega ministra dr. Antona Korošca za namestnika Eredsednika kr. vlade in zunanjega ministra dr. tojadinoviča za časa njegove odsotnosti lz države. Zatem je bilo sporočeno, da je poslanec Joca Georgijevič (Narodni delovni klub) vložil zakonski osnutek o podržavljenju tovarn špirita in uvedbi monopola na špirit. Ker je poslanee zahteval nujnost, je dobil besedo. Za njim je govoril finančni minister dr. Letica. Izjavil je, da je zakonski osnutek Georgijeviča zelo zanimiv, nujnosti pa da ne more sprejeti, ker se s tem vprašanjem bavi tudi že vlada in je radi dejstva, da posega to vprašanje globoko v narodno-gospodarske interese, posebno pa v državne in samoupravne finance, potrebno, da se mu posveti vsa pozornost ln vestno proučevanje. Nujnosti ni sprejela tudi ne skupščinska večina. Nato je govoril dr. Vaso Jovanovlč (JNS) o tiskovnem zakonu. Dr. Jovanovič je obrazložil tozadevno resolucijo, nakar je dobil besedo minister pravde dr. S u b o t i č , ki je v imenu vlade izjavil, da resolucijo odklanja. Sporočeno je bilo tudi, da je poslanec Mravlje s tovariši vložit interpelacije na posamezne ministre glede obnove stare Kmetijske družbe v Ljubljani. Vse interpelacije, za katere so posamezni poslanci, predvsem Mravlje in tovariši zahelvali nujnost, so bilo odklonjene. Prešli so nato na dnevni red, na pretres treh konvencij, ki jih je predložila kr. vlada. Po govoru poročevalca odbora Žarka Tomaševiča je skupščina vse tri konvencije sprejela. S tem je bil današnji dnevni red izčrpan. Prihodnja seja bo Belgijski socialisti proti ljudski fronti Bruselj, dne 15. februarja. Minister za zunanje zadeve, socialist Spaak se je v Engisu odločno izrazil proti vsaki obliki ljudske fronte. Kakor znano, je Vandervelde misli ljudske fronte naklonjen. Mnenja je le, da zanjo še ni prišel čas, kor jo odklanjajo krščanske delavske organizacije. Sicer pa voditelj socialistov Vandervelde ni proti temu, da se vzdržujejo gotovi stiki s komunisti. Docela drugega naziranja je Brunfaut, ki agitira za ljudsko fronto in ki neprestano poziva na skupen boj s komunisti proti konservativcem, proti vladi in zlasti proti krščanskim demokratom. Spaak, ki je že večkrat poudaril svoje odločno stališče, da socialisti ne morejo s komunisti, je v nedeljo v daljšem govoru preciziral svoje stališče. Socialistično-komunistična fronta, tako je izvajal, bi bila za delavsko stranko nesrečo. Čeprav se morda iilcja čustvom prilega, moramo vedeti, da je nevarna utopija, kakor hitro mislimo na njene nčinke. Vem, da boste prišli s francoskim zgledom. Toda brez radikalov ni mogoča vlada Bluma, ker bi bila v manjšini. Pri nas pa govorite, tako je rekel Spaak, da delavstvo zahteva socialistično-komunistično skupno fronto, ki naj prevzame oblast v Belgiji. Kaj bi taka fronta politično predstavljala? 73 sociaîistov in 9 komunistov, to je skupaj 82 poslancev proti 202, kar gotovo ni večina. Da hi nas podpirali liberalni demokrati, ali pa krščanski demokrati, ni misliti, ker so že ponovno izjavili, da s komunisti ne bodo nikdar iskali sporazuma. Zveza socialistov s komunisti ne bi prinesla delavski stranki in tudi delavstvu nobeue koristi. V nadaljnjem svojem govoru je minister Spaak govoril o komunistični nevarnosti. Komunisti imajo, kadar so med seboj, za našo stranko le psovke. Seveda bi se v slučaju sporazuma potuhnili in vse storili, da vdro v naše strokovne organizacije. Že danes vemo za njihovo razkrojevalno delo na strokovnem področju. Toda v strokovnih organizacijah ne bomo več trpeli njihovega celičnega sistema, ker sicer bomo upro-pastili v kratkem času lastno stranko. Ne smemo pozabiti, da komunisti niso demokrati. Oni streme po režimu, ki ga kvečjemu moremo imenovati proletarski fašizem. Nadalje je Spaak ugotovil, da je po vseh državah, kjer se jo pokazala komunistična nevarnost, namesto tolerantne demokracije prevzel oblast fašizem. Kjer pa se komunizem ne širi, tain pa so ostale demokracije, red in mir, kakor na primer v skandinavskih državah. Ako pri nas v Belgiji sestavimo ljudsko fronto socialistov in komunistov, se ho pretežna večina belgijskega ljudstva brez pomišljanja odločila ca re-ksiste in za fašizem. To je voditelj reksistov dobro razumel in je zato vrgel med mase parolo: rex ali Moskva. Svoj govor je zaključil minieter Spaak z vzklikom: »Ako hočete ljudsko fronto, potem hodite prepričani, da ho dve tretjini Belgijcev šlo med fašiste!« (Nadaljevanje e 1. strani.) Portugalska, ampak zato, ker je na vsak način hotela ohraniti sebi popolno svobodo, da podpira z ljudmi in orožjem rdečo vlado ▼ Valenciji. Hvala Bogu! »Daily Herald« z zadovoljstvom ugotavlja, da je po celih dveh mesecih jalovih razgovorov vendarle prišlo do končnih sklepov. List pravi, da je to samo relativen uspeh, ker so države, la se vmešavajo v špansko državljansko vojno, porabile ta dve meseca otepanja prazne slame т Londonu, za to, da so lahko poslale dovolj prostovoljcev na Špansko. Ni izključeno, pravi list, da Mussolini že tako ali ta;ko misli, da je poelal generalu Francu zadosti podpore, in da bi tudi brez tega ekleipa prenehal pošiljati čete na špansko. Na drugi strani pa se nihče ne bo čudil, pravi list, če bodo dotlej, o stopijo v veljavo londonski sklepi, prihajale v Cadiz in v Malago še novi transporti. Vzlic temu, meni list, bi pa ta prepoved, ki smo jo doživeli s tako žalostno sramotno zamudo, utegnila še nekaj koristiti. »Figaro« pravi: Morda bi nas zadržanje IiaJije nekoliko presenetilo, če ne bi vedeli, da je Francija pred kratkim v Rimu dala razumeti, da smatra italijansko prodiranje na Špansko prav tako nevarno za svojo varnost, kakor nemško prodiranje v Španski Maroko. Francija že izvaia kontrolo Pariz, 16. febr. b. »Malin« poroča, da je francoska vlada že pričela z izvajanjem ukrepov v ziczi s sklepom londonskega nevtralnega odbora. Ponoči pričakujejo iz Bavonno prihod močnih oddelkov mobilne garde, ki bodo zasedli vso francosko mejo napram Španiji, vaine prehode pa bo zasedla francoska rodna vojska. . Določila a. 94 ta 35 uredbe o prilagoditvi zakona o kmetijskem kreditu z dne 12 junija 1925 zakona o PAB u z dne 6 aprila 1929 e spremembami in dopolnili z dne 25. ebruarja 1930 in 27. marca 1931 ter zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929, in ČL 52 zakona o PAB-u z dne 16. aprila 1929 s spremembami in dopolnili z dne 25. februarja 1930, naj se razširijo tudi na vse druge gospodarske zadruge in njihove zveze, če so včlanjene v glavni Zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije. Drugi amandman iste skupine poslancev se glasi: CL 1 odet. 3 obrtnega zakona naj se takole spremeni: 3. Gospodarske zadruge, ki delujejo samo s svojimi člani, ne dele svojih rezerv med člane in na deleže ne plačajo večje obresti od 6 odstotkov, ne spadajo pod določila obrtnega za. kona. Sklep o registriranju zadruge daje pravico zadrugi, da lahko izvršuje vsak neprepovedan gospodarski posel. Tretji amandman »tih poslancev se glasi: Zadruge in njihove zveze, ustanovljene po združnih zakonih, so oproščene pristojbin za pisemske pošiljke (navadne, priporočene, pospešene in denarne) tako v medsebojnem prometu kakor v prometa z državnimi in samoupravnimi oblastvi in ustanovami. Plačila poštnih pristojbin se oproste po uredbi o oprostitvi poštnih pristojbin z dne 16. februarja 1932, bodisi kadar jih pošiljajo ali spr» jemajo. Belgrad. 16. februarja. AA. Poslanec dr. Voj» Janjič je danes stavil tale amandman: 1. naj ee višina državne dopolnilne takse za cerkvena posestva ne pobira po prometni vrednosti, marveč po donosnosti, oziroma po dejanskem dohodku dotične nepremičnine, kar je tudi namen dopolnilne takse; 2. naj se samoupravna doki a da na državno dopolnilno takso za cerkvena posestva v celoti ukine. Domači odmevi Ponesrečen protinapad rdečih Salamanea, 16. febr. b. Pri Argandi so vladne čele pričele včeraj z močno protiofenzivo, da bi zmanjšale pritisk nacionalistov na tem sektorju ter da bi odstranile največjo nevarnost, ki grozi Madridu s te strani. Rdeči so vrgli т borbo mednarodno brigado, ki je pretrpela strahotne izgube, kajti naletela je na zid nacionalističnega topništva, ki je napadalce kosilo v masi. Napad se je izvršil brez potrebne topniške priprave in je bil uničen že v samem začetku. Zaree so vladne čete zasedlo nekaj postojank, toda kmalu so bile vržene nazaj, decimirane ali pa ujete. Lahko se trdi, da je bila mednarodna brigada skoraj povsem uničena. Bell so ujeli več častnikov te mednarodne brigade in pa 57 Angležev. Nacionalisti »o davi pokopali nekaj sto mrtvecev, ki so pripadali mednarodni brigadi. Avllla, 16. febr. b. Na položaju pri reki Jarami se je davi opazilo močno popuščanje rdečih čet. Njiliove baterije skoraj nič več niso odgovarjale na močno topovsko obstreljevanje nacionalistov, ki še naprej rušijo jioložaje nasprotnika in pripravljajo zemljišče zà nadaljnje naskoke. Nacionalistične sile so prekoračile mesto Argando 1er je v njihove roke padla zopet važna cesta, ki veže Madrid. Zaradi tega se mora dobava vojnega materijala in hrane vršiti po ovinkih, čez Guadalajaro, kar pa povzroča silne zamude. Po wsteh iz Madrida zahteva komunistični in anarhistični tisk odstranitev Largo Caballera, ki je tako fatalen za vinilne Čele, kajti pod njegovo oblastjo so doživele vladne čete največ porazov in izgub. Madrid, 16. febr. b. General Jože Miaja je osebno prevzel poveljstvo republikanskih čet na področju med Aranjuezoin iu Las Rosas ter na sektorju Jarame. Zasluge „naprednih in nacionalnih ljudi44 »Jutru« ni zadosti, da se je « svojim člankom, v katerem je pripisalo vse zasluge za kulturo in civilizacijo Slovencev »naprednim in nacionalnim ljudem«, posebno pa onim iz »Jutrovega« tabora, nesmrtno osmešilo. V nedeljo 14. februarja nadaljuje svoj register naprednih zaslug z lažnivo predpostavko, da mora »Slovencu« odgovarjati zalo, ker je le-ta »zopet enkrat monopoliziral vse kulturne pridobitve našega naroda za sebe«. Resnica je seveda nasprotna, ker je »Slovenec« sa-mô odgovarjal na nesramno »Jutrovo« trditev, da sta kultura in civilizacija Slovencev skoro izključno zgrajeni na delu »naprednih in nacionalnih ljudi«. Toda laž »Jutra« od nekdaj nič ne ženira in zato lahko gremo preko tega. Ugotavljamo samo, da je »Jutro« pripisalo »naprednim in nacionalnim ljudem« tudi zaslugo za skakalnico na Planici, o kateri nam športni krogi sporočajo, da imajo zanjo vso zaslugo — Norvežani, ki so sicer tudi napredni in nacionalni ljudje, nikakor pa ne v »Jutrovem« smislu. V svojem nedeljskem uvodniku zbuja »Jutro« iz groba tudi našega najsamostojnejšega in najkritlčnejšega duha Levstika, katerega prisvaja svojemu taboru, dasi so nam Prijatelj in za njim drugi dokumentarično povedali, kako ga niso preganjali takratni duhovniki, kakor »Jutro« trdi, ampak sami napredni ln nacionalni ljudje s političnim vodstvom narodne in napredne stranke ter »Slovenskega Naroda« na čelu in ga gmotno uničevali — saj so mu oni rezali kruh. Tudi Cankarja zastonj kliče »Jutro«, da bi pričal o kulturi naprednih in nacionalnih ljudi, ker pač nihče ni tako ostro bičal in šibal nekulturnosti, omejenosti in ozkosrčnost naprednih in nacionalnih krogov, kakor ravno ta naš pisatelj. Če omenja »Jutro« Miho Vošnjaka kot očeta slovenskega zadružništva, pa ne bi smelo pozabiti, da so ravno prvaki »Jutra« bili tisti, ki so zadružništvo temeljito zavozili, saj ni treba, da bi obujali tozadevne spomine pred vojno, ki gotovo tudi »Jutru« ne bi bili ljubi, Kar pa se tiče dr. Kreka, mu fe pa ravno vodja »narodnih in naprednih ljudi« metal polena pod noge in »Slovenski Narod« mu je z mladino vred pri tem delu pridno pomagal ter napadal in blatil duhovščino zaradi njenega delovanja v konsumih. O Rdečem križu in Jadranski straži, oziroma vlogi jugoslovenskih naprednih ljudi v teh organizacijah pa je bolje, da ne govorimo. Če pravi »Jutro«, da se je Ciril-Metodova družba kakor ptič Feniks prerodila, ko so jo zavojevali svobodomiselni mladini, je res ravno nasprotno da se je takrat zaneslo vanjo najzagrizenejše strankarstvo, kar narodni kulturi gotovo ni koristilo, saj so »Jutrovci« s tem odbili ogromno večino slovenskega ljudstva. Sploh se je vsako narodno in kulturno delo pri nas izkazilo, kakor hitro so ga monopolizirali gospodje, ki jim je bila prva in edina točka narodnega programa farška gonja, in na v»o našo kulturo se je vlegel svinčen oblak, ko se je začela razgrinjati po Sloveniji »Jutrova« kultura. „Jutro44 in „najbogatejša banovina v državi'4 »Jutro« je v veliki zadregi, ker je poslanec Sekula Zečevič v narodni skupščini smatral za potrebno, zaleteti se v Slovenijo, ki se po oktro-irani ustavi imenuje dravska banovina, in jo označiti kot »najbogatejšo banovino v državi«, ki da ni samo zato. da pošilja drugim banovinam slovensko uradništvo, ampak v prvi vrsti zato, da iz svojega bogastva pošilja v Belgrad še več denarja, nego ga itak že mora. Sekula Zečevič je namreč odličen član JNS in zato glavnemu glasilu te stranke ni prijetno, da je Zečevič povedal o naši banovini mnenje, ki ga ima o njej JNS. Radi tega skuša »Jutro« tega velikega jugoslovenskega uni-tarca opravičevali, češ da je pač govoril kot poslanec najsiromašnejšega dela države, Sandžaka, čeprav je njegova trditev o bogastvu Slovenije, kakor se »Jutro« izraža, »netočna«, »Slovenca« pa dolži, da »hujska in kleveta JNS«, čeprav je povedal »Slovenec« samo to, kar je Zečevič v skupščini res izjavil in kar »Jutro« samo označuje vsaj kot netočno. To ugotavljamo zaradi lega, ker se Iz tega »Jutrovega« zagovora jasno vidi, da mu je gospod Zečevič na vsak način ljubši ko — dravska banovina. Temu ni treba ničesar dodati. Velika tatvina Danes popoldne se je pripetila v Mariboru velika in nenavadna tatvina. Trgovec z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Viktor Kosi, ki ima svojo trgovino na Kralja Petra trgu 9, si je oh treh popoldne pripravil" znesek 24.000 Din za iz-plnčilo kož. Denar je imel na trgovski mizi pred seboj, ker pa je v tem trenutku nastal v trgovini nnval kupcev, je čisto pozabil nanj. Okrog 5 popoldne pa je s strahom opazil, da je denar zmanjkal. 1'reiskal je lakoj vso trgovino, pa o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Popoldansko zasedanje Banovinski svet Ljubljana, 16. feSr. Danes ob 6 popoldne se je nadaljevala seja banskega sveta. Prvi govornik je bil g. Alojzij Zupane (okraj Novo mesto). Govoril je o težavah Suhe Krajine, ki jo je treba s pomočjo vodovoda spreineniiti iz pasivnega ▼ aktiven okraj. Izrazil je hvaležnost banu, da se je za to zavzeL Suhi Krajini je potrebno tudi razstrelivo za odstranitev skal in za zboljšanje njiv ter za napravo eeet Potrebno je napraviti gnojišča. Omenjal je velike zasluge bivšega kranjskega deželnega odbora za Suho Krajino. Naglašal pa je tudi, da so čebelarji v zmoti, ako menijo, da je večji dovoz čebel na pasišča donosu medu v škodo. Potrebno je gojiti v Suhi Krajini tudi sadjarstvo. Dalje je govoril 0 samorodnicah v novomeškem okraju. G. Kranjec (okraj Logatec) je govoril o kmetijskih potrebah svojega okraja, zlasti o nujno potrebnih regulacijah voda in melijoracijah, o lesni kupčiji in podobno. G. Veble (Novo mesto) se je zavzemal za ustanovitev vinarne in kletarske zadruge ▼ Novem mestu. Povdarjal je, da je za ozdravljenje razmer dokmjskega vinogradništva nujno potrebno, da ee preide k pridelovanju tipiziranega vina, spremembi dosedanjega trsnega izbora pri obnovi vinogradov in umnega kletarstva, kar pa le možno le zadruznim potom. Banska uprava naj bi skupno z državo k zidavi in opremi primerno prispevala. Vinogradi so ludi že ostareli in so se izrodili. Potrebna je obnova, ki se pričenja, vendar pa zadeva ob finančne težkoče. Nujno potrebno je tedaj ustanovitev kake banovinske trsnice primernega obsega, ki bi poleg kmetijske šole na Grmu krila polrebe po trsnem materijaln vinogradnikom. Glede samorodnic pa je mnenja, naj bi se subvenci-joniralo manjše parcele, v središčih r močno razvito samorodnico, za poskuse in dokaz o uspehu in uspevanju cepljene trte domačih žlahtnih trt. Priporoča pospeševanje sadjereje in oddajo čimveč sadnih dreves po polovični ceni. Zavzema se za izboljšanje travnikov, meloracijo Temeniške doline in drenažo barja od Račjega sela do Mirnske Sevnice. Izraža tudi željo dolenjskih kmetovalcev za povratek k stari pšenični pasmi žirnine, katero bo lažje spravit na domači in inozemski trg, po primernejši ceni kakor sedanjo montafonsko. Glede izdajanja potnih listov pa izraža željo naj bi se občinam naročilo, da smejo izdajati potne listine le za svoje območje. O. Bačič (Murska Sobota) je predlagal nekaj konkretnih zadev za ureditev kmetijskih' vprašanj v svojem okraju, zlasti naj bi se odpravilo pre-kupcevalstvo z živino, dalje se je zavzemal za napravo vodnjakov in vodovodov itd Govoril je nato dr. Vesenjak (Ptuj). Osebne vesti Belgrad, 16 .februarja, m. Postavljen je pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu т VIT. skup. za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku Koe Franjo, doslej na postaji Dotooj. Za davčnega inšpektorja VI. skup. je postavljen na davčni upa vi v Skof j i Loki Viktor Damjan, višji davčni kontrolor v Ljubljani-okotica, Belgrad, 16. februarja, m. Na ljubljanskem železniškem ravnateljstvu so vpokojeni: Ignacij Zupančič Janez furman, Janez Javornik, janež Ir-man, Franc Kek, Anton Šegula, Maksimilijan Stal-cer, Ivan Mavrovič, Franc Žumer, Franja Cop, Leopold Matuškovič, Anton Uršič, Ivan Tominec, Franc Jug, Ivan Budronjak, Henrik Schweiger, Franc Štrukelj, Anton Solk, Franc Bajželj, Ivan Fehč, Franc Veber, Franc Petrovič, Jakob Sotler, Ivan Selan. Karel Rožič, Franc Zupan, Ivan Kolenc, Avgust Fuks, Jakob Smrtnik, Karel Pire, Franc Breznik, Jožef Bogataj, Milan Defar, Alojzij Petelin, Simon Tominc. Janez Starič, Janez Kirbiš, Anton Cesar, Anton Horvatin, Alojzij Koren, Ko-delja Alojzij, Ivan Kustner, Anton Žnidar, Anton Močnik, Franc Sedovnik, Janez Lupine, Teodor Kepa, Franja Disenjak, Josip Pirjevec Mednarodne smuške tekme Chamonix. 16. februarja. AA. (DNB.) Rezultati smučarskih tekem na 18 kin so tile: 1. svetovni prvak La rs Bergendal (Norveška) 1.11.21.2: 2. Jal-kanen (Finska) 1.12.35; 3. Minin (Finska) 1.13.48; 4. Hanson (Švedska) 1.14.08; 4. Kurikala (Finska) 1. 4.21,4; 6. Dalquisdlegel dolgi in težki Iwlezni. Pokojni se je rodil dne 25. novembra 1805 v Planini pri Rakeku. Maturiral je v Ljuhlj., fiotem ko je bil skoro vso svetovno vojno pri vojakih. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil v mašni-ka posvečen dne 29. junija 1922 obenem s 40 svojimi sošolci, od katerih je sedaj v teku 15 let po ordinaciji on prvi umrl. Služboval je kot kaplan v Horjulu, v Sodra-žici, v Stopičah, v Semiču, na Blokah in na Tre-belnem, leta 19<34 pa je bil imenovan za upravitelja župnije Spodnji Log. Bil je blag gosjiod, vesel in postrežljiv, a vedno bolj rahlega zdravja. Naj v miru počival 14 dni po zlati poroki umrla 1. februarja sta še vsa čila in zdrava praznovala na svojem prijaznem domu na Brezjah pri Šmartnem zlato poroko zakonca Polde Hostnik in njegova zvesta in vzorna žena Marija. Obred zlate poroke je izvršil g. dekan šmanski Anton Gornik v podružnični cerkvi na Brezjah, pri kateri je že pol stoletja cerkvenik sam gospodar Polde Hostnik. K zlati poroki se je zbralo poleg vseh sinov in hčera tudi mnogo uglednih prijateljev Hostnikove družine, tako da je bilo ta dan pogoščenih okrog 70 svatov. Kdo bi si pač ta Polde Hostnik In njegova + žena Marija na dan zlate poroke. praznični dan mislil, da bo v 14 dneh odšla v večnost Hostnikova mati Marija, ki je bila z očetom Poldetom ta dan tako židane volje? Sedaj pa leži v tisti sobi na mrtvaškem odru naša gospodinja, vsa knsta pa je zasuta s prvim pomladnim cvetjem, katerega prinašajo nešteti znanci in prijatelji h krsti, kamor hodijo v trumah kropit mrtvo mater. Vzorno mater th "gospodinjo bodd* danes dopoldne odnesli z doma na šmarsko pokopališče, kjer bo po trudapolnem življenju, v katerem se je kakor vsaka slovenska kmečka gospodinja žrtvovala za družino in dom, našla počitek in'mir. Žalujočim naše iskreno sožalje! Pokojni gospodinji pa naj sveti večna luč! tablete ugodno učinkujejo zopert reumatlzem, hrlpo, bolezni vsled prehlada, protin, živčne bolezni, Utor (Hexenschuss), Isias In glavobol. Togal-tablete ne ublažujejo samo bolečim temveč pomagajo izločevati tudi sečno kislino. Zaradi tega so bili doseženi odlični rezultati v zastarelih primerih. Ker več kot 6000 zdravnikov, med njimi mnogo profesorjev, predpisuje Togal-tablete, zato tudi Vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, kakor je tisočim drugim. Neškodljive so Togal-tablete za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v lekarnah. Odobreno S. br. 2082. 6/11. 19ЛЗ. Nova gospodinjska šola v Svečini Maribor, 16. februarja. Danes dopoldne so v Svečini ob severni meji otvorili novo gos|Kxlinjsko šolo, ki jo je banska uprava osnovala na nekdanjem vele|>osestvu ad-mondskega samostana. Otvoritev se je izvršila tiho in brez vsake svečanosti. V imenu banske uprave ji je prisostvoval svetnik Okorn, poleg njega pa so bili navzočni krajevni činitelji. V šoli je začasno 20 gojenk, ki se bodo udeležile 6-niesečne-ga tečaja. Sele jeseni, ko lx> jioslojije gosjxidinj-ske šole pojx>lnoma adaptirano in urejeno, se bo pričel enoletni tečaj, v katerega 1к> sprejeto večjo število gojenk. Gosj)odiiijsko šolo vodijo šolske sestre iz Maribora, voditeljica pa je sestra Lidvi-na Briški. Otvoritev gospodinjske šole v Svečini je važen dogodek za severno slovensko mejo. Zlata poroka — V Veliki nedelji sta obhajala zlato poroko Franc in Marija Hojžar. Slavnostne palice sta odklonila, ker jih še ne rabita; sta še oba čila in zdrava, pač pa imata obljubljene za biserno poroko. Bog naj ju živi še mnogo let! Nevaren požar v Kamni gorici Dne 13. februarja po 10 zvečer je vaščane prijazne vasi Kamna gorica na Gorenjeikem prestrašil glas gasilskega roga, ki je oznanjal, da gori. Kdor je stopil na prag hiše, je takoj prestrašen ugotovil, da je ogenj v vasi sami. Goreti je začelo gospodarsko poslopje pred komaj dobrim : mesecem umrle posestnice Fani Prevc. Ogenj se ! je širil z vso naglico in zelo ogrožal blizu stoječe 1 hiše. Nad 3000 kg sena in 1500 kg slame, poleg I velike zaloge drv, hoste in voz je dajalo požreš-! nemu ognju dovolj snovi, da ee je razbohotil v vsej svoji grozoti. Le nad vse požrtvovalnemu delu vseh domačinov, brez razlike starosti in spola, ee je zahvaliti, da je bil požar že v dobri pol j uri vsaj v glavnem lokaliziran ter so bile rešene hiše, ki stojijo komaj neikaj metrov vstran od velikega pogorišča. Kako visoko eo švigali plameni in kakšen ognjen žar je bil, nam najbolj jasno priča dejstvo, da se je vse to videlo čez tri sto metrov visoko gričevje v eno uro oddaljeno vas Mošnje, iz katere so kot prvi prihiteli na pomoč gasilci brez vsakega obvestila in prošnje za pomoč, v vere, da je v ognju gotovo vsa vas. Takoj za njimi je pri- hitela gasilska četa iz Radovljice na avtomobilu z motorko. Skupnemu delu združenih gasilcev se je po eni uri posrečilo požar popolnoma udušiti, ostala je na pogorišču samo še domača straža, ki je imela še dosti dela, da je še vedno tleča drva in seno sproti gasila. Sreča v nesreči je bila, da je bila noč skoraj popolnoma brez vetra in da •e bilo po strehah še nekoliko snega. Kako s»» morali delati takoj v začetku domači, se najbolj jasno vidi iz tega, da blizu stoječe hiše še skoraj oemojene niso nič, kar eo priznale tudi na pomoč došle čete. Vsa čast zavednim vaščanom, ki so tako pogumno reševali imetje svojega domačina, kaikor tudi vsa zahvala na pomoč došlim gasilcem, ki eo tako hitro prispeli ter s tem znova dokazali, kako pravilno pojmujejo gasilsko geslo »bližnjemu na pomoč«. Domačini eo se pri tem požaru znova prepričali, kako potrebna je gasilska četa v vasi. Upamo, da jo bodo tudi v bodoče podpirali v njenem plemenitem delu s tem, da pristopajo kot podporni člani, ali pa da jo čim izdatneje podpro v akciji, ki jo vodi za novo motorno brizgalno. Andrč Gide: (Nadaljevanje.) Vrnitev iz Sovjetske Rusije Ugovarjal sem mu, češ da je včasih najlepša dela, in celo tista, ki so kakor nalašč zato, da po; stanejo čim poljudnejša, moglo v začetku uživati samo prav majhno število ljudi, da Beethoven sam .. In podal sem mu knjigo, ki sem jo prav tedaj imel pri eebi: Dajte, preberite tole: »In Berlin gab ich auch (to govori Beethoven) vor mehreren Jahren ein Konzert, ich griff mich an und glaubte, was Recht's zu leisten, und boffte an einen tuchtigen Beifall; aber siehe da, als ich meine hochste Begeisterung ausgesprochen hatte, kein geringstes Zeichen des Beifalls ert8nte«.e) X ... mi je priznal, da bi si v Sovjetski Rusiji kak Beethoven le z velikimi križi in težavami opomogel od takega neuspeha. »Poglejte«, je nadaljeval, »pri nas mora umetnik biti najprej v liniji — če, smatrajo najlepšo darovitost za prazno obliko, »formalizem«. Da, to besedo smo našli, da z njo označamo vse, za kar nam ni, da bi videli ali slišali. Hočemo ustvariti novo umetnost, vredno velikega naroda, kakršen smo. Danes mora biti umetnost ljudska, ali pa je ni treba.« »Vse svoje umetnike boste prisilili h konfor-mizmu,« sem mu dejal, »in najboljše, tiste, ki se ne bodo udali, da bi svojo umetnost ponižali ali jo vsaj uklonili, tistim boste zavezali usta. Kultura, •) V Berlinu sem tudi pred več leti priredil koncert. Zavzel sem se za stvar in menil, da sem res nekaj pokazal. Upal sem na veliko odobravanje; a glej, ko sem dal izraza svojemu najvišjemu navdušenju, se ni oglasilo niti najmanjše znamenje priznanja. (Goethes Briefe mit lebensgeschicht-lichen Verbindungen, zv. IL, etr. 287). ki pravite, da ji služite, da jo ponazarjate, da jo branite, vas bo osramotila.« Tedaj je ugovarjal, da imam buržujske [pomisleke. Zase je trdno prepričan, da bo marksizem, ki je na drugih področjih izvršil že tako velike reči, znal ustvarjati take umetnine. Dodal je, da brani tem novim delom do vstajenja važnosti, ki jo prisojamo še zmeraj delom iz dopolnjene preteklosti. Govoril je glasneje in glasneje, zdelo se je, da predava, ali da deklamira berilo. To je bilo v veži notela v Sočiju. Zapustil sem ga, ne da bi mu še kaj odgovoril. Toda nekaj trenutkov pozneje me je spet poiskal v eobi in mi to pot potiho dejal: »Oh, za zlomka, saj vem .. Toda prej so naju vprav poslušali in... v kratkem se mora pričeti moja razstava.« X ... je slikar in je moral občinstvu pokazati svoja najnovejša platna. Ko smo prišli v Sovjetsko Rusijo, ei javno mnenje še ni bilo prav opomoglo od velikega prepira o formalizmu. Skušal sem doumeti, kaj razumejo f>od to besedo, in zdelo se mi je tole: formalizma so obdolžili vsakega umetnika, ki se je pregrešil s tem, da je posvečal manj zanimanja vsebini kakor obliki. Naj pristavimo takoj, da sodijo, da je zanimanja vredna (ali točneje, da jo trpe) samo tista vsebina, ki teži v določeno smer. Umetnino obsodijo za formalistično takoj, ko ni docela obrnjena v to smer in zato nima več »smisla« (in pri tem mi gre z.a besedo.). Priznam, ne morem zapisati teh besedi »oblika« in »vsebina«, da ee ne bi nasmehnil. Toda človeku gre prej na solze, ko vidi, kako to nesmiselno razlikovanje določa pot kritiki. Lahko, da ie to politično koristno: toda ne govorite mi tu več o kulturi. Kultura je v nevarnosti takoj, ko več svobodno ne vršimo kritike. V Sovjetski Rusiji je lahko kako delo še tako lepo, če ni v liniji, ga zasmehujejo. Lepoto smatrajo za buržujsko vrednoto. Umetnik je lahko še tako genijalen, če ne dela po liniji, se pozornost obrača, je obrnjena od njega: od umetnika, od pisatelja zahtevajo to, da naj se prilagodi; in vse drugo mu bo navrženo. V Tiflisu sem imel priliko videti razstavo modernih slik, ki bi bilo morda dobrodelno, da bi o njej nič ne govoril. A navsezadnje so ti umetniki dosegli svoj cilj, ki je v tem, da vzgajajo (tukaj s sliko), da prepričujejo, da zedinju-jejo (zgodbe iz Stalinovega življenja služijo tem ilustracijam za predmet). Seveda, ti ljudje tam niso bili »formalisti«! Nesreča pa je bila v tem, da so bili še manj slikarji. Ob njih mi je prihajalo na misel, da je moral Apolon ugasniti vse svoje žarke, da bi služil Admetu, in na mah ni storil več ničesar, kar bi imelo kaj veljave — ali vsaj ničesar, kar bi bilo važno za nas. Toda ker se Sovjetska Rusija nikdar ni v upodabljajočih umetnostih odlikovala, nič bolj pred revolucijo kakor po njej, je boljše, če se v tej reči oziramo na književnost. »V mojih mladih časih«, mi je pripovedoval X... »so nam prijioročali te in te knjige, nam odsvetovali te in one in seveda se je naša pozornost obračala na [wslednje. Velika razlika danes je pa v tem, da mladi ljudje ne bero več nič drugega kakor to, kar jim priporočajo, naj bero, da niti ne žele več, da bi kaj drugega brali.« Tako ima tudi Dostojevski na primer vedno manj bralcev, ne da bi se dalo natančno reči, ali se mladina obrača od njega ali so morda mladino obrnili od njega — v toliko so možgani že vka-lupljeni. Ce se mora duh ravnati po geslu, pač vsaj lahko še čuti, da ni svoboden. Toda če je tako prenaličen, da ne čaka več niti gesla, da bi so [»o njem ravnal, potem izgubi celo zavest o tem, da je zasužnjen. Mislim, da bi spravili v začudenje veliko mladih sovjetov in da bi ugovarjali, če bi jim dejali, da ne mislijo svobodno. In ker se zmeraj dogaja, da vrednosti nekaterih koristi ne priznamo vse dotlej, dokler jih nismo izgubili, tako je ni reči nad bivanjem v Sovjetski Rusiji (ali v Nemčiji, se razume samo po sebi), ki bi nam tako pomagala do tega, da znamo ceniti neprecenljivo svobodo mišljenja, ki jo v Franciji še uživamo in ki jo včasih zlorabljamo. V Leningradu so me naprosili, naj pripravim majhen govor za zborovanje književnikov in študentov. I3il sem komaj osem dni v Sovjetski Ru-eiji in sem skušal ujeti prve pojme o njej. Zato sem svoj govor pokazal X-u in Y-u. Takoj sta me poučila, da to besedilo ni ne v liniji, ne po predpisu in da se zdi tisto, kar sem se pripravljal, da bi povedal, močno nedostojno. Za zlomka, v na-daljnem poteku dogodkov sem si sam prišel o tem docela na jasno. Sicer pa nisem imel prilike, da bi bil ta govor kdaj povedal. Tu ga priobčujem: »Pogosto so me vprašali, kaj mislim o sedanji književnosti v Sovjetski Rusiji. Rad bi pojasnil, zakaj sem odklanjal izjavo. To mi bo hkratu dovolilo, da natančno očrtani neko točko v govoru, ki sein ga itnel na Rdečem trgu na slovesni dan Gorkijevega pogreba. Tam sem govoril o »novih vprašanjih«, ki jih poraja zmaga sovjetskih republik sama. Vprašanja, o katerih sem dejal, da no bo najmanjša slava Sovjetske Rusije v tem, da je povzročila njihovo rojstvo v zgodovini, vprašanja, ki se nam razgrinjajo v premišljanje. Ker se mi bodočnost kulture zdi tesno zvezana z rešitvijo, ki bi jo lahko tem vprašanjem dali, se mi ne zdi nekoristno, če se povrnem nanje in če tu nekatere stvari natančneje orišem. Drobne Koledar Sreda, 17. februarja: Kvatre. Frančišek Kle.; Gregor X., papež. Novi grobovi •f V Ljubljani je umrla gospa Olga Medved, soproga vodij e zemljiške knjige in učiteljica v p. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne. + V Savljali pri Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala goepa Marija Kos. Pokopali jo bodo v četrtek ob 3 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim' naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Izpit so napravili za rez. sanitetnega podporočnika kaplara dijaka dr. Martin Horvat in dr. Zvonimir Kopač; za rez. sodnega podporočnika kapi ar dijak Blažo Draškovič; za akt. nižjega ean. pomočnika IV. razr. bolničanski narednik Matija Habek in za akt poročnika bojnega broda II. razr. poročniki fregate Milan Sonc, Aleksander Vučer in Ivo Horvat. Kupujte le domače Izdelke! PËRION pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga I — Sošolci rajnega g. Andrefa Kušlana ee opozarjajo na obljubo, ki so si jo dali pri odhodu iz semenišča, da opravijo zanj vsak po tri sv. maše. _ Na razpis Radiolonske postaje ▼ LJubljani za izvirne slovenske zvočne igre je bilo poslanih 12 del. Razsodišče ni moglo podeliti prve nagrade 1000 Din. Drugo nagrado 600 Din je priznala g. Vinku Vodopivcu za zvočno igro »Vidmarjevega Janeza prečudne sanje«; drugo nagrado 400 Din pa je priznala ge. Pavli Paternoeter za igrico »Sobo s posebnim vhodom, parketom ... takoj oddam«. Nenagrajene igre naj avtorji dvignejo v radijski postaji. — Na razpis Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani za izvirne orkestralne skladbe pa je bilo poslanih 6 del. Razsodišče ie oriznalo prvo nagrado 1000 Din skladbi »Koroška suita«, delu pokojnega Emila Adamiča, drugo nagrado 600 Dia skladbi »Slovenska suita«, delu g. Saša Santla, tretjo nagrado 400 Din pa skladbi »555«, delu g. Emila Kometa. _ Neznosne poštne razmere ▼ novomeški okolicL Novomeška pošta je e 1. februarjem nehala dostavljati vse poštne pošiljke, pisma, denar in časopise v okolico Novega mesta. Prizadetih je okrog 40 vasi, ki so na ta način odtrgane od kulturnega eveta. Zadnje čase so seleki pismonoše dostavljali vso pošto po trikrat na teden. Na pošti pravijo, da jim manjka uslužbencev. Medtem, ko ee raznaša v meetu samem pošta po dvakrat na dan, v bližnjem Šmihelu ne dobe nobene pošte. Ljudje so upravičeno zelo ogorčeni nad našo poštno upravo. Zakaj vendar ne nastavite v tako obširnem poštnem območju več uslužbencev? Kdo je tisti, ki noče rešiti prošenj, ki so bile poslane za izpraznjena mesita pismonoš na ministrstvo? Zahtevamo, da se te kričeče razmere na nali pošti takoj urede! _ 1000 novih radijskih naročnikov. Radio- fonska postaja v Ljubljani je zaključila nagradno žrebanje, ki ga je razpisala za 1000 novih radijskih naročnikov, ki so ee prijavili po 15. oktobru 1936. Nagradno žrebanje bo pred mikrofonom v soboto, 20. t m. ob 19.50. K žrebanju bo povabljenih tudi nekaj novih radijskih naročnikov iz Ljubljane. —Pri lenivosti črev in slabem želodcu x nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. rog. S. br. 30474/33. — Popravljamo. V našem včerajšnjem poročilu o zasedanju banskega sveta je bil g. dekan Anžič iz Škocijana večkrat pravilno naveden kot zastopnik okraja Krško, enkrat pa sta se prvi dve črki po pomoti spremenili v »Lat, tako, da je izgledalo, kakor da bi g. dekan Anžič zastopal tudi okraj Laško. Poročali pa smo, da se je zastopnik okraja Laško g. Križnik zaradi bolezni opravičil. G. dekan, kar je sicer vsak pameten čitatelj spoznal, je torej v banskem svetu zastopal le okraj Krško in pa seveda splošne interese Slovenije. Zastopnik novomeškega okraja g. Zupane je tudi zastopal slične interese, kakor jih ima krški okraj, ker sta oba okraja slična in zato je tudi umevno, da se je v enem delu poročila zgodila zamenjava, namreč, da so bile besede obeh govornikov zamenjane. — Gradnja mosta pri Zalogn. V proračunu okrajnega cestnega odbora za Ljubljano in okolico je vnešena tudi postavka 50 000 Din kot prispevek k stroškom za gradnjo železobetonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu. Stroški za zgradbo tega mostu so proračunani na približno 1 milijon dinarjev. Nov most je prav potreben, kajti sedanji leseni most ne more več zmagovati prometa in tudi ne kljubovati perijodičnim povod-njim. Banska uprava se tudi zavzema, da bi ee ta most čimipTej zgradil, — Vremenska napoved: Jugoslavija: Vedro po vsej kraljevini z nekaj oblačnosti na severnem delu. Močan mraz je bil v teku noči na južni polovici. Minimalna temperatura v Bitolju —20.3 stopinj, maksimalna v Omišlju 12 stopinj. Napoved za danes: Oblačnost se bo povečala na severni polovici. Prevladovalo bo vedro v južnih krajih. Malo dežja bo v severozapadnih krajih, mestoma bo megla, ponoči mraz. — Zločin-ali nesreča? Včeraj zjutraj so našli na cesti med Makolami in Jelovcem truplo stare žeravenola<, katero pa bi po slovensko morali imenovati »vinsko drevo<. Toda domačini to drevo že več stoletij nazivljejo s pridevkom »drevo popotnikov«. In res to drevo po vsej pravici tako nazivljejo, ker utrujenemu popotniku zastonj nudi nekaj takega, kar je sicer v gostilnah treba plačati z gotovim denarjem. Ker pa v tistih krajih, ki so redko naseljeni, gostiln sploh ni, zato to drevo popotniku kar samo od sebe postreže z »vinom<. Popotniku ni treba nič drugega kakor stopiti k drevesu ter tam z nožem precej globoko zarezali v skorjo, nakar iz debla priteče neka tekočina, ki jo domačini in tujci sila radi pijejo. Domačini to tekočino imenujejo »okusna vodica z vinskim okusoin<, s čemer hočejo povedati, da je ta tekočina vinu precej podobna. In trde, da tekočina vinu ni le podobna po okusu, temveč nazadnje tudi po učinku. Kdor je popil kaj več te tekočine, se nazadnje kar ne more ločiti od te pijače, kakor je navada pri vinu. Otok brez žensk Kokosov otok je majhen otok eredi Indijskega oceana. Je najbrže edina deželica na avetu, kjer ni nobenih žensk. Ta otok je namrerč križišče raznih kablov ter je zaradi tega zelo važen. Na tem otoku pa prebivajo samo moški, in sicer 10 Ev-ropcev, torej belih ljudi, ter 30 Kitajcev, ki so vsi v službi kabelske diružbe, ki je lastnica otoka, da tukaj nadzorujejo kabelske naprave. Podjetje pa, ki je lastnik tega otoka in kateremu služijo ti prebivalci, strogo prepoveduje, da bi kaka ženska emela prebivati na tem otoku. Bližnja celina Avstralija je od Kokosovega otoka oddaljena celih 2700 kilometrov. Vrhu tega pa je Kokosov otok daleč vstran od vsake redne prometne č-rte. Zato je skoraj nemogoče, da bi mogla na otok zaiti kaka ženska. V Korejskem zalivu leži mandžurska luka An-tung, kjer se je v soboto zvečer zgodila velikanska nesreča. Med predstavo v kinematografu, katere se je udeležilo kakih 1500 ljudi, med njimi po večini ženske in otroci, je v garderobi nastal ogenj, ki se je hitro razširil. Zgorelo je 800 ljudi. Ogenj je nastal v garderobi za odrom. Med odmon je namreč nastopal v kinu neki gledališki igralec, Ki 6e je v garderobi preoblačil. Po nesreči pa 6e mu je 6veča prevrnila in je začelo v garderobi goreti. Ker je bila zgradba lesena, je bil ogenj seveda takoj spočetka precej velik. Vendar bi bilo mogoče ogenj zadušiti, ko bi ljudje ne bili izgubili glav. Na mestu, da bi bili začelo ogenj z vso silo gasiti, so začeli bežati ter so s tem paniko, ki je nastala, še povečali. Tako je bilo kmalu vseh 1500 ljudi kakor iz uma ter бо kar tja v en dan drli iz gledališča. Med tem, ko so se rinili k izhodom, je nastala velikanska gnječa, v kateri je bilo mnogo ljudi pohojenih. Matere so nosile svoje otroke v naročju ter druga drugo odrivale od rešilnega izhoda. Med tem, ko je občinstvo v parterju zasedlo vse izhode in e-topnišča. je moralo občinstvo na galerijah mirno gledati, kako bliskovito se požar širi. Iz galerij namreč ni bil proet noben izhod več in tudi stopnice so bile na mah v ognju. Ogenj |e zajel oder in dekoracije, ki so začele goreti z velikanskimi plameni. Z odra se je ogenj zagnal na galerije, ki so bile natlačeno polne. Le malo jih |e bilo tako srečnih, da so si mogli priboriti prosto pot po stapnicah. Velika večina siromakov na galeriji je živa zgorela. Ko je zgorela lesena galerija, pa ______ prosto. vse, kar ee ni poprej rešilo. Ker je množica od strahu iti groze kar podiv- Gospodinja je pokazala veliko preprogo v jedilnici bradatemu brezposelnemu, ki je prišel prosit dela: »Dam vam pet dinarjev, če mi dobro Iz-tepete to preprogo. Morate pa pohiteti l< Možak: »Ne bojte se, gospa I Za pet dinarjev opravim to delo v petih minutah I« Prvi pijanček: »Moja največja želja [e, da bi imel tri metre dolg vrat, kakor ga ima zirafa.« Drugi pijanček: »Pojdi, pojdi, si že spet pre- yç^t njj ^ Prvi pijanček: »Ne, ne — ti ei ne moreš misliti, kakšen užitek bi to bil, ko bi mi vino toliko časa teklo po grlu!« Ce si jezen, štej do deset, preden spregovoriš; če si zelo razburjen, štej. do sto. ШРГЖ^ t • r; (..''S''-' ... f.; ( -.>t ■ v ,:'< i; /f'. i 850 mornariških gojencev angleške bojne ladje »Royal Sovereign« se mora vsako jutro tako vaditi. Mladi fantie ee vozijo e evojo bojno ladjo po evetu ter eo eedaj pri Kanarskih otokih. jala, je bilo tudi gaeilski četi nemogoče začeti z uspehom gasiti. Priti je moralo na pomoč vojaštvo, katero je napravilo toliko reda, da so gasilci mogli rešiti vsaj sosednje bloke lesenih hiš. V tistem bloku, kjer je stalo leeeno gledališče, pa je zgorelo gledališče 6amo in pa še 50 drugih lesenih hiš zraven. Med požarom je zgorelo tudi mnogo vojakov in gasilcev, ki so prišli reševat in gasit. To najbolj dokazuje, kako silna je bila moč tega požara. Požar antirnškega gledališča je bil nekako ob 50 letnici ljubljanskega gledališča. Po množini človeških žrtev pa spominja na strahotni požar dunajskega gledališča, kjer je zgorelo 450 ljudi. Od takrat je bilo v Evropi eicer še precej velikih gledaliških požarov. Vendar pa požari niso zahtevali človeških žrtev, ker so bile varnostne naprave prav zaradi prejšnjih nesreč tako izpopolnjene, da so nogli rešiti. Pač pa je lansko I se lj leto na Ki- mogli rešiti. Pač pa ie tajskem zgorelo gledališče v Tuliuhen, kjer je bilo mrtvih 2Zakaj dražite gospodično Gray vedno radi njene postave, doktor?« se je skoro vznejevoljil Dalmain. »Uverjen sem, da ni tako majhna in suha, da bi zbujala pozornost.« >Ako vam je ljubše, jo bom zanaprej dražil z njeno velikostjo,« je dejal zdravnik in navihano po-mežiknil proti Jani, ki je v vsej svoji obilnosti stala pri oknu in grajaje motrila malega Škota. »Najljubše bi mi bilo, da bi nikoli ne cikali na njeno postavo,« je dejal Garth malo osorno, toda dostavil takoj prijazneje: »Veste, meni je gospodična Gray ljuba, zvesta vodnica! Sprva sem si skušal ustvariti o njej neko podobo, a se mi ni hotelo prav posrečiti — in tako se omejujem zdaj na to, da se okoriščam r njenimi prekrasnimi lastnostmi, opuščam pa vse, česar vendar ne morem prav dojeti. Ali niste še nikoli pomislili, da je ona edina oseba, ki se giblje neprestano v moji bližini, pa je še vendar nikdar nisem videl; čujem samo njen glas, a ne morem mu dati postave. Sčasoma se bo nabralo gotovo več takih glasov, za sedaj je njen edini.« Doktor Rob je zasledil medtem pismo e tujim žigom. >Oho,« je zaklical, »piramide? Egipčanski žig? Zanimivo. Ali imate tudi tam doli prijatelje, gospod Dalmain?« »Pismo je iz Kaira,« je odgovoril Garth. »mislim pa, da je pisateljica — gospodična Champion — zdaj že nekje drugje.« Doktor Rob si je začel sukati brke in zamišljeno strmeti v pismo. »Champion?« je ponovil. »Ime ni posebno razširjeno. Ali je dopisnica nazadnje celo gospodična Jana Champion?« »Prav ona mi piše,« je osupnil Garth. »AH poznate to damo?« In glas mu je zadrhtel. »Seveda,« je dejal zdravnik počasi in preudarno. »Poznam njen obraz in glas, njeno postavo in njen značaj. Vem, kakšna je doma, in kakšna daleč proč od svoje domovine. Videl sem jo v ognju, česar ne more o sebi trditi mnogo njenih znancev. Enega pa doslej nisem poznal — njene pisave. Ali si smem nekoliko bliže ogledati to kuverto?« Drzni mali Skot se je obrnil vprašujoče proti oknu, kjer je stala sestra Rožamarija, toda njegovo premeteno zroče oko je zagledalo samo širok moder hrbet. Sestra Rožamarija je bila menda vsa zatopljena samo v razgled tam zunaj. Zato se je zdravnik obrnil spet h Garthu, ki je molče prikimal; na obrazu se mu je očitno bralo, da bi rad čul še več, ne da bi mu bilo treba spraševati. Doktor Mackenzie je segel po kuverti in pazno motril pisavo. «Da, prav značilna je — jasna in odločna kakor oseba sama. Da, da, mladi moj prijatelj, to je redka ženska, in če je vaša prijateljica, utegnete ob njej zlahka pogrešati marsikaj drugega.« Garthova bleda, shujšana lica je zalila rahla rdečica. Kako pogosto je koprnel, da bi v svoji trdi temi čul le besedo o njej, ki se je gibala v življenju luči. In stari Rob bi mu bil mogel praviti o njej, če bi bil on le vedel, da jo pozna. Proti Brandu je moral biti zelo oprezen, da ne bi izdal svoje in njene skrivnosti; pri Robu in sestri RoŽiuiariji se mu ni bilo treba tajiti. »Kdaj in kje?« je vprašaL »O prav rad vam povem svojo in njeno zgodbo, Če so vam vojne zgodbe všeč. Z gospodično Jano Champion sem se bil seznanil namreč ▼ vojski, v burski doli v Afriki. Jaz sem služil prostovoljno, da bi si nabiral izkušenj v kirurgiji, ona je bila bolniška strežnica — strežnica pravega izbora — ne izmed tistih, ki s kolonjsko vodo prepojenimi čipkastimi robci otirajo obraze, katere je bil že prej umil sani-tejec, in ki najmilostljivejše kramljajo z okrevajočimi, pa se plašno ogibljejo umirajočih in mrtvih. Tega bi Jani res ne mogel nihče očitati, kakor tudi ne drugim sestram v njeni bolnišnici, zakaj gospodična Champion je vodila bolnišnico, in mirno smem reči, da je svoje ljudi znala držati v redu. Zdravniki in eani-tejci so jo spoštovali v najvišji merL In kaj šele ranjenci 1 Prenekateri mladenič, ki se je daleč od domovine in svojih ljudi poslavljal tam doli od življenja, je umrl z nasmehom na ustnicah in z občutkom, da bdi nad njim materino oko, ker so ga objemale roke gospodične Champion, in mu jo glava počivala na njenem srcu. Nikoli ne bom pozabil, kako je znala govoriti z ubogimi fanti. Kdor bi jo slišal oštevati može in žene, ki so zanemarjali svoje delo, in bi jo hip nato čul govoriti s težko ranjenim vojakom, bi skoro svojim ušesom ne mogel verjeti. Njeno široko, ljubezni polno srce je moralo pač dostikrat krvaveti, toda bila je vedno pogumna in veselo. Samo enkrat jo je premagalo. Ko je namreč nekoč držala med operacijo čisto mladega fanta v rokah; z zadnjimi sredstvi so mu skušali rešiti življenje. Ko se je pa izkazalo, da je vse zaman in je vojak obležal pred njo nezavesten, se ni mogla več obvladovati: ,0 doktor... saj je skoro še olrok, in takšno trpljenje in takšna smrti' I I I < I • « J S 3 .5.3 * qQQ 0 0 S o & Wt S'5"H« SE S • a ti a a p « л « > "»»J -""S! s © ■5 « 1 S n "-> • ► S У 5) » " - б. ч> S » P .2 .5 »o a oëH I-8Ï -500 OJJ< «i.S.Ss »i c _o -JNJ.vl 0) o V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienttovanjskl oglael Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi ee plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. i- o; K ] E1 II I* 22-2 .UNION □ Nesrečniki I. del (bei lUiteraolei) Klasično delo po romanu VUtorja Hngoja Nelooliai sodobni ttlmakl dramatik Harry Baor SLOGA Sence preteklosti „HELENA" LUISE DLLB1CH - DOSTAV DIE8SL «^MATICA Premiera klasičnega dela po romann Vlk-lorla Hugo-la Nesrečniki II. del (Les mserablesi v glavni vlogi oajbollti sodobni filmski dramatik HAKRÏ B A U K <7Wљба/ое o&: 16.,19.nm 21.".ил1 - [llužbodobc Agilne potnike ea. obisk strank za rajon Jesenice - sprejme prvovrstna manufakturna trgovina. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prodaja na obroke« št. 2400. (b) Službo dobi k okroglim pletllnlm »trojem ključavničar, ki bi Imel veselje za pletilne etroje, ali dobra pletilja, vajena vsega dela. - Ponudbe z zahtevki plače ln dosedanjega službovanja upravi »Slov.« pod »Takojšen nastop« St. 2406. Pekovski pomočnik vojaščine prost, posten, vesten In dober delavec, Išče službo za takojšen nastop. Cenj. ponudbe na Muhr Josip, Dol. Lendava. (a) Podjetje v Ljubljani Išče uslužbenca z akademsko Izobrazbo. Znanje francoščine, nemščine In srbohrvaščine Je obvezno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojen« et. 2407.